Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 2. maja 1937 Štev. 18. Cena 1 Din. Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi há. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. I tak niže. „Poslanoˮ I med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Vernost za vernost. Že je pretelo skoro dve leti, ka majo državni kret v rokaj možje, ki so vredni, da je narod lübi i poštüje, zato ar majo čüteče i lübeče srce za njega. Oni z narodom čütijo v vsakšoj stiski i nevoli, oni dajo narodi, ka njim vest veleva, skrbijo za njega, ga lübijo z odpretim srcom. Med njimi vidimo našega uglednoga, nad vse poštüvanoga voditela nas Slovencov, dr. Korošca, šteroga vidimo vsigdar te v vladi, gda trbe državo rešavati od propasti, štero so njej pripravlale razne diktatorske vlade. Dr. Korošca smo vidli v vladi v Beči, gde se je borio za pravice Slovencov v najhüjšem bojnom časi, gde je kovao načrte za novo državo, za samostojnost Slovencov. Ne se je bojao, gda so se njemi z vislicami prtili, njim zabrüsiti v obraz, da nemajo telko vislic, ka bi Slovence pozobesili. Vidli smo ga, gda se je v novoj državi borio za aotonomijo i pobijao centralizem, šteri šče dnes teži nas Slovence. Vidli smo ga, kak se je borio za dobrobit naroda. Názlük tomi, da so ništerni Slovenci postali izdajalci i preprečili njegove načrte, je ne obvüpao, ne je odstopo od svojega dela za narod, liki ga je šče to bole vtrdilo, da se je z vsem lübečim srcom borio za pravice Slovencov. Iz lübezni do naroda je bio zapreti, za svoje lüdstvo osramočeni, pa vüpao je, da bo že ednok nad njegovim Slovenskim katoličanskim narodom zasijnola zarja pravic, za štere se bori. Ne je tak duga noč, ka ne bi prišeo den. Prišla je kresna noč, štera de na veke zapisane v srcaj slovenskoga naroda. Tlačilcom je odklenkala vüra nasilstva i nad Slovencami je zasijalo zlato sunce demokracije. Prišli so dnevi, šteri so našemi lüdstvi dali nazaj krščanske organizacije i društva, šteri so iz roba napravili slobodnjaka. Težko breme se je odvalilo z ram našega kmeta i delavca. Zdaj si pa slobodno odihavleta i mirno gledata v bodočnost. Dve leti sta prešli puni vüpanja i zadovolstva v bolše čase. Kapitalizem i komunizem, šteriva sta se trüdila med lüdstvo zanesti sovraštvo do demokracije i zanetiti upor, sta se razbila v ničest. Naše lüdstvo pa oblübla svojemi voditeli vernost za vernost pa ide za zvišenimi cili i šče živeti po Kristušovih načelaj, do šterih de jih vsigdar vodo dr. Korošec, šteroga Bog živi! — O. F. Mladini izobrazbo. Našoj mladini, štero so že v velkoj meri prosvetna drüštva dobila v svoj krog, trbe dati dosta izobrazbe. Iz naše mladine trbe napraviti verno, Zdravo i pošteno mladino. Mladini se more dati takša izobrazba, štera je povezana z božimi nitami, na štere trbe pazlivo paziti, da se ne poslabšajo, liki se bole vtrdijo. V krščanskoj prosveti mora biti prava izobrazba doma, štera vodi mladino po trdoj poti do prave popolnosti. Naša mladina more braniti i čuvati vero naših dedekov, more vüpati v bodočnost i nad vse lübiti delo. Vera, štera je ideal živlenja, more biti vsigdar na prvom mesti. Mladina more vero dobro poznati i po njej živeti. Sveti Oča so pravili, da je vzgoja mladine ravno tak potrebna, kak prava pot do zveličanja. Brezi prave verske vzgoje je vsa düševna izobrazba betežna. Velki vpliv ma na vzgojo mladine, čtenje knig i časopisov. Iz njih črpa človek svojo düševno hrano. Paziti moremo, ka čtemo. Čuvajmo se slaboga čtenja, ar naša düša je kak njiva, štera iz knig pa časopisov jemle v sebe dobra ali slaba zrna, štera rodijo dober ali slab sad. Ne gledajmo na kepe i velikost časopisov, nego na dobroga düha v njih. Novine so edne od najbolših listov za mladino Slov. krajine, štera se mora vzgajati na podlagi božih istin. Mladina se more vüpati v Bogi i vervati v bodočnost. Zato pa mora meti dobro volo, štera pela vsikdar do zmage. Mladina nesmi nikdar obvüpavati, vsigdar more samo zidati, more biti poštena i lübiti cerkev. More iti po dobro začrtanoj poti, štera pela do zmage düše proti grehi. Mladina more biti tüdi delavna, more gojiti lübezen do domače grüde. Zavedati se mora, da zemla, štera je vredna žrtev i znoja, je vredna tüdi lübezni. — Mladenec. Alleluja pariških ino okoliških Slovencov. Sin našega gospoda bana, dr. Natlačena, tüdi med našimi izseljenci. Po dokončanoj popoldnešnjoj pobožnosti si je vnogi zgučao, da tak lepoga Vüzma niti doma nesmo meli, kak eti letos. Da je zaistino tak, vam nakratci napišem naše veselje. Začnem z pripravami na svetek. Meseca februara so se razposlala vabila na vüzemsko pobožnost na Gravelli, predmestji Pariza. Zbralo se nas je nad 80. Zahvalimo se vam, g. urednik, da ste naš poziv objavili v Novinaj i M. Listi, vnogi so odgovorili, da so zvedeli po Novinaj za sestanek, ki jih dobivajo, ali so njim pa domači pisali, kda bo te sestanek po glasi Novin i Marijinoga Lista, šteriva dobivajo. Pa to je bila samo ednostranska priprava. Mi smo šteli meti lepi svetek, zato smo se na drügi način tüdi pripravlali. Pripravlali smo se tak, da smo se vadili v spevanji. Od dela otrüjeni smo se zbirali ali v Parizi pri g. Orešniki, ali v Villiers s Marne ali pa v oddaljenom Val Pompadori. Vaje so trpele včasi do polnoči. Zmes se tüdi kaj zasmejali i pogovorili. Vaje na Gravelli par nedel pred Vüzmom so nam pokazale, da je lüdem, ki so dobre vole, vse mogoče. Vsaki nas je dobo tiskane pesmi z molitvami vüzemskimi. Vüzem je bio lepi sunčni pri nas, čeravno malo hladen. Po osmoj vüri smo se že začeli zbirati na Gravell-i. Gospod Orešnik so spovedavali že na Veliki petek v Viliers sür Marne-i, na Veliko soboto v Val Pompadori i na Vüzem na Gravelli. Ob poldvanajstih je bio konec spovedavanja i se je začela predga v prijaznoj cerkvici, posvečenoj Angelom Čuvarom. Predga je bila duga i primerna za te veliki svetek. Pred predgov smo zaspevali pesem: Zapoj veselo o kristjan ! Po predgi je bila popevana sveta meša, med šterov smo spevali naše stare pa tüdi nove vüzemske pesmi. Najbole se je vsem dopadnola predobhajilna: Molite Angeli. Sküpno nas je sprejelo sveto obhajilo okoli 70. Po svetoj meši so gospod Orešnik blagoslovili jestvine. Po dobroti g. Kerec Mihala i njihove žene Rozalije je vsaki vdeležence dobo edno rumenko pa falajček domače povitice. Za lübezniv! dar se prav iz srca zahvalimo dobrotnikoma. Prav po domače smo se počütili pri obedi, kde so nam g. Orešnik držali lepi drüžbeni govor. Trüdov g. Orešnika nikdar ne bomo pozabili. Ob 4. smo meli večernice i to popevane. Toplo se zahvalimo g. bogoslovci Natlačeni, sini našega prelüblenoga bana, da so prišli med nas i pri večernicaj z g. Orešnikom i g. Mačunom popevali Marijine litanije naprej pri oltari, mi vsi smo njim pa odgovarjali. Zmes smo pa popevali tüdi lepe naše vüzemske pesmi. Pesem je tekla gladko i v srce segajoče. Ne so se je mogli načüditi niti Francozi. Edna francoska drüžina nas je pitala, v kakšem jeziki smo spevali te lepe pesmi. I smo njim odgovorili, da v slovenskom. Tak dobi naš jezik po pesmi ešče v tüjini čast i diko. Ta drüžina nas je oprosila, naj jo obvestimo, kda znova pridemo, ka pride med nas. Na zadnje smo se sküpno fotografirali i spevali naše lepe narodne pesmi. Če bode fotografija gotova, tüdi njim edno pošlemo. Ne moremo se zadosta zahvaliti g. Orešniki za njihovo požrtvovalno lübezen, kak tüdi ne č. g. Natlačeni i g. Mačuni. Vsem Bog povrni obilno na tom i drügom sveti ! Poleg teh gospodov se pa tüdi toplo zahvalimo vsi vdeleženci vsem, ki so na kakšikoli način pripomogli, da je naša düša vživala tak sladko tolažbo na veseli Vüzem v tüjini. — H. A. Sedemstojezero rublov so znorili državo — to je na vnoge milijone dinarov — višji rusoski uradniki pri izdavanji šolskih knig. Pa to ne čüdo. Če nega Boga, nemre biti greh noriti. Če nega pekla, česa naj se bojijo? Če nega nebes, kaj naj čakajo na drügom sveti? Vidite, kama pela boljševizem? Sam sebe vničava, kda se bori proti Bogi i veri. Čuvajte se lažnih prorokov! „Inkvzicija i comprnice pravde so sramotni zamazek papeštvo i katoličanske Cerkve Mi tüdi obsodimo inkvizicijo i comprniške pravde Srednjega veka i držimo s sv. Bernardom, ki je bio mnenja: „Da trbe lüdem vero posvedočiti i ne je nikomi vsiljavatiˮ. Ne s silov, nego z lübeznostjov moremo drüge pridobiti za vero. Načelo, štero socijalisti tak radi ponavlajo po delavskih sodiščih: „Če ne postaneš moj brat, ti razbijem glavoˮ, ne paše za vero lübezni. Tiste nečloveče kaštigane comprnije so ne bile samo krivo-verstva, nego so se protívile tüdi drü-iabnomi i dríavnomi redi, napadah so zakon, imovino i drüiino. Od Albigenzov pravi Slobodomislec Francuz de Consonq „Nasilne mere katoličanov so ne izzvale krivi navuk v verskih zadevaj, nego zaničavanje i rüšenje cerkvi, napadi na osebe itdˮ. I te so kaštigali vse hüdobije s smrtjov, tak tüdi vekše kraje, zakonolomstvo, bogokletstvo itd. Za toga volo so podvzele svetske oblasti (i ne Cerkev) kaštige proti krivovercom, ki so se ne dali podvčiti i se ne šteli popraviti, ar so je držale nevarne za državo. V Nemčiji je najrazsvetlenejši Hohenštanfovecˮ, Slobodomislec Fridrih II. Vpelao smrtno kaštigo i v Španjolskoj krao Ferdinand i Izabela. Vsaki, ki se je včio zgodovino, zna, da so pápe vsigdar bole povdarjali milobo, kak strogost. Ali pape so mogli v Španjolskoj samo imenüvati velikoga ali generalnoga inkvizitora, ga opominati na smilenost pri vršenji slüžbe i to se tüdi zgodilo. Na vršenje njegove slüžbe so pa ne mogli vplivati. Španjolski kralovje so ne dopüstili, da bi što pri inkvizicijskom sodišči napravo priziv na papo. Mlenje za izsiljavanje kakšega priznanja je ne bilo vpelano na želo Cerkve, nego nasprotno proti najostrejšoj papinoj prepovedi. Na katoličanskom vzhodi i v samoj Italiji ne bilo nikših grozodejstev. V Španjolskoj i Nemškoj je bilo to ravno obžaüvanja vreden beteg tistoga časa i zraven ešče dühovna küga, ki je vladala tüdi med protestanti na saksonskoj zemli za časa Lutera i Melanhtona pa ešče v dosta hüšoj meri, ar je svetski sodnik določüvao, če je kakša stvar krivoverstvo ali ne. Zato pa, če što misli presoditi inkvizicijo i comprniške pravde, mora tüdi poznati dühá tistoga vremena. Ali smešno je, če se ravno socijalisti i komunisti tak strašno zazavajo na te stvari. Da pri tom močno pretiravajo i močno lažejo, je samo po sebi razumlivo. Njihov voditeo je na prvom mesti, je odpadli dühovnik Llorente, ki se ma zahvaliti slobodnim zidarom, da so ga proglasili za generalnoga tajnika inkvizicije v Madridi, ki je svojo domovino izdao Napoleoni I., vnoge cerkve i samostane oropao i kda so ga izgnali v Pariz, je šteo zvmiti s svojim neistinskim opisüvanjom vso krivdo inkvizicije v Španjolskoj na Cerkev. Tüdi protestantski zgodovinarje ga majo za slepara. Če pa pri vsem tom, na žalost, ešče itak ostane vnogo, je istina tüdi to, da nišče bole ne obžalüje toga, kak sama Cerkev. Inači je pa pri komunizmi. On se hvali za svoja grozodejstva pred tistimi, ki so ne njegovoga mišlenja. Drži krvižedne govore i spevle takše pesmi. Zagovarja francusko revolucijo iz 1. 1789. i Pöblove krvoločnosti v Parizi 1. 1870., strahovite požige slobodomisleca. MOJA NAGROBNICA. Vi vsi, ki mimo greste, vi bratje in sestre s ceste, ki je življenja našega podoba, Postojte: Tu trüplo počiva nekoga! Ne Vprašajte za njegovo ime, kar ve o sebi sam pove: Telo tu moje čaka zadnji dan, düh je odplul v božji pristan". — Telo se je spojilo že s prstjó — iz nje je bilo nekdaj narejeno — vse naokrog je temnó, vse z molkom prepleteno . . . Če pa uho nasloniš tik križnega dreva, kjer zemljá glavó odeva; če je čisto tvoje Srcé, boš rekel: Čuda se godé ! Slišal boš pesmi čüdovite: neutrudno ti bodo naproti brzele, kakor bi žice brzojava drhtele, razumel boš tajne vekovite. — Če bi pa kopal v to sveto zemljo — ne skruni s tem tega prostora, Sicer bi te morda še mučila mora — bi videl: Rdeč jezik ostal je samó. — Celo telo že uživa pokoj, jezik pa kazen za greh svoj: Ker je tolikokrat onemel, ko bi moral govoriti. — Morda govoriti ni smel? Ne smemo krivitil — Pa Bog je že sodil in kazen prisodil: Če bi v borbi za govor umrl, milo bi nate zdaj zrl — ker tega nisi storil, do Sodbe se boš pokoril 1 Vse, kar si kdaj živ zamolčal, skozi zemljo boš svetu odda!. — Do konca dni boš oddajna postaja, prevélika bila je tvoja zatajal Čisti te bodo Slišali, otroci cvetje videli, ki bo nad tvojim telom vzklilo, nedolžne oči razveselilo. — Mavrica rož bo tvoja odeja, najlepše nosila bo meja. — Najčistejši bodo okušali tudi njih vonj, nečisti pa bodo poskušali, toda zastonj.. ci. 2 NOVINE 2. maja 1937. NEDELA po Vüzmi peta. Evangelij (Janoš 16). Tisti čas pravo je Jezuš svojim vučenikom: Zaistino, zaistino Velim vam: Či kaj bodete prosili Očo vu imeni mojem, da vam. Do eti mao ste nikaj nej prosili vu imeni mojem: proste i vzemete, naj radost vaša puna bode. Eta sam po prilikaj gučao vam. Pride vöra, gda že ne bom po prilikaj gučao vam, nego bom očivesno vam od Oče nazviščavao. Vu onom dnevi vu imeni mojem bodete prosili, i ne Velim vam, ka bom jas proso Očo za vas, ar sam Oča lübi vas, ka ste ví mene lübili i Vervali ste, ka sam jas od Boga zišao. Zišao sam od Oče i prišao sam na ete svet: pali ostavim te svet, i idem k Oči. Velijo njemi vučenicke njegovi: Ovo zdaj očivesno gučiš i prilike nikakše ne praviš, zdaj Znamo, ka vsa znaš i nej je potrejbno tebi, ka bi te što pitao: po tom verjemo, ka si od Boga zišao. Razgled po katoličanskom sveti Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in Socialni stiski naših dni,—Družina komunizma. Toda zabloda komunizma je tudi v tem, da se dviga proti naravnemu in božjemu redu — proti drüžinski skupnosti, ki jo je sam Odrešenik povzdignil v posvečene, zakra-mentalno skupnost. Proletariat si ne sme urejati svojega zakona s stalno in nerazdružljivo vezjo med možem in ženo in ne sme živeti družinskega življenja s svojimi otroki. Zakaj če očé skrbi za ženo in za otroke, njihovo vzgojo in prihodnost, bo nehal skrbeti za celokupni proletariat. Svobodna ljubezen in začasna skupnost v svrho rojstva otrok naj nadomestila trajno in zakramentalno zakonsko zvezo. Otroci proletariata ne pripadajo staršem, marveč splošni proletarski skupnosti. Zato naj drüžba skrbi za otroke in jih vzgaja, ne starši. „Ljubezen starševˮ, uče komunista je največkrat škodljiva ljubezen; otrok, vzgojen od staršev, je izvečine antisocialen.ˮ „Drüžino naj nadomesti komunistična stranka!“ S socialno odgojo proletariata je treba vsaditi v srce otrok samo ljubezen in spoštovanje do vsega proletariata. V komunistični družbi ni mesta za ljubezen otrok do staršev, ker je ta ljubezen,kakor pravijo, kal meščanske drüžineˮ in po njej meščanske družbe in narodnostiˮa komunizem mora biti načelno proti vsaki narodnosti, ker je ta samo ovira proletariatu do končne zmage (diktatura). - Prisilno gospodarsko in socialno življenje. Te zablode komunizma so tako nasprotne človeški naravi, da niso mogle izostati najusodnejše posledice, ki jih tudi uradni krogi komunistov v Rusiji ne zakrivajo. Ves svet ve za tisto veliko število zapüščenih otrok, ki niso poznan ne materine ljubezni ne očetove skrbnosti in begajo brez vzgoje po mestih in vaseh. Ti otroci so zrasli brez nravnih in verskih načel in so sedaj prava egiptovska šiba za narod in državo. Zato so morali komunisti sami svoje zakonsko pravo ali prav za prav »nepravo* preurediti, ker so se ustrašili posledic svojih lastnih načel. Tako zopet vidimo, kako se kršenje nravnih in božjih zakonov vedno maščuje. Dalje. Mehlka. Dühovščina je pregnana i na sto ali dvestojezero lüdi dovoli bolševiška vlada samo ednoga dühovnika. Cerkve so zaprte, vzgoja po veri je Prepovedana, moliti se ne sme niti v drüžinaj. Tistim drüžinam, v šterih se moli, vzeme država vso vrednost. Tak je vzela že Štirijezero drüžinam. Šola je brezverska i vučitelje moro prisego položiti, da bodo brezverci i brezversko vzgajali. Deca se včijo pesmi, da bodo brez Boga živeli, zažigali svete podobe i če trbe, tüdi dühovnike. Deco včijo že v šoli na spolne živlenje. — To zadnje je tak razburilo stariše, da so se začeli opirati vladnim odredbam, cerkve odpirajo i molijo v njih. Sveti oča so tem preganjanim katoličanom poslali zadnjo okrožnico, kak so Novine že pisale od nje, v šteroj opominajo vse, da njim lübezen do Boga i bližnjega mora preiti v krv i meso. Strašne so borbe, a Kristušovi dühovniki skrivoma hodijo preoblečeni v delavce ali drüge svecke lüdi v stalnoj smrtnoj nevarnosti med trpeči narod i ga krepijo z verov Kristušovov. Politični pregled. Domači. Odbor za prošnje i pritožbe je meo Preminoči tjeden sejo v Belgradi, na šteroj so se rešile prošnje, ki so že leta i leta čakale na rešitev. Ar so se razmere med Jugoslavijov i Italijov srečno zbolšale, je prišla na vrsto zdaj Albanija, da se tüdi v toj nam sosednoj državi obrne politika na prijazno stališče proti nam. V te namen obišče te dni Albanijo talijanski zvünešnji minister, grof Ciano. Svetovni. Austrija. Sušnigg, austrijski državnik i Mussolini, Italijanski državnik, sta se Znajšla v Benetkaj i dogovori^, da bode Austrija ostala v zvezi z Italijov i Nemčijov pa vodila politiko sporazuma z Jugoslavijov. Isto bo delala tüdi Madjarska. Francozka politika je štela najmre potom Češke, štera ma istotak zvezo z Rusijov kak Francoska, odtrgati Austrijo od Italije i Nemčije pa jo privezati skoz Čehoslovaške na Francijo. Francozi so zato obečali Austrijcom i Madjarom, da njim nazaj postavijo na prestol Hab-sburžane. Zmagala je pa italijanska politika i se je zjalovila francozka. Naše podonavske države so najmre v prvoj vrsti sosede Italije i se od nje lejko koristijo, dokeč je Francija daleč i v teh letaj zavezništva nam je ne dála nikše ugodnosti, če odračunamo to, da je püstila naše delavce v svojo zemlo, ka je pa dovolila i drügim državam. I gda je tem davala vekše ugodnosti, za naše delavce ešče dozdáj neso odobrene v pariškom parlamenti kon-vencije i zato naš delavec, če se tam ponesreči, nema pravice do odškodnine, kak majo to pravico drügih držav delavci. Najbole se pa vlečejo države vkraj od Francije zavolo komunizma, ki se tam močno širi. Romunija. Polkovnik Beck, Poljski zvünešnji minister, je obiskao Romunijo, kde se je stara zveza med Polskov i Romunijov ponovila i potrdila. Namen te zveze je Obramba proti boljševiškoj Rusiji, ki bi rada Šla prek Romunije do Čehoslovaške proti Nemčiji, ki bolševizma nešče poznati. Španija. Veroborci idejo naprej proti Bilbaui i zavzeli so mesto Durango. Poleg Madrida sta se obe sovražnivi stranki pomirile tečas, ka sta pokopale svoje mrtve. Kda so mrtve pokopali, so se vojaki rdeči i beli obinoli i tak šli nazaj v svoje strelne jarke. Kak nebi, ve se bratje kolejo medsebov i popravici rdeči ne vejo zakoj se borijo, ar so robi ruskoga brezpožnoga komunizma, šteri na svoj mlin goni samo vodo, Židovje se mastio, gda se katoličanci kolejo. Francozki komunist se je strezno. Rüdar Antoine Desprez je šo v Španijo pomagat rdečim. Zdaj se je vrno nazaj v Francijo i je napisao sledeče: „Sramota je, ka se na Španjolskom dogaja. Kak komunist sem so, da bi brano delavski razred. Dnes nesem več komunist, ar sem vido, kak so delali z menov i mojimi tovariši. Vido sem kak so se voditelje skrbno varvati, da bi se pokazali na fronti. Daleč za fron-tov v Albaceti hodijo na šeto, pa se vozijo vaotomobilaj i stegnjeni sedijovnjih kak kakša lokomotiva. Vido sem vnogo Španjolcov, šteri so se z revolvom za pasom mirno sprehajali po Valen-ciji, mi smo pa meli samo to pravico, da smo si dali kožo preklüknjati od sovražnikovih krugeo. Vido sem preveč hüdodelstev, preveč osmrtitev. Tam doli anarhist dela ka šče. V nogo mojih tovarišov se ne povrnilo i se jih tüdi nikdar nebo. Grozote iz Španije. Dva ko-munističniva lista „Solidaridad Obre-ra“ i „Vanguardia“ pišeta iz rok komunistov i komunistinj, da so tak zvani ženski bataljoni nikaj drügo ne, kak küpi vlačüg. — Švedski list „Nya Dagligt Allehande" objavla reči, ki so dokazane v Španiji. Nešteto cerkvi i hiš so porüšili i izropali komunisti pa grozovitosti počenjali z neštetimi. Naj omenimo samo dvojo grozovitost. V Llora del Rio so zakonske moške ali pobili ali so je pa pred cerkvena vrata odegnali i je tű prisilili, ka so si mogli sami skopati grobe, v štere so ešče žive zakopali. Drüga reč je ešče straš-nejša. V Palma del Rio so pobili 40 žensk i ženo trgovca, Donna Blande de Lucijo, so komunistinje slekle z obleke potem, ka so njej trgovino oropale i tak slečeno so izročile rdečim svinjarom, ki so onečastili žensko, ki se jih je nemogla braniti. I gda so jo onečastile te zverine v človečoj podobi, so njej privezali kamen na šinjek i so onečaščeno telo vrgli v vodo, da se je potopilo. Je to borba za pravice delavstva! ? Je to borba za zbolšanje siromaškoga stana ? To početje je hüjše od trganje zverin, štera poštenja nikdar nikomi ne vzeme. Sram jih naj bo, ki z takšimi nesnajžnimi sredstvi ščejo priboriti pravice tistim, šterim jih je jedino Kristuš priznao i jedino njegov navuk more zagotoviti. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. NAROČNIKOM! Lepo prosimo naročnike, da nam poravnajo naročnino. Čeke smo priložiti k toj številki. Če bi med tem časom prišo penez, kak to razpošilamo, naj čeke shranijo na poznejši čas. — Uprava Novin. Na misijon g. Kereca v Jun-nanfu-i na Kitajskom, je darüvao Smodiš Franc z Beltinec 10 Din. v zahvalo, ka je po sv. Ivani Boski zadobo zdravje. Penez je naša uprava včasi odposlala na Rakovnik. Bogato naročnino za Novine nam je poslao v zneski 60 Din. preč.g. ev. dühovnik Darvaš Aladar iz Križavec. Bog plačaj! K občinskim volitvam. Dne 6. jun. t. 1. se bodo vršile občinske volitve v ništernih občinaj. Dragi Volilci, že blüzi pri pragi stojimo, da si bomo zvolili može za Občinsko upravo i župane. Dužnost nam je naprej dobro premisliti, da si zberimo dobre može za odbornike i predsednike občin, predvsem prijazne, potrplive, Zanesite i pravične, da nas ne bodo s psüvanjom zavrnoli, gda bi nam trbelo kakšo pomoč od njih prositi. Najbolše bo, če so gde že sprobani dobri možje, da te zvolimo i ne smemo gledati, jeli so z naše ali s sosedne vesi. Pravičen mož, je tüdi pravičen župan. Če poglednemo na več občin, vidimo, da so si te že zbrale dobre može, krščanskoga mišlenja stebre.' Ne poslüšajmo pa nigdar možov, šteri nastopajo v volilnih listaj, če drüge blatijo, ki nastopajo s svojimi listami. Takši kandidati vse oblűbmo, a nikaj ne zvršijo. Sprobani Pravični možje pa majo dokaze za svojo pravičnost v svojem deli. Zato pa volimo pravične može za župane na listi J. R. Z. Na toj listi se Zednim zahvalimo zdajšnjoj vladi na vnogih dobrotaj, štere nam je spravila pri živini i vsem drügom. Tak nam Bog pomagaj pri volitvaj. — Kmet volilec. Martjanci. Pri nas je že dugá leta ne bila nova sv. meša. Letos, julija 11. mo mi tüdi meli to veselje, prvo sv. mešo prikažejo te te den č. g. Sukič Ivan, novomešnik iz Moravec. Ki mate stare knige k odaji, je lehko ponüdite na odájo g. Hribov-šek Ivani,;zobni atelje, Zagorje ob Savi. Ka nam javlja naš naročnik iz Zaječara v Srbiji: »V Zaječarí je nova katoličanska cerkev, za ednok ešče brez zvonika. Župnik je sin siromaških pravoslavnih starišov. V mla- Prosvetni domovi. Dnešnji zburkani čas zahtevle močne, cele lüdi, izklesane, značajne, svete düše. Gda stopita dečko i deklina iz šole, se njima olajša srce. Vidi se njim, da je zdaj prišla sloboščina i ne čütita več nad sebov ostroga po-glega vučitela. Pa itak je to gledanje napačno. Priznati moramo, da nam dendenešnja šola ne nüdi potrebnih i zadovolivih uspehov, ar človeka od-gaja preveč ednostransko, da lejko živi pravo istinsko živlenje, štero prosi i zahtevle tüdi predvsem drüžabne vzgoje, vnogo gospodarskoga i prosvetnoga znanja. Toga nam pa šola ešče nigdar zadosta ne dala i ne davle. Mladina stopa iz šole v živlenje, neizküšena, nepripravlena, nezrela. Vsem tem, šteri zapüščajo šolske klopi, trbe odpreti v vesnici, v fari šolo živlenja. I ta šola je v Prosvetnih domovih. Prosvetni dom je domače ognjiš-če, sküpen, topeo dom, kep katoličanskoga živlenja v ednoj fari. Neštete so koristi, štere majo drüštvenih, kak tüdi vsi farniki od Prosvetnoga doma. Tü je šola živlenja za vse One, šteri so izstopili iz lüdske šole. Tü se vršijo tečaji za vertinje, kmetijsko-gospodarski tečaji za moške i dečke, obrtniški i delavski. Prosvetni domovi so odgojni zavodi, gde se odgajajo večšarje v kremenite, močne katoličanske značaje. Tü je tüdi zatočišče mladini, gde se zberajo v svojih marlivih ogračekaj, dekline v dekliških kroškaj ali drüžbaj, dečki v deških odsekaj itd. Za kmečko mladino so pa takši domovi prava kmetijska šola. Tü se njim nüdi navuk za vse vrste gospodarstva po raznih predavanjaj. Tü sprejema kmečka mladina tüdi potrebne nasvete gledoč na gospodarske organizacije, kmetske zadruge, hranilnice, posojilnice, živinorejo i vse drüge živlenjske potrebščine i znanje. Cela fara ma od takšega doma neizmerne koristi. Da bi pa Prosvetni dom dosegno kem bole svoj cio, moramo pri njegovom postavlanji znati, kakši naj bo. Naloga Prosvetnoga doma je predvsem, da nüdi katoličanskim drüštvam i organizacijam prostor za udejstvova-nje. V te námen mora biti na razpolago primerna dvorana z odrom, štera slüži za shode, predavanje, igre i slavnostne akademije. Poleg odra naj bo na desnoj strani garderoba za moške, na levoj garderoba za ženske. Odzaja za odrom naj bo drüštvena soba, gde se zberajo člani i članice na svojih sestanka]. Tü je lejko nameščena tüdi knjižnica i čitalnica. Poleg drüštvene sobe naj bo soba za seje i pevske vaje. V najnovejšem časi trbe misliti tüdi na to, da je v Prosvetnom domi nameščena tüdi zdravniška (doktorska) soba, gde ma okrajni Zdravnik svoje ordinacije, za tak zvane dečje domove, kopalnica i telovadnica. Vsakši prostor slüži svojemi nameni i svojoj nalogi. Pa v večih mestaj majo v Prosvetnom domi tüdi krajevni muzej, gde shranjüjejo domače umetnine i Zanimivosti dotične fare. Skratka, Prosvetni dom je poleg cerkve najvažnejša točka, gde se zberajo farniki. Kakšega pomena so Prosvetni domovi za katoličanstvo, nam pokažte tüdi to, da so neprijatelje kato- ličanstva pred leti, gda so bili na vladi, dali zapreti vse katoličanske domove i zapüstili vsa Prosvetna drüžtva v Sloveniji. Obtožili so jé, da prej so i delajo proti državi. Najvekša katoličanska kulturna Slovenska organizacija je bila razpüščena. Nad 400 drüštev je bilo zabranjenih, nešteto domov zapretih. Kelko škode za katoličanske Slovence! To je bio bar-barski požig prosvete, Plüska v obraz katoličanskomi lüdstvi. Ali to lüdstvo se je ne zbojalo. Prosvetno drüštvo seje preselilo v cerkev, štera je poleg zapretoga doma, pod zemlo, v katakombe, da iz njih pride šče z vekšov slavo v. Po več letaj pa je prišo nazaj iz voze, v štero so ga vrgli naši politični neprijatelje, naš slovenski voditeo, Dr. Korošec i odpro svojemi lüdstvi njegova prosvetna svetišča — Prosvetne domove. Prosvetno drüštvo je stopilo iz katakomb, pomlajeno, z odločnov volov, da vse naše prosvetno i kulturno živlenje bo slovensko i katoličansko. Tüdi naša krajína mora vstanoti v novo prosvetno, gospodarsko i kulturno živlenje. S svojimi trüdi i žüli mo si gradili žarišča prosvete Prosvetne domove. Svetlost, ki je pred skoro dvema letoma nanovo zasvetila iz slovenskih katoličanskih domov. naj nam bo v spodbüdo, da tüdi mi z pripravlenostjov položimo roke na delo za našo lepšo bodočnost. Grački Vili. K odaji je v Železnoj Gori, v Bu-sinščaki hš. 40., zidana hiša, poleg nje stüdenec, lepi veliki dvor, zemle okroglo 15 oralov. Iz toga dva orala šume, eden dober oral travnika, trije sadovnjaki, ostalo pa njive, vse v ednom komadi kre hiše. Küpci naj se javijo pri Perger Katiki. 2. maja 1937. NOVINE 3 dosti ga je vzela neka premožna gospa k sebi i ga dala včiti. Bogoslovje je zvršo v Rimi je jako izobražen, i goreči dühovnik. Mamo tüdi ednoga kaplana. — Cerkev sama je približno tak velika, kak martiniška kapela v Soboti. Zvonik bo ešče letos gotov. Pozdravlja Vas prav lepo i vse Vaše sodelavce. — H. M. Sportni klub Lendava si drži za dužnost, da se najtoplejše zahvaljüje vsem gledalom na športnoj tekmi med Lendavov i Sobotov, štera se je vršila 25. aprila v Lendavi. Posebno se zahvaljüje sobočkim i zvünskim gledalom, ki so na kakšikoli način podprli te športni klub. — S. K. Lendava. Odranci. Naša šola nas stane 713.995 Dinarov ino 15 par. To veselo vest zato naznanjamo, ka smo hvala Bogi, šolski dug v celoti izplačali. Občani smo prispevaii 518.995 Din. 15 par, podpore smo pa dobili 195.000 Din. Gda se toplo zahvaljüjemo + Krali Zjediniteli za poklonjenih 10.000 Din., se z ednim zahvalimo tüdi mil. grofici Zichy Mariji za brezplačni pesek i šoder, g. na narodnim poslancom za razne intervencije i vsem, ki so meli trüd pri zidavi od učnih oseb do zadnjega veščara, ar so vsi pripomogli k toj lepoj zidavi z delom, foringov, plačilom, brigov i darovi. Vsem Bog povrni . Občina. Lendava. Pri nas vprizori igro „Lepa Vidaˮ Prosvetno drüštvo v Beltincih. Igra se vrši 2. maja, v nedelo po večernici ob 3. pri č. Šolskih sestraj. Novine so naraste meseca aprila za 44 komade, odpovedanih je 6 komadov, čisti narastek 38 komadov. Marijinoga Lista je naraslo 19 komadov, odpovedan en komad. Čisti narastek 18 komadov. Zahvalimo se čast. slüžabniki božemi Antoni Martini Slomšeki i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo po sv. Cirili i Metodi sladko Srce Jezušovo, naj zadobita čast oltara i z svojim dühom napunita slovenski narod, naše liste i jé razširila. Podpora občinskim siromakom. Naši banski svetniki so prosili Kukorico za naše siromake. Ar kukorice banovina ne more poslati, je poslala gotov penez že pred tjedni na občine i določila, da se za te penez küpi živež siromakov, ti pa morajo javna dela za to opravlati. Če je pa siromak dela nezmožen, ne dužen delati, dobi podporo v penezaj, da si küpi živež ali njemi küpi občina. Črensovska občina je dobila 10 jezer Din. Iz potüvanja v Francijo od dne 13. IV.—17. IV. pošilamo iz Tiola prav lepe Iskrene pozdrave svojim staršem, č. dühovščini 3 vsem bratom i sestram cele Slov. krajine, šterih smo se tekom 5 dnevnoga potüvanja često spominali: — Šprager Marica, Benkovič Janoš, Unger Hani, Žohar Angela, Volf Franc, Krenn Alojz, Recek Viljem, Gaber Alojz, Berden Katica, Šveč Franc, Benkovič Ladislav, Horvat jožef, Gorički Kristina, Horvat Ida, Horvat Ana, Vršič Tončka, Krpič Marija, Merklan Štefan, Cipot Marija, Rajbar Ana, Hajdinjak Leopold, Borovič Štefan, Horvat Marija, Bokan Sidonija, Bokan Štefan, Dravec Anton, Bagar Franc, Banfi Frančiška, Ferenz Alojz, Kalman Peter, Jambrovič Drago, Radamovíč Stoja, Vučkovič Marija. Na podporo Novin je določo Višek naročnine v zneski 8 Din. Haindler Anton, Francija, iz Kuzdoblanja. Bog plačaj! Sobota. Materinski den priredi v Soboti v soboto „. maja večer ob 8., v nedelo, 2. maja, pa ob 10 predpoldnom za šolsko mladino drüštvo „Podrüžnica kola jugoslovanskih sester.ˮ Ki se šče vdeležiti v nedelo proslave, mora prle zadostiti svojoj verskoj dužnosti, to je sv. mešo i predgo mora poslüšati. Protituberkulozni teden se vrši od 2.-8. maja. V tom časi bodo odavali vučenci listke. Prosimo vsakoga, da ne odkloni toga maloga prispevka, ve stane vsaki listek samo 1 dinar. Zbrani penez kak tüdi darila se bodo javno obračunala i se bo vse porabilo v korist siromaškim bolnikom v kraji posameznih lig dispanzerov v Soboti. Marijanišče v Veržeji sveti v nedelo 2. maja z vsov slovesnostjov god svoje zavetnice Marije Matere Dobroga Sveta. Na predvečer spovedavanje, govor i blagoslov. V nedelo ob 5 vöri prva sv. meša pred Najsvetejšim z govorom. Sledijo tihe sv. meše kak ponavadi. Ob pol 10 vöri govor, nato slovesna popeva sv. meša pri Lurškoj votlini. Popold. ob 2 vöri ravnotam govor, slovesne litanije M. B. in blagoslov. Marijaniški in Martiniški salezijanski gojenci obhajajo te dan svoj mali eucharistični kongres, šteroga zaklüčijo popold. ob 3 vöri z javnov slovesnov eucharističnov akade-mijov v gledališko) dvorani. Marijini častilci ino eucharistični prijatelje vlüdno Vableni na te naš dvojni svetek! Advokat Dr. TONE CVETKO je otvoril advokatsko pisarno v DOLNJI LENDAVI naproti sodišča Premestitve. Premeščeni so sledeči vučitelje i vučitelice: Zaunfuchs Julija iz Hotize v Zamostje, Knajzelj Vladislav iz Dobrovnika v Pameče, Grum-Škulj Milena iz Brezovice v Škofje Loko, Zajeo Adolf iz Metlike v Gornjo Radgono. Mostje. Bridko nas je zadela novica, da je naš vučiteo, g. Fabiani Vladimir v mariborskoj bolnici vmro. Že dugši čas ga je bolo zob; prišeo pa je zraven neozdravlivi bacil, ki je povzročo naglo smrt komaj 24 letnoga mladoga vučitela. Bio je pri nas komaj par mesecov. Ar je bio jako dober vučiteo, smo ga vsi radi meli, posebno deca. Bog njemi je dao izredno lepi glas za petje. Pokojni je z njim večkrat pozdigavao slüžbo božo v farnoj cerkvi. Pokopali so ga v četrtek, 22. aprila v Maribori, Preminoči tork pa je bila v Lendavi za njega sv. meša, k šteroj so prišli v lepom števili vučitelje i vučitelice lendavske fare z nadzornikom na čeli i Šolska deca iz Mostja, pa vnogo prijatelov pokojnoga. Naj počiva v miri. Žalüjočim pa naše sožalje 1 Bogato podporo v zneski 100 Din. nam je poslao g. dr. Meško Jožef, profesor bogoslavja z Maribora. — Bog povrni 1 Najdena je edna puška na poti Črensovci—Dolnja Bistrica. Lastnik se naj zglasi na upravi Novin v Črensovcih, kde jo lejko dobi nazaj.' Kratki glasi. Dve sodbi na dosmrtno vozo. Pred mariborskim okrožnim sodiščom sta se zagovarjala preminočo soboto žena viničara Mihalek Karola i njegov zet, Kolar Drago, šteriva sta vmorila s sekirov Mihalek Karola iz Ogljen-ščaka nad Pólskavov i ga nato izrekla na cesto i poleg njega položila eden kolek, kak da bi ga kakši roparje napadnoti i bujli. Orožništvo je taki začnolo močno preiskavo, pri šterom je dognalo, da sta starca vmorila njegova žena i zet, šteriva so' taki zaprli. Zdaj je sodišče izpovedalo obsodbo nad njiva i sta obsojeniva na dosmrtno vozo. Nazaj k materinščino Na Angleškom so tak Irci kak Škoti že skoro popolnoma pozabili na svoj materni jezik i so samo gučali angleški. Zdaj pa, kda je irska dobila svojo republiko, so se začeli včiti vsi, ki so sploh ne znali irski, stari materinski jezik. Po njihovom zgledi isto delajo i Škoti. Ar je nova kralica angleška škotskoga pokolenja, se sama tüdi vči staroga pozablenoga jezika i podpira to gibanje. Oba naroda stakeltskoga pokolenja i mata sorodni jezik. Velika herbija. Večkrat so že listi pisali od velike herbije i to 70 milijonov dolarov, štero zapüšča nekši Amerikanec Pinter, doma iz Madjarskoga. Dva njegoviva sorodnika živeta v Osijeki, šteriva ta herbala to veliko šumo. Se zna, da se tomi veselita. Volitve v Kmetijske zbornice. Junija 27. se bodo vršile volitve v Kmetijske zbornice v našoj banovini. Vsaki srez voli ednoga svetovalca i ednoga namestnika. Volitve so tajne i se voli z listki. Kda volilec odda listek, mora pokazati Potrdilo občine, da je zaistino kmetovalec, kak zakon zahtevle. Volitve se vršijo na sedeži sreza i to v Prostori, kak določi predsednik občine sedeža sreza, to je pri nas kak določita predsednika občin Sobote i Lendave prostor za volitve. Volitve v gasilskom drüštvi. Na rednoj letnoj sküpščini gasilske zajednice za Slovenijo, ki se je vršila v nedelo v Ljubljani, so se vršite volitve. V glavni odbor je zvoljeni za starešino dr. Kodre. Med odbornike je zvoljen z našega kraja g. Celec Ferdinand z Sobote, v upravo za namestnika pa g. Lutar Števan z Črensovec. — Na letnoj sküpščini je sklenjeno, da se nazaj vpela slovenščina za komando s Slovenskim pozdravom: „Na pomočˮ. Na sküpščini se je tüdi sklenilo, da se ne smejo, gasilci odsehmao voziti po aotomobilaj zvez na veselice i da do se gasilcom davala Slovenska navodila i de se delalo za kem vekšo samoupravo drüštev i Zednim se je zahtevalo, naj država da gasilskim drüštvam 10 milijonsko posojilo pod istimi pogoji, kak je dala sokolskim drüštvam za odplačilo drüštvenih domov.____ Spravišče za pomoč invalidom Vršilo se je dnes tjeden v Ljubljani, na šterom se je zahtevalo, da se popravi krivični invalidski zakon, ki je brisao 20% invalidom podporo i betežne invalide izklüčo iz podpore. Invalidom, posebno našim, se godijo velike krivice, zato se je na tom zborüvanji znajšla cerkvena, vojaška pa Civilna oblast z zahtevov, da se te krivice odpravijo. Vnogi invalidi nemajo drügoga, kak po rečaj pesnika: Železno medajlo, leseno nogo, in cesto široko in brgle v roko. Veliko preganjanje katoličancov v Nemčiji. Tajna Policija v Nemčiji je dobila nalog, da pazi na katoličance, ki se neščejo pokoriti poganskim navukom narodnosocializma. Državni Pravdnik je na zatožno klop postavo šest nadškofov, 23 škofov, 2 prelata, 250 kat. dühovnikov i ešče svedoke, ki svedočijo, da je od vlade razpüščeno katoličansko drüštvo: »Mirovna zveza katoličancov", ne politično i ne protidržavno. — Cerkev ma velike borbe po celom sveti i trpi velike krivice, zato pa bodimo tembole goreči katoličanci i molimo za preganjane katoličance. Tajniško poročilo za leto 1936. na plenarnem zasedanji] srezkega kmetijskega odbora v Murski Soboti. Kmetijski pouk in tečaji. Kr. banska uprava gre srezu zelo na roko v tem, dá je do sedaj odobrila vse zaprošene kmet. nadaljevat šole, ki so bile lani v Gor. Petrovcih, Križevcih, Stanjevcih, Gor. Lendavi, Kruplivnik^ Serdici, Ženavci in Puconcih. Na jesen so se pa otvorile zopet v Križevcih, Gor. Petrovcih, Stanjevcih, Gor. Lendavi, Ženavlji, Šalovcih, Puconcih in Fokovcih. Pletarska tečaja sta bila v Križevcih in Dankovcih, gosp. potovalna tečaja pa v Vučji gonili in Bakovcih, žal, da se ni posrečilo, da bi kr. banska uprava dovolila stalno garnituro za tukajšnji srez ter sta zato sedaj menjaje po dva tečaja v tukajšnjem in lendavskem srezu. SKO je kril delno stroške za pre- davatelje in prispeval za oba tečaja. Tekom pomladi je bilo tudi 5 popoldanska praktičnih tečajev ob nedeljah za saditev, Škropljenje in oskrbo sadnega drevja v Pertoči, Bodoncih, Moščancih, Serdici in Gor. Petrovcih. SKO je prispeval potrebna drevesca in sredstva za tečaje. Na kmetijskih šolah so bili 3 gojenci. Organizacijsko delo. Škoda je, da je v srezu še vedno premalo zanimanja za drüštveno delo, ki je pred-pogoj napredka, a še obstoječa društva počivajo. Nekoliko bolj delavna so selekcijska društva, katerih je 16 z 730 člani in 1300 vpisanimi kravami, a tudi pri teh je še vedno premalo gospodarske samozavest!, da je delo namenjeno članom samim. Tako bi po premovanjih najraje vsi za nekaj časa prenehal! z delom. SKO je torej v okvirju možnosti in denarnih sredstev vršil svojo nalogo ter bo v tem obsegu dela tudi nadaljevat vspo-redno z akcijam! králj, banske uprave. Sport. Lendava : Mura 2:1 (2:0). Tak jako zanimiva nogometna tekma med Lendavčari i Sobočanci, je vzbüdila med občinstvom obojega sreza veliko presenečenje. Cel? tjeden je človek skoro ne čüo drügo, kak od tekme teva dva rivala, šteriva sta se borila za prvenstvo. Lendava je zaslüženo Zmagala z 2:1, če gli ka so Muraši v novinaj naglasili za sebe zmago. Igra se je vršila etak; Lendava začne igro, štera pa je dugo trpela brez uspeha za golom, zavolo močne obrambe. Po 40 minutnoj igri se posreči Lendavčarom po lepoj kombinaziciji prvi gol dosegnoti. Mura začne, a brez uspeha. Nemre predreti pot do Lendavskih vrat. Skoro po peti minutaj od prvoga gola, zabije Lendava Muri drügi gol, šteri je bio za Lendavo zmagovalni. Po par minutaj je postao pol čas. V drügom polčasi Mura začne igro i tüdi to pot ne so mogli dosegnoti svojega zaželenoga Cila. Nekak po 20 minutaj se posreči Muri zabiti eden gol. Rezultat je tak ostao do konca igre 2:1 za Lendavo. Igra od začetka do konca je bila jako živa i nad vse napnjena. Pohvaliti moremo vse Lendavske igralce. Se zna, da so tü pa tam nešterni igralci malo kvarili igro, a so jo taki popravili. Omeniti moremo posebno Starca, ki je bio jako dober. Od strani Mure so bili tüdi skoro vsi dobri. Žela njihova za zmagov, je izostala. Sodnik iz Ljubljane je jako dobro sodo i držao velki red med igralci. Tü pripomnimo, da so neštémi drukeraši malo preveč se spozabili s sebe i so se tak drli, kak če bi se njim kaj zmešalo. Namesto da bi se kembole lübili med sebov, tembole se sovražijo ob takših prilikaj. Ne pomislijo pa, da so si tak po rodi kak po krvi bratje med sebov. Če se toga zavedajo tak igralci kak i občinstvo, te v bodoče nede več nikšega sovraštva ne med Lendavčari i ne med Sobočanci. Pošta. Sep Martin, Gold Field, Canada. Ženi pošilamo i Novine i M. List, kak tebi. Ona nam piše, ka še 4 mesece od tebe nikših penez ne dobila, mi pa tüdi ne. Od tistih 300 Din., kak pišeš, mi nikaj ne vemo, nesmo je dobili. Išči je tam gor, kama si je poslao, — Lük J. Domajinci. Za Benko Alojzijo sprejeli po Benko Franci 100 Din., to je bilo poslano po čeki Doma sv. Frančiška. — Zver Jožef, Chicago. Pismo sina Ivana sprejeli i 100 Din., spisali za kritje vaše letošnje naročnine, ki smo jo dobili po Weiss Travel Bureau-i. Prvejšega pisma smo ne sprejel — Kmetje Slov. krajine, živeči na Štajari. Dragevole bi prečteli i rešili vaše pismo, če bi samo eden bio podpisani. Mi zavolo odgovornosti pred Bogom i civilnov oblastjov ne podpisanoga pisma ne prečtemo, je zato tüdi rešiti ne moremo. Ka se bojite podpisati, ve vašega imena uredništvo ne izda. — Mihalič Jožef, Šülinci, Oprosi Barber Anice domače, naj nam pošlejo njeni naslov v Franciji, ka njej pošlemo naše liste, ma najmre nekaj više plačano. — Zorjan Alojz, Domajinci. Odsehmao dobite tüdi Novine, teliko je hči više poslala naročnine letos i za vas. — Zelko Marija, Stevensville. Peneze sprejeli; Bog plačaj ! — Heindler Anton, Arrancourt. Naročnino na vsa leta sprejeli, na letos tüdi. Na podporo je ostalo 8 D. Bog plačaj ! Sep Helena, Melinci. Moževi dali odgovor v pošti, da penez ne prišo, ti njemi pa piši. — Ki so nas prosili Kalendare srca Jezušovoga, naj se hitro javijo, par komadov smo jih dobili po dugom čakanji komaj zdaj do rok. — Német Marija, La Chatre. Naročnino sprejeli, na lani i letos vse plačano, viška nega, kak pišeš. Vganko sprejeli i dobiš nagrado. — Zakojč Mihal, Montreuil. Celoletno naročnino sprejeli, na koj je Višek, prosimo odgovor. — Horvat Štefan, Vilerstevant. Sprejeli 64 Din. 20 p. S tem plačano za december lanskoga leta 6 Din., ovo na letos do konca septembra. — Katič Marija, Doamerany. Sprejeli lansko naročnino i na letos ostalo Din. 28*70. Kalendar poslali. — Ferko Marta, a b Hermi-not. Sprejeli 96 Din. 30 par. Daj nam odgovor, da li je tvoj naslov Herminot ali Bauheminot? — Gostan Trezika, Dam-martin. Sprejeli 64 Din. 20 par, lani ostalo 3 dinare, plačano do konca novembra. — Mujdrica Terezija, Pochon, Din. 70 60 sprejeli. — Zver Jožef, Chicago, 1336. N. Clark Str. Din 100 sprejeli. KARITASI! Gledajte vugodnosti zavarovanja pri Če sta zavarüvaniva mož i žena, ali pa dovec i dovica pa edno dete, se brezplačno zavarüjejo tüdi vsa ova deca od starosti 2 let do 16 let. Če dete vmreje, se plača posmrtnino do 7. leta 300 Din. od 7. do 16. leta pa 500 Din. Če se pa dete smrtno ponesreči, Charltas izplača dvojno zavarovalnino, to je 600 ali 1000 Din. Plača se pa samo 5 Din. mesečno zavarovalnine. Gledajte eden dokaz. Horvat Anton, predsednik občine Črensovci, se je zavarvao s svojov ženov i plačüvao skoz dve leti mesečno samo 5 Din. Zdaj njima je vmro 9 let star sinček, Jožek, i sta dobila 500 Din. posmrtnino. Ki mate namen, da se zavarjete z svojimi vred, Zglasite se pri zastopniki KARITASA ŠINKO JOŽEFI v LENDAVI, Glavna ul. 31. 4 NOVINE 2. maja 1937. Pismo g. Kerec Jožefa, mis. na urednika Novin J. M. J. Yunnanfu, 12. febr. 1937 Prečastiti gospod Klekl ! Naše šolske sestre iz Slovenske Bistrice so dne 26. decembra 1936 srečno dospele v Hongkong, kjer so je naši gospodje misijonarji po moji priprošnji srečno spravili na süho in so morale tam ostati 14 dni, da so njim vredili potne liste za francosko Indokino. Končno jih je ladja King Yuan 14. januarja 1937 srečno pripeljala v pristanišče Haiphong, kamor sem njim jaz iz Yunnanfu-ja prišel naproti. Že meseca novembra, ko sem se jaz po svoji bolezni vračal iz Kwangtunga, sem povsod prosil za njih sprejem in pomoč v slučaju, da jaz sam ne bi mogel priti njim pomagat. V Hong-kongu sem naprosil Kitajske Sestre Presv. Krvi, da bi je sprejele pod streho in je pogostile, dokler ne bi bilo kake ladje, ki bi je odpeljala v Indokino; in te dobre sestre so njim tudi zelo šle na roko in je gostile skozi 14 dni. V Haiphongu sem naprosil tudi francoske carinarnike, da bi njim šli na roko pri prehodu, in moj prijatelj in dobrotnik gospod Benevisi mi je tudi obljübil svojo pomoč v slučaju, ako jaz nebi mogel pravočasno dospeti v Tonking. V Hanoi-ju sem tüdi naprosil generalno direkcijo francoske železnice, da bi dala prosto vožnjo sestram. Na meji Tonkinga in kitajske meje Hokeou sem tudi naprosil svoje znance in carinarnike, da bi njim zastonj poskrbeli prenočišče in je oprostili carine onih predmetov, ki bi morali spadati pod državno takso. V Kai Yuenu sem naprosil gospoda Rubinoja, železniškega nadzornika, da bi sestre pogostil in gospoda Saffranyja, železniškega nadzornika, da bi njim dal na razpolago svojo vilo za prenočišče, da bi tako brez težav in čem Cenejše skozi prišle, v Yunnanfu-ju bi pa sam počakal in je prevzel in poskrbel za nje stanovanje, dokler nebi prišel čas za nadaljno potovanje v Chaotung. Ker sem iz Hongkonga bil pravočasno telegrafično obveščen o njih prihodu na Kitajsko, sem se sam potrudil, da sem še pravočasno dospel njim v Haiphong naproti. Seveda, da ob moji lastni pričujočnosti je tudi vse zelo gladko šlo skozi vse te omenjene točke in smo pod posebnim božjim varstvom srečno dospeli v Yun nanfu. — V Haiphongu smo bili pogoščeni od večih mojih znancev, in gospod Benevisi nam je plačal pot na motornem vlaku do Hanoi-ja in prevoz prtljage. Tu sem takoj posredoval za prosto vožnjo na železnici do Yunnanfu-ja, le prevoz velike prtljage smo morali plačati. Tu nas je gospod Pasqualini, Italijanski konsul, tržačan in nekdaj moj sošolec v bivši Avstriji, zelo imenitno pogostil in nam v spremstvo svoje gospe z dvema aotoma razkazal vse imenitnosti indokinske prestolice in nam dal na tridnevno pot na vlaku za prigrizek in požirek. Prvo noč smo prenočili v Laokay na francoski meji Indokine. Jaz sem stanoval pri misijonarju Neuville, sestre smo pa izročili eni Anamitski trgovki Bak Tai Tong, ki jih je tako vesela bila, da jih je celo noč stražila in okrog njih postelj hodila, da bi le mirno spale in bi se njim nič ne zgodilo. Ko so ljudje na ulici govorili ali se prepirali, kakor je to navada kulijev tu na daljnem vshodu, jih je svarim, da naj tihi bodo, ker ona ima goste pri sebi, ki moro mirno počivati, dá bodo na jutri dan lažje nadaljevali svojo pot. Drugi dan našega potovanja na železnici smo se že vzdignoli nad 1500 metrov Yunnanskih gorah in smo okrog sedme ure zvečer dospeli v Kai Yuen, kjer nas je gospod Rubino tudi počakal in vso našo prttago dal znositi v vilo gospoda Saffrany-ja, kjer so sestre prenočile, živež nam je pa dal g. Rubino sam. Tudi gospod Saffrany je ob svoji odsotnosti dal navodno svojemu kuharju, da nam je na jutrišnji dan dal dober zajutrek in pripravil kosilo za napot proti Junnan-fu-ju. Božja previdnost je tako skrbela za nas, da ako ravno smo tujci, nam je pri teh dobrih ljudeh ni nič manjkalo. Tretji dan našega potovanja po železnici smo se okrog četrte ure vzdignoli na najvišjo točko Yunnanske planote, 2025 metrov visoko nad morjem in smo okrog pol šestih že bili na kolodvoru Yunnanfu, kjer nas je gospod Majcen z vsemi sobrati in gojenci slovesno sprejel na kolodvoru, doma v zavodu pa z godbo. Sestre bodo 22. februarja nadaljevale svojo pot v Chaotung. Ta del poti je silno težak, ker jo bodo morale na konju ali pa na nosinici prestati. 12 dnevno potovanje skozi gore in visoke planote v vetru in mrazu, ter zvečer največkrat tudi brezi strehe prenočiti izpostavljen nevarnostim, je teško. To je ena največjih žrtev misijonskega potovanja skozi divje kraje. Le misel na stare apostolske čase nas v tem tolaži, da nekoliko lažje prenašamo te skoraj nadčloveške napore. Ko bomo dospeli do njih cilja, vam bomo potem obširno poročali, kako je sploh vsa stvar potekla. Predragi gospod, Priporočam vam in vsem bralcem Novin in Marijinega lista tudi te naše nove misijonarke. Naj njim v velikem trplenju za rešenje duš bo tudi tolažba, da doma sodelujete z njimi stem, da je podpirate v njih apdstolskem delovanju. Skupne žrtve in trudi za rešenje duš bodo tudi za vas in vso domovino najlepši porok posebnega božjega blagoslova. Vas udano pozdravljam tudi v imenu Sester, naših novih Misijonark in prosimo od vas blagoslova za naše težko in nevarno potovanje in za naš apostolat med pogani. Vam hvaležno vdani misijonar S. S. Kerec Jožef. Pisma naših iz tüjine. Koštric Jožef, Cauvigni, Francija z Polane: Gda je sunce zasvetilo marca 19., me je prišlo pozdravlat osem bratov, ne za jesti i piti, nego z lübezni do slovenskoga brata. Gospodar mi je dao za dar podobico 12 apoštolov z željov, da pridem ednok v njihovo drüžbo v nebesaj. Po obiski so se neizmerno razveselili moji bratje iz sobočke okolice našim Novinam i je želeli zadobiti. Zato je zdaj naročim za nje. križan Marika, Noveau, Francija z Kroga: Naši slovenski listi so mi na najvekše veselje. Bila sam v špitali i v zahvalo, ka sem ozdravila, Višek naročnine Pošlem na Dom sv. Frančiška i se zahvalim B. D. Mariji i sv. Treziki Deteta Jezuša. Pristopim tüdi v Drüštvo Dom sv. Frančiška i darüjem letno 5 Din. Spominajte se nas v vaših molitvaj, slüžim pri židovi. Pozdravlam sobočke dühovnike, svoje stariše, sestro, brate, neveste i celo rodbino. Trplan Anuška, Blacarville, Francija iz Večeslavec: Že tretji Vüzem sem obhajala v tüjini, zdaj vam prvič pišem. Tople pozdrave pošilam jelenskomi g. plebanoši, kanton i mojim lüblenim starišom, prijatelicam i poznancom. Vaše liste sem od prve do zadnje črke vse preštela, ar so mi je moj ajta za menov pošilali, ki so je meli doma naročene. Zdaj je pa naročim sama na svoj naslov. Že davno sem vam štela pisati, a vsikdar sem odlašala iz razloga, da ste pre- več zaposleni, posebno zavolo nas izseljencov. Zdaj pa, ka mi je prišla v roke 10. številka Novin, sam se od veselja razjokala i se odločila, da primeni za pero i vam pišem. Kak ne bi. Ve se je pa naša vroča stalna žela spunila, ka dobimo svojega dühovnika. Mi se za to dobroto ne moremo zahvaliti, samo Večni jo je mogoči poplačati. Naj vse trüde za te dar poplača od mrtvih vstáli Zveličiteo. Eti v departamenti Eure nas je 50 Slovencov. Nemamo dühovnoga pastira, keliko jih je, ki že leta dugo ne so bili pri spovedi. Na Jožefovo sem sv. prečiščavanje za vas darüvala i prosila križanoga Jezuša, naj niti vašega živlenja ne pretrga do najvekše starosti 100 let. V Pozdrav vam pošilam podobico sv. Male Trezike, štere grob sem obiskala. O kak lepo je tam. Časar Marija, Sauchy Lestree, Francija iz Markovec: Prav lepo se zahvalüjem na rednom pošilanji naših listov, šteri so mi na veliko veselje v toj žalostnoj tüjini. Naročnino sem poslala za sebe i svoje stariše. Hari Marija, Roberq, Francija iz Krašč: Slovenski bratje i sestre smo raztepeni po celoj Franciji, kak ovce, med štere vuk pride. Vi nas hranite z svojimi listi proti tomi vuki, Bog Vam plačaj z vsemi Vašimi pomočniki. Pred letom dni sem prišla esi i sem pri dobroj krščanskoj drüžini, gde lejko spunjavam svoje verske dužnosti. Najbole me veselijo naši listi. Novine vsako soboto do rok dobim. Pozdravlam svojo lübo mater, svojiva brata i celo rodbino, sosede, mladino, jelensko i Cankovsko faro. „Lepa Vidaˮ na beltinskem prosvetnem odru. Na podeželskem odru je običajno težko doseči uspeh. Temu so vzrok: slabo opremljeni odri, diletantski igralci in vsi možni činitelji, ki zapüstijo končno v gledalcu vtis, da so se sicer igralci v danih razmerah zelo potrudili, vendar gledalcu ni šla igra do živega, ni ga pretresla, niti duhovno dvignila. Vprizoritev „Lepe Videˮ po dramatskem krožku beltinskega prosvetnega društva tvori v tem pogledu lepo izjemo. Prizorišče igre se odigrava v sodobnosti nekje blizu Trsta. V majhnem obrisu nam je zapüstila igra sledeče misli: 1. kako dalekosežne so grožnje starišev, ki silijo svoje otroke v dejanja, na katera niso dovolj pripravljeni; 2. kako kruto se maščuje nad devetom naivna in nepremišljena vdanost kakemu tujcu — na drugi strani pa pokaže igra, da zapeljevanje nedolžnih in odkritih duš ne ostane brez obračuna. Smisel igre, da je vdanost le navideznemu znancu, ki hoče imeti delež od dekleta v tem, da ga trenutno izrabi — napačna, kar naj bo resen Opomin našim prekmurskim dekletom, ki odhajajo v tujino. Igra je potekla v lepi ubranosti vseh sodelujočih. Potrudila se je gdčna. rešiserka, da je dala igri lep oderski izraz. Tudi igralci niso bili samo figura, ki bi naučeno vlogo samo oddeklamirali — temveč so položili v vlogo tudi svoje doživetje ter so to doživetje posredovali gledalcem. Lepo, doživeto podajanje Vide — gdč. Krabonjeve — je potegnilo za seboj še ostale igralce in igralke, ki so ob njej rastli do tragičnega konca. Omeniti bi morali in pohvaliti prav vse igralce in igralke, ki so podali svoje vloge ljudski igri primerno brez nepotrebnih in škodljivih primesi. Slika morja, umetniško delo g. akad. slikarja Jakoba, se je zelo lepo podala v okvir igre. Ko čestitamo gdč. režiserki in ostalim njenim sodelavcem in sodelavkam na uprizoritvi te igre, jim želimo obenem, da bi po načrtnem prosvetnem delu dosegli čim več uspeha v dobrobit naših dečkov in deklet. Lepo posestvo pri Ormožu na prodaj. Posestva je 8 oráli, pribl. 3 oráli lepih travnikov, 3 oráli lepih njiv in 1 oral jako lepega sadnega drevja, 1 oral šume. Drži se vse vküp, hiša na sredi, ma 4 sobe, 1 kuhinja, í špeis, lepa betoni-rana pivnica, kravji hlev, svinjski hlevi, klet, listnjak, skeden, huta, drvarnica, vse z novim ciglom pokrito in strelovod. je četrt ure od Ormoške cerkve. Tudi je koncesije za gostilno. Po jako niski ceni se proda. — Vprašati pri gosp. gostilničar^ , V ORMOŽU. RAJH, Izjava. Podpisani, sam zvedo gučati, da sam jas tisti, ki versko bojno z nekakimi vodim. Gde je što mene číio, da bi jes mrzio na kakše vadlüvanje i da bi s kem bojno vodo? To. je navada drűgih, šteri vsigdar za vsakšo malenkost i svojo krivdo pokajo na drűge. Pitajmo se, za kakšega zroka volo tak pokajo i drűgih ne trpijo, ki so narodi na veliki hasek? Na to naj odgovorijo. Či človek brani svoje verske pravice, pravice kmetov, ne more biti velki neprijateo nikše vere. Nigdar ne sam bio tisti, šteri bi zamu-čao rane kmetskoga stana i rane verskoga živlenja, ar mi je to velevala moja düšna vest, zato sam povedao vsakšemi pravico, vseedno če je bio poslanec, ali duhovnik i či je do pet brado meo. Pravica se lehko izvrši komi koli i gda koli. Ešče v tak teški časaj, kak so zdaj, sam povdarjao krivico kmetskoga stana, če je to komi znano, ali ne 1 Zato pa ponovno povem, da sam i bodem vsigdar na strani pravice i da vere nikoga ne sam bantüvao i je ne bom, samo svoje blatiti ne dam I Vsakši naj drži svojo i gde se ide za pravico, je bedastoča gledati na vadlüvanje, pravica se mora gledati. Meni je poštüvanja vreden vsakši tisti človek, šteri je na strani pravice i poštenosti i to, šteroga koli verevadlüvanja jel Samo neprijatelje kmeta i vere majo velko veselje i zadovolnost te, gda se prosti lüdje zavolo vere dregajo. Tešanovci. NEMEŠ VINCE. Gospodarstvo. Čas nabiranja pužov. Opozavamo na velko možnost zaslüžka pridnoga i marlivoga nabiral-ca pužov, če se točno vpoštevajo navodila. Nabiralec, tüdi deca od 10 do 14 let lehko zaslüžijo 1000 Din. pa tüdi več. Navodila so: 1. Z nabiranjom se začne meseca aprila i se prevzemejo puži do konca maja. Od konca maja, do sred julija se puži ne smejo nabirati, ar je te pužov plodni čas i bi je s tem vničili. 2. Pužove hižice morajo biti najmenje 3 em. v premeri. Menših pužov se ne sme nabirati, ar jih ne prevzeme trgovec. 3. Nabiralec Opominamo, da naj previdno ravnajo ž njimi, ne sem i ta metati, za pobiranje naj se nücajo košare ali čiste škatle, nikak pa ne plehnate posodo, v šteroj je bilo prle shranjeno : sol, Umetno gnojilo ali kaj drügo. 4. Nabrani puži ne smejo biti ispostavleni sunci i deži, najbolše je, da se spravijo po nabiranji v senco i potom hitro odnesejo na naküpoval-no postajo. (Prevzeme vsakšo količino: Albin Sagadin, Beltinci. Vr.) ZA SMEH. A. B ... dobromi pivci, ki jecla pri guči: Ti vsikdar jeclaš? B. Ne, jaz samo te jeclam, gda gučim. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 4*50— 4*75, poldebeli 3*75— 4*25, biki za klanje 3*20—3*50, krave za klanje 3—4, plemenske krave 2*90—3*65, krave za kolbase 2—3*50, telice 3*70—5*50, teoci 6—7*50, praščiči 5*50—7*25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 70—110, 7—9 tjednov stari 120—130 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 180 do 200, žito 130—140, oves 110—120, kukorica 100—115, grah 250—260 Din. Vreme: Hladno, na planinaj Sneženo, zmes lepo tüdi deževno z grmlajcov. Senje: 1. maja: Mursko Središče,* 3. maja: Murska Sobota i Sv. Križ pri Ljutomeri; 6. maja: Kuzma prí Gradi i Veržej. Banque S. Baruch et Čte, 11. Rue Auber U. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24-17 Novine izhajajo vsaki četrtek na prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.