•o les io ■'i--en im icn !o -t- o\ Stoječe ovacije za Aladina Moreča tišina radeških strojev miji^ 90,6 95,1 95,9 100,3 DNI INPE1 IK rEK Št. 23/Leto 67/Celje, 20. marec 2012/Cena 1,10 EUR □ Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašič Voda tudi za rožice Prenova ali parkirišča za središče Celja? Konec tedna je knežje mesto zaznamoval sejemski trojček cvetja, porok in zdravega življenja. Pomladni dnevi pa bodo očitno v znamenju preteče suše. Ministrstvo za kmetijstvo že poziva prebivalstvo, naj kljub napovedanim dežnim kapljam skrbno ravna z vodo. ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Ko objem ^ postane le ^ JT spomin Obžaluje, da jo je pokončal ■ M A' n p Kočijaž zaljubljen v konje Dober obisk in poraz v Rdeči dvorani, v Zlatorogu obratno REKREACIJA Ženske osvajajo vrhove Kot pravijo v Agenciji RS za okolje, stanje površinskih vod trenutno še ni kritično nizko, se pa približuje najnižjim izmerjenim količinam za mesec marec. Trenutno se po rekah pretaka le približno 35 odstotkov običajne količine vode za to obdobje. Izhodiščne razmere za začetek pomladi so slabe zlasti zaradi pomanjkanja snega, ki bi s taljenjem v pomladnih mesecih obogatil vodotoke. Naj še enkrat opozorimo, da je Uprava RS za zaščito in reševanje že pred dnevi na območju celotne države, kjer ni snežne odeje, razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Tako je sedaj v naravnem okolju strogo prepovedano kuriti, seži-gati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Pristojni organi, predvsem inšpektorji in policisti, v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajajo poostren nadzor. Meškov studenec v Celju, kjer si marsikakšen sprehajalec - na lastno odgovornost - poteši žejo. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje zaradi suše poziva vse prebivalce, da s svojim ravnanjem ne poslabšujejo stanja voda, še zlasti na najbolj ranljivih območjih, ob tem pa naj skrbijo za racionalno rabo vodnih virov. Kot opozarjajo, lahko v tem tednu v osrednji Sloveniji sicer pričakujemo med 10 in 20 milimetri padavin, v vzhodni in jugozahodni Sloveniji manj. Količina padavin bo premajhna, da bi sušno situacijo bistveno izboljšala. Zaradi nastalih razmer pozivajo vse prebivalce, da s svojim ravnanjem ne poslabšujejo stanja voda, še zlasti na najbolj ranljivih območjih, in skrbijo za racionalno rabo vodnih virov. Vode, še bolje dežja! Suša vse bolj pritiska - Spomladi bo še huje Samo tisti, ki nima vode, ve, kakšna dragocena dobrina je to. Tudi v nekaterih krajih na Celjskem ljudje nimajo vode za kuhanje in pranje, po hlevih muka žejna živina, tla pa so v pričakovanju dežnih kapelj. Za ljudi in živino v številnih občinah skrbijo gasilci, ki vodo v zbiralnike dovažajo s cisternami. Od lani oktobra do februarja je v večjem delu Slovenije padlo od 60 do 70 odstotkov običajne količine padavin. Padavinski primanjkljaj traja že skoraj štiri mesece. Začel se je že ob koncu oktobra in se od takrat ni dvignil na mejo povprečnih vrednosti. Žal vremenska prognoza v srednjeročnem obdobju ne nakazuje izboljšanja razmer. Po podatkih Agencije RS za okolje je količinsko stanje podzemnih voda v splošnem predvsem na ravninskih pro-dno-peščenih vodonosnikih zelo nizko (v spodnjih 10 odstotkih dolgoletnega razpona). Količinsko so trenutno najbolj ranljivi nekateri najbolj plitvi vodonosniki, kjer že priporo- čajo racionalno rabo vodnih virov. Ob povprečni količini padavin se izboljšanje stanja lahko pričakuje šele po večmesečnem obdobju. Kmetijska tla so marsikje izjemno suha, trenutno so razmere najbolj kritične v delu jugozahodne Slovenije, sušne razmere pa prevladujejo tudi na Celjskem. V pričakovanju toplih dni V prihodnjih dneh ob toplem vremenu, ki sproža rastne procese in večje izhlapevanje iz tal, lahko pričakuje- mo še poslabšanje stanja, kar pomeni, da bo vstop v vegetacijsko sezono zelo verjetno moten. Stanje bi normalizirale le enakomerno razporejene padavine v višini od 100 do 200 mm v odvisnosti od lokacije. Kratkotrajne intenzivne padavine lahko na suhih tleh sprožijo erozijo. Škoda zaradi vetrne erozije na obdelovalnih površinah in na posevkih ozimnih žit ter na rastlinjakih in prezimni zelenjavi na prostem je zelo velika. Sanacijo razmer s ponovno setvijo pa dodatno ote- žujejo suha tla. Kot so povedali v Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Celje, se suša pri žitu pojavlja skoraj na vseh območjih in se kaže že od lanskega leta kot slabo razraščanje. Na travinju v glavnem zaenkrat še ne morejo govoriti oziroma ocenjevati posledic suše, saj je travinje še rjavo in ni rasti. »Ko se otopli in če ne bo padavin, bodo posledice lahko občutne, saj lahko o suši govorimo že od lanske jeseni,« je povedala Vesna Čuček iz celjskega KGZ. Še brez opozoril Tudi Matjaž Zakonjšek iz Javnega komunalnega podjetja Žalec, ki skrbi za vodoo-skrbo v Spodnji Savinjski dolini, pravi, da še obvladujejo potrebe po vodi in da kakšnih posebnih opozoril še niso izdajali. V žalski komunali so namreč v preteklih letih med prvimi pozivali k varčni rabi vode. »Dejstvo je, da v teh dneh še ni zalivanja vrtov in podobnih zunanjih aktivnosti, ki v pomladanskih in poletnih mesecih bistveno dvignejo porabo vode,« je povedal Za-konjšek, hkrati pa opozoril, da je seveda vode bistveno manj kot lani. Težave bodo še večje, saj v naravi zaradi manjših količin snega ni zalog. Sicer so se v JPK spopadali z manjšimi težavami na črpališču v Vrbju, kjer je prišlo do vdora vode v podtalnico. Črpališče so izključili iz sistema in ga čistijo, čez približno mesec dni pa bo v polni funkciji. Tudi zato Zakonjšek upa, da v Spodnji Savinjski dolini še dolgo ne bo treba omejevati vode. Podobno kot drugi sogovorniki pa si seveda tudi v Žalcu želijo dežja. URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA (arhiv NT) Seveda so rože šle tudi za med ^ Pojemo vse več medu Čebelarji so v okviru tradicionalnega srečanja na sejmu ocenili, da je bilo minulo leto zanje težavno, saj so se vrstili pomori čebel, poletje pa je bilo neugodno in letina zato povprečna. Izgube čebeljih družin so bile po regijah zelo različne in v prihodnjih dneh bodo lahko natančno ocenili, kaj to pomeni za čebelarje v prihodnje. Ponovno so opozorili na pobudo o sprejetju odloka oz. zakona, s katerim bi država določila, da se na vseh javnih površinah sadijo le avtohtone medovite rastline. Sicer pa čebelarji po zaslugi številnih osveščevalnih akcij ugotavljajo, da sta se spremenila odnos do njihovega dela in razmerje med domačim in tujim medom. Večino slovenskega medu (85 %) prodajo neposredno čebelarji, kar je posledica zaupanja potrošnikov. Slovenci tako letno povprečno pojemo 1,4 kilograma medu, medtem ko smo ga še pred nekaj leti le 0,9 kilograma, bistveno pa se je povečala uporaba tudi vseh ostalih čebeljih pridelkov. TC Domačnost hiše in vrta Na celjskem sejmišču so zaprli vrata za letošnjim pomladanskim sejemskim trojčkom, ki je skupaj z dogajanjem na čebelarski razstavi dokazal, da v deželo prihaja pomlad. S tem pa tudi čas, ko je treba poskrbeti za domove in njihovo okolico, se posvetiti zdravemu življenju ter seveda pozornost nameniti tistim, ki mislijo na poroko. Oči so seveda pritegnile močne in tople barve, ki so nakazovale letošnje trende. Nasploh je bilo mnogo dogajanja posvečenega urejanju krajine in vrtov, povsod pa se je kot rdeča nit prepletala domačnost zunanjega in notranjega bivalnega okolja. V okviru razstavnega prostora so obiskovalce pritegnile različne predstavitve, veliko otrok pa je na delavnicah spoznalo, kako vzgojiti podtaknjence. Zanimiva so bila tudi predavanja, kako teraso in balkon obogatiti z jagodičjem, ki nam omogoča, da lahko pridelamo, utrgamo in použijemo sadove svojega dela. Mnogo dogajanja je potrdilo besede Simona Ogrizka, predsednika sekcije cvetli- čarjev in vrtnarjev pri OZS, da se tudi v tej branži ubadajo s težavami. Pri nekaterih cvetličarjih je promet močno upadel, ponekod tudi za polovico. »Promet v grobem pada, saj je cvetje tisto, ki se mu v teh kriznih časih najlažje odrečemo. Vseeno trdimo, da je tudi cvetje neke vrste kultura in pomemben segment v vsakdanjem življenju. V bistvu se močno trudimo, da bi bilo nadgrajeno z dodatnim delom, da bi bili končni izdelki drugačni kot v nam neljubnih trgovinah, kjer je cvetje vrženo v prodajo z vso hrano, ki je tam postavljena. Predvsem zato skušamo cvetje obogatiti z dodano vrednostjo, ki je v trgovinah ni. Izdelku, kot je šopek, nasad, aranžma _ dodajamo svoje ideje, s čimer skušamo premostiti težavno obdobje,« je omenil Ogrizek. US, foto: SHERPA V Sloveniji je približno 9.000 čebelarjev, 150.000 čebeljih družin, letna proizvodnja slovenskega medu pa znaša približno 2.000 ton. NOVI TEDNIK iZ NAŠIH KRAJEV Več denarja za obnovo mestnega jedra CELJE - Mestni svetniki so v torek spravili pod streho obsežen javnofinančni paket. Tako so v drugi obravnavi potrjevali odlok o letošnjem občinskem proračunu, hkrati pa tudi letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem mestne občine in zaključni račun za preteklo leto. Do konca leta naj bi se v občinski blagajni nabralo 58 milijonov evrov prihodkov, na odhodkovni strani pa je predvidena nekoliko večja številka - 61,7 milijona evrov. S proračunskim odlokom je predvidena tudi maksimalna zadolžitev mestne občine v višini 4,5 milijona evrov. Mestna občina Celje je v proračunskem letu 2011 sprejela in izvedla en rebalans občinskega proračuna, prav tako lani ni bila načrtovana prodaja kapitalskih deležev. Po rebalansu proračuna je bilo v mestni občini predvideno zadolževanje v višini 7 milijonov evrov za financiranje naložb, realizirano pa je bilo 93-od-stotno oziroma v višini 6,5 milijona evrov. Z rebalansom proračuna so načrtovali 54 milijonov evrov prihodkov in za 3,2 milijona več odhodkov, na obeh straneh pa so bile konec leta številke manjše. Poslovno leto so v Celju zaključili z 48,5 milijona evrov prihodkov v občinski blagajni, kar pomeni, da jim je do 50,3 milijona odhodkov zmanjkalo 1,8 milijona evrov, kolikor je znašal tudi proračunski primanjkljaj. Za letos so načrtovane številke za občinsko blagajno večje. Tako naj bi skupni prihodki znašali 58 milijonov, odhodki pa 61,7 milijona evrov. »Od prve obravnave smo v občinskih strokovnih službah prihodkovno stran povečali za 1,2 milijona, skupnih odhodkov pa naj bi bilo več za poldrugi milijon evrov,« pravi vodja oddelka za finance in gospodarstvo mestne občine Sandi Sendelbah in dodaja, da se je v času od prvega branja proračunskega odloka, ki so ga v Celju opravili 31. januarja, spremenil tudi podatek o stanju na občinskem transak-cijskem računu na zadnji dan lanskega leta. K malo manj kot 1,2 milijona evrov so namreč prišteli še slabih 330 tisočakov na transakcijskih računih mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Letošnje prihodke so v Celju povečali na račun večje odmere in izterjave nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč ter izkupička, ki ga pričakujejo od prodaje stanovanj ter zlasti stavbnih zemljišč, pri večjih odhodkih pa približno polovico oziroma 725 tisočakov pomenijo večji stroški obnove starega mestnega jedra. Rebalans res že v prvi polovici leta? V razpravi so mestni svetniki opozarjali, da so številke oziroma pričakovani prihodki od prodaje stavbnih zemljišč ANKETA Pred prenove Prenova starega mestnega jedra bo v tem letu in prihodnjih precej vplivala na življenje v mestnem središču. Območje obnove obsega Prešernov trg, Prešernovo ulico, Stanetovo ulico s Trgom pred Metropolom in Glavnim trgom, pa Lilekovo ulico ter Savinovo in del Linhartove ulice s Trgom pri tržnici - začela pa se bo na Krekovem trgu. Kaj od prenove pričakujejo in kaj pred začetkom del pravijo tisti, ki so s svojimi poslovnimi prostori oziroma lokali vpeti v mestno jedro in bi jim živahnejši mestni utrip še kako prav prišel? So optimisti ali pesimisti? Tanja Roženbergar Šega, direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje: »Obnovo starega mestnega jedra razumem predvsem kot obnovo vsebin, h katerim lahko veliko prispeva tudi naš muzej, kot muzej, ki se ukvarja s tem prostorom. Na Krekov trg se navezuje Pelikanov atelje, ki je le dva koraka stran, a zaradi svoje pozicije nekoliko skrit očem oziroma uporabnikom. Na žalost ni predvidene nobene komunikacije, ki bi opozorila na ta objekt - morda bi lahko kje tam stal kip Josipa Pelikana? Prenova starega mestnega jedra se bo nadaljevala tudi do Prešernove ulice. Prostor pred muzejem, na Prešernovi ulici, nam pomeni priložnost, da se del naših aktivnosti izvaja tudi izven zidov stavbe. Nujno je, da načrt oziroma prenova upošteva vse nas, ki smo prisotni v mestu. Najverjetneje pa imamo za take pogovore in usklajevanja časa še dovolj.« Zoran Podkoritnik, direktor Hotela Evropa: »V hotelu Evropa pozdravljamo prenovo mestnega jedra in pohvalil bi župana in vse, ki so zaslužni, da je prišlo do tega. Zavedamo se, da bo v teh težkih časih ne samo za nas, ampak za vse lokale v mestu velik izpad dohodka. Pričakujemo, da bo mesto kljub prenovi prehodno in dostopno za vse obiskovalce in da se ljudje ne bodo ustrašili oteženih razmer. Projekte prenove poznamo, so dobri, vendar niso zagotovilo, da bo mestno jedro s tem oživelo. Naš hotel se z vsemi svojimi poslovalnicami v mestnem jedru trudi tako s ponudbo kot s programom, da privablja čim več ljudi v mesto. Za oživitev mestnega jedra pa bo potrebnih več najemnikov, več prireditev in še večja ponudba, da bodo meščani in vsi ostali ponosni na staro mestno jedro.« Splošna olajšava ostaja Pri iskanju možnosti, kako čim bolj uravnotežiti obe strani proračuna, so v občinski upravi razmišljali tudi o ukinitvi 9,09-odstotne olajšave pri plačilu vrtca za vse starše ter počitniške rezervacije, ko starši plačajo le polovico redne mesečne prisotnosti. Obe ugodnosti za starše so v Celju sprejeli leta 2004, ko je bilo v vrtcih dovolj prostora in so skušali tudi na tak način staršem še približati vrtce. Z ukinitvijo obeh bi v letošnjem letu v občinskem proračunu prihranili 179 tisoč evrov. Kljub temu, da so predlog v občinskih strokovnih službah že pripravili, pa so ga kasneje umaknili in mestni svetniki o njem sploh niso razpravljali. Razlog za takšno odločitev so bile zaostrene gospodarske razmere in dejstvo, da je 1. januarja začel veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Mestna občina tako še vedno nima podatkov o razvrstitvi staršev v plačilne razrede in tem, kolikšna bo pri posameznikih višina subvencij za plačilo vrtca, o katerih odločajo centri za socialno delo. Ocenili so, da bi bila dodatna finančna obremenitev družin neprimerna, zato bodo letos iz občinskega proračuna še zagotavljali denar za kritje splošne olajšave in polovičnih počitniških rezervacij vsem staršem. IS Anja Marjetič, vodja odnosov z javnostmi v Tušu: »Ocenjujemo, da bodo napovedana dela v mestnem središču vsekakor vplivala na promet v našem marketu in drogeriji v središču mesta. Ljudje se bodo zaradi del in oteženega dostopa žal verjetno redkeje odločali za nakup v Delika-tesi Tuš na Gubčevi, verjetno pa tudi v drogeriji na mestni zvezdi. Zato upamo, da bodo dela končana čim prej. K podajanju mnenja ali sodelovanju v projektu prenove kot lastnik objekta in dolgoletni ponudnik trgovinskih storitev v središču mesta pa nismo bili povabljeni.« Nataša Smole, lastnica optike Smole: »S prenovo bo za trgovine v mestnem jedru le še slabše. Strank bo še manj, ker bo jedro še težje dostopno. Popoldne se po ulicah sprehaja pet do deset ljudi, ko bo prenova, jih bo še manj. Ljudje gredo rajši v trgovske centre, kjer se lahko pripeljejo z avtomobilom dobesedno do vhoda v trgovino. Mamice z vozički in gospe z visokimi petami v času prenove ne bodo hodile po deskah. Zame je vse to velika živčna obremenitev. S pričetkom prenove je čisto mogoče, da bom morala zapreti svoja vrata. Pri tem bodo delo izgubili tudi zaposleni, ki imajo družino in kredite. V centru nujno rabimo parkirišča, ne prenove.« Nada Gajšek, lastnica buti-ka Nada: »Prenova je naš pereč problem. Stranke ne bodo imele kje parkirati, niti hoditi. Že sedaj je malo ljudi, potem pa jih bo še toliko manj. Mislili si bodo, po kaj naj sploh gredo v razkopan center. Najbolj me skrbi čas prenove, čeprav sem skeptična tudi glede časa po njej. Bojim se, da bodo stranke pozabile na nas in se ne bodo vrnile. Že sedaj večkrat potožijo, da se nerade odpravijo v mestno središče zaradi pomanjkanja parkirišč. Ni problem plačilo parkirnine, ampak njihova zasedenost. V hitrem tempu življenja imajo ljudje čedalje manj časa, ki ga lahko porabijo za iskanje prostih parkirišč in pešačenja do trgovin. S pozitivnim mišljenjem upam, da bomo prestali tudi prenovo.« IS, ŠO, foto: GrupA, SHERPA - Št. 23 - 20. marec 2012 - in poslovnih prostorov preveč optimistični. Oziroma prenapeti - tako kot se je v Celju dogajalo tudi pretekla leta. Vrsta razpravljavcev je opozarjala, da dodatnih 700 tisočakov na že prej načrtovanih 2,5 milijona evrov kupnin od prodaje stavnih zemljišč ni realnih. Slišati je bilo celo, da bo zato rebalans občinskega proračuna potreben že v prvi polovici leta. Župan Bojan Šrot je ob tem poudaril, da je bilo že leto 2011 zahtevno, a je mestna občina vseeno dobro gospodarila. »Proračun je zastavljen realno,« je poudaril in dodal, da je načrtovanih okrog tisoč evrov na prebivalca tudi slovensko povpre- čje. Mestna občina je namreč ena od tistih 48 v državi, ki se sama financira in ne dobiva finančne izravnave iz državnega proračuna. »Kot zaenkrat kažejo razmere v občini in zlasti gospodarstvu, ni pričakovati, da bi bilo letošnje leto hujše od lanskega. Zato se moramo že letos tudi skrbno pripraviti na prihodnje leto, ko se bo z zaključevanjem tega finančnega obdobja pokazalo, koliko predvidenega evropskega denarja za sofinanciranje v Sloveniji še ni počrpano. Morda se bo ponovilo leto 2007,« je še spomnil na eno naložbeno najbolj »močnih« let za mestno občino Celje. IVANA STAMEJČIČ Nesorazmerje MOŽ, PES IN PAJEK »Proračun za letos je sprejet Bori Zupančič TOREK SREDA ČETRTEK PETEK m 19 5 2 a 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Moreča tišina ugasnjenih strojev Vodstvo družbe Radeče papir napoveduje stečaj, delavci protest v Ljubljani Ker NLB družbi Radeče papir ne bo odobrila potrebnega posojila, naj bi vodstvo v tem tednu vložilo predlog za stečaj radeške papirnice. NLB ni odobrila 780 tisoč evrov kredita za obratna sredstva, ki bi skupaj s krediti drugih dveh bank družbo rešil pred stečajem. Pogoji, ki jih je postavila NLB, so namreč nemogoči in, kot trdijo v vodstvu radeške papirnice, tudi pravno sporni. Družba Radeče papir in lastnik, družba G-M&M, sta sprejela pogoje ostalih dveh bank (NKBM in Abanka Vipa), ki bi za rešitev papirnice prispevali po milijon evrov. seveda pa sta tudi zahtevali ustrezna zavarovanja. Novo postavljeni pogoj s strani NLB je za družbo G-M&M in tudi njeno banko upnico nesprejemljiv in nezakonit. Kot pojasnjujejo, bi družba G-M&M, ki zaposluje 60 delavcev, s prevzemanjem finančnih poroštev v visokih zneskih tveganje svojega poslovanja povečala do te mere, da bi lahko bilo ogroženo tudi njeno poslovanje. Prav tako pa z dodatnim dajanjem poroštev ne soglaša Abanka Vipa kot največja upnica družbe. Družba Radeče papir je sicer za 780 tisoč evrov V sredo naj bi se na izredni seji sešla parlamentarna odbora za gospodarstvo ter za finance in monetarno politiko, člani pa bodo obravnavali problematiko nekreditiranja gospodarstva. »Želimo in upamo, da bo seja pokazala, kje so največje pre-preke kreditnega krča, kot smo mu priča danes. Hkrati pa ostaja bojazen, da bo takrat za radeško papirnico že prepozno. Zato apeliram tako na NLB kot na ministrstvo za gospodarstvo in lastnika radeške papirnice, da nemudoma najdejo skupni jezik in rešijo papirnico pred grozečim stečajem,« poziva Han, ki je pristojna ministra v petek podrobneje obvestil o nastalem položaju. V radeški papirnici so stroji umolknili kredita že dala svoja zavarovanja. Sprejela je tudi predlog NLB, da v zavarovanje zastavi stroj za proizvodnjo belih in tiskanih papirjev PS 4 ter 100-odsto-tni lastniški delež družbe G-M&M v radeški papirnici. Poleg tega se navedeni kredit, ker sta k njegovem najemu dala soglasje tudi upniški odbor in sodišče v postopku prisilne poravnave, obravnava prednostno, pred poplačilom vseh ostalih upnikov. Zato je, kot navajajo v upravi papirnice, poslovodstvo družbe v skla- du s svojimi odgovornostmi dolžno pripraviti predlog za stečaj družbe, ki ga bo po prejemu pisne odločitve NLB s petkovega sestanka vložilo v tem tednu. NLB kot grobar Tudi zaradi tega se je poslanec Matjaž Han s precej ostrim javnim pismom odločno postavil na stran Papirnice Radeče. Opozarja, da si je NLB, banka v večinski državni lasti, na račun 780 tisoč evrov kredita za talce vzela delavke in delavce papirnice. Kot meni Za preživetje term Pristojno sodišče je za 4. april razpisalo narok za obravnavno ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave v družbi Rimske terme. Kot je znano, je šest upnikov Rimskih term preko odvetnice Ksenije Ocvirk podalo ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, ki se je začel novembra lani. Upniki namreč menijo, da je stopnja verjetnosti o uspešni izvedbi načrta finančnega prestrukturiranja manjša od 50 odstotkov, zato predlagajo stečaj. Kot trdijo, nadaljevanje postopka prisilne poravnave pomeni samo povečevanje izgube in dodatno oškodovanje upnikov. US Han, se je znova izkazalo, da kreditnemu krču v največji meri botrujejo banke. Kljub sestankom in poskusom dogovora o razumnih pogojih, pod katerimi bi lahko radeška papirnica dobila prepotreben finančni priliv, se je NLB očitno postavila v vlogo razsodnika. S svojimi nerazumljivimi pogoji je tako prevzela eno izmed glavnih vlog grobarja. Han opozarja na ekonomske in socialne posledice ter dodaja, da je banka v preteklosti z »lahkotnostjo« kreditirala marsikateri zasebni odkup deležev. »Bojimo se, da je samo še vprašanje dni, kdaj bo radeška socialna bomba eksplodirala. A takrat bo žal prepozno,« je še zapisal Han, ki apelira na vpletene, da nemudoma najdejo skupni jezik in rešijo papirnico pred grozečim stečajem. Zaposleni na ulico Zaradi dogajanja so seveda najbolj obupani zaposleni. Kot so napovedali v svetu delavcev, se zdi, da je usoda podjetja in 370 zaposlenih znana, vendar se prava borba za obstoj šele začenja. Za sredo napovedujejo shod na trgu Republike v Ljubljani. Koliko bo slišana njihova beseda, seveda ne vedo. Vodstvo papirnice je kljub napovedanemu stečaju 370 zaposlenim obljubilo izplačilo februarske plače. Te naj bi prejeli včeraj ali v teh dneh. Kot je znano in kot je potrdil tudi predsednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek, jim vodstvo kljub težavam v poslovanju plač ni znižalo in so plače vseskozi redno prejemali. US Foto: GrupA Nekaj dobrih signalov za vlagatelje Ena biljarda evrov sredstev, ki jih je ECB dala na voljo bankam, in zaveza držav, da bodo krčile proračunske izdatke, sta med vlagatelje prinesli nekoliko več zaupanja. Okrevanju gospodarstva v prid govori tudi industrijska proizvodnja, ki je z upoštevanjem sezonskih gibanj od decembra zrasla za 0,2 odstotka. Najmočnejše gospodarstvo evro območja Nemčija pa za 1,5 odstotkov. Kot potrditev razlike med gospodarsko močnim severom in šibkim jugom je v enakem obdobju proizvodnja v Italiji padla za 2,5 odstotka, v Španiji pa za 0,2 odstotka. Nemški avtomobilski velikan BMW je leto 2011 zabeležil rekordno. Dobiček je na letni ravni zrasel za 51,3 odstotka, in sicer na 4,9 milijarde evrov. Prihodki pa so zrasli za 13,8 odstotka in dosegli rekordno vrednost 68,8 milijarde evrov. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 12.3. IH 16.3.2012 Oznaka| Ime 1 Enotni tečaji Promet v tEURI %spr. CICG Cinkarna Celje 86,50 99,69 2,43 CETG Cetis 16,83 0,00 0,00 GRVG Gorenje 5,00 81,28 4,17 PILR Pivovarna Iraško 8,30 50,68 1,10 JTKG Juteks 20,00 0,00 0,00 ETGG Etol 139,00 0,00 0,00 Odbor za monetarno politiko pri Bank of England je ukrepal podobno kot ECB, saj je ključno obrestno mero pustil pri rekordno nizkih 0,5 odstotka. Po ocenah analitikov bo cena denarja v Veliki Britaniji ostala rekordno nizka vsaj do konca letošnjega leta. Kitajska je februarja zabeležila 3,2-odstotno inflacijo, kar pomeni najnižjo rast od junija 2010 in odpira možnost dodatnega mehčanja monetarne politike. Peking je objavil še, da se je obseg industrijske proizvodnje v letošnjih prvih dveh mesecih okrepil za 11,4 odstotka, kar je razočaralo večino analitikov. INDEKSI MED 12.3. IN 16.3.2012 Indeks Zadnji tečaj SBI20 568,15 ■0,35 Mednarodna organizacija ISDA, ki regulira trg kreditnih zamenjav, je sprejela odločitev, da bodo v zvezi z Grčijo sprožili plačilo zavarovanj v višini 60 milijard evrov. Ameriške finančne inštitucije so bile ob rastočem trendu na delniških trgih nekoliko zapostavljene. Po objavi dobrih rezultatov stres testa, ki ga je nedavno izvedel FED, in rekordnih vrednostih indeksa SP 500 po juliju 2011, lahko morebiti pričakujemo bikovski trend za finančni sektor. Pričakovana so celo izplačila dividend nekaterih podjetij. ROMAN GOMBOC ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d. Pivovarna kljub plusu v minusu Kot je razvidno iz objav na spletni strani Ljubljanske borze, se je nadzorni svet Pivovarne Laško na zadnji seji seznanil s ključnimi kazalniki kapitalske ustreznosti in stanjem plačilne sposobnosti Pivovarne Laško. Stanje so preverjali glede na kriterije Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Izjemno je pomenljiv stavek, da uprava ocenjuje, da v tem trenutku ukrepi po tem zakonu še niso potrebni. Vseeno pa uprava opozarja, da je treba doseči dogovor o refinanciranju finančnih obveznosti z bankami in izvesti postopke dezinvestiranja. Hkrati je pivovarna objavila nerevidirane ne-konsolidirane rezultate lanskega poslovanja. Prodali so manj kot milijon hektolitrov pijač, kar je sicer več kot predlani, vendar pa niso dosegli zastavljenega cilja. Tudi lani so porast prodaje zabeležili na tujih trgih, skupno pa so ustvarili več kot 94 milijonov evrov prihodkov, seveda največ s prodajo piva. V tujini so ustvarili dobrih 15 odstotkov prihodkov, največ še vedno na trgih bivše Jugoslavije, veča pa se delež prodaje na trgih Evropske unije. V pivovarni so se zaradi precej dražjih surovin, repromateriala in energije povečali odhodki iz poslovanja. Sicer so realizirali dobrih 10 milijonov evrov dobička iz poslovanja. Vseeno pa je zaradi 15-milijonskih obresti in še višjih slabitev finančnih naložb Pivovarna Laško lani prigospodarila več kot 15 milijonov evrov čiste izgube. Kot opozarjajo v pivovarni, tako visoke obresti ogrožajo nemoteno poslovanje in razvoj družbe. US NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Ekipa Celjskega mladinskega centra s Sonjo Majcen na čelu (druga z leve) je ob dnevu žena predstavljala ukrepe Evropske komisije na področju enakosti med spoloma in prvih 50 gostij obdarila s cvetjem, kuharskim znanjem in čokoladnimi dobrotami. Aktivno v pomlad Domiselni z vrsto aktivnosti in projektov za mlade CELJE - Celjski mladinski center niso prebudile prijetne spomladanske temperature, ampak volja po ustvarjanju čim bolj aktivnih programskih vsebin, ki mladim ponujajo kakovostno preživljanje prostega časa. Ideje za domiselne majhne pozornosti pri njih nastajajo spontano, medtem ko se na večje projekte pripravljajo dlje. Pomlad bodo zaznamovali s kar nekaj zanimivimi dogodki. Ena osnovnih in poglavitnih nalog mladinskega centra je nudenje pomoči in podpora mladim pri uresničevanju idej. Center mladim omogoča organizacijsko, finančno, tehnično in infrastrukturno pomoč pri izvedbi projektov. Mladinski center »pokriva« tudi področja neformalnega izobraževanja, informiranja in svetovanja, sociale, otroških programov, mednarodnega sodelovanja in kulture. Čajanke s Španko Tako lahko v družbi temperamentne Španke Elene Calatrava vsak drugi torek ob 14. uri v Celjskem mladinskem centru vadite španščino. Čajanke se še posebej radi udeležijo dijaki, ki imajo tako možnost še poglobiti znanje španščine, ki so ga pridobili pri pouku. Organizator dogodka je Informacijska točka Evropske komisije Europe Direct Savinjska. Programski koordinator Celjskega mladinskega centra in vodja oddelka za razvoj Tadej Lebič je med pomladnimi aktivnostmi še posebej opozoril na avdicijo za izvedbo stand up komedije 5najstnikov.com. Mladinsko gledališče Pandam vabi v mladinski center vse najstnike in najstnice, da se preizkusijo na avdiciji za novo najstniško komedijo. Predstava bo razkrivala najrazličnejše prigode in probleme najstnikov sedanjega časa in zagotovila igralcem in gledalcem sprostitev, polno smeha in zabave. Prostovoljstvo je »in« Eden večjih tradicionalnih projektov, ki zaznamujejo pomladno dogajanje v mladinskem centru, je projekt Naj prostovoljec. Celjski mladinski center in Mestna občina Celje tudi letos pripravljata javni natečaj, na katerem bodo izbrali naj prostovoljca za leto 2011. Prijavljeni prostovoljci se bodo potegovali za naslov v petih starostnih kategorijah. Nove postelje za starostnike VRANSKO - Zavod sv. Rafaela na Vranskem je v soboto dopoldne odprl sobe za starejše v novi depandansi Našega doma, kjer je skupaj v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah 20 novih postelj. Projekt je vreden milijon evrov, njegov investitor je Župnija Vransko, izvajalec pa Zavod sv. Rafaela Vransko. V letu 2002 se je na Vranskem porodila ideja o majhnem domu za starejše z namenom preživljanja starostnega obdobja v domačem kraju. Tri leta kasneje je bil dom, ki mu domačini pravijo Naš dom, pripravljen na vselitev 42 oskrbovancev. Župnija Vransko, ki sodeluje z Župnijsko Karitas in Občino Vransko, je predala dom v upravljanje Zavodu sv. Rafaela. Zavod je v vseh teh letih delovanja uspel v slovenskem prostoru dokazati, da lahko preživi tudi majhen dom z visoko kakovostjo življenja. S sobotnim blagoslovom 20 postelj ima dom sedaj skupaj kar 62 mest. ŠO Od zanikrnosti do petih zvezdic? ROGAŠKA SLATINA - V zadnjem času so v občini uredili in posodobili veliko starih hotelov. Nekdanji hotel Boč pa občini kljub temu ni ravno v čast. Pozanimali smo se iz izvedeli, da se tudi Boču obetajo boljši časi. Obiskovalci turističnega mesta od daleč skoraj ne vidijo, v kako slabem stanju je nekdanji hotel Boč, saj je ta skrit za gozdom, na strmem pobočju Cvetličnega hriba. Hotel je do pred desetletjem služil kot depandansa najbližjega hotela Donat, nato so v njem vse do lani bivali različni stanovalci. Uradni lastnik nekdanjega hotela je bila družba Hoteli Boč, ki jo je imela v lasti družba Zdravilišče Rogaška, ki jo je nato lani prodala. Nov lastnik Hotelov Boč in s tem nekdanjega hotela je postal investitor s Hrvaške, ki ima s trenutno zapuščeno stavbo velike načrte. Po sprejetem občinskem načrtu naj bi namreč v njej uredil manjši hotel s petimi zvezdicami ter igralnico. Stavba z razbitimi okenskimi stekli Rogaški Slatini trenutno ni ravno v čast, nekdanji hotel Boč pa je že dolgo potreben tako arhitekturne kot funkcionalne prenove. V Rogaško Slatino se seveda po dolgih letih vrača nekdanji blišč s premožnejšimi turisti, ki si bodo načrtovani hotel s petimi zvezdicami vsekakor lahko privoščili. Med pomembnejšimi obiskovalci je bil v zadnjem obdobju gost nekdanji ukrajinski predsednik Leonid Kučma, prihajajo prav tako ruski patriarh ter še številni drugi pomemb-neži z vzhoda Evrope. BRANKO JERANKO Kot pravi Tadej Lebič, festival vsako leto bolj zaznamuje spomladansko dogajanje v knežjem mestu. Osebe za naj prostovoljce lahko organizacije, ki se udejstvujejo na področju prostovoljstva, prijavijo še do ponedeljka, 26. marca. Rezultate natečaja vsako leto objavijo na osrednji prireditvi Festival prostovoljstva v središču Celja. Nekdanji hotel Boč v Rogaški Slatini je v zanikrnem stanju. Investitor s sosednje Hrvaške naj bi v njem uredil hotel s petimi zvezdicami ter igralnico. UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER Za manj »osipnikov« Letošnjo pomlad bo v mladinskem centru zaznamoval tudi projekt Comein, ki se nanaša na razvijanje metodologije za razvoj motivacije dijakov za učenje. Namen projekta je prispevati k preventivi predčasnega prenehanja šolanja oziroma osipa v Sloveniji, Bolgariji, Franciji, na Poljskem in v Turčiji. V okviru projekta bodo v mladinskem centru razvili inovativno »coaching« metodologijo za učitelje v srednjih šolah, ki bo temeljila na poglobljeni analizi trenutnega stanja in analizi potreb na področju motivi-ranja dijakov za učenje ter ukrepe zmanjševanja »osi-pnikov«. ŠO, IS Foto: MONIKA BAČIČ VI VPRAŠATE, MI NAJDEMO ODGOVOR } V Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com! Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Kaj je potrebno za pridobitev dovoljenja za bivanje v Republiki Sloveniji? Slišal sem, da je potrebna samo prijava stanovanja, in sicer da oseba dobi dovoljenje za bivanje, če je prijavljena vsaj pet let. Pogoji za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje so petletno neprekinjeno prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ter izpolnjeni pogoji, kot veljajo za pridobitev prvega ali podaljšanega dovoljenja za prebivanje. Prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložite sami oziroma jo lahko vloži vaš zakoniti zastopnik ali pooblaščenec pri upravni enoti, na območju katere prebivate. Pogoj petletnega neprekinjenega prebivanja je izpolnjen tudi, če v tem obdobju niste bili v Republiki Sloveniji in niste imeli izdanega dovoljenja za začasno prebivanje, vendar le, če so bile vaše odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev v petletnem obdobju. Dovoljenje za stalno prebivanje se ne izda, če v Republiki Sloveniji pet let neprekinjeno prebivate zgolj na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija ali poklicnega usposabljanja, enako tudi ne, če v času odločanja o prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji prebivate na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija, poklicnega usposabljanja, sezonskega dela, kot napoteni delavec ali kot dnevni delovni migrant. Kakšen je postopek za ukinitev društva? V naši občini imamo društvo za varstvo okolja, ki že leta ne deluje več in bi ga želeli ukiniti, zato me zanima, kakšen je postopek? V primeru prenehanja delovanja društva in posledično izbrisa iz registra zakoniti zastopnik društva vloži pri upravni enoti vlogo za iz- bris iz registra društev. Postopek o prenehanju delovanja društva po volji članov in izbrisa iz registra društev ureja 38. člen Zakona o društvih. Vlogi za izbris društva iz registra društev je treba priložiti: - sklep najvišjega organa društva (občnega zbora ali skupščine) o prenehanju delovanja društva, s katerim mora biti določeno, kdo je po poravnavi vseh obveznosti naslednik premoženja; - poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega so razvidni obseg sredstev in drugega premoženja društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva. O sklepu o prenehanju društva mora zastopnik društva v 30. dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev. Pristojni organ objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa in na enotnem državnem portalu E-uprava. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki v 30 dneh od objave obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva, sicer bo izdana odločba o izbrisu društva iz registra društev. UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Težave pred vselitvijo MOZIRJE - V največji zgor-njesavinjski občini so po večletnih prizadevanjih s ponosom položili temeljni kamen za zgradbo, v kateri bo vlagatelj, ljubljansko podjetje Interdesign, izpeljal socialni projekt Mozirske trate. V bližini starega občinskega poslopja raste nova zgradba, ki pa jo še pred uradnim odprtjem spremljajo nekatere težave. Z gradnjo so zamujali, sedaj pa v mozirski občini slišijo kar nekaj pripomb glede spremenjene vedute kraja, sploh če novogradnjo opazujemo z obvoznice. »Vseeno sem prepričan, da gre za veliko pridobitev. Z novogradnjo se je na- črtovan socialni program končno začel. Zemljišče je v celoti komunalno opremljeno in prepričan sem, da bo na tem območju zrasel velik socialni center,« je izpostavil mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Po načrtih naj bi novogradnjo, v kateri bosta dnevni varstveno-delovni center in bivalna enota, predali namenu na jurjevo, ob mozirskem občinskem prazniku. »Kolikor slišim, se v zadnjem času pojavlja nekaj problemov. Namreč, v začetku gradnje se je za bivanje v mozirskem okolju prijavilo precejšnje število oskrbovancev. Sedaj, ko je končno napočil čas, da bi objekt zaživel, pa dejanskih prijav ni toliko, kot so pričakovali. Kot sem rekel, prej je bilo za bivanje veliko prošenj, sedaj pa je nov zakon posegel tudi v te podpore in v primeru, če bodo oskrbovanci živeli v bivalni enoti, domači ne bodo prejemali nikakršne podpore. Tako je sedaj velikokrat slišati domače, da se bodo za prijavo odločili potem, ko bo res hudo. To seveda ne gre na roko investitorju, ki ima pogodbo z državo, da mora varstveno-delovni center začeti delovati in da mora biti v njem najmanj 12 oskrbovancev. Prvotno je bilo glede na prijave mišljeno, da bodo v centru samo oskrbovanci iz Zgornje Savinjske doline, morebiti še nekaj iz savinjsko-šaleškega območja, sedaj pa bodo interesente iskali v širšem prostoru, saj se v nasprotnem lahko celo zgodi, da bivalne enote celo ne bi bilo.« Vseeno Suhoveršnik, skupaj z investitorjem, upa, da V teh dneh delavci Remonta pospešeno urejajo notranjost novega mozirskega varstveno delovnega centra z bivalno enoto. bo 24. aprila, ko bodo odpirali nov varstveno-delovni center z bivalno enoto, dovolj prijav in da bo socialni program že v začetku dobil takšne obrise, kot so priča- kovali in nenazadnje, kot so želeli tudi vsi, ki so potrebni tovrstnih storitev. »Investitor seveda zagotavlja, da bo nadaljeval s projektom, po katerem bodo v kratkem za- čeli z obnovo stare občinske stavbe. Tudi zato sem prepričan, da se bo ta zgodba v nekaj letih zaključila.« URŠKA SELIŠNIK Foto: US Čitalniški jubilej za mestni praznik Ena od prazničnih prireditev ob 150-letnici Narodne čitalnice in prazniku Mestne četrti Center je bil tudi sobotni koncert Pihalnega orkestra Celje pod vodstvom dirigentke Nataše Aškerc v središču mesta. CELJE - Letošnje leto je za Mestno četrt Center nekaj posebnega. Pred 33 leti so si namreč za svoj praznik izbrali datum ustanovitve Narodne čitalnice v Celju. Ta je zaživela 19. marca pred 150 leti in zato mestna četrt ta častitljivi jubilej letos proslavlja s številnimi prireditvami, ki se bodo vrstile vse do konca meseca. Ustanovitev Narodne čitalnice pred 150 leti je Slovencem v mestu ogromno pomenila. Čitalnica namreč ni bila zgolj prostor za brano besedo in izposojo knjig, pač pa je bila njena osrednja skrb tudi organiziranje družabnega in zabavnega življenja za vse člane. Glede na to, da se je delovanje Narodne čitalnice financiralo pretežno iz članarine, so bila začetna leta v znamenju precejšnjih finančnih zadreg in zato tudi pogostih selitev po me- stu, saj je denarja pogosto zmanjkalo celo za najemnino. Osrednjo prireditev ob jubileju so v Celju pripravili sinoči, prav na praznični dan, v Narodnem domu, kjer so med drugim tudi bili čitalniški prostori. V veliki dvorani so nastopili kvartet Akord, Celjski dixieland ansambel in dramski igralec Borut Alujevič. Skoraj 40 slikarjev Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje se je ves pretekli teden selilo po mestu in na platna ustvarjalo podobe ob jubileju. Ex-tempore ob 150-letnici Narodne čitalnice s temo knjiga skozi čas so namreč priredili na tistih mestnih lokacijah, kjer je delovala čitalnica. Osrednja knjižnica Celje pa je ob 150-letnici Narodne čitalnice pripravlja tematsko razstavo, ki bo na ogled vse do konca meseca. IS, foto: TimE Kdo bo domoval v novih blokih? PODČETRTEK - Občinsko središče je z novimi gradnjami v zadnjih letih temeljito spremenilo videz, vendar kaže, da bodo tam zgradili še precej novih poslopij. V bližini odcepa ceste za Oli-mje bo letos dokončan nov blok, v smeri proti Termam Olimia nastaja še gradbišče devetih vila blokov. Blok, ki bo dokončan letos, gradi domače podjetje Polje, od dvajsetih stanovanj je nekaj že odkupljenih, njihovi kupci pa so predvsem domačini. V nasprotni smeri, proti Termam Olimia, se je trenutno pojavilo še novo gradbišče, kjer naj bi bilo v prihodnjih letih 88 stanovanj, ki bodo v devetih predvidenih vila blokih. Prvi trije vila bloki naj bi bili dokončani prihodnje leto preostali pa v prihodnjih letih. Bloke, ki bodo v bližini trgo- Tako bodo izgledali novi vila bloki med središčem Podčetrtka in Termami Olimia (na fotografiji). V bližini trenutno končujejo še en blok. vskega središča v Podčetrtku, gradi gradbeno podjetje GIC Gradnje Rogaška Slatina, ki je tudi investitor, stanovanja pa namerava ponuditi za prodajo na trgu. Investitor računa tudi na kupce, ki jih zanima turistična ponudba teh krajev. Stavbe naj bi bile energijsko varčne, delno s pokritimi parkirišči in bivalnimi terasami ter invalidom prijaznejše. Za občino pomeni to kar nekaj novih stalnih ali občasnih prebivalcev in turistov. »V vsakem primeru je to za nas dobro, saj bomo brez finančnega sodelovanja občine pridobili dovolj novih stanovanj za domačine in tudi nove turiste v primeru, ko bodo stanovanja služila za turistične apartmaje,« je zadovoljen župan Podčetrtka Peter Misja. V občinski upravi na veliko novih stalnih priseljencev ne računajo, v lani odprtem vrtcu pa naj bi bilo dovolj mest za vse. Zadovoljni so tudi zaradi komunalnega prispevka, ki se bo znašel v občinski blagajni, prav tako zaradi več sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga bodo pozneje prejeli od lastnikov novih stanovanj. BRANE JERANKO Rusi počastili Konjičana SLOVENSKE KONJICE - Branko Ravnak iz Slovenskih Konjic, predsednik mednarodne zveze potapljaških društev IAHD Adriatic, je kot prvi tujec prejel rusko potapljaško nagrado. Prejel jo je v kategoriji inštruktor potapljanja. Potapljaško nagrado Podvodni svet je pred kratkim prejel v Moskvi, med mednarodnim festivalom podvodnega filma in fotografije Zlati delfin, kjer so podelili nagrade v enajstih kategorijah. Konjičan jo je prejel za svoja prizadevanja kot predsednik zveze IAHD. Ta si prizadeva na področju potapljanja in izobraževanja občanov s posebnimi potrebami, ki imajo poškodovano hrbtenjačo. Ravnak je med drugim sodeloval pri šolanju devetih inštruktorjev potapljanja iz Ruske federacije. Gibalno ovirani ljudje, ki si z nogami ne morejo pomagati, namreč dosegajo v vodi s pomočjo rok iste rezultate kot zdravi ljudje. Tako je bil Branko Ravnak med drugim konec februarja vodja odmevne akcije na Rudniškem jezeru pri Kočevju, kjer se je v izkopano luknjo v zalede- Letos je deset let od začetka organiziranega potapljanja invalidov v Sloveniji, s katerim so začeli v Termah Zreče, vodil pa ga je Plavalni klub Slovenske Konjice. Ta je po nekaj letih, skupaj s potapljači s Hrvaške in iz Bosne in Hercegovine, ustanovil mednarodno zvezo potapljaških društev IAHD Adriatic, ki jo vodi Branko Ravnak. Branko Ravnak iz Slovenskih Konjic z rusko potapljaško nagrado neli vodi potopilo pet potapljačev s poškodbo hrbtenjače. Gre za prvi takšen podvig na svetu, pri katerem je sodeloval s Plavalnim klubom Slovenske Konjice. Nagrado Podvodni svet podeljujejo od podpori ruske državne dume in ruskega Sveta federacije, med letošnjimi prejemniki pa so tudi ruski akademiki. V Moskvi so mu za njegovo izjemno podvodno dejavnost poleg nagrade Podvodni svet podelili še medaljo, ki jo podeljuje ruska potapljaška federacija CRASA. BJ NOVI TEDNIK AKCIJIA 7 ,1 1 16 PETRA GREGOR GRAČNAR ČRETNIK 18 LUCIJA KRAJNC WURAN1KA IN NJU EHiANT Lestvica naj maturantka Do vključno 19. marca so se na prva tri mesta po številu prejetih glasovnic uvrstile: št. 18 LUCIJA KRAJNC št. 2 AZRA ALAGIČ št. 9 MAYA FLIS Lestvica naj maturant Do vključno 19. marca so se na prva tri mesta po številu prejetih glasovnic uvrstili: št. 24 ŽIGA OSET št. 8 IZTOK GROBELNIK št. 26 ŽAN MLINARIČ V mesecu marcu že poteka drugi krog glasovanja za naj maturanta, naj maturantko. Po številu prejetih glasov trenutno vodi I. Gimnazija v Celju, tako pri maturantkah kot maturantih. Glasujte za svojega naj maturanta, naj maturantko! Pravila glasovanja insod^loia^nja m ,^lvc;iji: P^aotilai in soi^elovanjai vc avlccij^: nai er^^m origi- nalnenc kupio^nu (ne Icoj)iji!) laihk.o^ glasu]'e?1:e za enega naj matteranta ali enoo naj enaturantko. Za: udeleženctcfelvruar-skih maturantslk.ili plesoi^,lcl ¡sodelujsejo v akciji NTdiRC Naj nnaturantka, naij In£(turar:t, boo gjlasoviinje j)otek.alo ve:s mesec ntiarec. V torkovih in petkovih^ sVti^villcah N ovega tednika bio cbijiivljen spiiek vvsgiti »civilnih« footojttrafij. I'osto]i3no bomo v^^ niesec objavljali ti^di »inc^turontske«j footo^gržifije kancdidatoc, lii se poCegsujejo ^^ vstopt vc ffnale. V oetek, 6. apicilai, bcoreo objavcili navj maturanta in naj matur£lr:tltc:, k.i boištai vi l(cčen^n:^ j;jlai3jj^,anju pii-^jffla nacjvtee^ gjlatsov. Obai se bost^ uvrstila v ^kteprji liSIE ŽIVLJENJE NOVI TEDNIK Ko objem postane le spomin Sedemindvajsetletni Dejan Grilj po tragični delovni nesreči ostal brez rok - Življenje bi mu poenostavili bionski protezi Dejanu Grilj u z Vranskega se je pred tremi leti življenje nenadoma obrnilo na glavo. Če si je lahko še zjutraj sam obul čevlje, oblekel hlače in k sebi stisnil svojo takrat osem mesecev staro Manco ter ženo Ireno, si verjetno nikakor ni mislil, da bo to tudi njegov zadnji objem. Na delu se mu je pripetila huda nesreča, ki ga je oropala dotikov svojih dveh največjih sreč. Takrat 22-letni Dejan je bil zaposlen kot elektromonter pri Elektru Ljubljana. Nič hudega sluteč je opravljal redna vzdrževalna dela pri Sodražici. Povzpel se je na enega izmed daljnovodov, a pozor! Dejan ni vedel, da so pozabili izklopiti elektriko. »Če bi vam posekal roki, bi bolelo manj. Kost je zaža- »Zame je težka misel, da ne bom mogel nikoli več poprijeti za nobeno delo, da ne bom mogel nikoli več v naročje prijeti svoje hčerke in k sebi stisniti žene,« pove danes 27-letni Dejan Grilj. rela. Roki sta se od znotraj navzven skuhali,« opiše Dejan hude bolečine, ki so še danes njegova stalnica. Rešil ga je sodelavec Matjaž, ki ga je spustil z jambora. Dejan je preživel tri udare po 20 tisoč voltov, kar preživi le malokdo. »Imam močno srce in kosti,« razloži Dejan, ki ima pod kolenom tudi izhodno rano, od koder je iz telesa izstopila elektrika. Za razliko od 27-letnega Vranšana, ki se je z izgubo rok sprijaznil, pa se njegovi možgani še vedno niso. Rokam dajejo ukaze, kar mu povzroča fantomske bolečine. »Sam bom dvajset let trpel neznosne bolečine 24 ur na dan. To so bolečine, kot bi dali vaše roke na vročo steklokeramiko,« nazorno razloži Dejan, ki še vedno čuti vseh deset prstov, zapestja in komolca. Protibo-lečinskih tablet ne je, boji se, da bi nanje postal odporen. Na vprašanje, kako zdrži, je odgovoril, da je odvisno od vremena. »Včasih je tako hudo, da se mi orosijo oči.« Njegovi možgani so si zapomnili zadnji štadij bolečine, ki bo po mnenju zdravnikov minila šele čez 20 let. Življenje postavilo na glavo Dejan je pred nesrečo delal tudi do 13 ur na dan, saj mu je delo med drugim predstavljalo hobi. Naenkrat ni več mogel niti sam na stranišče niti se umiti, a kljub temu je največji šok doživela žena, na katero so padla vsa bremena. Prodati sta morala kmetijo Dejanovega očeta. »Že najenostavnejše stvari ti predstavljajo napor, kaj šele obdelovanje kmetije,« pove Dejan, ki si pomaga s prav vsemi deli telesa, še posebno z zobmi in nosom. »Že dvakrat sem si zlomil zob. Zobozdravnica me je posvarila, da bom naslednjič potreboval implantant,« pripoveduje Dejan Grilj, ki se na telefon javlja s pomočjo nosu. Nje- govega inovativnega in delovnega duha ni zavrla niti nesreča. S pomočjo tasta si je naredil pripomoček za umivanje zob, na katerem ima pritrjeno zobno ščetko, prilagodil je računalniško miško in celotno stanovanje. »V hiši imam prilagojeno pohištvo, kotliček, školjko, stikala. Prav tako ne morem odkleniti vhodnih vrat, zato sem jih prilagodil na kodo,« razlaga Dejan, ki je na miško pritrdil dva gumbka, na katera pritiska z nogo. S tastom Z izkupičkom dobrodelnega koncerta, ki bo ta petek ob 20. uri v športni dvorani na Vranskem, si bo Dejan Grilj lažje kupil 172 tisoč evrov vredni bionski protezi. Karte za koncert so na voljo v vseh Brglezovih poslovalnicah. Nastopili bodo Rebeka Dremelj, Manca Špik, Tanja Žagar, Brigita Šuler, Foxy Teens, Savinjski kvintet in še veliko drugih. Denar lahko prispevate tudi preko sms-sporočil, Rdečega križa in Karitas. Njegov največji cilj je pridobitev bionskih protez, ki Dejanu ne bodo prinesle le bolj samostojnega življenja, temveč tudi nove izzive. »Najmanj pol leta bom potreboval vaje, da se jih bom navadil.« Proteze delujejo na mišično napetost. Dejan bo lahko z njihovo pomočjo zopet samostojen in poprijel za različna dela, v čemer neizmerno uživa. Pri bionskih protezah se premika vseh pet prstov. Vzdrževanje le-teh bo predstavljalo tudi velik strošek, da ne govorimo o morebitnih okvarah, katerih višina popravila se giblje krepko nad slovensko povprečno plačo. sebe, ampak pomaga tudi očku. »Vsako jutro tekmujeva, kdo bo prej. Seveda zmaga vedno ona in je zato »taglavna«,« pripoveduje Dejan, ki se lahko sam obleče. »Edino kavbojk si ne morem, zato sem bolj v trenirkah, a to ne pomeni, da sem za Jankovica,« se pošali Dejan, ki mu grenka življenjska izkušnja ni vzela smisla za humor niti volje do življenja, na katerega gleda presenetljivo optimistično. »Danes se veliko več posvečam hčerki, kot bi se ji v primeru, da ne bi bilo nesreče.« Popoldneve preživlja na sprehodih z malo Manco in Ireno. In prav trenutki z dekletoma so njegovi najlepši. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Kljub težki življenjski izkušnji se ne da, saj hrabro zre v prihodnost. Njegov naslednji cilj je osvojitev delovanja bionskih protez, na katere se bo moral privajati slabo leto. Dejan je prejel odškodnino v vrednosti povprečne hiše. »Nisi več samostojen! Če je povprečna hiša dovolj za vse to ^ Naj presodi vsak sam,« razloži Dejan, ki je ostal brez rok zaradi malomarnosti delovodje, ki je pozabil izključiti elektriko v daljnovodu. Od maja 2005 je Dejan invalidsko upokojen, kar pomeni, da so njegovi mesečni prihodki dobrih 400 evrov invalidskega nadomestila in slabih 100 evrov invalidnine. »Z Elektrom Ljubljana zelo dobro sodelujemo, saj smo se vse izvensodno dogovorili,« razloži Dejan, na katerega podjetje tudi po treh letih ni pozabilo. Na žalost pa ravno v času nesreče ni imel sklenjenega osebnega nezgodnega zavarovanja. sta celo naredila nadstrešek, popolnoma sam pa kosi zelenico. Proteze pomenijo nov začetek S protezama bi njegovo življenje postalo vsaj nekoliko enostavnejše. Hčerko Manco in ženo Ireno bi lahko zopet prijel za roko in ju objel. Pomagal bi pospraviti igrače, vzeti hrano iz hladilnika, sam jesti in pripraviti oblačila. Pri štirih je Manca že tako samostojna, da ne obleče le Lambrechtov dom SVET ZAVODA Šolska ulica 4, 3210 Slovenske Konjice Svet javnega zavoda Lambrechtov dom, Slovenske Konjice, Šolska ulica 4, 3210 Slovenske Konjice, na podlagi sklepa Sveta zavoda, sprejetega na 14. redni seji, dne 27. 2. 2012 razpisuje delovno mesto direktorja javnega zavoda Lambrechtov dom Slovenske Konjice Za direktorja zavoda je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje določene v 56., 57. in 69. členu Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07-ur.p.b., 23/07 popr., 41/07 popr.): da ima visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri - smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo, druge družboslovne, zdravstvene ali medicinske smeri, pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva v skladu z Zakonom o socialnem varstvu. Za direktorja je lahko imenovan tudi kandidat, ki ima končano višjo strokovno izobrazbo psihološke, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri - smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo, druge družboslovne, zdravstvene ali medicinske smeri, dvajset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih na področju socialnega varstva in opravljen strokovni izpit za delo na področju socialnega varstva v skladu z Zakonom o socialnem varstvu. Kandidat mora imeti opravljen program za vodenje socialno varstvenega zavoda, ki ga določi Socialna zbornica Slovenije v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki nima opravljenega programa za vodenje, mora pa ga opraviti najkasneje v enem letu od začetka opravljanja nalog direktorja. Če tega programa ne opravi v roku, mu mandat na podlagi zakona preneha. Kandidat mora predložiti vizijo razvoja javnega zavoda Lambre-chtov dom. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Mandat direktorja traja 5 let, od 1.7. 2012 do 30.6. 2017. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo kandidati na naslov: Svet javnega zavoda, Lambrechtov dom, Slovenske Konjice, Šolska ulica 4, 3210 Slovenske Konjice, z oznako »Svet zavoda - za razpis direktorja« v roku 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku. Slovenske Konjice, 27. februarja 2012 PREDSEDNICA SVETA ZAVODA Slavica Auguštin SOLSTVO Kdor išče, ta najde?! Spoštovani bralci, z vašo močjo smo našli že kar nekaj novorojenčkov, ki so se v 47 letih akcije znašli na naslovnici Novega tednika. Hvala vsem, ki ste nas že poklicali ali nam pisali. Doslej smo vam že predstavili rojene na novega leta dan v letih 1965 (takrat se je akcija obiskov v celjski porodnišnici tudi začela), 1970, 1980, 1982 in 1990; v prihodnjih petkovih številkah Novega tednika vam bomo razkrili, kaj počneta »naša novorojenčka« z naslovnic v letih 1999 in 2003. Vmes pa _ še kar nekaj praznih letnic imamo. Nam jih boste pomagali zapolniti? CELJSKA KOČA IN NT&RC RAZPISUJETA: NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO KRATKO ZGODBO »MOJI SPOMINI NA CELJSKO KOČO« PRAVILA IN POGOJI SODELOVANJA NA NATEČAJU: 1. TEMA - MOJI SPOMINI NA CELJSKO KOČO. Tema naj bo izhodišče za zgodbo, njen naslov je lahko drugačen. Udeležence natečaja pozivamo, naj bodo kratke zgodbe povezane s prijetnimi dogodki iz zgodovine Celjske koče. 2. DOLŽINA in FORMAT: Zgodba naj obsega najmanj 5.000 znakov s presledki (približno ena in pol tipkane strani), ne sme pa presegati 7.000 znakov s presledki (približno dve tipkani strani) 3. DATUM RAZPISA: 14. 3. 2012 4. OBJAVA: V Novem tedniku 13. 4., na www.celjska-koca.si in na www.radiocelje.com 5. ROK ODDAJE: Zgodbe lahko sodelujoči oddajo najpozneje do 28. 3. 2012 na elektronski naslov radio@radiocelje. com ali pošljejo na naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje (s pripisom NATEČAJ ZA KRATKO ZGODBOJ. 6. PODATKI: Ob zgodbi naj bodo podatki: ime in priimek, elektronski naslov, naslov bivališča, telefonska številka. 7. Avtorji lahko sodelujejo izključno z izvirnimi in še neobjavljenimi besedili. Avtorji izbranih zgodb pristajajo na brezplačno objavo svojih del v časopisu Novi tednik in v knjigi Zbirka zgodb o Celjski koči. Na natečaju lahko en avtor sodeluje z eno zgodbo. MDtednik celje 8. NAGRADE 1. NAGRADA: VIKEND PAKET ZA DVE OSEBI NA CELJSKI KOČI 2. NAGRADA: DRUŽINSKO KOSILO NA CELJSKI KOČI 3. NAGRADA: WELLNESS RAZVAJANJE ZA DVA KUD Svoboda Griže in Ubrane sinine vabijo na l