Posamezna Številka 10 vinarjev.
Št6V. 52.
r MMim » som, 4. noret m
L6IB XL1V.
Velja po pošti: s K 28--„ 2-20
" 55'-
„ 35'-dom: K 24"—
„ 2— „ 1*80
Za oelo leto naprej . . za en maooo „ . . za Nemčijo oeloletno . za ostalo inozemstvo ,
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej . . za en meseo „ . ,
V	upravi prejemati mesečno
~= Sobotna izdaja: —š.
za odo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12"—
Inseratl:
Enostolpna petltvrRta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 21 v za dva- ln večkrat . . 15 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
=■— Poslano: = Enostolpna pttitvrstupo 40 via.
izhaja vsak dan lzv^emšl nedelje in praznite, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
Kar Uredništvo je v Kopitarjevi alioi iter. B/OI.
Rokopisi se ne vračajo; r.efranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
UpravnlStro t« ▼ Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račun poStne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telolona št. 138.
E:
Pod aorišKim solncem.
Goriško, februarja 1916.
Vzrastel sem takorekoč ob gromenju topov, bil priča vseh štirih krvavih laških brezplodnih ofenziv, ko je bilo kot da je peklo odprlo svoja žrela, fco so grmeli topovi kot da se posipajo naše gore. Tedaj, ko se je svet čudil junaštvu naših junakov, predvsem sinov našega juga, Hrvatov in Slovencev, ki so umirali in zmagovali, a se ne umaknili niti za ped, braneč na s krvjo namočeni zemlji ob Soči sebi svoje domove pod okriljem mogočne Avstrije, vladane od slavnih Habsburža-nov. In vendar mi je srce drhtelo nemira, ko sem se zopet vračal na svoj dom. Od-navadil sem se bojnih prizorov, tam v zaledju, kjer še ne vedo, kaj pomeni biti vsaki dan pod gromenjem topov, izpostavljenim zračnim napadom sovražnika, z bojaznijo v srcu, da bo treba dan na dan zapustiti svoj dom in nastopiti žalostno in trpljenja polno pot v barake, — zaupajoč samo v ognju preizkušenemu junaštvu branilcev domovine ob Soči pod mogočnim rarstvom Marije Device na Sv. Gori.
In noč je bila tako čudovito lepa, nebo osejano z zvezdami, slemena in ravan opajoč se v bajni mesečini. Težki poštni avtomobil je brzel naprej, motor je ječal in ropotal, moteč tišino mesečine polne noči. Ne, ne, tu pa tam je prodrl?, sanje noči in ropotanje motorja popevka, tam
ena, na drugi strani druga in tretja.--
Mimo nas je šla monotona pesem sinov ni-lav med Donavo in Tiso, pesem kot udarjanje okovanih težkih stopinj na granitni tlak in vendar kot veliko napol izraženo hrepenenje puste. Eljen a haza — živela
domovina---In tam na drugi strani
večno otožna pesem Dalmatincev, Bošnjakov, kot neutešljiva bol, plač bosanskih šum, hercegovskih in dalmatinskih krši. Avtomobil beži, beži, a v srcih nam zapušča ta pesem bolest, a njen svinčen refren nam zveni v ušesih — »a ja moram
odlazit« — »za svobodu i za dom«--
In tam tretja, glej ali ni to pesem naših ljudi, naših slovenskih sinov, »pesem vetra in vej in trave in solnca na travi,« ki tfre kot en vrisk, a zopet mehka, sanjava m polna hrepenenja po nečem neznanem, kot cela slovenska domovina I In fant, ki jo poje, pozabi na teški nahrbtnik, na utrujene noge in njegove misli romajo in sanjajo o rožmarinu ln nageljnu rudečem.
Avtomobil brzi mimo nekdanjih francoskih šanc proti Vipavski dolini. Mimo nas se zasvetijo tu pa tam bajoneti vojakov v stražnicah! A v kotu avtomobila se je razvnel pogovor. Zagoreli obrazi voja-
kov-domačinov, ki prihajajo od severnega bojišča tam od besarabske meje po devetnajstih mesecih na dopust na južno bojišče, da vidijo po dolgem času zopet svoj dom, svoje drage, se razvnamejo. Eh kaj pismo, pismo, to ni nič. — In njihova srca so polna radosti, veselja, tupatam pomešanega s skrbjo. In misli sanjajo, sanjajo o spominih »Starega Slovenca«, ki je tu nekako pred dobrimi sto leti branil v zakopih pod Razdrtem državo pred silnim valom Napoleonovih vojsk. Oj »Stari Slovenec iz zakopov pod Razdrtem«, tvoji spomini so sedaj več ali manj zabrisani pred novimi junaštvi naših ljudi, ki proizvajajo čudesa, junaške čine na vseh bojiščih Evrope, o katerih ni niti sanjal »Stari Slovenec« pred sto leti. — »Pa so možje, kot da se niso rodili iz matere, kot da goram se iz bokov izvili so,
morajo v svet---pa so srca tiha in
močna, njihov ponos je brez besed.«--
Ej sanje, sanje! Avtomobil beži, beži po Vipavski dolini do svoje zadnje postaje. Izstopimo! Glej tam od Gorice ti udarja na uho grom topov, ritmično in po taktu in njihova jeklena pesem se razliva čez celo z mesečino posejano dolino. Kot nekdaj, samo človeku se zdi, da se je naša zemlja vsem tem zvokom že privadila. In dalje greš proti fronti, Straže te ustavljajo, izkazati se moraš s prehodnim listom. Vsi narodi, vsa mnogoštevilna plemena neraz-družljive in nerazdružne mogočne Avstrije so tu zastopana, Vsa ljudstva in vsi jeziki so se združili, da branijo Avstrijo pred našimi bivšimi zavezniki in dokažejo njim in drugim sovražnikom monarhije svojo neomahljivo zvestobo do dinastije Habs-burg. Glej tam kapelica lurške Matere Božje. Lučka brli pred kipom. In vojak iz daljnega Podolja, prideljen straži, kleči pred kapelico in porabi svoj prosti čas, da se priporoči nji Kraljici Kraljic in ji izroči vse svoje težnje, najskrivnejše svojega srca in prosi varstva sebi in domačim!
--Na domačih tleh pod goriškim
solncem! Oj to naše solnce, ti naši krasni pomladanski dnevi kot mladost sama! In tam ob desnem bregu Soče čepe, nikdar zemlje siti zavratni tujci, da nam ugrabijo našo mladost, da nam odtrgajo naše goriško solnce, našo zemljo in jo priklopijo »zedinjeni Italiji«. O ne, prijatelji, »le čase, le nostre son fate per noi« — naši domovi so zgrajeni za nas! In naši ljudje na Goriškem so prepričani sedaj še bolj kot prej kedaj, da ne bodo Italijani nikdar gospodarili po naši zemlji, da je ne dobe nikdar naše lepe solnčne Goriške, ln naši branilci ob Soči, junaki od najvišjega do najmanjšega, verujejo sveto v to, da ne prodro Italijani nikdar našega jeklenega jeza, v katerega butajo že devet mesecev! In zdi
se jim to samoobsebi umevno, da se ne umaknejo niti za ped. In prišel bo zopet oni dan, ko ne bodo več gromeli topovi nad našo lepo, svobodno, solnčno Goriško in bo sovražnik, vržen daleč nazaj z bridkostjo premišljeval svoj neopravičeni pohlep, —
Izpili Sv. Gore.
Goriško, marca 1916, Iz fronte.
»C'era l'ora, che volge il desio a navi-ganti..,« Večerilo se je. Oddolžiti se je bilo treba, kakor doslej vsak dan, odkar je počela vojska, in položiti na oltar skupno spravno molitev za spas domovine, cesarja in naroda ... Šel sem. Po trtnih nasadih v mojem vrtu je raztrošen gnoj, ki čaka lepih dni, da ga zagrebejo v mater zemljo. Pomlad je namreč prišla v dežel, a je zaplakala, ko je videla samo bolna in tužna srca in plače venomer še — danes, dasi smo že v sušcu, Delati ni mogoče, a delavcev nam ne manjka, hvala Bogu in prevdarnosti vojaških oblasti, Pognojili bomo pa tako, da moj vrt še nikdar preje in nikdar več kasneje ne bo tako gnojen! ...
Stopil sem iz vrta. Na oglu ulice, pri hiši č. g. ranomašnika, naletim na dve ženi v najboljših letih. Nikdar ju še nisem videl skupaj, tudi nimata navade pohajati in postajati po ulicah, osobito ne zvečer. A danes sta prišli slučajno skupaj in postali sta sorodni duši, da si pogledata v oči in v ranjeno srce in potolažita z enako bolestjo... Prve mož je zakopan v Miszcolzcu na Ogrskem, a druge v Dutovljah na Krasu! Oba moža sta bila plemenita pred Bogom in ljudmi, čestita celi družini. Eden je ostavil ženi pet sirot, drugi tri. Vdovi junaško nosita svoj težki križ. V otrocih gojita spomin in ljubezen na junaška očeta in skoro vsak teden vidimo tiste malčke pri visoki obhajilni mizi s t a t i in stoječ — so še tako majhni... — prejemati sv. obhajilo za pokojnega ateja ...
Eni teh dveh se je primerilo lansko leto nekai podobnega, kakor znanemu dr...
Ko je zvesta žena, ki ljubi svojega moža do groba in še čez ..., razumela, kaj se prav za prav od nje pričakuje .. ., sc je zavzela in nepretrgoma poudarjala: o—nc, o—ne, tega pa nikdar ne, rajši »štrik« za vrat! — Zato pa revno in skromno živi, nima vina, nima ne kile kaše, nima kronic, a ima v srcu svojem tolažbo v zvesti ljubezni do junaškega moža, sama nič manj čestita junakinja! .. . Pozdravim ju in grem dalje po hodniku kraj ulice, ki je bil poln
vojakov. Momci, ajmo molit! — Ne moremo danes, imamo Vergatterung! — Bilo je v istini prav malo ljudi v cerkvi. Na civile se več ne zanašam, kar se tiče blagoslova. Eni so se že naveličali, drugi imajo veliko dela in mladi varhi doma morajo na večer imeti starejše varihe, a mnogim, se zdi, so razmere v fronti prav dobro došle in si ne žele premembe! Čemu torej moliti? V miru niso mogli ne bresti ne plavati, a zdaj so si pomagali na noge. Vsi, prav vsi pri hiši so v delu I Dckliči se lepo oblačijo, mamica dobro kuhajo, očka imajo za pipo in pijačo, prav dobro jim gre. Zato pa. ,,, kaj bi gospod, ki vedno in vedno priganja k molitvi za zmagoslavni konec f — Tako pa sem čakal, da bi se kaj več ljudi zbralo in šel pred cerkev. Na nasprotni strani par mladih gospodov, ki so čakali menaže, dalje gori gruča vojakov prosta« kov pred krčmo, a trg sicer prazen...
Pa prideta dve punčiki kakih 17 let. Ena prazna, druga z loncem v roki, menda sta šli po ostanke ... Sklepal sem, da nista domačinki... Šli sta iik vojakov in tako zamišljeno-počasi, kakor da sta pričakovali nekaj velikega ... Veliko se je opravljalo zadnji čas po naši vasi neki dve punčiki, ki sta baje na prodaj za denar in zato sem bil nehote radoveden, kako se bosta vedli tile dve!
Reči moram: vojaki so bili dostojni in smešni sta se jima zdeli punčki v prepri-prostem vedenju. Ker jih je prva gruča prezrla, sta pokukali skozi okno v dvorano menaže; ker tam ni bilo nič, sta se zelo počasi muzali skozi gručo prostakov, postali nekoliko na portonu, a tudi tam ni bilo nič, le smeh in krohot prostakov ...
Vojaki so me zagledali in vprašaje zrli, kaj sodim jaz o takih prepriprostih pun-čikah v fronti in zardel sem . .., meja duša je zaplakala in tožila na glas: vlačttšivo, vlačugarstvo je prišlo k nam, samo to nc vemo od kod! Ali sta bili iz P.? Menda ne, kar pet tamošniih klaiivitežkih punic je javna oblast po odgonu poslala .iz V, D. v barake. Bile ^o baje dragocene l.e punice! Opozarjamo čč. dušne pastirje v barakah, naj pazjio zlasti na mlajše žeasivo, ki naknadno prihaja ...
Ali so bile iz Et.? Te si nc pustijo i prav nič očitati in ie dni sia dve h: Št. za svojo čast nastopili v neki okoliški'hiši kar s pestjo proti domači gospodinji, ki jima je baje očitala, da je sun.jivo, če deklici sami ostanejo v izpraznjeni vasi. Gospodinja je bila ranjena na glavi in jc morala iskati pomoči na postr.fi rdečega križa. Ne vemo torej, odkod sta bili one dve prostaški deklici, ki nam in vojakom nista dopadli, a res je, da je neka deklica iz evakuirane vasi.., povzročila s svojim porodom, s ko-
1LI STE K.
Provinco o Soči.
V Monakovu je te dni izšla knjiga Antona pl. Mailly »Mythen, Sagen, Marchen von alten Grenzland am Isonzo« (Bajke, pripovedke, pravljice iz stare krajine ob Soči). Z ozirom na to delo piše dunajska »Zeit«:
Divjeromantično soško dolino, ki je že dolge mesece pozorišče najkrvavejših in najljutejših bojev, preveva čudno globoka narodna poezija in staropodedovana ljudska vera. Tu najdeš bajke, pripovedke in legende slovanskega naroda, Slovencev, ki imajo v svojem značaju, kakor večina slovanskih plemen, močno razvito mistič-no-sentimentalno potezo, sc oklepajo svoje rodne grude* in se drže tradicij svojih očetov v šegi in navadi,
Starodavnost ljudske vere se uveljavlja zlasti v takoimenovanem praznoverju. »Kmet,« tako poroča pisatelj, »sc boji co-prnic, ki morejo škoditi otrokom in živalim. Bojč se soških povodnih duhov in čez stari kanalski most ponoči ni dobro iti. Na tem mostu da je neki mlinar dobil stavo s hudičem,«
Mnogo prikazni iz germanske mitologije igra pri Slovanih isto vlogo kot dobri in hudi duhovi in strahovi na potu človeške usode. Najbolj znane mitologične pri-
kazni so pač rojenice in sorodne jim vile ali šembilje, ki so v največji meri razširjene v ljudski veri vseh slovanskih plemen.
Rojenice so boginje usode. Opisujejo se kot tri sestre v belih oblačilih, ki držeč goreče sveče v rokah, stoje pri rojstvu otroka ob njegovi zibelki in napovedo pot njegovemu življenju. Noben človek ne more tega izbrisati. Goreče sveče pomenjajo življenja luč, človeško dušo. Zibelka igra pri Slovanih izredno veliko vlogo, Slovani verujejo, da blodijo duše pred krstom umrlih otrok po svetu. V zraku je mnogokrat slišati njihov jok.
Vera v vile, te kraške rojenice, je pri Slovanih zelo razširjena. Vile se prikazujejo zdaj kot beli oblaki, zdaj kot rosa, zdaj kot gromovni oblak ter se smatrajo, kakor je že predstava, za dobra ali zla bitja. Svoje bivališče imajo na vrhovih gora, kjer plešejo svoje plese zavite v dolga vela. To so »Walkiire« Slovanov. Veliko jam in votlin se imenuje po vilah — »Vilenica«.
Slovenci pojo o lepi Vidi, katero jc zamorec odpeljal na Špansko ter žaluje sedaj po svoji ljubezni, Vida je večno krog blodeča boginja lune, od morja do morja gre njena pot, od dežele do dežele. Nikdar in nikjer ne najde miru in svojo otožnost izliva v žalostinkah. V jasnih nočeh stoji na al lanu mavriške palače ter joče v svoji boli. Slovani uprav obožujejo !o mitično prikazen.
Pripovedka, ki nosi nezmotljiv mito-logični pečat, je pri Slovencih v časti ohranjena pripovedka o Zlatorogu, belem divjem kozlu z zlatimi rogovi, čegar domovje so triglavski ledeniki. Pesnik Rudolf Bauinbach, ki je nekaj let živel v Gorici, kakor tudi Evgen grof Aichelburg, sla pripovedko pesniško izrabila. Kakor izhaja iz pripovedke, gre tu za zlitino celega kroga bajk in pripovedk, Ako Zlatoroga rani krogla, potem vzklije iz njegovega potu, kjer pade na tla, čudežna triglavska roža, ki ranjeno božansko žival takoj ozdravi. Lovce preganjajo moči, varovanci Zlato-rogovi. Mitična pripovedka pa poroča dalje, da so na gori Bogatin v krnskem pogorju, vzhodno od Kobarida, zakopani veliki zakladi, katerih bi se na 700 vozeh ne moglo spraviti v dolino. Samo tisti, ki bi ubil Zlatoroga, bi se mogel upati na nevarno iskanje. Nekoč je bil Zlatorog težko ranjen, a triglavska roža ga je ozdravila. V svojem besu je uničil lepi vrt rojenic, boginj usode, na Triglavu. Čez 700 let pa bo na golem vrhu gore zrasla mogočna jelka: iz njenega lesa se bo iztesala zibelka in otrok, ki bo ležal v nji, bo mogel dvigniti zaklad na Bogatinu ...
Približno uro hoda od Tolmina se dviga v divjeromantični planinski pokrajini ob reki Tolminki gora, na kateri sc nahajajo razvaline gradu tolminskih grofov. Na strmem pobočju jc votlina, ki jo je bojda obiskal Dante. Ozirajoč se iz nje po slikovi-vitem, divjem gorskem svetu, je prejel na-
vdih za svojo Divina Commedia■ . V narodu živita dve verziji o tem. Ena poroča o gorski pripovedki, zvezani z Dantejevo osebo, druga pa pripoveduje o nekem »svetem Danteju«, ki naj bi bil prebival v tej votlini. Opat Bianchi jc v svoji 1. 1844. izišli knjižici »Dal preteso soggiorno di Dante in Udine et in Tulmino < z dokazili dokazal, da pesnik nikdar ni bil v Tolminu. Narodna vera pripoveduje, da se duh tega puščavnika ponoči še vedno mudi v votlini in da ni dobro ponoči iti mimo nje.
V krog nemških pripovedk spada ganljiva vojaška pripovedka o Hudi južni v Baški dolini pri Tolminu. Je to znani motiv o Lenori, ki se je uvedel tu po nemškem vplivu. Mlad kmet je moral v vojno ter se je poslovil od svoje ljube. V bitki je padel. Po vojni je dekle čakalo njegove vrnitve. Nekega večera potrka na njena vrata. Plane kvišku in spozna svojega ženina. Vzel jo je k sebi na konja in v močni vihri odjezdita. Pri tem ji pravi ženin: ->Le glej, dekle, kako jasno sveti luna in kako hitro jezdijo mrtvi!« Pred nekim pokopališčem skoči jezdec s konja in se zvrne v odprti grob, hoteč s seboj potegniti tudi dekle, V smrtnem strahu se mu dekle izvije iz rok ter sc skrije v mrtvašnici, kjer ji pride na pomoč drug mrlič, ki je ležal ondi na odru. Ko se jc dekle vrnilo iz tujega ji kraja v svoj rojstni kraj, je našla ljudi, ki jih nikdar poznala in videla ni...
jim je omadeževala tukajšnjo krstno matico, tako izgledovanje in toliko pohujšanja, da je javna oblast spoznala za primerno, da tak škandal odpravi z oago-nom.
Ali je res, kar ljudje govorijo ali ne, ne vemo, Bog ve!... Pošteni naši vaški deklici, ki imajo svoje ženine na fronti, kojih geslo je:
»Me poštene smo device, vsak sleparček ni za nas; biti hočemo ženice, ljubice ne — za kratek čas« ..
rfo sklenile, če ugotovč, da se je tudi katera domača izneverila in prodala, pripeljati, ker fantov ni doma —, običajni ,ploh' pred dotično hišo in ga obesiti nad duri v večen spomin z napisom: Pri p 1 o h u I Mi upamo, da jim tega v Št. P. ne bo treba storiti, ker tukaj upamo, še ni staršev, ki bi svojo kri prodajalil... Opozarjamo pa nekatere dekliče in mlade ženice, da se drže bolj doma kot ulice, da se nosijo ponižno in preprosto, kakor preje v miru in še bolj, ker smo v času strašne pokore, kakršne še ni videl svet, odkar stoji!.,,
Kaj vojaki poročajo? .. .
»Naznanim Vam, da sem, hvala Bogu, zdrav in tako želim tudi Vam. Jaz bivam sedai strašno daleč, v bližini morja...
Dosedaj mi gre prav dobro, pa to le je slabo, ker smo mej takimi ljudmi, ki ne poznajo ne postelje, ne mize, ne žlic in ne vilic!« ,,,
*. * *
»Moj pozdrav! Hvala za karto in pozdrav. Prejel sem Vaš zavitek Pozdravov iz domovine! Srčna Vam hvala: hitro so segnili vsi po njih... Ko smo prečitali, smo dali naprej. Tukaj se malo čita, ne enih ne drugih časopisov nam nima kdo pošiljati; če pa kaj pride, gre iz rok v roke!« — G. vojni kurat! Organizirajte čtivo pri Vašem polku! — »Slovenca« prejmete gotovo zastonj!
Sicer smo pa si. uredništvu »Sloven-;a« poslali dotični naslov in naši junaki ob Dnjestru bodo vnaprej vsaj nekoliko postrežem!
Grobovi junakov.,.
Deželni odbor nam je poslal okrožnico, v koji izpodbuja p. n. gg. župane in dušne pastirje, naj iz ljubezni do preminulih vojakov in občudovanja junakov posvečajo pogrebom posebno skrb in posebno paž-njo!
Naj se na vsaki gomili posadi križ, ki flaj bo na njem napisano ime pokojnikovo, dan njegove smrti in številka regimenta, ki mu je pripadal.
Gg. predstojniki občin in čč. gg. naj bi se zavzeli v tem zmislu in spisovali natančen razkaz vseh padlih, ki so bili pokopani v občinskem ali župnijskem okolišu! — Se povsem strinjamo. Za to pa bi morali zadevni čč. vojni župni uradi županstva, oziroma civilne duhovne urade obveščati o padlih, o pogrebih, o značaju in staležu pokojnih junakov, dočim dosihdob civilni duhovnik, tudi če je naprošen pokopal vojaka, ni prejel čisto nobenih podatkov in tudi ni čisto nič beležil v matici ali v kroniki, razen kolikor je kasneje razbral s kri-žev, postavljenih od vojaške oblasti! Nekateri grobovi junakov — so brez križa! Naj se torej visoki deželni odbor tozadevno najprej obrne do vojnega škofijskega urada, da zapove podrejenim vojno - duhovnim uradom, da nam plemenito delo omogočijo in pri tem gredo na roke. Imena vojakov junakov: domačih in tujih, hranimo beležena v kroniki in jih po končani vojski skupaj s farnimi padlimi vojaki ove-kovečimo na častnem mestu!
Bojna kronika.
V Št. P. + V. + B. padajo granate vsak dan, vmes šrapneli malega in velikega kalibra. V B. je bila ubita mati z otrokom, bila sta takoj mrtva. V B, so bile tudi v ponedeljek človeške žrtve — blizu cerkve. G. Podgoričan mi je pisal: »Pripravljeni smo na vse, le na beg ne!« Skrit junak! Bog ga živi! Velikih duš, velikih src, velikih del n a m t r e b a v t e h v e 1 i k i h č a s i h!,,,
Bog in Marija!
Vaš dr. Marijan.
Doživlja f sioveffip \mmm v SMiji.
V ujetništvo zvabil 94 Srbov in odkril 12 zakopanih strojev.
fz srbskega ujetništva je pobegnil pred dvema meseca Miha Ravnik, podo-mače Skminčev iz Bohinjske Bele na Gorenjskem, in je sporočil svoji družini in svojim starim znancem več posebnih zanimivosti o svojem begu.
Nek aj mesecev pred izbruhom svetovne vojske se je Miha Ravnik s svojo družino preselil na Srbsko in je bil kot iz-učen strojnik nastavljen pri železniški upravi v Nišu kot strojevodja.
Ob izbruhu vojske bi bil rad pobegnil v Avstrijo, pa ni bilo več časa, zato je bil s svojo družino interniran v Nišu. Srbi so
zahtevali, da je moral še nadalje opravljati svojo železniško službo.
Ko so začeli Bolgari prodirati proti Nišu, se je on z vlakom odpeljal 30. oktobra 1916 v Bralino blizu Jagodine, družina pa je ostala v Nišu. Ker so pa istočasno prodirali od severa tudi Avstrijci in so prišli Srbi med dva ognja, so hitro spoznali nevarnost zajetja in začeli so se pripravljati na beg v Albanijo. V Bralini so ostali dva dni, potem so pa odrinili v Kruševac, kjer so čakali nadaljne odredbe. Čakali so poldrag dan in nato dobili povelje, da morajo kakor hitro mogoče demontirati devet največjih strojev; železniška četa je pa imela ukaz, da razložene stroje zakoplje v zemljo, in sicer ponoči, ko ne bo nihče videl. Ko so to de?o izvršili, so dobili še mnogo drugih strojev, da so jih demontirali. In še potem je prihajal stroj za strojem, da so morali vse onesposobiti, 24. ali 25. oktobra (po srbskem koledarju) so se zaslišali avstrijski in nemški topovi. Prišlo je povelje, da morajo odpotovati. Videlo se je že, da je vse narobe; ljudje so kakor srake, požigali skladišča, odpirali trgovine in jemali blago brez plačila. Odšli so v Kuršumlje in odtod na Prištino. Dvakrat so prenočili med skalami in v gozdu, v Prištini so pa spali v prazni turški hiši, ki pa ni bila boljša nego naši planinski hlevi. Tu je bilo toliko ljudstva, da ni bilo nobene stvari dobiti ter so živeli največ od kuhanega ali pečenega krompirja. 27. oktobra so odpotovali v Lipljao; do tu je imel tovariša — Franca Zdešarja, podo-mače Brdnikovega z Viča pri Ljubljani. To je bil njegov najzvestejši prijatelj. V Lipljanu ju je povelje ločilo; Ravnik je odpotoval v Prizren, Zdešar je ostal tu. Z njim so ostali v Lipljanu Ljubljančani brata in Alojzij Širca in Anton Breskvar. Samo Ravnik je odpotoval z železniškim ravnateljstvom na Suho reko. Potovali so čez planine, kjer jih je močil dež, popoldne je začelo pa snežiti in je bil tak mraz, da je vsa obleka zmrznila. Ko je Ravnik hotel sleči havelok, se je na mnogih krajih zlomil kakor smrekovo lubje. Pot čez planine je bila jako neprijetna. Videli so vsepovsod ležati zmrznjene ljudi in živino. Med drugimi je videl umirajočega, ki je držal v roki košček kruha — nekdo mu ga je bil podaril, a bilo je že prepozno: glad in mraz sta ga že tako zdelala, da ni mogel več odpreti ust. Videli so polno nepopisnih žalostnih prizorov.
Zvečer so dospeli v Suho reko, vsi mokri in zmrzli. Rekli so jim, da morajo ostati v vasi in se ne ganiti iz nje. Tedaj je začel tekati od hiše do hiše, da bi dobil prenočišče; iskal je do 10. ure zvečer zaman. Tedaj je srečal turškega duhovna in ga nozdravil. »Kaj je s teboj?« ga vpraša. »Slabo, gospodine hodža,« mu odgovori; >: tujec sem in ne morem dobiti mesta, kamor bi položil trudno glavo.« — »Pa kaj si?« — »Gospodine, katolik sem; npčem lagati, nisem vaše vere.« Nato on: ;'Dobro, volim te, ker si odkritosrčen, Idi z menoj!« In šel je z njim v njegovo hišo, ki pa ni bila nič podobna našim hišam. Stopila sta v izbo, kjer so bili trije Arnavti, ki so ga gledali kakor levi. Ravnik je bil tako truden, da ni mogel več stati ter je sedel na zemljo — izba ni imela poda, Hodža je velel, naj mu prinesejo malo slame in pa žrjavice, da se ogreje in posuši. Pri sebi je imel Ravnik škatlo Nestlo-ve mlečne moke ter si je skuhsl pol litra mleka, hodža mu je pa v roki prinesel prgišče koruzne mike in jo stresel v mleko. Tako si je skuhal kakor za kokoši, a prileglo se mu je k*kor najboljša pečenka, ker že tri dni ni bil nič toplega jedel. Sedaj so niegovi sostanovalci polegli po tleh m zaspali, a Ravnik si ni upal zatisniti oči in je vedno gledal, kdaj ga bodo začeli. Šele proti jutru je zaspal. A že ie bilo treba vstati in odriniti dalje proti Prizrenu. Pot je bila dolga šest ur. Ko pridejo v Prizren, si je kupil za 1 K kruha, pečenega v žrjavici; videti je bil kakor polenta, samo debelo skorjo ie imel. Tukaj so iz-vedeli, da morajo v Italijo. Ali njemu je v srcu bil in zvonil zvonček vesti: Uidi, pobegni! To je tudi storil. Naslednjo noč opolnoči je pobegnil po nekih stranskih ulicah in jo mahnil v smeri proti Djakovici v Črnigori. Hodil je sedem ur po samem polju in travnikih. V Djakovici se je potikal en dan, ob 1. uri popolnoči pa jo je mahnil proti Peči. Ponoči je hodil, podnevi se pa skrival po gozdih, turških hišah itd. Tako se je potikal po okolici Peči dva dni in dve noči. Ogibal se je javnih potov in mostov, več manjših rek je preplaval, da se je izognil vojaškim stražam. V Črnigori zadene na črnogorske vojaške straže. Ker govori dobro srbski, neustrašeno povprašuje straže, kje s0 Francozi, on je Srbin in' gre k Francozom. Straže mu pokažejo pota, ki peljejo v francoska taborišča, pa tudi pota, ki peljejo k »Švabom«. On pa jc krenil na pot k Francozom, dokler so se straže nanj ozirale, potem pa je pustil Francoze in šel proti Avstrijcem. Ta zvijača, da išče po Črnigori Francozov, ga je rešila in privedla čim bližje avstrijski prodirajoči armadi. Blizu črnogorske meje pride na nekem hribu do gorske cerkvice, i Stranska vrata so bila ndprta, 2re noter,
se vleže do smrti utrujen na klop in misli tu lepo v miru prenočiti. Ponoči zasliši blizu cerkve človeško hojo, odpro se glavna vrata in v cerkev pride čez 50 oboroženih srbskih vojakov. V cerkvi je bilo vse temno, Miha se zavali pod klop in misli na konec svojega življenja. Možje se vsedejo po cerkvi in prične se med njimi razgovor. Bili so razkropljeni srbski vojaki, vsi sestradani, preklinjali so svojo usodo in premišljevali, kaj jim je storiti. Zakurijo si v cerkvi in si kuhajo čaj. Ko se nekateri vojaki oglasijo in govore »robom ikad, grobom nikad«, rešitev iz ujetništva je enkrat le mogoča, iz groba pa nikoli, tedaj se vzdigne kakor duh izpod klopij Miha, pomiri prestrašene Srbe, da ni nikak duh aH volkodlak, ampak pobegli Avstrijec, pove jim, da ima Avstrija dosti hleba in dosti duhana, on jim garantira za rešitev, nikomur se ne bo nič žalega zgodilo, če prestopijo k Avstrijcem. Možje ga poslušajo, mu verujejo, ga izvolijo za svojega voditelja in mu slede.
Črnogorci jih niso več ustavljali, ker so jih imeli za razkropljeno srbsko četo, in jim puste prosto pot. Preden pridejo do meje, se jim Še več mož pridruži, tako da jih je bilo 95 z Mihom na čelu.
Na potu čez gore so silno veliko prestali; bil je sneg, mraz in veter, in mislili so, da bodo vsi zmrznili. Na nekem mestu zagleda lepe škornje. Hitro skoči tja in pravi; »Te bodo pa moje!« Tedaj za-kriči tovariš: »Glej!« V škornjih so bile še človeške noge — truplo so gotovo požrle živali. Pretreslo ga je do dna duše, in škorenj mu je padel iz rok. Šli so dalje, lačni in zdelani; po 3 do 4 dni niso drugega jedli nego zeljnate štore ali kak krompir. V hiše se niso upali, ker so se bali črnogorskih patrol. Tako so se vlačili kakih osem dni po črnogorskih samotah.
Ko prekoračijo črnogorsko bojno fronto na meji, šele sedaj vzbude sumnjo pri Črnogorcih, da so ubežniki in začno jih ljuto obstreljevati. Srečno pridejo do avstrijskih prednjih straž, pred katerimi pa zopet nimajo miru, dokler jim Miha ne pojasni, da so ubežniki, ki iščejo svoje rešitve v Avstriji.
Dne 29. novembra ob 10. uri dopoldne so končno dospeli do 19. mažarskega polka, kjer je Ravnik ponosno predal 94 Srbov. Vsi so bili bogato obdarovani s hlebom in duhanom.
Ravnik zaključuje svoje pripovedovanje: Ondi je podpolkovnik napravil z me-noj zapisnik, kje so zakopani deli 12 največjih srbskih lokomotiv. Potem so mene in moje srbske tovariše poslali na brigad-no poveljstvo v Sjenico in od tam na 19. zborno poveljstvo v Ivanico. Tu sem se ločil od Srbov; nje so poslali na svojo pot, jaz sem pa dobil odprto povelje, da se javim pri armadnem etapnem poveljstvu v Čačku, Tu so me poslali k železniškemu referentu stotniku Barta, s katerim smo se drugi dan v avtomobilu odpeljali v Kruševac na lice mesta. Moštvo obratne stotnije je začelo kopati in našlo vse dragocene dele strojev, kakor sem bil povedal. Stotnik Barta se je široko smejal^ potem mi pa rekel; »Ravnik, vi morate toliko časa ostati pri nemški obratni stot-niji kot monter, dokler ne postaviti strojev v red, da bodo sposobni za službo. Potem se javite v Čačku, da pridete k svoji četi.« Nato me vpraša, če imam kaj denarja. Nič, mu odgovorim. Stotnik odpre svojo denarnico in mi da 30 K, nakar odide. Delal sern potem kot monter od 8. decembra do 15. januarja. Potem sem dobil ukaz, da se javim pri politični skupini v Belgradu; odtod so me poslali v Ljubljano in odondi k 27. domobranskemu pešpolku na Zgornje Štajersko, kjer sem še zdaj.
Slovenski fantje na Ga! polilo.
nam pišejo, kako so slavne avstrijske motorne baterije pregnale Angleže in Francoze iz Anaforte in Seddil Bahra. »Turški vojaki so iz veselja in hvaležnosti poljubljali naše topove. To so dobri vojaki. Tako so nas hvalili, le žal da se izprva nismo mogli nič pogovoriti, ker nismo znali jezika. Sedaj se pa že za silo zmenimo po turško. Na tej fronti imamo sedaj mir, le mimogrede se še kaka sovražna ladja spomni na kraj njihovega pogina in grobov. Mi smo do sedaj še vsi zdravi, hvala Bogu in Mariji, in upamo, da se kmalu srečno vrnemo domov. V tej nadi pošiljamo vsem prijateljem in znancem nebroj prisrčnih pozdravov! Janko Červ, Ivan Sever.
I. R., zidarski mojster v S., je pisal iz ruskega ujetništva svoji ženi:
Dolgo sem Ti obljubljal, da Ti pišem pismo v večjem obsegu. Izpolnil bom šele sedaj. Sicer pa tudi ne vem, če boš dobila ta moj list.
Nahajam se še vedno pri starem gospodarju, dasiravno nas je vzel le za tri mesece v delo. Bilo nas je skupaj 30 mož. Seveda smo se, kar se je pač dalo, domači zbrali skupaj v kijevski trdnjavi. Tam je bil namreč nekak sestanek vseh došlih
transportov z raznimi ujetniki, t, j. avstrijski, nemški kakor tudi razni civilisti. Dobil sem več znancev in domačinov. Nekaj domačih iz naše fare je pa pred par dnevi mojega prihoda odšlo po ruskih stepah, Tretjega julija smo prišli v to naselbino. Posestvo je jako veliko, obsejano je z raznim žitom, največ s pšenico. Sredi posestva je naša oziroma gospodarjeva domačija z raznimi stranskimi in gospodarskimi poslopji. Prvi mesec smo večinoma kosili žito s stroji: šest navadnih in pet samovoz-nih strojev; drugi mesec kakih šest tednov smo mlatili s parno silo. Strojev Ti ne bodem opisoval, ker v resnici mi ni nič na tem, ako jih še kedaj rabim, ali ne. Želel bi si najbolj, da sem jih prost za vedno, posebno na teh ruskih stepah. Delali smo, kakor da bi se šlo za naše življenje, in vse to je bilo za te ljudi vedno premalo. Skoro da bi kmalu rekel, da smo delali na dan po 24 ur. Vrhu tega pa kaka hrana! No, to bo-deš najbolje vedela, kadar pridemo domov. Začetkom smo mislili, da teh treh mesecev sploh ne vzdržimo. Priganjačev je bilo okrog nas sam ne vem, koliko. Vsak pastirjev sin pa nam je lahko ukazoval s prav surovimi besedami. Tudi gospodarjev sin, star kakih 24 let, ni bil mnogo dustoj-nejši od njegovih pastirjev. Tudi bič nam ni odšel. Da bi le ne zadel na pleča kakega bolnika naših Avstrijcev, da je kri kot solza za solzo zapuščala prebito kožo na utrjenih in izmučenih kosteh. Verjemi, ko sem videl to, se mi je gnjusilo to početje. Toda pomagati sil Kam? Čitaj knjige ruskih pisateljev: Tolstojeve in Maksim Gor-kijeve in ničesar ne dvomi, da tu ni mogoče. Z rubljem je tu vse mogoče.
Jaz sem dobil sčasom svoje zidarsko delo, s tem mi je bilo mnogo olajšanega. Truda ni bilo več takega, in tudi domotož-je me je zapustilo. S tem delom sem imel več zabave kakor truda. Veš Lojzika, vsega ti ne morem opisati, zdi se mi, da bo še to preveč. Reči moram, da sem bil s svojim delom srečen v nesreči, zakaj bili smo v pravem pomenu sužnji, dasiravno smo !e nedolžni ujetniki. Plačal nam je gospodar prva dva meseca po šest rubljev, zadnja pa po 4-5. Dohodkov ima pa iz tega posestva kakor sem zvedel 80.000 rubljev na leto. Po preteku teh mesecev je oddal gospodar 15 mož na vojašnico, 15 nas je pa ostalo tudi čez zimo, da krmimo živino. Delo se nam je izdatno izboljšalo, enako tudi hrana, plača nam pa po tri rublje na mesec. Za tobak in za svalčice nam bode zadostovalo, drugo nam bode pa Bog dal. Takole, vidiš, se imamo pri naših slovanskih bratih! Da bi le Bog dal, da bi bil ža skoraj mir, da se povrnemo v našo Avstrijo kot v obljubljeno deželo.
Odgovorov nisem dobil od Teb« na moje kartice. Zvedel sera, da imamo na pošti nekaj pisem, mogoče da bodem tudi jaz tako srečen, da kaj dobim, ko pride gospodar domov, ker brez njega ne dobimo naše pošte.
Takole, vidiš, se imamo v veliki Ruski. Da bi se je že skoro rešili.
iz Gorice.
Gorica, februarja 1916.
Pred nekaj dnevi sem poročal, da V Gorici pričenja pomlad. Sedaj pa moram to v toliko popraviti, da imamo pravi pravcati april. Pretekli teden je bil večinoma deževen. V soboto se je napravil lep soln-čen dan, a že zvečer okoli 10. je spet pričelo liti in včerajšnja nedelja je bila pravo nasprotje od prejšnje, ki je bila tako gor-ka in lepa. Danes pa imamo zopet nekaj solnca in tako se menja to muhasto vreme od dne do dne.
»Sem dolgo upal in se bal« — kakor pravi Prešeren, to velja tudi gledč vremena tu v Gorici. Človek se zveseli, če zagleda nad sabo zopet košček vedrega neba, po drugi strani pa je treba pričakovati zopet laških granat. Danes popoldne precej rogovilijo ti tiči. Vsako toliko časa stoka in joka nekaj nad tabo in potem za-bobni tam nekje za Gradom z grozovitim treskom. Nič kaj prijetna ni ta zračna mu-zika. Nehote obstaneš na ulici in poslušaš in tuhtaš, kam neki plovejo te pošasti. Ko slišiš tisti čudni vrišč v zraku, ti lega nekaj kakor težka mora na prsa. In ko se ti zdi, da je šlo vse nekam tja naprej, ko za-slišiš tisti pok, potem se ti spet odvali ona peza raz prsi in spet se lažje oddahneš... Človek bi moral biti precej trden in močnih živcev, da bi z ravnodušnostjo prenašal to godbo.
Sinoči so zopet zagrebli mlado žrtetf laških granat. Mlad 16leten fant je šel v soboto popoldne malo na sprehod proti južni postaji. Koncem Korza je menda po nekem vrtu stikal za šrapnelskimi lonci, kar pade granata, ki ga je dobesedno raznesla, Daleč naokoli so ležali drobci. Šel« včeraj proti večeru so jih pobrali skupaj — prej se radi nevarnosti niso upali — in zvečer so ostanke uboge žrtve odpeljali na pokopališče.
Neizmerno materialno škodo so C-o ričanom že povzročile laške granate, a mnogo škode doprinašajo po raznih hišah neznani tatovi, ki jih le malokdaj zasačilo
In izroče roki pravice. Oplenjenja stanovanj so na dnevnem redu, kakor da bi ljudje mislili, da je v vojski suspendirana VII. božja zapoved in da tod okoli ne veljajo več kazenski zakoni. Mnogim tatvinam jc iskati povoda v brezposelnosti in v revščini, ki tare nižje ljudstvo. V sili ljudje gotovo bolj kradejo, nego če imajo vsega dovolj.
Draginjo imamo v Gorici šc večjo nego drugod, a nekaj je cenejše nego v vseh drugih mestih — namreč stanovanja. Tudi nekaj. Trgovci si pač zaračunajo tudi ves riziko, kterega imajo tu v teh nevarnostih, kajti vsako minuto lahko prileti granata in vse je uničeno, ne gledč na okolnost, da tudi človeško življenje v Gorici ni ravno najbolj varno.
Človek bi mislil, da se da kaka stvar tu cenejše kupiti nego drugod. Naravno bi bilo da bi trgovci gledali, da čimprej spravijo blago v denar, ker boljše je imeti denar v žepu nego blago v trgovini, ki jo lahko vsak čas razruši granata. Tako sem tudi jaz sklepal po moji pameti, a skusil sem ravno nasprotno. Naši trgovci, vsaj nekateri, imajo drugačno logiko. — Tam pričetkom decembra, nedolgo po onih znanih novemberskih dneh, sem šel kupovat v trgovino nasproti ljudskemu vrtu par čevljev. Kalkuliral sem tako: trgovina je na zelo ogroženem kraju, gotovo radi hitro kaj prodajo, ker bodo itak prej ko mogoče spravili, kar nc morejo hitro vnov-čiti, kam drugam na varnejše. Pa sem se vrezal. Stopim v prodajalno. Ostrmim, ko gospodinja zahteva za par navadnih čevljev kar 40 K. Zavrnem jo, da je vendar še pred tednom ravno take čevlje dala za 34 kron in da je vendar njen interes, da v teh nevarnostih čimpreje več razproda. Ali veste kaj je odgovorila? Gospod, sedaj je to blago z vsakim dnem dražje. Če pa pride granata, ne bo samo blago uničeno temveč bo tudi po meni. Ako me enkrat ubije, potem je pač vseeno, če imam en par čevljev več v trgovini ali pa par kron več v žepu — potem mi itak ne eno ne drugo nič ne pomaga. Torej, če daste vsaj 38 K, je dobro, ako ne, mi tudi ni nič narobe — konec besedi.« In rad ali nerad sem odštel 38 K. Čudna gospa, kaj ne? — Kakor vsak dan videvam, še vedno vztraja v svoji izpostavljeni hiši. In čeprav me je pritisnila precej ori tistih čevljih, ji vseeno iz srca.želim obilo sreče ori kupčiji in nobene granate v njeno hišo!
X X
X
Kdo ve, kaka jeza je zopet prijela Lahe, da so danes predpoldne spet streljali na goriški magistrat. Kakih sedem granat je privrvelo koli 11. ure ena za drugo proti municipiju. Ena je eksplodirala na tlaku pred magistratno palačo ter izkopala v tlak precejšnjo luknjo. Druga je padla nekaj višje, prodrla zid pri oknu drugega nadstropja ter se v sobi razpočila. Tretja je padla višje na streho in nekaj jih je prišlo pa zadaj na vrt in dvorišče. Sreča pri vsej stvari je, da ni bilo baš takrat mnogo ljudi tam v bližini, kajti navadno je pred magistratom vedno več ljudi. Neki magistratni sluga je precej opisno ranjen v nogo.
Previdno in prav je ravnal grof Dan-dini, da je spravil skoro vse magistratne urade v klet, kjer so ljudje vsaj varni. Današnji dogodek spet dokazuje, da previdnosti ni nikdar preveč, temveč navadno premalo.
Tudi druge dele mesta so danes obstreljevali. Nekaj izstrelkov je priletelo v ulico Dreossi, nekaj na trg sv. Antona. Ljudje niso poškodovani, tudi dru;|a škoda ni velika.
Aprilasto vreme traja dalje. Precej hladno je, a bolj kot mraz je neznosna ta vlažnost. Ni čuda, da vse kašija, vsa toži radi nahoda.
Danes popoldne vlada precejšnja tišina. A kdo ve, kdo jamči, da za kratek čas ne bodo spet začele strašiti granate. Ta večna negotovost je sama na sebi skoro še hujša netfo granate same.
Letalccv se zadnje dni sem ne vidi, Je vreme preneugodno. Okoli Sv. Mihaela, na Doberdobu pa morajo vsak dan divjati hudi boji, Vsak dan se sliši od tam doli satansko streljanje, grmenje in bobnenje. Naš kršni Kras bo res napojen s potoki krvi, Sam Bog ve, koliko žrtev je že zahtevala Doberdobska planota in sam Bog ve, koliko jih bo 5e.
Drugače v Gorici ni novic. Živimo pač, a ne vem, če to življenje zasluži ime življenje. Morebiti pa le dočakamo boljših časov, ko bomo spet živeli.
Zadnji pustni teden je tu--kdo še
ve zanj. Včasih je svet ta čas norel, sedaj mora jokati. Pokora!
Odlovfliija.
Red železne krone 3. vrste je dobil nadporočnik 4. b. h. p. Robert Schenk. Vojaški zaslužni križec 3, vrste z vojno dekoracijo so dobili: poročnik 27. pp. Ivo Hra-šovec, ritmojster 8. drag. p. Gustav Gra-chegg in nadporočnik 27. pp. Rihard Rak. - Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na elordečem traku sta dobila vojni kurat
Franc Napast, pri II. skupinskem poveljstvu 5. armadnega poveljstva in vojni kurat mob. rez. bolnice 5/3 Franc Kompolšek. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 27. pp. Filip Florijan. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil višji štabni zdravnik dr. Henrik Retschnigg. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil titularni narednik 23. san. oddelka Karel Jerič. — Ponovno cesarsko pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 26. dom, polj. top. div. Ivan Gad. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: dr. Božidar Jeremič v Knittelfeldu; šef-zdrav-nik dr. Viktor Herbst, zdravnika dr. Josip PrieBner in dr. Anton Widl, vsi trije pri rez, bolnici št, 1 v Celovcu. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sodni pisarniški akcesist Josip Trhlin, — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil čr-novoj. častniški namestnik pri 26, črnovoj, pp. Josip Murko. — Srebrn zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: orožni mojster 27. dom. pp. Ivan Angelo, narednik 5. dom. pp. Franc Mandi, prideljen vojnemu sodišču, in račun, podčastnik 4. dom. pp. Jakob Kurat. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 87. pp. Adolf Kchout.
Odlikovanja pri 17. pešpolku.
Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač. podčastnik Rudolf Potočnik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: črnovoj. četovodja Juvan Miroslav in poddesetnika Vidrih Ivan in Justin Ivan. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste desetnik Sattler Rudolf. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: Kadeta Zipfer Ivan in Kvas Štefan in desetnik Okcrn Mihael. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak 8. polj. top. p. Rupnik Gvidon, prideljen 17. pp., praporščaka Radetič Toso in Srebot Franc, narednik Bergant Ivan, četovodja Remic Franc, desetnik Burja Josip, poddesetnik Petranek Josip, infanteristi Puchwein Ludvik, Novinec Josip, Osterman Matija, C.vajnar Anton, Josef Franc in Mežan Josip.
Odlikovanja pri 27. črnovoj, pešpolku.
Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 87. pp. Alojzij Flaschka, prideljen 27. prnovoj. pp. — Cesarsko pohvalno priznanje jc dobil podpolkovnik Ludovik Streliler.
Kolikor dalje traja vojna, toliko več zahteva od posameznih ustanov za vojno skrbstvo v deželi. Zato pa moramo iskati zmerom novih sredstev in poti, da z denarnimi svotami pomagamo revnim, ki so ostali doma, junaškim bojevnikom v vojski, bolnikom in ranjencem itd., kolikor je sploh s privatnim skrbstvenim delom pomagati mogoče.
Prav izdatna svota denarja bi se v teku leta brez posebne obremenitve posameznikov nabrala na ta način, če bi vsak prebivalec lepe Kranjske dežele, najsi je tu stalno naseljen, ali pa se mudi pri nas le mimogrede, daroval za vojnoskrbne namene po svoji dobri volji in moči kak znesek na svoj god ali rojstni dan. Tako bi v naši dragi kronovini neprestano, dan za dnem, tekel zopet nov vir v splošno blage namene.
Zato poživljamo vse kroge in sloje prebivalstva, da pomagajo udejstvovati to lepo misel s tem, da sami pokladajo ob rojstnih ip godovnih dneh darove na oltar domovine ter, kjerkoli je prilika, to misel priporočajo in razširjajo.
Vsak, kdor daruje tak dan, dobi zanj spominski list na svoj godovni ali rojstni dan v vojnih letih 1914—1916, obenem v trajno pomnenje, kdaj jc Avstrija živela svoj največji čas.
Ta list naj po sklenjeni miru kot nekakšen hišni vojni spomin dežele Kranjske po vseh družinah poznim rodovom glasno priča, kako se je v teh težkih letih vse prebivalstvo složno in vztrajno udeleževalo silovite borbe zoper premnoge sovražnike naše mogočne Avstrije.
Poziv za te darove naj gre od kraja do kraja v najoddaljenejšo gorsko vas naše Kranjske kronovine, da bo v prid in pomoč našim junakom na bojnih poljanah ter njim, ki doma zapuščeni, na bojno polje za očeti, možmi in brati pošiljajo svoje molitve.
Godovni darovi ali darovi ob rojstnih dneh se lahko pošiljajo c. kr. deželni vladi Kranjski »Ravnateljstvu pomožnih uradov« v Ljubljani. Tudi župni in občinski uradi jih bodo sprejemali in deželni vladi pošiljali. Za pošiljanje so pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani in pri vseli župnih in županskih uradih v deželi posebne položnice c. kr. poštne hranilnice na razpolago.
C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko.
Ljubljana, dne 29. februarja 1916.
C. kr. deželni predsednik: Baron Schwarz s. r.
VinooroUDikom na Kram
Vsled pomanjkanja bakra je nastalo v naši državi tudi veliko pomanjkanje modre galico. Vinogradniki so v največjih skrbeh ali bodo mogli dobiti zadostno množino modre galice, kejti od pridnega škropljenja trt je odvisen tudi uspeh pri trgatvi. Bila je glavna skrb deželnega odbora in naših kmetijskih korporacij, da se temu pomanjkanju odpomore. Poljedelsko ministrstvo je zaseglo vse zaloge modre galice in vzelo v roke tudi izdelovanje galice, tako da se je že mogla izvršiti približna porazdelitev na posamezne kronovine. Na Kranjsko pride 22 vagonov modre galice, od katere dobi 12 vagonov C. kr. kmetijska družba in 10 vagonov Gospodarska Zveza.
Ker je treba, da se letos naši vinogradi čim najbolje obdelajo, in da ne ostane neobdelan noben kos sveta, se mora ta modra galica pravilno razdeliti, tako da pride v roke vsem vinogradnikom, tudi najpotrebnejšim, kateri, kakor nas skušnje uče, vsako leto z naročili zaostajajo. Zato pa galica ne sme priti v trgovino, ampak vsak vinogradnik mora dobiti primerao, množino galice neravnost v svoje roke z zavezo, da te galice nc bo naprej prodal, ampak jo porabil za lastni vinograd, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi se posamezniki z galico založili in jo potem po oderuških cenah prodajali ubožnejšim vinogradnikom ali pa bi sc dali zapeljati po visokih cenah in bi galico prodali čez mejo, s čemer bi se seveda popolnoma preprečil namen, ki ga ima poljedelsko ministrstvo pri tej pomožni akciji.
Pri deželnem odboru kranjskem se je vršil 2. marca t. 1. posvet, katerega ste se udeležili C. kr. kmetijska družba in Gospodarska Zveza. Pri tem posvetu se je sklenilo, da obe organizaciji oddajata modro galico samo sporazumno pod nadzorstvom deželnega odbora, kateremu se predlože vsa naročila, da se izberejo in presodijo. Deželni odbor bo izdal primeren poduk na županstva v vinorodnih krajih. Vsi interesenti bodo morali potom županstev naznaniti množino modre galice, ki jo potrebujejo, in bodo morala županstva tudi to potrebo potrditi. Računi sc primerno 24 kg modre galice na hektar vinograda. Ker so mnogi plačali galico že naprej, naj to tudi dajo pri županstvu na zapisnik, ker se bodo ta vplačila vpoštevala. Cena se določi na 3 K 15 h za 1 kg originalne teže loco,. Ljubljana. Razdelitev po deželi prevzamejo kmetijske korporacije, katere bodo županstva naznanila deželnemu odboru, ako ne prevzamejo razdelitve žu panstva sama. K ceni 3 K 15 h sme krajevna organizacija pribiti stroške za prevoz in podrobno razdelitev. Dotična kmetijska korporacija prevzame pa tudi vso odgovornost, da pride galica naravnost v roke vinogradnikom ne pa nepoklicanim osebam. Zlasti sc mora paziti, da ne gre nič galice čez mejo, ker bi bilo to v škodo s težkim trudom privojevanemu kontingentu Kranjske dežele.
Mnogi vinogradniki so že plačali pri C. kr. kmetijski družbi cene za že prej kupljeno švedsko galico, ki so pa višje kakor bodo cene modri galici, katero nam preskrbi poljedelsko ministrstvo. Ti naj svoje potrebe tudi naznanijo pri županstvu, koder naj opomnijo, koliko so že plačali pri kmetijski družbi. Na to se bo' namesto švedske jim oddala avstrijska modra galica, in C. kr. kmetijska družba bo vinogradnikom višje plačane zneske vrnila. Dražja švedska galica se torej sedaj sploh ne bo oddajala, dokler ne bo oddana vsa od poljedelskega ministrstva nam obljubljena množina. Švedska galica ostane v rezervi. Kdor bo hotel preko državnega kontingenta porabiti švedsko galico, bo potem lahko kupil to švedsko galico, katera bo seveda moral plačati tudi po švedskih cenah. d
Želeti jc, da vsi poklicani faktorji sodelujejo, da se ta razdelitev vestno in v redu izvrši, ker jc od nje odvisna letošnja trgatev.	Dr. Lamoe.
ampak tudi soliter. Angleška žitna kupčija ni nič drugega kakor angleško posojilo, ki naj rumunski narodni banki pomnoži njen zlati zaklad in omogoči izdajo novih bankovcev. Angleško-rumunska kupčija ni res stornirana, kakor se jo trdilo, ampak le v toliko iz-premenjena, da rumunski žitni produ-centi ne jamčijo več za poškodovanje in Angleška poskrbi sama za primerna Skladišča. Iz vseli (ob dejstev ne bo prav težko spoznati dosedanjih notranjih odredb rumunske vlade in veliko zmedo, ki jo je povzročila nemška ofenziva. Politični razumni krogi si od uspešne nemške ofenzive obetajo, da izpremeni rumunski kurz. Seveda zelo dvomijo, da bi kurz izpremenila sedanja vlada, in zaenkrat, se ententa še z uspehom trudi, da si zagotovi vsaj pasivno pomoč Rumunije, da s svojimi četami veže nemške in avstrijske vojne sile. Če pa bodo Nemci na zahodu imeli vedno več uspehov, bo za sedanjo vlado položaj vedno težavnešjši in še vedno so Carp, Marghiloman in Titu Ma-jorescu tisti, ki bi mogli rumunsko politiko izpremeniti res v pravi rumunski. interes. Medtem pa prijatelji Rusije hrepeneče pričakujejo sijajnih poročil, ki jih bo poslal iz Petrograda Filipescu.
V današnjem »Grazcr Tgbl.« pa či-tarno iz Bukarešta: »Ziua« piše: »Čim bližjo spomladi, tem bolj je nemirno.« Nato piše o načrtih entente in pravi: »Pač se smemo vprašati, kakšno vloj.ro bo v bodočih velikih bojih igrala Rumunija? Ali bo še nevtralna? Vsa znamenja kažejo, da se to ne ho zgodilo. Naše vojaške priprave so preobširne in tudi političen položaj je tako nemire;), da moramo domnevati, da smo na predvečeru velikih dogodkov. Zelo značilen je finančni trg, ki je najbolj zanesljiv barometer političnega položaja. Čeprav imamo v deželi obilo denarja in je radi znanih ogromnih žitnih kupčij pričakovati še več denarja, vendar razni vrednostni papirji neprestano padajo in rumunska državna renta je tako nizka, kakor še nikdar poprej. Smo na razpotju in Rumunija se pripravlja, da bo v bodočih odločilnih bojih igrala dejansko vlogo.«
Ruska vojaška misija na Rumunskem.
Bukarešt, 3. marca. V zadnjih dneh je bilo tu posebno rusko vojaško poslanstvo. Bilo je v Galacu in se je preko Penija vrnilo v Bukarešt. O namenu se strogo molči.
Rumunija no rta ovsa.
Berlin, 3. marca. Rumunska osrednja žitna komisija je ustavila izvoz ovsa.
Sofijski dopisnik »Berliner Tage-blatta« poroča 1. marca:
Kakor slišim na dobro poučenem mestu, jc napredovanje nemške ofenzive na zahodu v Bukareštu povzročilo znatno pozornost in celo nekoliko zmedlo dosedanje dispozicije rumunske vlade. Prav nič se ne more dvomiti, da so velike besede entente o veliki splošni ofenzivi tudi na rumunske vladne kroge napravile nekaj utiša. Ni dolgo, kar se je brzojavno opozorilo, da je 80% rumunske armade mobilizirane in da večina rumunske armade in artilje-rije stoji proti zahodu in jugu. In te priprave so ravno v pričakovanju velike enteiiline ofenzive prav zadnji čas pomnožili s pomočjo entente. Na Francoskem in Angleškem naročene topove ravnokar prevažajo iz Vladivostoka v Humunijo. Rusija ji nc daje samo konj,
Boloarska polile.
Sobranje.
Pri naši zaveznici se je dosedaj oglasila tudi opozicija kakor tudi vlada. Debata v sobranju je zelo poučna, zato podamo pre gled.
Od opozicije je bivši ministrski predsednik Malinov, kakor smo že poročali, obžaloval, da vlada proti opoziciji no kaže večjega zaupanja. Zahteva, da vlada pove, kakšne obveznosti ie vlada prevzela proti zaveznikom in kakšne obveznosti imajo ii proti Bolgariji. Le tedaj vemo, kaj imamo storiti, če bi zavezniki svojih obveznosti ne izpolnili. Opozicija zahteva tudi, da sc predlože pogodbe o posojilih. Kakšno pa jc naše razmerje do naših nevtralnih sosedov? Prestolni govor molči o tem in vendar imamo velik interes, da oba soseda pridobimo zase. Ali jc skrb zato prepuščena našima zaveznikoma ali se tudi mi istočasno ž njima trudimo? Malinov zahteva zeleno knjigo o predzgodovini vojne, o kateri bo treba govoriti tudi po vojni. Za Bolgarijo je odločilno vprašanje posest Macedonije. Če se je ni dalo dobiti po mirni poti, potem je bila vojna potrebna. Toda ne smemo se varati, vojna se bo razširila in zato se mora Bolgarija izogniti vsemu, kar bi ji otež-kočilo trajno posest Macedonije. Kajti danes nobena vojujočih se skupin ne prizna druzega kakor grozovit zakon vojne. Malinov se je pritoževal nad cenzuro in priporočal vladi, naj v Srbiji ne bo preostra, da si je nc bo očitalo, kakor sc to dela drugod.
Poročali smo tudi že o govoru socialista Sakisova, ki pravi, da je vlada imela srečo, da je imela uspeh. Če hočemo ohraniti vse, kar smo si osvojili, nc smemo iti več proti jugu. Tudi na zopetno ovojitev Dobrudže ne smemo misliti, ker bi znali izgubiti nc samo Maccdonijo ampak tudi Staro Bolgarijo. Vlada naj pomisli, kakšen bo položaj po vojni. Dokler bodo Srbi živeli v avstroogrski monarhiji, srbski narod ne bo izginil. Bolgarske bodočnosti sc ne sme postaviti na pravico močnejšega.
Radoslavov pristas Daskalov jc slavil vlado in proglasil carja Ferdinanda kot pravega carja osvoboditelja.
Nato jc govoril ministrski predsednik Radoslavov, ki se veseli, da se je razmerje opozicic do vlade izpremenilo, dočim je,.
opozicija še pred vojno izdala na narod oklic, kjer dolži vlado, da je deželo pognala v pustolovščino. Radoslavov je nato opisal dogodke, ki so Bolgarijo pripravili do vojne:
Srbija je zbrala 9 divizij, ki so ogrožale bolgarsko mejo. Sazanov je grozil, če Bolgarija ne pretrga svoje vezi z Avstrijo in Nemčijo. Nobena druga vlada ne bi na ta izzivanja mogla dati drugega odgovora. Stoječa med dvema skupinama v vojni se je Bolgarija samo to želela, da bi mogla še za-naprej ostati nevtralna. Toda po bukare-škem miru ustvarjeni položaj in pa obnašanje obeh vojnih skupin, od katerih je ena jamčila za kompezacije le za ceno vojne, to oboje je vladi ukazalo drugo pot. Dogodki so opravičili našo politiko.
Sicer so pa naša sedanja ozemlja bolgarska zemlja. Bolgarija noče ničesar, kar bi ji ne šlo po narodnostnem pravu. Seveda se vlada briga za bodoče meje, toda za osvobojevanja ne stremi Nikdar se nismo mislili Albancem vsiliti. Gotovo se bo našlo toliko albanskih domoljubov, ki bodo deželo organizirali. Mi jih ne bomo ovirali,
O bodočnosti Srbije je rekel Radoslavov, da ne more ničesar reči. Z Rumunijo in Grško pa je razmerje dobro in obe sta tako nevtralni, da ni v našo škodo. Če pravi opozicija, da turški parlament še ni odobril bolgarsko turške pogodbe, vendar se ni treba bati, ker smo odstopljeno ozemlje /e zasedli in i^, bila sklenjena v želji, da s*, odstrani vsaka ovira za prijateljstvo. V turški zbornici so ministri izjavili, da je pogodba za Turčijo ugodna.
Radoslavovu so dolgo pritrjevali in nato sprejeli adreso za odgovor na prestolni govor.
Z oslttia ma.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. marca. (Kor. ur.) Uradno se poroča:
Na bojišču trajno mirno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. marca. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Nič novega.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Odkar so naše čete osvojile Drač in pregnale Italijane na morje, se, kakor poroča naš generalni štab, položaj v Albaniji r: izpremenil in se tudi niso vršili novi bpi: Po hudih naporih, ki jih je zahtevalo prod--ar.;e v Albaniji, potrebujejo čete počitka. Treba je pa tudi priprav za eventualne nadaljne operacijc. Te priprave pa zahtevajo obilo uuciapolnega dela. Zato v doglednem času v Albaniji najbrže ne bo važnih dogodkov.
Na macedonski meji.
Budimpešta. Esti Ujsag« poroča iz Berna: Atenski list * Pa t ris a izvaja: Na ma-cedonski meji stoji 120.000 nemških in bolgarskih vojakov. Predor Demir kapu se težko popravlja, ker so zaposleni Nemci tudi drugod. Nemci so pričeli graditi tudi most pri Udovu in železnico ob desnem i bregu reke Vardar v Gevgeli. Napad na Solun se zato ne pričakuje kmalu. Nad Dramo, Seresom in Kavalo krožijo nepre- i stano letala, ki opazujejo, kaj dela grška armada in čete sporazuma.
Solaa najsilaejša trdnjava na svetu?
Rotterdam, 3. marca. Grški general Moschopulos poroča o svojem obisku v angleško-francoskem taboru v Solunu: Zavezniki so napravili izvrstne utrdbe, njihovi ženijski častniki delajo naravnost čudeže, V treh mesecih so izvršili delo enega leta. Solun je sedaj proti vsakemu napadu varen, postal je ena najsilnejših trdnjav na svetu.
Kako ententa preživlja Grško.
-Frankfurter Ztg.« poroča 2, t. m. iz Be rna: Ententina poslaništva v Atenah so razglasila po časopisju, da so zavezniki Grški po njeni želji dnevno priznali 1270 ton žita in koruze, Na mesec ji dajo tudi 17.000 vreč riža in 25.000 ton premoga. Nadalje pravi ta nota, da se bo ostalo potrebno blago uvažalo v mejah pametne potrebe,
Pasič.
Budimpešta, 3. marca. Iz Aten se poroča; Urednik solunskega »Nouveau Sie-cle« je imel razgovor s Pasičem, ki je izjavil, da sc bo vojaški položaj v kratkem izboljšal. Potem bo Srbija imela veliko bodočnost. Srbska vlada misli pritegniti voditelje opozicije in ustvariti koalicijsko ministrstvo. Na vprašanje, ali bodo srbske čete res poslali v Egipt in na Francosko, jc rekel Pasič, da srbskega vojaka ne boš preveril, da se je vstajenja željna Srbija iz Balkana premaknila v Egipt ali v zapadno Evropo.
: Mato.aile ..Stevsaca.":
Nov nemški uspeli za Verdun pri mil — tooo Francozov vleiih.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. marca. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Angleži so vdrli južnovzhodno od Yperna ob prekopa v postojanko »Pa* stion«, katero smo jim vzeli 14. februarja in so prodrli v ozki bojni črti celo do naših prejšnjih najsprednejših jarkov. Iz teh smo jih takoj zopet vrali, v posameznih delih postojanke se še drže.
Južno od prekopa La Bassče so se vneli v zvezi s sovražnimi razstrelbami pred našo bojno črto živahni pobližni boji.
Sovražno topništvo je pomnožilo svoje delovanje v Champagni mestoma do velike ljutostL
Lahko smo odbili v gozdu Bolante severnovzhodno od La Chalade v Argo-nih delni napad Francozov.
Na višinah vzhodno od Može smo izčistili po krepki pripravi s topovi vas Douaumont in so napredovale naše črte v ugodnejše postojanke zahodno in južno od vasi kakor tndi od oklopne utrdbe. Naši so dovedli nad 1000 ujetnikov in šest težkih topov.
Naši letalci so metali v okrožja trdnjave Verdun na francoske čete z uspehom bombe. Poročnik Immelman je sestrelil vzhodno od Douai svoje deveto sovražno letalo, angleško dvokrilno z dvema častnikoma, med katerima je eden mrtev, dnini pa nevarno ranjen.
Vrhovno vojno vodstvo.
X X X
Da razbremenijo pri Verdunu ogrožene čete, so Angleži pri Ypernu, Francozi pa v Champagni prešli z močnimi silami k napadu. Angleži so predrli dne 14. febr. po Nemcih pridobljeno fronto in prišli do prejšnje nemške črte. Nemški protinapad je pa Angleže zopet vrgel nazaj v prednje postojanke, za katere se še bojujejo. V Champagni so Francozi po ljuti artiljerijski pripravi napadli severno in severovzl odno od Suippe; o izidu tega boja še ni poročil. Vzhodno od tam, v Argonih, med VUle-sur-Tourbe in Varennes so Francozi tudi napadli blizu La Chalade, pa so bili takoj odbiti.
Proti vzhodni francoski fronti vrši premikanje zelo močnih čet. Ker je ustavljen promet na sredozemskih železnicah, se da sklepati da prevažajo tudi sveže angleške čete. Ker se je pa našemu zavezniku posrečilo, da je zopet pridobil vas Douau-mont, katero ie moral kmalu po osvojitvi izprazniti, da je tamošnjo fronto razširil in se trdno ustalil. Pomen tega najnovejšega po izredno ljutili bojih doseženega uspeha je tem večji, ker so imeli Francozi pri Verdunu na razpolago zelo močne obrambne sile, krr dokazujejo zadnji nad vse ljuti protinapadi.
Francosko uradno poročilo.
Dunaj, 3. marca. (Kor. ur.) Iz voj-
notiskovnega urada:
Pariz, 2. marca. Popoldne. V Ar-toisu smo pod starim lijakom, katerega ie vzel sovražnik vzhodno od pota iz Neuville v Folie razstrelili mino. Nov lijak srno vzeli. V okolici Verduna je sovražnik ponoči hudo obstreljeval Mort Homme. Na Cote Oie med Melan-courtom in Fonrgesom, ravno tako na plavnih prehodih čez Mozo le slabotno delovanje artilierije. Sinoči proti večeru je sovražnik po siloviti pripravi z artillerijo vzhodno od Moze in pri Wo-e\vre živahno napadel našo postojanko pri Fresnesu, s protinapadom smo ga kmalu vrgli iz osvojenih delov. V Lo-trlnpiji vočurno bombardovanje na pristavo Sainte Marie, nakar je vzhodno od Bredagne sovražnik napadel pa brez uspeha. V Alzaciji smo z ročnimi granatami v dolini Lauch zavrnili poizkuse močnih nemških patrulj.
Ponoči: V Belgiji je naša artiljerija uničujoče streljala na sovražne utrdbe vzhodno od Steenstraate. S topovi smo razbili sovražno utrdbo med Sommo in Oiso. V Champagni so naše baterije tik pri Suippe zadele sovražno letalo, ki je goreče padlo za nemško črto. V Argonih smo koncentrirali svoj ogenj severno od Harazee in na gozd Cheppy. V okolici severno od Verduna in Woe\vro se je artiljerijsko delovanje, ki je zadnje dni nekoliko odjenjalo, znatno okrepilo tekom dne na celi fronti, posebno pri Mort. Homme, na Cote Poivre in v okolici Douaumonta. Na zadnjo točko se je izvršilo nekoliko skrajno Ijutih pehotnih napadov. Naše čete so to vrsto napadov zavrnile in z ognjem decimirale sovražne čete. Povsod so naše baterije krepko odgovarjale ln so obstreljevale zvezne poti sovražnika. Severovzhodno od St. Michicla so naSi dalekonosni topovi obstreljevali kolodvor Vigneulles. Naši opazovalci poro-
čajo, da je na dveh mestih nastal ogenj, zadetih je bilo več vlakov in ena lokomotiva je eksplodirala. V zgornji Alzaciji se je v odseku Sepot na obeh straneh zelo oglašala artiljerija. V zadnji noči je naše obstreljevalno brodovje vrglo 44 bomb vseh kalibrov na kolodvor Chambley, ki je trpel menda občutno škodo. Kljub silovitemu streljanju so se naša letala vrnila dobro ohranjena. Podnevi so naši letalci vrgli 40 bomb na kolodvor Bensdorf in 9 izstrelkov na sovražna poslopja v Auri-courtu.
Angleško uradno poročilo.
Dunaj, 3. marca. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega urada:
London, 2. marca. Uradno vojno poročilo. V četrtek dopoldne smo napadli strelske jarke pri griču ob kanalu iz Ypra v Comines, katerega smo 14. februarja izgubili in smo ga sedaj zopet osvojili. Vzeli smo tudi majhen, naprej potisnjen del prvotne nemške postojanke. Nekaj ur kasneje je sovražnik napravil protinapad, pa je bil odbit. Ujeli smo 180 mož, med njimi 4 častnike. Rove z minami, ki so bili izpeljani iz osvojenih jarkov, smo porušili. Danes na obeh straneh veliko delovanje artiljerije med Vierfieratom in Boe-singhe.
London. (Kor. ur.) Včeraj se je bilo na naši bojni črti 20 bojev v zraku. Poroča se o izgubah sovražnika. S poizvedovanja se ni vrnilo eno naše letalo. Naša pehota in ogenj strojnic je razkropil severno od Somme 40 sovražnih vojakov, ki so poizkušali v varstvu topniškega ognja prodirati iz svojih jarkov.
Ugoden položaj pri Verdunu.
C.irih, Švicarski listi poročajo: Bitka pri Verdunu, ki se bije zdaj že drugi teden, se je izpremenila iz napadalne bitke v oblegovalen boj. Pas, ki leži pred francosko glavno bojno črto, so prekoračili Nemci na severu in na vzhodu od trdnjave. Boj se je pričel zdaj tudi na obrambnem pasu. Francoska poročila Nemcem nič več ne odrekajo Douaumonta.
NajsUovitejša bitka svetovne zgodovine.
Genf. »Echo de Pariš« poroča; Pri Verdunu se bije najsilovitejša bitka, ki jo je videla kdaj svetovna povestnica. Kolikor se je dognalo dozdaj, gre za nemško ofenzivo z 800.000 vojaki, ki hočejo vreči francosko bojno črto na način, ki se je izvedel proti Rusom pri Gorlicah,
General Sarrail baje povzan v Verdun.
Lugano. Iz Soluna se poroča: General Sarrail se baje pozove v Verdun nazaj, če se uresniči vest, da ne nameravajo napasti Nemci Soluna.
Uspehi na zahodnem bojišču.
Kolin. »Rolnische Ztg.« poroča: Poleg velikih uspehov pri Verdunu so se dosegli tudi na celi ostali bojni črti veliki delni uspehi. Ujetih je dozdaj 297 častnikov, 19.864 mož, zaplenjenih 78 topov in 158 strojnic francoskim četam, Angležev je ujetih: 3 častniki in 250 mož in zaplenjena 1 strojnica.
Verdun in Angleži.
Haag, 3. marca. »Daily Mail« piše: Nemci zadajajo pri Verdunu težke udarce. Tako neumni, kakor jih opisujejo angleški listi, nikakor niso) njihov napad bi se moral presojati z resnim spoštovanjem, kajti to je morebiti najvažnejši vojni dogodek od bitke ob Marni.
Poincare in Briand navdušujeta Francoze.
Kabinetna kriza na Francoskem.
Gen!. Nikdar še ni francoska vlada tako rada pojasnjevala vojaške zadeve kakor zdaj. Briand pride dvakrat ali tudi trikrat na dan med poslance in se razgovar-ja ž njimi in jih navdušuje.
Amsterdam. Reuter poroča iz Pariza: Poincarč je obiskal verdunski glavni stan in je častital četam.
Genf. Predsednik Poincarč je brzojavno čestital generalu Humbertu, ki brani Verdun.
Geni, 3. marca. Stališče Briandove vlade je omajano, ker ga dolže, da je zakrivil nedelavnost pri Solunu. A stranke zdaj še ne nameravajo vreči vlade,
V Parizu.
Genf. Iz Pariza se poroča, da zboruje ministrski svet trajno. Strašno nervozni so v vojnem ministrstvu. Med Parizom in Londonom se trajno izmenjavajo brzojavke. Vsako uro pričakujejo v Parizu zastopnike angleškega generalnega štaba, da sklepajo o potrebnih ukrepih proti strašnemu napadu Nemcev. Vse železnice prevažajo čete, strelivo itd. Mesto je mirno, a povsod se govori le o bitki pri Verdunu, o kateri sodi narod, da odloči svetovno
Rotterdam. Reuter poroča iz Pariza: Med bitko pri Verdunu je ohranil Pariz svoje staro lice. Parižani mirno in zaupljivo čakajo in zaupajo Joffreju in njegovemu generalnemu štabu.
Veliki vojni svet četverosporazuma.
Geni. Iz Pariza se poroča: Veliki vojni svet četverosporazuma v Parizu se
sestane glede na dogodke pri Verdunu
[>rej, kakor so nameravali. Posveta sc ude-eže kški veleposlanik Tittoni, general Porro, general Pryce, lord Derby, Asquith, belgijski ministrski predsednik Broqueville, belgijski vojni minister Vandervelde, vojni minister Gallieni, Joffre in francoski ministrski predsednik Briand.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. marca. (Kor. ur.) Uradno se poroča:
Na bojišču trajno mirno.
Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, iml.
Italijansko uradno poročilo*
Rim, 1. marca. (Uradno.) Naši oddelki so premagali velike terenske težkoče in neugodne vremenske razmere, razširile svoje postojanke zahodno od Marmolate in jih utrdile. Pri Črnem vrhu so drzne patrulje, ki so bile poslane na poizvedovanje sovražnik črt na Mrzlem vrhu, metale vanje ročne granate in jih vznemirjale. Artiljerijsko delovanje je bilo posebno ljuto pri Gorici. Sovražnik je obstreljeval več obljudenih hiš, pa je napravil le malo škode in ni nikogar ubit. Naša artiljerija je obstreljevala sovražna vojaška bivališča, čete, ki so bile na maršu, opazovalne straže itd. z očividno dobrim uspehom.
Italijanska zbornica.
Curih, 2. marca. (Kor. ur.) Italijanska zbornica jo razpravljala o proračunu naučnega ministrstva. Posl. So-g 1 i a obžaluje, ker je zatrla vlada radi vojske izdatke za pouk v čitanju, otroškim zavetiščem in celo slabim šolskim lopam na pustem rimskem polju pred glavnim mestom.
Opozicija sodjalistov.
Lugano, 3. marca. Skupina socijali-stičnih poslancev je sklenila stopiti v odločno opozicijo proti vladi in prenapetim intervencijonistom. V to svrho bo v eni prihodnjih sej stranka po poslancu Tura-tiju zahtevala izpremembo dnevnega reda, in sicer tako, da pride najprej na vrsto proračun zunanjega ministrstva.
Uspeh laškega vojnega posojila.
Lugano, 3. marca. Dne 1. marca se je v Italiji končalo podpisovanje vojnega posojila. Uradno bodo uspeh razglasili najbrže s tremi miljardami. Resnični novi podpisi pa ne bodo presegali poldruge miljarde. Pri 600 miljonih mesečnih vojnih izdatkov bo novo posojilo zadostovalo za dva in pol meseca.
Italijanska nota Ameriki.
Rim, 3. marca. (Kor. ur.) »Agenzia Nazionale« poroča iz ameriških krogov, da je italijanski poslanik v Washingtonu izročil noto, v kateri laška vlada izjavlja, da so italijanski tovorni in potniški parniki oboroženi, da pa bodo svoje topove rabili le, če bodo napadeni.
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO«
Dunaj, 3. marca. (Kor. ur.) Uradno se poroča:
Na bojišču trajno mirno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. marca. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Boj patrulj ob Dvini vzhodno od Friderikova kakor tudi na bojnih črtah pri Serveču in pri Ščari.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 1. marca. Severno od Frie-drichstadta in na Dvinsk so metali nemški letalci bombe in streljali s strojnimi puškami. Pri jezeru Swenten smo uničili del Nemcev, ki so bežali pred našim artilerijskim ognjem iz jarkov,
PRED NOVO RUSKO OFENZIVO V BESARABIJI.
Bukarešt. Tu so poučeni, da pospešuje rusko vojno vodstvo novo ofenzivo v Besarabiji na željo Francije, da se ji zlajša položaj na vzhodnem bojišču.
POSTNI PROMET V BESARABIJI USTAVLJEN.
Bukarešt. Ker trajno sneži, v Besarabiji že devet dni ne vozi pošta.
ANGLEŠKA SODBA O RUSKI OFENZIVI V BESARABIJI.
Amsterdam. Neki angleški častnik se je mudil po naročilu vojnega urada v Besarabiji. Ko se je vrnil v London, je poročal: Ruska armada je nameravala predvsem na besarabski bojni črti zadržati tam z neprestanimi napadi velike sovražne sile. Od konca novembra so žrtvovali Rusi 100.000 mož, medtem ko ni izgubil sovražnik niti petino te številke, dasi ni bil najbrže tako močan kakor Rusi. Avstriiska bojna črta
pri Črnovicah ni ogrožana. Čete na bojni črti sicer niso mnogoštevilne, tudi rezerve ne, a za bojno črto se pomikajo vedno čete, ki odhajajo na Balkan in prihajajo od tam in ki lahko nastopijo vsak trenutek. Sovražnik zato ne potrebuje zbrane močno armade. Sovražne črte ni mogoče prodreti in tudi ne upajo več na to.
RUSI PROTI MALI AZIJI.
Bukarešt. Poroča se, da se pripravljajo Rusi v Besarabiji na napad Male Aziie.
POSTOPANJE Z NAŠIMI UJETNIKI V RUSIJI.
Stockbolm, 3. marca. »Rječ« poroča: Poveljnik petregrajskega vojaškega okrožja je izjavil, da avstro-ogrski ujetniki, ki ne opravljajo nobenega dela, ne smejo dobiti nič čaja in kvečjemu Vi funta mesa tekom 24 ur,
RUSIJA KUPUJE LADJE OD JAPONSKE.
Iz Petrograda se potrjuje vest, da je Rusija kupila od Japonske štiri med rusko-japonsko vojsko na Japonce izgubljene ruske oklopne križarke. Gre za ladje »Revi-cane«, »Prosvjet«, »Pobjeda« in »Orel«.
RUSIJA UVAJA NAKAZNICE ZA ŽIVILA.
Kodanj. V Rigi in v drugih krajih so uvedli za razna živila nakaznice,
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 2. marca. (K. ur.) Agence Telegraphique Milli poroča iz velikega glavnega stana: Sovražne križarke in torpedovke so obstreljevale zadnje dni brezuspešno obal pri Sedil-Bahru in pri Tekeburnu in na morju pri Smirni kakor tudi odprta nebra-njena mesta: Kušadasi in nekaj krajev, ki leže severno od tam, nakar so se umaknile.
Neka angleška križarka se je pripeljala dne 29. februarja v zaliv Aka-ba, obstreljevala je naš tabor na obrežju in je izkrcala v obrambi neke bojne ladje približno 300 vojakov. Naše čete so odgovarjale na ogenj. V boju, ki se je razvil nato, in ki je trajal šest ur, so pregnali sovražnika popolnoma z obrežja. Izjalovil se je tudi popolnoma drugi poizkus sovražnika, da nas vznemirja. Sovražne izgube se cenijo precej visoko. Prostovoljni borilci so sc borili tako, da smo jih občudovali.
Jemenska bojna črta. Zadnja poročila izvajajo, da je izgubil sovražnik v zadnjem boju pri Atjušu med Šejk Osmanom in Lahedjem 160 mrtvih, med njimi angleškega generala, ki je poveljeval izkrcanim četam. Sovražnik je izgubil tudi veliko mul. Sovražnik je nastopal med bitko z duš-ljivim plinom. Armada rodov, ki stanuje na obrežju od Adena do Hadra-muta, je ponudila svojo predajo po bitki pri Atjušu otomanski vladi. Angleži zdaj le malo vplivajo na Aden in Šejk Osman.
Z iraške in s kavkaške bojne črte se nič ne poroča.
'XXX
Akaba leži na severnem koncu dolgega zaliva na vhodu Sinajskega polotoka pri Rdečem moi*ju.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 1. marca. Kavkaz: Zasledovanje Turkov se nadaljuje.
Perzija: Pri Kermandžahu smo zasledovali sovražnika in zaplenili še dva topova.
Obleganje Trapecunta.
Carigrad, 3. marca. Turško vojno vodstvo računa s skorajšnjim obleganjem Trapecunta. Zato so ga preskrbeli z mnogimi svežimi četami in številno artiijerijo. Pred mestom sta dve obrambni črti.
Frankobrod. »Frankfurter Ztg.« objavlja iz Petrograda: Ruski listi poročajo, da je obkoljen Trapecunt na suhem in na morju. Rusko brodovje kroži po Črnem morju, a ne vidi nikjer sovražnih .brodov. Rusi so preskrbljeni z velikim številom podvodnih čolnov.
Curih. Švicarska brzojavna posredovalnica poroča: Ruski torpedni rušilci so obstreljevali 2. t, m. mesto Trapecunt. V ameriškem konzulatu je ubita ena oseba.
Turški vojni minister v Jeruzalemu.
Carigrad, (Kor. ur.) Namestnik gene-ralisima Enver paša je prišel s poveljnikom četrte armade Džemal pašo v Jeruzalem.
Ameriko pred odločitvijo.
WiIsonovo stališče.
Washington, 2. marca. (Kor. ur.) Reuter poroča: Stone jc rekel tudi tole: ^Jlson stoji na stališču: <> h0 nemški Podmorski čoln potopil oboroženo trgovsko ladjo, bo pozval radi tega nezakonitega dejanja Nemčijo na odgo<
vor in če bi Nemčija vstrajala na svojem stališču, bi bil pripravljen pretrgati d/plomatične vezi in bi vso zadevo predložil kongresu, ki ima odločati o vojni. Stone je grajal \Vilsonovo stališče, ker po njegovi sodbi je oborožena trgovska ladja bojna ladja.
Kriza na višku.
IVashinfjton, 2. marca. (Kor. ur.) Pozno ponoči so sklenili na posvetu vlade in senatorjev z republikanci, da se jutri razpravlja o rezdluciji, ki jo je predlagal Gore in da ne dopuste kakega drugega predloga.
Washington, 3. marca. Senat Jo sklenil z 68 proti 14 glasov, da se odgo-di razprava o resoluciji senatorja Gore na nedoločen čas.
Washlngton, 3. marca. (Kor. urad.) Reuter poroča; Z merodajne strani se je izdala izjava, ki odločno zavrača napade senatorja Gore v senatu. Izjava navaja, da je vprašal na posvetu v beli hiši neki voditelj demokratov Wilsona, kaj bi najbrže sledilo, če napade Amerika Nemčijo. Wilson je odgovoril, da bi napad skrajšal vojsko. Zanikava pa se, da bi Wilson izjavil, da želi naj se Zedinjene države udeleže vojske zato, da se skrajša vojska. Lansing je namignil; Združene države se ne morejo strinjati z nemškim nazorom, da se mora na podmorski čoln z ozirom na njegovo slabotno zgradbo pri napadu bolj ozirati, kakor pri katerikoli drugi vrsti bojnih ladij. Državni oddelek obvešča, v Berlinu se govori, da pet šestin kongresa nasprotuje Wilsonu. Uradni krogi to razglašajo, da pokažejo, kako slabo so v Berlinu poučeni.
N morju.
Nemški odgovor na angleško stališče glede podmorskih čolnov, Berlin, 3. marca. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja: Reuter jc včeraj razglasil, da ima Angleška glede oboroženih trgovskih ladij to naziranje, da te ladje na podmorske čolne ali kake druge vojne ladje ne smejo streljati, razun za samoobrambo. Nemci napačno sklepajo iz papirjev zajetih angleških ladij, da jim je bilo naročeno začeti z ofenzivo. Ta izjava pa slepi. Nemška vlada je svoji spomenici priložila fotografije teh navodil, da si vsak nepristranski človek lahko sam ustvari sodbo. Iz nemškega gradiva se jasno spozna pravi značaj teh angleških, baje za obrambo oboroženih ladij. To sledi že iz silovitega poudarka, da je ta navodila treba držati tajno, Artiljerijska vsebina navodil in naloga topničarjev kažeta, da se v tem slučaju ne gre za prav navadno posadko sovražne trgovske ladje, ampak da je angleška trgovska mornarica ustavljena v boj proti nemški vojni mornarici, Razun tega pa je v navodilih še izrečno rečeno, da naj otvoritev ognja na nemški podmorski čoin ne bo odvisna od kakega sovražnega ravnanja podmorskega čolna. Ta ofenzivna navodila ne postanejo defenzivna s tem, da so v naslovu označena kot defenzivna. Iz številnih slučajev neizzvanih napadov, kakor so zbrani v prilogi 4. k nemški spomenici, je pa zadostno razvidno, da angleške trgovske ladje kaj dobro razumejo smisel danih navodil.
Podvodni periskop? Milan. Ker tisti, ki so preživeli potop »Provence«, soglasno pripovedujejo, da niso ob potopu parnika zapazili niti sledu kakega podvodnega čolna in ker dohajajo tudi iz Havra značilna poročila o zadnjih potopitvah, sodijo pomorski strokovnjaki, da so oboroženi novi nemški podvodni čolni s podvodnim periskopom. Na par-niku »Provence« se je nahajalo 250 potnikov.
Skrivnostna ladja v Kanalu, Bern. (Kor, ur.) »Peti t Journal« poroča i? Boulogna: V Kanalu so zapazili sumljivo ladjo, ki je mogoče druga »Move«, Ladja zelo hitro kroži proti zahodu. Angleškim in francoskim križarkam je zapovedano, naj uničijo ladjo,
30 podvodnih čolnov v Sredozemskem morju.
Genf. »Eclair« sodi, da kroži po Sredozemskem morju 30 podvodnih čolnov.
pisale izjavo, da nobena teli štirih sil brez dovoljenja ostalih ne bo sklenila trgovske pogodbe z Nemčijo ali Avstrijo.
Volna po vojni.
Angleška se bo popolnoma zaprla pred Nemčijo in uami, London, 1, marca. (K, u.) Reuter poroča: »Daily News« javljajo: Ožji krog ministrov se posvetuje ali naj se že pri bodočem proračunu sklene važno izpremem-bo trgovske in finančne politike. Kakor se sliši, se po vojni prepove uvoz nemškega blaga. Na ta način okušajo postaviti zid proti orjaškemu trudu, s katerim bo Nemčija po vojni skušala oživiti svojo trgovino.
London, 2. marca, (Kor. ur.) Reuter javlja: Parlamentarni poročevalec »Times« izve, da bodo v bližnjem času Angleška, Francija, Rusija in Italija najbrže ood-
Cerkveni koncert v Ljaiiijonski stolnici.
Dež je lil, občinstvo pa trumoma hitelo v božji hram, in težko je bilo priti v cerkev iu najti določeni prostor. Cerkveni koncert ima posebno privlačno silo, zlasti ta, prirejen sredi bojnega meteža v dobrodelen namcu za vdove in sirote naših padlih junakov. Visoko nad nami se dviga veličastna kupola in slavni »Quaglia« zliva na nas čar svojih umetnin. Ura v visoki lini udari osem in orgle zabuče. Stolni regens chori g. St. Premeri izvaja Bachov pre-ludij, jasno in korektno; s spretnim registriranjem daje skladbi vedno lepše lice. Občudujemo Bachovo logiko v drznih imitacijah in sekvencah in se divimo nad veiiko mislijo, ki se pojavlja v klasični njegovi skladbi. Tudi ostale orgelske točke so izredno zadovoljile : Guilmant s svojo globoko občudeno meditacijo, R e n n e r z živahnim Trio in S p r i n g c r s svojo fantazijo v koralni melodiji »Salve Re-gina«. Sami mojstri prve vrste; pravi mojster tudi interpret, ki nam jih je predstavljal. Toda štiri orgelske točke so bile odveč, dve bi bile popolnoma zadostovale. — Orgle so točno izvrševale svojo zadačo, sodba o njih pa je ta, da so poedini registri krasni, v celoti pa se pogreša moč in kremenitost, kakor je bilo že večkrat omenjeno.
Dr. Ivimovec-ova »Nagrobnica« je pretresljiva skladba, ki s pozavnami riše resnobni dan sodbe in prosi usmiljenega Sodnika rešitve. Trobila so preveč zatirala zbor. — Ilochreiterjev ofertorij iz njegovega Reguiema jo moderna, fina skladba, ki nima v sebi prav nič konvencijonelnega; vsak takt prinaša nove lepote, nova preseneče-nja. Enoglasen zbor je izvajal ofertorij silno občutno.
Premerlovi dve a capella-pesmi sta mojstorski v stavku, manj efektni v učinku. Zlasti »Daj nam mir« je preveč pretrgana in nervozno nemirna v po-stopili.
Dr. Kimovčeva »čoščena Marija« je moderna skladba, živa v moduluciji, duhovito zasnovana za tenor-solo, orgle, vijolino, celo in rog, a bila je pre-maio naštudirana. Taka skladba potrebuje izredno skrbne priprave, te pa ni bilo mogoče, ker se je orkester mudil le tranzito v Ljubljani. — Premcrlov psalm je zelo ugajal, a tudi tukaj so trobila rlušila tenorista. — Hochreiter-jeva »Marija mati« je prijetna, melodična, bolj koncertna nego cerkvena pesem, ki so je izvajala z orglami; zato sta prišla solist in zbor do popolne veljave.
G. Rijavec, koncertni in operni tenorist, ima krasen, mehak in gibčen tenor, ki je v nižini in višini enako doma. Krasi ga pravilna vokalizacija in občutno prednašanje.
Hildova pesem »Gib uns den Frie-den« se je zelo razlikovala od ostalih programnili točk; je namreč koncesija občinstvu, ki ne ljubi moderne; jc mehka, sladka pesem, bajno inštru-mentirana. Bodi zastopana tudi ta struja.
Sattner-jeva »EvharistiČni tron« se odlikuje po plemenitem alt-solo, kateremu sledi dramatično nakičeni zbor, ki se dvigne v polnih akordih do pretresljivega učinka.
Biser colega koncerta pa so bile Gollerjeve »Lavretanske litanije«. Kdo ni občudoval gladkega toka cele skladbe, mojstrske inštrumentacijo, ki je bila sicer nasičena krepkih glasov, vendar ni prevladovala, marveč krepko podph-ala pevski zbor.
O stolnem zboru gre hvala, da je brez hibe in z veliko vnemo izvršil svojo nalogo. Razmerje glasov je bilo pravilno, nijansiranje lepo, vokalizacija čista, disciplina vzgledna.
Cerkveni koncert je prelepo vspel in nudil v svoji celoti nenavaden užitek. Iskreno priznanje gre gg. Premerlu in dr. Kimovcu, ki sta v kolegijalnem sporazumu in z občudovanja vredno marljivostjo pripravila in vodila celo prireditev. Občinstvo je bilo izredno zadovoljno in je z ogromno udeležbo pokazalo, kako so mu priljubljeni cerkveni koncerti.
Primorske novice.
Položaj v Gorici in okolici. Lahi nepre-vadno je predppldne mirno, koj popoldne, to se pravi, ko povžijejo italijanski topni-čarji na Cerovem in v Št. Ferjanu menažo, se prične zopet obstreljevanje. Ljudje hitijo v varnejše prostore, kleli in prične se življenje katakomb. Solkan jc prccej izpostavljen laškemu ognju in ako se položaj ne izboljša, bode moralo ljudstvo svoje domove zapustiti. Na zunaj ne kaže Gorica rav-
no tako desolatne slike razrušenega mesta, pač pa so poškodbe v notranjščini poslopij res velike. V nadškofijskem poslopju vztrajajo še vedno poleg slug mons. Castelliz, administrator placute Grusovin in sedaj še tajnik Letničar, kateri se je preselil iz svoje od Italijanov porušene hiše pod Kostanjevico v škofijo. Poprej so gospodje stanovali v kleli, sedaj so se dvignili nekoliko višje — v pritličje.Nadškofijsko poslopje je občutno poškodovano, posebno vsled ognja, katerega so povzročile tri laške zažigalne granate. Vrt jc ves razoran. Škofovi zavodi so največ trpeli že meseca decembra. Stolp je ves preluknjan od laških granat. Ena italijanska granata večjega kalibra je zadela poslopje v drugo nadstropje nad vhodom in naredila veliko opustošenje. Vendar bi se dalo to še pretrpeti, če ne bo hujšega. Kaplan Jug je spremenil svoje stanovanje in stanuje sedaj drugje. Kraji krog Pevme in Oslavja so popolnoma razdejani. Laške granate sežejo do Volčjedrage. Posebno radi obstreljujejo Lahi dovozne ceste od Volčjedrage in Šempetra proti Gorici, Povda-riti moramo res izvanredno požrtvovalnost in junaštvo ne samo goriške mestne duhovščine, ampak tudi okoliške, ki vztraja med svojim ljudstvom v vedni življenjski nevarnosti že deseti mesec. Duhovnikov v Solkanu, Kronbergu, Vrtojbi, Biljah s šempe-terskim dekanom dr. Knavsom na čelu ne morejo prepodili laške granate. Vendar upamo in trdno pričakujemo, da niso več daleč tisti dnevi, ko ne bosta Gorica in okolica več izpostavljena ognju sovražnega topništva in bo sovražnik vržen daleč, daleč nazaj, odkoder je prišel. Bod daj, da bi to bilo kmalu.
Italijanska opustošenja na goriški fronti. Naše vasi, ki se nahajajo tik ob italijanski fronti, so strahovito opustošene od italijanskega ognja. Vse cerkve, katere morejo Italijani doseči s svojim ognjem, so obstreljevane in v žalostnem stanju, V Kalu na Kanalskem jc zadela i 5 cm granata prezbilerij, med časom, ko so se nahajali v cerkvi levpši kurat č. g. Janko Se-dej in domači kurat č. g. Franc Močnik, ki sta bila vsa bela od ometa. Toda Bog jih je varoval, ostala sta nepoškodovana. Dalje je granata podrla župnišče in trgovino nasproti cerkve. Italijani obstreljujejo ljudi, ko gredo ir, cerkve, dosedaj brez žrtev. V Kal so padale granate že septembra meseca. Zažgale so spodnji del vasi. Dvanajst hiš jc popolnoma pogorelo. Na intervencijo Icalskega kurata dobe pogo-relci državno podporo. Iz Levpe so ljudje zbežali, vračajo se pa v mirnih dneh domov po svojih opravkih. Cerkev v Lcvpi je poškodovana, toda ne močno. Avče nudijo prizor žalosti in razdejanja. Ljudje se pripravljajo na žalostno pot v barake. Omeniti moramo posebno požrtvovalnost župana g. Kovačiča in junaštvo vikarja č. g. Simona Gregorčiča ml., ki je v najhujšem granatnem in šrapnelskem ognju nesel Najsvetejše iz razdejane cerkve v župnišče.
iz Gorice. Na vogalu ulice Rabata in Vogel sta padli dve granati na hišo, ki jo je bil ravnokar zapustil zidar, ki je popravil prejšnje poškodbe. Krog poldne so močno letele granate tudi na Št, Andraž. — Ulico A. Ristori so prekrstili v ulico Monte S. Michele. — V ulici vojašnice jc granata popolnoma demolirala trgovino čevljev. V ulici Rabata je granata zanetila požar, ki so ga pa ognjegasci hitro pogasili.
Pogled na Podgoro pri Gorici, Županstvo občine Podgora šteje 4 katastralne ob čine, in sicer: Podgora, v kateri je bilo pred vojno 337 hišnih številk in 2229 prebivalcev; Pcvma, 197 hiš, številk in 1316 prebivalcev; Sv. Maver, 63 hiš. štev. in 359 prebivalcev; Podso.botin, 51 hiš. štev. in 346 prebivalcev, skupaj tedaj 618 hišnih številk in 4250 prebivalcev. Vse štiri katastralne občine leže na desnem bregu Soče. V Podgori se je nahajala moderna tovarna za papir in celulozo družbe Ley-kam-Josefsthal, v kateri je imelo zaslužek nad 700 delavcev. V zdravstvenem oziru je bila Podgora naravnost vzorna; vse greznice, stranišča in jarki ob občinskih cestah so bili obzidani in pokrili. Po dolgotrajnem zahtevanju je tovarna zgradila tudi vodovod dobre pitne vode po celi občini ob državni cesti; zahvala za to gre še dandanes c. kr. nadkomisarju Baldiču in nad 44 letnemu županu Antonu Klančič, Razen tega daje dobro čisto vodo bistra Soča in pa trije vodnjaki, ki dobro služijo sedaj našim hrabrim vojakonl. V seji z dne 7. februarja 1914 sta občinski starešinstvi v Podgori in Pevmi podpisali tudi pogodbo za električno razsvetljavo. Tudi drugače sc jc podgorsko občinsko starešinstvo v lepi slogi s prebivalstvom odlikovalo v izvrševanju narodnih in kulturnih nalog; vzdrževala sta se dva otroška vrtca na občinske stroške; enega je vzdrževala Slovenska Straža; podpirala so se razna društva. V Pevmi je imela svoj sedež zavarovalnica za živino in domača hranilnica in posojilnica, ki jo je vodil čast. g. kurat Ivan Humar. Podgorsko županstvo se je moralo vedno boriti proti onim mogočnim silam, ki bi bile rade z italijanskimi šolami izpodkopale slovenstvo v podgorski občini; borilo se ie nad 30 let. in sicer
uspešno. Ako se danes ozremo po nekdaj tako cvetoči podgorski občini, se nam nudi žalosten pogled. Na Kalvariji, kjer se je spomladi tako rada sprehajala goriška gospoda, nc vidimo več treh križev, ne vidimo več košatega gozda, Pod Kalvarijo ne najdemo več krasnih tovarniških stavb in visokih dimnikov, marveč nam reže nasproti same grozne razvaline in jame. Ako se ozremo proti Oslavju, ne vidimo več znamenitih vinskih nasadov, lepih cesta in ponosnih kmečkih domov, ampak do kosti oguljeni grič nam kaže svoja gola rebra — vse drugo je izginilo brez sledi. Tudi Sv. Maver in Podsabotin nista drugega nego žalosten, brezupen kup razvalin. Podgorsko prebivalstvo je razkropljeno po ostali Primorski, Kranjski in Štajerski; hrepeni in žaluje po svojih domovih in se vprašuje, da-li in kdaj jim je usojeno vstajenje?
Novi zapisnik pogrešanih družin s Primorskega priobčimo v torek.
Iz Steinklamma. Tudi danes bi vara rad mnogo dobrih in veselih novic napisal iz naših barak in taborišča, pa jih ni veliko. Pa vendar prav brez novic tudi nismo. f— Dobili smo novega predstojnika in oskrbnika v osebi g. dr. Oto Jerolimeka. Ta je od novembra 1915 do zdaj že naš tretji poglavar. Prvi jc bil grof Revertera, drugi baron Liebenberg, tretji sedanji g. doktor. Nadejamo se, da smo dobro zamenjali, 'Odkar je on tu — se je začelo novo življenje — začel je povsod čistiti. Dela mu ne bo manjkalo — in dobre volje tudi ne. Mož je zelo delaven in čuti z begunci. Bog daj, da bi v kratkem imel največ uspeha. — V kratkem se začne šola. Otroški vrtec že imamo. — V kratkem pojdemo na božjo pot h Mariji Cel — morda že v soboto.
Proti iredentistern v Trstu. Citla-dino di Trieste« priobčuje članek, pod katerim je podpisan ■ Miransky«, v katerem s prstom kaže na nekdanje znane ire-dentiste, pristaše zloglasne kamore, ki so se znali prilagoditi sedanjim razmeram ter nosijo v gumbnici žrnožolte znake. V resnici so pa ti ljudje ostali isti izdajalci domovine, kakršni so bili, saj ni misliti, da bi se bilo njihovo prejšnje sovraštvo do avstrijske države čez noč izpremenilo v ljubezen in vdanost. Ti ljudje so se znali celo usiliti v razne javne komisije in organizacije. kjer vedo škodili osebam, ki niso nikdar pripadale kamoristični stranki, ali ki so neitalijanske narodnosti. Korist domovine in tržaškega domoljubnega prebivalstva zahtevata, da se pomede s temi ljudmi, da sc izbriše zadnja sled iredentiz-ma, preden se vrnejo z bojišča naši hrabri vojaki, ki morajo prelivali svojo kri po krivdi teh zagrizencev.
V Lonjerju pri Trstu je umrl g. Mihael Čok, posestnik in podjetnik, nadzornik Ljudske hranilnice in posojilnice. Z vztrajnim delom si je pridobil lepo premoženje in lepo vzgojil svoje otroke. — Noj počiva
v miru!
Oglasil se je iz rnskepa ujetništva
po 16. mesecih Franc Moškat, Cerkno na Goriškem. Služil jc pri 97. pešpolku. Nahaja se v mestu Bielovo, gubernija Tulska.
Dne¥£ie novice.
-	Iz odbora »Ljudske posojilnice«.
Kot naslednik preminulega c. kr. ko-merčnega svetnika g. Frana Povšeta, je bil izvoljen predsednikom »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, g.J e an B. P o 1-1 a k industrijec v Ljubljani. Kot naslednik odbornika pa g. Raj ko Ma-r e n č i č, veletržec in posestnik v Kranju.
Novi krilni pobočnik generala Boroeviča. Kakor poroča * Streffleurs Militar-blatt«, je cesar imenoval podpolkovnika generalnega štaba Egona barona B o 1 -{ras za krilnega pobočnika generala Boroeviča.
-p Nemški dan na Dunaju. Preko ^Frankfurter Zeitung- izvemo: Končno se je vendarle posrečilo sklicati nemški narodni dan, katerega se udeleže tudi nemški socialni demokrati, tedaj vse. avstrijske nemške stranke. Na dnevnem redu bodo vsa vprašanja nemškega naroda v Avstriji. Zborovanje se vrši 14. marca na Dunaju.
-f- Duhovniške vesti. Umeščen je bil dne 3. t. m. na župnijo Leše č. g. Matej Ahačič, ekspozit v zač. pokoju v Repnjah. — Odpovedala sta se svoji župniji čč. gg. Anton Kocijančič, župnik na Mirni in Ad. Knol, župnik v Kolovratu. — Za župnega ekskurendo upravitelja na Mirni je imenovan č. g. Ivan Strajhar, kaplan v Št. Ruper-tu in č. g. Josip Bressan, vikar v Jamljah, goriške nadškofije, bivajoč v D. M. v Polju za župnega upravitelja v Kolovratu.
—	Umeščen je bil na župnijo Mošnje dne 2. t. m. č. g. Frančišek Bleiweis, župnik v Lešah.
!- Spomladansko delo. Včerajšnja ministrska naredba urejuje spomladansko delo. Vsak kmetovalec (lastnik, najemnik, užitkar) mora vse svoje njive, v kolikor so pripravne za obdela-nje, sedaj spomladi in tudi kasneje ob-
delati. V gotovih slučajih žetvena komisija lahko dovoli izjeme. Ta komisija mora skrbeti, da se tudi letos spomladansko delo pravočasno in popolnoma opravi. Komisija mora ugotoviti še ne obdelana polja, zlasti ona, ki vsled vpoklica gospodarja ali drugih ozirov potrebujejo tuje pomoči. Komisija mora napraviti dolavni načrt za. obdelovanje takih potrebnih polj; skrbeti mora za delovne, sile in vprego in orodje; kmetom svetovati, kaj naj sadijo, kje naj dobijo seme in umetna gnojila. Občini morajo naznaniti tista polja, katerega radi vpoklica ali drugih vojaških ovir ni mogoče obdelati. Okrajno glavarstvo bo po večini naložilo občinam, da obdelajo taka polja. Za prestopke kazen do 1000 K ali 1 mesec zapora.
-i- Novi ljutomerski župnik in dekan deželni poslanec č. g. Josip Ozmec je bil inštaliran dne 1. marca.
—	Za častnega občana je izvolila občina Naklo gospoda c. ki*, okrajnega glavarja Franca Schitnik v Kranju.
—	Predstava v Mostah v nedeljo 5. sušca v Društvenem domu se prične ob 5. uri popoldne.
—	Odlikovan jc bil s srebrnim zaslužnim križcem s krono, na traku hrabrostne svetinje za zasluge pred sovražnikom, naš rojak-Novomeščan, g. Alojzij M o r a u c , kateri se nahaja že od prvega dne vojne napovedi na bojišču. Čestitamo!
—	Smrtna kosa. Iz Prema poročajo: V petek, 3. t. m., smo spremili k zadnjem počitku prerano nam zgdbljenega sovašča-na trgovca, gostilničarja in posestnika v Spodnjih Bitinjah, g. Antona Grahor-j a. Zatisnil je oči ponoči 29. svečana v 59. letu starosti. Veličasten pogreb je pričal o njegovi priljubljenosti. Pokojniku blag spomin, naše sožalje prizadeti obite-lji. — Na šenturški gori je umrl Janez Podgoršek, v visoki starosti 83 let. Bil je blizu 40 let cerkvenik in organist. — Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je umrl 47 let stari posestnik J u r i j R i ž m a n. — Umrla je v Gorjah pri Bledu dne 25. februarja Marija Jan (Rebrovka) v 70. letu; 11 let je ležala. Bila je skrbna mati,
—	t Župnik Jože! Roštohar. Ob sklepu lista smo prejeli: Dne 2. marca jc umrl v Poličanah uookojeni žunik Jožef Roštohar. Pogreb se je vršil v soboto, 2. marca. Svetila mu večna luč!
—	Promoviral je danes na Dunaju g. Milko Kos, redni član Instituta za raz-iskavanje avstrijske zgodovine, za doktorja filozofije.
— Poročil se je gpspod Milan K I u n z gdčno. Linko G o d e r e r iz Ortneka.
—	Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v spomladanskem terminu 1916 se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek, 28. apr., ob 8. uri dopoldne. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 17. aprila v rokah izpraševalne komisije.
—	Odlikovana Gorjanca. Pogačar Anton iz Gorij, žandarmerijski stražmojster, je bil 24. septembra 1915 odlikovan s srebrno svetinjo 2. razreda radi junaškega nastopa proti vpadajočim Italijanom. Isti je z 12 možmi v skalovju na meji zadržal dve laški kompaniji. Sam je ustrelil poveljnika, laškega stotnika. Pogačarju je poveljnik Farkaš 20. honv. inf. div, še posebno pohvalno pismo izročil za njegovo junaško borenje nasproti sovražniku. — Andrej Jakopič iz Zgor. Lazov (Čudnov), 18 let star, jc bil za svojo hrabrost v boju proti Italijanom prejel bronasto hrabrostno svetinjo ter bi! povišan za desetnika. Gorjanci se povsod postavijo,
—	Prevzemanje zasebnih poštnih zavitkov za novo ustanovljene etapne poštne urade 272, 273, 342, 343, 344, 345, — ni dovoljeno,
Iz Tržiča. Društvo sv. Jožefa je imelo 20. februarja 19. redni občni zbor, ki sc je vršil v znamenju vojske. Iz poročil posnemamo, da je moških članov ostalo doma le še 33; samo telovadni odsek Orel je dal domovini 30 vojakov. Kljub temu se društveniki indruštve-nice Še vedno redno shajajo ob torkih. Patriotičen čut je pokazalo društvo, ko je z obema odsekoma vred zabilo žeblje v brambni ščit v Kranju; telovadni odsek je še posebej prispeval 300 K k vojnemu posojilu. Za društvenega predsednika je izvoljen g. kaplan T. Javornik.
—	Mrtvega so našli dne 28. m. m. fiS-letnega Antona Radešček, posestnika v Dol. Grčevju, občina Št. Peter pri N. m., v nekem vodnem jarku blizu njegovega doma. 22. m. m. se je v temni noči vračal na svoj dom. Gotovo mu je spodrsnilo na. obronku. Zdrknil je v skalnat jarek ter se deloma ubil, deloma je utonil.
—	Iz roškega ujetništva nam pišejo: Podpisani Slovenci, vojni ujetniki, naznanjajo svojim domačim, znancem in prijateljem, da se nahajajo tačas zdravi pod spode.i navedenim naslo-
vom. V nadi na skorajšno svidenje v ljubi domačiji, pošiljajo iskrene pozdrave: Adols Skrabar, Gorica; Julij Prlnčič, Kojsko—Snežatno; Franc Cig-lič, Št. Ferjan; Josip Kovačič, Tolmin— Žabce; Ivan Bizaj, Št. Ferjan—Cerovo; Rudolf Marin, Kočevje; Matija Kos, Ljubljana; Vincenc Pavlič, Domžale; Andrej Rozman, Ljubljana; Josip Ber-čič, Žiri; Franc Jeriša, Moše pri Smledniku; Anton Bol te, Kamnik; Josip Skr-levaj in Miha Gombač z Opčin, Anton Leban, Solkan. Naš naslov; Donska oblast, gorod: Aleksandrov Gruševsk, rudnik: E. T. Paramonova, Rusija. — Iz ruskega ujetništva sta se po dolgem času oglasila dva Štepanjca: Ivan Gc-nussi je pisal iz gubernije Jekatcrino-slav, Ivan Kregar pa iz Susrana v sim-birski guberniji. Oba sta zdrava.
—	Odlikovan je bil s »Signum laudis« Slovenec Anton Drašček, nadporočnik črnovojniškega polka št. 27, nadučitelj v Zalogu. Odlikovanec že od začetka vojne služi pri našem črnovojniškem polku,
—	Slovenske žrtve za domovino. Okoli svečnice jc umrl v neki bolnišnici na Štajerskem g. Franc Pire, bivši učitelj v Žužemberku, ki je bil poklican v vojake, a zaradi bolezni vojske ni videl.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 16 mesecih Ivan Grad, doma iz Vevč pri Dev. Mar. v Polju.
Zaplenltev premoženja. Deželno sodišče v Inomostu je. izdalo odlok, s katerim se zapleni premoženje sledečim osebam: dr. Armeliniju, zdravniku v Borgu; Petru Romiju, trgovcu in županu v Borgu; Celsu Caste, učitelju v Snerallu in Albinu Rella, tajniku in hišnemu posestniku v Tridentu. Vsi so obtoženi zaradi veleizdaje.
Razpnščeno društvo v Dubrovniku. Dalmatinska vlada je razpustila srbsko telovadno društvo »Dušan Silni« v Dubrovniku.
—	Hercegovec obsojen v Italiji zaradi vohunstva. »Pol. Korr.« poroča, da se je vršil v Anconi proces proti nekemu Ži-vankoviču rodom iz Hercegovine. Živan-kovič je bil obtožen zaradi vohunstva in obsojen na osem mesecev ječe.
—	Novo prerokovanje znane pariške vedeževalke madame Thebes objavlja list »Petit JournaU. Madame Thebes pravi: Konec voine bo koncem meseca avgusta. V marcu pretresejo E>rcpo novi dogodki, ki bodo morda povzročili, da prenehajo boji.
Listnica upravništva.
Pri premembah bivališča nekateri cenjeni naročniki še vedno nočejo napisati starega naslova poleg novega, akoravno smo že mnogokrat povedali, da brez navedbe starega in novega naslova ne moremo pravočasno rešiti zaželjene premembe. Vsak naj torej v lastno korist pri vsaki pre-membi zapiše ali nalepi dotedanji naslov.
Z ozirom na patriotske svrhe večera se preplačila hvaležno prejemajo. Začetek ob pol osmih. Kakršenkoli prostor reser-virati je nemožno.
lj Krompir pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Mestna aprovizacija bo prihodnji teden zopet prodajala krompir, toda ne več v »Mestnem domu«, ampak v skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Podrobnosti se bodo pravočasno objavile,
lj Pozor! Vsi oni obrtniki, pri katerih je komisija predzaznamovala kovine, se opozarjajo, da jih zanesljivo pošljejo v ponedeljek, dne 6. t. m., na mestni magistrat, srednja hiša, pritlično, na dvorišču, od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
lj Brezplačno zemljišče zn prehra-nitev prebivalstva. Mestno zemljišče za Bežjigrariom v Spodnji Šiški in ob Gruberjevem prekopu se tudi letos kakor lani da strankam za obdelovanje brezplačno na razpolago.
lj Službo išče v pisarni, pri kaki ekspediciji, knjigovodstvu ali kaj sliČ-nega sposoben mož v najboljših letih. Vojaščine, popolnoma prost, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine. Ponudbe na naše uredništvo.
lj Izgubila je neka revna prodajalka na Dunajski cesti pred Bavrrskim dvorom 3. t. m. ob pol deveti dopoldne 60 kron. Poštenjak, ki jih je našel, naj jih izroči policiji.
lj Izgubila se jc neka vsota denarja na potu od Elizabetne ceste do Mestnega trga. Pošteni najditelj naj jo odda c. kr. policijskemu ravnateljstvu. Zadeva jc tembolj nujna, ker je izgubila denar uboga begunka.
lj Dotična dama, katera je v sredo zjutraj v frančiškanski cerkvi vzela neki moški dežnik s seboj, se prosi, da ga prinese takoj v Volfovo ulico 1, I. nad., vrata 6, kjer dobi svojega nazaj. Ime je znano.
Tudi pri zobobolu razvija Feller.tev fluid iz rastlinskih esenc z znamko „F.lza-fluid" svoje bol lajšajoče lastnosti. S fluidom so vriba boleče lice, mal, v fluid pomočen košček bombaža se vtakno v votel zob in v uho na ilotični strani ln se obveže s suho cunjo, nakar kmalu ponehajo bolečine. Zopetni nastop zobobola je lahko zabraniti z vsakodnevnim čiščenjem zob z „EI-za-fluidom-'. 12 steklenic tega tudi jako mnogo vporabljaneua domačega zdravila pošlje lekarnar K. V. Feller, fctubica, Elzatrg št. 285 (Hrvatska) i. s. za 6 kron poštnine prosto na vso kraje.	(-ee—)
LjubljonsKe novice.
lj Častna diploma generalu Gioboč-niku razstavljena. Častna diploma občine Bohinjske Bistrice generalu Globočniku je razstavljena v oknu našega upravništva. Diploma je mojstrsko delo slovenskega kiparja Frana Ropreta z Bleda.
lj Novi ljubljanski meščanje. Magi-stratni gremij se je izrekel, da se podeli meščanstvo posestniku in gostilničarju gospodu Tomažu Bizilju Pred škofijo, mesarskemu mojstru Ant. Bizilju na Hradeckega cesti in posestniku g. Ant. Pogačniku v Spodnji Šiški,
lj Lov ljubljanske občine na dražbi. Magistratni gremij je odklonil ponudbo ljubljanske lovske družbe »Sava« za podaljšanje najemnine ljubljanskega lova in je sklenil razpisati skupno dražbo lova ljubljanske mestne občine in Spodnje Šiške za vzklicno ceno 1200 K na leto
lj Ustanove. Magistratni gremij je sklenil podeliti ustanovo Mar. Zupančič 60 K na leto dijaku Alojziju Lenarčiču. — Ustanovo za otroke vojaškega stanu 90 K na leto pa 80 let stari Antoniji Hochmayer.
lj Zlato poroko sta obhajala minolo nedeljo v frančiškanski cerkvi 78letni Matevž Moder, posestnik na Selu pri Grosupljem in njegova 71 letna soproga Marija, rojena Potokar. Jubilanta sta bila skrbna gospodarja in roditelja osmerih otrok, ki so še vsi živi.
lj Družaben večer priredi jutri na pustno nedeljo ljubljanska krajevna skupina Avstrijskega mornariškega društva v veliki dvorani hotela -Union« na korist lastnih patriotskih svrh in na korist zbirke za do-gotovitev posebnega potapljalnega >U-čol-nt«, ki ga društvo pokloni c. in kr, mornarici kot ljudsko darilo. Družabni večer se bo vršil po načinu, ki se je zadnjič obnesel tako zborno, da se je z mnogotere strani izrazila želja, naj bi čim prej sledila slična zabavna prireditev. Koncertirala bo odlična vojaška godba, Gospodične iz društvenih krogov bodo razpečavale razglednice, ki jih bo mogoče neposredno oddali pošti. Pristop ima vsakdo. Vstonnina znaša 1 K,
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ler se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
lj Izgubil sc jc šolski zvezek o trigono-metriji od Rožne ulice čez šentjakobski most do Križevniškega trga. Pošten najditelj ga blagovoli oddati proli primerni nagradi Ulica na Grad št. 8, I.
Zsdnli dnevi letošnjega
ppedpusta v' ■ um M^nnl
Izbrana burka 1
361! » &
v deželnem gledališču Pustna nedelja 5., pustni ponedeljek 6, pustni torek 7. marca Izbrana burka i
Veseli i/agabundi.
Burka vagabundav v 4 oddelkih s slavnimi komiki Bonnom, Burgom, Diesjelmannom in Iiubitschem v glavnih ulogah.
Velezanimivo:
Bolgarski car v avstr. glavnem staiiu.
s trgovino In aosSiHno na Savi pri Jesenicah št. 101 ob glavni cesti nasproti veliko tovarne za železo se pro<ia 11. marca 1.1. na javni dražbi. Pojasnila daje Oton Homan v Radovljici, fi°„
^ Spil se
za tukajšnjo manufakturno trgovino. Ozira se samo na popolnoma izvežbane moči. Natančne ponudbe se pošljejo pod »Stalna služba 803« na upravništvo „Sluvenca".
Izjava.
Podpisana sem zavarovala svojega na bojišču se nahajajočega moža pri c. kr. avstrijskem voiašketn zakladu za vdove in sirote. Usoda je hotela, da Je mož padel rta polju časti.
Imenovani zavod ml je zavarovalnino potom okrajne poslovalnice v Krškem točno izplačal. Razen plačane premije nisem imela nobenih drugih stroškov, dostavili so se mi vsi spisi na domu kakor tudi zavarovalnina.
Štejem si torej v dolžnost, da ta zavod vsakemu priporočam, kdor ima svojce na bojišču.
V Dobe, p. Kostanjevlccl, dne 29.feb. 1916.
Marija Kuhar.
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji
■ kuhinjo In predsobo iščela "M
dve daini za takoj nli pozneje. Cenjeno ponudbe sprejemu F. Hlavka Prešernova ulica S. — 005
vljudno naznanja si. občinstvu, da prodaja vsak posamezen član zadruge premog na celo vozove ali tudi vagone, kakor drugI podjetniki. — 501
Na prodaj ima
za kuho brlnjevice
v poljubnih množinah po nizki ceni tvrdka
Ivan JelaČin v Ljubljani.
Gospod išče takoj snažno, svetlo,
meblouano ;obo
v 1. ali II. nadstropju. Ponudbe sprejema uprava tega lista pod »Svetla soba«.
lepa, lahna
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiii„iiiiiiiiii:iiiiiiitiiiiitiiiiu
z zemljiščem dveh oralov. Hiša je tik dolenjskega kolodvora v Ljubl jani in pripravna za vsako obrt. Več se poizve pri Herman Cešnovarju, Dolenjska c. št..3 v Ljubljani.
i
se odda v rejo, kakor tudi zamenja s klavno živino.	504
VaouMics n ž olno
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 29.
se proda.
Rje, sa poizve pri upravnlštvn »Slovenca« pod
Št 588
v Žužemberku št. 175 poleg sejmišča e poceni na proilaj Po)a-snila da Jančigar, Ljubljana Abacljeva ces.a št S.	585
nanjše oblike, visoko 130—150 cm. Ponudbe z na-•vedbo mere in cene na upravništvo tega lista pod šifro blagajna 593.
ovsene, pšenične, ajdove. deteljne. kakor tudi pesa lil korenje
se kupujejo
v vsaki množin!. Ponudbe [e pošiljati na „Uranjsko svtnjerejsko družbo v Lukovici, pošta Ljubljans, Dunajska cesta 29. 545

604
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem jM"" P retužno vest, da ;e naš preljubi,eni soprog, oče in tast, gospod
ANTON GRAHOR
trgovec, gostilničar in posestnik
danes ob 9. uri zvečer previden s svetotajstvi v 59. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega se bo vršil iz hiso žalosti V petek, dne 3 sušca 1916. oh 0. uri dopoldne.
SPODNJE U1T1NJE, dne 20. svečana 1916
Ivana Grahor,
. soproga.
Anton Grahor, oče. — Antonija Ambrožtd, sestra. — Josip, Anton, Ivan, sinovi — ivanka, Mlnka, Kristina, Pepca, bčere. — Pavel Renko, zet.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube našega nepozabnega sina, ozlr. brata, strica in svaka, č, gospoda
Andreja Zgega
žnpn. upravitelja v pokoju
izrekava rodbini Zgaga ln Lablfi vsem sorodnikom, pri atetjem in znancem, ki so spremili pokojnika na zadnji poti, našo najiskreneišo zalivalo.
Posebno se zah alju emo vsem duhovnim sobratom, g. nadučiteliu Plesni-čarju za spremstvo domače šolske mladine, slavnemu pevskouiu zboru za ganljivo petje in slavni požarni brambi. Zlasti pa se rabvalju|imo domačemu g. župn.ku č. g. V. Oblaku, ki jo rajnika tudi med boleinijo obiskoval iu tolažil. Vsem Bog stotero poplačaj 1
Kropa, dne 3. marca 1915.	ZalUjOČl OStall.
Sprejme so takoj
na deželo v bližini Ljubljane. Vajena mora biti tudi kmečkega dela. Ponudbo sprejema uprava lista pod št. 589.
V V
isca.
Izobražen, soliden, 25 let star mesar z nekaj tisoč gotovine želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo v starosti do 25 let s primernim premoženjem. Ponudbe s sliko pod šifro K. G. 6655 na upravo lista, m
i hlapec
sprejme se na večje posestvo blizu Ljubljane, vojaščine prost, 30—W) let star, ki se razume na poljedelstvo. Pača po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca«.	607
Vabilo
na redni
zbor
registrovane zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani ki se vrši
v četrtek dne 1". marca 1916 ob 4. uri popoldne
v društvenih prostorih na Kougresem trgu St. 4 I. n.
Dneuni red:
1.) Čitanje zapisnika 59. občnega zbora.
2) Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.)	Odobrenje računskega zaključka za za 1. 1915.
4.)	Nadomestna volitev načelstva in nadzorstva.
6.) Slučajnosti.
IlačeSstoo.
Dodatek: Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši eno uro pozneje) z istim dnevnim redom drug občni zbor, neglede na število navzočih člauov.

rjsfjr./Afjr \

ri

7
S *
J I
y\ jj \
i
3
posrečilo sc mi je preskrbeti in iz golovih Yiroy ogromno množino spomladanske konfekcije in zalo tudi lahko svoje cenjene odjemalce postrežem še z najboljšim blagom po starih najnižjih cenah in sicer:
dame in deklice:
kostime y svili (n blagu, različne paleloje, dežne in potovalne plašče, posamezna krila, bluze, halje i. t d. iz priproste do najboljše kakovosti y najmodernejši barvi in obliki.
gospode in dečke:
obleke, smoking, promenadne in športne, štucerji in raglani, gumijevi plašči najboljše znamke.
2a vojake:
cele uniforme, nepremočljivi gumijevi plašči i. dr. vse iz zanesljivega dobrega, trpežnega blaga in izdelka. 2a mnogobrojni poset se priporoča:
0. J€T^)\C0V3Č Ljubljana -Jvtestni Irg 5-6


J^euojt!
Jfcpcgcrljiua azbestna štedilna luč
Up„Carbono"
je najcenejša luč, prokaSa vse voščene in druge nočne in štedilno svečavo in gori vsakokrat ko je bila napolnjena, 10 do 12 ur svetlo, mirno .n enakomerno. „Carbono" traja, ako se jo uporablja vsak dan, približno 2 leti. Plamen ostane vedno enak in ne postane nikdar meglen ali manjši. ..Carbono" je glede na varnost najvarnejša luč. — Posebno je primerna za gospodinjstvo, kot nočna luč, dalje za razsvetljave, za večno luč v cerkvah in kapolah, v kateri namen so jo dovolili in priporočili preč. škof. ordinariati vsem dekanijskih in župnim uradom.
Cena brez stekla 50 uinarjgLg.
Dobiva se z zelenim, višnjevim, lomno -liel.m in živordečim steklom, prememo nel.aj dražje.
Preprodajalci popust.	Edina prodaja pri
Julija l^Idn, Ljubljane
zaloga stekla in porcelana.
Specialni oddelek plafnt
v trgovini
, Sare lastnica Jadviga Sare
Ljubljana
Selenburgova ulica 5
_ nudi se priložnost k dobremu in cenemu nakupu
rjuh
brisalk
brisač
prtov
prtičev
sifon
srajce hlače
spalne srajce spalne jopice spodnja krila nogavice
odejnih rjuh blazin
pernatih blazin pernic žepnih rut platna
Sitoma vezenina. Perilo za gospode se fzdeln e no meri.
z nekoliko zemljišča v bližini Ljubljane so kupi ali vzamo v najem. Naslov: J. Ž. Domžale 50 poštno-ležeče.
Odda se dobro znana
z vsem gospodarskim poslopjem in vrtom v Bizaviku 55. Natančnejša pojasnila daje gostilna Kregar, Štefanja vas 39.	563
Kdor ima naprodaj
kostanjev (domač ali divji), orehov ali češnje v, naj stavi v lastnem interesu pismeno ponudbo z navedbo količine na: Iv. SUHADOLNIK, Zg. Ga-raeljne 37 pri Ljubljani.	534
Revizija žrebanj
pod jamstvom za vse srečke od njih početka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1— pri banki S. FiSCHER, Dunaj, IX. 286	W5hringerstr. 41.
USljCIICfl
za kovaško obrt se sprejmeta v trajno delo pri Jož. Kunstler-jn kov. mojstru Lepi pot 3. Ljubljana. Prednost imajo taki, ki so se že nekaj časa učili te stroke. 585

-332
500 lIffoJU ''"B Vam Plačam. ako Va* M n HJgZF tJK kurjih očes, bra-UU nsasr S,W davic in trde kože,
tekom 3 dni a korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Baisam. jamstvenim pis-
j mom K	3 lončki K 2.50. — KEMENY,
Saschau (Kassa) I., poštni predal 12'82 Ogrsko
oKrofili les
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljubljana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	2426
Naprodaj je
z dobro vpeljano trgovino blizu železnice in cerkve. Vsa pojasnila se dobe poste resiante Mokronog št. 150. Nakup hiše je zelo ugoden.
Sprejme se spretna
blagajničarka
za veletrgovino R. Miklauc v Ljubljani. Zahteva
se polna zmožnost obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, zanesljiva v računstvu in lepe pisave. Na začetnice se ne retlektira.	576
Službo želi menjati
KUHARICA
srednje starosti, poštena in spretna, ter v vseh strokah gospodinjstva dobro izvežbana, zmožna samostojnega večjega gospodinjstva. Gre najraje k ugledni krščanski hiši v mestu ali tudi na deželo. Nastop od srede marca naprej. Ponudbe pod „Stalnost" 541 na upravo Slovenca.
Vsakovrstne
39
slamnike
pripoioča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu
FR, CERAR, tovarna slamnikov v Stobu noštn Domžale pri Ljubljani.
sprejmem takoj.
Naslov pove uprava lista pod št. 5U. Dobro idoča
restavracija
v Toplicah na Dolenjskem s 3 lokali, 6 tujskimi sobami, z vso opravo in pritiklinarui, zelenjadnim vrtom, kletjo, ledenico in hlevom, se radi vpoklica k vojakom takoj odda v najem. Več se poizve Ljubljana, Stari trg 24/1 levo.
1 po vi
Kostanjev
grehov
leseno«
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije cesta 13 (Kolizej). Na ponudbe brez cene se ne ozira.
Najcenejše
iežisike in
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
',1
UM,
Pred Škofijo 19. Prešernova nlica i
Popravila točno in ceno.
10 brejih
se takoj proda. Kupci naj se zglasilo pri »Vnovčevalnlci za živino v Ljubljani«, Dunajska cesta 29.
Zaloge v Ljubljani: fl. Šatfabon in dulius Elbeft.
Novo izšlo!
Novo izšlo!
Sloviti
543
Faenrit-
j modni album
K za pomlad ln poletje 1916 in
FHlfORIT-
0 mlaislii ii in iom n netile s
kakor tudi vsi novi kroji so v zalogi pri tvrdki
m. Ranih,
Ljubljana, Marijin trg.
Glavno zastopstvo za Favorit za Kranjsko.

Favotlt modni albom cena 1 krono, po pošti K 110. Favorlt-mladlnskl (perilo) album, cena K T, po pošti kron HO.
Is
Sil
nmur. ,Tfiwnrau«arTO

j
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar -jeve Vi ij»tslbC
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Cvančara, drogeriia, Ljubljana: J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. K o s o h i r („Pri Orlu),
Kamnik.
43
5 ¥inarjew
stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik g 4000 slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik se pošlje vsakomu zastonj ............. in poštnine prosto.
Prva tovarna ur JAN. KONRAD
c. in kr. dvorni založnik, Briix št. 1223 (Češko)
Pristne nikeln. žepne ure po 4 20 K, 5'— K. V srebru 8-40 K, 9-50 K. Nikeln budika 2-90K, ure s kukavico 7 85 K, uro z nihatom £)•— K. Pošilja se po povzetju. — Neugajajoče se za-1278	menja ali denar nazaj.
• I B • 0
ima v zalogi sledeča krmila: surovi sladkor v vrečah po 100 kg š K 48'—.
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlete a K 87-— za 100 kg brez vreč.
Sezamove tropine po K 84 — brez vreč.
Olupke sladkorne pese v balah iu vrečah po 50 kg 4 K 53-— za 100 kg brez vreč.
Krvno klajo, drobno in debelozrnato v vrečah po 50 kg po 48'— za 100 kg, (vreča všteta).
Tudi konopljene
kratkem!
in rapsove tropine dobi v
Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena za jaro pšenico, ječmen, rž, oves, ajdo, fižol, semenski krompir, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena
Vinogradniki i Gospodarska zveza je ravnokar dobila modro gallco. Kdor jo želi dobiti, naj se požuri z naročilom. Razpošilja jo v originalnih sodih po ca. 200 kg.
Kmetovalci! Preskrbite si od Gospodarske zveze kajnlta, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superfosfat, mešana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10'— 4 100 kg z vrečo vred. Naročniki naj dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K 4 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupn|e tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve.
za snežne čepice, S- nogavice, žilogrelce i t. i
priporoča
JAGER
Židovska il. 5.
Izv&nredno lepo
POSESTVO
z nad 100 oralov gozda, njiv, travnikov in pašnikov, arondlrano, pri državni cesti, v ravnini, 2 uri od Celovca, pol ure od železnice, z dobro idočo gostilno, velikimi poslopji, se proda pod ugodnimi pogoji. Vprašanja na L Božič pošta GrabšlanJ Koroško.	512
=Semenska trgovina na drobno in debelo=
HI. Korsika
Bleiweisova cesta ali Vrtača štev. 3
v Ljubljani
naznanja slav. p. n. občinstvu, da je moj Cenik za leto 1916 izšel in se dobi brezplačno, ter priporoča najboljša poljska, ze-
lenjadna in cvetlična semena. 522	Z odličnim spoštovanjem
HI. i&orsika.
vseli vrst za urade, društva, trgovce itd.
graver in izdelovatelj kavčnk - štambilijev
Lfublfana, Selenirorgova nL SI. I.
Ceniki tranko. 553 Ceniki iranko.
Prodam
10 i ll finem HM
in
50 hI Mil 1!
po zmerni ceni. Istotam se prGda
nov gramofon
Klipim pa vsako množino zdrave
448
za kisanje po najvišji ceni KAROL GREGOKIČ, Ljubljana; WoI»ova ulica 12 U.
i P
Za odjemalce n
Oferiram po najnižjih cenah od skladišča v NVelsu brezotjver.no proti takojšnjemu plačilu ozir. takoj po prejemu računa brez odbitka
zelo fine velike rumene limone 300 kom. v zaboju.........22 K
fine	„ „	„ 300 „ „ „ . . J......21 ,,
sekunde ,, „	„ 300
zelo line pristne Murzia kitajske
pomeranče 300 fine	„ „	„ 300
1«	M	M	««	200
30 34 28
557
Najceneje lahko postrežem pri potrebščinah kakor so: rozine,-sultanine, suho grozdje, sardine v olju itd.	Psul Ciuppe
Wels, Zg. Avstrija ustanovljeno 1.
1847.
Kranjska deželna podružnica v
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje In smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskern zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914.............................K 173,490.838--
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za SSOjnD ZasiatrOOailiK, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poStnlne prosto.
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta št. 12.
1439
PRŠ IVE O G
nafbolf&e kakovosti po dnevnih cenata
na »agime ali oozsoe.
R	mamrn M £1
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 4.
Marija ličar
Ljubljana
Sv. Petra cesta 26 Selenburgova ulica 1
nasproti kazine
Prva špeci/alna trgovina
umetniških, vojnih
pokrajinskih in drugih
razglednic.
Priznano največja izbira na drobno in debelo.
Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli.
375
Ljubljana
Specijalna trgovine pletenin, trikotaž in perila.
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd. 1926	Na debelo in drobno.
St. 320 2.
V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 23. februarja 1916, št. 7307, se bo dne 6. in 7. marca 1916 vršil popis gone.e £ šume in pra3i£eu za mesto Ljubljano, in sicer oba dneva od S. dopoldne do 2. popoldne.
Komisija za pravo mesto bo poslovala a nisesžnl '{SOSOetOUallllci, na Barju in d S jo J nji S lini pa sa bo paaisaa-aia o1 iiiša da hiše.
Lastniki goveje živine in prašičev se torej poživljajo, da pridejo navedena dneva popisat svojo živino oziroma svoje prašiče na označeno mesto.
Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal, bo v smislu obstoječih predpisov kaznovan.
testni magistrat
dne 28. februarja 1916.
*P~»9E JBk ia Ciiil lstg
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Loreiejk mi lasmi, ki sem jih dobila po 14mesečni rabi pomade, ki sem jo ^znašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las za njih rast in negovanje, za ojačitev las šča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje tasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim oslvenjem do najvišje starosti.
LonCek po 4, 6 in 10 kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvoruice kamor je naslavljati vsa naročila
JUna Cslllag, Dnnaj I, Kohioiarkt n. =
Blagor, gospa Ana Ctlllag, Dunaj.
Prosim Ce mogoče mi poslati z obrat, pošto 1 lonCek izvrstne ln pristne pomade za lase.
Spoštovanjem dr. Kari v. S elner, Gradec, Richard VVaguergasse 8.
Tvrdka Ana Cslllag, Dunaj.
Vaše blagorodje: Prosim pošljite mi lonček pomade za rast las. Pomada je res lzborna in se jo lahko vsakemu priporoča.
Spoštovanjem Mina Rob o, komornica baronice Vassilko.	Berchometh a. S.
Blagor, gospa Ana Cslllag, Dunaj. Prosim pošljite mi velik lonček Vaše lr-vrstne pomade po povzetju. Spoštovanjem Faal Denk. gostiln, hčer.
Kienstock p. Rossatz.
Blag gospa Ana Cslllag I
Prosim naj se mi pošlje po povzetju Skat-Ijica Vaše čudovito učinkujoče pomade.
Spoštovanjem Dr. A. Zepold, zdravnik
Ernsdorf, Slezija.
Blag. Ana Cslllag, Dunaj.
Kot priporočanec Vaše izvrstne pomade prosi za obratno vposlatev 2 velikih lončkov.
Spoštovanjem M. U. Dr. Rlh. Fuchs, želez, zdravnik.	Blelstadt
Ana Cslllag. Dnnaj.
Prosim pošljite ml 2 lončka Vaše pomade, katero se zelo dobro obnese.
Grotlca Bolcer Pallfjr, Tisza-Kart.
iti
Kateri šivalni stroji so natjbollši?
r
: Jos. Peteline, Ljubljana :
sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega mosta, levo za vodo, S. tilša.
iS
Sf	as* o
EdEna tovarniška zaloga šivalnih strojev fSU
I;' ■ J K.. :
rtu /1 S i 1
Naprodaj {e
parna žaga m
v Podcerlivl, občina Starltrg pri Rakeku pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje
..Kmetijska hranilnica in posojilnica44 v Staremtrgn pri Rakeku.

4* razred
Ceua sreešss:
		
Hi . R860 -		
		
«/2 K SO		•—
		
Hi K 40		•—
		
Vs K 20-		
	1	
Pri nasi poslovnlci knpijBBB srečke so zadele:
1 310.000 glavni dobitek
k 10.202, izžreban 16. okt. 1915, IV. lot
R 30.000 ......It 68.435
1 10.080 . . Št. 7.788. 130.169 1 5.000 ......Št. 68.425
mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800. 400 ln veliko število dobitkov po K 200.
Izplačali smo
na dobitkih za K 911.280.
Prihod m žrebanfe bo 14. In 16. marca 1913.
Izžrebalo se bo 2750 dobitkov v skupnem zneska E 919.400.
Srečke prodala:
I
s? i
n
1»
K
TU
S
B" <
v> p
tj e
«1 ss
•M
ST cr
N
•O *■»
23
«<
O
fSfi i
565
v Ljubljani, kot poslovnlca c. kr. avstrijsko razredne loterije
in njene podruZnlce
v Celju, CeSovcu, Trstu in Splitu.
Cene za Igralce 3. razreda:
4. razred
						
Vi		'/2		«/4		»/a
K 40-		K 20 —		R SO'—		H 3'-
Dobitki plačljivi takoj in brez odbitka.
«955	
	•Iv »3
K :
p?'
P
|;i
t:
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
LMana, mostu cesta
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-emajl za pode, zid, železo in drugo.
Firnež iz pristne* ga lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen- RMHHHE^^MHBPSTO^SI ljive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako j obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. ,	—-- Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake | za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete ■	slikanje.
Delavnica za črkoslikarska,
m
likarska in pleskarska deia
Igriška ulica 6, Gradišče, fi HHfflMffiinKJ
teepe trpežne ucijne ure najuečja izbira briljantau
po nizkih cenah
Uelika izbira za razna darila
za obilni obisk najuljudneje uabim
Prešernaua ulica št. 1. Ljubljana
Prstan 5uetouna uojna z vudečim križem lepo emaj-liran K 2" 30.
naročujte cenik z patriotično prilogo in s koledarjem za leto 1915 kateri se pošilja po pošti prosta.
Prepričajte se,
da pri ineni kupite najceneje: vsakovrstno parilo, Sevlje in vae potrebščine za Šivilj«, d« po stari oenl: velika zaloga umetnih ov.tllo, nagrobnih vencev • trakovi in napisom, doklc, zaloga.	I
pri „Solnon' za vodo.

hotel pri „Maliču" Šelenburgova ulica sprejema zopet vsak dan od pol 2. pop. do 7. ure zvečer.
Izborno ie je obneslo za vojaka v vijaki la •ploh i« vsakega ko« najboljie
Tovarna Čevljev Tržič.Gorenjsko PETER KOZINA Z. C2 Breg. LJUBLJANA s,3S8SKm.
PRODAJA fTA OEBEL0 (N ORODNO
Zahtevajte cenike?
fHlkvp^m priporoča s» Izbira (n nakup no zalogi
HERBABNY-]«v podfosfornato kisli
apneno-železni sirup
Ta le ie 46 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen prsni sirup. Od-je slez, pomlljuje kaielj ln vzbuja tla«t, Pospešuje prebavo in reditev
in je izborno sredsto za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. Cena steklenici K 2-30, po pošti 40 vinarjev več za zavitek.
DOBI SE V VSEH LBUBSAHI

Bazpoillja ae vsak dan.
Sa m. mednarodni farmaoevtlikl razatavl odlikovano m veliko zlate svetinjo.
HERBABNT-Jev mofinejll	2264
Sarsaparilla-sirup
/,e 44 lat vpeljan in aajbolje priporočen. Izvrstno lagodno-delujoče odvajalno sredstvo. Izvrstno sredstvo proti saprtju, baemoroldl ln nabiranju maščobe. Pospešuje prebavo iii čisti kri. Cena ateklraloi K 1-70, po polti 40 vinarjev več za zavitek.
Edino Izdelovanj«	_ __ mm	_ _	**• ........	- - - -■ -—DUNAJ vil /I
u. glavna r.zPošuiat«v> Dr. Helliiiaiitioua leftarna „Zar Barnslierzggftett" |Herbabny-|eo nasl.) K.iser»tr«.s.e n,'.n-ia.
V zalogi je ie pri gg. lekarnarjih v LJubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, VeUkoveu ln Voliperku.
Modeme oblikč! Solidni izdelki !
9t>an Gričar
Se (en$>wc<fyova ulica 3
Zaloga
izgofot>ljenil| obkl^
«0 go^poSe in dec f;e.
ivvcK**	6- ntatca
Ofoorifep
honfe fi cij ohe Izc^o v in c
9pan Gričar
SefmCmtgooa ulica 3
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 17, II. stop., n. nadstr. (Medljatova hlsa)
se priporoča prečastiti duhovščini za
i.

Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnlh barvah pluvijale, obhajilnc burze, Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
_ 18
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklo
flosusid fijnoln
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 13 pri ..Figovcu"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v iignralni in navadni ornamentikl, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračnni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
ISO litrov zdrave domače pijače,
osvežujoče, dobre m žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so Bnovi za ananas, Jabolfinlk, gre-nadlne, mallnoveo, poprova meta, mu-ikateleo, pomerančnlk, dišeča perla, vlinjeveo. Ta pijača se lahko poleti za-vživa hladna, pozimi pa vroča mesto ruma in žganja. Skaziti so ne more. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 6*60 tranko po povzetju. Na 5 takih porcij dodam eno povrhu. Za gospodarstva, tovarne, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavoe ta pijaoa osveži in ne upijani, vsled deear ne zgube nič na evoji delazmožnosti
Jan Grolich, drogerija ,Pri angelu', Brno 643, Morava.
2699
bol oblažajoče mazanje
pri prelilajenjn, reumatizmn, gihta, laflasael, prsni, vratni ln bolesti v hrbta
Dr. Blohter-Ja
eapdel a eompos.
Sidro-Liniment
sidro Pain-Expeller.
Steklenica kron. — SO, 110, S'—.
Dobiva se v lekarnah aH direktno v Dr. Richter-ja lekarni ,Pri zlatem levu", a, I., Elizabetna cesta t.
m ga,
Dnevno ra.poAlljaojp.
Pozor! Biago Pozor!
se vsaki dan podražil je!
Izdaja konzoreli »Slovenca«.
lak 3 »Katoliške TIskarne«.
Odjrovorni urednik: Joiei Ooettačar. državni poslanec.