slovenski*
•"'tlNG Tv^MuaMMHaaaiMuaaaMMMMaf
S ^^„^ ^v YOURiNVnxnON £
FOR A. FREE SLOVENIA
TO ONTARIO'S
: • 'QvtaïîA0 bicentennial
timiiimiiiinmnuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VOLUME XXXIV LETNIK XXXIV JULI - AVGUST 1983
PUBLISHED MONTHLY BY: SLOVENIAN NATIONAL FEDERATION OF CANADA, 646 EUCLID AVE.	NO. 7 in 8
TORONTO, ONT., KANADA, M6G 2T5	STEV. 7 in 8
VABIMO
DA SI VZAMETE ČAS IN PRIDETE, DA BOMO SKUPAJ POSVETILI EN CEL DAN
SLOVENSKIM VREDNOTAM.
V nedeljo 31. julija 1983 bomo na Slovenskem letoviSču pri Boltonu praznovali
24. SLOVENSKI DAN
Proslava se bo začela ob 11 h dopoldne s sveto mašo; molili bomo za vse žive in mrtve Slovence, kjer koli na svetu se nahajajo.
Po kosilu se bomo zbrali "pri kapelici", kjer bodo ob zbokih pesmi in melodij, ob kleni besedi in pisani folklori stopale pred nas in oživljene vstajale v nas
SLOVENSKE SVETINJE
materin jezik
vera katoliška
slovenske navade
narodna zavest
ljubezen do zemlje
skupna povezanost
pripravljenost braniti te svetinje
Povabljeni ste vsi k veselemu praznovanju
SLCVENSKO-KANADSKI SVET
Etnični tisk je podelil častno članstvo g. Bruce Mc Caffrey-u
Vladimir Mauko (na levi), predsednik Etnične tiskovne zveze za Onta- I VJ I"t KJ IN I V rio izroča plaketo ontarijskemu mi- Naše častitke gdč. Sonji Kokal F. C. S. I., ki je nistru za državljanstvo in kulturo g. bila sprejeta v članstvo investicijskih Bruce McCaffrey-u. G. McCaffrey je organizacij v Kanadi in se je pridružila podjet-postal častni član Zveze ob priliki ju: Midland Doverty Ltd., Eglinton oddelek 2 Občnega zbora iste 28. junija 1983 v nadstropje 2200 Yonge St., Toronto, Ont. M4S Westin Hotelu, Toronto. 2C6- Za vse Vaše transakcije za denarne naložbe in nabavo vrednostnih papirjev jo lahko ______kličete po telefonu 488-3167.___
Evropa v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti
Sine ira et Studio (Slavko Skoberne)
Prva svetovna vojna, večkrat premišljena in nikoli substancielno začrtana, je postala pranesreča sedanjosti. Kakor da bi takrat začela 30 letna evropska vojna. V razmerju takratnih velesil — Dunaj, Berlin in Petrograd-je to vojno v hudičevem krogu snovala riziko. Prva svetovna vojna je začela kot evropska hegemonialna vojna, njen smisel je bil ničeven. Vse to je vodilo k samouničenju in k ustvarjanju n'ovega svetovnega sistema. Stvarno je pomenila nesrečo evropske zgodovine in evropski anakronizem. V novi industrijski masovni družbi je človek v stoletju sedanjosti ne samo pospeševalec, ampak tudi uničujoči snovatelj obenem. Tehnična civilizacija, ki seje razvila iz razpadajočega staroevrop-skega načina življenja, se je uresničila z obljubami napredka.
Vojna je bila zunanje, žalostno zaostrenje evropske civilizacije, ura resnice. Začela je že mnogo prej ko so zaigrali svoje igro Petrograd, Berlin in Dunaj.
Množično naraščanje prebivalstva po vseh državah, zlasti v Nemčiji, je pozročilo težave na delovnih tržiščih in oblikovalo nov način življenja. Državne oblasti so morale vedno odločneje posegati v te nove sisteme. Vizija prihajajočih nesreč, ki jezasenčevalaAvstrijo in Čeho-Slovaško itd. — in oživljen-jem nacionalizma, je vžgala najprej
miselno, potem dejansko mržnjo in nje posledice. Zmaga modernega barbarizma je odprla pot tehnični dimenziji, da je človek postal orodje lastnega uničevanja — svobode, vere, vsega. Tako Habsburg ni hotel razumeti nove evropske pomladi in je še vedno hotel vladati s 40% nemškega prebivalstva nad 60 % drugih, večina slovanskih narodov. Pruska politika je šarilas svojim absolutizmom. Proti logičnemu odporu svobodno mislečih (ali bolje — zapeljanih v rdeče mreže),je zaživel v Evropi militantni nacionalizmem (fašizem), ki je kmalu začel s rasnim preganjanjem državi „sovražnih" množic in narodnih manjšin. Nemški orel je še bdel na uradnih poslopjih, a vse te so preplavile rdeče zastave s kljukastim križem. Avstrijski cesar je bdel pod zaščito svoje blesteče konjenice, ni pa poznal igre, ki stajo igralaobe veliki sili — Nemčija in USSR. Izolacijska severnoameriška politika je s tretje strani samo podpirala sili, ki sta zavladali v Evropi in jo pognalavdrugo svetovno vojno. Tehnična akordna civilizacija jezačela rušiti svojega ustvarjalca in uspeh modernega oboroževanja je sunil Homo Faber tja, da je moral sam iti pot, delo lastnega uničenja.
Evropi se je že takrat začela bližati usoda trpljenja kot v času turških
Nadaljevanje na str. j
Enodnevni seminar proti-boljševiške zveze narodov A. B. N.
Anti-Bolshevik Block of Nations
Vabimo vse Slovence in Slovenke, da se v čim večjem številu udeleže „Slovenskega dneva" pri Boltonu 30 julija. S. N. Z. in S. D., ki sta članici pri meddruštvenem odboru, v menu istega vabita vse člane in bralce na ta, za Slovence važen dogodek.
Vabimo vse! Pridite!
Slovenko-Kanadski Svet
V vladnih prostorih provin-cialne ontarijske vlade - v Queen's Park-u se je 25. junija 1983, pod pokroviteljstvom poslance g. Jurija Shymka vršil
celodnevni seminar o trenutnem mednarodnem položaju.
Uvodnim besedam g. Jurija Shymka, poslanca provincial-ne ontarijske vlade sta sledila dva govora:
„The Captive nations - The West's Neglected Ally" — O tej kočljivi temi je govoril Lt. Col. Albert T. Koen (USAF). „Canada and the World" — govoril federalni poslanec g. Michael Wilson.
Dopoldansko zborovanje je vodila ga. Marta Jamnik-Sousa Na popoldanskem zborovan
ju, ki ga je vodil g. dr. Slavko A. Paduchak pa sta govorila g. Jay A. Parker, predsednik Lin-colnovega Instituta o „A Recent Visit to the Soviet Union" in poslanec g. John Gamble pa o "Soviet Economic Subversion of the Free World".
Po vsakem govoru je sledila živahna debata. Seminar je zaključil predsednik ABN -Canada g. Orest Steciw.
Prireditelji seminarja bodo govore izdali v posebni brošuri.
TORONTO
waterskiing!
Sears ; and /IIIStatE present:* The Fourth Annual
Canadian Opera Company
Summer Festival
with support from MOLSON (m)
JULY 21-AUGUST 14, 1983 Festival Program: Thursday through Sunday
Tournaments & Championships at Claireville Water ski Centre 8am.- 6pm.
For complete details, call Kaily Sokolowski of the Ontario Water Ski Association, at 495-4201.
Tournaments: open - July 9,10. Novice-July 23,24 Championships: Ontario- July 30,31 Novice - August 27, 28
Spectators welcome
SEVILLE WATER SKI CENTRE IS LOCATED OF^ INDIAN LINE ROAD, SOUTH OF STEELES,
v
the sun always shines!
"	* DURING JULY AMD AUGUST
AT THE KORTRIGHT CENTRE
Join in one of Kortright's guided nature walks, held daily, at 11:30 a.m. and 2:30 p.m. Relax at one of the theatre presentations or participate in conservation exhibits.
Browse in the unique Nature Book and Gift Shop and afterward, enjoy light refreshments in the Kortright Cafe or picnic in this gentle, forested setting.
Every day until August 9, see the works of Michael Dumas, one of Ontario's foremost wildlife painters, in Kortright's Nature Art and Photography Gallery. The Ontario Crafts Council will be exhibiting during August and September.
The Kortright Centre offers all these activities in air-conditioned comfort, daily, from 10 a.m. to 4 p.m.
To reach Kortright, go north on Hwy. 400 to Major Mackenzie Drive, west to Pine Valley Drive, then south.
Complete your day outing with a visit to the McMichael Canadian Collection and the village of Kleinburg, just 3 km away.
cr
the metropolitan toronto and region conservation authority
5 shorehan dnve downsview ontano m3n 1s4 (416) 661-6600
slovenslcA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates
112.00 per year 11.00 single issue. Advertising I column x
»tU»
>4.20
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada ^ 646 Euclid Ave.. Toronto SLOVENSKA DRŽAVA izhaja prvega v mesecu
Letna naročnina znaša. Za ZDA in Kanado (12.-. za Argentino 750.- pezov, za Brasilijo 180,- kruzeirov, za Anglijo 60,- Šilingov. za Avstrijo 160 Šilingov, za Avstralijo 10,-avstr. t. za Italijo in Trst 2400,- lir. za Francijo 1800.- frankov. Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja. .Cena za letalsko pošto po predhodnem dogovoru.
THE BARBER OF SEVILLE
July 21. 22. 23. 24 in English
THE MERRY WIDOW
July 28. 29. 30. 31 in English
CARMEN
August 4. 5. 6. 7 in English
THE TALES OF HOFFMANN
August 11,12,13,14 in English
It's all at the Harbourtront "tent" 235 Queen's Quay West, Toronto
>r-popular Summier Festival rnums in s brana new yallow tant lor tour coneecutive tun-tmeo weeks. A different eonog«a opera is »resented every weekend ows masler ot ceremonies Brian Pearcy leading me auOience in rollicking aingaiongs Seeaal guests a rattie. a boutioue. ano lots of tooo ana dnnk sit add to me tun1 (Licenced under L.L.B O Boeciai occasion permit)
DooraoPenal 6:00 c m. I 8:00 p m Program: 6:30 sod 9.30 o m Tne program mciuoes the singatong and ttte opera performance
FOfl TICKETS CALL: SSW&412 or BASS Featuring me artists ot tne Canadian opere Company EneemMo oreaented by ftnA Imperial Oil Limned
■■■■MUKSaHMMMMB
prižgimo nov plamen, ki bo ogreval ves svet, da pričujemo z naukom in življenjem, da brez Odrešenika ni ne osebne, ne narodne rešitve. Sveto leto bodi za vsakega izmed nas let "> iskrene in odpuščajoče sprave. Za vodstvo nam je dal Odreše-. nik Cerkev, ki povidnihzname-njih Kristusa prinaša. Prosimo za usmiljenje, ljubezen, apos-tolstvo, za vez med brati, za notranji mir in vztrajnost v veri do časa, ki ga nam je odmeril Gospod na tem svetu; za odpuščanje in zvesto ljubezen do zemlje domače in naših družin, da bo Kristus naš Kralj. Mir je uresničitev odrešenja, sprave, edinosti v konkretnem življenju ljudi in narodov. Po skupni pesmi in svetoletni molitvi so se udeleženci letošnjega katoliškega dne razšli v prijetni poletni dan na letovišču in shranili v srcu blagodejni spomin edinstvenega praznovanja Anica RESNIK
Torontska kronika
22. maj... Pri drugem slovenskem wwalkathonuJ' najnovejši dobrodelni akciji za slovenski starostni dom Lipa je letos sodelovalo 230 oseb, od katerih je 47 pešcev nastopilo 50 km dolgo pot od Boltona do slovenskega lovskega doma pri Allistonu. Najstarejša na tej poti sta bila g. in ga. Arhar (Franc in Cveta), najmlajša pa 11 letna Mercedes Potočnik, ki so dosegli cilj. Največ udeležencev je hodilo 10 km, med nji mi najstarejši 80 letni Franc Anzelc in najmlajši 2 in pol letni Horvatov fantek. Miro Rak in Lojze Babič zaslužita vso pohvalo £a izvedbo walkathona. Dva fanta (Janez Adamič in nje gov prijatelj) sta podvzela pod noge kar 120 km od torontske mestne hiše. Od obljubljene vsote 36 tisoč dolarjev je danes že polovico denarja zbranega. Poleg kritja tiskovnih stroškov je g. Stane Ugovšek obljubil najvišjo vsoto denarja svojim hodačem, s. Miranda Kavčič pa je za svojo pot zbrala največ podpornikov (sponsorjev). Cveta Arhar je že drugo leto prejela prehodni pokal za najvišjo vsoto denarja (pledges). Kljub slabemu vremenu je v prostorih lovskega doma vlada lo veselje nad uspelo akcijo, ki je ponovni dokaz naše solidarnosti za skupne zadeve. Posebno veselje pa je v tem, da pri 'walkathonu"sodelujejo mlajši in starejši vseh starosti in poklicev iz prostrane slovenske torontske skupnosti ter tako pomagajo graditi Dom Lipa, hišo slovenske dobrodelnosti in spomenik naše solidarnosti poznejšim rodovom.
17. - 25. junij... Slovenski paviljon Ljubljana v okviru Metro Toronto International Caravan 1983 praznuje petnajsletnico slovenske folklore v pesmi, plesu, glasbi in umetnosti. Pros tor: cerkevna dvorana pri Brezmadežni v New Torontu. V mozaiku torontskih oz. kanadskih narodnostnih skupin vztrajno in svetlo sijejo biseri pridnih, veselih in zadovolj nih ljudi, ki ustvarjajo v času Karavane zgodovino svojega rodu in pišejo svoje ime v knjigo časov.
V teku petnajstih let tega edinstvenega kulturnega udej-stvovanja je paviljon Ljubljana bil odlikovan z najvišjo nagrado že v 1.1974, in pozneje šez mnogimi drugimi priznanji Letos je Ljubljana ponovno prejela troje odlikovanj: za pet-nastletnico obstoja, za najboljšo tradicionalno ljudsko glasbo (Karavanci, Veseli vandrov-čki) in gostoljubje. Od I. 1969 do 1975 je paviljon Ljubljana sprejemal tisoče obiskovalcev v cerkveni dvorani na Manning Ave. Od I. 1976 pa je prizorišče te dejavnosti cerkevna dvorana pri Brezmadežni v New Torontu. Vodstvo ljubljanskega paviljona je v rokah naših mladih fantov in deklet, ki s pomočjo starejših karavanskih delavcev želijo ohraniti živo slovensko misel v tujem okolju. Za potek in uspeh te akcije pa nosita težo odgovornosti Edi Škrlj in Vili Stajan, kot predsednik in podpredsednik karavanskega odbora. Naj še dolgo let -odmeva v Torontu pod slovenskimi mlaji in venci domača pesem in beseda in nas veže v ljubljeno daljno Slovenijo, nekdaj deželo veselih ljudi.
3. julij... Katoliški dan 1983. Slovensko letovišče pri Boltonu je bilo prizorišče lepe verske slovesnosti v znamenju izrednega svetega leta v_ "spomin 1950 letnice odrešenja. Geslo dneva je bilo Odprite vrata Odrešeniku.
Ob kapelici Marije Pomagaj so na temnomodrih banderih izstopale besede Odrešenje, Sprava, Edinost in Mir, kar je bila osrednja misel slavnostne pridige č. g. Ivana Plazarja, žup nika pri Mariji Pomagaj. Vsa li-turgija svete maše je bilo pobožno sodelovanje navzočih kjer so vodili cerkveni pevski zbor, otroški pevski zbor, člani mladinskih organizacij in Slovenske šole pri Mariji Pomagaj.
Svetemu opravilu je sledila takoj proslava, ki jo je zamislil in vodil g. Vilko Čekuta, izvajali pa člani in članice cerkvenih organizacij pri Mariji Pomagaj. Ponovno slišimo klic Odprimo vrata Kristu-Odrešeniku. Ne pozabimo, da smo otroci vernega naroda. Iz slovenske zemlje kipi v nebo pozdrav Mariji in goreča prošnja: z Marijo
Uspeh in priznanje
Mlada kanadčanka, slovenskega rodu, iz poznane Žumerjeve družine, se je s svojo izvirno ustvarjalnostjo uveljavila v svetu.
Odločnost in vztrajnost sta dve vidni lastnosti, ki sta gdč. Ani-Ma-riji Žumer pripomogli, da je na svoji mladi, pestri življenski poti odkrila v sebi sicer prirojene, a speče in neizrabljene talente, ki jih je potem s šolanjem izoblikovala do take mere, da se je z njimi uveljavila v modnem svetu kot „fashion designer" in prav zato ' žela javno priznanje.
Z uspehi v New Yorku, Chicagu, Washingtonu in Milwaukee se je vključila v mednarodno poznano družbo „fashion designers" kot so Patricia Fieldwalker, Catherine Reger, Daniel Sorto... in s tem utrla pot tudi v svoji rodni zemlji Kanadi...
Torontska dnevnika: The Globe and Mail, dne 21. junija 1983 in The Toronto Sun, dne 23. junija 1983 sta jo izredno pohvalno ocenila in ji krati s tem odprla in ¡zgladila pot tudi v Kanadi za njene nadaljnje ustvarjalne podvige. Gdč. Ana-Marija Žumer, čestitamo!
Nadaljevanje z 1 strani
napadov v Srednjo Evropo. Dunajska monarhija je bila bolna in ni bilo več poljskega kralja, da bi rešil Dunaj pred zasedbo. Niti cesarjeva odpoved „večnemu" prestolu ni mogla zadušiti nacionalnih klic, ki so pognale žive narodne veje in nakazale novo evropsko obličje.
V	takem vzdušju je začela prva in prav podobno tudi druga svetovna vojna. Našla je zahod in vzhod nepripravljena, svobodne države so padale druga za drugo — in skoraj je že kazalo, da bosta fašizem in nacizem podjarmila ves svet.
V	knjigi Diplomat med dvema vojnama" (Murphy) najdemo polno dokumentov, da se celo nekateri francoski in angleški ter celo amerikanski dip-lomatje v začetku dvomili v nacistični poraz. Da ne omenjam majhnih držav ali zasedenih področij, kjer je Moskva oživela s podporo zaveznikov komitete da so bili že pred Jalto zapisani rdeči nadvladi. Moskovska nepopustljiva pest je z milijoni žrtev prevladala nemški narod, drugi evropski narodi pa so za svojo zvestobo in trpljenje bili nagrajeni z jaltskimi odločitvami.
Pa se sprašujemo, kdo je kriv te evropske nesreče? Evropo je zajel plaz sil, ki nočejo niti danes svobodne Evrope za vsako ceno, braniti pa jo hočeta svetovni sili za svojo nadvlado. Je Evropa med izbiro med hudičem in belcebubom? Ni dvoma, tako mnogi mislijo, da se zanesljivejše odloči za hudiča z enim rogom, ker je v njegovem interesu, da se brani pred dvema rogovoma. To zveni hudo! Tako mislijo milijoni z željo, da bi Evropa spet vstala, zaživela — v svobodi. Boj za mir — mrzla vojna — rakete, ne eni in drugi strani železne zavese — kdo bo
popustil cd lastne sebične prednosti? Zven i paradoksno: proti rdečemu nasilju in njegovemu napredovanju samo sila! Ne popuščanje: O tem nikakega dvoma!
Ni dvoma, da mora danes Nemčija biti povezana z zapadnimi demokracijami, ker to jači njeno notranjo in zunanjo varnost. Mrtvi ne morejo pokopavati mrtvih. Evropski narodi morajo zato strmeti v prvi vrsti biti Evropejci, svobodnjaki. To velja za vse narode - velike in majhne. —Napačna miselnost, želja po premoči in beg iz labirinta industrijske družbe nista umestni. Napačno gledanje, da, bodisi v Berlinu, Bonnu, Parizu, Londonu, Belgradu, Pragi, Varšavi - pa tudi v Tokio in VVashingtonu. Evropa mora strmeti po zunanjih političnih dimenzijah, če se hoče vrniti v svoj zgodovinski sistem, mir, mednarodno povezavo s popolnoma svobodnimi državami. Povsem naravno in logično je, da to zahteva od vseh evropskih narodov žrtev, naravnega in dostojanstvenega priznanja enakosti celega evropskega človeka. V Evropi si nihče ne želi spopada med Vzhodom in Zahodom, ne med Severom in Jugom v Ameriki.
Kaj se dogaja na Poljskem, ve ves svet. Sv. Očeta-Poljaka Wojtyla je poljski narod sprejel z vso častjo in ve-ličastjem. Kaj se dogaja na Poljskem? Ni važna vatikanska vest, da se VValesa ne more več pogajati z Jaruzelskim. Zanesljivo je, da Moskva danes ne zaupa več KPP. Podobno kot na Slovaškem in Češkem (Bratislava, Dub ček). Vlada popušča, ker je izgubila gotova tla, išče dialoga, dovolila je celo gradnjo 385 cerkva. V Novi Huti, delavskem središču, so sedaj kar tri cerkve, nova in zadnja za 5 tisoč ljudi. Zahodni časnikarji poročajo o številnih
procesijah, izletih, mitingih, skavtih itd. — na deželi, okrog cerkva. Poljska Cerkev ni izgubila prav nič na ugledu, tako kot si želijo in pišejo nekateri zahodni in vshodni dnevniki. Prav nasprotno! Vpliv kardina Glempa je vedno večji.
V Bratislavi in Pragi je tesnejše. Rdeči prisluškujejo telefonskim razgovorom med apostolskim nuncijem in praškim nadškofom, niso pa-vkljub GPU strokovnjakov iz Moskve-uspeli, da se ne bi n. pr. na Slovaškem pri Bož-jepotni Cerkvi zbrala 100 tisočera množica. Policija slika iz zaprtih avtomobilov z oklepnimi šipami po ulicah hodečo mladino, prisluškuje in ovaja-brez posebnega uspeha. O tem poročajo dunajski časnikarji.
Iz Zahodne Nemčije pošiljajo krčanske organizacije na Poljsko stotine avtomobilov s potrebščinami in hrano. Teh ne izročajo oblastem, ampak cerkvenim ustanovam. V Zahodni Nemčiji ne omenjajo radi novih meja, politiki pa povdarjajo potrebo za zbližanje obeh Nemčij.
Izgnani Nemci (milijoni) so še pred kratkim na glas zatrjevali, da nočejo maščevanja in odškodnine. Zagotavla-jo, da se bodo borili za ustvaritev združene Evrope, v kateri bodo lahko vsi narodi živeli svobodno in brez nasilja.
17. maja 1983 je na dan nemške edinosti z Buenos Airesu dr. Fritz Wit-man v svojem govoru zatrdil, da vshodne pogodbe z Moskvo in Poljsko ne pomenijo končne ureditve, ki je možna le z mirovno pogodbo z združeno Nemčijo. Ni dvoma, tako je potrdil, da je sedanjadelitev ognjišče nemira in nestalnosti.
Tudi iz Romunije, precej daleč od Srednje Evrope, ni vse v redu. V Bukarešti - industrijaliziranem - je KPR pro-
padla s svojo „proletarizacijo." Država je zadolžena, ne dobi zunanjih posojil, stoteri beže iz podeželja - če je le mogoče na Madžarsko, kjer - tako pravijo - je tam lepše in lažje.
O jugoslovanskih razmerah so pisali že drugi. Izčrpna poročila iz Trsta so jasna in govoreča.
Kaj vse to? Ne vdajaj se iluzijam, bodi stvaren, človek moj! Pa to niso samo želje. Kar se dogaja danes v Evropi, more biti pomembno v bodočnosti. Kakšni? Realni!
Trpeči narodi so jamstvo! Počasi, zanesljivo. Slovenski politični izseljenci gotov ne želimo vojne. Svobodo našemu narodu — da! Tudi Nemcem Poljakom, Slovakom, Rumunom, Madžarom, Srbom, Hrvatom, Cehom, Slovencem!
Sine ira et studio. Predstavniki slovenske politične emigracije — tako želimo vsi-pa naj bodo pripravljeni na čas in svobodo, ki počasi, pazanesljivo prihaja. Komunizem ne bo večno zasužnjeval evropskih narodov. Sklepi na Jalti morajo pasti, ne danes, jutri - v bodočnosti!
Po izjavi Gromika je sporazum radi razorožitve Evrope med USA in Moskvo še daleč. Ko bo zahodni svet uvidel, zlasti Evropa, da je enotnost splošne zahodne politike nujna, vsak dan jasnejša in odporna, potem lahko zremo v bodočnost z upanjem, da bo Evropa kmalu svobodna — in z njo vsi evropski narodi. Ti narodi nočejo - ne včeraj, ne danes in tudi ne jutri, da bi bil evropski kontinent preizkusni vozel svetovnih velesil za zmago ene ali druge - v pogubo Evrope. Taka je Evropa v preteklosti, sedanjsti in bodočnosti!
Antigonish, N. S.
Antigonish je majhen trg v severovzhodnem delu Nove škotske. Ima samo okrog 6000 prebivalcev, toda med šolskim letom se število poveča za kakih dva tisoč, ko se začno predavanja na univerzi. Kljub svoji majhnosti ima Anta-gonish mnogo posebnosti, ki jih drugi večji kraji v Kanadi nimajo.
Univerza sv. Frančiška Ksaverija je še eno redkih všeučilišč v Kanadi, ki je še povezano s katoliško Cerkvijo in njen kancler je vsakokratni antigoniški škof. Univerzi je priključen Mount St. Bernard Col-lege, ki ga vodijo Notredamske sestre. Letos praznuje stoletnico obstoja. Univerza v Antagonishu je bila prva katoliška univerza v severni Ameriki, na kateri so študirali skupaj moški in ženske.
Univerza je šolala mnogo znamenitih osebnosti tako na znanstvenem kot ludi na političnem polju. Sedanji ministrski podpredsednik Allen MacEachen ni samo študiral tukaj, marveč je tudi poučeval predno se je odločil za politično kariero. Tudi novi voditelj kanadske konservativne stranke je študiral tukaj in je pred leti dobil tudi častni doktorat. Pred nedavnim je vodil mednarodno nabiralno akcijo za univerzo ki je nadvse dobro uspela.
Najbolj znan po svetu je Anta-gonish seveda po ustanovi International Coady Institut, ki je posvečen šolanju voditeljev v deželah razvoja, v glavnem domačinov, ki se po polletnem študiju vrnejo domov, nekaj pa je med študenti tudi misijonarjev in misijonark, ki že delujejo ali pa se pripravljajo na misijonsko delo v deželah v razvoju, kjer je mnogokrat treba najprej nasititi prazne želodce, predno je mogoče oznanjati evangelij. Doslej je obiskovalo Institut,

ki bo praznoval prihodnje leto 25 letnico obstoja, kakih 3000 oseb. Pretežna večina je zaposlena v raznih zadružnih in razvojnih programih, pa tudi v šolanju svojih rojakov v metodah, ki so se jih naučili v Antigonishu, seveda primerno prilagojenih krajevnim razmeram.
Letos je bil Antagonish še poseb no počaščen, ko so zastopnice 30 milijonov katoliških žena, ki so ,organizovane v raznih katoliških žanskih organizacijah imele svoje mednarodno zborovanje na tukajšnji univerzi. Svetovna sveža organizacij katoliških žena (World Union of Women's Organizations -WUCWO) je letos v svojih 70 letih obstoja prvič zborovala v Severni Ameriki — in to v Antigonishu. Devetdnevne konference se je udeleževalo kakih 300 delegatinj in vseh dežel razen iz komunističnih. Vendar je bilo videti med raznimi razstavami tudi literaturo in slike
in slike iz dežel kot Litvanska, in Poljska, ki so jih seveda pripravile begunke iz teh dežel. Med zastopnicami iz Nigerije je bilo pet nekdanjih študentk iz Coady Instituta, ki so sedaj vodilne v ženskih Organizacijah doma (inštitut jim je pripravil poseben sprejem). Za novo predsednico je bila izvoljena Kanadčanka Betty Aitkens iz Mon-treala. Tema zborovanja je bila — Žena: identiteta, razvoj, novo občestvo. Za zaključek jim je novoškotska provinca pripravila banket.
Chicago
KOMUNIZEM
(Mladenka gdč. Marija Zurc piše iz Argentine)
Iz Chicaga smo dobili žalostno sporočilo, da je v sredo 6. julija na svoji kmetiji v Wisconsinu nenadoma umr dr. Ludwik Leskovar iz Chicaga.
Pokojnika so prepeljali v Chicago, kjer so se od njega v petek zvečer poslovili številni prijatelji. Pokopan je bil v soboto iz cerkve sv. Štefana. Vse obrede je vodil frančiškanski pater dr. Kalist Langer-holz v spremstvu 12 duhovnikov -frančiškanov iz Lemonta. V zelo lepem govoru je pater Kalist na kratko opisal pokojnikov življenski tek in povedal, da se istočasno kot pri sv. Štefanu darujejo za pokojnega svete naše tudi v Washingto-nu (Shrine), New Yorku, Rimu (Slovenicum) in Torontu.
Častno stražo pri vseh obredih so predstavljali (slovenski fantje in dekleta) člani Slovenske plesne skupine v narodnih nošah, z ameriško in slovensko zastavo na čelu. Pokopan je bil na pokopališču Resurrection v mestu Chicago. Vsi obredi so bili na željo družine opravljen v duhu preprostosti, da bi tako povdarili dejstvo, da je bil pokojnik vedno blizu preprostemu Slovencu.
Uredništvo Slovenske Države izraža gospej Corin, hčerki Mimi in soprogu ter sinu Tončku globoko sožalje. Naj s svojimi prošnjami pri Bogu nadaljuje z delom za slovens ki narod, keterega je tako vestno in zavedno opraljal na tom svetu!
Krščanstvo se danes srečava s sovražnikom, ki je po cilju svetoven. Podpirajo ga politične oblasti skoraj vsega sveta. In je take vrste, da načenja korenino vsake vere. Komunizem ni neko skrajnostvo politično gibanje. Komunizem je že v svojem začetku bil nasilna zarota za rušenje družbe. Komunist ni navaden propagandist svojih nazorov, kako zgraditi boljši družbeni sestav. Komunist je tudi tisti, ki se bori na sovražnem ozemlju in njegov namen je razkrajati, vzeti vsem pogum in podjarmiti ves svet. Za to delo se poslužuje ljudi, katerim je laž resnica dolžnost obrekovanje.
Z ljudmi, ki verujejo v krščanske vrednote, komunizem ne more sodelovati, zato je logično, da si prizadeva te vrednote uničiti.
Za komuniste je vidni svet vse, kar obstaja, a svet duha je - tako pravijo - izmišljotina duhovnikov. Edina nesmrtnost je tista široka nesmrtnost, ki jo človek ustvarja v svojih potomcih. Osebna nesmrtnost je samovolno mišljenje. Življe nje in vesoljstvo nima nobene moralne vsebine, in človek ima pravico delati, kar hoče. — Tako uče komunisti.
Tem dogmam komunizma, sovražniku 20. stoletja so se dobri ljudje na slovenskih tleh uprli. Te ljudi takole opisuje zgodovinar:
„To je narod brez morilcev, brez tatov, brez slabih ljudi; mogel si, kot pravi benečanski pregovor, pre potovati vse pokrajine z denarjem na dlani. Narod, ki skoraj ni rabil ključavnice, ki je z neustrašenos-tjo odklonil gnilobo časa, se uprl komunizmu, se strnil v enoto - slo
vensko domobransko vojsko, ki se je idealno borila, da bi pomagala ljudstvu, ki je trpelo pod trojnim sovražnikom. Ti idealisti so bili zapisani smrti, ke so bili z Vetrinjs-kega polja Angleži vrnili komunističnemu nagrajencu Titu, da po svoji volji razpolaga z njimi.
Kaj je storil? Brez orožja, brez obrambe in brez sodišča jih je dal pomoriti. Njih trupla ležijo razmetana po Sloveniji.
Mi mladi občudujeme neustra-šenost, saj so bili prvi, ki so prijeli za orožje proti komunizmu in spoznali jedro zla. Večkrat se sprašujemo, ali bi mogli biti danes tako edini in odločni, kakor so bili naši mučenci. Ali smo vse preveč pomekhuženi.
Sledimo jim z odločnostjo in pripravljenostjo na žrtve.
Zavedajmo se, da ni smo sami. Z nami so vsi naši mučenci, njim se priporočajmo, zlasti kadar nam je težko slediti njih idealom. Prepričana sem, da čakajo na nas, da jih prosimo in da poneso naše prošne prosimo in da poneso naše prošnje Vsemogočnemu. Izročimo jim skrbi in težave naše skupnosti. To bo najlepša roža meseca junija na neznan grob kot pravi Balantič:
Nekje pokopališče je na hribu,
brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta,
ki išče luč z ugaslimi rokami.
Pbro. J. Guštin Buenos Aires
Pbro. José Gustin
Revija „Mundo" je priobčila v zadnji številki slavospev novemu izseljeniškemu upokojencu R. P. Jožetu Guštinu in ga nagradila s hvaležnostjo za njegovo tridesetletno delo kot „Capellan Mayor" pri federalni policiji. V posebnem članku ga primerja s svetim Ignacijem iz Antioquia iz Rimskih časov. Povdarja njegovo ponižnost, junaštvo in druge vrline ki so tudi nam Slovencem znane. Delaven, vztrajen in molčeč, deloven duhovnik, pravi pastir.
Dragi g. Jože! Leta 1943, sva se skupno z Vuletom Rupnikom srečala na križevi poti z legionarji čez Gorjance. Kot tajnik kardinala Capella in njegovega naslednika si me za Veliko noč 1950 vodil na obisk 7 cerkva. Vedno in povsod si častil Boga. Želimo Ti mirno življenje upokojenca, še bolj pa želimo, da nas spremljaš pri Ta boru, v Vestniku s svojim svetlim zgledom in ljubeznjo za Rožma-nov dom, zvest ideji Slovenske državne misli, ki ti je bila vedno pri srcu in si jo vedno podpiral!
Bog te živi in na mnoga leta!
Slavko Skobrne
Avstrijski katoliški shod in obisk Sv. Očeta na Dunaju
Dunajski dnevniki in tedniki že sedaj obravnavajo z nasveti, kako se pripraviti na sprejem Svetega Očeta. Sveto Oče bo imel glavno mašo v nedeljo 11. septembra. Cerkvene in tudi lajične organizacije objavljajo, da bo za te zgodovinske dni pripravljenih blizu Dunaja okrog 8 tisoč avtobusov. Uprava železnic objavlja navodila za posebne vlake iz vseh pokrajin. Govore o približno 50 posebnih vlakih. Cestna državna uprava svetuje že sedaj kako naj bi ravnali pre bivalci s svojimi osebnimi avtomobili. T
Cerkveni krogi računajo s stotisoči, ki se bodo zbrali v Donavskem parku. Podzemska železnica bo mogla v eni uri približati temu kraju največ 30 tisoč ljudi na uro. Sv. Oče bo 13. septembra obiskal Maria-zell, in tudi nekatere vdruge kraje. To bo za Dunaj, Avstrijo in tudi za koroške Slovence zgodovinski dan.	A.S.
Suverenost in samostojnost
Dr. Božidar Fink v domobranskem Vestniku, ki izhaja v Argentini (Buenos Aires) v št. 2 za 1983 med drugim pravi tudi to:
* (Opomba uredništva S. D.:	gdč. dr. Cukjati — sodelavka g.
Ta pojem je g. A. S. zagovarjal	M. Stareta, predsednika N. O.
na sestanku kot minimalni	— je vendar povdarjala tudi
program. Vsi so bili edini in	alternativo Jugoslavije).
Zdi se, da med Slovenci v zdomstfru ni več dvoma o tem, naj bo njihova rodna domovina država. Celo osnutki in predlogi, ki izhajajo iz politične koncepcije jugoslovanske skupnosti, proglašajo, naj to skupnost sestavljajo članice z značajem države.
O pojmu država ima vsakdo neko predstavo, ki se izkustveno oblikuje v vsakdanjem življenju. Država nam je prisotna od rojstva do. smrti, od nje prejemamo in smo zavezani, da ji dajemo, varuje nam pravice in nas omejuje v svobodi. Vsak čas zadevamo na njene strukture, na njeno oblast in organe. Kdo torej ne ve, kaj je država?
Pravda gre marveč o drugem vidiku, o pojmu države kot pravnem no-javu. Gre zA to, ali naj ima bodoča Slovenija tak značaj, da io' bo svetovna javnost po mednarodnopravni teoriji mogla priznati za državo^ ali ne. Pri tem. vprašanju gre za. to, kaj -v resnici hočemo, ne pa, kako bodočo "tvorbo itn snujemo* Vsi govorimo o državi, a s tem ne mislimo vsi .jstegaf ločujemo se ob pravni vsebini pojma.
Da razjasnimo in enotno uporabljamo pojem država, nam je odkriti in uveljaviti sodilo, po katerem se more določena organizirana skupnost spoznati kot država,, torej nekaj drugega kot npr. več ali manj avtonomen del države. Provinca ali kaka „narodna" republika ima namreč tudi ozemlje, prebivavstvo in lastno, morda še tako avtonomno oblast, a ji manjka razpoznavni znak, po katerem 'bi ji tudi po mednarodnopravnem pojmovanju pritikala oznaka države.
Po tradiciji se za ta namen uporablja izraz suverenost. Če hočemo označiti državo, ki ¡naj bi mogla imeti kot taka mednarodno priznanje, ji rečemo suverena država. A izraz suveren, suverenost se uporablja tudi za oblast nad določenim ozemljem (teritorialna suverenost) in za izvirnega nosivca oblasti (monarh kot suveren in ljudska ali narodna suverenost). (Tako je npr. v standstedskem načrtu za demokratsko alternativo govor o jugoslovanski zvezi „suverenih" narodov, med katerimi naj bi bil tudi bo-sensko muslimanski ali morda črnogorski; če naj ima tudi ta zadnji „suverene" pravice do posebne edinice v zvezi, naj se odloči šele v sporazumu s Srbi. Dvomne suverenosti v praktičnem redu ni in podeljena suverenost je protislovje.) Kadar pa s pojmom suverenost označujemo naravo določene politične skupnosti, mislimo v resnici na aibsolutno vrhovnost oblastvene avtoritete, ki se kaže v dveh smereh: je neomejena pravica do odločanja in ukazovanja in je prostost, da ni vezana na odredbe nobene druge oblasti.
To klasično pojmovanje suverenosti je že precej časa v dekadenci in je posebno po zadnji svetovni vojni zavračano po znanosti in opuščeno celo v poljudni literaturi. Ta teorija je najprej negotova po vsebini, ker se suverenost razlaga, kot je prej povedano, tako glede na nosivcas kot tudi glede na naravo oblasti. Potem je to pojmovanje netočno glede na pravno izražanje. Protislovno je govoriti o nosivcu pravic, ki bi bil res suveren, saj bi bil kot suveren nad pravom in izven njega, kot nosivec pravic pa 'bi bil pod oblastjo, ki mu je pravice podelila in mu jih jamči. Razen tega je oblast države in njenih organov prej pristojnost za družbene funkcije kot pa subjektivna pravica. Dalje je splošno tolmačenje suverenosti v opreki s stvarnostjo, saj se vsaka suverena državna oblast v mednarodnem redu srečuje z drugimi pravno enakimi suverenimi oblastmi, ki pa vse predstavljajo dejansko neenake države. Ideja absolutne oblasti nasprotuje uvedbi mednarodne odgovornosti. Končno je tako pojmovanje suverenosti nevarno za mir, saj je vedno na začetku nacionalističnih gibanj in je nagib vsem, ki se zatekajo k prestižnim in nasilnim rešitvam kot so omejevanje mednarodne •arbitraže in obvezne državne .podsodnosti, uvedba soglasnosti na diplomatskih konferencah in v mednarodnih organizacijah (veto), preziranje pravic šibkejših držav, odstopanje od pogodb in sporazumov, uporaba sile, napadalne vojne itd.
Ker je pojem suverenosti absoluten, je zatekanje k izražanju kot omejena ali deljena suverenost in podobno v nasprotju z logiko. Če je kaka oblast vrhovna, ne more 'biti obenem omejena.
Odkriti je torej treba drug, res ustrezen pravni kriterij, ki pa naj seveda tudi preseže zgolj politični in družbeni vidik v pojmovanju države. Tak kriterij se lahko izvede edino iz pojma neodvisnosti.
Da more ta pojem služiti za pravno označitev države, mu je treba dati trdno določeno vsebino. Predvsem ga je treba ločiti od pojma suverenosti, s katero se dostikrat zamenjava, tudi v strokovni literaturi in mednarodni sodni praksi. Gre za različna pojma, ne za dva izraza, ki bi označevala isto. Po drugi strani spet negativno pojmovanje neodvisnosti, kot samo prostost od odvisnosti, ne zadošča za naš namen. Odvisnost je stanje meddržavne prakse; pri ugotavljanju pravnega kriterija pa se je opirati na teoretične kategorije. Sploh izrazu neodvisnost pridevamo prej pomen dejanske, politične prostosti in nevezanosti, medtem ko stanju pravne neodvisnosti za naš občutek ibolj ustreza izraz samostojnost.
Kdaj je torej politična organizacija pravno neodvisna ali samostojna?
0 samostojni državi je mogoče govoriti, kadar je njena pristojnost izključna, nevezana in polna.
Da je državna pristojnost izključna, pomeni, da na določenem ozemlju ni druge pravno priznane pristojnosti za izvrševanje oblastvenih fun-cij. Edina, domača oblast izključuje vsako drugo in ima monopol nad vsemi področji, na katerih se more njen poseg uveljaviti, posebno vidno na področjih prisile, sodstva in javnih storitev. Oblast torej ni izključna, kadar na njenem področju druga, morda celo višja državna formacija npr. organizira vse specializirane vojaške enote, carinsko službo in izdajanje denarja. Organi za določene storitve so ¡kdaj res lahko tuji, a delujejo v samostojni državi le po pooblaščenju in v imenu domače oblasti.	,
Iz Argentine...
Slovenska skupnost v Argentini je na svojem letošnjem slovenskem dnevu na Pristavi v Cas-telarju slovesno počastila 80 letnico staroste slovenskega narodnega in izseljenškega ustvarjanja vseuč. prof. Dr. Tineta Debeljaka. Skoro tisoč ljudi mu je s svojo prisotnostjo izreklo hvaležnost in priznanje. Slovesni govor je imel pisatelj Dr. Jože Krivec, s pohvalnimi besedami pa so ga počastili tudi starešina slovenske krsčanske demokracije dr. Miloš Stare, Rev. L. Lenček v imenu Slov. kulturne akcije in mnogoštevilna mladina. Somišljeniki slovenske državne misli smo se prav tako pridružili čestitkam v zahvalo za njegovo plodno narodno delo.
V	San Justo (Prpv. Bs. A.) so Slovenci posvetili dr. T. Debeljaku poseben večer z enako hvaležnostjo kot vsi slovenski izseljenci po svetu.
V	severnih razsežnih pokrajinah smo
doživeli silne poplave. Deset mesecev že redna vojska rešuje to množico nesrečnikov. Nekate reke so narasle 10 metrov nad normalno višino.
V	Romero (prov. Bs. A. se je uprlo 60 zapornikov, ki so bili zaprti zaradi „Slaboumnih" zločinov. Zažgali so slamarice in proglasili gladovno stavko. Pravijo, da so ponovno znoreli. Ljudje pravijo da je za tem uporom kaka teroristična organizacija. Vse to je mogoče, ker rdeči, uporabljajo vse - norce - in celo nekatere cerkevne viteze - po Kocbekovi humanitarnosti!
V	Evropo je odpotovala gdč. Mirni Kočar, kot uradnica argentin-atomske komisije se uveljavlja na tem področju. Želimo ji vso srečo. Njena sestra Z. Anči je diplomrala. Čestitamo!
Po vseh homatijah med politiki, generali in admirali in po vsem različnih tožbah in obtožbah(izgleda(da Argentina ne najde svoje duše. Mladi mislijo po svoje, komunisti so že zbrali 100.000 podpisov z zahtevo po volitvah, mnogi pa domnevajo da volitev sploh ne bo, čeprav prezident Bignone (iz Castelarja) zagotovlja, da je za volitve že določen dan. Vsi živimo v nekem pričakovanju...
60 letnica Katoliških misijonov (Bs. A.). Misijonska zveza (Rev. P. L. Lenček) je izdala ob 60 letnici „Katoliških misijorvov" 73 strani obsega-jočo spominsko številko za julij-avgust 1983. Pomembna naslovna stran in prispevki misijonarjev iz vseh kontinentov (Rev. P. Sodja, VI. Kos s pesmimi, dr. A. Snoj, O. Cukale, J. Slabe, Novakove sestre, urednik R. P. U. Lenček, B. Burja, J. Kromer, sestra Miklavčič, p. Dreven-šek, E. Cuk, sestra Terezija Šteh, frančiškani Delčnjak, Ketiš in Kadung, Janez Pulhale in drugi) prikazujejo ogromno delo sinov naše slovenske cerkve, ki posvečuje svoje življenje Bogu in vesoljstvu. Revijo toplo priporočamo in uredništvu iskreno čestitamo ob tem pomembnem jubilejuJ Posebne čestitke uredniku P. L. Lenčku.
Vzajemnost slovenske emigracije - je bila teza referatov, ki sta ga podala dostojnem številu povabljenih v soboto 9. julija v osrednji hiši v Bs. Airesu g.g. arhitekt Eiletz Marjan, in dr. Fink ml., Slovensko Katoliško Starešinstvo je povabilo na razgovor predstavnike SLS, ' Slovenskega državnega gibanja, Tabora, Vestnika in drugih. V debato, ki se je razvijala na višini, se posegli med drugimi g.g. Benedičič, dr. Savelli, Kocmur, R. Bras, S. Skoberne, T. Duh, Jože Štefanič, Tone Šušte-rišič, dr. B. Fink - in za zaključek g. R. Smersu. Predstavnik N. O., ki je pozorno sledil debati, je obljubil biti tolmač teženj zbranih na merodaj-nem mestu — n. o. Upamo da bodo prizadevanja Slovenskega Kat. Starešinstva rodile pozitivne sadove.
A. S.
V	Ituzango - Bs. Aires je slavnostno
praznoval zlato mašo g. prelat Novak. Prijatelju 'Slovenske državne misli — iskreno čestitamo!
Slovenska država je hvalevredno priobčila deklaracijo SLS in vzbudila med izseljenci v Bs. Airesu veliko veselje, debate, med somišljenik-ki si. drž. gibanja in zadoščenja. Že pred prihodom slovenskega vladike v Bs. A. sem g. Mauku napovedal članek, ga tudi napisal, potem pa shranil za kasneje. Sedaj z veseljem, na kratko, dajem slovenski javnosti novico, ki pa danes že ni več nova. Nekaj mesecev pred deklaracijo so prišli v moj dom v Castelarju arhitekt g. Eiletz, dr. Fink ml, prof. Vinko Logar, Tine Duh in časnikarca in vneta sodelovka pri Svobodni Sloveniji ga. dr. Cukjati. Prišli so v imenu nekaterih članov Slov. K. Starešinstva, naše prvenstvene ustanove-na pomenek, izmenjavo misli in idej o možnem bodočem sodelovanju in enotnim načelnim slovenskim programom. Razgovor je bil odkrit, prisrčen-pozitiven. Zalili smo ga z vinčkom - in tako „blagoslovili" prizadevanje idealistov. Hvalevredna pobuda - in velika osebna čast za nas „državarje"! — Upamo, da stopamo vsak dan bližje	drug drugemu, tako kot si je
želel pokojni prelat dr. A. Odar ob katoliškem shodu v Ramos Mejia. Takrat je g. sicer zahteval, da se društvo „DOM" podredi - mi pa smo (Prof. Jože kessler, prof. Verbic Pavle in moja malenkost) želeli sodelovanje s prireditvijo z enako pravico kot vsi v krsčanskem občestvu. Danes smo - po novi deklaraciji SLS spet bližji. Žal, da Svobodna Slovenija ni objavila
Nečesar si želimo. Jasnosti, absolutne - in ne moremo razumeti n. pr. pisanje zaslužnega šolskega vzgojitelja in časnikarja g. p. Ranta, ki želi celo „Smer" pridružiti k „Vestniku", na drugi strani pa v istem listu taktizira po starem kovu z miselnostjo odbora v Londonu. Prijatelj, Škrbcev učenec, Glavačev sodelovec, idealist, požrtvovalen - bodi dosleden slovenski deklaraciji! Ali je morda to Tvoja taktika, s katero želiš združitev Vestnika, Tabora, Smeri, Države? Če, - Bog Ti pomagaj!
S čudno zamudo je „Vestnik" (gg. Rant in Magister) - štev. 2, 1983 objavil deklaracijo SLS. Ker krog Vestnika želi zbrati okrog sebe vse somišljenike Slovenske državne misli, je nerazumljivo, da ni priobčil tudi dodobra pojasnila iz januarske številke Slovenske Države, ki bi bila potrebna.
V Argentini nismo več milijonarji... Naši denarni vrednotnici so odbili 4 ničle. Vse kaže, da bomo v bodoče vsak dan bolj revni. Skoro bomo morali misliti na en si slov. časopis. Kaj bi dejal k temu starešina SLS in predsednik NO g. Miloš Stare ? Ob VVebletovi krsti mi je potožil finančne težave pri Svob. Sloveniji. Pa sem se skorajžil in mu predlagal, da bi morali misliti na en tednik, ampak, da bi vanj lahko pisali vsi svobodni in svobodno.
Dr. Maks Virnik, velik Slovenec in domobranec, je zatisnil svoje trudne oči. Naj počiva v miru!
Slovenska Država — Toronto, Kanada—JULI—AVGUST 1983 —stran 5 ■iHBHB^
NI VEDNO LAHKO ZA LJUDI
DA SI SAMI ODPOMORE JO
V OBNOVI
V	postaviti življenje, ki je bilo razdejano s kriminalnim nasiljem ni lahko. Doživljaj lahko pusti dolg in boleč občutek za žrtev in njihove družine.
V	slučaju take osebne tragedije vam lahko pomaga „The Criminal Injuries Composation Board". Z denarno podporo vam ta lahko olajša premostiti gospodarske in duševne stiske na stale vsled telesne poškodbe.
Če bi slučajno postali žrtev kriminalnega nasilja nas pokličite. Način napisati prošnjo je preprost in neuraden. Pomoč je lahko neprecenjliva.
For more information, contact: The Criminal Injuries Compensation Board, 439 University Avenue, 17th Floor, Toronto M5G1Y8, (416) 965-4755.
THE CRIMINAL INJURIES COMPENSATION BOARD
Ministry of the Attorney General
©Ontario
Roy McMurtry, Minister William Davis, Premier
Nadajlevanje z str. 4
V samostojni državi je dalje njena pristojnost nevezana. Oblast v njej se ne le izvršuje po lastnih organih, ampak se izvaja tudi po lastni pobudi, ne da bi bili njeni organi vezani na določila od zunaj. Gre za pristojnost vladanja po prosti presoji, kar pomeni, da se izdajajo oblastveni ukrepi s tako vsebino in v takem času, kot imajo vladni organi sami za primerno. Države kdaj z mednarodnimi dogovori omeje svojo prostost v tem, kako bodo izvajale svoje oblast (konkordati s Svetim sedežem, odpoved vojaškim sredstvom pri razreševanju mednarodnih sporov itd.), a gre vedno za pogodbeno omejitev, ne pa za trajen odstop od pravice do izvrševanja nevezane pristojnosti. Proti načelu nevezane pristojnosti je, če vežejo oblast političnega organizma kaka „temeljna načela", ki omejujejo njeno prosto razpolaganje npr. v organizaciji splošne obrambe, izdajanju civilne in kazenske zakonodaje, določanju gospodarske politike, urejanju prometne in druge komunikacijske službe ali priznavanju državljanstva.
Za državno samostojnest je končno treba, da je pristojnost njeno oblasti polna. Medtem ko imajo druge javne skupnosti podeljeno ali samo-omejeno, torej vedno le delno pristojnost, ima pa država navzven izvirno in celotno pristojnost. Država ima osnovno pravico, da sama določa obseg svoje pristojnosti glede na predmet, pri čemer sicer lahko zadene ob pravice drugih držav in njihovih državljanov in se mora v taikem primeiru podvreči mednarodni odgovornosti, ali pa lahko krši naravne postave z nedopustnim poseganjem v -duhovno področje vesti in s tem zapade moralni sodbi civiliziranega sveta. O-mejitev je v prvem primeiru .previdnostna, temelječa v bojazni pred posledicami na ravni meddržavnega sožitja, ali v drugem primeru miselna in moralna. .Ni pa taka omejitev pravna, 'taka, ki je pojem države ne bi- prenesel. Jasno je, da ni imeti za državo članice neke zveze, ki je del svpjih izvirnih pristojnosti prenesla na, skupnost, npr. obrambo v vojnem stanju, vso zunanjo politiko in mednarodne odnose.
■ f --..V.
Zdravemu naravnemu čutu so morda te teoretične opredelbe nepotrebne: vnaprej je jasno,: da je država popolna družba, zato samostojna in neodvisna; ni pa Samostojna in neodvisna taka politična skupnost, ki se odreče velikemu delu svojih pristojnosti, posebno tistim, ki zadevajo mednarodno življenje. Zato take skupnosti nihče ne bo resno imel za državo. Vendar je tudi teoretično razpravljanje pomembno in potrebno, da se preprečijo težave pri tolmačenju besedil s strokovnim izražanjem.
Vsem, ki se prizadevajo za načrtovanje bodočega življenja narodne skupnosti, naj bi bilo na skrbi najprej, da razčistijo svoj besednjak ter stvari in odnose imenujejo s pravimi imeni. Govorjenje v standstedsikem načrtu o zvezi „suverenih" narodov, o državno-pravnem značaju držav članic v ¡taki zvezi, o morebitnem izstopu „naroda", ki sestavlja skupnost, in poznejši ustanovitvi lastne „narodne" države, ki bi šele tedaj postala „samostojna" in „suverena", o „samostojnem" sprejemanju ustave in zakonov, ki pa morajo biti v skladu z ustavo in zakoni skupnosti, a bi vendar taka država članica imela ,državno-pravni značaj države", je vsai netočno; lahko pa je tudi nevarno, iker vzbuja vtis nestrokovnosti v sicer zavzetih prizadevanjih ali celo zavaja javnost v napačno umevanje predlogov in v zameša vanje • pojmov na sploh.
Zamišljajmo torej proglasitev in ureditev slovenske države v vsem resničnem obsegu, tega pojma, ali pa jasno in nedvoumno povejmo, da se nam zdi uresničenje slovenske državnosti še neprilično in uvrščajmo obliko bodoče Slovenije v druge pravne in politične kategorije. Božidar Fink
** Na pristavi se zbira mnogo naših mladincev (okrog 200). „Slovensko Državo v Argentini lahko narorite po telefonu:
628-4891. Naročnino lahko pošljete naravnost na upravo v Kanadi, ali pa preko našega poverjenika.	_
*
Otroci, ki govore več jezikov
Srečanje na Orlovem vrhu
Sredi svobodnih ameriških ravnin, pokritih z zelenimi gozdovi in preprogrami obdelanih polj se vije pot k položni vzpetini nad prostrano dolino Slovenske pristave pri Clevelandu.
Te dni, v soboto in nedeljo 18., 19. junija je ta kraj odet v slovenske zastave in svečano razpoloženje, kakor nikjer drugje na svetu. Ob Marijini kapelici se ustavi daljno zvonenje domačih zvonov, kakor ob žeg-nanju in Vstajenju. Dospeli smo na Orlov vrh, k spomeniku naših domobrancev. Nad široko kamenito ploščo, posejano z imeni krajev, kjer so v I. 1945 mučeniske smrti umirali naši najdražji, šume visoke temno-zelene smreke in nosijo k nam večnosti pozdrav...
Osemintrideset let je od tedaj izteklo, iz otroških in mladih, smo dozoreli v polnost let, mladosti sanj nam časov težkih veter je razgnal in zdaj že tu in tam se mnogim nagnil dan je v daljno stran... A Orlov vrh stoji, kakor kraljevska ptica vrh planin. Tja romamo kot na božjo pot, na Žalostno goro, Kalvarijo, na Brezje, da ne umre spomin na veliko žrtev našega rodu... Slovenska zemlja je posvečena s krvjo mučen-cev in v teku časov bo iz te krvi vstala nova zarja, novo življenje. Vsako trpljenje rodi sad in kri naših bratov ni bila prelita zastonj. Svetloba Resnice in Ljubezni bo nekoč predrla temo, ki obdaja današnjega duha in svet bo spoznal pravo svobodo. Borba proti komunizmu je
borba duha.
Iz slavnostnega govora dr. Stanka Kocipra na Orlovem vrhu 19. junija vseskozi prevladuje ta misel: Slovenski domobranci so bili prvi resnični začetniki borbe proti svetovnemu komunizmu. Nasproti laži in nasilju so se borili v znamenju vere, za dom, svobodo duha in ljubezen do domovine. Njihovo poslanstvo je naše poslanstvo. Po Božjih načrtih smo se razšli po svetu, da živimo svobodno po naukih katoliške vere, da smo kot svetilke v svetu zmed in nereda. Kaj niso naše sloven ske skupnosti v Ameriki, Kanadi, Avstraliji, Argentini sad naših mučencev domobrancev. Naše življenje bodi pričevanje Kristusovega evangelija. V nedeljski pridigi je č. g. Cikanek, slovenski duhovnik v Braziliji to misel povdarjal. Evangelsko živeti pa je čestokrat žrtev. Ko so v I. 1945 umirali naši domobranci je v njihovo mučenis-tvo sijala luč Evangelija in ljubezen Božja jih je spremljala k Vstajenju. Sklonimo se v globokem spoštovanju pred njihovo žrtvijo in ostanimo brat je in sestre med seboj. Zbiraj-mo se na Orlovem vrhu, da bomo pritegnili omahujoče in dvomljive, da si naberemo moči za nadaljevanje borbe z zlom, ki se kaže v stoterih podobah, da ostanemo zvesti idealom, za katere so naši domobranci darovali svoja življenja. Slava njihovemu spominu!
Anica RESNIK
O UREJANJU DRUŽIN v Sloveniji je objavilo ljubljansko DELO pred nedavnim »udi tole:
„So bili upravičeni nekateri pomisleki o novih, demokratičnejših določbah o urejanju nastanka In varstva druilne? Gre namreč za resolucije o načrtovanju družine In družbena prizadevanja za njen nastanek In razvoj, za zakon o zakonski zvezi In družinskih razmerjih ter za zakon, ki ureja svobodno odločanje o rojstvu otrok.
V teh letih — prvi dokument je bil sprejet leta 1974, zadnji pa tri leta kasneje — je namreč načrtna skrb za družino, njen nastanek in razvoj pripeljala do tega, da v republiki obnavljamo preblvavstvo ter da skrb za otroka nI več le stvar staršev, ampak širše skupnosti...
Povečalo se Je število umetno prekinjenih nosečnosti: do 1974. leta jih je bilo okrog devet tisoč nq leto, leta 1981 pa že kar 19 tisoč oziroma 700 splavov na 1000 rojenih otrok.
Postopno se v praksi uresničuje tudi zakon o zakonski zvezi In družinskih razmerjih. Število razvez se že od leta 1973 nI bistveno spremenilo (okrog 2000 na leto), prav tako ne število novih zakonskih zvez (13 tisoč na leto). Očitnejše so spremembe v razveznih postopkih (uveljavlja se sporazumna razveza) ter pri Izenačevanju zakonske in Izvenzakonske zveze ..(DELO, LJubljana, 17. Jan. 83/2.)
Slovenija, kam drži tvoja pot?
Mnogi starši in tudi nekateri vzgojitelji so mnenja, da je otrok preveč obremenjen, če se mora učiti istočasno več jezikov. Onta-rijski institute za študije v vzgoji (OISE) v Torontu je končal pregled številnih študij, ki so preiskovale to vprašanje. Prišel je do prav nasprotnega zaključka: otroci, ki se v svojih mladih letih nauče dveh jezikov, kažejo boljše uspehe v razumevanju jezika, se znajo boljše izražati, so bolj ustvarjalni in njihova sposobnost za pojme je boljša kot pri tistih, ki ovladajo samo en jezik. Ena preiskava je pokazala, da so imeli boljše uspehe v francoščini otroci, ki so obvladali poleg angleščine še jezik svojih staršev — to se pravi, da so se lažje naučili tretjega jezika kot samo angleško govoreči drugega. Po: Canadian Scene 1132
Nadaljevanje iz 5 strani
G. Miloš Stare mi je nekoč v Ljubljani v času revolucije, ko sem ga obiskoval in skusal obveščati o nevarnosti nemške aretacije (po Rev. J. Košičku) potožil, da je čisto sam... Res je bil, saj so mu zelo redki pomagali. G. univ. prof. in gl. urednik Slovenca mi je se poln življenja in dela, zaupal skrivnost, ki pa naj bo danes javna: „Dragi, nič nismo mogli storiti, saj sem ministra dr. Miha Kreka takorekoč za frak držal, da ni na Snojem odletel .k Titu..."
Pesnika Mirka Kunčiča, mojega sourednika „Slov. Poti" po smrti prof. Kesslerja, in orača ledine slov. drž. gibanja v Argentini od vsega početka, kateremu je Bog poklonil že nekaj let nad 80, bi morali operirati, kar je odklonil. Mirko, korajžo, saj boš okreval! Slovenska mladina Te potrebuje!
Umetnik Jože Žerovnik je sklesal lep doprsni kip v počastitev generala Leona Rupnika. Blagoslovil ga je kurat Rev. J. Guštin, slavnostni govor je imel pisatel g. dr. Stanko Kociper, slavje pa sta vodila pisatelj Korošec in predsednik Rožmanovega doma, industrijalec g. Matevž Potočnik. Slavju so prisostvovali Vestnikovci in Taborjani.
Zadruga „Sloga" je zelo aktivna. Po končani kopalni sezoni na lastni „kinti" nadaljuje s predavanji. V odboru so posebno delavna gg. Loboda, in Pograjc Marjan. Hvalevredno je, da z dobički podpirajo tudi slovenski tisk.
V Argentini smo skoraj pred volitvami. Politiki in časnikarji kar tekmujejo, kako bi uveljavili pred narodom svoje stranke. Brez zanesljive prerokbe; prvi bodo peronisti, potem radikali (razbiti), tretjo možnost imajo sredinci (ne edini). Uganka je mladina. Nobena vlada pa po sedanjih razmerah ne bo mogla vladati brez vojske in policije. Levica si tega gotovo ne želi.
Vestnikšt. 2,1983 je ob priliki 70 letnice tajnika načelstva SLS posvetil stran zaslužnemu štajerskemu rojaku in idealistu „vrstice, ki mu gotovo ne bodo ljube" (tako v začetku). S kaplanom Goričanom sem nekajkrat obiskal (v pretekli vojni) Maribor^dvakrat tudi škofa) in sem bil dobro poučen o njegovem pozitivnem delu. V shrambi sem shranil imena vseh organiziranih t listi so že obledeli, in jih skrbno čdvam. Prav tako listo družin ki smo jih s pomočjo generala Rupnika ob umiku iz Maribora nastanili v Baeblerjevi hiši.
Več teh idealistovmejeobiskalo kot Štajerca ki se je zavzel zanje. Čas še ni dozorel, da bi jih objavil. Mislim, da bi to škodovalo naši stvari. Ne morem razumeti, da je še danes toliko imaginarnih ljudi, ki „cvetejo" na imaginarnih rožcah! Da! Naš zvesti štajerski rojak Jože Me-laher — gotovo ne! Imaginarna številka pisca, ki se ni podpisal in mu prištevam samo slabo poučenost (500 organiziranih), pa tudi smisel članka - odgovarja nerealnosti zgodb raznih Andrejevih skupin, ki pa - na žalost - zgodovinsko niso realna! G. Jože! Bog Vas živi! —
Celjan: A. Skoberne
Za državni praznik 1. julija, ki se letos prvič uradno imenuje Canada Day (preje je bil Dominion Day), je izdala kanadska pošta posebne spominske znamke, ki predstavljajo razne utrdbe, ki so bile pomembne v kanadski zgodovini. Med njimi so: Halifax Citadel, Fort Henry (Kingston, On.) Fort Beausejour v New Brunswicku, Fort Chambly in Fort Coteau-du-Lac (obe južno od Montreala). Fort Wellington (blizu Prescotia, On.) Ford Rod Hill na otoku Vancouver, Fort Prince of Wales v severni Ma-nitobi in Fort William v Ontariju. Po: Canadian Scene 1132
* Za novo predsednico Kanadske organizacije za mednarodno pomoč (CIDA) je bila imenovana Margaret Catley-Carlson, nekdanja podpredsednica CIDA (1978-79) in bivša pomožna glavna tajnica OZN.
Letošnje svetovne študentovske tekme so bile od 1. do 11. julija v Edmontonu. Udeležilo se jih nad 4,500 tekmovalcev iz kakih 90 držav. Tekmovalci morajo biti stari med 17 in 28 let in morajo biti vpisani kot slušatelji na univerzi. Tekme je odprl prince Charles, ki je s princeso Diano zaključil njun obisk Kanade. Princesa Diana je obhajala prvega julija 22. rojstni dan.
Po; Can. Scene 1132
U p,.^A V ' / \
/
_Slovenska Država — Toronto, Kanada — JULI — AVGUST 1983 — s*™" 7
NEKAJ NAŠIH NARODNIH

$100 NA TEDEN
Od Ontaria, v pomoč vam, da zaposlite nekoga, ki ga potrebujete
, The YOUNG ONTARIO CAREER PROGRAM je načrtovan v pomoč podjetjem, da zanoslijo mladino, in da pomagajo mladim ljudem, dazačnejos kariero dela. Pomaga plačati plače sprejem-livim mladim delojemalcem. V višini $2,50 na uro do 100 dol. na
teden za dobo 20-26 tednov.	........
SPREMLJIVI DELODAJALCI: so zasebna podjetja, ki so delovala najmanj leto dni s 1. julijem 1983, in gotova avni" delodajalci, kot na primer: bolnice.
SPREMLJIVA DELA: so nova usluženska mesta, ki ne bi obstojala, če nebi bilo načrtovanja za denarno pomočjo. Morajo vpostaviti najmanj 25 ur dla na teden za najkrajšo dovoljeno dobo 20 zapovrstnih tednov, in morajo prispevati k poklic-usposobljenosti delojemalca. SPREMLJIVI DELOJEMALCI:' morajo biti stari preko 20 let a ne preko 30 ( I. julija 1983) morajo imeti dovoljenje delati v Ontario i ne smejo biti v sorodstvu s delodajalcem. Morajo biti ali: • brezposelni za dobo 3 mesecev pred
uvrstitvijo v načrtovanje ali • so graduirali iz najmanj eno-letnega načrta v odobrenem „post secondary" izobraževalni šoli, med nam jan. 1981 in dec. 1982 in nimajo stalnega dela, ki odgovarja njihovim usposoblienostim.
YOUNG ONTARIO CAREER PROGRAM
Ontario, Helping You Hire The Help You Need.
TOLL FREE
18003871290 BILO
ONTARIO ® Ministry of Municipal Affairs and Housing
YOUNG ONTARIO CAREER PROGRAM Ministry of Municipal Affairs & Housing Subsidies Branch Queen's Park,
TORONTO (ONTARIO) M7A 2R8
Frank Miller, Treasurer Claude Bennett, Minister William Davis, Premier
Kaj pišejo drugi...
... o papeževi poti domov „General Jaruzelski - se baje šalijo Poljaki - je privolil v obisk Janeza Pavla da bi se vsaj med vožnjo z njim enkrat znašel sredi navdušenih množic, če je tako, je to skušnjo drago plačal. Papež je gromko obsodil zatiranje Poljakov, vtem ko je Jaruzelski drgetaje stal poleg njega. To je bilo videti na državni televiziji. Kaj takega se ni še nikdar zgodilo v kaki deželi, ki ji vladajo komunisti...
Janez Pavel... je bil vljuden, jasen in brezkompromisen. Ni zahteval samo pravice, temveč posebne, določene reforme, med njimi neodvisno Poljsko. Govoril z bogatim občutkom za poljsko kulturo in zgodovino. Uradno je prištel med blažene redovnico iz devetnajstega stoletja, ki si je na skrivaj prizadevala, da bi pod rusko okupacijo ohranila katoliško vero živo... Janez Pavel je morda zadnjič videl domovino. Toaa že zdaj ji je zapustil dar nepreračunljivih posledic, ko se je vrnil, da bi povzdignil svoj veliki glas za izpoved resnice. Govoriti resnico o komunizmu, posebno njemu samemu v obraz, nasprotuje vsej uveljavljeni modrosti novejše zahodne diplomacije, ki trdi, da je komunizem „stvarnost" s katero se moramo „naučiti živeti". Papeževo sporočilo pa pravi, da je tudi resnica stvarnost, dejansko večja stvarnost kakor laži in topovi. Milijoni, ki so ga poslušali, zatirani po Vzhodu in zapuščeni od Zahoda, bodo to stvarnost nosili v srcu. Naučil nas je vse, da si spet znamo zamišljati Poljsko svobodno - obljuba, da bo tudi to lepega dne postalo stvarnost. In ko bo Poljska svobodna, bo ta obisk za zmeraj ostal eden njenih najslavnejših spominov." (hational Review, New York, 8. julija 1983.)
... o sežiganju knjig v SR Sloveniji
„Pred kratkim sem na Dunaju srečal mladega slovenskega intelektuealca iz Jugoslavije... Tožil mi je o vedno večji slovenski ozkosti in zapečkarski samo-zaverovanosti vase, o vsesplošni samobitnosti, še bolj pa se je razžalos-til zaradi nekritične matične blokade zamejske in zdomske lepe besede in duhovne ter družbene misli..." „Sedanje zapore na mejah stanje samo poslab šujejo", je menil znanec. „In tako
imenovana - akumulacija duhovnega slovenskega kapitala - ki je bila že leta 1945 drastično in neumno prekinjena, se v zadnjem času stopnjuje do čudnih in grozečih oblik. Knjige slovenskih zamejskih in zdomskih avtorjev -četudi jih morda krasi literarna kvaliteta, tematska in jezikovna zanimivost in čar pluralistične drugačnosti - so pri nas tabu, nedostopne, šušljanje v krogih ljubljanske literarne črne borze. Te knjige iz našega zamejstva in zdom-stva že desetletja zažigamo na grmadah neduhovnosti. Ogenj, ki požira duhovnost in idealizem slovenskega zamejstva (in zdomstva, op. pis.), ni nič boljši od tistega, ki je v Hitlerjevi Nemčiji požiral knjige kritičnih, naprednih, demokratičnih pisateljev..." Kaj naj bi na vse to odgovoril? Spomnil sem se, da je ideja o človeški vzajemnosti in varnosti v Sloveniji in Jugoslaviji že zdavnaj zdrsnila na pota nevarne mitologizacije patriotične obrambe. Predvojaška vzgoja s puško in smodnikom, z bombo in tankom vodi mlade ljudi na pota surovega obračunavanja. In v srcu sem se vprašal, zakaj tudi slovenski mladi kristjani v domovini tako velikokrat kar samoposebiumev-no vzamejo v roke morilsko orožje in sovražno čustvovavnje do drugačnega?" (Lev Detela, član mednarodnega PEN-kluba. „Ko je branje knjig policijsko prepovedano", Katoliški Glas, Gorica, 23. junija 1983).
... o resnici iz nepričakovanih ust
„Charlton Heston je zelektrificiral udeležence konference, ki jo je oni teden priredil Institut za kongresno politiko v VVashingtonu. Igralec, ki je znan po glavnih vlogah v filmih kakor Ben Hur, Deset zapovedi, in nedavnem televizijskem nizu Veter vojne, je poudaril, da sta atomski bombi, ki so ju Združene države vrgle na Hirošimo in Nagasaki, v resnici rešile življenje kakih pet milijonov ljudi... 150.000 kolikor jih je izgubilo življenje tam, ni nič v primeri z razdejanjem in žrtvami, če bi se Japonci ne bili vdali zaradi teh napadov... Opozoril je poslušalce, da zamrznjenje jedrskega oboroževanja ne bo ohranilo miru, ker se ni moč dogovoriti zanj, ga ni moč preverjati in tudi ne uspešno uveljaviti... Bodo Sovjeti pri tem sleparili? Heston je podčrtal, da so doslej prelomili skoraj vsak dogovor, katerega so podpisali...
Omenil je množeče se dokaze, da je sovjetska KGB zamislila in vodila prizadevanja za papežev umor maja 1981. To je tako strahotno dejanje, da so zahodne države težko pripravljene verjeti dokazom, ki so jih zbrali italijanski preiskovalci... Spričo tega ni kaj čudno, če 80 odstotkov ameriškega ljudstva sodi, da bodo Sovjeti skušali goljufati tudi pri kaki pogodbi za jezersko zamrznjenje." (Washington Inquirer 17. junija 1983)
... o prepovedanih imenih v „matici"
„V prejšnji številki smo objavili poročilo našega dopisnika o poteku „Kulturnih dnevov Slovencov v Italiji", ki so jih (konec maja, op. pis.) organizirali v Cankerjevem domu v Ljubljani. Na koncu smo v uredniški opombi omenili neljubi incident, ki je nastal zadnji večer ob okrogli mizi. Za kaj je šlo, je jasno povedal časnikar Bogdan Pogačnik v „Delu" z dne 1. junija: „... Toda že prvi besednik iz Trsta, Filibert Benedetič... je moral protestirati proti enostranskemu posegu Cankarjevega doma, ki je iz vitrin fiterarno-časopisne razstave odtegnil primerke Katoliškega Glasa iz Gorice in knjige dveh avtorjev... ki so v preteklosti izpovedovali do SFRJ izrazito sovražno dejavnost... zaradi česar se je vodstvo doma odločilo, da dela teh avtorjev z razstave umakne... (ker) si pač enotnega slovenskega kulturnega prostora ni mogoče predstavljati brez elementarnega političnega in kulturnega priznanja ter spoštovanja socialistične Slovenije kot enakopravne republike v okviru jugoslovanske federacije." Opomba uredništva: „V Ljubljani zamolčani imeni dveh avtorjev, ki sta morala biti odstranjena z razstave, sta Vinko Beličič in Franc Jeza, ki je imel razstavljeno povest „Nevidna meja", katero je izdala Goriška Mohorjeva družba. V Sloveniji je torej že imesamo nevaren politični prestopek, kot je razvidno tudi ob škofu Rožmanu, ki se ga v Ljubljani tudi cerkveni krogi neznansko boje imenovati. Včasih smo rekli: „ne imenuj po nemarnem Božjega imena." V partijskih zapovedih paso namesto Božjega druga imena...
Vsi se strinjajo, da so bili „Kulturni dnevi" deležni premalo odzivnosti pri ljubljanski publiki. To verjamemo, kajti Primorci so prinesli v Ljubljano le svojo
kulturo: morali bi bili prinesti kavo, pa bi videli, kakšna bi bila odzivnost." (Katoliški Glas, 9. junija 1983).
... o še enem zamolčanem doma
„Narodi, katere je nekoč kdo skušal uničiti in jih prevreči v sužnje, so lastno samosvojost pogosto reševali s pisano besedo, če bi hoteli opredeliti najiin-timnejše razmerje pregnanih pisateljev do domovine, bi morali reči, da je njihova resnična domovina prav za prav materni jezik. Književnost politične emigracije je nekaj posebnega - je najbolj odkritosrčna in prav zaradi tega ima lastnost, kakršna je dana samo pravi literaturi. Poleg nas, svobodnih Hrvatov,imajo najmočnejšo književnost „v izgnanstvu" Slovenci, naši najbližji sosedje in najbližji narod po veri in po kulturi. Te dni mi je prišla v roke knjiga enega najbloj uglednih pisateljev med svobodnimi Slovenci, Mirka Javornika Pero in čas II. Zasluži da se je spomni prav BILTEN Hrvatske krščanske demokratske stranke. Mirko Javornik je eden najvidnejših začetnikov slovenskega socialnega slovstva, kateremu je temelj krščanski pogled na svet... Uradne literarne zgodovine v SR Sloveniji o njem v glavnem molče in poudarjajo le tako imenovani „socialni realizem marksističnega navdiha, „ki je v svojih delih hotel upodabljati ljudi, kakršni bodo v „komunistični bodočnosti" (Kardelj). Vprav ker je slovstveno ustvarjanje slovenskih socialnih piscev tako sramotno zanemarjeno v domovini, je Javornikova knjiga hvale vreden podjem. V predgovoru pisatelj pravi, da je z njo hotel podati nekakšno svojo „literarno biografijo". Ta stavek je samo odsev njegove skromnosti, zakaj ta knjiga je prav za prav biografija slovenskega literarnega dogajanja tam od tridesetih let pa do danes. Ni ga važnejšega književnega dogodka od nje in Javornik je svoje delo dobro opravil. Tako je z dostojanstvom umetnika prikazal obstanek določenega slovstva ki je neločljiv del tistega, kar se pravi biti sloboden Slovenec. Ko sem pred nekaj leti v Italiji po naključju srečal zdaj že rajnega slovenskega pisatelja Cirila Kosmača, sem mu dejal, kako velika škoda je, da so Slovenci „pozabili Javornika in začeli hvaliti komunistične agitatorje kakor na primer
Nadaljevanje na 8 strani
Nadaljevanje z 7 strani
Potrča." Kosmač mi je rekel: „Slovenci Javornika ne morejo pozabiti, ker bi se potem morali odreči najbolj življenjskemu delu svoje književnosti. Čas je prijatelj pravih umetnikov in boste že videli..." O teh Kosmačevih besedah me je znova prepričala Javornikova knjiga Pero in čas II. Na koncu bi še dotja! - škoda, da Javornik ni objavil tudi svojih političnih in socioloških rozprav, zakaj politika, po kateri ravna on, počiva na pravih temeljih. (Sp. „Pero in čas Mirka Javornika", Bilten Hrvatske krščansko demokratske stranke, Augsburg, april 1983).
P. K.
NOVICE
Češki rdeči režim je zaukazal zapreti 20 frančiškanskih redovnikov, ker so imeli pri sebi molitvenike ter Sveto Pismo. Ali bi ne kazalo sedaj že in načela recipročnosti zapreti na zahodu vsakega, ki širi komunistično propagando?
Po poročilu londonskega lista Daily Mirror je neki član telesne straže streljal na Andropova, ki je komaj ušel smrti, nakar se je strelec ustrelil sam. Sedaj se Andropov ne upa nikjer pokazati, ker povsod domneva zarotnike. (Po; S. G. 4. 1983) Po: S. G. 4. 1983)
Levičarski dijaki so v Kopenhagenu razbili nagrobni spomenik Hansa Christiana Andersena, ki je po celem svetu znan po svojih čudovitih pravljicah. (Po: S. G. 4. 1983)
KNJIGA KI OPISUJE zgodovinske kulturne doprinose Franco-Ontarians Kanadi so opisani v knjigi: Voices from French Ontario, ki jo jenapisalaSheila
McLeod Arno Poucos in založili McGuill - Queen's University Press. Cena $6.95. Njena prva knjiga: The French Fact in Quebec je dobila nagrado namestnika kraljice. (Can. Scene)
Poljaki se znajo uveljaviti v svetu. Ameriški predsednik Reagan je imenoval 32-letnega Poljaka Johna Lenczow skega za svojega osebnega svetovalca za sovjetska vprašanja. V ameriškem zunanjem ministrstvu deluje od lani Poljak Edward Derwinski kot svetovalec za poljska vprašanja, a ameriško delegacijo v Ženevi pa vodi poljski general Edward Rowny. Kdaj pride v belo Hišo strokovnjak za izključno slovenska vprašanja? (Po: S. G., 4. 1983)
Shakespearejevo delo „Sen poletne noči" so v vzhodni Nemčiji tako zrežirali, da je prava propaganda za soci-jalizem. Ko so to ponaredbo potem predvajali v Koelnu, jo je zahodno-nemško občinstvo razdraženo izzvižgalo.(Po: S. G., 4. 1983)
Neki tajvanski major je s svojim bombnikom odletel iz Tajvana na Kitajsko in tam prejel za polet, ali kakor so rekli na Kitajskem „za pobeg" 80.000 dolarjev. O dolarjih kitajska propaganda seveda ni nič poročala. (Po: S. G., 4. 1983)
Sovjetske bombniki bombardirajo vsakega dne mesto Herat v zahodnem Afganistanu. Doslej so pobili 1500 otrok in žensk, ne da bi pri tem bombardiranju mogli priti do živega antikomunističnim domobrancem, kateri so sovjetom že sporočili, da bodo za to pobili vsaj dvakrat toliko sovjetskih vojakov. (Po: S. G., 4. 1983)
Davis meets with ethnic media
.Ethnic Clout,
Honourable William G. Davis
Ontario premier Bill Davis met recently with members of that province's ethnic media at a breakfast held at the Royal York Hotel. Along with Mr. Davis were several members of his government.
In talking to the gathering. Premier Davis said that there was a need to identify the areas in which the government can be of assistance. He also mentioned that his government fully grasped the importance of the role the ethnic media had to play. He also recognized the economic importance of this group to Ontario.
Po neki, doslej le delno objavljeni anketi, to Slovenci v matični domovini o nekaterih POMEMBNIH NARODNIH IN DRUŽBENIH VPRAŠANJIH tega mnenja:
•	25,4%, da njihova narodna Istovetnost v okviru Jugoslavije nI ogrožena; pred dvema letoma Je tako mislilo še več kot 51%;
•	28%, da Je v Jugoslovanskih razmerah v nevarnosti tudi slovenski Jezik; pred dvema letoma Jih Je bilo tega mnenja 16%;
•	35%, da spravlja priliv delovne sile iz drugih republik delovna mesta v nevarnost; pred dvema letoma Je tako menilo le 14% Slovencev doma;
•	61%, da naj bi smeli zasebni kmetje Imeti več kot sam6 lO ha zemlje;
•	60%, da se čutijo člane Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki JI zaradi kolektivnega včlanjevanja morajo pripadati vsi občani; 40% se torej nima :a take;
•	40%, da ZK ne zastopa koristi večine preblvavstva. (Gl. OST-DIEHST, Hamburg, boilč 82.)
Morda bi bilo dobro zlasti k zadnji točki spomniti, da Je Tito v Imenu SFR Jugoslavije podpisal v New Vorku (lO. dec. 48) tudi tale stavek Sploine deklaracije o človekovih pravicah: .Volja ljudstva Je temelj veljavne Javne oblasti. Ta volja mora biti Izraiena s poltenimi volitvami, ki se morajo vriltl občasno ob sploini In enaki volilni pravici s tajnim glasovanjem.*
... Prilagam ček za $15, za obno vitev naročnine Slovenske Države; sicer sam nevem koliko sem dolžan. Sporočite mi prosim!
List mi seio ugaja, samo nekateri tisk je precej majhen in za nas starejše je težko branje. Vse, ki se trudite za dobro stvar lepo pozdravljam:
H. Z. USA
divjine
133 odličnih in slikovotih igrišč danim Vam za odkritje.
Ontario Provincial Parks
Iz pisem uredniku...
... Danev Vam prilagam 100 nemških mark v obračun za časopis, slutim, da~šem v globokih dolgovih pri vas. Če mi bi sporočili moj saldo, bi Vam bil hvaležen...
Ministry of Alan pope, , Minister
Natural ....... _ .
William Davis, Resources Premier
Ontario
For more information, call:
965-4008
Yuzyk marks 20 years in Senate
OTTAWA - Canadian Sen. Paul Yu/yk was honored on the occasion of the 20th anniversary of his appointment to the Senate with a banquet held at Parliament Hill's Confederation Ballroom on Friday, May 13. j
Over 100 friends and relativesattend-ed the Parliament Hill function to pay tribute to the senator, who is highly regarded for his contributions to the Ukrainian community and to ethnic minority rights in Canada.
1 Bociurkiw
Sen. Paul Yuzyk (right) with his wife Mary and Bishop Isidore Borecky.
_	..	THE UKRAINIAN WEEKLY SUNDAY, JUNE 5, 1983
Radio Moscow announcer calls Soviet Afghan presence an "invasion"
MOSCOW — Whether spurred by conscience or caprice, a Radio Moscow announcer has read — twice in the past week — blatantly anti-Soviet news it,ems concerning Afghanistan over Moscow's English-language shortwave broadcasts.
On Wednesday, May 18, veteran announcer Vladimir Danchev called the Soviet presence in Afghanistan an "invasion." On Monday, May 23, he described the Soviet troops in the country as "bandits."
After first broadcasting the standard Soviet fare about defending the country "against bands infiltrated from Pakistan," Mr. Danchev appeared to have a bout of truth-telling, and for two hours he offered a decidedly un-Soviet version of the story.
He said the Afghan people were playing an increasing role in combating "Soviet occupants" of the country, a phrase that was changed in the third hour to "Soviet invaders" and "bands infiltrated from the Soviet Union." .
He closed the item by saying that activities carried out "from Soviet territory endanger the security of the people of Afghanistan."
During the Wednesday broadcast, Mr. Danchev stunned Western listeners by opening the 2 p.m. news with an item telling how Afghan tribesmen had voiced disagreement with the Afghan government and had called on resistance forces to fight the Soviet occupation.
He repeated the item on the 3 p.m. broadcast.
The report was rewritten for the 4 p.m. news, and it was assumed that the original was a gigantic editing blunder.
But on Monday, he was back with more. In addition to calling the Soviet troops "invaders," he reported that the Soviets and not the Moslem insurgents were "counter-revolutionaries."
By 6 p.m., however, both offending items and Mr. Danchev were gone. The new announcer, Vladimir Obraztsov, read the official Soviet version — but then goofed by adding at the end that "a decision to give an armed rebuff to the bandits was taken at the tribes' meeting."
Mr. Danchev's present whereabouts are not known. One Western news agency was told by a clearly embarrassed spokesman that the offending news item had been "a personal mistake."
However, in a country where public criticism of official policy is unheard of, it seems highly unlikely that such a "mistake" would be allowed to be repeated over several newscasts spanning several days.
Soviet announcers have been known to be fired for making minor errors, such as stumbling over words. How Mr. Danchev's departures were allowed to go unchallenged for so long is baffling, diplomats in Moscow say.
BRITANSKA ZAROTA V CELOVCU
Za izročitev slovenskih" beguncev Titu maja 1945
M. JAVORNIK
WASHINGTON, D.C. - Grof Nikolai Tolstoj, pranečak velikega ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja, je v letošnji majski številki mednarodno ugledne revije ENCOUNTER priobčil 14 strani dolgo razpravo »Zarota v Celovcu - Vojna hudodelstva in diplomatske skrivnosti« (The Klagenfurt Conspiracy - War Crimes and Diplomatic Secrets). V njej je prvi na takem mestu dokumentarno dokazal, da je poglavitni krivec za vrnitev slovenskega domobran-stva, hrvatske vojske ter srbskih Jetnikov v komunistično Jugoslavijo (v drugi polovici maja 1945) še živi britanski konservativni politik Harold Mac Mill an, ki zdaj o tem ne mara nič vedeti.
H. MacMillan je bil od zavezniškega vdora v severno Afriko leta 1942 pa do konca vojne britanski rezidenčni minister (politkomisar) pri angloameriškem vrhovnem poveljstvu za Sredozemlje in je pogosto odločal mimo njega in celo v nasprotju s politiko lastne vlade. Po vojni je bil ¿lan raznih britanskih konservativnih vlad, med drugim tudi zunanji minister in predsednik.
Nikolaj Tolstoj je svetovno znan politični zgodovinar in publicist. Na usodo domobrancev in drugih protikomu-nističnih bojevnikov iz Jugoslavije je postal pozoren, ko je raziskaval podoben zavezniški vojni zločin — nasilno izročitev ruskih Kozakov in Vlasov-cev Stalinu. Med drugim je objavil tudi pretresljivi knjigi »Prisoners of Yalta« in »Stalin's Secret War.« I z njegove »Zarote v Celovcu« so tukaj močno strnjeno povzeti zlasti odstavki, ki govore o našem domobranstvu in o krivdi za tisto, kar se je zgodilo z njim.
Tragična usoda Kozakov, piše Tolstoj, je zdaj dobro znana, dosti manj pa usoda Hrvatov in drugih protikomu-nistov iz Jugoslavije. Ta je leta 1945 obstajala komaj 26 let. Rodila se je kot posledica marsičesa, kar je imelo malo opravka z željami njenih prebivalcev. Beograd je vladal Srbom, Hrvatom, Slovencem in drugim narodnostim raznih jezikov in ver. Ko so Nemci leta 1941 državo zasedli, ni bilo čudno, če je precej Hrvatov videlo v njih osvobodile« izpod srbske oblasti, pod katero niso nikoli želeli priti. Večina drugih Jugoslovanov pa je ostro nasprotovala Nemcem. Oborožen boj proti njim je začel general Mihailovič. Njegove privržence poznamo kot »četnike.«
Jugoslovanska komunistična partija pod Titom se je oboroženemu boju proti okupatorju pridružila šele konec junija 1941. Do nemškega napada na Sovjete so si Tito in njegovi poslušno ravnali po Stalinovi zapovedi, naj mirno sprejemajo okupacijo Jugoslavije po njegovem zavezniku Hitlerju.
Titov končni, brezpogojni cilj je od vsega začetka bila povsem komunistična Jugoslavija, vladana po istih načelih ko Stalinova Sovjetska zveza. Zaradi tega so se njegovi partizani dosti bolj divje bili proti mihailovičevcem kakor proti skupnemu sovražniku. Angleži se za notranje spore in boje v Jugoslaviji niso menili. Šlo jim je le za to, kdo bo kjer koli v Evropi pobil več Nemcev. Komunisti, ki so delali v vodstvu riznih angleških obveščevalnih in sabotažnih ¿lužb ter Britanske radijske družbe v Kairu, so Churchillu in njegovim svetovalcem o tem pošiljali glede Jugoslavije močno prikrojena poročila. Zaradi tega so zavezniki februarja 1944 pustili Mihailoviča na cedilu ter vso svojo pomoč- prevrgli na Tita.
Titova politična policija OZNA, organizirana po sovjetski NKVD, je proti koncu vojne že strahotno zaslovela po brezobzirnem obračunavanju z domačimi nasprotniki komunizma. Zaradi tega so se spomladi leta 1945 velike množice prestrašenega prebivalstva skušale rešiti čez mejo v Italijo in zlasti v Avstrijo. Med njimi so brli slovenski domobranci, srbski prostovoljci, črnogorski in hercegovski četniki, velikansko število hrvatskega do-mobranstva (redne vojske) in ustaši. Večino teh množic so sestavljali docela navadni ljudje, ki so bežali pred strahotno usodo.
Pred Dravo na Koroškem je ta val zadel na prve oddelke britanske 8. armade, ki ji je poveljeval maršal Alexander.
Krajevni britanski častniki so dobili zapoved, naj skušajo za vsako ceno preprečiti, da bi te množice prišle čez reko. Pri Pliberku se jim je večino Hrvatov posrečilo pregovoriti, da so se umaknili nazaj, čeprav bi si bili zlahka priborili prehod. Toda drugim močnim skupinam je uspelo predreti redke britanske vrste in se vdati. Po razorožitvi so si postavili velikansko taborišče v Vetrinju pred očmi poveljstva angleškega V. korpusa v Celovcu.
Tretji teden v maju so poveljniki britanskih straž v taboriščih prejeli zaupno zapoved, da morajo begunce, ki so
pod njihovim nadzorstvom, poslati nazaj v Jugoslavijo. A če bi bili taboriščniki zvedeli za ta sklep, bi bilo težko zadušiti njihov odpor proti njemu. Zaradi tega so bila dana navodila, da je treba begunce zvabiti na transporte z zvijačo. V dosti primerih jim je bila dana častna beseda angleških oficirjev, da jih »selijo na varno« v Italijo. O tem priča med drugim srditi zapis britanskega polkovnika Rose-Pricea v njegovem dnevniku 19. maja, ki pove tudi, da so litovske straže že bile skrite v posebnih vagonih. Angleški vojaki si niso delali utvare, da so to kaj drugega kot morilci.
Tovorni avtomobili so nič sluteče begunce vozili na postajo v Podgorju (Maria Elend) ob stranski progi iz Celovca v Podrožčico. Jetniki so poslušno zlezli v čakajoče tovorne vagone. Lokomotiva ni imela nobenih znamenj, a je bila jugoslovanska. Angleži niso bili voljni, da bi tvegali titovsko »socializacijo« kake svoje.
Pregnancem so se prvi sumi, kam gredo, zbudili, ko je bilo že prepozno. V Podrožčici je vlak zavil na jug proti dolgemu predoru pod gorami — v Jugoslavijo. Brutalno potrdilo za to jih je doletelo na Hrušici, prvi postaji, ko so privozili iz teme in se zavedali, da so v Titovih rokah. Tam so oboroženi partizani vdrli v vagon, v katerem so bili (domobranski in drugi) častniki. 54 so jih potegnili iz njega, jih divjaško pretepali, odvlekli do bližnjega gozda in jih tam postrelili ali zabodli do smrti. Vse to se je godilo z vednostjo britanskega zveznega oficirja, ki je bil na transportu.
Vlak se je sutavljal za kratko tudi na naslednjih postajah, da so preklinjajoči in udrihajoči komunisti lahko odpirali vozove, umorili, kogar se jim je zdelo ter jetnike oropali vsega, celo večine ohleke. Križce in druga verska znamenja so jimopijuvali in oskrunili.
Tako je bilo, dokler niso prišli v št. Vid, predmestje slovenske prestolnice Ljubljane. Tam so jih pol nage med zasra-movanjem odgnali v veliko zasilno koncentracijsko taborišče okoli nekdanjega katoliškega semenišča (Zavoda sv. Stanislava). Britanci so vozili tja nove tisoče nesrečnežev, dokler jih ni bilo vse natlačeno po poslopjih in na prostem. Veliko večino med njimi so sestavljali slovenski domobranci, ki so bili prisegli kralju Petru, še vedno priznanemu zavezniku Velike Britanije in šefu jugoslovanske vlade v tujini.
Jetniki so bili v tem koncentracijskem taborišču štiri dni, brez hrane in vode, podvrženi novemu poniževanju in surovostim. Najhujši prizor pri tem je bil, ko je sadistična par-tizanka »Ela« do golega slekla in prebičala duhovnika, katerega je zalotila pri skrivni maši
v zapuščenem zavodu. A vse to ni bilo nič v primeri s tistim, kar jim je pripravljala Titova OZNA (ki se je tedaj imenovala KNOJ - Korpus narodne obrambe Jugoslavije).
Njene od dne do dne številnejše enote so 28. maja jetnike odgnale na postajo. Prvi vlak z njimi je drugo jutro pripeljal v razdejano Kočevje, kjer ni bilo videti skoraj žive duše. Može je spreletala ledena groza, ko so ob robu mesta zagledali na novo posekano gozdno jaso. Krog in krog nje so stali oboroženi partizani. Nesrečnike so še zadnjič preiskali, jim s telefonsko žico zavtzal/roke na hrbtu ter dq dva zvezali v par,. Nagnetli so jih na tovornike, jih pri gozdu sesuvali z njih ter jih opotekajoče se pognali na jaso. Strojnice so ftlsekano zaregljaie, njihove žrtve so se po dvoje premetavale in rjovele, dokler niso obležale na tleh. Tovorniki z novimi so prihajali neprenehoma in jasa se je stopnjema polnila najprej z dvajsetinami, nato s stotinami in nazadnje s tisoči trupel. Po kupi pomorjenih so nekatera telesa še ječala in se skušala vzdigniti. Titovi komisarji so se plazili čez gomile lastnih rojakov ter s samokresi postrelili vse, ki so kazali kako znamenje življenja.
V hudem nasprotju z zmedo, neredom in spori v medvojni Jugoslaviji so titovci to zadnje'krvavo poglavje končali z brezobzirno uspešnostjo. Kaže, da je samo v Kočevju bilo pobitih 7000 do 8000 ljudi. Neki vir postavlja to številko na 13.000. Slovenija je postala klavnica...
Toda pomori takega ogromnega obsega, ki so po številu zasenčili podobni sramotni primer v poljskem Katynu, le niso mogli biti docela popolni. Neznatno število srečnih, pol živih, je z morišč le ušlo. Njihova pričevanja omogočajo to tragedijo podrobno prikazati.
H.
Pokol domobrancev v Kočevju, pravi Nikolaj Tolstoj v razpravi »Zarota v Celovcu,« je bil le eden od mnogih podobnih v Sloveniji spomladi leta 1945. Vrnjene Slovence in Srbe so gnali tudi v Dravograd, Maribor, Ptuj (in Teharje pri Celju, op. pis.) ter jih vsega skupaj pobili. 20.000 do 30.000. Za Hrvate je najhujši Katyn bil Maribor, kjer so titovci postrelili. in zmetali v množični grob 12.000 moških, žensk in otrok. Od 200.000 hrvatskih beguncev, ki so jih Angleži pognali in vrnili v Jugoslavijo, je večina končala na moriščih v Sloveniji ter pri Sa-moboru na Hrvatskem.
Na to, kaj se bo zgodilo z vrnjenimi, je že 7. maja 1945 .opozoril celo nemški vrhovni poveljnik za Jugovzhod, general von Ldhr, v brzojavki zavezniškemu vrhovnemu poveljstvu v Italiji. V njej je napovedal, da je treba pričakovati strahotnih pokolov izročenih ter da je to divjažtvo treba pre-
prečiti z vsemi moralnimi in tvarnimi sredstvi. Brzojavko sta dobila v roke tudi ameriSki general Mark Clark in maršal Alexander. Tudi večina britanskih častnikov je dobro vedela, kaj čaka vrnjene, a so, kakor je leta 1979 povedal Milo-van Djilas, »rajši zatisnili oči.«
Vprašanje o britanski odgovornosti za te strahote nad Slovenci in drugimi je načel anglikanski nadškof v Gibraltarju, dr. Buzton. V pismu londonskemu dnevniku THE TIMES 9. maja 1946 je nave-dal pričevanje svojega nečaka Francisa Scotta, ki je leto poprej bil oficir na Koroškem. Navodili, ki so jih prejeli on in drugi, so zapovedovala, naj vse, ki prihajajo iz Jugoslavije čez avstrijsko mejo, razorože, a naj jim za nobeno ceno ne povedo, kam pojdejo. Odvedejo naj jih v razne bližnje kraje ter jih neoborožene izro-če jugoslovanskim komunistom, katerim so komaj dobro ušli. To se je večini britanskih častnikov zdelo malo v skladu z angleškim načelom o »pošteni igri« (fair play), a so kot vo- , jaki morali izpolnjevati zapovedi, o katerih so jim trdili, da prihajajo iz londonskega vojnega ministrstva.
Škof je to Scottovo pričevanje spravil do Hectorja Mc-Neilla, ki je tedaj bil namestnik laburističnega zunanjega ministra Ernes ta Be vina. McNeill je naročil preiskavo, a se je brž znaSel pred zastorom prikrivanja, ki to zadevo obdaja Se danes. Priznal je samo, da bi bilo na Koroškem utegnilo priti do kakih »spodrsljajev« pri izpolnjevanju navodil, danih od zgoraj. John Colvilic, uradnik za jugoslovanske zadeve v zunanjem ministrstvu, je posebej poudaril, da so o Scottovih obtožbah poizvedovali pri zavezniškem poveljstvu za Avstrijo, ki je tajilo, da bi bil vrnjen kdor koli razen pobeglih jetnikov (?) in dezerterjev (?). Lahko, d» so bili kaki osamljeni primeri vračanja, ki so jih poveljstvu prikrili, toda londonsko zunanje ministrstvo ni nikoli dalo nobene zapovedi, kakršno omenja Scottovo »neodgovorno pismo«.
McNeill je v odgovoru na škofovo sporočilo odločno odbil Scottove trditve. A če se je kaj takega res zgodilo, »potem so stvar tako uspešno prikrili, da ni niti beseda o njej prišla do vojaških oblasti na Dunaju ali do zunanjega ministrstva.«
A zatajitev resnice britanskim vojnim oblastem je prav tisto, kar se je dogajalo maja 1945 na Koroškem, pravi Tolstoj, in to dokaže z naslednjim:
Vdaja beguncev iz Jugoslavije Angležem in njihova poznejša prisilna izročitev je od začetka do konca popisana v vojnih dnevnikih britanskega V. korpusa, sestavim 8. armade v zasedeni Avstriji. Njegov
poveljnik je bil generalni poročnik Charles Keightly s sedežem v Celovcu. Oklepna divizija korpusa pod generalom Murrayem je zasedla ozemlje vzdolž koroSko-slovenske meje. Kakor poroča Murray sam, je že 3. maja 1945 sprejel vdajo 12.000 beguncev, med katerimi je bilo znatno Število žensk in otrok. Ko jim je omenil, da bi jih rad premestil kam dlje od jugoslovanske meje, so bili za to. Bali pa so se, da bi jih britanska vojska izročila Titu, ker so vedeli, kaj jih v takem primeru Čaka. General je v stikih z njimi dobil vtis, da so pošteni in odkritosrčni. Bili so zelo zadovoljni, da so v angleSkih rokah, ker bodo deležni pravičnega ravnanja... Murray je bil obveSčen, da je Tito večkrat poslal Britancem zahteve, naj mu izroče njegove nasprotnike, a si ni mogel misliti, da bi londonska vlada kdaj v kaj takega privolila.
Privolila tudi res ni, a je do vračanja le priSlo, ugotavlja Tolstoj. Potem pravi, da je navzočnost slovenske manjšine na KoroSkem Tita spodbujala k novim ozemeljskim zahtevam. Močne skupine njegovih partizanskih tolp so se vtihotapile tja in povzročale angleSki vojaški upravi resne težave. Ni znano, v koliko je ta pereči problem bil povezan z nada-ljno usodo beguncev.
17. maja 1945 je bila britanskim divizijskim poveljnikom izdana tajna zapoved V. korpusa, da morajo vse Jugoslovane, Id so zdaj na njegovem področju, Cim prej Izročiti Titovim silam. Odlok je podpisal Toby Low, brigadni general v Keightleyevem Štabu.
19. maja se je Low sešel s polkovnikom Ivanovičem, pod poveljnikom tretje jugoslovanske komunistične armade. Dogovorila sta se, da se bodo titovski oddelki v prihodnjih dveh dneh umaknili južno od avstrijske meje, in pa, da bo V. korpus vrnil »vse jugoslovanske državljane s svojega ozemlja, ki so se bojevali na strani Nemcev, ter njihove somišljenike v taborišču, približno kakih 18.585 ljudi, od katerih so jih 3.010 že dali v roke jugoslovanski 4. armadi.«
Se tisti dan je bilo v Pod-rožčici izročenih partizanom tisoč beguncev. V angleSkem celovSkem vojnem dnevniku piSe, da se je to početje nadaljevalo do konca maja.
Iz tega je očitno, da je brigadir Low (zdaj lord Alsington) dejansko izvedel vrnitev slovenskih in drugih beguncev, a je to storil v imenu general Keightleya, poveljnika britanskih oboroženih sil na KoroSkem. Keightly je to izdajo nedolžnih zatrdno mislil zaviti v skrivnost. Tajil je, da bi bilo priSlo do kakega neprostovoljnega, prisilnega vračanja, in trdil:
»Znatno Število jugoslovan-
skih razseljencev (Displaced Persons, se pravi, nevojakov, op. pis.) so vprašali, če so pripravljeni iti v Jugoslavijo, in so sami bili zelo voljni to storiti. Prav za prav so se prostovoljno priglasili za to in smo jih poslali tja z vlakom in s tovorniki. Ko so priSli čez mejo, jih je Sest pricapljalo nazaj in povedalo, da so po prehodu čez most vse vrnjene pokosili s strojnicami. Po prejemu tega obvestila ni priSlo več do izro-čenja Jugoslovanov, razen če so sami rekli, da bi radi in iz lastne volje Sli.«
Keightly je seveda lagal. A poglavitno vpraSanje je, kak-Sna pooblastila za tako neusmiljeno ravnanje z begunci je imel. Skrajno neverjetno je, da bi bil v tako važni stvari kaj storil, ne da bi se bil posvetoval s svojimi viSjimi. šlo je za politično odločitev, zakaj Titovo divjaSko nastopanje v Trstu in na KoroSkem je sprožilo resna premiSljanja o morebitni vojni med jugoslovanskimi komunisti in silami maršala Alexandra.
Ob taki nevarnost) bi slovenski, hrvatski in srbski oboroženi oddelki na KoroSkem lahko pomenili izzivanje Tita, poleg tega pa bi resno izčrpavali britanske vire za prehrano in vzdrževanje straž. Po drugi strani pa bi kot sovražniki Titovega režima lahko bili zaveznikom dragoceni pomočniki, ker bi vsak morebitni vojaški spopad preobrazili v državljansko vojno na jugoslovanskih tleh. Kakor piSe Milovan Djilas, so se tedaj nekateri v Titovem Politbiroju bali, da bodo Britanci te proti-komunistične sile uporabili za bodoče nastope proti rdečim vladam, zlasti proti jugoslovanski. Potem pravi: »A v naSe veliko presenečenje niso storili nič tega, temveč so jih spravili nam v roke.«
Utegne biti, da so Angleži begune« vrnili prav v zameno za Titov ~umik z osporavanega ozemlja na KoroSkem (AmeriSki profesor Thomas Barker z newyor-Ske državne univerze v Alba-nyu v svoji novi knjigi »The Slovene Minority in Carin-thia« razločno pravi, da je britanska izročitev beguncev v jugoslovansko smrt bila cena za odpoklic titovskih partizanov s KoroSkega. Slovenska izdaja tega dela bi morala iziti v redni zbirki celovške Mohor jeve družbe).
m.
Za umik in za vrnitev proti-komunistov sta se dogovorila Low in Ivanovič. Toda njuna pogajanja so bila izrazito politična, saj je pri njih Slo za vpraSanje o vojni in miru in o mejah med državami. General Keightley bi bil čez vse mere nepreviden, če bi kaj takega storil brez pooblastila od zgoraj. Brigadir C. E. Tryon-Wil-son, ki je tedaj tudi bil v Keightleyem štabu v Celovcu,
je Tolstoju zatrdil, da ga v poveljstvu V. korpusa ni bilo človeka, ki bi bil tvegal iti prek dobljenih navodil.
29. aprila 1945 je britanski ministrski predsednik W. S. Churchill naročil svojemu zunanjemu ministrstvu, naj 15. armadna skupina »jugoslovanske protipartizanske sile razoroži in poSlje v begunska taboriSča, ker je taka ureditev edino možna.« Zaradi tega je maršal Alexander odločil, da bodo s temi silami v Julijski Benečiji (na Primorskem) ravnali kot z razoroženimi sovražnimi oddelki. Celo po razlagi ministrstva je to pomenilo, da teh vojnih ujetnikov ne bodo vračali Titu.
17. maja 1945, na dan, ko je Low zapovedal takojšnjo izročitev vseh beguncev na Koroškem Jugoslaviji, je Alexander poslal vojnemu ministrstvu v London in generalu Eisenhowerju, poveljniku ameriških sil brzojavki, v katerih je poročal, da se je 24.000 Slovencev -in 25.000 Hrvatov že vdalo njegovi vojski, 200.000 pa se jih Se vali na njeno področje. Poudarjal je, da je zaradi morebitnih sovražnosti proti Jugoslovanom v Avstriji (spopada med Angleži in Titovimi partizani, op. pis.) treba prometne in druge zveze njegovih sil rešiti tega človeškega bremena. Nemce in Kozake je treba vzeti pod ameriško nadzorstvo v Nemčiji, Slovencem in Hrvatom pa bo kos sam s svojimi oddelki. Iz tega sporočila je jasno, da maršal ni niti pomislil na vračanje kogar koli, najmanj pa beguncev iz Jugoslavije, v smrt.
V še eni brzojavki, poslani skupnemu odboru načelnikov zavezniških vrhovnih poveljstev v Evropi, je Alexander poudaril, da bi izročitev vseh prej omenjenih v njihove države »utegnila biti usodna za njihovo zdravje.« Odbor se je takoj posvetoval z angleškim zunanjim ministrstvom ter izrekel mnenje, da je »četnike« treba pridržati kot razorožene sovražni skupine, Hrvate pa potisniti nazaj v Jugoslavijo. Toda ameriški zastopniki v odboru so takemu sklepu, četudi bi veljal samo za Hrvate, nasprotovali. Dogovarjanja so se vlekla in je Alexander dobil odgovor na svoja sporočila in predloge dobil Sele 20. junija 1945, a v njem ni bilo nobene končne odločitve, češ da zadevo še obravnavata britanska in angleSka vlada. Torej nas s četniki in Hrvati ravna po dotedanjih navodilih.1«
Iz te izmenjave brzojavk je očitno, da je Alexander nasprotoval vrnitvi jetnikov Titu iz moralnih vzrokov in da je od svojih viSjih v Londonu in Washingtonu prejel izrecno naročilo, naj jih ne izroči.
Kar je angleSko zunanje ministrstvo sploh kdaj zvedelo o dogodkih na Koroškem je po njegovih uradnih dokumentih bilo, »da je V. korpus privolil
v vrnitev Hrvatov Jugoslaviji in da jih je 900 izročil 24. maja, ko so o načelnih vprašanjih glede tega Se razpravljali.« A to je bila le »grozotna pomota, ki je bila popravljena takoj, ko so jo sporočili vrhovnemu poveljstvu.«
V resnici je bilo 24. maja izročenih Titu 1000 Slovencev in 450 Hrvatov in vračanje se je neovirano nadaljevalo Se teden dni. Londonska omemba o »pomoti« se bere kot nenavadno prevejana dezinformacija, izvirajoča iz poveljstva V. korpusa v Celovcu.
Tudi če bi bil maršal Alexander zapovedal generalu Keightlyu, naj begunce iz Jugoslavije spravi v roke Titu, bi tega ne bil mogel storiti na lastno pest. A kakor vidimo, je temu nasprotoval sam, odgovori, ki jih je glede izročanja dobil od viSjih vojaških mest, pa so kaj takega izrečno prepovedovali. Preiskava v. londonskem zunanjem ministrstvu je tudi ugotovila, da od tam ni vojaškim oblastem prišlo nikakršno naročilo za vračanje in se je torej lahko primerila le »grozotna pomota«. .
MarSal Alexander je Se leta 1963 ponovil, da je on bil odgovoren za varnost jetnikov, ki so se vdali, in za upravno ravnanje z njimi. Toda končni sklep, kaj storiti z njimi, je bil stvar zavezniških (političnih) oblasti. Te njegove besede povsem potrjuje navodilo, ki ga je za postopek z zajetimi pro-tikomunisti iz Jugoslavije dal 3, maja 1945 operativni oddelek 8. armade.
Kdo bi bil torej lahko Alexandra zapovedal, naj izpolni povsem politično zapoved? Angleško zunanje in vojno ministrstvo ter odbor zavezniških vrhovnih poveljnikov česa takega niso storili. Oblast za take politične sklepe je imel samo en človek - sila izkušeni in sposobni britanski rezi-denčni minister pri zavezniškem glavnem poveljstvu za Sredozemlje, Harold MacMil-lan. Njegova naloga je bila vojaštvu svetovati in ob potrebi tudi nastopati v političnih zadevah tega področja. Njegova pooblastila so bila obsežna. Leto poprej je lastnega zunanjega ministra Edena vznevo-Ijil, ko jih je presegel z vmešavanjem v italijanske in balkanske zaplete. Eden ga je tedaj obdolžil »samovoljnega prilaščanja nalog,« ki jih lahko po pravilu opravlja samo zunanje ministrstvo.
MacMillan ni nikoli maral s Tolstojem razpravljati o svoji odgovornosti za izročitev Kozakov in jugoslovanskih beguncev iz Avstrije in Italije. K sreči je za vlogo, ki jo je pri tem iipel on, dovolj dokazov.
12, maja 1945 je MacMillan brzojavil zunanjemu ministrstvu v London, da bo ta dan na kratko obiskal vrhovno poveljstvo 8. armade in 15. kor-nnsfl v Italiii tej drugo jutro vrnil v Caserto. Namesto tega
je 13. maja odletel v Celovec h generalu Keightleyu, ki mu je' najbrž sporočil, da se mora ubadati z zelo težavno zadevo. McMillan se je tam posvetoval z njim in Lowom, ki ga je podrobno seznanil s stanjem na Koroškem, med dragim:
Spori s titovskimi partizanskimi oddelki so sicer resni, a za zdaj ne zahtevajo kakih takojšnjih odločitev. Pač pa so nadležna stvar Kozaki in begunci iz Jugoslavije, ki bi jih Stalin in Tito sila rada dobila v roke in z njimi obračunala po svoji krvavi navadi.
Popolnega poročila o teh posvetovanjih med MacMil-lanom in Keightleyem ni. Keightley je umrl, preden ga je bilo moč povprašati o tem. Lord Aldington (general Low) trdi, da je vse podrobnosti pozabil. Brigadir Tryon-Wilson je prezaposlen, da bi o tem razpravljal, a morda še kdaj bo. MacMillan pa vsak pogovor vztrajno in brez utemeljitve zavrača.
A kakor sta človek ali dva ušla iz Titovih pokolov, tako je tudi za ta posvet v Celovcu bilo mogoče zbrati dovolj drobnih dokazov.-
Ko je MacMillan pripravljal svoje spomine »Valovanje sreče« (Tides of Fortune), je njihovim pisavcem dal na razpolago zelo popoln dnevnik za leto 1945, ki ga je pisal za vsak dan sproti. Kako, da ob sicer tako natančnem pregledu teh zapisov MacMillan ni z običajno natančnostjo preveril tudi svojega spomina na 13. maj 1945? Najbrž je sodil, da je prisilna vrnitev beguncev iz Jugoslavije Titu javnosti precej neznama in da je ta dogodek zdrsnil v pozabo zaradi pomanjkanja dokumentacije. O njem piše v svojih spominih tole:
„ V množici beguncev je bilo na tisoče ustašev ali četnikov [protikomunističnih Jugoslovanov]. Med njimi je bilo vsega: od gverilcev, ki so jih Nemci zbrali med Slovenci, Hrvati in Srbi za boj proti Titu... do ljudi, ki so bili ali rimski katoličani ali politični konzervativci, ali ki zaradi česar koli niso čutili simpatij za revolucionarni komunizem... Obisk [pri Keightleyu, op. pis.] me je znova prepričal o zmešnjavi in stiski izvira-jočih iz vojne. Človeku je ob tem pokalo srce, toda mi nismo mogli storiti nič, da bi trpljenje teh nesrečnikov olajšali. "
To hinavstvo je značilno za angleškega gentlemana Mac Millanovega kova...
MacMillanovega poročila o posvetu v Celovcu, ki je bilo poslano v London, v uradnem arhivu britanskih državnih dokumentov iz tistega časi ni. A Tolstoju se je le posrečilo dobiti njegovo kopijo drugod. Bolj ko po tistem, kar ta listina vsebuje, je zanimiva po vsem ,česar v njej ni. Izpuščena je celo MacMillanova pripomba o „tisočih Jugoslovanov", ki jo je zapisal v spominih. Maršalu Alexandru in drugim pristojnim ljudem je bilo treba prikriti celo, da je na Koroškem sploh
kaj beguncev iz Jugoslavije. Ne le da ni bilo nobenega uradnega sklepa za njihovo prisilno vračanje, temveč so to bili celo državljani zavezniške dežele. Mnogi med njimi so služili njeno, torej zavezniško vojsko tedaj, ko sta bila Tito in Stalin še prijatelja Hitlerja (in niso iz te zavezniške) vojske ne 1.1941 ne pozneje nikoli bili uradno demobilizirani, op. pis.). Večina britanski državnikov in vojakov bi do njih zares čutila, kar jeMacMillan onjih vspomi-nih zapisal iz hinavščine. Torej ne bi bilo nikomur moč dobiti pooblastila za njihovo nasilno vrnitev v milost Titove OZNe. Edina verjetna razlaga za to MacMillanovo početje je njegova skrb, da bi prisotnost teh beguncev v Avstriji svojemu lastnemu zunanjemu ministerstvu zatajil, med tem ko sta on in Kaightley v Celovcu nanaglo zrežirala dopolnjeno vrnitve („grozotno pomoto") na kraju samem.
Kajti 14. maja 1945, dan po MacMillanovem odletu s Koroškega, je sir Brian Robertson glavni upravni častnik v zavezniškem vrhovnem poveljstvu za Sredozemlje, dal 8. armadi zapoved, da je treba „vse ugotovljenje jugoslovanske državljane, ki sosevdali in ki so služili v nemških oddelkih, razorožiti ter jih dati v roke Titovim silam." Čeprav je ta odlok prevrgel vsa dotedanja uradna navodila ter izpodne-sel Alexandrova prizadevanja za rešitev Slovencev in drugih beguncev, je MacMillan, kakor vse kaže, izkoristil svojo avtoriteto v anglo-ameriškem vrhovnem štaou, daje od Robert-sona tak sklep izsilil.
Robertson je hotel zvedeli od Alexandra G. Kirka. ameriškega političnega svetovalca pri zavezniškem, osrednjem poveljstvu, če Združene države soglašajo s to novo politika prisilnega vračanja protikomunis-tičnih Jugoslovanov. Kirk je o tem vprašal Washington. Zunanje ministrstvo Združenih držav je takoj 15. maja odgovorilo: „Mi odločno menimo, da take namemera-vane krštive anglo-ameriške politike ni moč opravičiti na temelju kake trenutne upravne potrebe."
Kirk je to pri priči sporočil MacMillanu in zavezniškemu poveljstvu v Caserti. A kakor smo videli, se je vračanje nedolžnih neovirano nadaljevalo. Ta postopek je bil tako tajen, da so ameriške oblasti šele 4, avgusta 1945, skoraj tri mesece pozneje, odkrile, da je do množičnega izročanja beguncev Titu le prišlo ter da se je po raznih poročilih izteklo v množičen pokol".
To MacMillan - Robertsono-vo zapoved je maršal Alexander 28. maja preklical s svojo, da nihče od Jugoslovanov, ki so jih dobile v roke zavezniške sile, ne bo pognan nazaj proti svoji volji. Ameriško zunanje ministrstvo je še isti dan prejelo iz Caserte zagotovilo, da „Ju-gosov", ki so v varstvu zavezniških oddelkov, ne bodo izročali Titu. Toda, Keightley, ki je za to početje imel MacMillanovo pooblastilo, se za Alexan-
drovo povelje sploh ni zmenil ter je za vračanje beguncev uprabljal silo vse do konca maja 1945. Alexander je njegovi samovolji naredil konec šele, ko je MacMillan nazadnje le bil odpoklican v London. 8. junija je izdal odlok „o novi uradni politiki do Jugoslovanov, ki začne veljati takoj: noben Jugoslovan ne bo poslan v Jugoslavijo ali izročen jugoslovanskim silam proti lastni volji."
To je bil tudi uradni, žal prepozni konec MacMillanove „zarote v Celovcu", ki jo je Nikolaj Tolstoj zdaj prvi razodel nam in , kar je zlasti pomembno, vsemu svetu. V nadaljevanju svoje razprave dokumentarno ugotovi Še naslednje:
Ko so Amerikanci avgusta 1945 nazadnje le zvedeli za krvave poslednice celovškega dogovarjanja med MacMilla-nom in Keightleyem, je njiho politični svetovalec v Caserti Kirk poslal nov oster protest Alexandru, ker MacMillana ni bilo več na nekdajnem službenem mestu. Odgovoril mu je namestnik načelnika maršalovega štaba rekoč, da je MacMillan soglašal z nameravanimi (Keightleyevimi, op. pis.) koraki. On (namestnik, op. pis.) je kot dober vojak tudi sam prevzel odgovornost za odobritev tega Keightleyevega početja. Kirk, ki je bil zdaj povsem poučen, kdo je resnični krivec za vrnitev Slovencev in ostalih, je k temu sporočilu s poudarkom pripomnil , da je britanski rezidenčni minister (MacMillan op. pis.) ravnal v nasprotju z uradno politiko vrhovnega vojaškega poveljstva, za katero so se zedinili po posvetovanju z ameriškim in britanskim zunanjim ministrstvom.
(Tolstoj imena tega namestnika ne zapiše. Kakor pravi v eni izmed opomb pod črto, je Alexandra o tem, da nižji poveljniki njegovih zapovedi ne izpolnjejujo, obvestil dr. Miha Krek, „bivši podpredsednik jugoslovanske (kraljevske, op. pis.) vlade". Krek je za vračanje Slovencev zvedel 1. junija 1945, piše Tolstoj, in je 7. junija poslal pismen protest britanskemu zunajnemu ministrstvu in zavezniškemu vrhovnemu poveljstvu. Alexander, pravi, je bil v svojem odgovoru dr. Kreku prisiljen priznati, „da je vračanje bilo izvedeno po navodilih tega slavnega štaba." Iz dokumentacije, ki sta jo leta 1975, ob 30. obletnici poslednje usode slovenskega domo-branstva, priobčila „Sij sloven ske slobode" in „Zbornik Slo-bodne Slovenije 1973-75", je vidno, da je šele 31. julija 1945 dr. Kreku odgovoril ameriški general Lyman L. Lemnitzer v imenu načelnika zavezniškega glavnega stana, generala W. D. Morgana. Lemnitzer trdi v svojem sporočilu „da so Jugoslovani, ki so bili repatriirani v zadnji polovici maja iz Avstrije Jugoslavijo, nosili orožje za Nemce proti zavezniškim jugoslovanskim oddelkom maršala Tita. Z njimi so zaradi tega ravnali kot z zavezniškim vojaškim osebjem, ki se je vdalo. Kot taki so v zvezi s stan-
jem, ki je teda bilo v Avstriji, bili dani v roke jugoslovanskim vojnim silam med vojaškimi nastopi, ki so jih tedaj vodili v nekaterih delih te države zavezniški in jugoslovanski oddelki.-Izročitev je bila izvedena po navodilih tega slavnega stana. Nobeden od Jugoslovanov, ki niso nosili orožja proti zaveznikom, ni bil vrnjen v Jugoslavijo proti lastni volji." Imeni generalov Morgana in Lemnitzerja in omemba brezimnega Alexandrovega namestnika vteh dokumentih pričajo, da so v „celovško zaroto" in njeno prikrivanje bili vpleteni, ali so vsaj za oboje vedeli, še drugi višji anglo-ameriški častniki.
(Kirk je 4. 8. 1945 poslal v Washington daljši brzojav, ki ga Tolstoj ne omenja. Objavljen je bil leta 1945 v 5. ZVEZKU revije FOREIGN RELATIONS. Ker je z njo znova uradno pribita odgovornost za usodne dogodke na Koroškem maja 1945, jo tukaj navajam vso v prostem nebirokratskem prevodu:
[„V zvezi z našo brzojavko št. 2162 14. maja sporočam: Pravkar smo zvedeli, da so bila navodila iz osnutka Robertsono-vega brzojava, s katerim mi nismo soglašali, izpolnjena, čeprav smo o stališču [ameriškega] zunanjega ministrstva, navedenem v njegovi brzojavki št. 484 15. maja, obvestili načelnika glavnega stana [generala Morgana, glavnega upravnega častnika [generala Ro-bertsona], rezidenčnega ministra (MacMillana in G-5 - britansko vojaško obveščevalno službo]. Zaradi tega [Robert-sonovega naročila] je bilo med 23. in 31. majem izročenih Titu: 12.196 Hrvatov, 5.480 Srbov, 8,263 Slovencev in 400 Črnogorcev. Britanske vojaške oblasti na terenu so sicer poročale, da so jih Titovi oddelki, katerim so bili dani v roke, spre jeli uradno in korektno ter da ni na razpolago zanesljivih dokazov, kako so z njimi ravnali pozneje. Toda Miha Krek, biši podpredsednik Jugo kraljevske vlade, je poslal zavezniškemu vrhovnemu poveljstvu pismo, v katerem je zahteval, naj nikogar več ne izroče Titu, tiste pa, ki so še živi [v Sloveniji], naj vzamejo v varstvo zavezniške misije tam. Pismu je dodal izpovedi „očividcev", ki so ušli množičnemu pokolu stotin in stotin vrnjenih po Titovih silah. Videli smo tudi brzojavko generalu Murrayu (poveljniku britanske 6. oklepne divizije na Koroškem), ki Robertsonove zapovedi izpolnjeval. Sporočilo pravi, da je Murray te ljudi zbral in jim velel, naj odkorakajo, ne pa jim bil povedal, kam. Ko so prišli na cilj in se zavedeli da so bili izročeni Jugo silam, so nekateri skušali pobegniti in so jih Jugo straže obstrelile... če ministrstvo želi, da bi v tej stvari še kaj storili, bomo z veseljem sprejeli vsako navodilo. Ministrstvo bi morda hotelo, naj preudarimo stisko kakih 70.000 Jugo razseljencev (Displaced Persons), katerih večina se ne more vrniti domov Največkrat morajo živeti na prostem po stadionih in atletskih igriščih. Njihova
usoda je v poletnem vremenu še znosna, ne bo pa tako pozimi, Kirk" — Kar je v tem odstavku med oklepaji, ali podčrtano, je moje. M. J.)
V.
Tolstoj svoja razodetja končuje takole:
„Čudno je, da so Kirkove vloge - in odgovori nanje ter zapisniki zavezniškega vrhovnega poveljstva — izginili iz zadevnih map v [londonskem op. pis.] Uradu za državne dokumente, ki so zdaj občinstvu dostopne. Javnost mora zatrdno biti zaskrbljena, da je s tako pomembnimi listinami lehko nekdo šaril po svoje, preden bi jih dali v ta arhiv".
Pisec potem še poudarja, da je o nagibih, ki so MacMillanu narekovali pripraviti vse za vrnitev več ko 70.000 moških, žena in otrok v neogibno smrt, mučenje in ječo, mogoče samo ugibati. Morda je mislil, da se bo s tem prikupil Titu in Stalinu, večno žejnima krvi. Najbrž pe ne bo nikoli znano, po kakšni logiki je prišel do prepričanja, da bo tako dejanje služilo koristim njegove države.
V dolgem pogovoru z urednikom londonskega štirinajstdnevnika NOVA HRVATSKA [2. maja 1983] je Tolstoj med drugim povedal:
„Bilo mi je povsem jasno, da je to [prisilno izročitev Slovencev in drugih, op. pis.] zakrivil MacMillan, a nisem za to imel potrebnih direktnih dokazov. Tu [v Angliji, op. pis.] grozi nevarnost zakona proti žalitvi dobrega imena. Zakon v tej deželi sicer ni posebno strog, toda človek MacMillanovega slovesa bi le dosti vplival na sodišče. Po drugi strani pa zdaj ko sem stvar priobčil v reviji ENCOUNTER, MacMillan ne najde poguma, da bi me tožil... A prav to daje, poleg vse dokumentacije, ki sem jo objavil, slutiti, da je ta zgodba še straš-nejša, kakor pa vemo mi..."
„Zarota v Celovcu je, kar se tiče Slovencev, sem pa tja pomanjkljiva, včasih zmotna, ker pisec ni poznal medvojnega političnega stanja pri nas, ne posebnosti komunistične revolucije v Sloveniji, ki je bila po zamisli in izvedbi doslej edina taka v Evropi in na svetu; ne splošnega ljudskega samoobrambnega odpora proti njej. Ne omeni na primer da je slovensko domobranstvo bilo le pomožna policijska sila, mednarodno pravno veljavno ustanovljena po določilih ženevske konvencije o vojskovanju samo za vzdrževanje notranjega reda in miru ter za obrambo življenja in domovine na slovenskem ozemlju, zaseden po Nemcih. Bilo je civilna policija zbrana iz prostovoljcev, tako v moštvu kakor v večini poveljstvenega kadra, orožje in drugo za izpolnjevanje njene naloge ji je bila dolžna dajati nemška zasedbena oblast. Domobranstvo ni nikoli bilo del rednih nemških oboroženih sil. Celo Angleži sami, se pravi Keightley in Murray, so maja 1945 na Koroškem za tako policijo uporabljali Ko-
zake, ki so v sklopu armade generala Vlasova uradno bili sestavina nemške vojske, vse dokler jih niso celovški zarotniki neusmeiljeno pognali v Stalinovo smrt. To vem sam, ker sem od 15. maja bil v službi pri Skupini a Murrayeve 6. oklepne divizije v Steinfeldu, blizu kozaškega vojaškega taborišča ob Dravi.
A če grof Tolstoj tega in drugega o Slovencih ni vedel, ni kriv sam. Ni namreč mogel dobiti naših pravih in zanesljivih podatkov v kakršnem koli tujem jeziku, ki bi mu bil dostopen. O medna-rodno-pravnem položaju domobranstva se pa ni mogel poučiti iz angelških ne iz ameriških uradnih dokumentov. Doslej v njih ni bilo moč zaslediti, da bi bil kak medvojni slovenski politični zastopnik na Zahodu, kdaj, kaj šele začasa, seznanil zaveznike s pravim značajem, nalogami in delom ter končnim idealom teh naših samoobrambnih policijskih enot.
Ce ni Tolstoj za svojo razpravo imel na razpolazo naših dokazil v tujih jezikih, je krivdo za to žal treba pripisati slovenski politični emigraciji. V 35 , letih po vetrinjski tragediji ni bila zmožna pripraviti ene, vsaj za silo povzetne, zaokrožene, dokumentirane in objektivne zgodovine rdečega prevrata pri nas ter njegovih usodnih poslednic spomladi leta 1945 -ne v angleščini in niti slovenščini.
Umske sposobnosti in volje posameznikov za tako delo je bilo in je med nami dovolj. O tem govori obilica tehtnega čeprav razdrobljenega nič vzporejenega raziskavanja načelnih in zunajnih aspektov revolucije, obravnavanja njenih vzrokov in poedinih dogodkov ter neorganiziranega zbiranja virov. Dokumentarine snovi za tako zgodovino je tudi že skoraj na pretek - od Črnih Bukev iz leta 1944 do impozantnega niza Zbornikov Svobodne Slovenije; od obilnih razprav v listu istega imena do tehtnih prispevkov v glasilih obeh organizacij bivšin proti-komunisitčnih bojevnikov; od izdaj Zgodovinske komisije ZDSPB Tabor do nič maj dragocenih Dokumentov dr. Filipa Žaklja; od nepregledne vrste krajših in daljših zapisov v Glasu SKA, Siju Slovenske Svobode, Slovenski Državi. A-meriški Domovini in drugod do lepega števila osebnih spominov v knjigah in literarnih stvaritev svobodnih slovenskih pesnikov in pisateljev. Za vse to nimamo nikjer na svetu kake osrednje knjižnice ali arhiva.
Denarne moči za izpolnitev take naloge je v emigraciji dovolj in odprtih rok tudi. Prič zato so na primer, poleg toliko drugega, milijoni dolarjev, ki so jih slovenski politični izseljenci v tem dolgem obdobju zbrali za misijone križem sveta. Spričo tega bi bilo zdaj edino potrebno, vse te možnosti, sile in voljo organizirano zenotiti za izpolnitev velike dolžnosti, ki jo emigraciji zapovedujeta njena slovenska vest in zavest. Le z objavo takega dela najprej v tu-

jem in potem v našem jeziku bo-. - * r-'
bomo svetu in domu razodeli svojo, edino pravo resnico o najstrašnejšem času v naši trpeči preteklosti in o vseh krivcih zanj. Če kdaj, bi to veljalo storiti vsaj za štiridesetletnico slovenskega krvavega maja 1945!
(Pisec tega povzetka Tolstojeve „Zarote v Celovcu" se zahvaluje g. Vinku Levstiku, slovenskemu gospodarstveniku v Rimu, da mu je preskrbel izvirnik razprave v reviji ENCOUNTER takoj po njenem izidu.).
Dopolnilno pojasnilo bralcem Slovenske Države: Ta ali oni bo morda mislil, da sovražim srbski narod. Ne, nikakor ne! Spoštujem ga, vendar samo v zgodovinsko priznanih mejah, kategorično pa zavračam vsako srbsko hegemonijo in imperialistične poskuse nad slovenskim narodom!
Danes v Sloveniji že Bulatoviči in njemu podobni oblikujejo bodoči slovenski, bolje rečeno neslovenski obraz.
Žalostno in pravcata sramota je, da ni danes nikogar v Sloveniji, zamejstvu in zdomstvu, ki bi javno obsodil in se uprl sedanjemu načrtnemu „pojugo-slovenjenju" slovenskega naroda s tako močjo in prepričevalnostjo, kot se je pred dobrimi 150-mi leti slovenski velikan, pesnik dr. France Prešern odločno in zavestno uprl ilirizmu!
Luka Dolejnc
Eno izmed dveh jezer plizu Trbiža.
Usodne posledice komunistične oblasti v Sloveniji
Obljubljali so „raj" in svobodo, povzročili pa popolno razdejanje, moralen razkroj narodno zavednega slovenskega naroda. Že začetek sam je bil postavljen na napačne temelje, v popolni opreki s takratno slovensko narodno-kulturno in gospodarsko-po-litično stvarnostjo.
Razpoke v sedanji komunistični Jugo-Slaviji so vedno večje in nepopravljive. Rešitev je možna le v popolni reorganizaciji sedanje komunistične Jugo-Slavije, to se pravi, sedanjo federativno ureditev nadomestiti s konfederacijo svobodnih južnoslovanskih držav, sloneče in organizirane na globalno priznanem principu samoodločbe narodov, ki bo podčrtal enakost in prav s tem zavedno preprečil kakršnokoli dominacijo in po njej zasužnjenje in izkoriščevanje.
Vzroki sedanjega vsestranskega nezadovoljstva segajo že v predvojno dobo. S slovenskemu narodu vsiljeno komunistično, neosvobodilno revolucijo po 22. juniju 1941.leta in kasneje na koncu druge svetovne vojne po uzurpaciji dejanske oblasti, so se ti številni vzroki poostrili in stopnjevali.
Ker so bili slovenskim komunistom nagibi in dobrobit slovenskega naroda le pretveza s katero so prikrivali svoj pravi namen: priti na oblast! so zato tudi posledice temu primerno porazne in usodne.
Nekaj splošno znanih dejstev bo to mojo trditev potrdila:
—	sedanji komunistični oblastniki za svoja, navadno protinarodna ravnanja, ne odgovarjajo nikomur, najmanj pa slovenskemu narodu v čigar imenu bi morali izvrševati oblast in vladati.
—	sedanja gospodarska kriza se že spreminja v splošno družbeno nezadovoljstvo..;
—	zvezni jugolovanski dolg nepresta no raste in znaša že nad dvajset milijard ameriških dolarjev...;
—	pomankanje odgovornosti je splošno, vidno že na vseh mestih sedanje komunistične uprave..*
—	članstvo partije se je sprevrglo v uspešno, varno in uradno dopustljivo elitno samopostrežbo novega družbenega razreda, ki se navadno brez osebnih kvalifikacij in poklicne usposobljenosti, uresničuje v zasegi razkošnih stanovanj, dobro plačenih služb in drugih ugodnostih, ki pa so navadnemu delavcu in zapostavljenemu slovenskemu zemljanu nedosegljive...'
—	ponosnega in zavednega slovenskega kmeta ni več...'
—	zibelka slovenskega naroda je oslabljena, skorajda mrtva., j
—	slovenska avantgarna elita, novi razred, je uničila delavsko zavest in
voljo do dela..,1
—	službena surovost uslužbencev na odgovornih mestih..*
—	načrtno zapravljenje časa z nepotrebnim govorjenjem med delavnim časom..,'
—	namerno preziranje ljudi, ki v dolgih vrstah čakajo na postrežbo...;
—	vedno večja napetost med izkoriščanimi in zapostavljenimi republikami..,'
—	Slovenija je bila in je še danes molzna krava s polnimi vimeni v Bel-gradu, gobcem pa v Sloveniji..;
—	v Sloveniji se že vsa povojna leta načrtno vseljujejo Srbi in pripadniki drugih narodov in to ne več kot gostje, sezonski delovci, turisti in podobno, pač pa že kot pravi gospodarji; zdaj je v Sloveniji na dvestotisoč tujcev..*
—	v zvezi s tem dejstvom je Slovenija danes ponovno okupirana.
—	slovenske narodne vrednote kot so npr. vera, slovenski jezik, slovenska narodna zavest in druge, so danes ne samo zapostavljene, omalovaževane pač pa že naravnost opljuvane..;
—	sedanja komunistična Jugo-Slavi-ja je prava ječa južnoslovanskim narodom; odvzeta jim je pravica do samoodločbe in dalje z njo pravica do samostojnega narodnega življenja v lastnih narodnih državah...:
—	zveneči republiški naslovi sedanje komunistične federativne Jugo-Slavije so prazni, brez prave državne vsebine, brez pravih ustavno priznanih pogojev za uspešno in vsestransko narodno rast...•
—	v sedanji koministični Jugo-Slaviji vlada upravni, ideološki, politični in gospodarski centralizem, bolje rečeno, mnogovrstni srbski imperializem, katerega Srbi s svojo velesrbsko hegemonistično miselnostjo in agresivnostjo vedno bolj širijo in utrjujejo; poslednično postaja danes Slovenija druga Lika..'
—	zaradi že desetletja trajajoče genocidne politike slovenskih komunistov hira in umira..*
xXx
Človek ne more razumeti, da po vsem tem slovenski komunisti še danes trdijo, sicer ne toliko iz prepričanja, pač pa iz gole, slepe in nekritične predanosti samopašni komunistični partiji^ da so se borili za svobodo slovenskega naroda. Takšno gledanje je danes največja ironija dvajsetega stoletja!
Mislim, da je iz povedanega vsakemu dobro mislečemu Slovencu več kot jasno, kje je prava in edina rešitev slovenskega naroda: samo v svobodni slovenski državi!
xXx
Katoličani Protestanti It'i'rt Unijati fc^fl Pravoslavni Mohamedanci
200 k m VA-yJ
Jugoslavija: Več pravoslavni h,' kot katoličanov
Tale zemljevid, ki ga je objavila zahodnonemeška katoliška revija „Weltbild", dne 4. februarja 1983 št. 3, str. 40 govori zase in pobija vse eksportne izjave ljubljanskega nadškofa v svobodnem svetu. O priseljevanju srbskih pravoslavcev v Slovenijo ni namreč zinil niti besedice. Iz tega zemljevida je razvidno, da so katoličani v Jugoslaviji manjšina in da se njihovo število pod pritiskom srbskega pravoslavja zmanjšuje. Nad pravoslavnimi otoki v Sloveniji se je treba ne sahno zamisliti tem več tudi nekaj ukreniti!
V ZDA se spreminja usmeritev kolegijev od humanističnih zavodov v bolj praktično usmerjene ustanove. To je razvidno v dodajanju novih predmetov zlasti v vodstvu gospodarskih podjetij in komputerjih. Pa tudi odstotek prvih diplom (B.A.) iz humanističnih ved (liberal arts) je v nekaj letih padel od 20.4% v šolskem letu 1965-66 na komaj 7.4% vseh prvih diplom v šolskem letu 1980-81.
Mati sedmih otrok, ki je uživala vse materialno ugodje v Beverly Hills, California, je postala redovnica in živi kot sestra Antonija Brenner v ječi med zločinci in deli z njimi usodo. Stanuje v jetniški celici in čaka v vrsti z jetniki za hrano. Ozračje v zloglasni ječi La Messa v Mehiki se je z njenim prihodom znatno zboljašalo. Do kakšnega prepira med jetniki še pride od časa do časa, toda ni več umorov ki so bili preje na dnevnem redu. Od jetnikov, ki so odslužili svoj rok, se še ni nihče vrnil, ker bi zakrivil novo kaznjivo dejanje. Jetniki imenujo sestro Antonijo „belega angela".
Kljub napovedi Marksa in Engelsa, da bodo v neizprosni kapitalistični tekmi obrti in mala podjetja kmalu
izginila iz družbe, ker jih bodo požrla velika podjetja, se obrti in mala podjetja kar dobro drže. Razne študije v industrijskih državah kažejo - kar preseneča tudi mnoge nemarksiste -da ustvarjajo največ novih delovnih mest prav obrti in majhna podjetja, dočim se delovna mesta pri velikih pod jetjih ne večajo, v večini primerov se zaradi večje rabe avtomatičnih strojev celo zmanjšujejo. Pred kratkim so imeli obrtniki Zapadne Nemčije veliko zbo-roivanje v prenovljeni Operi v Frank-furtu. Objavljene štatistike kažejo, da prevladujejo majhna podjetja: 39% ima 2-4 plačanih moči, 18% so podjetja po-edincev, 25% ima 5-9 delovnih moči, 11% 10 -19, 5% 20 - 49 in samo 2% ima nad 50 uslužbencev.
PAPEŽ BO OBISKAL KANADO. Končna odločitev je bila za obisk od 9. do 19. septembra 1984. To bo tudi prvič, da bo papež stopil na kanadska tla. Obiskal bo poleg Ontaria, Maritime Region, Quebekatudi Zpad. VToronto se bo zadržal od 14 do 16. septembra. V času obiska bo imel 2 maši na prostem in bo obiskas Martyr's Shrine at Midland (Can. Scene).