LJUBLJANA, DNE 30. OKTOBRA 3935, MOL Lf£0 48. - ŠTEV. 44. jjiatle 38 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. — Izhaja vsako sredo. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. - Naročnina Jopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-«. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29-92. Zadružniki so zborovali Dne 26. oktobra 1935 se je vršil v Osjeku občni zbor Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije. Na kongres je prišlo iz raznih krajev države nad 1000 udeležencev. Za predsed-ika je bil zopet izvoljen notranji minister dr. Anton Korošec, ki je imel naslednji govor: «Bratje zadružniki! Današnji kongres pri-eja Glavna zadružna zveza kraljevine Jugoslavije. Glavna zadružna zveza je zveza 19 zadružnih zvez, ki so v glavnih obrisih vse zgrajene po zadružnih načelih, ki pa so deljene bodisi krajevno, bodisi poslovno ali pa z ozirom na stališča na vse javno in zasebno življenje. 19 zvez, zadružniki, je lepo število in reči moram, da je to zelo pestra družba, Dasi pa je ta družba zelo pestra, moram ugotoviti, da se naših 19 zvez med seboj dobro razume, kakor tudi to, da je ta zgradba čvrsta, zanesljiva in skupna radi tega, ker imamo mi zadružniki pred seboj tri velike ideale: svobodo, pravičo in veliko medsebojno ljubezen. Svoboda, pravica, ljubezen, to so tri veličastne stvari in sile v življenju vsakega ljudskega organizma. Kjer teh ni, tam ni pravega napredka, tam j« razkroj, razpadanje in smrt. Vi veste, da so svoboda, pravica in ljubezen znana življenjska načela in da se ta načela mnogokrat zlorabljajo. Mi zadružniki imamo srečo, da teh treh načel že po stari navadi ne zlorabljamo, temveč jih vedno uveljavljamo v pravilnem smislu. Če je svoboda brez meja, potem postane ta svoboda razvratna, nastane iz nje divjaštvo in drznost, to pa ni več svoboda, temveč diktatura, največja in najgrša človeška strast. Svoboda je blagodejna in vpliva dobro samo tedaj, če je v mejah pravice in zakonov in le če je urejena, prinaša blagostanje. Samo pravica, čista pravica, vsebuje v »ebi krepost in strogost, čc se pa pomeša z ljubeznijo, tedaj ima mil izraz. Ljubezen brez vsake meje, brez pameti in brez zmernosti, taka ljubezen je slepa in rodi več slabega in grdega, kakor pa dobrega. Mi zadružniki smo spravili te tri ideale v prave in v zadružništvu je mnogo dobrega in lepega ter |e ravno radi tega mogoč tudi napredek. Mi te ideale, o katerih sem govoril, širimo na občnih zborih, kakršnega smo imeli včeraj, Jih širimo na kongresih, kakršen se vrši danes tukaj. Zelo me veseli, da vas vidim zbrane v tako lepem številu in da je vsa dvorana polna zadružnikov in prijateljev zadružništva. Zaradi tega dovolite, da vas prisrčno pozdravim v imenu Glavne zadružne zveze.« Ko so pozdravili zbor razni zastopniki, se je vršilo več strokovnih predavanj, nakar je bila sprejeta sledeča resolucija: Zadružniki zadružnih zvez, zbrani na kongresu svoje Glavne zadružne zveze v kraljevini. Jugoslaviji, ki predstavlja 7000 zadrug b 900.000 zadružno organiziranih domačij, v skrbeh za sedanji težki gospodarski položaj podeželja in po vsetranskem pretresu izredno težkega položaja našega kreditnega zadružni-štav, ugotavlja sledeče: 1. Naše gospodarstvo trpi že štiri leta zaradi velikega pomanjkanja gotovine, v prvi vrsti zaradi majhnega obtoka denarja, še bolj pa zaradi močne tezavracije. Zaradi tega so tisti, ki imajo po svojem položaju gotovino, v stanju, da se izkoriščajoč vsako priliko, vsi-liitiejo za monopoiizirane ravnatelje gospodarstva. Kreditno zadružništvo, ki je pozvano, da posreduje v korist malega človeka, ne more uspešno vršiti te svoje misije, ker se mu od poklicane strani ne dajejo na razpolago zadostna sredstva, da ne more malih in srednje-močnih domačij oskrbovati s potrebnim kapitalom. Zahtevamo, , da država izda zaščitne ukrepe za dosego likvidnosti kreditnih zadrug, posebno pa še, da podpre zadružništvo z ustanovitvijo zadružne banke, ki naj se ji zajamči možnost, da se bo oskrbela z zadostnimi sredstvi. Če bi ta osrednja zadružna ustanova usposobila zadružništvo za kreditiranje In ureditev domačij, bi se napredek našega kmetijskega gospodarstva in tudi gmotno stanje najširših slojev našega naroda znatno zbolj-šalo. 2. V interesu jugoslovanskega zadružništva, v narodnem in državnem interesu zahtevamo, da se čimprej izdajo ukrepi za sanacijo težkega stanja našega zadružništva, da sc popravijo težke razmere našega poljedelstva. Predvsem je treba sanirati Osrednjo zvezo hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu. Naproša se kr. vlada, da vprašanje te sanacije čimprej ugodno reši. 3. Potrebno je, da se čimprej dovrši izvedba agrarne reforme, da bo vsak agrarni interesent postal lastnik dokazanega mu zemljišča, na katerem bo lahko delal in ga umno obdeiovai kot lastno zemljo. 4. Istotako je potrebno, da se odpiše 50 odstotkov od posojil, ki so jih prejeli poljedelci iz državnih sredstev, ter v celoti uporabijo za zgraditev hiš kolonistov. Kar tiče drugih 50 odstotkov, pa naj se koristno omogoči, da jih bodo plačevali v drž. papirjih po nominalni vrednosti. 5. Proračun poljedelskega ministrstva j« tako majhen, da ministrstvo ni v stanu izvršiti vse ukrepe, ki bi jih moralo storiti v korist pravilnega napredka poljedelstva, v čemer je vsebovan tudi napredek zadružništva, ki je največji instrument za povzdigo podeželja in vseh panog poljedelske delavnosti. Zato apelirajo zadružniki na vse merodajne činite1 je, da temu vprašanju posvetijo potrebno pozornost in pristopijo k rešitvi tega perečega vprašanja. t). Nujno potrebno je, da vodilne osebnosti našega zadružništva v interesu proizvodni-kov in konzumentov vpostavijo čim tesneiše poslovne zveze med kmetijskimi in mestnimi zadrugami, da bi se tako izključil zaslužek posredovalcev, ki gre tudi v škodo producen-tov kakor tudi konsumentov. 7. Zaradi skorajšnje rešitve vprašanja glede sankcij, ki so bile sprejete v Ženevi, v ozi-roru, na bodočo prepoved izvoza v Italijo, je treba dati našemu kmetijskemu gospodarstvu, ki je najbolj interesirano in tudi najbolj kom-petentno, da poda svoje mnenje v tem oziru potom Glavne zadružne zveze kot vrhovne ustanove zadružno organiziranega kmetijstva, možnost, da se o tem samo izjavi. Beseda o zasebnih šolah Veliko 3e današnji čas govori in piše o tako zvanih zasebnih šolah. To so v prvi vrsti šole po raznih samostanih. In proti tem se največ ruje in kuje, kako bi jih bilo moči spraviti iz sveta. V drugi vrsti prihajajo šele zasebne še šole, kakršen je bil nekdaj v Ljubljani znani Mahrov trgovski zavod. imel svoje pomisleke zoper zasebne šole in kakor je spoznati iz njegovih besedi, mu niso bile posebno pri srcu. Ali so pa zasebne šole res tako strašilo, da bi se jih morala država bati? Da bi radi njih Ali niso tudi zasebne šole pod državnim nadzorstvom? In če so, potem je strah pred njimi več ko neupravičen. Nasproti recimo, zasebne šole so naravnost potrebne. In država bi jih morala naravnost zahtevati. Ne seveda povsod, ampak vsaj tam, kjer so, naj bi jim ne nasprotovala, in kjer jih mislijo ustanoviti, naj bi se za to misel zavzela z vso iskrenostjo. Živimo v časih neprestanega medsebojne- na tekmovanja. Športna društva tekmujejo drugo z drugim. Take tekme so zdrave za razvoj in napredek društvenega življenja in delovanja. V nasprotniku društvo ne sme gledati svojega sovražnika, ki mu želi slabo, ne tekmovalca, ki ga hoče uničiti, pač pa svojega prijatelja, ki ga hoče na j^ijateljski način poučevati in mu pokazati slabosti, iz katerih naj se dvigne in vrline, v katerih naj se skuša povzpeti še višje. Tako naj bi bilo tudi zdravo tekmovanje med javnimi in zasebnimi šolami. Ne boj na nož, ampak boj za napredek in izboljšanje. Pa naj javni zavodi med seboj tekmujejo, bo morebiti kdo pripomnil. Le naji Ali to tekmovanje ne bo nikdar rodilo tistih sadov in tistega uspeha, kakor ga donaša tekmovanje med javno in zasebno šolo. Tako govori izkušnja vseh časov. Pa prav radi tega tekmovanja so mnogi zasebnim šolam nasprotni. Slabo znamenje! Naravnost kruta je zahteva, naj bi se tisti, ki se šolajo na zasebnih šolah, ne smeli poji RAZGLED PO SVETU Če smemo verjeti časopisnim poročilom vseh barv, se na afriškem bojišča ni pripetite v preteklem tednu nič izrednega. Italijani so od celotne Abesinije z okroglo 16 milijonov prebivalstva, zasedli ctosfei ozemlje, ki šteje kom ij 100.000 Tako Italijani kot Abesin-ci utrjujejo na vseh irontah svoje položaje in tg pripravljajo »a oborožen spopad. Da do večje bitke še ni prišlo, so pač krive tudi bolezni. ki razsajajo v armadah obeh nasprotnikov, pa tudi dež, ki dela velike ovire dovozu živil italijanski vojski zlasti v Somaliji. In končno se najbrže ne motimo, »ko zatrdimo, da tako Italijani kakor Abesinei Se veda« čakajo na uspehe ali neuspehe posredovanja lr*8- vojna coskega ministra Lavala, ki poizkuša z raznimi diplomatskimi »knifi» zsamijšati angleški odpor prot italijanskemu zavojevalnlra ciljem. Dočim so pisali italijanski časopisi že večkrat o velikih zmagah, ki so jih menda doslej dosegli pri bojih; a Abesinci, je abesinski cesar le dni izjavil, da je abesinska vojska (e iz stm-tegičnih razlogov prepustila Italijanom vse kraje, ki so jih Italijani zasedli. Abesinska vojska ni dosedaj doživela na nobeni fronti po raza. Tako trdi abesinski državni poglavar, ki se je te dni iz Addis Abeke z letalom odpeljal ssa fronto, da pregleda »vojo armado pred velikimi dogodki, ki se bližajo. • HATOUŠHA CEHKEV....... s Drobi*. Ob priliki 1050 letnice smrti «v. Metoda je izdale češka vlada iuhiiejae znamke sv. Cirila in Metoda. — Desetletnico obstoja je praznovala te dni v belgijskem Bruslju organizacijo mladih delavcev. — V .AHahabadu v Indiji je izšla prva številka novega katoliškega tednika Družabni red«. Namen novemu listu je, da povzroči zanimanje med izobraženimi indijskimi krogi za katoliški socialni nauk. — Islandija je otok, po večini 9 protestantskim prebivalstvom. Vendar je dobila taci katoliška C-erker dovoljenje, da srne v svrko verske propagande uporabljati državno radio-postajo. — Kongres katoliške mladine se je vršil v Bejrotu v Siriji. Nad 1000 mladih borcev ae je bavilo z raznimi vprašanji nravstvenosti, tiska, gledališča in kina ter z versko vzgoje otrok. — Moška italijanska katoliška mladina je priredila romanje v Luni, ki a« ga jc udeležil« 1200 mladeniče? in 203 bolnikov. — Kntefičan je postal tajnik japonskega poslaništva v Berlinu. — Katoliški dnevnik aa nezaposlene delavce je začel izhajati v ameriškem Njujerku. AVSTRIJA s To in o bo h Koretana, Deželni glavar je imenoval nov občinski odbor v Blatu, Župan je zopet gosp. Franc Dobrotnik. — Z* župana v Št. Jakobu ob Rožu j« izvoljen Fr. Frank »a svetovalce pa posestniki Obilčnik i Franc, Servicelj Matevž in Straufcs Jože. — j Od kapi zadet je umri znani kovač v Smišlav-cah pri Lipi nad Vrbo Lovrenc Zeichen. — Na Žopračah je preminul po mrtvoudu zadet orožnik Jakob Wurzer. Svojca* je služboval v Istri. — 2 motornega kolesa je padal in se do smrti pobil trgon/ec z južnim sadjem Janez Fiorijančič v Lipi nad Vrbo. — V Zmotičah pri Brnci je odšel po večno plačilo gospodar Franc Mertelj, po dom. Frangar. — Bankovci za 5 šilingov z datumom 1. julija 1927 in onih za 10 šilingov z datumom 3. januarja 1927 bodo vzeti iz prometa. i ČEŠKOSLOVAŠKA s Dr. Bescšev* beseda. Na sokoiskem , kongresu v Taboru se je dotaknil češki zunanji minister dr. Beneš tudi odnošajev med Cerkvijo in državo. Naglasi! je, da zasluži ka-I toliška Cerkev največjo svobodo in spošt«va-| nje. V državi morajo vladati take razmere, da < dobi cesar, kar je cesarjevega, Bog kar je * božjega, država kar je državnega in Cerkev kar je njenega. AMERIKA s To in omk Ko je nakupovala v neki ; trgovini v Clevelanda Josipica Černivec, je j postala žrtev možganske kapi. Pokojna je bila j rojena v Ljubljani. — V okrajni hiralnici v I Oglesby, III., je preminul rojak Josip Koželj, star 63 let, doma iz Stahovice pri Kamniku. tegovati za javne, za državne službe. Zakaj pa ne, če so zanje sposobni? 1 Vedno in povsod naj bi veljalo* načelo: Bolje'kvalilicrani imajo prednost. Ne protekcija, ne žl&hta, ne znanje z vplivnimi osebami, s jMslaiici lu podobno, ampak znanje, to naj bi dajalo prednost pred drugimi. Tudi tako tekmovanje bo vsemu javnemu življenju mnogo koristilo. Desetkrat bolje bi bilo za nas vse, ko bi imeli na vplivnih mestih sposobne ljudi, kakor pa razne žlahtnike, politične pripadnike in temu podobno blago. Čc bo znanje odločevalo, potem bo vsaj vredno študirati, če pa odločujejo razni svetniki, strici, če odločuj® denar, čemu bi pa pote«) človek Študiral!? Ali naj še vedno velja Prešernova bridka izkušnja, da le petica da iine 'loveče 7 Kdo na je bolj protl- državeu kakor nesposobni ljudje na vodilnih in odločilnih mestih I In to ao v prvih vrstah vsi protekcionisti. Kdo more reči, da to ni resnical? Če je na svetu le ie senca pravičnosti, potem bi višja oblast nikdar »e smela biti nenaklonjena ljudem, ki jo hočejo s svojimi zasebnimi sredstvi podpirati na polju izobrazbe in napredka. Nič zate, če bi tudi te-la vrstic«, ki »o napisane v najboljšem namenu, ostale le gias vpijočega v puščavi, Malo izpraševanja vesti je vč«urik ?"=di dobro .., Tudi mi, ko mo »d daleč op«»auj«iB£> rane in bolezni javnega iivijenja, smo t»kaj zato, da jih poskušamo ozdraviti in poceiiti, če )fh je mogoče. — V Bon Air, Pa., je umrl John Milavec, star 57 let, doma iz Unca pri Rakeku. — V Nan-ticoke, Pa., (e nmrl Stanley Rysek, star 49 lcj rodom iz Ceho*?«w8ike. — Za sušico j« p0li. legel v Renton Wasfe.» Jerry Plute, v starosti 47 let. Doma je bil od Črnomlja v Sloveniji. DROBNE NOVICE 79.898 m* fes« porabijo letno Bafove tovarne, Tri četrtine petrabasgft htm uvaža Albanija iz Jugoslavije. V«!no iz lesa je začel izdelovati neki kmet v Avstraliji!? Lesene plošče, močnejše od jeklenih, je napravil ruski mženjer Servo. Ukinjeno je obsedno stanje v Albaniji. S krut večji dobiček kot fciiti izkazuje naj- . večja belgijska tovarna orožja. Presekala je irfeajati ->Kre»2z - Zetlung«, časopis, ki ga je astanovil Se Bismarek. Odkril« so velike zaroto proti turškemu predsedniku Kemsltr. Število poslancev kožejo mižati: na Grškem od 300 na 60. Possemsraja vredno! Pri ffaf»fo*fcH» Dadome*tsife voSitvss etit tretjine senatorjev so v gfavnern ohranile stranke svoje posestno stanje. Umret je vodite?} »jtgMkcg« delavstva Artur Henderson. Novo «ii»B»sfeo vlado je sestavS Meh med Fraseri. 2306 milijonov lir je Italija doslej izdala za vojno z Abesinije. Tovarna z manicijo je zletela v zrak i italijanskem Beledu. 30.80® upornikov ste je dvfailo na Kreti proti vpestavitvi monarhije v Grčiji. 1333 ha veliko državne posestvo -Brtis-iov« je podarila Prtrsija nemškemu marfain Makensenu. Vesna zveza med Poljsko in Rofannijo ne bo več obnovljena. Vzrok: različno stališče do Sovjetske Rusije. mBRO ČTIVG k Večna »sSitev pi®rf Jezusom v Kafcrasaenhi Hubezni. Deseti »uth 1935. Zato2fia Jugoslovanska kaiigaraa v Ljubljani. Knjižica ima (24 stran« is j« tiskana s precej debelimi (velikimi) črkami, kar bo brezdvemno ustreženo onim, ki že sla&o vidijo, in onim častilcem pfvsvetega Rešnjega Telesa, ki •previjajo ure v temaih carkvak. Cena z rdečo oferezo je 44 Din, 2 zlato 66 Din. Obsegu 30 molitvenih ur v najrazličnejše šamane, »p£avae iu zadostilne raolitv«, fcrižev pot, priprava na »mrt itd. Vse H»te plemenite dtsie, ki « svojo molitvijo skušajo zadostiti za žalitve »msK«Mns Bogu » Ubernaklju, si bodo knjigo tfofov* naročile. Te ni samo vzoren nsolHvenik. ampak tudi izvrstno na-boin oberito. Pripomnimo, d« se dobi tudi ^ izdaja z malimi črkami jdeveta izdaja} in da stan« z zlato okrezo 60 Din. v režeči ofcrezi i« pa razprodana. Vetao molitev posebno priporočamo noč/lita ia ostalim častilcem presvetega Rešnjega Teles«, ki nai opomore nanjo tsdf svofe jaance ln prija- telj«. li, s»®f AKSer, P®ris f®*> Odpremifa «t«m«sar v fu0O*i*»vlJ«» nfkttrsj« I« po BsjbelJSeai tfeevneni Rtirni. VrB« vse fesečn« por!« rmjlsofentnejp PoŠta f uradi » Belgiji, Fraaciji, Holandijl in Lukaein-bnrgu sprejsmajo ptaffla na na*e čekovne raluiie. «R0WA. K® mirU tmMm. HUKDiit *» ttff-t* »«'•»*• WJ.M MM-M Mawi l»«t»JI*BB«: S« SOK? taTOihmr. Ka zahtevo krt^plaiStKi tek nakaznic« Praznična srajca ... uporabljala bom vedno samo SCHICHF0 r/A TERPENTINOVO MILO za nt"n0i v tVlo °ije pal®*4 9f Zveza bojevnikov" ustanovljena Žrtve JNS režima v kmetijski stroki V nadaljevanju naših člankov o žrtvah, ki to jih pri nas povzročili z nasiljem slovenski liberalci in liberalni kmetijci, navajamo danes seznam odpuščenih, predčasno nasilno upokojenih ali drugače preganjanih uradnikov kmetijske stroke. Dr. Anton Milavec, referent za zadružništvo pri kmetijskem oddelku banske uprave v Ljubljani je bil leta 1931 odpuščen. V času, ko je začela nastopati v kmetijstvu občutna kriza, je bil nasilno odstranjen referent za zadružništvo. Ing. Anton Podgornik, načelnik kmet. oddelka banske uprave je bil leta 1932 predčasno nasilno upokojen brez navedbe vzrokov. Ing. LambertMuri, višji kmet. pristav, referent za živinorejo pri kmet. oddelku banske uprave je bil leta 1932 po 8 letih službe odpuščen brez navedbe vzrokov. Ing. Josip S k u b i c , kmet. pristav, referent za sadjarstvo in kmet. šolstvo pri kmet. odSelku banske uprave je bil leta 1931 premeščen za okrajnega kmet. ref, v Mursko Soboto, julija 1932 pa je bii odpuščen po skoro 6. letih službe brez navedbe vzrokov. Pritoži! se je proti odpustu pri najvišjem drž. sodišču — Državnem svetu - in trikrat s pritožbo prodrl, pa je bil kljub temu kar po vrsti spet odpuščen iz službe. Ing, Ivan Oblak, višji kmet. pristav, okrajni kmet. referent v Šmarju pri Jelšah je bil odpuščen leta 1932 po 8, letih službe brez navedbe vzrokov. Ing. Pavle Ferlic, kmet. pristav in okrajni kmet. referent v Mariboru je bi! odpuščen leta 1932 po 6. letih službe brez navedbe vzrokov. Ing. Matija Abseci prof. kmet. šole na Grmu pri Novem mestu je bil leta 1932 po 5. letih službe odpuščen brez navedbe razlogov, Jože Okorn, referent za čebelarstvo pri kmet. oddelku banske uprave je bil leta 1932 predčasno nasilno upokojen brez navedbe vzrokov. Po letih službe ga niso mogli odpustiti. Ludovik Puš, vzgojitelj in strok. uč. na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, znani kulturni delavec in skladatelj, je bil leta 1932 predčasno nasilno upokojen brez navedbe razlogov. Ing. Erik E i s e 1 t, referent za mlekarstvo pri kmet. oddelku ban. uprave je bil od kmet. oddelka v Ljubljani leta 1932 proti svoji volji premeščen za okr. kmet. referenta v Mursko Soboto. Vsi imenovani niso več let mogli dobiti nikjer v državni upravi zaposlitve in kruha, čeravno so bila mesta prazna in so zarije mnogi prosili celo v najslabših krajih. Zadnji čas sta bila vendar imenovana ing. Ivan Oblak in ing. Pavle Ferlic k tobačnemu monopolu. Ing. J. Skubica je te dni imenoval šele sedanji ban dr. Natlačen, ing. Antona Podgornika pa je zadnje dni postavila sedanja vlada na njegovo prejšnje mesto. Nikomur izmed navedenih pa še dosedaj ni bilo mogoče popraviti vseh krivic in pomanjkanja, ki so ga prestajali ta leta v gmotnem oziru, moralnega trpljenja pa sploh ni moči popraviti. Vsa našteta nasilstva nad odličnimi kmetijskimi strokovnjaki so so izvršila takrat, ko Je bil ban dr. Marušič' V Rokodelskem domu v Ljubljani se je vršil 23. oktobra ustanovni občni zbor »Zveze bojevnikov«. Navzoči so bili mnogoštevilni delegati iz cele Slovenije. Ustanovni občni zbor je otvoril v imenu pripravljalnega odbora tov. dr. K a m u š i č , odvetnik v Ljubljani, ki je poročal o delovanju bojevniških organizacij v Sloveniji od prevrata sem. Poročevalec je ugotovil, da so hoteli nekateri izrabiti bojevniška društva v svoje politične namene. Poslcdica tega je bila, da je bilo ustavljeno njihovo delovanje. Vojni tovariši iz svetovne vojne pa so želeli, da bi se zopet ustanovila organizacija bojevnikov v prvotni obliki i. j. da bo samo človekoljubna in tovariška organizacija, ki ne bo imela nobenega političnega in strankarskega značaja. V tem smislu je tudi pripravljalni odbor izdelal pravila. Pri volitvah je bil z velikim navdušenjem izvoljen za predsednika znani bojevnik prof. R a t e j Miroslav, vojni kurat v rezervi iz Trbovelj. Nadalje so bili soglasno izvoljeni v odbor: za podpredsednika Rojnik Ivan, polkovnik v rezervi, Ljubljana, za tajnika Lukež Rudolf, poštni uradnik, Ljubljana, za blagajnika Gajšek Ivan, podjetnik, Ljubljana, za gospodarja Triller Janez, prokurist, Ljubljana. Za odbornike: Bizovičar Janez, cvet. moj., Ljubljana, Hafner Jernej, župnik, Stari trg, Drobnič, posestnik, Zdenska vas pri Dobra-poljah, Fazarinc, veletrgovec, Celje, Golet Januš, uradnik, Maribor, Ham Karel, poslovodja, Kranj, dr, Kamušič Josip, odvetnik, Ljubljana, Kogej Franc, katehet, Št. Vid, dr. Kožuh, zdravnik, Ribnica, Marinček Ivan, geometer, Ptuj, Munda Martin, poslovodja, Ormož, Resman Fran, ravnatelj, Radovljica, Rigler Vckoslav, podravnatclj, Ljubljana, Šturm Rado, podravnatelj, Ljubljana, Ziherl Matevž, posestnik in gostilničar, Škofja Loka, dr. Voršič Jože, odvetnik, Ljubljana, Wagner Rudolf, učitelj mešč, šole, Ljubljana. Za preglednike: Širca Ignac, fin. svet., Ljubljana, Andolšek Janez, blagajnik, Ljubljana, Oblak Gabrijel, posestnik, Logatec. Z ustanovitvijo Zveze bojevnikov stopa bojevniško gibanje v Sloveniji v novo dobo. Namen nove organizacije je, da ohranijo bojevniška društva strogo nepolitičen in nad-strankarski značaj ter da bo Zveza bojevnikov skrbela v smislu svojih pravil predvsem za gojitev duha vojnega tovarištva med svojimi člani. Poleg tega bo naloga Zveze bojevnikov, da bo vzdrževala v ljudstvu spomin na padle vojne tovariše ter da bo pomagala revnim vojnim tovarišem, njihovim vdovam ip sirotam. KAJ JE NOVEGA Franjo Sesfba»rer: Vse misli se ie ^eije Tam brste poadraviš na gittitj« zbiraj«! in drage sestre. ia kakor zadnje cvetke do njih si je tvoje otožno hirajo. želeju srce. Ob njih pa si spomini In ždrisšeiiii jata šotne ©tirajo naprej p«j«li in nekam ae v daljino na kraj, kjer viharja osšrajo. besttečep* ni. ttnjav i Usti veli Ah. kie so hrepka krila. z dreves še pečejo. da tja me p»n«*so. siaSer \«i4isM> smris kjer od sestra in bratov piašao trepeoejo. ločitvi' več ne bo"?J Oj plič. kako naglo Srre nevzdržno hoče j «>st itebw!i letiš i na je niican ;a vk."Jl. nad žalost in nemir ficmese te gori do THte, ki mir« si pod »ebni oiiok. 'in sreee večni vir! konkurence, ki j« >/.v«j» »udm-trija v drugih banovinah z nizkimi mezdami in pa « je l*»ij uizkimi soeiahuBii dajatvami. Ni ravno dokaz urejenih razmer, če morajo delavci in podjetniki zahtevati, tla se «wde \ vsej državi socialna zaščita, ki je ie predpisana z zakonom. Naloga oblasti je, da to izvede, kakor je tudi naloga oblasii, d« se v vsej driavi »vedejo v vseb tvornicah najnižje dopustne delavske mezde. Stavke m» gospodarska škoda, ki ne zadene I« delavstva in podjetja, temveč tudi eeJoto. Zato pa se mora tudi oblast kot predstavite!jic» celot" potruditi. da se ta škoda prepreči oinišnica LvSljanska splošna bolnišnica je največji io-fvstvenš zavod v SkjveaijL BMtak« so Zlo; '; pred prftirifoo 40 leti in tccfamp gradite in so poskrbeti tudi za sračeme. Bolniške soe in uradi so imeli preiračevalnike. Ti 5» v bolnišnici »elo pctrebni. saj prihajajo S;s b -ki. ki ne vonisjo prav prijetno, ki izdi-iiavaio slab zrak, povrh tega pa vemo. da upo-va^isio v bolnBniic! močna razkužila, ki tud: V\«-iio zrak. Ni dolgo tega, ko so odločilni gospodje dali prezračeiralailse odilramiti m luknje zazidati. Tako so vse bolniške sobe, pisarn«, čakalnica. or«iiE£C9f»k« sob«, operacijske dvorane brez vsakega zračeni«. Nihče mt bs tega verjel, ako se se bi šara prepričat. Kft bi imela vsaj sob« % blagajno ventilacije, da b: se človek odtdžltail, ko im« laza opravka. Mesto zračenja pa ntadaiki na vw moč prepsssjejo. podpisujejo at izpolnjujejo rezae tiskovine Bolnik, ki pride po »di-.vi-jc v isel- niš&ico, dobi najprej v roke cei šop papirja, ki ga mora podpisati, zraka pa ne dobi. V HnHjuiki botnftniei so med drugim napravili veliko reformo: iz stranišča so napravili pisarno ter e&njo postavili duhovnika-kurata. ki oskrbuje p.ifrebe. krste in deli zadnja tolažila bolnikom. Sedaj imajo vsi uradniki in uslužbenci eno stranišče, tako d« sc niti zvrstiti ne morejo. Z« razmere v bolnišnici je značilna najnovejša okrožnica, ki prepovedsa-I je nststaviteooeaB, da bi ci aarivsdi roke med I delom To smejo šele po zaključku uradnih j ar. Ta okrožnica je aacare£ iz&ka v zevodu, j Isier imajo nastavljeno vse p-otee opravka z ljudmi, ki bolehajo za »»iezljivimi ia kožnim; j boleznimi, v zavoda, kjer bi moral biti izdan ukaz, da si moraš« B&nseščeBci rake tam več-krst KEiti. Te naj bo higijena v zavsskj, kt je dolžan, da higieno čim bolj pospešuj«. OSEBNE VESTi d M irtii« svojega življenj* je »iarid upokojeni učitelj moške kaznilnke v Mariboru Marko Krištofič. d Sovi Mani skrajnega testnega odbora. Ban dravske banovine je ratrešil dosedanje išane cestnega odbora v Mariboru in imenoval nove člane te ljudskih vrst Ka&elnik cestnega odbora je po zakonu predsednik mariborske oboiae g. di. Juvan. Pričakujemo spremembe tudi pri drugih cestnih odborih! d Za proles-erja dogmatike na |*pešrki univerzi v Lttblimi na Poljskem je imenovan Slovenec p. Ivan Zore D. J. Ccs.tiJ.aEo! d NktUM rojstva je praznoval g. Ivan Diet z, načelnik odseka tta troeiraso in takse pri ljubljanskem financ, ravnateljstvo. DOMAČE NOVICE d Slovesu« je etveril sadni sejem t Ma- fikem dne 35. oktobra ban dr. M. Natla&ea,. d Stevke in gospodarne«. > Ttgcv. Hst< piie: Kakor mora »blast gledati ca te, da so delavstvu HtvaroTant vsaj skromni po-gop za njegov obstoj, tako mora skrbeti htdi m i o, da o« Upi podjetje gospodarske škode. Mnogo premlada je še nsia industrija, da ne bš bila detešija te čtsječnosti io te otatraosti Atesti. Ta puai\ na oblast da apeHeva koristi podjetja, je utei»eijen tudi sata. ker naša slovenska industrsja mJoo trpi saradi v«® aud? ce*tr«lae > stroji posodi r.»;ug«ets«t> se izpraznite čreva po vporabi naravne Franu-Josefove grenke vode ne rviran® ie lahko. H,_ «. ,t 1 «««•. ..I iu »ar. ub. s-v. ji.. \ t,. d Oriiiarairsi tu eariatka >1» zac<4> graditi na p^jimflu sv. iiuHa > Splitu. d PciraMi «0 kr*h v Sarajeva." Beii kruh velja 4. poltteli H.5». črni f« 'A Din za ks. d Jt« ačenrev *«- je t jii-Jt!e v novootvor-jeni 5. razred gimnazije v Murski Soljoti. i^č jasen dtJiaz. da je mta otvoritev razi«!« ?rki lny: rebna. d Za 5 mlotetksv je zaiuia prejemke s\tijiiu nastavljeiiceiu n«ari»K»«ski mestna oiičiiia. d Kmrt-ka pre>-»etne Armitvm B?at«!a<, kitieit-ko društvo ijuldjauskib >i.i»etov' — Pucljevih prijateljev — je priredilo ono >0-hok> v Ljubljani vinsko trga!« a pieeom S jKKl&tvnim prosvetniot deksm hod® še nadts-Ijevali. piše Kmetski list«. d 01a*nik<. slažheui organ srbske pravoslavne patrijaršije prM»t*"aje skoraj v vsaki številki obširne izvlečke iz. semških narodno-soeiaii«tič«ih listov, ki napadajo katoliško Cerkev, njene ustanove in služabnike. Izvlečki so tako prikrojeni da vzbujajo simpatije za (•©eanske hitlerjevske SisSe. Imrseda. kakor da bi bii >Glasnik« bliže ccivrKcU p»-ganatv* v Nemčiji, kakor kršAirwtvn katoliške Cerkve. Zakaj tako? Ne samo jujoriov katoličasi. temveč tudi velik oei pravoslavne duhovščine ne odobrava takega pi«®Eja. Zalo aa tse strani prav. ako ~ Glasnik« z ti •> iežiii. ki s»i v škodo neteisem« krlčsr 4vu. d 175 mtSijattev diaarje« mtn ie dolguje Malija m ramo tja poslano td&gc. Kaši izvoz-aišarjt čakaj« na plačilo že po tri roeset*. d Eden. kl je plačam, da V»vi .VMaket. V »Trg. Vjesmku* beremo: V Bitolju je bil« sezidana tohačna po^aj«.. kmetje na Bitolj-skem polju pa ne sade toiiaka. Kakšen smisel in 'namen more imela ta postaja, pač iiihč« ne more razumeti, razeju seveda tistega ki je našla vije ti v tej postaji, da lovi muhe. ker drugega dela pač »e more imeti. d Predsedntkt apeiaeijski^ sodišč imajo odslej privkv, «uni »nlh velikih diktatorjev, ki diktirajo njim in vsem nam svoje cene in katerih se še danes iiikarskih obrtnikov, ki zaposljujejo 54 pomočnikov. Nezaposlenih dimnikarskih pomočnikom je 18. Dimnikarski obrtniki so sebi razdelili Zagreb na svoje »diraujčarske ko-taret ter žive kot obisti v loju. Računa se, da znaša letni dohodek dimnikarskih obrtnikov (27) od 4 in }»<)2 d« 5 milijonov dinarjev, ako ae še več. Računa se. da svojim pomočnikom (54) plačajo let o o okoli 1 milijon 350.089 Din, a vsi skupaj — tako računa ta dimnikar — plačajo davkov okoli pol milijona dinarjev, kar poiueni, da dobi vsak dimnikarski obrtnik mesečno — odbivši vse ostale izdatke, ket plača, davek itd. — čistih 8000 Din.c d He prvi. a« aadaji. Ono nedeljo se je približal na Plača pri Št. Bjn od .avstrijske strani po cesti nasi asejni straži Franc SvarC iz občine Slovenja vas pri Ptuju, p<» poklicu mesar. Po dolgih 10 letih se je vitjčal nazaj v'svojo tono«««, iz katera ga i« ksta 1814 iztrgala vojna vihra. Prihajal je naravnost iz ruskega ujetništva ter je vso dolga pat « Moskve d« St Hja napravil peš. Ves čas je delal po raznih tovarnah. Silno se mu je večkrat težilo po domovini, po svoji ženi in svojcih in ni mogel več strpetl Letos nu pomlad se ie odločil, da bo zapustil Rusijo na skrivaj. Dne 5. maja je odšel peš iz Moskve, se srečno prekradel v veliki življenjski nevarnosti preko meje na Poljsko in ker je bil brez sredstev, mu ni preostalo drugega, kakor nadaljevati potovanje peš. Preromal je na ta način vso Poljsko, Češkoslovaško in Avstrijo do naše meje, kjer je po dolgome-sečneni tavanju slednjič stopil na domača tla. d Kodna glavna skupščina Zadružne sveže bo dne 18. novembra 1935 ob 10 dopoldne v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. IZ DOMAČE POLITIKE d Za predsednika narodne skupščine je bil izvoljen dosedanji predsednik Cirie, za predsednika senata dosedanji predsednik dr. Toinazič. Ministrski predsednik je izjavil, da se vlada uoče mešati v čisto parlamentarne odnose. Profesor Dragoljub Jovanovič je povedal, da bo združena izvenpariamentarna opozicija podpirala vlado dr. Stojadinoviea, če bi biia ta v nevarnosti, da jo zruši sedanja parlamentarna opozicija. Svobode, ki so bile priborjene, čeprav majhne, bo združena iz-venparlumentarna opozicija branila. d Izkušnje »Kmctskega lista«. Pod naslovom »Politični špekulanti« piše ta časopis tudi tole: Vsak, kdor se hoče udejstvarvati v pokret«, mota najprej pokazati, da je pripravljen tudi do žrtev, ne pa čakati v ozadju ugodnega trenutka. Posebno je potrebn®, da vsak nov pokret vzame v roka prav debelo rešeto za tako zvaue »pridobljene«. Pridobiva se satno mladina, v njej je idealizem, v njej je požrtvovalnost. Med pridobljenimi starimi so redko v resnici pridobljeni; večinoma se za temi. skrivajo politični špekulanti, ki ponavadi ob prvi preizkušnji zapust« pokret. d Notranji minister dr. Karešec je imenoval komisijo, ki naj dožene,-če je upravičen dvig cen za razne življenjske potrebščine. Komisija je s svojim delom že začela. 1 d Za našega psslanikti v Berlina je imenovan dosedanji sofijski poslanik dr. Cincar-Markovič. d Za žensko veliva® pravica so se zavzemale te dni »napredne*. dame na shodih, ki so se vršili po nekaterih jugoslovanskih mestih. Tako zborovanje je bilo tudi v Ljubljani Belgrajska »Politika«, ki o tem poroča, piše, da na zborovanju ni bilo zastopnic kie-rikalaib društev. Ue vemo, kako je bilo s to stvarjo sedaj, znano p« nam je, da so »klerikalci« ie pred leti izposlovali za Slovenijo občinski voiivni red, *><»' katerem bi vse polnoletne ženske ne samo volile, ampak %He | (udi lahko izvoljene, in sicer na vsako četrto mesto v občanskem odboru. Vtsak občinski odbor bi imel četrtino žensk. Zakon je najvišji činitelj ie podpisal, a je bil nato razveljavljen, ker so intrigirali proti njem rasni napredai soprogi »naprednih 'dam«. Prosimo »Politik««, da svojim braveem pove tudi to dejstvo. d Po mnenja združene ižvcnparlamcn-tarae opeaieije je edini izhod iz sedanjega političnega položaja razpis novih volitev. y eseBPui Jr.5" 5 . 1! r i K' I iMp i'l»ki uusti. r: Krruim::; itanr .i .: -h :..s. -i ,K .:, r: Ju* v. ■.-.tv.-j- - ~ u, hEbkLCE iii t-r . "i-it, r * v- i *h>>,- t>' ' ft: t^titif k,? r •"km .* j £.><■ " .'■>> " - ' , „ • ^-t.,-—-1. *>-.::: ' . ' . • .-r' * .'.-T:- - J> ;> |> "/rfiiirf*-,^ M p fca&riao-. vr*r..- > . S- ' "i ?«auaeMil£. Ri f- K'a/stii. '/ti i* ■»> t • 4f.itrm v,i:, .-rt,s, V .ki*-■-"Z - '. i/* j :>* r,r. /n >\ttt f- pv t- p M ItifV |B pfc ' 'i'.-' > v■ /■> , v - -. ' Z * ^ ' p- ! *r . ;. .^r1-' r ■ :> , - i. ' -i-* L-Si V" ] •-. -- ' ^ .V,- h*:./ • T te t"-!iž ' -y; , , ■ v* r. . f Si.. * " i I ■ Ihrja^ <*•«»• niš' " "i i;?«. •ba.i^sEt -uvjii p- >• as,- Jujt^nr aaputilž - anj coo Or.i Jia-,:; P.^.jčrib ;> uarariit " m^sjio zakadile tud. •■ domapegi »4, !I ^fc r:..Jr '.^."TT:' ^ ffpravi rrT>~J.';Ki3- •i'«"' stlfur 2 sopaii nac n»vai« živa ie-»'• f atiijanji; pe jt naii tud. nj— zaiHsHtrri UC1DKUH: z« eiii na-^Tut grensT vti&i i-:, r: r s■ .v?- K :vVr. RAZSO »z1 , * fisfe«« ^»»• t^liM, IMtiu. Jitcli«. ■ -„./,, ijucbkc .St doiočm: dar « r«.«- mora utat: «. kaj- si k TPomniau ictot tuc isv- n-^i vi.-atwiu n --o, invarast oifc^:>:i:koj* -sestri vc I i i « < •• ran« u aimso ' z-itgir inuaiir Mfitt-i: ar a sinmeiiik ▼»S3E: SlfrveaiKEK Vi) m?— z----SO. ti :,( -13t- ravj oosia^it ir 1 uzutgt m »-iziti. »dtram prisiifia ir-riitu zuun^i u- ii j m, k iii oapoiheir Iiduorc z« ^»»»tE^itr« rr-:a»-niKi f r^i.: *i.>i..i i.-antu ai 111 ■.. > it\ 1: .'[s - ^tuDiian. ii K : ^t. oon. Ko-messKegt tiis_t IZ z cenačtu >2t s»mit '-j kam««rn-obtet v rasljčnih. pretrasnii. cil.. iitr-.-ai .1 at,:io ••• •-•■n. .:-•• :u Krt ; *• lutmihi, m «i zi. -i >. prt- JH« -!;--•-;. »M „, ■ iv--;.' 'I i Ii. if iaiksi'/ i* u;,:.;.;-.. . 'oti-i 11 ar |w»;-m.-i : iii šii" T"var-nt"! Tf- naše novr nlik-k, iniRinr za SlovrauJ* Jt > :.i:-i. sunil * nu 1 ii-mif.,!. M.! T Idiiij. iiun. Muribnri. .1 . ■ . 11:111 hof-l( lr-t^.r:<>> . ;-t r. J -"»>~!lf - tri naš: I ti-oill. l; i. 1 o£-|l'llI:'l '' " Ki. Tlid: iitihoti s« linMi mim ■ 1,1.; , ■•• i'r:ii.iniinjHrao. di. n m--, niM.-k- :: i i.n- t- Ji v KnkpviiKt: li-nprnii. moicnisM f11 su;:nL Kvntovnih Tnvi.ri. ponoinnn.f. Mitt;-v-fdno ' ti. nr:'.,K. m a«umi';i» "uri nati.t nrvit- r.miftkii <1 V-<. * s- Ij-iul kuKovnfi-, nindrriicn k-1.n .t t«'t r nit -rzn-eev. TI TAK OBJEST. r lKTuhil ai r.r-inun- k.-tit f! letu ? r i, s. - j.udcvik majhii' nostr.vi "i«''ili *L Smih las. obraza nkropletm. Noši: Je dve irta-stf biaff- n. rita v suknjit. Zadnir ia«f «1 " B kijiijevniJnrif nn p Rininiki! * Skoti; i."^'-CKiic: )! prec treni, nime.-, Kdor Isai ' nj«®. n;. a^orai Gaber iUtritt Slsridvo) 98 Skotj« Ijiiifc PO DOMOVINI ZAHVALE Zahvaljujem se za poslano podporo 1000 Din, ki sem jih prejel po župnem uradu Gojzd, kjer sem naročen na ».Domoljuba«, ker mi je pogorela stanovanjska hiša, »Domoljubu« ostanem zvest in ga bom vsakomur priporočal. Laze-Gozd št. 6 nad Kamnikom, dne 20. oktobra 1935. Anton Osolnik s. r., posestnik. Podpis^:.i pogorelec — »Domoljubov« naročnik hvaležno potrjujem, da sem dne 19. oktobra 1935 v gotovini prejel znesek 1000 Din kot požarno podporo, ker mi je dne 12. oktobra poleg drugega pogorela tudi stanovanjska hiša. Na Črnučah, dne 23. oktobra 1935. Franc Pečar s. r„ posestnik in gostilničar. Poljedelskim delavcemf Krščanska zamisel družbe zahteva ureditev in organizacijo družbe po stanovih, po poklicih. Vsak poklic, vsak stan naj bo organiziran sam zase, vsi stanovi pa naj se nato združijo ter uredijo med-lebojne odnose. Brez urejenosti in brez skladja ni livljenja! Cim boljše bo stan ali poklic organiziran, tem laže si bo priboril svoje pravice, laže bo ščitil interese svojih članov. Posebno Bedanji čas prihaja bolj in bolj do spoznanja, da je bodočnost človeštva in da je ujegova rešitev mogoča samo v poklicno,stanovski družbi. Slovenski poljedelski delavci so bili doslej neorganizirani. Ce bi ostali taki še naprej, bi mogli od prihodnjosti le inalo pričakovati. Oni se tega zavedajo in hočejo popraviti, kar je zamujeno. Slovenski poljedelski delavci pripravljajo ustanovitev svoje lastne ln samostojne Strokovne zveze poljedelskega de-lavstva v Ljubljani. V slogi je meč! Kakor so organizirane skoraj že vse stroke delavstva, tako se naj organizira tudi poljedelsko. Od tega pmejo pričakovat.', korist vsi: delavci in ostala javnost. Po pravilih se morajo včlaniti v novi organizaciji vsi ročni delavci, zaposleni pri kmečki proizvodnji, to je pri poljedelstvu, živinoreji, perut-ninarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, zelenjadar-stvu, cvetličarstvu, čebelarstvu, sviloreji, lovu in ribištvu. Novo organizacijo toplo priporočamo delavstvu. Vabimo vse, da se prijavijo kot člani ali zaupniki za svoj okraj: Pripravljalni odbor Strokovne zveze poljedelskega delavstva, Ljubljana, Tyrševa cesta, Gospodarska zveza (poleg knjigovodstva Gosp. zveze). Smrtna kosa. (Lužarje pri Vel. Laščah.) Umrl je Anton Zakrajšek, p. d. Jurman. — Pljučnica mu je po osemdnevni bolezni končala življenje. Kajni je bil vzoren sadjar in dober gospodar, ki je svoje posestvo lepo uredil. Vedno je bil zvest katoliškim načelom. Večkrat je bil občinski odbornik prejšnje občine Lužarje in cerkveni ključar naše podružne cerkve. »Domoljub« je zahajal stalno v njegovo hišo. Naj inu Marija Snežna, patrona naše cerkve, Izprosi večno plačilo! Umrl je moš ... (Krka.) Umrl je upokojeni g. učitelj Ivan Lobe. Bil je starosta slovenskega učiteljstva, saj je dočakal 92 let, in je prav da se ga tudi »Domoljub« spominja, saj je bil zares pravi ljudski, kmetski učitelj. On je živel in delal kakor kmet. Daei je bil tiste čase na Krki on sam učitelj in poučeval vsak dan 6 do 7 ur, je imel še vedno dovolj časa za dela na polju in vrtu. Po pouku in skromnem kosilu je zavihal rokave, prijel za kramp in lopato in s samokolnico raznašal prst po vrtu ter Zal DINAR dobite tableto Aspirina Varujte se ponaredbl N» vsaki tableti je utisnjen Bayerjev krti. ASPIRIN i* iv1m tako poravnal s svojimi rokami na stotine kub metrov zemlje in napravil vrt, sadovnjak, kot ga ni daleč na okoli. Mnogi posestniki se imajo le njemu zahvaliti, ako krasijo danes njihove domove lepi sadovnjaki. Takrat otroci nismo skakali okrog šole, ampak je nas g. učitelj popeljal doli na vrt in nam praktično razkazoval in učil, kako se goji sadno drevje in cvetlice. Tudi ko je stopil po 47 letih v pokoj, ni miroval. Kolikokrat smo ga srečali, ko je peljal košek gnoja s svojo edino kravico na oddaljeno njivico, ki jo je sam krstil za »vrt Getzemani«. Ta lihi, in njemu tako ljubi kotiček je sam obdeloval: gnoj vozil, sejal, okopaval in spravljal pridelke domov. Vidite, tak je bil pokojni naš g. »šomašter« Ivan Lobe! Marsikateremu današnjemu učitelju za zgled. Dne 10. oktobra je bil njegov pogreb. 0'o njegovi krsti se Stanislav Snvinšek: Žrtev pohlepnosti >/.akaj pu ne meni?« je navidezno ogorčena vprašala Mica. Dobro se ji je zdelo, da je pripravila Janeza do tega, da je razumel pravo stran njene odkrite bojazni. »Saj ne veš; mogoče lii bil pa fant?!« »Ali pa deklica...« »Bolje je seveda, da bi bil fant. Njega se da uporabiti pri vsakem delu. Tudi kuhal nama bo lahko, ko še ne bo toliko pri moči, da bi pomagal pri poljskem delu. In to — kar K glavno: Pridigarjev rod bi s tem rastel. Ni dobra misel?!« . Kavno tako govoriš, kot bi ^a ze imela,« se smeje Mica. »To pustiva božji volji...« »Toliko časa klepetaš, da imava vse mrzlo,« se smehljaje huduje Janez. »Brž zajemi!...« »Tudi ti ne zaostajaj. Danes, vem, da se ti dopade. Dobro si zabelil - veš, kaj je dobro!.. Prilijem še mleka?« . /ajemala sta dolgo; pogovarjala sta se o tem in onem in n>;ta vedela, kdaj je Inla skleda prazna. ,, , .. Janez je odložil žlico... »Hvalo Bogu — sil sem — moli!« Pokrižala sta se: ... Oče noš... III. Bil je pust jesenski dan. Megle so se nizko vlačile ii se oklepale golega drevja. Ptičja pesem je zamrla. Cul se je le pisk vetra, ki je bi d m pripogibal mlade hoje, da so ječale slabotne ve e. Bilo j'e pusto - kakor zvečer, ko se vse spravlja U P Na domačiji Janeza Pridigarja je bilo vsejia-robo in razn letano. Po dvorišču so ležala portn" drevesa in Janez jih je obsekovaL Iveri eo leteli na vse strani. Trudil se ie, da bi vzdignil dolg hlod, ki mu je padel 8 podstavka — pripravljen, da ga razžaga — in ga položil nazaj. »Ne trudi se sam — čakaj., da ti pomagam,« je silila Mica, ki je ravnala veje. »Kaj ti pade v glavo. Ali ne vidiš, kakšna si. Pazi sek »Ne bo mi škodovalo, ne. Saj malo je dobro. No, naj ti pomagam.« »Ne pa ne,« jo je odločno zavrnil Janez. — »Zadnji mesec je; sedaj se pa pretegni, da te Bog kaznuje. Misli nase in nanj, ki ga nosiš pod srcem...« »Pa vsaj ti jiusti nocoj; boš jutri — pojdi večerjat, že itak je pozno.« »To moram spraviti proč -- naj stane, kar hoče/, je silil Janez in se pripognil, da bi vzdignil hlod. . , »Dober večer...!-! je pozdravil došlec, ki je nosil ixid pazduho aktovko. »Bog ga daj t« sta odzdravila Mica m Janez in se obrnila proti tujcu. »Vidini —« je nadaljeval tujec, ko je oba premeril z dolgim pogledom, »da ne morete sami vzdigniti. Gospa - kakor vidim - je gotovo vasa soproga, vam tudi ne more pomagati.". In oslini io je z globokim pogledom. »No - taka je pač božja volja,« ga je zavrnil Janez, ki je videl njegov zlobni smeh. »Vsi ne moremo biti esnaki?!« »Dajte, da vam pomagam. Obema se gotovo posreči spraviti hlod na mesto. Včasih sem tudi az delal tako, kot sedaj vi. Pa človek se naveliča garanja -- no, vzdigniva,« se je odmaknil očitku. »Vidite, kako je, šlo gladko/ je povzel tujec in si otepal lkeo. . .. x, „a »Res je. Na tleh bi ga moral razzagati, če ne bi bilo vas. Ljudje pa tako ne zahajajo semkaj. Končno je bolje, sino vsaj v miru.« »V miru živeti je res lepo; posebno, če ima človek tako družino, kot jo imate vi. Lahko ste srečni.« i Srečen sem — hvala Bogu .. .< »V tem skritem kraju pa tudi ni bogvekaj varno. Lahko se zgodi, da vam kdo ponoči ukrade ženo,« je s smehljajem govoril tujec. »Tega se ravno ne bojim — je pretežka,« je odgovoril Janez, ki ni razumel njegovega namiga-vanja. »Mislim, da ni lako grdega človeka na vsem svetu, da bi stori! kaj takega/ se je vmešala v pogovor Mica. »Mislite.. :> Se kaj hujšega se dogaja. No, pustimo take neumnosti. 6e ne veste, po kaj sem prav za prav prišel. Prosit sem hotel prenočišča. Gotovo mi ne odrečete, ker je že mrak in ne vem ponoči pota.« »O, gotovo — zakaj pa ne. Samo z inalim boste morali biti zadovoljni. Smo namreč zelo pri-prosti/ je odgovoril postrežljivo Janez in povabil tujca v hišo: . , »Pojdimo v hišo. Z nami malo prigriznete in lahko takoj ležete. Gotovo ste trudni.«: »Lačen ravno nisem, truden pa zelo,« se je lagal in stopil za njima. Popili so malo zavretega mleka. Potem so malo pokramljali. Govorili so le o poljskem delu. Naposled pravi Janez, ki je bil zelo truden: »Mica. postelji gospodu kar na klop .. .«' »Bo dobro tako? ...« vpraša Mica in pogleda g0St-Hvala lepa, gospa. Dobro, dobro. Saj bom tako oblečen legel. Zjutraj morain zgodaj oditi.« Polegli so. Mica je ugasnila luči in želela lahko noč... Tujec je še nekaj zamrmral in v hišo jc legla tišina; le Janezovo smrčanje se je ču!o... * Stenska ura je udarila polnoč. V sobi je hilo tiho. le dihanje je motilo nočno tišino- Zunaj je tulil veter in se zaganjal v leseno podstrešje. Dvoriščna vrata so zacvilila. Na klopi se je nekaj zganilo. Temna postava je šinila kvišku in prisluhnila. -- BI! je tujec, ki vso noč ni zatiejlil očesa. Bedel jo Sir«ii V7fl. .nuMOUUIV dne :«>. oktobra 1WHf> je zbrala skoraj v« faru. Saj je vzgojil skoraj | dva rodova. Ob odprem grobu s(. se v topili bt- | sedali poslovili g. 1 utihne, učitelj na Krki. ter e. g. župnik Al. Zupane. Ker izmed njegovih bivSili učencev n! uiliče spregovoril, nuj mu bodo v -po min to skromne vrstico. V prepad je padla. (Rob.) .Nedavno >ta se zgodaj zjutraj odpravili u« pot v Ljubljano liH-letun Skalarjev« mati s Krvavih peči in njena soseda Pavla Kaplan. V temi sta zgrešili pravo pot in tavali po ffotdu. dkalarjevi materi je naenkrat Ktnuiijkaln tal pod nogami iu zdrknila j« s krikom groze v riobofiuo. Soseda je do jutra mirovala n;i mestu, ko pa se je raz-videto, je spoznala, da jo nad znanim Repičniko-vun brezdnom. kamor je padla ponesrečeuka. Hitro je tekla klicat ljudi. Iz Kočevja in Vel. Lašč je prišla opremljena ekspedicij« % zdravnikom. Slo line ljudi se je zbralo okrog brezdna. Reševalce g. Dolar se f« po vrvi »pusti! v globočiuo. Po eni uri ko iz globočine 40 ui zaslišali glas, naj dvignejo žalostno breme. N« vrvi se je pokazalo strahovito razmesarjeno truplo Skalarjeve matere. Pri padcu v globoko brezdno je bila takoj mrtva. Truplo po-itesrefenke so prenesti na njen dom ga nato ob splošnem žalovanju vse fare pokopali. Kajuicu je bitu dobra žena. Kljub veliki oddaljenosti jo redno hodila v cerkev in večkrat k zakramentom. z.alu upamo, da ji je bil Bog milosten sodnik Žalujoči družini izrekamo naše sn&ilje. Spominu velike dohrutnice. (Novo mesto l Appeiove mame ni več. Ko je živela št- s avo-,1111 pokojnim možem Ivanom Ajipetom, ' manim organizatorjem, sta vzajemno po strogih katoliških načelih ustvarjala iu delala. Naj no ve levica, kar d« desnic«, je bih) njeno geslo. Delila je dobrote iu brisala solze, za katere vedo 1« oni. ki »o jih uživali. In vsi oni se z žalostjo v .srcu spominjajo svoje veliki dobrota ine. Dolgo vmlo let trpljenja in ljubezni -- sa druge. je prestala. Nesebična, kakor je bila, je prestal« Bogu vdano svojo (Jol-gato... Dobrosrčna in zaledna je bila doma iu drugod. Marsikatera družina se je hvaležno spominja. razna društva, ki jim j* bila podpornic«, se klanjajo njenemu spomina, ftmihelska ljudska knjižnica je iagobila rtvejo soustanoviteljico. Katoliško društvo rokodelskih ponudnikov v Novem mestu svojo častno jiodpomico, »Domoljub svojo zvesto naročnico Za njo žalujeta ge. Bolite .iosi- t-r, rtrtti, so Odi Kanjam p.eu .t ...tie^,,^^. <,ti aiiu v no jjuict... obmejno mesto zasedli. Na bivšem bojišču so takoj postavili spomenik žrtvam, leti. Spomenik so ie Udelan pripeliali iz Italije. |MM iu Avsec Marta, ki ja je vzela z,t svoji, ker svojih otrok ni imela: žalujeta dane.-, za njo bolj kot ta lastno materjo, -nj jima je tudi biLi ve* kot iii«ti. Večna luč nuj sveti Appetovi mami pri Njeni, ki je mijpravičnejši Sodnik Katoliška akciia. (Homec) Katoliška akcija na Homcu priredi v nedeljo 3. novembra ob 3 pop. v Društvenem domu svečano akademijo v čast Kristusu Kralju. Nastopila bo spet mladina, deklice z "Rajanjem pred Najsvetejšim., petje s simboličnimi vajami, dečki pa & prelepo otroško igrico »Slava Kristusa Kralju«, spisal Ksa-v«r Meiko. Vmes bo pel pevski abor in mladina pesmi v čast Kristusu Kr«1|U. Na sporedu so tudi zborne deklamacije dečkov in deklic, pa tudi odraslih in govor. Ker je čisti dobiček namenjen farnim revežem, se prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi so vabljeni vsi župljani. Prosvtttsio društvo. (Moravče! Zadnp .Oomoljub' je prinesel kratko poročilo o društvenem delovanju. Dodati bi bilo še to-le: Društveni oder je bil doslej nerodno postavljen. Celih 25 let so trpeli igralci in gledalci radi previsokega in pretesnega odra. Zdaj se je odbor posojilnice, čigar hiša je. opogumil, da r. majhnimi stroški popravi napake Ljudskega doma. Ker so tudi stopnice bile potrebne popravila, se je posojilnica odločila, da istočasno spremeni stopnice in i s tem polepša pročelje Ljudskega doma. — Zdaj pa ' .o se oglasili nekateri vlagatelji posojilnice, češ za j zidanje imajo, z;-.nj-. pa aic. Lahko povemo, da radi 1 tega Kidanja ne bodo prav nič trpeli. Vse dohodke, i obresti, ki jih bo prejela posojilnic?, bo vestno, I enakomerno razdelila med vlagatelje. Se to lahko povemo, da se ie našet človek, ki je posodil denar za to popravljanje. Vlagatelji bi morali vedeti to-le: Vsak gospodar .e trudi, da popravi svojy hišo, če Sedaj je vstal ia prileguil k sebi aktovko. Odprl io jc. Iz nje je izvlekel nekaj belega. -- ' Segel je še enkrat iii oboje polotil na klop. Po-filmu).i. Tako, sedaj je vse pripravljeno: ne — I še nekaj,: je govoril vase in stopil k vratom. -— j N< slišno jih je odklenil, odprl in pustil priprte, j Obrnil se je. Z onim dolgim korakom je dosegel 1 skrinjo. ! Zopet j)- prisluhuil. Samo Janezovo smrčanje se je čulo: spal je spanje Pravičnega. Poizkusil I je. če je pokrov odprt. Nalahno »e je udal iu v tečajih komaj slišno zaječaL Zdrznil se je. Nekoliko je počakal in prisluhnil. Z roko je segel v »krilijo in mrzlično nekaj iskal. -Vendar tukaj...' je olajšano vzdilin i 1. »Denar! Denar, mu je vpilo v »rcu »Denj ga ; nazaj — ni tvoj — te ni sram greli iniaJU — j Ustnice so .-<■ mu skrivile v zloben nasmeh. Zopet je nalahno zaprl pokrov iu stopil h klopi. Kar je pobral v skrinji, je dal v aktovko. Vzel je s klopi tisto belo stvar iu stopil k Mi-cini postelji. Stal je tik nje in zadrževal dih. — Mirno je položil ono bel« stvar na njeno posteljo. Hip je počakal. Roka, v kateri je držal nekaj dolgega, svetlega, se je dvignila. Levica je prijela Mico za usta. Premaknila se je. — Desna roka je padla. Telo na postelji je zatrepetalo In otrpnilo za vedno ... Tujec je pustil. Miciua glava se je nagnila. Globoka, zevajoča rana je zijala v temo in po postelji je tekla črn« lisa .. Morilec se je oddahnil. Stopil ie h klopi, vzel aktovko in neslišno stopil skozi vnvln ter utonil v gluho noč .,. * Skoči okus je posijalo sulitce. Strašilo ee je prizora; vajeno je bilo gledati le srečo in zadovoljstvo v tej hiši. Janez ji- kieeai pri Miciui postelji. Negibno -kakor mrtev je objemal truplo svoje lene. Včeraj je bila še iiva, vide) jo je »rečno. Sedaj pa je I bila mrtva izgubljena za vedno. Z njo je odšlo i bitje — njegova kri iti meso, in katerega je tako željno pričakoval. Dvignil je glavo in pogledal Mico. Opazil je tudi neko stvar ua postelji in jo pobral Bilo je pismo, naslovljeno nanj. Odprl ga je in le s težavo je čital skozi solzne iw*i: Dragi svak! Hočem Ti pojasniti, zakaj Te je doletela ta nesreča. Hudo te bo jmtrla, to vem: ravno zato sem sklenil to izvršiti, iz dveh razlogov: Vem, da nisi vedel, da si poročil mojo sestro. Tudi ona ni vedela, da sem jaz njen brat. Oe Ti še ni sama povedala doživljajev svoje krute mladosti, Ti jih pojasnim jaz. ki sem bil njena žrtev. Ona je bila stara dvajset let, jaz pa deset. Takrat so nama umrli mamica. Ostala sva bre-», staršev: očeta sva izgubila že davno. Takrat je ona služila in podpirala mene. Hotela se me je pa iznebiti in je čakal« priliko. Ponudila me je ciganom in zato dobila ''ennr. Da, denar; zato sem ga tndi jaz vzel Tebi. Potepal sem se po svetu in se vadil hudobij; glodal sem kosti kakor pes, ki no mi jih dali dobri ljudje. Vseskozi nit je tlelo v srcu maščevanje in vpilo po osveti. Iztikal sem po svetu in našel svojo sestro — in Tebe. Utešil seni si željo maščevanja in sedaj greni, da obsodim Se samega sebe. Te pozdravlja in zapušča Tvoj svak Iva u. Janezu je padlo pismo iz rok. (flavti je udarila ob rob postelje; votlo je zabobnelo.. Solnce se je .- krilo z« oblake ... (Konec.) NAS NOVI ROMAN! S prihodnjo številko pričenjamo objavljati naš H«vi roman »Ug asu j o ž« telite«, povest h časov cesarja Marka Avrelija. Poljski ori i" il je,spisal Teodor Jeske-Oholn«M. Poslovenil Vinko Lavrič. NAZNANILA n Duhovne vaje za dekleta se bodo pričele na .vlali Koli i v soboto, 0. novembra zvečer iu končale v sredo, 13. novembra, zjutraj. Za žene pa teden dni kasneje, torej od 1(i. do 20. novembra. Oskrbnina za ve- čas znaša 100 Din. Kmaiu sr priglasite na naslov: /lom flrnmntletnr. Mtihi Loku pri Himni. p. l)umin\e. n Prosvetno društvo t Komendi priredi v nedeljo 3. novembra ob 3 popoldne v društveni dvorani svojo prvo otvoritveno predstavo. Na sjilošno zahtevo domačinov in okoličanov se uprizori igra iz domače zgodovine Peter Pavel Glavar — (Naj-dentek). V Sloveniji je uprizoritev dovoljena samo v Komendi, zato vabimo vse prijatelje oživljene katoliške ptosvete iz bližnje in daljne okolice, da se udeležite le izredne prireditve v Komendi. n gneherje-Zadobrova. Dramatični odsek Pevskega društva vprizori v nedeljo 3. novembra otvoritveno predstavo Preklala«. Začetek točno ob pol I popoldne. Vstopnice so v predprodnji pri Avšiču, Sneberje IS. n Jesenice. V nedeljo, dne 3. novembra 1935 ob 3 popoldne bo v Krekovem domu opereta ■ Orlov«. Do odhoda vlakov končano. n Igre. Ker se še vedno oglašajo društva, ki bi rada uprizorila znano narodno igro >V Goli-škib plazovih-:, sporočamo, da se igra odslej zopet laliko dobi pri založniku Kušarju Tonetu, Reteče 2Do-lnoljubovis povesti. k Nova igra o Miklovi Zali, ki jo je napisal Davorin Petančič in ki so jo z velikim uspehom igrali v različnih faroh pred okoli 13.000 gledalci, se naroča v Tiskarni »v. Cirila v Mariboru in stane samo 10Din. Par« jo lahke prirejajo brez tan-tijeme. namenjena je igranju na prostem. razpada, da /.boljša svoje stanovanje, le pojojilnica naj malomarno gleda, da ji razpada hiša. Odbor zasluži le pohvalo, da si upa za majhne stroške zboljsati hišo. — Odbor ima dalje polno razumevanje za vlagatelje. Najodločneje graja vse tiste narodove zastopnike, ki do zdaj niso nič naredili z,a vlagatelje, ampak le izključno za dolžnike Vlagateljem svetujemo, naj se nikar ne znašajo nad ubogimi tajniki v posojilnicah, ker ti niso nič zakrivili. Pač pa naj od narodovih zastopnikov zahtevajo, da se popravi krivica. »Domoljubu, in »Slovencu« smo pa prav iz srca hvaležni, da se pogosto zavzemala za vlagatelje, in ju prosimo, naj tudi v bodoče neprestano kličela višjim zastopnikom narodovim: Vrnite našim denarnim zavodom staro veljavo, nekdanje zaupanje! Iste resolucije naj bi prišle na program naših političnih shodov. Mi zaupamo v svoje narodove zaupnike, samo to jih prosimo: Rešite naše gospodarstvo, tako ne more iti več naprej! Ali denarne zavode čimprej ozdravite, ali pa jim zadajte takoj smrt! Najhuiše je počasno umiranje brez upa na ozdravljenje. Razno. (Dev. Marija v Polju) ProsveU Dev. Mar. v Polju uprizori na praznili V seli svetnikov ob 8 igro Konec poti ,, dramo iz ivetovne vojne. Igra je dnevu in času zelo primer-iu. Režija je v spretnih rokah. Igralci so že pri »Zlatorogu« pokazali, da morejo ludi z težjimi vlogami nastopiti in občinstvo tudi to pol ne bo razočarano. — »Zlatorog. pa se na splošno željo leh, ki radi slabega vremena zadnjič igre niso etili, po božiču ponovi, — Vinceneijeva konferenca bo tudi letos na Vseh svetnikov in vernih duš dan prodajala nagrobne sveče, pred pokopali''čnimi vrati -v korist siromakov in ubožcev in pobirala prostovoljne denarne prispevke. Vsi. ki bo.sle šli ta dneva molit na grobove svojih ranjkih, ne pozabite živih siromakov, usmilite se jih in darujte po svoiib močeb da bo Bog usmiljen do vaših umrlih Otvoritev -cznne. (Brezovica pri Ljubljani.) Tudi naše prosvetno društvo je zadel bič Mu rušičevega režima. Kako so se veselili sovražniki naSc prosvete. ko so videli, da jc moralo društveno delo prenehati! Prepričani so bili, da ui vedno! Pa so se zmotiti. Naš dr. Korošec je zopet odprl vrata prosvetnih domov. Deln so jt. - podvojenimi močmi zopet začelo. Kaše društvo bo otvnrilo svojo sezono v nedeljo. 'V novembra, točno ob N zvečer a lepo ljudsko igro .Zagorski zvonovi«. K otvoritvi vse prav prijazno vabimo! Kmalu bomo slavili tudi dO letnico našega društva, ki lii se morala vršili ie pred dvema letoma, u takrat to ni bito mogoče. Upamo, da bo Ia proslava najlepše uspela, ker je v nas podvojeno navdušenje /a društvo. Na proslavo, ki jo bomo pravočasno javili, že sedaj vs-e prijatelje naše prosvet, vabimo. Novice. (Metlika.) Minuli leden smo dobili dovoij dc/p. iv vadi vaseh se je jx> kapnicah nabralo dovolj vode, ki vinogradniki so v splošnem z letošnjim vinskim smo je v minulem poic-lju lako pogrešali. Naši pridelkom popolnoma zadovoljni. Nekateri so malo manj vinske kapljice pridelali,' pa je ta tem boljša. - Na praznik Kristusa Kralja jc pa naša igralska družina nastopila svoje zimsko prosvetno delo. Igrali smo »Miklovo Zalo«. Ljudi sc je kar trlo. Mnogi so morali oditi domov, ker niso ntogli dobili vstopnk:. Igra je bila igrana nad vse iiričako-vanje izvrstno. Veliko zaslug za izvrsten uspeli igre si je pridobil naš dobri znanec g. Lojze Ga-šperšič. Bodi mu izrečen* tudi na tem mestu iskrena zahvala za ves njegov trud. — Po končani igri so ljudje neprestano govorili med seboj, da bi še šli gledat »Miklovo Zalo«. Zalo prihodnjo nedeljo, dne i novembra ponovimo »Miklovo Zato« ob Irtli popoldne. Posebno okoličani, pridite v obilnem številu! Naši gasilci. (Struge ua Dolenjskem.) Dne (i. oktobra smo praznovali desetletnico našega prostovoljnega gasilnega društva. Prestava -e je lepo izvršila. Najprej je nastopil slavnostni govornik g. Fr. Andoljšek, ki že deset let vestno vodi naše driiSivo. Nato so igralci igrali igro »Pri kapelici'. ki je pod vodstvom g. šolskega upravitelja lepo uspela. Kljub .slabemu vremenu je bil ob i - k igre zelo lep. Bog živi g. predsednika in vrlo drušlvo ludi v bodočem desetletju! Iz dolenjskih ttenelk. (Kostanjevica.) Mislili sum, da bomo res Benetke videli. Pa je voda odbrzela naprej, ne da bi se drznila 1111 Kostimjeviške ulice. Veliko pa ni manjkalo. — Koncert v Sent lernejA je kljub slabemu vremenu dobro »spel. To je vredno poudarka, zakaj še žival gre pod streho v lakom nalivu. |ia so ven- dar prišli polnošteviliio vsi pevci tudi iz drugih župnij, ki so imeli nastopiti. — To nedeljo smo pri na- posvetili spominu K noblebarjeveinu, ki je obiskoval tukajšnjo šolo katera je sedaj spremenjena v društveno dvorano. L. 182i> je bil 011 učenec le »Ol,.. Otroci so priredili lepo misijonsko • Klico 111 napravili zbirko z« odkup misijonskem! otroka. Nuvice. (Ariibrus.) Dne 27. okt. se jc vršil občni zbor Prosvetnega društva. Predavala je predsednica Slov. krščanske ženske zveze gdč. A Lebar našim ženam in dekletom o nalogah, ki jih nalaga sedanji čas kr-sčanski ženi. Izvolil sc jc nov cdbor. od katerega upamo, da se ho zavedal svoje naloge. Z veseljem smo pozdravili uaredbo banske uprave glede postajanja okrog cerkve med sv. mašo, ki je sramotno za naš narod in ni vredno kristjana. — Sadjarska podružnica bo oddajala iz drevesnice satiuo drevje. Posestniki iz okolice se vabijo, da si tu nabavijo potrebno sadno drevje. Drevje je lepo vzgojeno m ne predrago. .Neumestne norčije. (Bohinjska Bistrica.) Lupo. mililo in tiho živimo v Bohinju. Dobri in veruj Bohinjci živijo (ako kol so njihovi očetje krščansko. Toda v to lepo njihovo življenje udarjajo valovi. Nedavno je prihrumel preko Lesen in .Jesenic tak val. -Pantje, stari iu mladi, so imeli ob bohinjskem jezeru kongres. Kakšen je njihov namen? Kdor je šel tja mednje, ga je jasno spoznal. Vprašamo jih, ali je bila pustna nedelja, da so se drznili norčevati i z abesinskega cesarja. Kaj bi bilo, če bi »e kje. mttgari v afriški pokru-leloV Žalostim je le to. da ni s« tega kongresa lini, Ali ne bi nas bo- udeležili ljudje. » katerih «11« doslej mislili, da so pametni in jim želimo, da to svojo zmoto popravijo. Trije lepi ilngadki. (Prečna.) Na dan sv. Mihaela so naši pevci |irue,jili lepo igro, v proslavo tO-tetniee službovanja č. g. kaplana Konitjanca. (j. ovgniiist in pevovodja Zupančič je slavljencu čestital ter se 11111 zahvalil za ves trud, ki ga je imel % nami. Je to res jubilej dela iu požrtvovalnosti. Naj bo kratko omenjeno le par vidnih del. Zadružna hran. in pos.. pošta v Prečni, spomenik padlih vojakov, notranja olep- Današnja sovfetsho Rušim (Nadalievanie.l Otroško delo so v Rusiji precej omejili. Po sovjetskih zakonih stopi otrok v delo s Ki. letom, le izjemoma lahko že tudi s 14. letom, v resnici je pa zaposlenih mnogo otrok ludi pod 10 leti starosti. Ker morajo, vsaj po mestih, obiskovali še tovarniške šole, traja njih zaposlenje navadno le 4 ure, plača pa znaša 65% plače odraslega na uro. O skrbstvu za brezposelne smo govorili že spredaj. Proti koncu petletke je brezposelnost, vsaj > uradno« izginila, podpore /ji brezposelne so bile od-pravljee in borze dela zaprte, toda v zadnjem času se pojavlja iznova. To povzročajo stroge odredbe glede »trgovskega poslovanja < obratov, po katerih so podjetja prisiljena čim bolj izrabljati delavno moč zaposlenega osebja. Življenje sovjetskega delavca je mnogo slabše nego njegovega zapadno evropskega tovariša. Plača (leta 1932 povprečno 95 Kub. mesečno) je vsaj na videz prilično stična, toda kupna moč sovjetskega denarja niti od daleč ne odgovarja uradnemu kurzu, razen lega pa sovjetski delavec še jako trpi zaradi silnega pomanjkanja vseh nujnih potrebščin v kooperativah. Že od leta 1929 se dobi celo kruh le na karte, in sicer po 525 g na dan in na glavo, seveda če je sploh na razpolago, Sovjeti so namreč v svrho preskrbe inozemskih valut prisiljeni mnogo več izvažati, nego prenese ujili proizvodnja. Da bi odpomogli velikemu pomanjkanju vseh potrebščin, so osnovali leta 1931 že omenjene drž. prodajalne, nato pa dovolili še kolhozom prodajali svoje pridelke, toda cene v tej prosti trgovini so za 300 do |0(ii:",; višje nego v državnih kooperativah, čeprav so jih ludi te spomladi leta 1932 jako dvignile, lies je. da so takoj nato povišali tudi plače, toda to povišanje je znašalo le 20%, dočim so samo cene v kooperativah poskočile z« 20—200''». Sovjeti so v začetku načrtnega gospodarstva tolažili množice z upi na čudotvorne uspehe petletke. [oda ta je minila, a delavstvo je trpelo še znatno i večjo bedo nego poprej. V načrtu prve petletke je 11. pr. j bilo, da se zvišajo plače delavstva za 65%, cene zni-' žajo za 14%, da bo potrošnja v mestih narastla na glavo ; za 27.7% in na kmetih za 16.7%, da bo mestno prebivalstvo porabilo 72% in kinetsko 45.2% več jajc, mestno 55 6% in knietsko 24.7% več mleka itd., itd., a prav vse to prorokovanje je splavalo po vodi in mnogih nujnih potrebščin je dobivajo delavstvo na koncu pet-I letke še precej manj nego v začetku. Boljševiki se radi sklicujejo na razne že omenjene kulturne in socialne ugodnosti (zavarovanja, razkošne I klube, kina, sanatorije, športna igrišča itd.), ki jih ima ! baje sovjetsko delavstvo pred delavstvom drugih držav, : toda čini jih natančnejše pogledamo, takoj opazimo, da jih sploh ni. ali so pa tako neznatne, da niti od daleč ' ne odtehtajo prednosti, ki jih ima delavstvo po res modernih kapitalističnih državah tako glede svoboščin, kakor tudi dohodkov in s tem možnosti lastne preskrbe ; človeka vrednega življenja. Res je, da ima sovjetsko delavstvo napram drugemu prebivalstvu še prav po-j soline predpravice (u. pr. dvojno količino živil, mnogo je že nastanjenih po modernih stanovanjskih hišah in i dr.), toda to nam le priča, v kaki strašni bedi mora ! živeti šele ostalo prebivalstvo, čeprav mora to prav i ! tako delati. Na kmetih jako pogosto po cele mesece ni j | dol/iti mila, sladkorja, čaja itd., manjša podeželska me- | sla pa ostajajo po ede ledu« sploh brez vsakega mesa, RAZNO Umelni gazolin, Doktor Adolph Prussin, profesor kemije na newyorški univerzi je pred nekaj tedni nazaj delal po-skušnje z nove vrste kurivom za avtomobilske motorje, ku-tero naziva »solene«. So-lene jc suba, prašku po-dobna tvarina, ki 'ori pomešana z vodo in goni motor. Te vrste umetaliin gazolin velja samo 2 c ena galona Bolgarija je v Jugoslaviji v prvi letošnji polovici kupila za 2,706.000 levov blaga, prodala pa je v Jugoslavijo za 0,800.000 levov. Pgpesivo in proteslan- Ije. Proleslantski ameriški pisatelj Jurij Seldes je nedavno izdal knjigo, v kateri pajještvo tako-le ocenjuje; »Papealvo je Mlini organizem v zgodovini, ki je bil česlo-krat preganjan in stiskan, pa sc vedno prerojuje. Pajieštvo je vedno pokazalo svojo veliko življenjsko silo, kakršne zgodovina ne more najti v drugih organizacijah. Ključi sv. Petra so odprli svetu |x>t v boijšo bodočnost.« Tako pro-leslanlje dopovedujejo ka- iava cerkve in Se mnogo drugih stvari! O. kaplan je v resnici ves naš Naj bo č. g. kaplanu izrečena tudi na tem mestu prisrčna zalivala. — Isti dan smo imeli v Prečili tudi politični .shod, združen i ustanovitvijo naSe ljudske stranke JRZ. G. Veble iz Novega mesta in g. kaplan, sta nam povedala marsikaj zanimivega, izvoljen je bil močan odbor po geslu, da na mladih ramah bodočnost leti. — V nedeljo, 20. okt. se je vršil občili zbor od mrtvih vstalega prosvetnega društva. S tem dnem se je pričelo zopet redno društveno življenje. Na obč. zboru je bil izvoljen delaven odbor, ki se bo ko-rujžno lotil veiikih nalog, ki čakajo našo prosveto v bodočnosti. JRZ -- Proaveta. (Oselica.) Tudi v naši obmejni občini smo s veseljem sprejeli JRZ, po doigein času stranko naroda. — Podpisov častno število! — Naj ve »Domovina;, da njihovi ne tako mnogoštevilni pristaši lahko strašijo naše člane z raznimi govoricami glede naše stranke, prestrašili jib ne bodo, Nasilstva je konec! — Idejne kreposti morajo biti vsakemu vzor! Za dosego teh je dolžan vsak stremeti! Izobrazba duha da, ne pa nož itd. — V JRZ pa stopi prostovoljno lahko vsak, ki hoče biti pošteni Društvo (Sv. Helena.) Z istim zanosom kakor ostala poteptaua prosvetna društva, stopa tudi naše društvo v novo dobo življenja. Vršijo se že priprave, da se vse naše delovanje prekvasi v smislu sklepov občnega zbora Prosvetne zveze in. v luči evharističnega kongresa. Letošnjo igralsko sezono bomo začeli v nedeljo, S. nov. ob 3 z narodno dramo »Črna ženat, ki jo je spisal in jo režira avtor g. Redenšek. Pridite pogledat i Pred občinskimi volitvami? (Zadobrava pri Dcv. Mar. v Polju.) Zadnje dni se pri nas mnogo govori o novih 1 občinskih odbornikih. Ker je za »Veliko Ljubljano« ! dala tudi naša občina občina svoj del, nove vo- ; litve v poljski občinski »parlament« niso izključene. Vendar pa zakon, ki se ga sedanja vlada trdno j dr/i, ne dopušča, da bi se občinski možje, dokler | ne spadajo radi hujših prestopkov pod ključ, zamenjali z novimi brez volitev. Zato bo moral pač vsak, ki želi v občinski odbor, stopiti pred volivce k — »izpraševanju vesti«. Večina bo potem odločila, kdo bo »senator«, oziroma član občinske uprave. Ali hi ne bilo prav, da bi se pri morebitnih volitvah opustila vsaka stanovska in osebna zagrizenost in da bi se po predhodnem prijateljskem pomenku in pod zastavo Jugoslovanske radikalne zajednice, združili vsi poštenjaki, ki so sposobni za odborniško mesto in resnično in nesebično vneti za blagor in napredek naš* velike občine. NOVICE. (Potok.) Iz naše vasi se menda še nikdar nismo oglasili. Daleč smo, v hribih skriti, da nas le malo-kateri tujec obišče. So pa tudi nsie zveze s svetom tako slabe, da je n. pr. pot od Zalega loga sem naravnost sramota za občino. — Pri nas se zelo zanimamo za JRZ stranko. Vsi smo se ji kot nekdanji pristaši SLS priključili. — Naša vas ni zastopana v obč. odboru. Težko čakamo novih obč. volitev, da se ta stvar uredi. Do svoje občine imamo tri ure hoda. -- Tu se mnogo bavimo s kuhanjem oglja, ki je pa zaradi tolike oddaljenosti od železnice in slabih potov, skoraj brez cone. Bog daj kmalu boljše čase za nas kmete. Knjižnica. (Škofja Loka.) Sedaj, ko je prišla jesen in z njo dolgi večeri, naj bo lepa knjiga tista, ki naj nam jiti krajša. Toda ne bo ti samo krajšala časa, tudi razvedrila te bo, dala ti bo novega poguma in veselja, ki ga morda tvoje delo ubija in jemlje. Zato pridite tudi Vi, ki ste dalje iz Loke, v knjižnico našega prosvetnega društva in ne bo Vam žal. Za majhen denar, boste dobili veliko. Knjižnica je odprta vsako nedeljo od 9 do pol 12. Vsi za JSZ. (Sv. Križ pri Litiji.) Dne 6. oktobra 1035 je bit ustanovni občni zbor Jugoslov. radikalne skupne stranke. Za predsednika je bil izvoljen Hribar Franc, po domače Ko-žamelj z Brezja. Za vsako vas pa je bil izbran šo en odbornik. Ti odborniki so potem pobirali po vaseh člane nove stranke. Vpisalo se je 380 članov. Ker ima občina brez Dol +77 volivcev, članov Jugoslov. radikalne stranke pa je 380, »e vidi, da se je velika večina odločila tudi v tej novi skupni etranki iti r. našim voditeljem dr. A. j Korošcem. ____,, _ B Pri iotografn. »Ali boste dali svoje otroke povečati?« — »Hvala, saj bodo sami zrasli.« RADIO Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vrerm-borza. — Četrtek, 31. okt.: ,18 Samospevi. 18.11) Slovenščina za Slovence, 19 Napoved časa, vi izmenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30 Nac. ura, 20 Predavanje o štednji. 20:<0 Prenos iz Beigrada, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15 Radijski orkester. — Petek, 1. nov.: 7.30 Kmetijska posvetovalnica, 8 Napoved časa, poročila, objava sporeda. 8.15 Koncert, 9.45 Versko predavanje, 10 Prenos cerkvene glasbe, 11 Ura resne glasbe, 12 Na-poved časa, objava sporeda, poročila, 20.15 Žalna pesmi, 20.45 Mrtvi govorijo, 21.30 Koncert radijskega orkestra, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — Sobota, 2. nov.: 18 Radijski orkester, 18.40 Pereča zunanje politična vprašanja, 19 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30 Nacionalna ura, 20 »Po božji njivi«, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — Nedelja, 8. nov.: 7.30 Kmetijsko predavanje. 8 Napoved časa, poročila, objava spored«, 8.15 Jutranja telovadba, 8.45 Plošče. 9.15 Prenos cerkvene glasbe, 9.45 Versko predavanje, 10 Lovske narodne pesmi, 11.30 Miki-miška pride v radio, 12 Napoved časa, objava sporeda, obvestila, 12.15 Plošče, 15 Radijski orkester, 16 O zimski zelenjavi, 16.1o Radijski orkester, 17 Iz razvoja uaše drame, 19.30 Nac. ura, 20 Napoved časa. poročila, objava sporeda, 20.15 Vokalni koncert, 21 Ura lahke glasbe, 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, 22.15 Za ples in kratek čas. Ponedeljek, 4. nov.: 18 Zdravniška ura. 18 20 Plošče, 18.40 Kulturna kronika, 19 Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava s|>oreda, obvestila, 19.30 Nac. ura, 20 Prenos iz Hubadove dvorane, 22 Napoved Času. vremenska na(>oved. poročila, objava sporeda. 22.15 Prenos iz Nebotičn ka. — Torek. 5. nov. 11 Šolska ura, 18 Radijski jazz, 18.40 Vzgojni pomen družine. 19 Napoved ča-a, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, i b-vestila. 19.30 Nac. ura. 20 Večer podoknic, 22 Napoved časa, vremenska napoved, porrčila. 22.30 Angleške plošče. — Sreda. fi. nov.: 18 Otroška ura, 18.40 Sueški prekop, 19 Napoved f^ss. vremenska napoved, pomočila, objava sporeda, obvestila, 19.30 Nac ura, 20 Prenos iz ljubljanskega gledališča. toličanom, kaj imamo v rimsk papeštvu, ki kljubuje času in svetu ter rešuje svet, ker je v resnici božja ustanova. Ne sme .i drugih neboljševiških delavskih voditeljev zaprli. Nato se je zbrala pred poštenjem sovjetov velika množica tovarniških delavcev tnenjševikov, ki so zahlevali csvobodilev zaprtih tovarišev. Komisar Grilnstein je odprl vodovod in demonstranti so se razpršili. Uradništva na okrajni upravi se jt polastil obup. Njih stanovsko društvo je sklenilo, tfa se v korist z-aprlega Kiselenka preglasi stavka, Sovjet pa je zahteval, da se dela. S stavko ni bilo nit, ker }e na okrajni upravi pa ludi po drugih uradih manjkalo idealnih ljudi. V zavetišču je stanovalo še vfdno precej Avstrijcev. Nekega dne je prišel tja berdjanski komisar za delo Egopov in vabil ujetnike »a kmetsko delo. Pogoji niso bili slabi: kmet bi dal delavno obleko in hrano in še 50-rubljev na mesec. Egopov je pokušal hrano v zavetišču in jo ni nič kaj po; hvalil. Oskrbnica je bila kar vsa iz sebe, ker nt vedela za Egopov prihod, saj bi bila v tem slučaju gotovo kaj boljšega »kuhala. Avstrijci «o se pritožili Egojiovu radi pomanjkanja iiatrkorja, toda on jih je zavrnil takole: »Avstrijci so v boju z bolj-SeviRt Zavzeli Kijev, naj vam oni pošljejo sladkor. Kar telefonirajte ponj!« — Tisti večer so bili Slapar, Ovsenar iu Senžsr v kiau. Ko so se vračali do'mov, »o začuli nekje na ulici streljanje. Senčar je začel najprej bežati, kolikor so ga nesle noge, za njim pa sta jo ubiraia Ovsenar in Slapar, Za našimi tremi so nato tekli še ruski stražniki in streljali, ker so menili, da imajo opravka s kakšnimi tatovi »Ii razbojniki. Naši so se drli na vse grlo, kdo so. Ženske, ki so bile na ulici, so bežale prestrašene v seki» lekarno. Ves lov, ki bi bil lahko usoden za bežence, se je nazadnje končal brez nesreče in povzročil iva vseh straneh* obito saneha. Ko je ruska bojjševiška '.»lada sklenil« z Nemčijo se;>aratni mir, so se ruski, vojaki irtimoma začeli vračati na vse strani vebke Rusije. Boljševiki so pustili vsakemu vojaku jiuško ia pauoae. Celo strojnice so nekateri prinesli domov. Zgodilo se je pozneje, da sta se dve vasi za. to ali osjo sprli in prebivalci so izkopali okope in se med seboj w!~t-ljaii kot na fronti. Tudi v Berdjansk je dospelo tisie dni več tisoč vojakov in invalidov. Odšli so večinoma na svoj* domove v razne vasi tega okraja. Par tisoč pa je ostalo brezposelnih v mestu. Mestni sovjet nt Ime! denarja. Pa si je hitro pomagal iz zadrege. Neki večer je poklical komisar za vojno GrUnstein 19 berdjansk i h milijonarjev r.a okiajno upravo in iioi je čisto odkrito povedal, da morajo takoj odda« Iz svojih žepov 2 milijona rubljev ali pa iih čstta smrt. Ker berdjanski bogataši še niso želeli na drugi svet, je bilo zahtevano darilo — t»e posojilo — fci-Iro skupaj. Že drugi slan je okrog 2000 brezposelnih kopalo ob dolgih berdjanskih ulicah iarke za kanalizacijo in brezposelnost je bits m slakrat odpravljena, ne da bt ogromaa večina berdjanskih meščanov pri davkih kaj občutila. Milijonarji s© m tihoma kieli, končno $o se udali v svojo usodo, vrtini, da jim jt za udobno Jivijetsjt Se vedoo o&taJo dovolj sredstev. Ker si človek milijonov s pošte^ nim delom skoraj nikoli ne pridobi, zato berdjatv-skih bogsidSev nisem objokaval In jih tttdi « -ri»we»-ne objokujem. V revoluciji se marsikaj zgodi, kar ni do pike prav in kar temu ali onem« v običajih prilikah ne gre povsem v račune vesti. Pa pomagaj si, če si moreš! (Nadaljevani« sledi.) ZH nsg SMETE I Za mamico: Damtki šport doigbl* pUie Din 396— do 490— Danski zimski pUič . . „ 5»-— „ l®90— Ncpremočljiv buberist , , „ 32»-— Za očka: Obleke xc 4*!otsc dol . Di* 17fr— do 240— « 396- - Karagara oi)M» . . . . „ — „ 690 — HUč«....... ., 140— Ragla«...... , iM-— vt 790— Paleto«!...... NepreaMčljiv habertta . „ 20— Za dekiice: Sekic* oUtku . . . Športa! piatjči , . . Neprcraočljsr hubertas Za deike: Otroftke »biti« Dečj« obiekc Dcfji raglaai Boj piaKi . . Puep hlačke . Športa« cepi c< . NepreMočlpri habertni Poleg tega bogati ubira raznih oblek« usiu in dobre kvalitete. POSETITE NAS i Di» 90— do 130— „ t«0— „ 368-— Dta M— -£n začel zopet ssm obratovati z m larsko obrtjo. Imel bom stalno na mogi tnoi mrtva-ke kr-te vseh vrM — Se pripoieč&ai Valentin Sli bar, Stob-Domžale pssesfte prodam v okolici L ub-: sne. .Vasi v v u. rtvi DomolubapodSt.13192 Slanomoict pogon ali gepelj proda Kn 11 ie. Medno p. St Vid nad Liubneno. PB5«t?S teJfje?™!^ z go6[odarskiin poslopjem tik ieierniee, cena Din 45 000 proda Jož* Jerman, Pijavce. p. Tržišče Do>enjsko. H.ku zdrava in krep-ka. stara 16-18 let, se sprejme \ pošteno in krščansko h šo ia vsa hišna dela. — Predstaviti se je osebno pri Goričar, Ljubljana, Sr. Petra cesta 29 ~Ziisll sakaiiči samo 185 Din. dobre ob.eke od 250 Din ter vsa druga oblačila potem nabavite pri Pre-tkerju, Sv Petra e. 14. Umim lpZL": vdovec z otroci • Pi» nudbf- upravi od -ifro >Gos;>odinj« 1S106: Klanrs km^skega. ki nisNi«, b, krril,i tui, živino sprejmem. Fr. Juvan.L ubija nn.Smar- tin»ka cesta 26 Fsifa c'° " b' stpregu, tCJ.B jprejniem v službo — Naslov: /.»-voglje 3, p. Sp Hrušica Slsmoretoice, gepelje, Miskslaiee in mline u »adj® pluge in brane, kotle za rgoniekuhoin živinsko krico, jermena, štedilnike, železne peči. vodovodne cevi. črpalke za vodo in gnojnico, ves stavbni materijaL nudi najgod-neve tvrdka F?.5fspic8,L!ils!ia8i Gospotspiska eegta 1. Z'lcgs petret^čin za čebelorejo. mlekarstvo n sadjarstvo. - Nakup staregi izleta i^ drugih kovin. Monopolna zaloga raiatreljiv. vii-gatnih kapic in vrvie USNJATE SUKNJIČE površnike in obleke dobite vedno najceneje pri Ludoviki. Slak, Dobrni^ pri Trebnjem. n Prošnja. Vljudno prosim sorodnike padlih vojakov Modica in Zajca, katera sta služila v ameriški legiji ter sta psdla 6kupno z mojim bratom Karlom Piškurjem na Solunski fronti, da mi proti odškodnini sporočijo, pri katerem polku sta služila. Naslov: Marija Jaklič, posestnica. Pusti javor št. i. Javorje pri Liliji. RHlililC Pri Litijskem sodišču sr-ha 22 se vrT: nosgiis. dne 19. novembra t. 1. ob <3 uri *odn£ javna dražba posestva Berinek obema Sv. Križ pri Litiji in sicer z vsem premičnim in nepremičnim imetjem Posestvo ima jako lepo lego. jc- zmožao rediti do 6 glav živine in 4 prešire. Interefentj« se vabijo, da si posestvo predboduo ogledajo mimt mi m mmi o6Mapon* |?aB JfJodn odluja po Eliji cerl iTrtlkt Hrlzc Ho koncc, ko bodo domači denarni iavo.ll mogli zopef dajali sova 12 Zaupajte Ve S denar ncsfnl feraiBljskl itauiaKU ki izplačuje nove vloge, vložene po L 1W3 neoroeieno ter Jih obrestuje po 4—5,"?. Vloge nad Din 400,000 000-Rezenre 14.000.000 _ Doti »kana je in se bo dobivala v prihodnjih dneh v vseh knjigarnah in trgovinah naša DRUŽINSKA. PRATIKA s podobo sv. Družine za leto 1936 Cen« Din 5 -, po poiti Din 5-50 Novi letnik vsebuje poieg koledarskega dela obilico poučnih In zabavnih spisov, krasi ga pa zbirka iepih slik v bakroflsku- Z največjim zanimanjem jo bo vzel v roke vsak udeleženec evhar. kongresa Razprodajalcl velik popust. ptil zo vsako ceno, štedilnike v najrazličnejših Izpeljavah, kuhinjsko posodo in vso žele* nlno Vam nudi fslstopka železnina Liufeljana Oosposvetska L Za J"(o>>o««nsko ti>karnoi Karel Čet ItdajateU* Dr. Greto ril Pečjak Sai»e tfrttt. jorcisc, kracikc, itsKhe «'!« iilOl In «eteiilie kupuje po najvišji <*« Sever & Komp., fcfubljan« Gosposvetska cesta 5. Uredniki Jože Kotiček