three tim« auect Tuesday,TJmr^aj 5odurdai^.
Dxhaja irikrdmied^m
i> torek; četrtek,
soboto.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
ŠTEV. (No.) 56.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 10. MAJA — THURSDAY, MAY, 10, 1923.
LETO CVOL.) IX.
O položaju v Jugoslaviji.
(Izvirni dopis iz Slovenije.)
Y	Vaši "Edinosti" štev. 32 15. marca smo čitali članek: "Volitve v Jugoslaviji!" To je bilo tri dni pred izvršenimi volitvami. Iz članka je razvidno, da ste vrlo dobro informirani o razmerah v naši državi. Proti koncu se bere: "Bojazen, da Slovenska Ljudska Stranka ne bo zmagala, je precej upravičena." Svojo bojazen opravičujete z dejstvom, da je prebrisani Pašič poslal dr. Šušteršiča v boj za razcep S. L. S. in da so nekateri duhovniki njegovi pomagači. A ta strah je bil pretiran, kajti dr. Šušter-šič nima med duhovščino zares uplivnih duhovnov niti toliko, kolikor je prstov na eni roki. In od teh se jih v resno agitacijo niti toliko ni spustilo. In uspeh volitve dne 18. sušca to popolnoma potrjuje.
Američani ste itak že izvedeli o sijajni zmagi S. L. S. Narod slovenski je brezdvomno odgovoril ha poziv čiča Pašiča.
Znano Vam je, da je bil Pašič pred adventom presenetil ves poetični svet v Jugoslaviji. Kar naenkrat je razpustil narodno skupščino, razpisal nove volitve za omenjeni dan, sestavil samo radikalno vlado, v katero je privzel po enega Hrvata in Slovenca — dr. Niko Zupaniča, da vodi volitve, iz katerih naj bi izšla mogočna večinska stranka radikalov. Ob enem je razglasil, da ie on za vidovdansko ustavo, oziroma za državni centralizem ; če pa se volivci izrečejo za revizijo sedanje ustave, more priti i do razgovorov v tej zadevi.
No. volivci so odgovorili dosti jasno; kajti Pašič ni dosegel take radikalne večine, da bi samo z njo mogel vladati, vjel je z vsemi balkanskimi metodami samo eno tretjino poslancev. Dve tretjini stojita ob strani ter prevdarjata. da bi dTŽavi odkazala pravi tir k pomirjenju, redu in sreči svobodnih državljanov.
Volivci so se nedvomno izrekli za revizijo ustave, svojo nezadovoljnost s centralizmom in zoper dosedanji režim, ki ni niti senca pravega parlamentarizma.
Veliko se zdaj piše o stališču opozicijonalnega bloka. Kdo je to? Po dosedanjem razvoju spadajo v ta blok
I. Slovenska Ljudska Stranka, ki zastopa nad tri četrtine volivcev in je faktično edina zastopnica slovenskega naroda. Ta stranka ima svoj jasno opredeljen program uže od konstituante in ga je v skupščini že predložila po svojih poslancih in se nanj sklicevala pri vsaki priložnosti tako, da niti vlada niti druge stranke niso mogle dvomiti o njenih težnjah. Slovenski poslanci so za avtonomijo nerazdeljene Slovenije (kolikor že ni okr-nena). Kdo se ne spomfnja, da smo že v prejšni Avstriji imeli vsaj na Kranjskem kolikor toliko avtonomije? Ko je ljudska stranka dobila večino v deželnem zboru, kako živahno se ie delovalo v deželnem zboru in odboru za povzdigo poljedelstva, vinogradništva, živinoreje, planinstva itd. V dvajsetih letih pred vojsko so deželni glavarji lahko kazali na boljše vspehe narodnega gospodarstvo in dvigajoče se industrije po deželnih podjetjih, n. pr. s pomočjo deželne električne centrale itd. O vsem tem svedočijo stenografični zapisniki deželne uprave.
Naše ljudstvo je ves ta razmah dobro umevalo, zato ni čudno. da je šlo ob volitvah v boj za zakonodajno avtonomijo. Naši ljudje vedo, da so na svetu države, ki temelje na veliki avtonomiji. Mnogi so bili v Združenih državah in vedo, da vsaka izmed 42 vaših držav ima svojo zakonodajno avtonomijo, same se upravljajo, a tudi dajo, kar Unija-skupna država potrebuje.
Kmalo po volitvah je bila seja Izvrševalnega odbora S. L. S. v Ljubljani. Še prej so prišli zaupniki Radičeve stranke iz Zagreba, da se doseže sporazum glede bodočega postopanja. Isto-tako je bil posvet v Zagrebu med Radičevci, S. L. S. in Jugoslovanska muslimanksko organizacijo. Izvrševalni odbor S. L. S. je 29. sušca objavil, da je po zaslišanju svojega načelnika dr. Korošca odgovoru z omenjenima strankoma — glede bodoče taktike v borbi proti centralističnemu režimu odobril, nagla-šajoč pri tem, da ostane S. L. S. kot zastopnica slovenskega naroda glede svojega programa neodvisna in nedotakljiva.
Zastopstvo slovenskega naroda se je izrazilo dosti jasno tako. da ve prijatelj in nasprotnik, s kom ima opraviti.
V	opoziciji najmočnejša je	,
2. Radičeva stranka ali H. R. S. S. — Hrvatska republikanska seljačka stranka, ki je v zadnjih volitvah dobila 70 poslancev in se mora smatrati kot zastopnica hrvatskega naroda.
Radič je v več intervjuvih izjavil, da je pripravljen za sporazum, potrebne razgovore in posvete. Shod H. R. S. S. je odobril njegove izjave in objavil v tem zmislu več resolucij. A ker ▼ belgrajskih krogih le še ni pravega umevanja in ravnanja, je »jeno vodstvo v "Jutarnjem Listu" v Zagrebu objavilo poročilo, ki odgovarja tudi stališču J. M. O. in S. L. S. ter se po "Slovencu" dne 4. aprila med drugim glasi: "Stališče IJ. R. S. S." o morebitnih pogajanjih in možnosti sporazuma je sledeče:
Ko bi se strogo izvedla evropska parlamentarna praksa, -bi vlada, katera pri volitvah ni dobila večine, morala odstopiti. Za-t* blok, ki je vstvarjen s sodelovanjem Hrvatov, Slovencev in Mnsli manov, nima opravka z vlado, ampak s strankami. Logično bi bilo, da bi radikali kot najmočnej-sa srbska stranka stopili v stik s predstavniki Hrvatov in Slovencev. Ako radikali naslove tak poziv na blok ... ali posredujejo ... je ta pripravljen pogajati se. — Pri posvetovanju z dr. Korošcem je bila
(Dalj.e na 4. strani.) 1 Jfel
kratke ameriške vesti.
—	Senator Smoot je pričel z veliko aktivnostjo agitirati proti id'eji, ki se jo zanaša v Zedinje-ne države, da bi slednje znižale vojne dolgove zaveznikom. Senator Smoot je republikanec a velik nasprotnik mejnarodnega tribunala. -
—	Zadeva smrti Leighton Mount, ki se je pripetila mej dijaki v septembru 1921. v Northwestern University se preiskuje. Aretfranih je več oseb. ki so se nahaiale tedaj v dotičnem no-renju. Čistih dokazov, kako je umrl Mount še nimajo.
—	Iz St. Paula, Minn, so poročala sinočna poročila, da je za-pad'el lahek sneg v mestu in vsej okolici.
—	Iz Bismarka, X'. Dak. isto poročajo, da je sinoči zapadel sneg in danes dežuje.
—	Blizu obrežja Key West, v Floridi je zginil, v morskem viharju armadni čoln, v katerem se je nahajalo 6 vojakov. Dva torpedna rušilca iščeta pogrešane, o katerih se pa ne najde ni-kakega sledu.
—	Speča bolezen se pojavlja celo v Chicagi. Prva žrtev, ki jo je ta bolezen zahtevala v Chicagi je Miss Nellie Skuzcuski, ki je umrla sinoči na 1719 Stane Street.
—	Dom črncev je bil sinoči bombardiran od neznanih storilcev na 2444 W. 25th St. v Chicago. Bomba je eksplodirala in
i poškodovala precej pročelje hiše. Družina, ki se je v soseščino priselila še le pred par dnevi je takoj čez eno uro po nezgodi zapustila stanovanje. Sluti se, da se je to storilo radi nezaželjeno-sti črncev v soseščini.
—	Iz Danville. 111. poročajo, da so se tam vršile predvčerajšnjim velike slovesnosti o priliki obhajanja 87-tega rojstnega dne Uncle Joe Canon-a, dolgoletnega kongTesnika za tamošnji di-strikt. Volilci so ga 25-krat izvolili za kongresnika. Na slav-nosti je bil glavni govornik J. L. Davis delavski tajnik.
—	V Findlav, Ohio je uničil požar tamkajšni Kerr Block. Materialna škoda je velikanska.
—	Iz Wymore, Nebr. poročajo. da je divjal predsinočnjim tamkaj strašni tornado, ki j# razdejal več poslopij in poruval silno veliko drevja po vrtovih. Škoda je velikanska, ki bo znašala do miljona.
—	Newyorska državna zbornica je glasovala s 76 glasovi proti 50 glasovi proti Kukluks-klanski organizaciji. Postava prepoveduje strogo nositi maske vsaki organizaciji.
—	V Clevelandu, Ohio bodo 30. maja t. 1. blagoslovili novo katoliško cerkev sv. Tomaža Akvinskega, ki so jo sezidali na Superior ave. in Anzel Road. Dne 2. maja pa je bila blagoslovljena v Clevelandu nova cerkev sv. Neže.
—	Tihotapci žganja se sedaj poslužujejo že celo zrakoplovov. V New York je zadnje čase priletelo več zrakoplovov, ki so šli čez mejo v Kanado po ta kratkega. Te dtai je policija zasačila zrakoplovca, ki je zložil blizu New Yorka okoli 50 galonov ruma.
—	Delavski department države Iowa poroča, da je Iowa pro-i z val a lansko leto 4,679,685 tonov premoga.
—	Farmarji po osrednjem delu Zedinjenih držav se pritožujejo, da manjka dežja, zlasti za zelenjavo.
m. drž. razburjene radi kitajskih bandit0y.
Kitajski banditi ujeli 26 tujezem-cev in jih odvedli v ujetništvo. — Za ujetnike zahtevajo 2 milijona odkupnine. — En Amerika-nec in en Anglež ubita.
Šanghaj. — Ker na Kitajskem zadnje dni vre vse navskriž, so se po večjih krajih organizirale tolovajske tolpe, ki ropajo okrog in se žive povečini od samega plena, ki jim pride pod roke. Ljudstvo pričakuje spopada mej severom in jugom. Vlada v Pekingu. ki je zadnje Čase obračala vso svojo pozornost pripravljanju na vojno, se ni zanimala mnogo za tolovaje in ban-dite, ki so se organizovali po gotovih lokalih. Mej bandite je baje zašlo veliko vojaških de-zerterjev, ki so oboroženi z modernimi puškami in strojnicami. Banditi ustavili potniški vlak in polovili tujezemce. Mej Šanghaj-em in Pekingom so banditi ustavili ekspresni vlak v katerem se je nahajalo okoli 26 tujezemcev, mejtemi 23 Ame-rikancev, katere vse so odvedli baditje v ujetništvo. Tujezemci so se baje banditom postavili po robu in 7 jih je baje ušlo, o-stalih 19 pa je bilo polovljenih in odvedenih v ujetništvo. Pri odporu tujezemcev sta jpadla dva. en angleški podanik Joseph Hotman in en amerikanec, ki ga pa ni mogoče indentificirati. Banditi zahtevajo 2 milijona odkupnine. Ameriški in Angleški oba konzularna urada sta bila obveščena od banditov, da so pripravljeni spustiti tujezemske u-jetnike proti odkupnini 1 milijon dolarjev. To <*o zahtevali včeraj, a danes sta prejela urada drugo novo zahtevo, s katero se zahteva že 2 milijona dolarjev odkupnine.
Vlada poslala svoje čete za banditi.
Peking. — Vlada je danes od-i poslala kakih 4 tisoč mož na zasledovanje za banditi. ki so baje skriti v nekem gorskem selil. iki je obzidano po staromodnem jkitajskem običaju. Prvi spopad I mej vojaki in banditi se je že za-vršil včeraj popoldne. Mej boji ,so banditi tirali tujezemce v bojno linijo, kjer sta padla en A-,merikanec in en Anglež, ko sta ,poizkusila uiti od banditov k tvladnim vojakom. Nekaj jih je ■srečno ubežalo, ki sedaj opisuje-jjo položaj ujetnikov mej banditi. Zedinjene države protestirajo.
Washington, D. C. — Državni department je včeraj odposlal ostro protestno noto poslaniku v Peking, ki jo bo zročil Kitajski vladi. Razmere so silno napete. Vse ameriške bojne ladije so dobile povelje, da pripravijo svoje vojaštvo za vsak slučaj.
-o-
SILNA VROČINA V KALIFORNIJI. San Bernardino, Calif. — Včeraj je bilo zaznamovati v tem mestu 101 stopinj vročine. Prebivalci trdijo, da je ta zgodnji pojav vročine nekaj nerftvadne-gra.
-o-
-— Kalifornijski vinogradniki izjavljajo, da bo letošnje leto, ako bo vreme nadaljevalo kot sedaj zopet zelo ugodno za grozdje. Torej ga bo zopet!
je li ameriški dolar francozi zabraniu enako vreden za vhod ameriškemu yse sloje? parnikd y smirno.
Za bogatine in proizvajalce je, a za farmarje in delavce
ni!
Vedno bližje smo zopetni industrijski krizi, ki se nam pod sedanjim družabnim sistemom približuje vsaki dan hitreje. A-merika je prosta država, tako slišimo dan za dnem. Najbolj vpijejo in se potegujejo za pro-Most seveda bogatini, da smejo pod njenim varstvom izrabljati na umeten način delovne mase. Prostost je v resnici idealna, toda to le za tiste, ki jo v resnici imajo v vseh ozirih, ki se tičejo niih blagostanja. A dandanašnja prostost, katero vživa le bogatin a revež pa ne, pa ni prava prostost, to mora potrditi vsak, ki ljubi resnico in pravico.
Poglejmo kako prostost ima vrednost ameriškega dolarja mej ameriškimi sloji. Proizvajatelji kmetijskih strojev za obdelovanje zemlje, so podražili svoje produkte do 33 odstotkov. Farmar pa prodaja mleko, živino in druge pridelke le za 17 in pol odstotkov dražje kot lansko leto. Razlike ie za celih 15 in pol odstotkov. To se pravi, proizva-jatelj kmetijskih strojev prodaja in dobiva 15 in pol odst. več čistega dobička kot pa ga dobiva farmar za svoje produkte. In sedaj vzemimo, proizvajate!j, ki kupi svoje življenske potrebščine od farmarja jih ta kupi z dolarjem, ki je vreden za njega 15 in pol odst. več kot farmarju. To je čisto enostavno; namreč, farmar mora dodati ko kupi stroje in orodje od proizvajatelja k vsakemu dolarju 15 in pol odstotkov. Tako se na umeten način izkorišča našega farmarja. Farmarju ostaja vedno manj v žepu, ker večja vrednost dolarja pri proizvajatelju kmetijskih potrebščin strojev itd. prazni njegov žep.
Isto se godi pri delavstvu. Po industrijah so dvignili skoro vsem produktom za okoli 30 odstotkov prodajne cene. Delavstvu pa so zvišali plače za borih to —15 odstotkov.
Življenske potrebščine so se podražile in sicer za toliko, da delavcu ostane poleg njegovega polovico prenizkega povišanja plač precej manj od zaslužka kakor mu je lansko leto, ki je manj zaslužil. Logično dolar v delavskih rokah ima za 15 do 20 odstotkov manjšo vrednost, kot isti dolar, če ga deneš v bo-gatinovo roko. To je naredila kapitalistična umetnost, ki na umeten način izsesava farmarje in delavce.
Kapitalisti bodo izzivali delavstvo umetnim potom na zopetni boj in tedaj bodo kazali na delavce kot upornike. To seveda kdor jim bo vrjel. Vlada pa, ki bi morala paziti, da bi dolar enako veljal v delavski ro-l<i kot v roki industrijskih mag-natov le dremlje in se ne zgane. Če bi vlada pazila le nekoliko, bi vladale drugačne razmere v tem oziru, kot vladajo mej našimi na umeten način tlačenimi delavci in farmarji!
-o-
SNEG PADEL V CHICAGO.
Chicago, 111. — Sinoči je na-Ietaval precej časa sneg kot o Božiču. Nič ni zgledalo, da smo pustili za sabo že sv. Jurija, zgledalo je kot bi se bližali mesecu decembru.
Nastop Francozov pokazuje, da
Francija pričakuje oboroženega konflikta s Turčijo.
Carigrad. — Predvčerajšnjem zjutraj je dospel v Smirno ameriški parnik Elianne, ki je imel večji tovor na krovu za Turčijo, mej drugim tudi nekaj vojnega materijala. Francoski torpedni rušilci so dobili ukaz otj francoskega komisarja v Smirni, ne dovoliti vhod parniku v luko. Parnik Elianne se je umaknil nazaj na odprto morje in poveljnik je zahteval od francoskega komisarja pojasnila zakaj se mu je zabranilo vhod. Ker zadovoljivega pojasnila ni prejel, je protestiral in zagrozil, da bo obvestil Washington, nakar se je francoski komisar gotovo bal raznih neprijetnosti, ki bi znale nastati mej republikama in je dovolil parniku, da ie priplul popoldne v luko in zložil svoj tovor. ki je namenjen za Turke,-*
Nadalje se poroča, da poveljnik parnika je obvestil ameriškega admirala BristoVa, ki poveljuje ameriškefnu vojnemu bro-dovju v sredozemskem morju, in da je ta poslal dva torpedna rušilca v Smirno in da 'so tam zahtevali od francoskega komisarja, da prekliče svojo odredbo, ker Francija nima nikake pravice zapovedovati tujezem-skim parnikom v turških pristani ščah.
Vse to je znamenje, da Francija nekaj namerava. Najbrže pričakuje, da se bo Lozanska konferenca zopet razbila in v tem slučaju, bo Francija nastopila proti Turčiji z oboroženo silo.
Vojaški krogi v Parizu so silno perVozni, ker Turčija še vedno pošilja velika ojačenja na sirsko fronto. Turške vojaške sile štejejo baje do 5o tisoč mož, kar pokazuie, da Turčija ne bo odnehala od svojih sklepov na Lozanski konferenci.
JAPONSKA VLADA ZAHTEVA OD KITAJSKE, DA USTAVI CIVILNO VOJNO.
Tokio. — Japonska Vlada je včeraj poslala v Peking ultimatum, s katerim zahteva, da Kitajska ustavi civilno vojno, sicer bo Japonska posegla vmes. Japonska se boji, da bi evropej-ske države in Amerika posegle v Kitajske zadeve, zato hiti sama naprej.
i denarne pošiuatve.
Včerajine cene so bile jtfgoaloraifr-■ldm dinarjem:
foo — Din.......$ 1.35
500 — Din.......$ 5.90
1000 — Din.......$11.60
2500 — Din.......$29.00
5000 — Din.......$5 7.00.
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 3.2s
100 — Lir ........ $ 5-75
500 — Lir ........ $27.00*
1000 — Lir ........ $54.00
Pri večjih svotah, Id preseglo ar 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popust. Presno pošljete deoar črez druge tvrdke se spomnite na nase podjetje, ld bo Vam poslalo Val denar v stari kraj čggeje in fcitreje, kakor kje drugje. Naše cene so no najnižje!
Vse pošiljatre naslavljajte na: BANČNI ODDELEK KDRfOSl ti49 W. m*L St. Chicago. I
;_ - .- ,
"EDINOST*
Johnstown, Pa. — Dne 2. maja sem srečno dospel v John-
zavita v lepo cvetje. Polje m travniki se kitijo z novo odejo
E D I N O S T
(UNITY.)
Zshaja vsak {prek, četrtek In soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday.	•
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
XS49 West sand Street, CHICAGO, ILL. ___Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo_ Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3 00
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-5°
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$i-7S
2UBSCRIBTION: For United States per year ........................$3*0
For United States for half year........................$1.5®
For Chicago, Canada aiid Europe per year..	$3.50 ___Chfcagp, Canada and Europe for half year..
ŠTEVILKA PO LEO VA&BGA NASLOVA ZNA& DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in pole« tega tudi vas'STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, I1L, under the act of March 3rd 1879.
Svetovni tribunal in Z. Dr.
Po vesteh, ki prihajajo zadnje tedne iz Washingtona je razvidno, da se je prezident Harding odločno zavzel za upostavi-tev svetovnega tribunala. Harding se zavzema na vso moč, da se upostavi tak tribunal, ki bi biL v bistvu sličen Haškemu mej-narodnemu sodišču' pred svetovno vojno.
Nobenega dvoma ni in nihče ne ugovarja prezidentu, da tako mej narodno sodiššče ni potrebno, zlasti še sedaj v današnjih dneh, ko je toliko mejnarodnih sporov na dnevnem redu. To delo smo mislili, da bo vršila liga narodov, ki so jo ustanovili iz zgolj namena za enake slučaje. Toda liga sploh ne fukci-jonira; rešila je sicer par spornih točk, a večjih vprašanj ne rešuje, rešujejo jih države vsaka po svojem okusu, kakor je bolj koristno za posamezne države. Zaraditega pravi Harding je potrebno mejnarodno sodišče, ki bo reševalo vse mejnarodne za-pletljaje celega sveta. To je lepa ideja na zunaj, ko bi le imela tudi enako lepo srce. .
Evropa si silno želi Zedinjenih držav v Evropo, da bi sodelovale v evropejskih sporih. Angleški in Francoski diplo-matje so mislili, da bodo na vsak način z Wilsonom pridobili Zedinjene države, da bodo sodelovale z evropejskimi državami. Wilson kot velik idealist se je zelo poganjal, da bi to dosegel. Toda pojavili so se bistroumnejši faktorji, ki so zapazili na evropejskih diplomatih znake hinavstva in ti so pričeli z vso silo delovati proti. Tako se je pojavljalo vsa leta po vojni. Najmanjše drobtinice na svetovnem trgu niso privoščili evropejci Zedinie-nim državam, ki so faktično edini pripomogli k uspešni zmagi zaveznikov. Ulvidevajoč vse to, so Amerikanci pričeli odklanjati na vso moč kako sodelovanje v Evropi. Pri zadnjih volitvah je zmagal Harding zgolj radi tega, ker je zavzemal stališče,, o-hraniti Zedinjene države izven evropejskih zmešnjav, Amerika ni hotela v ligo narodov iz vzrokov, ker se jo je hotelo le zlorabiti, a kot enakovredno z drugimi državami se jo ni hotelo pri-poznati. To je vzrok, da je Amerika začela novo pot.
Toda zadolžena Evropa ne more sama nikamor. Evropa v prvi vrsti potrebuje ameriških dolarjev, kateri so porazili Nemčijo v zadnji vojni, in kateri edini bi zamogli zaflikati velike luknje evropejskih denarnih bisag. Tega si Evropa želi!
Evropejski državniki, ki prihajajo v presledkih stalno v s.e nf™enil jaz nekoliko oglasi-Washington beračit posojil in sodelovanja, tega sicer ne ome- ^ List Edinost preberem vedno
I IZ SLOVENSKIH NASELBIN. |
I	^s^P^p-—- t
čila v naši slov. cerkvi sv. Jožefa ob slovesni poročni sv. ma
stown. Vožnja je bila jako lepa ši Mr. Frank Zupančič in Miss posebno v tem krasnem spomla- I Josephine Korošec. Ženin je do-danskem času, ko je vsa narava ima iz Forest City, nevesta pa je
živela v bližnjem mestu Vand-ling. Tovariša sta bila Mr. Jo-
—1 Isti dan zvečer sta se poročila v tukajšni slov. cerkvi sv. Jožefa Mr. Anton Gantor ioj Miss Mary Bavc. Ženin je dobro poznan mej tukajšnimi rojaki. Bil je pri vojakih mei vojno in tudi pred vojno je dalj časa služil Strica Sama na filipinskih otokih.' Nevesta pa je bila ena najboljših slovenskih deklet v naši naselbini. Zlasti je bila agiina delavka na raznih prireditvah in ljubili so jo Amerikanci prav tako, kakor domačini naši rojaki.
— Tretja poroka se je vršila v torek dne 24. aprila tudi v naši cerkvi, kjer so Rev. Rather Jev-nik zvezali do smrti Mr. Frank Ostaneka z Miss Angelo Pro-sinc. Priči sta bili Mr. Louis Ostanek in Mr. John Praznik. Vse poročne obrede so opravili domači g. župnik Rev. Father F.
in kdo rad ne gleda tega spom- seph Borštnik iz Forest City in ladanskega naravnega preobrata Miss Amalia Chunta iz Vand v naravi, ki obeta novo življe- linga nje v naravi. Pa tudi katoličani spoštujejo ta mesec, saj to je mesec naše Matere Marije. Verniki pokladajo pred Marijo ta mesec pri Šmamicah v vseh katoliških cerkvah najkrasnejše cvetke povite v vročo molitev, ki prodira oblake in prosi blagoslova na nas revne zemljane na zemlji.	^
Ko sem dospel v to naselbino sem se napotil takoj h našemu tukajšnjemu lokalnemu zastopniku, Mr. Tomcu, ki sva si zopet prisrčno stisnila desnici. Takoj na večer pa sva se odpravila na agitacijo za katoliški ti-sek. Z agitacijo sva jako dobro vspela, kar v resnici nisva pričakovala. Mr. Tomcu se prav iz srca zahvaljujem za postrežbo in pomoč pri agitaciji. Zatem družini Požunovi, zlasti pa še sinu Požunovemu, ki me je z avtojem vozil okrog oddaljenih rojakov, mej katerimi se mi je zopet posrečilo pridobiti precej novih naročnikov za Edinost.
■"BABILON"
Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zmešnjava tu zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan.
FRIC: Počasi! Predlagam mir!
HELENA: Vi in vaš mir! Jaz pe odstopim od svoje zahteve !
FRIC: Naj bo! Menjava! Vzemite moja pisma!
HELENA: Kaj hočem z njimi?
FRIC: Povem vam, da so zanimiva kot vaša. Tu imate, i« poglejva, kaj sva izmenjala.
HELENA: (v^ame.Fricova pisma) Vi ste lisjak!
FRIC: Ne lisjak,
za volka me pišejo, (pregleduje Helenina pisma) Aha, od gospoda svetnika Žerjava!
HELENA: (pregleduje Fricova pisma) Oho, o<f gospe Medvedove; oho Fric!
FRIC: Prav rad vam dam — prepustim Medvedkinjo
HELŽNA:
In vi obdržite Žerjava.
FRIC: Že zopet zanimivost f Pismo od gospoda stotnika Brgleza! Res, pravi brglez!
HELENA: Pismo nežne pisave od gospice Amalinde, par-fimirano, štiri strani dolgo, to mora biti res strašno dolgočasno kot je gospodična Amalinda sama živ dolgčas. — Sita sem tega. Vsakemu svoje! Simi vidite,^da je zastopana v mojo korespondenco polovica mesta.
FRIC: In v moji druga polovica!
HELENA: Tako je, dragi Fric! Kakor sami vidite ustvarjena drug za drugega.
FRIC: Dve duši, kot najini, sta se morali najti!
HELENA: Obljubim vam zvestobo že za pol leta naprej!
FRIC: Kako junaštvo! Mi li hočete verjeti, da me je nekoč že tako močno prevzela neumnost, da sem vas hotel snubiti HELENA: Ali
se vam vrti v glavi?
FRIC: Slučajno se je oglasila pamet o pravem času. Najino občevanje je zanimiveje, ako me primerjate' z Maksom, ki se je zredil tu v gozdu. Ta zverina ima pol miljona v gotovini in njegova neumnost je vredna tudi pol miljona.
sva
cem želim obilo vspeha in bož jjega blagoslova v novem zakon "st skem stanu!
j — Delavske razmere so sred-Nato sem obiskal tudi bližnjo nje. Dela se sicer precej a poseb-naselbino Bon-air, ter se oglasil ! ne?a zaslužka ni. Je pač vedno pri družini Mr. Pristavcu, ki(kot po navadi. Kaj več prihod-mi .je tudi veliko pomagal zlasti njič. pri nabiranju oglasov. Danes sem skončal v tej okolici in se bom podal naprej.
Predno sklenem moj dopis, se še enkrat prav prisrčno zahvalim. zlasti Mr. And. Tomcu za postrežbo in pomoč. Zatem dru
Chicago, 111. — Zopet se bo treba smejati in to menda bolj kot kdaj preje v naši dvorani. Pevsko društvo "Adrija" prire-zini Požunovi za prijaznost in ]di prihodnjo nedeljo v cerkveni pomoč .pri agitaciji. Na Ban-air dvorani sv. Štefana krasno igro pa Mr. Pristavcu. Vsem skupaj Bog plačaj in Marija!
Leo Mladich, pot. zastopnik.
-o-
Bridgeport, Ohio. — Cenjeni g. urednik: — Prosil bi vas za ! malt prostorček v vašem cenje nem listu. Malokdaj se kdo
^ HELENA: Dobro govorite, mi smo ubožni. Njegova mati M^Jevruk. Vsem novoporbcen-. je poročila bogatina, ki je imel vendar toliko pameti, da je iz-
-| volil mene za dedinjo. Seve za nameček dobim tega mladega j prismodeta. ali zato bom pa prva gospa daleč na okoli — vi boste hodili z menoj v gledišče in me zabavali, najin hišni prijatelj ostanete, kaj ne? FRTC: Z veseljem.
HELENA: Vse prav, samo ne računajva brez krčmarja. Moj bratranec je še vedno .slep za mojo lepoto. Mogoče se vas Poročevalec. boji? Obnašajte se tako kot bi dvorili moji sestrici ni»
FRIC: Kakšno plačilo me čaka? HELENA:V aša bodočnost. "
F RIC: Jaz živim le sedanjosti in če moram dvoriti Jelici, zahtevam predplačilo!
HELENA: Predplačila niso več v modi!
FRIC: Tatvina pa še vedno! (ji poljubi roko)
HELENA: Priliznjen sladkač! (odide v svojo sobo)
-o
"MOČ UNIFORME" ob 8. uri zvečer. Igra je polna humorja in skoro se lahko jamči, da toliko smehu še ni bilo v naši dvora-, ni. kakor ga bo ravno v nedeljo večer. Zlasti pa se opozarja občinstvo na to, da se bo igra vpri-.
njajo direktno, ker stric Sam bi jim znal zabeliti pod nos. Vidijo pa novo potrebo in t. j. mejnarodni tribunal, za katerega so vneli polagoma sedanjega prezidenta Hardinga. Ideja je sicer lepa in tak tribunal pfotreben. A gre se zato, kaj je v ozadju za to idejo. Hočejo Ameriko, da jim formira tak tribunal, navidez izgleda kot da hočejo zavezniki kaditi Ameriki, ko jo vabijo v to akcijo. V bistvu pa predlagani mejnarodni tribunal ni
ničesar drugega, kakor liga narodov pod drugim imenom. Ame-(zraven zgubili vero in se še ce
se kdo o- izorila v korist cerkve sv. Štefa-glasi iz naše naselbine, zato sem na. kar je dolžnost vsakega Slovenca in Slovenke, da se igre vdeleži. da se tako doseže kar najlepši vspeh za našo cerkev. Povejte svojim prijateljem in znancem o prireditvi, ki se bo vršila v nedeljo in pripeljite jih seboj na igror Igra se bo vpri-zorila samo enkrat v nedeljo večer ob 8. uri. Preskrbite si v-stopnice pravočasno!
in se mi zelo dopade. Zasledujem vse dopise iz raznih naselbin, ki jih ima vaš list največ.
Človek se resnično večkrat čudi kam je to prišlo z našimi ljudmi, ki so bili v starem kraju nekdaj tako verni in vdani Bogu. Tu pa, so se porazgubili,
rika naj bi ga formirala njej bi dali gotovo tudi prvo besedo in ona naj bi skušala miriti prepirajoče evropejske narode, pri katerih sedanji zavezniki z vsem svojim vplivom ne morejo ničesar opraviti. Logično temu bi pričeli Ameriko beračiti za posojila in ko bi to dosegli bi se pričeli ravsati in kavsati po stari navadi. Stric Sam, bi postal polagoma kmalu zainteresiran v evropejske spore in ako bi jih ne mogel pomiriti z lepo besedo, sklenilo bi se Amerika naj stopi z orožjem in ameriški fantje bi zopet padali za druge po evropejskih bojnih poljih. To so seve samo domišljije a povsem mogoče. Glavno kar hočejo zavezniki, zlasti Anglija je to, da se spravi Ameriko v mejnarodno sodišče, drugo bo prišlo samo ob sebi kaj rado.
Harding se je o priliki izrazil, da bi bilo dobro upostaViti svetovni mejnarodni tribunal, evropejski diplomatje so to hitro izrahili, pričeli Hardingu kaditi in mož je sedaj navdušen za tako akcijo. Kaj pa pripravljajo v ozadju evropejski lisjaki pa Harding niti ne sanja ne, ker gre se mu sedaj za svetovno slavo* češ, ameriški prezident Harding je formiral svetovni tribunal.
Previdni in neodvisnoljubni ameriški državniki pa so proti Hardingu in mu ugovarjajo, naj bo previden, da ga ne vjemo 'evropejski lisjaki, kot so vjeli Wiflona v Versailles.
Harding ugovarja svojim političnim nasprotnikom, češ, A-merika ne more osamljena ostati od ostalega sveta; to je popolnoma res in Amerika ni osamljena sama tudi sedaj. Saj trgujemo z vsem svetom in ves svet z nami. A take družitve, da bi A-merika morala pošiljati svoje vojake črez morje na mejnarodno policijsko službo si narod Zedinjenih držav ne želi. Mi imamo dovolj obdavčen ves narod na vseh koncih in krajih. Dovolj stroškov za domače potrebe. Zato Zedinjene države opravičeno obračajo hrbet tudi mejnarodnemu tribunalu, ki ni nič drugega kakor novo spletkarjenje, kako dobiti in potegniti Zedinjene države v evropejski vrtinec.
Harding lahko sicer poizkusi svojo politično srečo, toda mož se bo znašel kmalu prevaranega mej evropejskimi diplomatični-mi Lisjaki. Evropejski diplomati so gospoda, s katera ni dobro čresnje zobati.
lo norčujejo iz stvari, ki so jim bile nekdaj tako svete. Mene sicer to ne plaši in me ne bo, dokler bom pri zdravi pameti, da bom videl kje je prava stran ali ne.
Slovenski narod v Ameriki, katerega je vrtinec izseljevanja zanesel v to novo domovino, tava tu nevedoč od kje in kam? Rdeči koritarji ga vlečejo za nos. ta pa jim slepo sledi, tie da bi se preje sam prepričal, je li res tako, kakor mu trobijo na uho rdečkarji ali ne. Žalostno je to za naš narod. Doma tako zvest in vdan svoji veri, tu pa na mah jih je protiverska burja zmetla na kup smeti, in nevedo od kje in kam. Prišlo bo sicer spoznanje, a to gotovo prepozno.
Katoliški Slovenci po Ameriki kolikor ,vas pa je še zvestih verskim principom vaših mater in očetov, vi pa se združite, delajte skupno proti sovražnikom in ne odjenjajte preje, dokler ne bo naša zmaga na celi črti. Delajte vsi brez izjeme, da postane list Edinost kar najhitreje mogoče dnevnik, ker to je najbolj ši slovenski list v Ameriki.
Pozdravljam vse čitatelje lista Edinosti in vse verne Slovence sirom Amerike.
Val. K. naročnik.' -o--
Forest City, Pa. — V ponde-ljek dne 23. aprila sta se poro-
4. Prizor. Fric, sam.
f
—	Razni pripravljalni odbori, ki delujejo s predpripravami za srebrni jubilej naše župnije sv. Štefana so zaposljeni in delajo s polno paro na vseh koncih in krajih, da se bo jubilejni dan 3. jurffja proslavil kar najčastneje v naši naselbini. Tako slavnostnega dne naša slovenska naselbina še ni imela kot bo jubilejni dan 3. junija. Ta dan bo Chi-caška naselbina pokazala, kaj je naredila tekom petindvajset let svojega obstanka. Pomemben dan bp to in naša naselbina se ga veseli!
—	Spominska in zgodovinska knjiga, ki jo bo izdala ob tej priliki srebrnega jubileja naša župnija sv. Štefana bo urejena te dni. Krasna knjiga bo to, vse-% bovala bo zgodovino vseh kato-/iških društev v naselbini, kot tudi celo zgodovino župnije in naselbine. • Knjigo bo vredno shraniti vsakemu Slovencu, ker v njih bodo važni zgodovinski podatki naših društev, družin in župnije. Trgovci, ki še nisO naročili svojih oglasov v knjigi naj to store takoj, da ne bo prepozno. Oglase si lahko naročite v župnišču ali pa v tiskanni Edinosti. Ravno tako tudi družine, ali posamezniki, ki bi radi imeli svoje slike v spominski knjigi, naj pridejo k tiskovnemu odboru, pri katerem bodo naročili svoje klišeje. Čas zato je samo še ta teden.
a moja je ogenj.
FRIC: Vendar sem se je iznebil. Ha, ha, ha! Sama hoče naj dvorim Jelici! Krasna misel! Ti me pošiljaš k njej, tega pa ne veš. da se-morda sploh ne vrnem več k tebi! Slep bi maral biti. da bi ne videl, da je Jelica stokrat lepša in kdo ve, če
mi ne postane ljubša kot pet Helen !
5. Prizor.
Fric, Maks.
FRIC: Ravno prav, dragi Maks! MAKS : Ravno neprav!
FRIC: Potrebujem nekoga, da mu nekaj zaupam. MAKS: Jaz nikogar.
FRIC: Tem boljše! Prav na uho ti povem, in poslušaj pazljivo !
MAKS: Z ubožci imam rad usmiljenje! FRIC: (zase) ali kako je neumen (na glas) Povem ti, da
ljubim tvojo lepo sestrično.
MAKS: Tako? Jaz jo tudi ljubim. FRIC: Sorodniška ljubezen je mlačna, MAKS: Ja, gledališki ogenj!
FRIC: Mi li hočeš pomagati? Hočeš biti moj postiljon? MAKS: (zase) Le počakaj, vse kosti ti polomim! FRIC: No. nič odgovora? MAKS: Hočeš — boš Telico poročil ? FRIC: Bomo videli.
MAKS: Seveda, seveda, najprej bi rad lovil slepe miši! FRIC: Uganil si.
MAKS: Da bi se šla v mraku konje. FRIC: Preljubezniv . . . MAKS: Morebiti jo celo odpelješ, uideš FRIC: To bi bilo naravnost romantično. . MAKS: Ubogo dekle je v tej hiši tako na trnju. FRIC: Kdor jo reši, stori dobro delo. MAKS: Dobro! Jaz ti pomagam. FRIC: Zlati Maks, kar poljubil bi te. MAKS: Malenkost! Naj ostane med nama — zdi se mi, da je Jelica vate zaljubljena čez mero. FRIC: Res? Maks? MAKS: Kako moreš dvomiti ?
FRIC: Veš včasih sem strašno skromen v svojih domnevah. Toda, kje imaš dokaze ?-
MAKS: Naučila je škorca izgovarjati tvoje ime. FRIC: (vesel) Moje ime? Škorca? Moje ime?
MAKS: Od zore do mraka vpije: Fric, Fric! Ko ga je kti-pila, je izgovarjal ves dan le lump, lump! Včasih se zmoti in vpije: Fric lump! — Pat — Čujem korake! Le dobro začni! Pomagal ti bom. Umaknem se nekoliko, da je ne bo sram. FRIC: Nikar se ne trudi, ostani!
njo?

(Dalje prihodnjič.)
"EDINOST*

I
kočevsko žrebe.
(Gregor Dajga.)
je-li bilo res to kdaj ali ne, kar boste tu čitali ne vem. Slišal sem jo in ta-^j ko zročam vam.W brez vsakega pridr- 1 žka. To je moj
predgovor.
Kdo izmej Slovencev ne pozna bistroumnih Koče-varjev, ki so se naselili mej Dolenjce? Vsakdo jih pozna, saj so zahtevali celo v Parizu -svojo lastno neodvisno republiko, in njih ime je zaslovelo po celem svetu. Še celo svetovno znane Ribničane bi kmalu prehiteli.
"Immer hajte, ueber hajte" — so prepevali po svoje kočevski poslanci, ko so se vračali iz Pariza. Pomirili so se že popolnoma, saj je pametneje, če človek nosi po koncu glavo, naj je v srcu še tako pobit in žalosten. V Višnji gt>ri in v Ribnici niso smeli ljudje slutiti, da se je Koče var jem na \Kranjskem slabo godilo, drugače bi se jim morda posmehoval i.
"Hvala Bogu, kmalu smo doma !" se je veselil policaj Šarf-šic, ki je spremljal poslance, da bi jih kdo ne napadel. Hoja je bila dolga in vsi potniki so jam-rali. da jih noge bolijo. Zato so legli ob potu ne daleč od Kočevja pod košato lipo, da se u-hlade in malo odpočijejo. Par korakov od lipe je tekel kočevski potok, na katerega so Koče-varji bolj ponosni, kakor pa so Amerikanci na svojo blatno "Mississippi river." Poslanec Kugelmacher je predlagal, da bi se pomeknili na rob bregu in bi
• |
na premišljevanja ter pokazal na potok.
Plavala jc neka čudna okrogla reč rumene barve, kakoršne še noben izmej njih videl ni.
"Kaj bo neki to?" je radovedno govoril župan ter' opazoval plavajočo oblo, ki so jo lahki valovi semtertja sukali in obračali. Hipoma jih je minula utrujenost, poskakali so na noge ter hiteli navzdol k potoku, da si natančneje ogledajo to neznano stvar. Ni bilo daleč od brega, z dolgo vejo bi jo gotovo dosegli. Kočevarji so spretni ljudje in zato so bili spretni tudi ob vodi in kmalu so pritegnili in izvlekli oblo na kopno.
"Aj jaj, jaj! Ferdamtanaha-mol! To je čudna reč!" zaklical je ponosno Kugelmacher.
Bila je tikev ali buča, ki je priplavala odnekod od Ribnice.
Začetkoma so se Kočevarji te stvari nekoliko bali, ker pa se dolgo ni ganila, so vedeli, da ni živa žival.
<4Zdi se mi kakor veliko jajce," je dejal policaj Šarfšic.
"Da, gotovo je jajce, katero je znesla taka žival, ki jo mi ne poznamo," je pritrjeval župan.
Kočevarji so mnogo slišali o velblodih, slonih in drugih živalskih velikanih, ki se še niso nikdar prikazale na Kočevskem. To je jace neke take živali. Iz jajca bi se dala po županovih mislih izvaliti kaka velika žival ali zver.
"Spravimo si to jajce v Kočevje ! Ce se nam izleže kaka lepa žival, potem vsaj lahko rečemo, da nismo hodili zastonj v Pariz, kar nam bodo gotovo to očitale naše žene.'
Po kratkem posvetovanju so vrgli "jajce" zopet v vodo, ker niso hoteli da bi videli njihovi sosedje Slovenci okoli Kočevja, kaj si lepega nesejo iz dolgega pota. Buča je urno plavala ob
od tam zrli žuboreti kočevski jbregu, mož je pa so hiteli pred
njo. ob njej in za njo ter pazili, da je ni odneslo valovje predaleč od brega v strmen tok sredi širokega potoka. Pod Gav-čevo hišo ob kočevsko ribniški meji so bili stopili že na kočevsko polje. Tu so se ustavili m ajdi z jajcem iz vode in preko polja naravnost v Kočevje z
potok. Predlog se je dopadel vsem in deputacija poslancev se je preselila na rob bregu in si s začudenjem ogledovala žuboreči potok, ki je ubiral svojo pot naprej. Mejtem so si pridno pripovedovali zgodovinske fakte. ki so bili tesno zvezani s kočevsko zgodovino.
ci zdravi v svojo domačijo. Kako se je čudila starina in mladina ogromnemu jajcu, ki so ga prinesli štirje možje na vejna-tih "nosilih. Iz samega začudenja so pozabili vprašati poslance, kako so opravili v Parizu, poslanci jim pa sami tudi niso utegnili razkladati o svojih lepih vspehih.
Kako pa zdaj z jajcem? Nobena gos in qpbena kokoš ni zadosti velika, da bi jo nasadili na jajce, ampak treba je večje živali. Nekateri Kočevarji so bili prepričani, da bi se izvalila le taka žival, kakoršna bi sedela na jajcu, gosi, da valijo same žu-žike, race same račice, kokoši same piščance, vrane same vran-čice itd. Če bi hotela sedeti na jajcu krava, bi se izvalilo gotovo lepo veliko tele, če bi pa nasadili kobilo, bogve, če bi ne dobili velikega krasnega žrebeta, kakoršnega niti kralj nima v svojih hlevih.
"To bi bilo lepo če bi imeli Kočevarji najlepšega konja v celi kraljevini, če ne v vsej Evro-pi!"
Nič ni bilo več prepira v Kočevju, katero žival naj nasadijo na jajce, saj so bili sedaj že vsi prepričani, da je kobila edina žival, ki je zadosti velika za sedenje na tem jajcu in da bi bilo I krasno žrebe občini največja j čast.
Kočevarji so vedeli dobro, da ne kaže imeti takih znamenitih tajnih reči doma v navadnem hlevu, kamor bi lahko prišel vsak dan tujec, živinski kupec. Pripravili so gnezdo za Kočevjem. na hribu za hlevom poslanca Habeniks, kamor tedne in tedne ne pride nobena tuja noga. Tam naj kobila mirno vali jajce, ker jo ne bo nihče hodil motiti.
Pritirali so na hrib staro klju-se, suho kobilo, kateri so naročili ta posel. Kobila pa ni hotela sedeti na buči, ampak je stala venomer nad gnezdom na vseh štirih. Hudobna kobila je kazala celo voljo, da bi pojedla jajce, ker je zasadila zobe v bučo. Kočevarji so imeli hudo delo. predno so rešili dragoceno jajce izpod kobilinih čeljusti. Bilo je
"Glejte, glejte, kaj pa plava njim
tukaj doli?'' je oretrgal poslanec Habeniks njihova domoljub-
Veliko veselje je bilo v Kočevju, ko so se vrnili vsi poslan-
VABILO
K
Gledališki predstavi
"Moč uniforme9'
4
BURKA V TREH DEJANJIH
,	katero priredi
PEVSKO DRUŠTVO "ADRIJA"
v korist cerkve sv. Štefana
V nedeljo, dne 13, maja 1923
V CERKVENI DVORANI SV. ŠTEFANA
ob 8. uri zvečer.	Vstopnina 50c. za otroke 15c.
V S P Q R E D:
1.	Pozdravni govor.
2.	Nastop pevskega društva "Adrija."
3.	Igra.
OSEBE:
Pavel Cviren, krojač.............:..........g. John Gradišar
Agata, njegova žena ... r..................gdč. Rozie Vahtar
Milek, krojaški pomočnik....................g. Joseph Fajfar
Žigon, lovec ............................ g. Frank Avguštin
Majer,
agent................................g. Frank Biček
Jelene, župan ..........................g. Louis Železnikar
Kožuh, ^	.g. Štefan Kolenko
Xk,	\ ktpetje in občinski svetovalci ■ • ';	JJ?
pečka. j	......g. John Prah
Eksekutor .....................*.............g. Joseph Prah
Jernej, hlapec............................g. Andrew Glavač
l HeUi	• • ................ Sdč- Mary Janesh
Jera ( aeKI! .............,......... gdč. Mary Katich
I« in II. dejanje se vrši v Cvirnovem stanovanju, III. pa v ob-
'1 činski sobi.
-Ker~bo zaradi društvenih sej igra igrana samo enkrat, se °pozarja slavno občinstvo, da si preskrbi vstopnice pravočasno. K obilni udeležbi najuljudneje vabi
ODBOI5.
«
že ranjeno in načeto. Policaj Šarfšic se je postavil s palico h kobili, da bi jo pošteno nakle-stil po zobeh in gobcu, če bi se ji še cedile sline po jajcu.
Kobila še vedno ni hotela sesti. Možje so se jeli srditi na kobiljno trmoglavost in poslanec Habeniks je nasvetoval, naj ji odsekajc\ noge, da bo suha para potem že sedela.
Ta nasvet ni ugajal vsem. Dejali so, da bi mrha potem naj-brže ne mogla več hoditi.
Kobili so zvezali noge in so jo šiloma podrli na gnezdo. Mrha je vedno gomezila in se nemirno zvijala, hoteča se rešiti vrvi. Ko je zamahnil policaj da bi jo naučil pokorščine, se je močno ganila ter zdrknila z gnezda. Gnezdo se je privzdignilo in jajce se je prevrnilo iz njega v travo ter se začelo kotati nizdol s hriba.
"Oha! Stoj, stoj!" so kričali Koče vv j i in tekli za jajcem, a buča je bila urnejša. Prikotalila se je neznano hitro v dolino in skočila v gosti grm, kjer je izginila. V grmu pa je spal zajec, ki se je splašil, skočil iz grma in jo pocedil po dolini tako naglo, da se je prekobecnil dvakrat zapored. Kočevarji so ga zagledali in se v hipu domislili, da beži mlado žrebe, ki se je zvalilo iz jajca. Tekli so za njim, kar so jih nosile noge in klicali:
"Oha! Cuzek na! cuzek na!"
Nič ni pomagalo. Zajeq je od-bežal v grmovje in ni ga bilo najti nikjer, dasiravno so Kočevarji preiskali ves kot.
Žalostni so se vračali v mraku v Kočevje, ker jim je ube-žalo krasno žrebe, ki je znale tako izvrstno teči že v prvem hipu, ko se je izvalilo. Staro kobilo so gnali pred seboj in policaj jo je pretepal, ker je bila tako nepokorna in neumna, da je prevrgla gnezdo z jajcem. Grizla 7n pekla jih je zavist, ker so slutili, da se zateče njihovo žrebe, najbrž k Ribničanom, kjer ga bodo kmetje ulovili in se z njim bahali.
Vsi Kočevarji so žalovali po
žrebetu še tedne in mesece. * * *
Če so pa Ribničanje ujeli potem žrebeta mi pa ni znano.
TUJERODČEVI OTROCI DAJEJO DOBER VZGLED.
Statistika o nepismenosti za-popade vse prebivalce Združenih Držav, ki so stari čez deset let. Po zadnjem ljudskem štetju je nepismenost v Združenih Državah znašala šest odsto. To po-menja, da izmed vsakih sto prebivalcev čez deset let starosti je bilo šest nepismenih. Ako pa jemljemo v poštev le otroke tujerodnih starišev, najdemo, da razmerje nepismenosti med njimi znaša le osem desetink od e-nega odstotka. Z drugimi besedami: od prebivalcev Združenih Držav, katerih stariši so bili tu-jerodci, je le 8 nepismenih izmed vsakih tisoč prebivalcev, dočim za vse prebivalstvo skupaj to razmerje znaša šest izmed vsakih sto.
Od 1. 1910. Ido 1. 1920. se je razmerje nepismenosti znižalo od 7.7 odsto na 6 odsto. Ako se bo nepismenost znižala v vsakem desetletju v istem razmerju, bo
POZOR IGRALCI HARMONIK
A
J O C O (
o c e o . «OG C

Izdelujem slovenske, nemške in kr o matične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6931 S t Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE.


* * * ♦ + + + * * *
Anton
JAVNI NOTAR,
soba 206 Bake well Bldg.,	Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije)
* * * *
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, j|» pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ- ^
♦	CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno^in +
+ pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. ^
*	*
i^vvMvvvwvivvvv^vmJ
s +
t t
A +
* 4
noyi nasl0y.
Naznanjam, da smo se preselili z našo trgovino na
1845 West 22nd Street. Druga vrata od tiskarne 1 'Edinosti". .
ZA BIRMO
bodem te dni dobil vsakovrstne obleke, ter se priporočam Slovenskim starišem.
BOTRI IN BOTRICE: Pri nas dobite vsakovrstno zlatnino po najnižji cen?! Se Vam toplo priporoča, Slovenska trgovina
JOHN GOTTLIEB, 1845 West 22nd Street,
Chicago, 111.
A *
t +
< +
/
A
/
zahtevajo, da se kaznuje Gustava Kruppa za 50 milijonov mark denarne globe in z deset letno ječo.
— Kancelar Cuno sestavlja v Berolinu nove pogoje, ki jih bo Franciji predložil te dni.
TRIPOLITANCI SE UPIRAJO PROTI ITALIJANOM.
Rim. — Italijanska- vojaška posadka je bila zadnje dni v res-nerti boju z tripolitanskimi u-porniki, ki se hočejo otresti ita-janskega nad gospod s t va. Uporniška moč šteje kakih 1500 mož. Italijansko poročilo govori, da so Italijani postrelili v bojih nad 200 upornikov.
-o-
Bolgarski anarhisti.
Iz Sofije poročajo, da se je vršil te dni v Jambolu tajni kongres bolgarskih anarhistov-ko-munistov, ki so se ga udeležili 103 delegati kot zastopniki 89
--------. ..............................organizacij.. Nekega delegata, ki
treba 40 let, dokler nepismenost se je vračal s kongresa, so v popolnoma ne izgine, in morda' kopališču v Sofiji spoznali kot
30 let, dokler se narodna mera nepismenosti od 6 odsto zniža na ono stopinjo, ki jo danes izkazujejo otroci tujerodnih starišev — namreč osem desetink od enega odstotka.
To je gotovo v čast tujerod-cem in njihovim otrokom.
-o-
FRANCIJA IN RUMUNIJA NAPRAVILE VOJAŠKO ZVEZO.
Bukarešt. — Poluradna poročila naznanjajo, da sti Francija in Rumunija podpisale mejse-bojno vojaško alijanco. Proti komu je ost te vojaške alijance naperjena poročilo ne omenja.
-o-
VESTI IZ PORURJA.
—	Francozi zahtevajo odločno, da Nemci prenehajo s pasivnim odporom, sicer se ne bodo poganjali z Nemčijo.
—	Nemške delavske organizacije pa zahtevajo, da se morajo Francozi najprvo umakniti iz Porurja, ako hočejo, da se preneha s pasivnim odporom.
—	Francoski vojaški atorneji
soudeleženca tatvine v banki. Ko so ga hoteli aretirati, je a-narhist začel streljati in ubil dva policaja. Med zasledovanjem se mu je posrečilo ubit še dva policaja in raniti pet oseb. Mimoidoči ga je ranil v nogo in anarhista so aretirali. Pri njem so našli steklenico strupa in bombo.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J,
Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in "za razširjanje katoliškega prepričanja.
Upr. Edinosti in&Ave Maria.
zajterk! kosilo] večerjaj
Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k:
MATH. KREMESEC
SLOVENSKI MESAR
Chicago, I1L
1912 West 22nd Street,
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače
" Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to!
VARČEN NAROD
Pod državnim in vladnim nadzorstvom in
Chicago Clearing House Ass'n.
VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO V
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH
1900 — BLUE ISLAND AVENUE,
vogal 19. ulice. CHICAGO,	ILLINOIS,
KAPITAL IN PREBITEK
$ 1.250,000.00
PRODAJAMO ŠIFKAJRTE za vse parobrodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi-te) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najhitreje.

"EBINOST-
■—^

.8?
i!
i
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz -Družbe Jezusovfe. Prevedel Paulus.

/F
Deček bi bil kar obupal! Kako hudobni in kako neumni so ti ljudje! Gotovo je, da nobeden izmed njih nikdar ni imel ne očeta ne matere in tudi ne Lilite in da nikdar ni bil odlikovan z
darili---. Ko bo on velik, bo dal vse te uradnike obesiti,
prav tako, kakor , je nekoč videl obešene klobase pri oskrbniku v Encinarju, tam doli v Estrema»duri---. In pri voglu vseučilišča je hotel mimo njiju še neki drug voz, nato jima je prišel čez pot počasen, ogromen voz za pohištvo in koj nato poln omnibus, in zopet je zamudil tri minute.
Ko se je vendarle že pripeljal v zadnjo ulico, je že držal za kljuko pri vratcih kočije in je bil pripravljen, da jih hitro odpre.
Pomolil je glavico skoz okno---. Saj je bil prepričan,
da ga na balkonu pričakujeta oče in mati ali pa Lili ali pa vsi trije.-Že odspodaj jim bo kazal svoja darila in mislili bodo, da je samo eno darilo, pa bodo kmalu videli, da jih je dobil pet in še dve pohvali---. Kako se bodo smejali vsi skupaj —!
Pa balkoni so bili vsi zaprti. Žive duše ni bilo na njih. Kočija se je pripeljala v vežo, šipe velikih steklenih vrat so zažven-ketale in voz je obstal ob vznožju širokih, s preprogami obloženih stopnic.	,
Vse je bilo tiho in prazno. Veliki norveški medved, Bruin so ga imenovali, je nemo stal ob stopnicah, odpiral svoje žrelo, nasajeno z ostrim zobovjem, ter ponujal deku svoj krožnik, ka-kor-bi ga vabil, naj položi nanj svoja dariLa. Toda ta jih ni izpustil, pritisnil jih je na prsi in skokoma hitel po stopnicah navzgor.
V zgornji veži mu je ustavila korak čudna postava. Z rokami na hrbtu se je sprehajal od stene do stene oduren pritlikavec, popolnoma pravilno zraščen. Meril je približno meter v dolgosti in bil oblečen po najnovejši modi. Nosil je frak in belo ovratnico, kratke hlače in dolge nogavice iz črne svile, in nizke čevljičke. Imenovali so ga "Don Joselito", dobival .je sedem tisoč realov na leto, in njegova edina služba je bila» da je javljal obiske.
Spoštljivo se je priklonil pritlikavec senoritu ter mu povedal s svojim kričečim, nekako zapovedujočim glasom, da ga senora danes ne more sprejeti, ker jo strašno boli glava.
Solze so zaLile lepe modre oči dečkove. Nič ni rekel, temveč zdirjal je proti stanovanju očetovemu.
Villamelon je sedel v naslonjaču ter se skrivnostno razgo-varjal z ministrom de la gobernacion. Otrok je prihitel k očetu, ga objel krog vratu in ga poljubil.
"Hoj, caballerito!" je vzkliknil Villamelon. "Ze doma? Me veseli!"
Deček mu je s sramežljivim ponosom kazal svoja darila, oče pa jih ni vzel v roke, le rekel je:
"Glej, glej! Darila! — Ubogi malček! — Zelo lepo,--!
t)obrO, dobro! Me veseli ---! Tu-le imaš. vzemi, pa pojdita
danes ye^er y cirkus g Germanom!"
Potegnil je iz žepa dve peseti, jih dal dečku in nadaljeval skrivnostni razgovor z ministrom.
Za trenutek je otrok obstal in gledal s širokimi očmi---
Zasukal se je na eni nogi, kri mu je šinila v lice in kakor pijan je omahoval k mizici ter se naslonil nanjo. Različne drobnarije so bile razpostavljene na njej. Zaničljivo je vrgel očetovo darilo v usta grdemu japonskemu maliku in zbežal iz sobe.
Zunaj je premišljeval.---
In omahnile so mu roke, povesil je glavo; otožno, počasnih korakov je stopil proti nursery, proti "Sibiriji," v prognanstvo, ki ga je bila brezsrčna, sebična Currita iz Angleške uvedla za otroke v svoji palači.
Glasovi razglašenega klavirja so doneli po hodniku. Nespretna roka je ponavljala monotoni motiv iz Hanonovih vaj.
Ti glasovi so bili nebeška godba za otrokovo uho. Izginila je pobitost, radost se je vrnila in živahno je stekel k vratom. "Lili!"
"Paquito!"
Angelček, ljubezniva deklica devetih let, je planila s stola in se vrgla dečku v naročje. Združili so se njuni poljubi, vzkliki, smehi, veselje, združili sta se njuni čisti in neomadeževani duši, prav kakor so se strnili njuni zlati kodri, ki so solnčnim žarkom enako obdajali ljubki glavici.
Deček se je spomnil svojih daril.
"Glej, Lili, glej--!"
Široko je odprla Lili začudene oči, stisnila je ustnice in dela roke na hrbet. Njena ocena je bila ocena začudenja, ocena eno-zložnic. "Uj!"
"Pet —! Pet jih je —, in dve pohvali--!"
"Mi boš dal eno, Paquito?"
"Norica —! Kaj takega se ne sme drugemu dati! To se dene v okvir! Pepe Vargas je rekel, da mu jih bo dela njegova mamica v okvir."
"Velik okvir, kajne? Takole velik."
domače piv©* 'tfm
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! .
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik X942 W. 21st Street,	' CHICAGO, ILL.
In Lili je pokazala z rokami, kako velik naj bo okvir za diplomo.
"Seve, velik mora biti! In glej, tole darilo je za računstvo, in tole---"
Ni mogel nadaljevati ... '
Suhi prsti so se pomolili skozi vrata, za njimi belo zapestje. dolga suha rokfc, pritrjena na suho, tršasto ramo. Za roko je prišel obraz, zardel, dolg, značilen, pristen britanski obraz . . .
"Kaj je to, miss? Ali ne veste, da se morate učiti klavirja do osmih?"
In suha roka je prijela deklico in jo peljala nslfcaj v sobo —
Deček je zbežal.
Slepo je stekel v svojo sobico in zaril glavico v belo postelj. Tako se vrže samomorilec, poln razdražene grenkobe, v temnem obupu v črno, brezupno brezdno. Spanec, blaženi prijatelj otrok in njih tolažnik v bridkostih, mu je slednjič posušil solzice, utešil vzdihe ter ga uspaval, oblečenega, kakor se je bil vrgel na postelj, in z darili v rokah.
Villamelon pa je nadaljeval svoj skrivnostni razgovor z ministrom.
Markiz je imel takrat nekaj nad 40 let. Sledovi njegovih mladostnih grehov so se mu bili zgodaj začrtali v obraz. Nos je bil rdeč in mu je žalostno visel navzdol, poln mozoljev. Lice je imel upadlo in rastel mu je trebuh. Vse na njem je oznanjalo tisto karikaturo moške dobe, ki pomenja zgodnjo starost. Brke je nosil zavihane in redke lase počesane na prečo, visoko, naguban-čeno čelo je delalo vtisek, da se za njim skrivajo velike misli in važni naklepi.
In zares, velike misli je mislila ta glava, ko se je tisti večer naklanjal Villamelon k svojemu gostu, senorju Juantt Anto-niju Martinez, ter mu govoril važno in resno, kakor Bismark Gorčakovu, ko sta urejevala evropsko ravnotežje.
"Ne varajte se. Martinez! Tisto je nesmiselno, kar trdi doktor Wood! — Nihče me ne bo prepričal, da je pašteta iz podgan boljša, kakor pašteta iz ježev ali pa veveric. Me razumete —"?
Ekscelenca Martinez je krenil z glavo, da se ni prav vedelo, ali je pritrdil ali zanikal. Imel je slab želodec, odkar je bil ubožec prekoračil naravni most, ki vodi od modrih ministrskih klopi k bogatim mizam dvornih plemičev. In tožilo se mu je nazaj k tistim česnovim juham, tako redili\im in izdatnim, ki so ga bile zredile v tako krepkega državljana, in ki so bile njegova edina hrana v dobi. ko je trgal svoje prve čevlje med vaškimi poba-lini gori na obrežju Asturije. — Santo Dios, kako ga je zadnji petek na dvoru grizlo v črevih po tistem pate-foie-gras! In kako strašno koliko je dobil po chou a la creme. ki ga je jedel v francoskem poslaništvu! Ekscelenca Martinez je bil za trdno prepričan, da so ga zastrupili---Od takrat je sveto veroval v besede Addisonove: "Kadar vidim bogate mize, pokrite z obiljem vseh štirih delov sveta, se mi zdi da vidim protin, vodenico, vročnico. oslabelost in druge človeške bolezni, kako prežijo pod vsako servijeto . . ."
"Treba je. da se prepričate sami. Martinez." je nadaljeval Villiainelon. "Prihodnji četrtek Vam bom postregel z dvojno vrsto paštet, ali povedal Vam ne bom. iz česa so pripravljene. Bomo videli, za katero se boste odločili. Me razumete. Martinez? Ne bom poudarjal, da veliko dam na Vašo besedo!"
Naježili so.se lasje ekscelenci Martinezu. ko si je v duhu predstavljal pašteto iz podgan. Ne bo si mogel drugače popraviti želodca — si je mislil — moral bo goltniti mačko.
\n EXTRA Palf^^Glves Double \fear
i POVABLJENI! STE
da pridete v našo trgovino in si ogledate naše bogate zaloge vsakovrstnih oblek, narejene v vseh modah in velikostih!
Za može inf mladeniče
sOBLEKE Z ENIM IN DVOJNIM HLAČAMI
najnovejše mode, ki jih imamo na izbiro sedaj v naši trgovini, na različne načine narejene in v različnih barvah. Pridite v našo trgovino in našli boste fino izbiro, kjer si boste lahko izbrali obleko, ki bo vam krojila in ugajala. Mi krojimo obleke, da prija natančno vsaki postavi. Pri nas dobite obleke za vsako postavo, malo ali veliko, po sledečih zmernih-cenah
$22.50, $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $45.00.
. V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
1800—1808 Blue Island Ave., Cor. zSth Street.
O POLOŽAJU V JUGOSLAVIJI.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
glavna vsebina to, če Slovenci politično nastopajo kot narod V bodočnosti je Jugoslavija mogoče, toda stvarno danes Srbi ostajajo Srbi, medtem, ko bi Hrvati in Slovenci morali biti Ju goslovani. Prvi pogoj je tedaj ta, da Srbi, ostajajoč uvidijo ta ko Hrvati in Slovenci morejo in smejo nastopati z narodnim obiležjem. Pri tem ne igrajo vloge le politična, marveč tudi g0s podarska vprašanja, ki so n. pr. največje važnosti za Bosno. B gata zemlja, a siromašno ljudstvo in to je nevzdržen položaj
Na vprašanja o federalističnem bloku vodstvu H. R. 5 § odgovarja i dr. Korošec in dr. Spaho sta voljena na temelju svojih volivnih oklicev, zato jim ... H. R. S. S. ne vsiljuje svoje stališče. Sedaj sploh ne gre za republiko, ne za federacijo ne-za avtonomizem, ampak za to, da se mesto dosedanjih metod vede režim pravičnosti in uvidevnosti; Če Hrvati zahtevajo no tranjo suverenost in gospodarsko kontrolo, da se izognemo dosedanjemu načinu gospodarstva, je to program, ki gotovp ne prehaja preko okvirja. A republikanizem v, bistvu ni drugo kot strogo izvedeni parlamentarizem, v katerem more ljudstvo kontrolirati vse čine vlade . . .
Vodstvo bloka bo pregledalo položaj in delalo v cilju sporazuma ter poslalo svojo delegacijo v Belgrad. . .
3. Sicer najmanjša po številu poslancev je Jugoslovanska Muslimanska Organizacija pod vodstvom dr. Spaho-ta a vendar pomembna, ker sčasoma lahko potegne za seboj vse Mohame-dane, osobito v Južni Srbiji. Dr. Spaho je na vprašanje "Nove-Štampe" odgovoril: "Bosna in Herzegovina mora v okvirju sv: jih meja dobiti svojo lastno deželno vlado. V deželnem zboru ki bi imel neposredno izvoljene poslance, bi bil0 treba zahtevati. da dežela dobi čim večji del finančnih in gospodarskih virov. Za skupne potrebščine naj se določijo dohodki, carine. V kolikor bi pa ti ne pokrili potrebščin, bi morala zanje prispevatf vsaka dežela sorazmerno po številu prebivalstva in gospodarskih moči. Le tako se da odvrniti gospodarski propad Bosne in Hercegovine."
Radikalci so bili dozdaj brez prave orientacije in so že izpeljevali svoje centralistične alure ter likvidirali pokrajinske u-prave. Namestnika Hribarja v Ljubljani so kar poslali v penzi-ion in nov veliki župan je dr. Lukan, somišljenik radikalcev. Kriza dospe na vrhunec 16. aprila ob otvoritvi skupščine. Pa-šič je v veliki zagati.
Z a oba slabo.
Neki človek, ki je ravno kupil v trafiki cigaro priteče nazaj ves jezen : "Ta cigara, ki ste mi jo prodali je za psa. Ali nimate boljših cigar kakor to! To je vendar strašno!"
Prodajalec: "Vam se ni treba še toliko pritoževati, poglejte mene, ki sem jih kupil na tisoče te vrste!"
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. IIL
Rojakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotraj, pokladam stenski papir.
Naiboliše delo, nainižie cene. Roiaki obrnite se vselej svoieea rojaka!
na
DOLARSKI ČEKI
Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči v Jugoslaviji po dnevnem kurzu v Jugoslovanske krone. Potnikon* za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: do-$15 00 po 95 centov. — Od $15.00 do $30.00 po $1.25. — Od $30.00 do $50.00 po $1.50. — Od $50.00-do $75.00 po $1.50. Od $75.00 do $100.00 po $2.00. — Od $100.00 naprej po 2 centa od dolarja. H tem pristojbinam je še pridjati za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino.
BANČNI ODDELEK EDINOSTI,
1849 West 22nd Street.
CHICAGO, ILL.
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj narečene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic •m zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-slnžite se lista za Vašo reklamo, da j« list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, d« bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki Tiskarska dela izvršujemo lično in toča«. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno odraste, naročil® drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago. III.
Phone: Canal 0098.
h =