NASE Bilten Agencije R5 za okolje, oktober 2009, letnik XVI, številka Morje je. bilo najvišje 22roktobre PODZEMNE VOD VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v oktobru 2009.............................................................................................................3 Razvoj vremena v oktobru 2009................................................................................................................25 EMS/ECAM 2009 ...................................................................................................................................... 31 STANJE TOPLOGREDNIH PLINOV V OZRAČJU 36 AGROMETEOROLOGIJA 40 HIDROLOGIJA 46 Pretoki rek v oktobru..................................................................................................................................46 Temperature rek in jezer v oktobru...........................................................................................................50 Višina in temperatura morja v oktobru.......................................................................................................54 Zaloge podzemnih vod v oktobru 2009..................................................................................................... 58 ONESNAŽENOST ZRAKA 64 POTRESI 73 Potresi v Sloveniji - oktober 2009............................................................................................................. 73 Svetovni potresi - oktober 2009................................................................................................................ 75 Fotografija z naslovne strani: Barcolana, že 41. zapovrstjo, se je v lepem vremenu odvijala 11. oktobra 2009 (foto: Tomas Halenka) Cover photo: The 41st Barcolana race took place on 11 October 2009 (Photo: Tomas Halenka) IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Tanja Dolenc, Branko Gregorčič, Stanka Koren, Janja Turšič, Renato Vidrih, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v oktobru 2009 Climate in October 2009 Tanja Cegnar Oktober je osrednji jesenski mesec. Tokrat smo imeli dve topli obdobji in hladen osrednji del meseca, povprečna mesečna temperatura je v pretežnem delu nižinskega sveta presegla dolgoletno povprečje, vendar je bil presežek majhen. Na Obali, v Kočevju in gorah na zahodu države je bil odklon negativen; najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v visokogorju, a tudi tam je bil odklon le -1,2 °C. Največ padavin je bilo v Julijcih, kjer je padlo nad 160 mm, najmanj pa na Štajerskem in v Prekmuiju. Dolgoletno povprečje so presegli le na Krasu, medtem ko so na Štajerskem dosegli le dobro polovico običajnih oktobrskih padavin. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, na Dolenjskem kar za dobro petino. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 U 8 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2009 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, October 2009 Oktober se je začel z nadpovprečno toplim vremenom, že drugi dan se je ohladilo, vendar ohladitev ni trajala dolgo in večina dni v prvi tretjini meseca je bila nadpovprečno topla. Sledila je izrazita Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja ohladitev in ves osrednji del oktobra je bil občutno hladnejši kot običajno. V začetku zadnje tretjine meseca se je povprečna dneva temperatura spet dvignila nad dolgoletno povprečje, zadnje dni meseca pa je zaznamovala ohladitev. P 15 1 E N 2 10 D o £ 5 O 5 A, / L JUBLJANA nI rv- ^VvV V 1 i 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu oktobru Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 1961-1990 V Ljubljani je bila povprečna oktobrska temperatura 11,0 °C, kar je 0,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtopleje je bilo v oktobrih 1966 in 2001 (14 °C); oktobra 2006 so izmerili 13,4 °C, leta 2004 13 °C in oktobra 2000 12,9 °C. Daleč najhladnejši je bil oktober 1974 s 6,5 °C, z 8,1 °C mu sledi oktober 1973, 8,8 °C je bila povprečna oktobrska temperatura v letih 1950 in 2003, v oktobru 1959 pa je temperaturno povprečje znašalo malenkost več, 8,9 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 6,7 °C, kar je skoraj enako dolgoletnemu povprečju. Najhladnejša so bila jutra v oktobru 1971 z 2,8 °C, najtoplejša pa oktobra 1966 z 10,8 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 15,7 °C, kar je tudi skoraj enako dolgoletnemu povprečju. Oktobrski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2001 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 18,9 °C, najhladnejši oktobra 1974 z 10,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na istem merilnem mestu, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. V nasprotju z večino nižinskega sveta so v visokogorju zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka -0,4 °C, kar je -1,2 °C manj od dolgoletnega povprečja. Najmanj hladno je bilo oktobra leta 2001 (4,7 °C), sledi mu leto 1995 s 4,6 °C, oktobra 1967 in 2006 s po 3,8 °C ter leti 1977 in 2005 s po 2,7 °C. Od sredine minulega stoletja je bil najhladnejši oktober 1974 (-6,8 °C), sledil mu je oktober 2003 (-2,5 °C), za tri desetinke °C toplejši je bil drugi jesenski mesec leta 1972, leta 1964 pa je bila povprečna temperatura -1,8 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna oktobrska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Brez takih dni so bili na Krasu, na letališču v Portorožu pa so zabeležili en hladen dan. V Biljah in v Ljubljani so bili trije taki dnevi. V prestolnici sta sicer oktobra v povprečju dva taka dneva (slika 4); od sredine minulega stoletja je bila Ljubljana brez hladnih dni v devetindvajsetih oktobrih, največ jih je bilo v oktobrih 1971 in 1973, in sicer po 8. Na Kredarici je bilo 22 hladnih dni, v Ratečah 10, Celju 8, v Lescah, Postojni in na Bizeljskem po 7. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C in so oktobra že zelo redki. Največ so jih zabeležili na Bizeljskem in v Črnomlju, kjer jih je bilo po 5. Po 3 tople dneve so imeli v Murski Soboti, Mariboru in Novem mestu. Na Goriškem, Obali, v Celju in Ljubljani je bil oktobra 2009 le en tak dan. 20 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število toplih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in October and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA IU 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število hladnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in October and the corresponding mean of the period 1961-1990 Absolutna najnižja temperatura je bila v visokogorju izmerjena ob najmočnejšem prodoru hladnega zraka 14. oktobra, na Kredarici so izmerili -13,2 °C. V preteklosti so oktobra na Kredarici že izmerili precej nižjo temperaturo; v letu 1997 je termometer pokazal -17,8 °C, sledil mu je oktober 2003 z -15,8 °C, temperaturni minimum oktobra 1972 je bil -15,6 °C, leta 1970 pa -14,1 °C. Dan kasneje je bilo najbolj hladno v Postojni, kjer se je temperatura spustila na -4,4 °C. Večina Štajerske, Koroške, Gorenjske, Bela krajina, Kočevje in Goriška so najhladnejše jutro zabeležili 16. oktobra. V Novem mestu, na Obali in v Ljubljani je bilo najhladneje zadnji dan meseca. V Ljubljani so izmerili -1,6 °C, kar je precej več od najnižje temperature v oktobrih 1973 (-5,4 °C), 1997 (-5,2 °C), 1971 (-4,3 °C) ter 1991 (-4 °C). Na Kredarici so izmerili -13,1 °C. Najvišjo oktobrsko temperaturo so na Obali, Krasu in Goriškem izmerili prvi oktobrski dan, in sicer 25,4, 24,0 in 25,0 °C. Drugod po državi je bilo najtopleje v dneh od 6. do 9. oktobra. Tokrat niso izmerili najvišje temperature na Primorskem, saj so v Črnomlju dosegli celo 28,0 °C. Tudi nižinski svet Štajerske je dosegel višjo temperaturo, kot so jo na Primorskem. V Mariboru je bilo 27,1 °C, na Bizeljskem 27,0 °C, v Celju 25,7 °C. Na Kredarici so izmerili 12,3 °C, precej topleje je bilo v oktobrih 1976 (15 °C), 2006 (14,8 °C), 2001 (14,2 °C) in oktobra 1983 (13,6 °C). V Ljubljani je temperatura dosegla 25,4 °C; najvišja oktobrska temperatura je bila izmerjena v letih 1970 (26,9 °C), 1971 (26,5 °C), 1985 (25,8 °C) in 1961 (25,6 °C). Slika 5. Pogled z Grintovca (2558 m) 17.oktober 2009 (foto: Nejc Golmajer) Figure 5. View from Mount Grintavec, 17 October 2009 (Photo: Nejc Golmajer) 10 8 2 6 4 2 0 0 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 6 t O 3 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 O 26 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 E 18 1951 1956 1961 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 6. Najnižja (levo) in najvišja (desno) oktobrska temperatura in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 6. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in October and the 1961-1990 normals Slika 7. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2009 od povprečja 1961-1990 Figure 7. Mean air temperature anomaly, October 2009 2 ro 8 ro 4 0 ra 22 18 14 26 22 !« 0 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Oktobra smo zabeležili dve topli in eno hladno večdnevno obdobje, povprečna mesečna temperatura pa je bila blizu dolgoletnega povprečja. V pretežnem delu nižinskega sveta je presegla dolgoletno povprečje, vendar je bil presežek majhen, odklon ni presegel 1 °C. Na Obali, Kočevskem in v hribovitem svetu zahodne Slovenije so nekoliko zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Največji negativni odklon so zabeležili na Kredarici, kjer je bilo 1,2 °C hladneje kot v dolgoletnem povprečju. Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v oktobru Figure 8. Mean air temperature in October Povsod po državi je bila povprečna oktobrska temperatura v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil daleč najhladnejši oktober 1974. Najtoplejši oktober v tem obdobju je bil v pretežnem delu države leta 2001, na severovzhodu pa leta 1966; na Obali je bil enako topel kot leta 2001 tudi oktober 2004. V nadaljevanju so za nekaj merilnih postaj prikazani poteki najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature, za večino merilnih postaj je dodan tudi potek najnižje dnevne temperature na višini 5 cm nad tlemi. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o 15 10 5 2 f 0 100 KREDARICA 1 1 ll ll.Hi i ■ ll 1 I 300 c > -o 200 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 I 200 ra >(/) 100 > MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 13. Oktobrske padavine in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in October and the mean value of the period 1961-1990 Slika 14. Pogled s Slemenove špice proti Jalovcu, 27. oktober 2009 (foto: Nejc Golmajer) Figure 14. View from Slemenova špica towards Jalovec, 27 October 2009 (Photo: Nejc Golmajer) 0 0 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Logarska dolina Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Doblice Novo mesto Ljubljana Kocevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Zaga Soca Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 50 100 150 200 250 300 povprečje 1961 - 1990 oktober 2009 Slika 15. Mesečna višina padavin v mm v oktobru 2009 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Monthly precipitation amount in October 2009 and the 1961-1990 normals T3 O 30 25 20 ^ 15 > CD 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 16. Število padavinskih dni v oktobru. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena pa dneve s padavinami pod 1 mm Figure 16. Number of days in October with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 12, je v Kamniški Bistrici, na Brniku so jih našteli 10; drugod je bilo od 7 do 9 takih dni, v Murski Soboti pa le 6. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer spremljajo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. 0 5 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki - oktober 2009 Table 1. Monthly meteorological data - October 2009 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 174 83 12 Brnik 384 84 71 10 Log pod Mangrtom 648 97 51 9 Jezersko 740 162 73 8 Soča 487 165 75 9 Zaga 353 185 62 9 Kobarid 263 133 53 8 Kneške Ravne 752 195 68 8 Nova vas 722 116 88 9 Sevno 515 93 91 9 Slovenske Konjice 730 47 53 8 Lendava 345 46 76 9 Veliki Dolenci 195 60 100 7 LEGENDA: RR - višina padavin (mm) RP - višina padavin v % od povprečja SD - število dni s padavinami > 1 mm NV - nadmorska višina (m) LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SD - number of days with precipitation NV - altitude (m) 250 200 1956 1961 250 -, 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 200 5 150 100 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja Figure 17. Sunshine duration V Novem mestu je sonce sijalo 167 ur, kar je 28 % nad dolgoletnim povprečjem in prav toliko kot oktobra 1970; več sonca je bilo v letih 1971 (215 ur), 2001 (189 ur), 1965 (187 ur), 1967 (186 ur), 1969 (185 ur), 1983 (180 ur), 1989 (178 ur) in 2006 (165 ur). Sonce je v Ljubljani sijalo 138 ur, kar je 19 % več od dolgoletnega povprečja. Najbolj sončen oktober doslej je bil leta 1971 (204 ure), sledijo mu oktobri v letih 1983 in 1989 (po 162 ur) ter leta 1965 (158 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo oktobra 1964 (61 ur), med bolj sive spadajo še oktobri 1987 (65 ur), 1974 (72 ur) in 1961 (74 ur). Na sliki 19 je shematsko prikazano oktobrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Oktobra je bilo povsod več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Za več kot 50 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja petino je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Beli krajini, na Dolenjskem in Spodnjem Štajerskem. Najmanjši presežki so bili na severu države in v Julijcih; v Ratečah je bilo dolgoletno povprečje izenačeno, na Kredarici je bilo dolgoletno le za skromna 2 %. 250 200 = 150 o 5 100 50 0 LJUBLJANA Slika 18. Število ur sončnega obsevanja v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in October and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2009 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 19. Bright sunshine duration in October 2009 compared with 1961-1990 normals Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Ratečah in na Krasu, zabeležili so jih po 8. Po 7 takih dni je bilo na Obali in v Beli krajini, 6 pa na Goriškem. Samo en jasen dan so zabeležili v Slovenj Gradcu in Mariboru ter Kočevju. Prav tako je bil en jasen dan v Ljubljani, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja (slika 23); od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni 18 oktobrov. Največ takih dni je bilo leta 1971, zabeležili so jih 6. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah oktobra prispeva jutranja in dopoldanska megla. Slika 20. Lendavske gorice, 14. oktober 2009 (foto: Iztok Sinjur) Figure 20. Lendavske gorice, 14 October 2009 (Photo: Iztok Sinjur) 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 60 E 40 E 12 40 30 I I I g 20 Z J >o ^ 10 12 10 'o 8 J5 o 4 Si M 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 n 30 E 20 > 10 r 12 3 i ^ ^ on 6 o .E 20 3 o -o 5 <5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan ° a c ro 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2009 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 2009 8 Si 20 0 0 0 40 30 9 9 6 o 3 0 0 0 40 12 30 9 9 CD c 20 6 o 10 3 10 3 0 0 40 9 30 9 (D c 20 .q a> 6 o c 20 6 o 0 0 0 0 Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 22. Ivje na Krvavcu, 20. oktober 2009 (foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Rime on Krvavec, 20 October 2009 (Photo: Iztok Sinjur) Slika 23. Število jasnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 23. Number of clear days in October and the mean value of the period 1961-1990 Slika 24. Število oblačnih dni v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 24. Number of cloudy days in October and the mean value of the period 1961-1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, in sicer po 11, jih je bilo v Prekmurju in v Slovenj Gradcu, le dan manj v Beli krajini, 5 takih dni pa je bilo na Obali in v Ratečah. Po 6 oblačnih dni je bilo na Goriškem, v Postojni, Novem mestu in v Ljubljani. V prestolnici je dolgoletno povprečje 12 oblačnih dni (slika 23); največ jih je bilo v oktobru 1987, in sicer 20, le dva taka dneva pa so zabeležili oktobra 1971. Največ neba so v povprečju oblaki prekrivali v Kočevju (6,5 desetin), precej oblačno je bilo tudi na Bizeljskem in v Slovenj Gradcu s povprečno oblačnostjo 6,3 desetine. V Ljubljani so oblaki v povprečju prekrivali tri petine neba, prav toliko tudi v Mariboru. Na Obali, Krasu in Goriškem je bila povprečna oblačnost 4,6 desetin, še nižja pa je bila v Ratečah (4,4 desetine). 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - oktober 2009 Table 2. Monthly meteorological data - October 2009 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 9,1 0,5 14,5 4,8 23,6 7 -3,6 16 7 0 286 162 5,6 8 4 36 27 9 1 2 0 0 0 Kredarica 2514 -0,4 -1,2 2,4 -2,8 12,3 8 -13,2 14 22 0 633 152 102 5,6 8 2 154 82 9 1 16 20 40 24 748,4 4,3 Rateče-Planica 864 7,0 0,4 13,8 2,3 21,8 7 -6,4 16 10 0 361 149 100 4,4 5 8 94 69 7 0 2 0 0 0 918,8 9,0 Bilje 55 12,5 0,2 19,0 7,7 25,0 1 -1,2 16 3 1 1 68 183 111 4,6 6 6 117 82 8 3 2 0 0 0 1008,9 11,1 Letališče Portorož 2 13,2 -0,5 19,4 9,0 25,4 1 -0,2 31 1 1 1 40 194 114 4,6 5 7 62 68 7 3 0 0 0 0 1015,5 11,4 Godnje 295 11,6 0,4 17,8 8,2 24,0 1 1,5 20 0 0 1 72 192 4,6 8 8 150 112 8 0 0 0 0 0 Postojna 533 9,8 0,4 15,2 5,4 23,0 9 -4,4 15 7 0 276 162 111 5,5 6 3 119 80 8 2 2 0 0 0 Kočevje 468 8,9 -0,2 15,4 4,4 24,8 7 -4,6 16 6 0 302 6,5 9 1 97 71 7 1 10 0 0 0 Ljubljana 299 11,0 0,6 15,9 6,7 25,4 7 -1,6 31 3 1 245 138 119 6,0 6 1 93 81 9 2 10 0 0 0 981,9 10,6 Bizeljsko 170 10,8 0,6 17,0 6,0 27,0 7 -4,0 16 7 5 224 6,3 9 3 48 54 8 0 6 0 0 0 Novo mesto 220 10,8 0,9 16,3 6,4 26,8 7 -1,8 31 4 3 232 167 128 5,5 6 3 97 97 9 2 7 0 0 0 990,3 10,9 Črnomelj 196 11,4 0,9 17,2 6,1 28,0 8 -3,0 16 5 5 236 5,7 10 7 109 98 8 3 5 0 0 0 Celje 240 10,1 0,6 16,3 5,0 25,7 7 -4,4 16 8 1 272 155 119 6,2 9 3 50 52 8 2 8 0 0 0 988,3 10,2 Maribor 275 10,6 0,5 15,8 6,8 27,1 6 -0,9 16 3 3 243 156 111 6,0 8 1 46 53 7 2 0 0 0 0 984,0 10,2 Slovenj Gradec 452 9,1 0,6 14,7 4,9 24,0 7 -4,8 16 6 0 289 142 102 6,3 11 1 65 64 8 1 9 0 0 0 Murska Sobota 188 10,1 0,8 16,0 5,5 26,6 7 -3,0 21 6 3 261 141 104 6,2 11 3 44 71 6 2 8 0 0 0 994,9 10,2 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). n TD = £ (20 °C - TS,) če je TSi < 12 °C i=1 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - oktober 2009 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - October 2009 Postaja I. dekada II . dekada III . dekada T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 17,9 23,7 25,4 14,2 8,8 12,7 6,5 10,2 15,8 22,7 5,2 1,2 3,1 -0,4 11,7 18,8 22,1 7,7 -0,2 6,1 -1,7 Bilje 17,4 22,9 25,0 13,7 7,0 12,4 6,1 8,9 15,8 22,9 3,0 -1,2 2,5 -2,4 11,4 18,3 21,0 6,4 0,5 4,7 -2,2 Postojna 14,7 20,0 23,0 11,0 0,6 10,0 0,6 5,6 12,0 20,9 0,2 -4,4 -0,1 -5,0 9,2 13,8 16,7 5,2 -0,2 3,8 -2,0 Kočevje 13,5 21,5 24,8 8,4 2,8 6,7 1,7 5,1 11,4 19,5 0,9 -4,6 0,1 -4,8 8,2 13,5 17,7 3,9 -3,8 2,6 -6,6 Rateče 11,9 18,8 21,8 7,5 1,7 4,5 -1,6 3,0 9,7 18,4 -2,0 -6,4 -4,6 -11,6 6,2 12,9 16,3 1,4 -4,6 -1,4 -9,4 Lesce 13,5 19,4 23,6 9,1 4,3 8,0 2,5 5,7 11,0 17,1 1,5 -3,6 0,3 -5,5 8,2 13,2 15,6 3,9 -2,5 2,8 -4,0 Slovenj Gradec 14,0 20,2 24,0 9,0 3,3 7,2 0,6 5,3 11,0 20,0 1,6 -4,8 -0,8 -8,3 8,2 13,2 17,0 4,1 -4,6 2,1 -7,7 Brnik 13,9 20,5 24,9 9,2 3,9 5,6 12,0 18,9 0,7 -4,1 8,2 13,4 16,5 3,7 -2,7 Ljubljana 16,2 21,5 25,4 11,6 6,9 9,0 3,9 7,5 13,0 20,5 2,6 -1,4 -0,4 -5,0 9,4 13,6 17,3 6,0 -1,6 3,4 -5,1 Sevno 15,3 20,4 24,2 11,7 6,6 9,3 1,4 5,8 11,3 18,0 2,0 -1,2 1,1 -3,3 9,3 13,0 16,2 6,0 -0,7 4,5 -3,1 Novo mesto 15,8 22,4 26,8 11,0 4,6 8,8 2,0 7,0 12,4 20,2 2,6 -1,7 0,2 -5,4 9,6 14,1 17,8 5,8 -1,8 4,1 -4,6 Črnomelj 17,2 23,8 28,0 11,1 2,0 9,4 2,0 7,2 13,4 21,2 2,0 -3,0 0,6 -5,0 9,9 14,7 18,6 5,4 -1,0 3,8 -4,0 Bizeljsko 15,8 23,1 27,0 10,6 4,0 7,6 1,6 7,1 12,9 21,0 2,2 -4,0 -0,1 -6,0 9,7 15,3 19,6 5,4 -1,4 2,7 -4,2 Celje 15,2 22,0 25,7 9,9 4,4 8,6 2,5 6,3 12,7 21,6 1,2 -4,4 0,2 -5,6 8,8 14,5 18,7 4,2 -3,2 3,2 -4,8 Starše 15,3 22,0 27,0 10,0 4,6 6,2 11,9 21,1 2,4 -2,6 8,9 14,5 20,0 4,7 -2,2 Maribor 15,3 21,6 27,1 11,1 5,6 6,6 11,4 20,0 3,5 -0,9 9,9 14,6 20,1 5,9 -0,8 Murska Sobota 14,7 22,0 26,6 9,1 3,4 8,1 2,0 6,4 11,5 19,0 2,8 -1,9 2,2 -4,0 9,3 14,7 20,1 4,7 -3,0 3,2 -5,0 Veliki Dolenci 14,7 20,5 25,5 9,8 6,6 7,5 2,4 5,8 10,1 18,6 2,8 -1,0 1,4 -3,0 9,4 13,9 18,0 5,5 -1,6 2,0 -5,4 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - oktober 2009 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - October 2009 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III M od 1. 1. 2009 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 19,9 2 22,6 2 19,7 3 62,2 7 590 Bilje 42,1 3 41,2 3 34,0 3 117,3 9 1006 Postojna 24,9 2 77,9 4 15,8 3 118,6 9 985 Kočevje 12,2 2 43,0 5 42,2 4 97,4 11 992 Rateče 20,4 2 14,1 4 59,7 3 94,2 9 1412 Lesce 9,1 3 14,4 3 12,1 3 35,6 9 1154 Slovenj Gradec 11,0 3 22,2 3 31,7 4 64,9 10 1102 Brnik 21,1 3 20,3 3 42,6 4 84,0 10 1098 Ljubljana 21,4 3 34,1 3 37,8 4 93,3 10 1094 Sevno 38,4 3 28,1 3 26,3 3 92,8 9 995 Novo mesto 28,9 3 35,5 4 32,1 3 96,5 10 864 Črnomelj 20,0 2 33,0 3 56,1 4 109,1 9 853 Bizeljsko 8,5 2 23,2 4 16,4 3 48,1 9 672 Celje 13,4 3 15,5 4 20,8 3 49,7 10 901 Starše 5,9 3 13,9 4 12,4 2 32,2 9 935 Maribor 11,3 3 22,2 4 12,6 5 46,1 12 1119 Murska Sobota 7,7 3 22,5 3 14,0 4 44,2 10 871 Veliki Dolenci 10,9 3 38,2 6 10,9 3 60,0 12 692 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2009 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2009 ■ dekade in mesec - višina padavin (mm) - število dni s padavinami vsaj 0,1 mm - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) - decade and month - precipitation (mm) - number of days with precipitation 0,1 mm or more - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. oktobra 2009 1200 E E > ro T3 ro '<2 > 800 400 LJ UBL JANA , t __ ** 0 l.jan l.febl.mar l.apr l.maj l.jun l.jul l.avg l.sep 1 .okt 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Maribor Kredarica 5 5 % 6 2 % N 14 m/s 3 2 % NNW i2 %/s NNE 14 %/s M 2 4 % N 3 3 m/s i4 % NNE 3i %/s «„, 15 % ... 100 % SSW 0 9 m/s 64 % SSE 14 m/s S 15 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje 8 9 % 4 6 % SSW 10 m/s 12 9 % SSE 11 m/s S 11 m/s m 1 7 % 0 7 % N 3 4 m/s 2 7 % NNW 317 %/s NNE 47 %/s Slika 25. Vetrovne rože, oktober 2009 Figure 25. Wind roses, October 2009 KI 7 7 % N 13 m/s NNW 11 %/s 8 5 % NNE 0 7 m/s 3 8 % NNW 4 8 m/s 3 4 % NW 1 5 m/s Kie 12 0 % NE 0 9 m/s .....18 7 % NW 1 2 m/s Kic 20 % NE 3 1 m NE 1.1 m/s 2.7 % WNW 1 3 m/s EMC 113 % ENE 0.9 m/s 16.9 % WNW 1 2 m/s CMC 3 4 % ENE 0.8 m/s 30.8 % WNW 6 3 m/s CMC 3 5 % ENE 3.1 m/s 3.7 % E 0 7 m/s 3.0 % W 1.4 m/s 8.5 % E 14 m/s 21.0 % W 6 2 m/s 5.5 % E 2 9 m/s W 0.9 m/s 2.2 % WSW 1 0 m/s ccc 56 % ESE 1.2 m/s ESE 0.7 m/s 3.3 % WSW 5 3 m/s ESE 72 % ESE 4.7 m/s WSW 2.4 m/s 2.3 % SW 0.6 m/s 6.8 % SE 1.1 m/s 7.3 % SW 1.9 m/s SE SW SE 6.7 % SSW 17 %/s ccc 3 0 % SSE 1.2 m/s 0.4 % SSW 1 9 m/s 0.4 % SSE 1.4 m/s 2.2 % S 10 m/s S 3 7 % N 16 m/s N 14 m/s 2.6 % NNE 16 %/s NNW 1 5 m/s NNE 12 m/s NNW 0.9 m/s 3.8 % NW 1 0 m/s 6.3 % NE 1.6 m/s NW 1.1 m/s NE 1.4 m/s NW 33 %/s MC 8 3 % NE 6.2 m/s WNW 1 3 %/s CMC 6 5 % ENE 18 m/s 7.8 % ENE 55 m/s 7 3 % WNW 1 6 m/s EMC 10 5 % ENE 1.9 m/s .„, 2 9 % W 0 9 m/s 2 7 9 % E 18 m/s 2.2 % W 1.8 m/s 2.8 % E 3 9 m/s 5.2 % E 16 m/s W WSW 2 4 %/s ESC 106 % ESE 3.2 m/s 4.8 % WSW 1 8 m/s 29 0 % ESE 1.7 m/s 2.2 % ESE 0.9 m/s WSW 1.0 m/s 2.9 % SW 3 8 m/s 41 3 % SE 3.5 m/s SW 1 3 %/s SE 1.0 m/s SSW 3 2 %/s CCC 3 6 % SSE 2.8 m/s 4.3 % SSW 1 8 m/s SSE 22 % SSE 0.9 m/s 3.3 % S 3 2 m/s 2.6 % S 12 m/s 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Oktobra 2009 velja posebej izpostaviti severni fen, ki je pihal 12., 13. in 14. oktobra. Največje hitrosti severni fen doseže na pobočjih in ob vznožju Karavank, seveda pa beležijo zelo močan veter tudi na gorskih vrhovih. O škodi zaradi močnega vetra so poročali na nekaterih območjih na severu države. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 52 % vseh terminov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa 16 %. Najmočnejši sunek vetra je 12. oktobra dosegel 24,9 m/s, bilo je 13 dni z vetrom nad 10 m/s in le dan z vetrom nad 20 m/s. V Kopru je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s, 22. oktobra je najmočnejši sunek dosegel 18,2 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v 57 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 12. oktobra dosegel 16,9 m/s, bilo je 7 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik, skupaj s sosednjima smerema je pihal v dobrih 32 % vseh primerov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa je pihal v 21 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 12. oktobra 15,3 m/s; v 6 dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 12 dneh presegel 20 m/s, v treh dnevih pa 30 m/s; v sunku je 21. oktobra dosegel hitrost 33,3 m/s, vendar niso zajeti vsi termini, saj nam na tem merilnem mestu manjka dobrih 6 % meritev. Zahodseverseverozahodniku s sosednjima smerema je pripadlo 66 % vseh terminov, jugovzhodniku in jugjugovzhodniku pa 13 %. V Mariboru je severo-zahodniku s sosednjima smerema pripadlo 42 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 23 % terminov. Sunek vetra je 12. oktobra dosegel 14,4 m/s; bilo je pet dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugo-zahodnik in južni veter, skupno v 51 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema je pripadlo 22 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 29. oktobra dosegel 28,3 m/s, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s, le en dan je hitrost vetra presegla 20 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 12. oktobra dosegel 25,7 m/s, bilo je pet dni z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 16 dni z vetrom nad 10 m/s, le 12. oktobra je veter presegel hitrost 20 m/s, izmerili so 22, 6 m/s. V prvi tretjini oktobra je povprečna temperatura opazno presegla dolgoletno povprečje, najmanjši odklon je bil na Obali (2,2 °C), največji pa v Črnomlju, kjer je bilo kar 4,6 °C topleje kot običajno. Nekoliko so dolgoletno povprečje padavin presegli v Sevnem, sicer je bilo padavin manj kot običajno, v Lescah so dosegli le 18 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je primanjkovalo na Obali, na Goriškem in v Postojni, v slednji so zabeležili le štiri petine toliko ur sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Drugod po državi je bilo sončnega vremena nadpovprečno veliko, v Novem mestu je bil presežek 46 %. Približno toliko, kot je prva tretjina presegala dolgoletno povprečje, je osrednja tretjina meseca za njim zaostajala. Odkloni so bili od -3,2 do -4,7 °C. Padavine so presegle dolgoletno povprečje v Postojni, Novem mestu in Prekmurju. Drugod je bilo padavin manj kot običajno, v Ratečah so dosegli le 29 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem najbolj primanjkovalo v Prekmurju, za spoznanje so za običajno osončenostjo zaostajali tudi v Ratečah, v Slovenj Gradcu so izenačili dolgoletno povprečje; drugod je bilo sončnega vremena več kot običajno, v Ljubljani so dolgoletno povprečje presegli za dobro polovico. V zadnji tretjini oktobra se je povprečna temperatura ponovno dvignila nad dolgoletno povprečje, izjema je bila le Obala, kjer je bil odklon -0,2 °C. Odkloni večinoma niso presegli 2 °C, največji je bil v Murski Soboti (2,3 °C). Padavine so bile tudi v zadnji tretjini dokaj neenakomerno porazdeljene. Dolgoletno povprečje so presegli v Kočevju, Ratečah, na Brniku, v Ljubljani, Novem mestu in Črnomlju. V Lescah so zabeležili le 29 % dolgoletnega povprečja. Sonce je sijalo več časa kot običajno na Obali, Goriškem, v Postojni (presežek 24 %), Murski Soboti in Mariboru. Drugod so za 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja dolgoletnim povprečjem zaostajali, najbolj v Ljubljani, kjer je sonce sijalo štiri petine toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961-1990, oktober 2009 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961-1990, October 2009 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 2,2 -3,3 -0,2 0,5 53 79 66 68 92 133 120 114 Bilje 3,2 -3,7 1,1 0,2 76 94 78 82 88 136 110 111 Postojna 3,5 -4,2 1,7 0,4 42 175 35 80 78 134 124 111 Kočevje 2,4 -4,7 1,1 0,2 23 97 103 71 Rateče 3,2 -3,8 1,7 0,4 42 29 152 69 120 98 86 102 Lesce 2,8 -3,1 1,8 0,5 18 34 29 27 Slovenj Gradec 3,3 -3,5 2,2 0,7 31 67 97 64 109 100 98 102 Brnik 2,9 -3,6 1,8 0,4 47 55 113 71 Ljubljana 3,7 -3,2 1,3 0,6 49 92 110 81 122 153 79 119 Sevno 3,4 -4,7 1,4 0,1 104 85 82 91 Novo mesto 3,8 -3,2 2,0 0,9 77 123 101 97 146 1 40 95 128 Črnomelj 4,6 -3,7 1,6 0,9 49 96 154 98 Bizeljsko 3,5 -3,4 1,7 0,6 26 86 55 54 Celje 3,5 -3,5 1,5 0,6 40 51 65 52 135 123 95 119 Starše 3,3 -4,0 1,3 0,3 22 52 48 41 Maribor 3,1 -3,8 2,0 0,5 40 75 44 53 121 108 104 111 Murska Sobota 3,1 -3,2 2,3 0,8 35 108 71 71 122 78 112 104 Veliki Dolenci 2,7 -4,3 2,0 0,3 52 190 58 100 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M ■ odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) ■ padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) ■ trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec mean temperature anomaly (°C) ■ precipitation compared to the 1961-1990 normals (%) ■ bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) thirds and month Slika 26. Dežurni opazovalec na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad, 29. oktober 2009 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. Observer on the meteorological station Ljubljana Bežigrad, 29 October 2009 (Photo: Iztok Sinjur) 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na Kredarici so 24. oktobra zabeležili 40 cm snega. Od sredine minulega stoletja so bili brez snega v oktobrih 1955 in 1965, po 5 cm so namerili v oktobrih 1963, 1988 in 1997, 8 cm oktobra 1995, 11 cm oktobra 2006. Največ snega je bilo oktobra 1964, namerili so ga 198 cm, sledijo mu oktobri 1974 (197 cm), 1956 (127 cm) in 1993 (100 cm). Oktobra 2009 so snežno odejo na Kredarici beležili 20 dni. Po ves oktober je sneg obležal v letih 1972, 1974, 1978, 1989, 1996 in 2002 ter 2007, dan manj v oktobrih 1973 in 1992, 29 dni leta 1960, 28 dni oktobra leta 1982. Niti en dan ni snežna odeja prekrivala tal oktobra leta 1965, le en dan leta 1985, po dva dni v oktobrih 1977 in 1995, po 4 dni pa v letih 1958 in 1959. 50 40 E 30 !ü> 20 > 10 KREDARICA I.I ........ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 27. Višina snežne odeje v oktobru 2009 in najvišja oktobrska snežna odeja Figure 27. Snow cover depth in October 2009 and maximum snow cover depth in October Število dni z nevihto doseže vrh junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja, septembra in oktobra pa so nevihte že redkost. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo na Obali, Goriškem in v Beli krajini, in sicer po trije. Na Kredarici so zabeležili en tak dan, prav tako v Lescah, Kočevju in Slovenj Gradcu. V Ljubljani sta bila dva taka dneva, kar ustreza dolgoletnemu povprečju. Brez nevihtnih dni je bilo 16 oktobrov, največ pa jih je bilo leta 1992, in sicer 11. LJUBLJANA iti ti 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 15 10 NOVO MESTO Jn 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 MURSKA SOBOTA I I I I Imm him IUI 1 i Hill ll 1 1 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 RATEČE .Lili Iii Li i 1 ii . ii i ■ i i n i ■ m m ■rniTTTi i i m rm lllllll iiiii 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 28. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v oktobru Figure 28. Number of days with thunderstorms in October 0 5 5 0 0 15 15 5 5 0 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Na Kredarici so zabeležili 16 dni z oblaki, leta 1992 je bilo takih dni kar 28, samo 4 pa oktobra 1965. V Kočevju je bilo 10 dni z meglo, v Slovenj Gradcu 9, po 8 v Celju in Murski Soboti, 7 pa jih je bilo v Novem mestu. Slika 29. Število dni z meglo v oktobru in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 29. Number of foggy days in October and the mean value of the period 1961-1990 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo oktobra 2009 10 dni z meglo, kar je 5 dni manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja ni bilo oktobra brez megle, po 6 dni z meglo so zabeležili v oktobrih 1987 in 1993, največ, kar 30, pa oktobra 1969. Na sliki 30 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega pritiska v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Oktobra 2009 smo dvakrat zabeležili nizek zračni pritisk. Najnižje se je spustil 12. oktobra, ko je bilo dnevno povprečje le 970,8 mb, nizek je bil tudi 22. oktobra, takrat je bilo dnevno povprečje 972 mb. Sledilo je naraščanje zračnega pritiska, najvišji je bil zadnji dan meseca z 992,8 mb. 1000 20 15 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 5 0 Slika 30. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare oktobra 2009 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in October 2009 Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Povprečen pritisk vodne pare je bil v topli prvi tretjini meseca dokaj visok, 7. oktobra je dosegel 16,5 mb, 10. oktobra pa 16,6 mb. Opazno se je vsebnost vodne pare zmanjšala ob dotoku hladnega zraka, 14. oktobra je bilo dnevno povprečje le 4,2 mb. 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja SUMMARY In October there were two warm periods, the first one in the first third of the month, the second one in the last third of October. The second half of October was much colder than on average in the period 1961-1990. The mean monthly air temperature in October was close to the 1961-1990 normals and in the lowland it was mostly positive. The temperature anomaly was negative only on the Coast, Kočevje and in the mountains on the west part of Slovenia. The largest negative anomaly on the station Kredarica was -1,2 °C. In October there were three episodes of rain in October. The most abundant was precipitation in the Julian Alps and Kamniška Bistrica where more than 160 mm fell. In Kneške Ravne 195 mm were registered, in Žaga 185 mm and in Kamniška Bistrica 174 mm. Less than 80 mm were observed on the Coast, in Lesce, Štajerska, Koroška and Prekmurje region. The long term average was exceeded only on Karst, elsewhere precipitation was below the normals. Most of Štajerska region got only about half of the normals. On Kredarica there were 20 days with observed snow cover, the deepest snow cover reached 40 cm on 24 October. The long-term average of sunshine duration was exceeded everywhere in the country. On the north of Slovenia the long term average was slightly exceeded, In Dolenjska, Bela krajina and Spodnja Štajerska region more than one fifth sunny weather than on the average was observed. On the north part of Slovenia the normals were only slightly exceeded, at Kredarica only by 2 % and in Rateče exactly the same duration as on the long term average was observed. Abbreviations in the Table 2: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature <0 °C SX - number of days with max. air temperature >25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 24 Razvoj vremena v oktobru 2009 Weather development in October 2009 Janez Markošek 1. oktober Zmerno do pretežno oblačno, zjutraj ponekod megla, jugozahodnih Nad severno Evropo in severnim delom srednje Evrope je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je ob zahodnih višinskih vetrovih bližala Alpam. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Čez dan je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 2. oktober Dež, nevihte, postopne razjasnitve, burja Hladna fronta se je ponoči in zjutraj pomikala prek Slovenije. Za njo se je nad srednjo Evropo krepilo območje visokega zračnega pritiska (slike 1-3). V noči na 2. oktober je bilo oblačno s padavinami in nevihtami. Čez dan je bilo na Primorskem delno jasno, drugod oblačno, predvsem dopoldne je občasno še deževalo. Proti večeru se je tudi ponekod v notranjosti delno razjasnilo. Na Primorskem je zapihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 15, na Primorskem do 23 °C. 3.-8. oktober Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo Sprva je bilo nad celotno južno polovico Evrope območje visokega zračnega pritiska, sredi obdobja pa je nad jugozahodno Evropo oslabelo. Veter v višinah se je takrat nad nami obrnil na jugozahodno smer, pritekal je topel in suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, občasno je bilo tudi nekoliko več oblačnosti. Od 5. oktobra naprej je čez dan marsikje pihal jugozahodni veter. Toplo je bilo, najtopleje 7. oktobra, ko so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 28 °C. 9.-12. oktober Pretežno oblačno s pogostimi padavinami, deloma nevihtami Nad srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa dolina s hladnim zrakom. Nad nami je pihal zahodni do jugozahodni veter, pritekal je razmeroma topel in vlažen zrak (slike 46). Zadnji dan obdobja je zapihal severni veter, začel je pritekati hladnejši zrak. Prvi dan je bilo pretežno oblačno, popoldne so bile krajevne padavine, deloma plohe. V noči na 10. oktober in nato čez dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. 11. oktobra dopoldne se je prehodno delno razjasnilo, popoldne pa spet pooblačilo. Začele so se pojavljati krajevne plohe. V noči na 12. oktober in čez dan je bilo oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Na Primorskem se je zvečer delno razjasnilo, zapihala je burja. Drugod je po prehodu hladne fronte zapihal okrepljen severozahodni do severovzhodni veter. Večji del obdobja je bilo še razmeroma toplo, zadnji dan pa se je močno ohladilo in temperature so bile le še od 10 do 14, na Primorskem do 20 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 13.-16. oktober Delno jasno, občasno pretežno oblačno, severni veter Nad vzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno pa območje visokega zračnega pritiska. V višinah je bilo nad vzhodno in delom srednje Evrope obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 7-9). Nad nami je pihal močan severni veter, pritekal je hladen in občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Prva dva dni so bile posamezne kratkotrajne plohe. Pihal je severni veter, ki je zadnji dan oslabel. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 8 do 14, prvi dan na Primorskem še do 19 °C. 17. oktober Delno jasno, proti večeru krajevne padavine, deloma plohe Južno od nas je bilo plitvo ciklonsko območje, v višinah pa nad srednjo in vzhodno Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom (slike 10-12). Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, proti večeru pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami. Zvečer je ponekod zapihal severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 10 do 14, na Primorskem do 17 °C. 18.-19. oktober Delno jasno, burja, hladno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je nad nami zadrževal hladen zrak. Bilo je Delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno, bila pa so tudi obdobja pretežno jasnega vremena. Ponekod je pihal severovzhodni veter, na Primorskem burja. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 7 do 11, na Primorskem do 14 °C. 20.-21. oktober Od jugozahoda pooblačitve, jugozahodnik Nad zahodno in srednjo Evropo se je hitro poglobilo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je bila nad zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom, ki je segala tudi v zahodno Sredozemlje. Nad nami je pihal južni do jugozahodni veter, pritekal je vse bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo v južni in jugozahodni Sloveniji oblačno, drugod še delno jasno. Pihal je jugozahodni veter. Drugi dan se je povsod pooblačilo, le v severovzhodni Sloveniji je bilo sprva še delno jasno. Še vedno je pihal jugozahodni veter. Zvečer je na Primorskem in Notranjskem že rahlo deževalo. Nekoliko se je otoplilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 13 do 17 °C. 22.-24. oktober Pretežno oblačno s pogostimi padavinami Sprva je bilo nad zahodno in srednjo Evropo območje nizkega zračnega pritiska. Že drugi dan se je nad severnim Sredozemljem poglobilo sekundarno ciklonsko območje in se počasi pomikalo naprej proti vzhodu. V višinah je bila nad zahodno Evropo dolina s hladnim zrakom, katere južni del se je odcepil v samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka ter se pomaknil nad severno in osrednje Sredozemlje (slike 13-15). Prvi dan je bilo oblačno s padavinami, le v severovzhodni Sloveniji je bilo še povečini suho. Predvsem v zahodni Sloveniji so bile lokalno tudi obilne padavine, v gorskem svetu je padlo do 80 mm padavin. V noči na 23. oktober se je prehodno razjasnilo, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla. Čez dan se je spet pooblačilo in pričelo je deževati, najmanj dežja je bilo v severovzhodni Sloveniji. Dež je 24. oktobra dopoldne povsod ponehal. Na Primorskem je zapihala burja. Tam se je dopoldne delno razjasnilo, drugod šele popoldne. Zadnji dan obdobja je bilo najhladneje, takrat so bile najvišje dnevne temperature okoli 11, na Primorskem od 16 do 20 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 25.-26. oktober Delno jasno, občasno pretežno oblačno Naši kraji so bili v šibkem območju visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je nad nami prevladoval vzhodni veter, višje je pihal zahodnik do severozahodnik. Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno tudi pretežno jasno. Le v jugovzhodni Sloveniji je prevladovalo oblačno vreme. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Drugi dan je bilo na Primorskem in delu Notranjske pretežno jasno, drugod sprva oblačno, popoldne se je ponekod delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 16, na Primorskem do 20 °C. 27.-29. oktober Pretežno jasno, zjutraj ponekod po nižinah megla V območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje pritekal topel in suh zrak (slike 16-18). Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod delno ali zmerno oblačno. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 22 °C, le zadnji dan je bilo malo hladneje. 30. oktober Od vzhoda prehodne pooblačitve, ponekod rahel dež Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je nad naše kraje od vzhoda pritekal hladnejši in prehodno bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, zapihala je burja. Drugod se je v noči na 30. oktober od vzhoda pooblačilo in zjutraj je ponekod v vzhodni in osrednji Sloveniji rahlo deževalo. Čez dan se je razjasnilo, le v osrednji Sloveniji in na večjem delu Gorenjske je ostalo oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 12, na Primorskem 17 °C. 31. oktober Pretežno jasno, na Gorenjskem zjutraj in dopoldne še oblačnost do 1800 m Nad večjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je od severa pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo, le na Gorenjskem je bila zjutraj in dopoldne še oblačnost, ki je segala do nadmorske višine okoli 1800 metrov. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 10, na Primorskem do 16 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2.10.2009 Slika 2. Satelitska slika 2.10.2009 ob 14. uri ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on October, 2nd 2009 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2.10.2009 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on October, 2nd 2009 at 12 GMT Figure 3. 500 mb topography on October, 2nd 2009 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 5. Satelitska slika 10.10.2009 ob 14. uri 10.10.2009 ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on October, 10th 2009 12 GMT at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 10.10.2009 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on October, 10th 2009 at Figure 6. 500 mb topography on October, 10th 2009 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 8. Satelitska slika 14.10.2009 ob 14. uri 14.10.2009 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on October, 14th 2009 12 GMT at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 14.10.2009 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on October, 14th 2009 at Figure 9. 500 mb topography on October, 14th 2009 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine Slika 11. Satelitska slika 17.10.2009 ob 14. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17.10.2009 ob 14. 17.10.2009 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on October, 17th 2009 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on October, 17th 2009 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on October, 17th 2009 at at 12 GMT 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 23.10.2009 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on October, 23rd 2009 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28.10.2009 ob 13. uri Figure 16. Mean sea level pressure on October, 28th 2009 at 12 GMT Slika 14. Satelitska slika 23.10.2009 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on October, 23rd 2009 at 12 GMT Slika 17. Satelitska slika 28.10.2009 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on October, 28th 2009 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 23.10.2009 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on October, 23rd 2009 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28.10.2009 ob 13. uri Figure 18. 500 mb topography on October, 28th 2009 at 12 GMT 30 EMS/ECAM 2009 EMS/ECAM 2009 Tanja Cegnar Letna konferenca Evropske meteorološke zveze (EMS Annual Meeting) in Evropska konferenca o aplikacijah na področju meteorologije (European Conference on Applied Meteorology -ECAM) sta potekali v Toulousu v konferenčnem centru Meteo France (francoske državne meteorološke službe) od 28. septembra do 2. oktobra 2009. Udeležilo se ju je nad 500 meteorologov in drugih strokovnjakov s področja ozračja in okolja, soorganizator pa je bila tokrat Francoska meteorološka služba. Že od leta 2006 sem kot predstavnica ARSO članica organizacijskega odbora konferenc EMS. Slika 1. Konferenčni center na območju Meteo France Figure 1. Centre International de Conference de Meteo France Konferenca je tokrat potekala z motom: Visoka ločljivost meteoroloških izdelkov - aplikacije in storitve; s tem naj bi nakazali, da se vse več naporov usmerja k uporabnikom in njihovim potrebam po vse bolj natančnih informacijah, tako v prostoru kot tudi v času. Slika 2. 9. EMS letna konferenca in 9. Evropska konferenca o aplikacijah na področju meteorologije sta bili v Toulousu, Francija Figure 2. 9th EMS Annual Meeting 9th European Conference on Applications of Meteorology (ECAM) took place in Toulouse, France 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Konferenco je odprl predsednik EMS Fritz Neuwirth, prisotne pa so pozdravili tudi predsednik Francoskega meteorološkega društva Jean Jouzel, predstavnica PRIMET Pirkko Saarikivi in Bruce Sumner. Otvoritvena slovesnost je tradicionalno tudi priložnost za podelitev večine nagrad, ki jih podeljuje EMS mladim znanstvenikom ter posebne nagrade podjetja Kipp&Zonen. Predsednik EMS je s predavanjem o dosežkih EMS obeležil tudi deseto obletnico EMS. Prikazal je rezultate ankete, v kateri so sodelovala vsa društva, ki so včlanjena v EMS; povprašali so jih o pričakovanjih, informiranosti in koristih, ki jih imajo od članstva. Rezultati so vzpodbudni in podajajo smernice za nadaljnje delovanje EMS. Slika 3. Otvoritvena svečanost in podelitev nagrade Kipp & Zonen Figure 3. Opening session and handing over of Kipp & Zonen award Slovesnosti so sledila strateška plenarna predavanja, ki so opredelila strokovni okvir konference. O vlogi Svetovne meteorološke organizacije pri storitvah visoke ločljivosti je govoril generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Michel Jarraud. Adrian Simmons iz ECMWF je predstavil razvoj storitev GMES na področju ozračja, sledil pa je predsednik Meteo-France, Francois Jacq; navzoče je pozdravil tudi v imenu ministrstva, ki je v Franciji pristojno za meteorologijo. Slika 4. Plenarna strateška plenarna predavanja so sledila otvoritveni slovesnosti, generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Michel Jarraud med predavanjem (levo) Figure 4. Michel Jarraud was the first speaker at the Strategic lectures session Z izjemo plenarnih predavanj je delo potekalo sočasno v 4 dvoranah, veliko pa je bilo tudi posterjev. Tokrat smo jim posvetili več pozornosti in dva najboljša posterja nagradili. Že tradicionalno konferenco spremlja tudi razstava podjetij, ki ponujajo meteorološko opremo in storitve ter literaturo; tokrat je bilo prisotnih 14 razstavljavcev. Poleg osrednjih dveh konferenc je potekalo še več vzporednih dogodkov; družabni dogodki so bili dragocena priložnost za navezavo stikov in oblikovanje novih strokovnih projektov. Posebej omenimo tudi letno skupščino EMS in sestanek upravnega odbora EMS, ki sta bila že dan pred začetkom konference. Med konferenco pa smo že imeli pripravljalni sestanek za naslednjo konferenco, ki bo od 13. do 17. septembra 2010 v Zurichu, Švica. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Okroglo mizo je vodil Ewen McCallum, med predavatelji sta bila Olivier Moch in Laurent Dubus Figure 5. Ewen McCallum moderated plenary round table discussion: The vision for high resolution meteorological applications and services, among panellists were Olivier Moch in Laurent Dubus Med posebnimi dogodki omenimo tudi okroglo mizo z naslovom Vizija za meteorološke aplikacije in storitve visoke ločljivosti. Vodil jo je Ewen McCallum iz MetOffice v VB. Panelisti so bili Olivier Moch, Laurent Dubus, Brian Golding, David Richardson, Robert Mureau in Jean-Marie Carriere. Slika 6. Govorci na okrogli mizi Figure 6. Panellists at the round table The vision for high resolution meteorological applications and services Srebrno odlikovanje, ki ga vsako leto podeljuje EMS za izjemne znanstvene dosežke, je letos prejel Lennart Bengtsson; udeležence je počastil s predavanjem Zakaj je globalno ogrevanje tako neenakomerno? Slika 7. Predsednik EMS Fritz Neuwirth izroča priznanje EMS tokratnemu nagrajencu Lennartu Bengtssonu Figure 7. The EMS president Fritz Neuwirth handing over the EMS Silver medal to Lennartu Bengtsson 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Zastopstvo ARSO na konferenci je bilo tokrat skromno. Sodelovali smo z dvema posterjema in tremi predavanji, poleg tega sem vodila medijsko sekcijo, ki si je v kratki zgodovini EMS že uspela pridobiti poseben status. Izdali smo že DVD s prispevki in priporočili te sekcije, vključeni so tudi povzetki obeh nagrajenih projektov za približanje vremenskih in podnebnih informacij strokovni in laični javnosti, predstavitev letošnjega nagrajenca za življenjsko delo in najboljšega TV napovedovalca vremena. Uvodni del medijske sekcije je bil namenjen etičnim vprašanjem posredovanja podnebnih informacij, še posebej posredovanju informacij o podnebnih spremembah javnosti. V razpravi smo oblikovali stališča, ki so zapisana na zgoščenki in jih bomo v razmislek in morebitni sprejem posredovali upravnemu odboru EMS. Slika 8. Naslovnica zgoščenke s predavanji medijske sekcije in predstavitvijo nagrajencev na področju posredovanja vremenskih in podnebnih informacij javnosti Figure 8. dVd with presentations, recommendations, awarded projects at the EMS media session Medijsko nagrado za življenjsko delo je prejel Karoly Vissy, ki je v svoji dolgi meteorološki karieri vtisnil neizbrisen pečat madžarski meteorologiji in oral ledino na področju posredovanja vremenskih informacij javnosti. Diplomiral je iz meteorologije na Eotvos Lorand University of Sciences leta 1957 in se še istega leta zaposlil v Madžarski meteorološki službi (Hungarian Meteorological Service), zadnjih 43 let je sodeloval z različnimi mediji in opravil pionirsko delo na področju podajanja vremenskih informacij v medijih. Slika 9. Karoly Vissy je prejel nagrado za življenjsko delo na področju posredovanja vremenskih informacij javnosti in delovanja v medijih Figure 9. Karoly Vissy has been working in different branches of media meteorology for 43 years in Hungary f V imenu ustvarjalcev projektov za posredovanje vremenskih in podnebnih informacij javnosti pa sta nagrade prejela Marco Virgilio za cikel televizijskih oddaj MeteoWeekend in Rob van Dorland za podnebni portal. Slika 10. Med komunikacijskimi projekti sta bila nagrajena Meteoweekend in njegov vodja Marco Virgilio ter Rob van Dorland kot vodja nizozemske platforme za posredovanje informacij o podnebnih spremembah. Figure 10. Handing over the EMS Outreach & Communication Awards 2009: for Meteoweekend was awarded Marco Virgilio and for Klimaatportaal was awarded Rob van Dorland 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Nagrado za najboljšo TV vremensko napoved je prejel Danny Roup iz Izraela. Že vrsto let pokale za najboljšega TV napovedovalca vremena izdeluje steklarna Rogaška. Slika 11. Danny Roup s pokalom, ki ga EMS podeljuje najboljšemu TV napovedovalcu vremena Figure 11. Danny Roup with the trophy Slika 12. Posterji in razstava so pomemben del konference Figure 12. Posters and exhibition are an important part of the conference Več o Evropski konferenci za aplikacije na področju meteorologije in letni konferenci Evropske meteorološke zveze najdete na spletnem naslovu: http://meetings.copernicus.org/ems2 00 9/ 35 STANJE TOPLOGREDNIH PLINOV V OZRAČJU GREENHOUSE GASES IN THE ATMOSPHERE Nika Middleton, Tanja Cegnar Podnebje se v zadnjih desetletjih spreminja zelo hitro, za kar je večinoma krivo nenehno naraščanje koncentracije toplogrednih plinov (TGP) v ozračju od začetka industrializacije. Zadnje analize Svetovne meteorološke organizacije kažejo, da je vsebnost TGP v ozračju v letu 2008 doseglo nove presežke. V zadnjih letih je bila rast CO2 in N2O konstantna. Letni indeks toplogrednih plinov (AGGI) je pokazal, da se je v obdobju 1990-2008 sevalni prispevek dolgo obstojnih toplogrednih plinov zvišal za 26,2 %. Nekateri halogeni ogljikovodiki se počasi znižujejo zaradi omejitev Montrealskega sporazuma, medtem ko drugi toplogredni plini vztrajno naraščajo. V tem prispevku povzemamo podatke iz biltena Svetovne meteorološke organizacije Greenhouse Gas Bulletin, št. 5 z dne 23. novembra 2009. Pet glavnih toplogrednih plinov (ogljikov dioksid, metan, dušikov dioksid, CFC-12 ter CFC-11) prispeva približno 96 % okrepljenega učinka tople grede od leta 1750. Slika 1. Prispevek toplogrednih plinov a) v obdobju od 1979-1984 in b) v obdobju 2003-2008 Figure 1. Contribution of major greenhouse gases, a) between 1979-1984 and b) from 2003-2008 Program Global Amosphere Watch (GAW; Svetovno opazovanje ozračja) pod okriljem Svetovne meteorološke organizacije koordinira sistematična opazovanja in analize sestavin ozračja, vključno s toplogrednimi plini. Te opazovalnice so del obširnih omrežij opazovalnic Svetovnega podnebnega opazovalnega sistema (GCOS). Slika 2. Povprečna mesečna količina CO2 merjena na Havajih. Količina CO2 narašča ekspotencialno 0,5 % na leto Figure 2. Monthly mean atmospheric CO2 measured in Hawaii. The amount of CO2 is increasing exponentially at a rate of 0.5 % per year 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Prikazuje koncentracijo in njene spremembe za tri glavne TGP v ozračju Table 1. Abundances and changes of key greenhouse gases in the atmosphere CO2(ppm) CH4(ppb) N2O(ppb) Svetovne koncentracije v letu 2008 385,2 1797,0 321,8 Porast glede na leto 1750 38 % 157 % 19 % Absolutni porast 2007-08 2,0 7,0 0,9 Relativni porast od 2007-08 0,52 % 0,39 % 0,28 % Povprečni letni porast v desetetju 1,93 2,5 0,78 TGP (CO2, CH4, N2O) v tabeli 1 so v ozračju neprestano naraščali od začetka industrializacije. Najpomembnejši toplogredni plin v ozračju je vodna para, vendar ljudje z izpuščanjem drugih TGP v ozračje uničujemo naravno ravnotežje in krepimo toplogredni učinek ozračja. Tudi kemijske reakcije, ki potekajo v ozračju, vplivajo na koncentracijo toplogrednih plinov. Projekcije koncentracij v prihodnosti so možne le ob razumevanju njihovih različnih izvorov in ponorov. Ogljikov dioksid (CO2) Ogljikov dioksid je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki jih v ozračje spuščamo ljudje. V celoti mu pripisujemo 63,5 % povečanega sevalnega prispevka, v zadnjem desetletju pa kar 85 %. V obdobju zadnjih 10.000 let pred začetkom industrijske revolucije je bila vsebnost CO2 relativno ustaljena, in sicer 288 ppm. Razmeroma stalno je bilo tudi razmerje njegove vsebnosti med ozračjem, biosfero in oceani. Od leta 1750 naprej CO2 v ozračju stalno narašča, predvsem zaradi izgorevanja fosilnih goriv (8,62 Gt ogljika v letu 2007), krčenja gozdov in sprememb v izrabi prostora (0,5-2,5Gt na leto v obdobju med 2000-2005). Natančne meritve, ki so se pričele leta 1958, so pokazale, da v povprečju ob izgorevanju fosilnih goriv 55 % sproščenega CO2 prispeva k porastu koncentracije v ozračju, preostanek pa se je vezal v oceanih in biosferi. V svetovnem merilu je bila vsebnost CO2 v ozračju v letu 2008 385,2 ppm, s stopnjo letne rasti 2,0 ppm. Stopnja rasti je večja, kot je bilo povprečje za devetdeseta leta prejšnjega stoletja, v glavnem zaradi povečanja izpustov ob izgorevanju fosilnih goriv. Slika 3. Povprečna količina CO2 (a) in njegova stopnja rasti (b) od 1983-2008 Figure 3. Averaged CO2 (a) and its growth rate (b) from 1983-2008 Metan (CH4) Metan je toplogredni plin, ki prispeva 18,2 % k povečanju učinka tople grede. Njegovi izpusti so posledica naravnih procesov (40 % zaradi mokrišč, termitov ...) in antropogenih virov (60 % zaradi proizvodnje riža, izkoriščanja fosilnih goriv, smetišč in sežiganja biomase ... ). 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Pred industrijsko revolucijo je bilo metana zelo malo, 700 ppb. Naraščanje izpustov zaradi antro-pogenih virov je krivo za njegov 157 % porast v ozračju. V 80. letih je metan naraščal za 13 ppb na leto, v zadnjem desetletju pa se je njegova rast upočasnila. Kljub vsemu se je letna koncentracija metana leta 2007 povzpela na najvišjo raven do sedaj. Svetovno povprečje metana v ozračju je bilo v letu 2008 1797 ppb, kar pomeni 7 ppb več kot v predhodnem letu; to je največji porast od leta 1998 dalje. Ni jasno, ali ta novi hitrejši porast predstavlja nov trend naraščanja metana v ozračju. Potrebno bo še več raziskav o nastajanju in izpuščanju metana v ozračje. Slika 4. Povprečna količina CH4 (a) in njegova stopnja rasti (b) od 1984-2008 Figure 4. Averaged CH4 (a) and its growth rate (b) from 1984-2008 Dušikov oksid (N2O) Dušikov dioksid je toplogredni plin, ki prispeva 6,2 % k povečanju sevalnega prispevka. Pred začetkom industrializacije je bila njegova prisotnost v ozračju 270 ppb. Dušikov dioksid prehaja v ozračje preko naravnih (oceani, prst, požig biomase) in antropogenih virov (uporaba gnojil, izpusti v industriji). Antropogeni vplivi predstavljajo 40 % celotnih izpustov dušikovega dioksida. V svetovnem povprečju je bila leta 2008 koncentracija dušikovega dioksida 321,8 ppb, kar je 0,9 ppb več kot v predhodnem letu in 19 % več kot pred začetkom industrializacije. V zadnjem desetletju je bila povprečna stopnja rasti 0,78 ppb na leto. Slika 5. Povprečna količina N2O (a) in njegova stopnja rasti (b) od 1980-2008 Figure 5. Averaged N2O (a) and its growth rate (b) from 1980-2008 Ostali toplogredni plini Žveplov heksafluorid (SF6) je močan in dolgo obstojen toplogredni plin. Nastaja umetno in se uporablja kot električni izolator v opremi za distribucijo električne energije. Njegova vsebnost se je podvojila v primerjavi z 90. leti prejšnjega stoletja. Kloro-fluoro ogljikovodiki (CFC) skupaj s halogenimi plini prispevajo 12 % k povečanju učinka tople grede. Medtem ko koncentracija kloro-fluoro ogljikovodikov in večina halogenih plinov pada, pa 38 Agencija Republike Slovenije za okolje strmo narašča koncentracija halogeniranih kloro-fluoro ogljikovodikov (HCFC) in fluoriranih ogljikovodikov (HFC), ki so prav tako zelo močni toplogredni plini. V ozračju je njihova koncentracija še vedno majhna. Na splošno troposferski ozon v ozračju ni dolgo obstojen. V zadnjem stoletju pa je človekova dejavnost pripomogla k naraščanju troposferskega ozona in je njegov prispevek primerljiv z organskimi halogeniti. Težko je oceniti svetovno porazdelitev troposferskega ozona in njegov trend rasti, saj ima zelo neenakomerno geografsko porazdelitev in časovno spremenljivost. 600 500 5=400 300 200 100 CFt12 (--inn CH£Clj r* & HHC cFcni —-i-r-"""^ J—T— " — — — - -- 975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 Ostali onesnaževalci zraka kot na primer ogljikov monoksid, dušikovi oksidi in ostale hlapljive organske sestavine imajo neposreden vpliv na toplogredno sevanje zaradi njihovega vpliva na troposferski ozon, CO2 in metan. Tudi delci v ozračju vplivajo na toplotno sevanje, a imajo kratek obstanek v ozračju. Slika 6. Povprečna količina halogenih plinov v obdobju 1977-2008 Figure 6. Averaged ratios of the halo-carbons from 1977-2008 Stanje toplogrednih plinov v Sloveniji Izpusti toplogrednih plinov so bili leta 2007 20.722 kiloton ekvivalenta CO2, kar je 1,8 % nad izhodiščnim letom (1986). Glede na sprejete obveze povprečni izpusti v obdobju 2008-2012 ne bi smeli presegati 18.726 kiloton ekv. CO2. Največji prispevek k skupnemu deležu toplogrednih plinov je imel v letu 2007 CO2 (82,0 %), ki nastaja predvsem z izgorevanjem goriva. Sledila sta metan (10,5 % zaradi odpadkov in kmetijstva) ter N2O (6,2 % zaradi kmetijstva). Zaznati je bilo tudi izpuste N2O iz prometa. Izpusti F-plinov so bili zelo majhni (1,1 %; HFC, PFC in SF6), a njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv, saj imajo visok toplogredni učinek. V zadnjem času se je spremenila porazdelitev izpustov toplogrednih plinov po dejavnostih. Največ, kar za 165 %, so se povečali v prometu zaradi naraščanja tranzitnega prometa skozi Slovenijo. Po drugi strani pa je k zmanjšanju izpustov največ prispevala industrija; zmanjšali so se izpusti zaradi porabe goriv, prav tako tudi procesni izpusti. Nižje izpuste glede na izhodiščno leto je opaziti še v kmetijstvu, kar je posledica zmanjševanja števila glav živine. Gozdovi v Sloveniji prekrivajo preko 58 % površine in so pomemben ponor toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji. Leta 2007 so predstavljali 5.774 Gg CO2. Več o izpustih toplogrednih plinov v Sloveniji si lahko preberete na spletnih straneh ARSO na področju Podnebne spremembe, podpodročje Emisije toplogrednih plinov ali v Kazalcih okolja Slovenije, izpusti TGP na spletnih straneh ARSO. 39 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V prvi tretjini oktobra so bile vremenske razmere idealne za jesensko setev ozimin. Tla so bila primerno založena z vodo, zelo ugodni so bili tudi temperaturni pogoji. Čez dan se je še ogrelo nad 20 °C, temperature tal pa so se gibale med 15 in 20 °C. V drugi in zadnji tretjini oktobra je bilo nekoliko hladneje, povprečne temperature zraka so bile do 10 °C, nižje, med 8 in 10 °C, so bile tudi temperature tal. Le na Obali in na Goriškem so se temperature tal še povzpele nad 15 °C (slika 1, preglednica 4). Kljub temu so sončni in razmeroma topli dnevi še omogočali nadpovprečno mesečno akumulacijo temperature zraka. Odstopanja nad povprečjem sicer niso bila pretirana in so se gibala med 10 in 30 °C. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija ETP. Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, oktober 2009 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration ETP according to Penman-Monteith's equation, October 2009 Postaja I .dekada I.dekada I I.dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališče 2.4 3.5 24 2.5 3.4 25 1.8 3.1 19 2.2 3.5 69 Bilje 1.9 3.0 19 1.8 2.2 18 1.4 1.9 16 1.7 3.0 52 Godnje 1.5 1.9 15 0.8 1.2 8 0.8 1.3 9 1.0 1.9 32 Vojsko 1.2 1.5 12 0.8 1.1 8 0.7 1.0 8 0.9 1.5 28 Rateče-Planica 1.4 1.7 14 1.0 1.5 10 0.7 1.0 8 1.0 1.7 32 Planina pod Golico 1.2 1.6 12 1.0 1.8 10 0.7 0.8 7 1.0 1.8 30 Bohinjska Cešnjica 1.2 1.8 12 0.9 1.3 9 0.7 1.1 7 0.9 1.8 29 Lesce 1.3 1.6 13 1.2 2.6 12 0.6 0.7 7 1.0 2.6 31 Brnik-letališče 1.5 2.1 15 1.3 2.9 13 0.8 1.5 9 1.2 2.9 37 Preddvor 1.6 2.4 16 1.5 3.2 15 0.8 1.0 8 1.3 3.2 40 Topol pri Medvodah 1.4 2.1 13 1.3 2.6 13 0.8 1.5 9 1.2 2.6 34 Ljubljana 1.7 2.3 17 1.4 2.3 14 0.8 1.3 9 1.3 2.3 40 Nova vas-Bloke 1.3 1.7 13 0.8 1.1 8 0.7 0.8 7 0.9 1.7 29 Babno polje 1.6 2.1 16 1.0 1.3 10 0.7 0.9 8 1.1 2.1 34 Postojna 1.8 2.7 18 1.6 2.0 16 1.4 2.1 15 1.6 2.7 49 Kočevje 1.6 2.4 16 1.1 2.0 11 0.8 1.4 9 1.2 2.4 37 Sevno 1.6 2.1 16 1.1 1.4 11 0.8 1.2 8 1.2 2.1 35 Novo mesto 2.0 2.9 20 1.3 2.1 13 0.9 1.4 10 1.4 2.9 43 Malkovec 1.9 3.2 19 1.3 2.3 13 0.9 1.4 10 1.4 3.2 41 Bizeljsko 2.0 2.7 20 1.4 2.7 14 1.0 1.5 11 1.5 2.7 45 Dobliče-Crnomelj 1.9 3.3 19 0.9 1.4 9 0.6 0.9 7 1.1 3.3 35 Metlika 1.5 2.5 15 0.8 1.2 8 0.7 0.9 8 1.0 2.5 31 Šmartno 1.5 2.0 15 1.2 1.9 12 0.8 1.3 9 1.2 2.0 36 Celje 2.0 2.9 20 1.5 2.6 15 1.0 1.9 11 1.5 2.9 47 Slovenske Konjice 1.9 2.9 19 1.3 2.6 13 1.0 1.9 12 1.4 2.9 43 Maribor-letališče 2.0 2.7 20 1.4 2.1 14 1.1 2.1 12 1.5 2.7 46 Starše 1.8 3.0 18 1.2 2.4 10 0.8 1.8 9 1.3 3.0 38 Polički vrh 1.4 1.9 14 0.9 1.5 8 0.6 1.0 7 1.0 1.9 29 Ivanjkovci 1.2 1.7 12 0.8 1.5 8 0.6 0.8 6 0.9 1.7 27 Murska Sobota 2.0 2.8 20 1.5 2.4 15 1.1 1.9 13 1.5 2.8 47 Veliki Dolenci 1.8 2.7 18 1.3 1.8 13 1.1 1.6 12 1.4 2.7 43 Lendava 1.6 2.1 16 0.9 1.2 9 0.8 1.3 8 1.1 2.1 33 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Izjema je bila Obala, kjer je bila za razliko od večine drugih območji v Sloveniji mesečna akumulacija temperature zraka pod povprečjem (preglednica 5). Setev ozimnih žit je v večjem delu Slovenije potekala v drugi tretjini oktobra. Le na površinah, kjer je zaradi spravila jesenskih pridelkov zamujala priprava tal, so ozimine sejali še v zadnji tretjini oktobra. Zadovoljiva založenost tal z vodo in ugodne temperature tal so omogočale, da so posevki vzkalili že do konca oktobra (preglednica 3). Izjemi sta bili Vipavska in Goriška, kjer setev običajno poteka kasneje kot v osrednjem delu države, in obalno območje, kjer je vode v tleh, tako kot že celo vegetacijsko obdobje, primanjkovalo tudi v oktobru. Izhlapevanje je bilo oktobru primerno, povprečno med 1,0 in 1,5 mm vode na dan. Le izjemoma so vremenski pogoji v prvi tretjini oktobra še omogočali, da se je izhlapevanje povzpelo nad 3 mm vode. Skupna količina izhlapele vode se je gibala med 30 in 50 mm, le na Obali se je še približala 70 mm (preglednica 1). Mesečna bilanca vode je bila v večjem delu države precej uravnotežena, le na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji so mesečne padavine močno presegle količino izhlapele vode. Padavine so bile enakomerno razporejene in dovolj učinkovite, da je bila založenost tal z vodo vse do konca meseca zadovoljiva. Nasprotno pa so o slabi založenosti tal z vodo vse do sredine oktobra poročali iz nekaterih delov Dolenjske. Kumulativna količina letošnjih padavin je na Dolenjskem podpovprečna. Pomanjkanje vode je povzročilo preglavice poljedelcem: strniščni posevki, deteljno travne mešanice, namenjene ozelenitvi, niso vzklili ali pa je bila kalitev počasna. Podobno je bilo s posevkom deteljno travne mešanice in oljno ogrščico. Motena je bila obdelava suhih in zbitih tal. Na travnih površinah je bil slab tretji odkos, četrtega pa marsikje ni bilo. Preglednica 2. Jesensko rumenenje bukve in lipe (* lipovec) in odklon od povprečja na nekaterih fenoloških postajah v Sloveniji v jeseni 2009 Table 2. Autumn colouring of beech tree and lime tree (* linden tree) compared to the long-term average, recorded on phenological stations in Slovenia in autumn 2009 Fenološka Nadmorska Bukev Odklon Lipa Odklon postaja višina Fagus (1971-2006) Tilia (1971-2006) (m) sylvatica platyphyllos Bizeljsko 200 26.10. +4 28. 10. +6 Bukovci 216 15.10. +4 30. 9. 0 Celje 242 21.10. +8 9. 10. -2 Kobarid 263 10.10. -9 5. 10. 0 Ljubljana 292 26.10. +8 21. 10. +3 Kadrenci 316 20.10. +3 18. 10. + 1 Podlehnik 320 17.10. -3 5. 10. -10 Grm - Radohova vas 330 20.10. + 1 10. 10. -9 Mozirje 347 29.10. + 13 19. 10. +3 Ilirska bistrica 420 18.10. +3 9. 10. -5 Lesce 495 29.10. + 10 20. 9. +24 Luče 520 24.10. +4 19. 9. + 19 Novi Lazi 540 30. 9. -10 22. 9. +22 Cerknica 576 28.10. +9 3. 10. -4 Bohinjska Cešnjica 620 20. 9. -13 22. 9. -14 Novaki 650 20.10. +4 25. 9. -10 Rateče 864 4.10. 0 2. 10. + 1 Lisca 943 27. 9. -5 2. 10.* +6 Koprivnik 971 20.10. + 12 20. 10. -1 Tudi to leto smo v oktobru opazili ponovno jesensko cvetenje rastlin, ki praviloma cvetijo spomladi. Ta izjemen pojav je v zadnjih letih pogostejši. Ne samo v oktobru, nekatere rastline lahko ponovno zacvetijo tudi novembra ali decembra. Taka je bila na primer tudi jesen leta 2006, ko so o jesenskem cvetenju poročali tudi iz drugih delov Evrope. Letos so zacvetele češnje na Goriškem in v Slovenski Istri, slive, divji kostanj v osrednji Sloveniji ter številne samonikle bilke. Na pojav ponovnega jesenskega cvetenja vplivajo nihanja vremenskih spremenljivk, še posebno temperature zraka. Po 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja vročinskem in sušnem stresu na začetku jeseni so rastline predvsem na Primorskem in Goriškem preživele najprej rahlo ohladitev, ki ji je v prvi tretjini oktobra sledilo ponovno nadpovprečno toplo vremensko obdobje, kar je sprožilo jesenski razcvet. Ponavadi zacvetijo le posamezna drevesa, le redko je cvetenje obsežnejše. Cvetovi se posušijo in odpadejo že pred zimo, pri nekaterih agrumih pa se celo razvijejo v plodove. Jesensko cvetenje porablja rastlinske zaloge, s tem oslabi rastlino, ki v vstopa v obdobje počitka manj pripravljena in zato bolj občutljiva na mrzle zimske dni. Letošnji oktober pa je zaznamovalo tudi pozno jesensko obarvanje listja. Pri nas najbolj obsežni bukovi gozdovi so se jesensko obarvali 4 do 14 dni kasneje od povprečja (preglednica 2) in vsaj 14 dni kasneje od leta 2008, ko se je listje obarvalo izjemno zgodaj, že na začetku oktobra. Spremembe barv so rezultat razgradnje klorofila v listih. Za klorofilom pričnejo razpadati tudi karotinoidi in takrat pridejo do polnega izraza antociani z bronastimi in rdečimi barvami. Poleg naravnega obarvanja listov lahko vplivajo na spremembe barve listja tudi rastlinske bolezni in škodljivci. Slednje v zadnjem desetletju lahko opazujemo na divjem kostanju in češnji. Listje pa se lahko obarva tudi ob nagli spremembi temperature in intenzivnih padavinah ali pa zaradi suše in pomanjkanja hranil na peščenih ali kamnitih rastiščih. Tak primer je na primer lipa, ki se je tudi letos obarvala zelo različno, ponekod zelo zgodaj že sredi septembra, na Bizeljskem pa je v zelenem vztrajala vse do konca oktobra. Tudi primerjava s povprečjem pri lipi letos ne kaže enotnih zgodnejših ali poznejših odklonov. Poleg setve ozimin pa je Obalo in Goriška Brda zaznamovalo tudi obiranje oljk. Zorenje oljk je letos za vsaj 10 dni prehitelo povprečje. Sicer pa je zgodnejše dozorevanje opaziti že nekaj zadnjih let. K temu značilno prispevajo vremenske razmere pozno spomladi ob cvetenju in tudi toplo jesensko vreme. Prijetno jesensko vreme je bilo kot nalašč za obiranje. Obiralce so iz oljčnikov občasno pregnale le kratkotrajne padavine in burja. Preglednica 3. Setev in vznik ozimne pšenice na nekaterih fenoloških postajah v Sloveniji v jeseni 2009 Table 3. Sowing date and emergence date of winter wheat recorded in Slovenia in October 2009 Fenološka _postaja Bizeljsko Brod Bukovci Celje Črnomelj Gomilsko Hočko Pohorje Metlika Mokronog Novo mesto Slovenske Konjice Veliki Dolenci Zgornje Bitnje Zibika setev vznik 17. 10. 31. 10. 15. 10. 27. 10. 13. 10. 29. 10. 16. 10. 28. 10. 5. 10. 13. 10. 15. 10. 25. 10. 1. 10. 9. 10. 3. 10. 10. 10. 8. 10. 26. 10. 14. 10. 25. 10. 11. 10. 21. 10. 16. 10. 14. 10. 10. 10. 14. 10. 10. 10. 24. 10. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, oktober 2009 Table 4. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, October 2009 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 18,8 19,1 25,6 25,0 11,4 12,2 11,5 11,9 23,0 22,4 5,2 6,1 12,2 12,5 19,0 18,2 3,7 4,8 14,1 14,4 Bilje 19,2 19,4 26,4 25,3 11,6 12,4 11,4 11,9 24,6 24,2 3,9 4,8 11,8 12,1 19,0 18,2 4,5 5,6 14,1 14,4 Lesce 15,4 15,2 23,0 20,5 7,0 8,0 8,0 8,6 19,1 17,6 0,4 2,0 9,5 9,8 17,2 15,6 1,9 2,8 10,9 11,1 Slovenj Gradec 16,3 16,1 25,2 21,6 8,4 9,1 7,8 8,0 20,8 18,7 0,9 2,2 9,9 9,6 15,9 14,3 0,8 1,9 11,3 11,2 Ljubljana 16,7 16,8 25,7 24,8 9,3 10,1 8,1 8,9 21,5 21,3 1,1 2,4 9,6 9,8 16,1 15,4 1,3 2,3 11,4 11,8 Novo mesto 17,3 17,3 24,7 23,4 10,3 10,8 10,5 10,9 20,9 21,6 4,7 5,6 11,3 11,3 17,3 16,9 4,8 5,5 13,0 13,1 Celje 16,7 16,9 26,4 25,5 7,8 9,7 8,7 9,8 22,4 21,7 1,0 3,4 9,8 10,2 18,5 16,8 1,1 3,0 11,7 12,2 Maribor-letališče 16,4 16,5 25,2 22,5 8,1 9,8 8,5 9,2 21,0 19,4 2,2 3,9 10,5 10,7 16,2 15,1 1,2 2,9 11,8 12,1 Murska Sobota 15,6 15,5 25,7 23,3 6,5 7,6 7,3 8,0 19,1 18,9 0,2 1,7 9,5 9,8 17,0 16,0 0,7 2,2 10,6 11,1 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) ■ Ttal(5cm) max1. ■ Tial(5cm) min Portorož ■Ttal(5cm) max ■Ttal(5cm) min Ljubljana ■TtaKScm) max. BT!al(5cm) min Murska Sobota Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, oktober 2009 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, October 2009 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 5. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2009 Table 5. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2009 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 179 102 129 410 -48 129 52 74 254 -48 79 11 25 114 -35 4664 3228 2010 Bilje 174 89 125 388 7 1 24 39 70 233 7 74 8 20 102 19 4496 3090 1923 Postojna 147 56 101 304 11 97 13 47 157 15 47 4 5 56 21 3584 2321 1280 Kočevje 135 51 90 276 -5 85 12 41 138 3 36 4 4 44 8 3408 2172 1146 Rateče 119 31 69 218 13 69 8 18 95 21 21 2 0 22 13 2830 1749 865 Lesce 135 57 90 282 11 85 17 38 1 40 16 35 4 2 41 13 3475 2238 1212 Slovenj Gradec 140 53 91 284 22 90 15 39 1 44 25 40 4 4 48 18 3455 2230 1202 Brnik 139 56 90 284 12 89 18 39 1 46 18 39 4 1 44 12 3563 2339 1296 Ljubljana 162 75 104 340 19 112 25 50 1 87 18 62 6 5 72 22 4080 2767 1661 Sevno 153 58 102 314 3 103 14 49 1 66 4 53 4 4 61 11 3710 2440 1380 Novo mesto 158 70 106 334 29 1 08 21 54 1 83 27 58 6 9 73 28 3966 2669 1574 Črnomelj 172 72 109 352 27 122 22 56 200 25 72 6 10 88 31 4187 2890 1775 Bizeljsko 158 71 107 336 21 1 08 22 54 1 85 20 58 6 10 74 26 4075 2775 1676 Celje 152 63 97 31 2 17 1 02 18 45 1 65 18 52 5 2 59 18 3739 2466 1397 Starše 152 62 98 312 8 102 17 46 166 11 52 5 4 62 17 3908 2632 1551 Maribor 153 66 109 328 15 103 18 56 176 14 53 4 10 67 20 3965 2667 1576 Maribor-letališče 152 64 103 319 6 102 18 51 170 7 52 5 6 63 15 3823 2542 1466 Murska Sobota 147 64 102 31 4 23 97 16 51 1 64 21 47 4 8 59 20 3860 2575 1495 Veliki Dolenci 147 58 103 309 7 97 13 51 161 9 47 3 9 60 16 3837 2563 1497 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) -ni podatka Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21 h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Z(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages (°C) I., II., III. M decade, month LTA Long-term average SUMMARY In most agriculture regions of Slovenia soil water balance in October indicated slightly soil water deficit only. The exceptions were the central part of the country and alpine Gorenjska region where the surplus of precipitation enabled abundant soil water supply. Even in other areas more or less regular precipitation efficiently supplied the sowing soil layer and enabled wheat seed emergence up to the end of October. There were some exceptions reported only on the local level, where water shortage in October provoked problems in farm forage production. Temperature variation in the early autumn provoked irregular autumn flowering of cherries, horse chestnut and plums most frequently in Goriška region. Another characteristic of this season's fall was late autumn colouring of beach tree. Autumn colours delayed up to 10 days from the long-term average and appeared more than 14 day later than recorded in previous year 2008. 45 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v oktobru Discharges of Slovenian rivers in October Igor Strojan Oktober je bil zelo malo vodnat. V povprečju je po koritih rek preteklo le 35 odstotkov tiste količine vode, ki je sicer običajna v mesecu oktobru. Pretoki so se večinoma zmanjševali, povečanja pretokov so bila majhna. Časovno spreminjanje pretokov Zmanjševanje pretokov v prvi polovici meseca sta v drugi polovici prekinila dva porasta pretokov od katerih je bil drugi nekoliko večji. Na Muri in Dravi so vzdrževali srednji pretok brez večjih nihanj. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji mesečni pretoki so bili od 23. do 25. oktobra. Visokovodne konice so bile večinoma podobne najmanjšim v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). Srednji pretoki rek so bili največji na Muri in Dravi ter v zgornjem toku Save (slika 3 in preglednica 1). Vsi srednji mesečni pretoki so bili manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najmanjši pretoki so bili v celoti 38 odstotkov manjši kot navadno. Najnižje nizkovodne konice so imele kraške reke. Pretoki rek so bili najmanjši v prvi polovici oktobra (slika 3 in preglednica 1). SUMMARY Discharges at Slovenian rivers were in October 65 percent lower if compared to discharges of long term period 1971-2000. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek oktobra 2009 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the October 2009 mean discharges of Slovenian rivers compared to October mean discharges of the long-term period 45 40 35 /30 i-(25 i -\ 20 ; 15 10 5 5 7 9 11 13 15 —RAKOVEC 19 21 23 25 27 29 31 —VELIKO ŠIRJE I 30 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 2. Pretoki slovenskih rek oktobra 2009 Figure 2. The October 2009 discharges of Slovenian rivers 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 4,0 |3,° ^ 2,0 I i 1 i n- I 1 r n- IT 1 1 n- 1 1 n- -j X / / / / ./ / / / / / / / / X / cF / # J1 J? ¿F □ Qvk oktober 2009 □ Qvk oktober 1971 - 2000 k 4,0 --š h < 2,0 ! 1,0 0,0 ill mil,m iiiyy miLn-iirn-iirn- JU JU rH 111 n-l / ^ I 6,0 ^ / / .Z / ,/ ./ / / / / / / / • ¿.v 49 ^ r J? / # ^ ^ ^ / □ Qsr oktober 2009 □ Qsr oktober 1971 - 2000 ^ 5,0 2 4,0 h ™ 3,0 g i 2,0 K 1,0 0,0 ^ / / If" II , '/ S/S • II iN £ i II rl ,11 1 rr ,11 ,11 ,11 n- # / / ^ / % / / ^ ^ / □ Qnp oktober 2009 □ Qnp oktober 1971 - 2000 d? r Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki oktobra 2009 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in October 2009 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki oktobra 2009 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in October 2009 and characteristic discharges in the long-term period REKA/RIVER POSTAJA/ STATION Qnp Oktober 2009 m3/s dan nQnp m3/s sQnp Oktober 971-200C m3/s vQnp m3/s MURA G. RADGONA 111 8 58 96,0 222 DRAVA BORL+FORMIN 182 18 110 172 328 DRAVINJA VIDEM 1,5 7 0,8 4,2 16,5 SAVINJA VELIKO SIRJE 11 9 6,2 16,8 34,1 SOTLA RAKOVEC 2,5 1 1,0 1,9 6,1 SAVA RADOVLJICA 22 22 6,5 18,6 67,5 SAVA ŠENTJAKOB 38 19 20,3 45,0 128 SAVA HRASTNIK 51 21 39,9 113 237 SAVA ČATEŽ 68,0 6 56,5 131 393 SORA SUHA 3,4 9 2,7 7,7 21,1 KRKA PODBOČJE 3,3 10 6,2 20,4 99,6 KOLPA RADENCI 6,4 6 4,0 13,7 58,1 LJUBLJANICA MOSTE 5,2 1 4,1 22,9 83,7 SOČA SOLKAN 16,0 21 9,6 37,0 110 VIPAVA DOLENJE 1,3 1 1,9 5,0 10,8 IDRIJCA PODROTEJA 1,6 21 0,8 2,1 4,9 REKA C. MLIN 0,3 7 0,2 1,8 8,5 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 144 64,5 146 325 DRAVA BORL+FORMIN 243 145 343 723 DRAVINJA VIDEM 2,9 1,1 12,0 45,1 SAVINJA VELIKO SIRJE 15,9 9,4 51,9 141 SOTLA RAKOVEC 3,4 1,4 10,6 40,6 SAVA RADOVLJICA 31,5 10,0 56,5 144 SAVA ŠENTJAKOB 51,1 27,1 108 279 SAVA HRASTNIK 80,8 52,5 229 443 SAVA ČATEŽ 97,9 68,3 325 780 SORA SUHA 5,5 3,4 24,5 67,7 KRKA PODBOČJE 14,0 7,9 62,4 202 KOLPA RADENCI 18,7 4,3 65,7 197 LJUBLJANICA MOSTE 12,1 5,8 67,5 168 SOČA SOLKAN 34,8 19,5 119 347 VIPAVA DOLENJE 4,2 3,0 18,8 42,5 IDRIJCA PODROTEJA 2,6 0,9 11,0 30,6 REKA C. MLIN 0,7 0,5 10,4 37,6 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 183 25 85 351 1113 DRAVA BORL+FORMIN 289 1 201 954 2292 DRAVINJA VIDEM 5,5 24 1,8 73,0 268 SAVINJA VELIKO SIRJE 39 25 14,8 371 1283 SOTLA RAKOVEC 5,6 25 1,6 80,2 251 SAVA RADOVLJICA 105 23 35,7 219 580 SAVA ŠENTJAKOB 167 23 63,1 430 1151 SAVA HRASTNIK 193 24 160 723 1502 SAVA ČATEŽ 222 24 86,4 1101 3001 SORA SUHA 17,0 23 11,7 156 443 KRKA PODBOČJE 75,0 25 10,1 197 356 KOLPA RADENCI 143 24 29,6 401 890 LJUBLJANICA MOSTE 35,0 13 20,2 182 377 SOČA SOLKAN 232 23 77,0 771 2015 VIPAVA DOLENJE 24,0 13 7,0 88,9 175 IDRIJCA PODROTEJA 8,5 24 2,9 91,8 304 REKA C. MLIN 2,4 13 1,4 81,0 245 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu- srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period 49 Temperature rek in jezer v oktobru Temperatures of Slovenian rivers and lakes in October Barbara Vodenik Oktobra je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 10,8 °C, obeh največjih jezer pa 13,8 °C. Temperatura rek in obeh največjih jezer je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 0,6 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se reke segrele v povprečju za 0,3 °C, jezeri pa za 0,4 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v oktobru Temperature rek so v prvi tretjini meseca nekoliko nihale. Trinajstega je sledila hitra ohladitev, ki je bila najbolj izrazita na Savinji v Laškem, kjer se je temperatura vode v enem dnevu znižala za 4,4 °C, in na Sori v Suhi, kjer se je voda shladila za 3,8 °C. Zatem so se temperature še naprej postopno zniževale in večina izbranih rek je konec druge tretjine meseca dosegla najnižje mesečne vrednosti. Znižanje temperature je najbolj opazno na reki Reki v Cerkvenikovem mlinu, kjer se je temperatura vode v osmih dneh znižala za 8,2 °C, in Muri v Gornji Radgoni, kjer je znižanje znašalo za 6,8 °C. Blejsko in Bohinjsko jezero sta se ves mesec počasi ohlajali. Blejsko jezero je bilo od Bohinjskega v povprečju toplejše za 3,9 °C. 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -MURA - G.RADGONA - - SAVINJA-VELIKO ŠIRJE I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -SAVA-RADOVLJICA SAVA - ŠENTJAKOB I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -IDRIJCA-PODROTEJA -- K. BISTRICA - KAMNIK I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SAVINJA-NAZARJE SAVINJA-LAŠKO Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v oktobru 2009 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2009 measured daily at 7:00 AM 25 25 20 -- A15 A15 5 25 25 20 - - 15 15 10 10 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -LJUBLJANICA - MOSTE SOCA - SOLKAN -KRKA-PODBOCJE ■ - SORA-SUHA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I —REKA - CERKVENIKOV MLIN I 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I -BLEJSKO J. - MLINO - • BOHINJSKO J. - SVETI DUH I Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer v oktobru 2009, izmerjene vsak dan ob 7:00, Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2009, measured daily at 7:00 AM 25 25 20 20 ± 10 P10 25 25 20 P10 P10 Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v oktobru so bile 0,2 °C nižje, obeh jezer pa 0,6 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 6,0 °C (Reka v Cerkvenikovem mlinu) do 9,8 °C (Idrijca v Podroteji). Najnižja temperatura Blejskega jezera je bila 12,6 °C, Bohinjskega pa 9,8 °C. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Reki v Cerkvenikovem mlinu, in sicer za 1,9 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 8,2 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 13,8 °C (Krka v Podbočju). Povprečna temperatura rek je bila 10,8 °C, kar je za 0,6 °C več od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 15,7 °C, Bohinjskega pa 11,8 °C, kar je za 0,1 °C, oziroma 1,0 °C več od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje je opaziti pri Savinji v Laškem, in sicer za 3,1 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 1,3 °C, temperaturi jezer pa za 0,8 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 10,5 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 18,9 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 19,2 °C, Bohinjskega pa 14,0 °C, kar je za 1,4 °C več oziroma 0,3 °C manj od dolgoletnega povprečja. Največje odstopanje od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Krki v Podbočju, znaša pa 4,5 °C. 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer v oktobru 2009 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2009 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Oktober 2009 Tnk °C dan Oktober obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C MURA G. RADGONA 6.8 17 6.8 17 6.8 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 8.4 21 8.4 21 8.4 SAVA RADOVLJICA 6.4 21 6.4 21 6.4 SAVA ŠENTJAKOB 8.4 23 8.4 23 8.4 IDRIJCA PODROTEJA 9.8 20 9.8 20 9.8 K. BISTRICA KAMNIK 6.4 31 6.4 31 6.4 SAVINJA NAZARJE 6.5 19 6.5 16 6.5 SAVINJA LAŠKO 7.2 21 7.2 21 7.2 LJUBLJANICA MOSTE 8.3 20 8.3 20 8.3 SOČA SOLKAN 8.8 21 8.8 21 8.8 KRKA PODBOCJE 9.6 20 9.6 20 9.6 SORA SUHA 6.4 20 6.4 20 6.4 REKA CERKVEN. MLIN 6.0 20 6.0 20 6.0 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 10.3 9.3 11.0 14.0 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 12.1 9.2 11.5 16.4 SAVA RADOVLJICA 8.9 4.3 8.3 11.8 SAVA ŠENTJAKOB 10.7 8.0 10.0 12.7 IDRIJCA PODROTEJA 10.5 8.2 8.8 9.7 K. BISTRICA KAMNIK 8.2 5.1 8.8 11.6 SAVINJA NAZARJE 9.5 6.2 8.9 12.1 SAVINJA LAŠKO 13.8 7.5 10.6 15.5 LJUBLJANICA MOSTE 11.3 9.3 11.9 14.8 SOČA SOLKAN 11.1 8.8 10.3 12.7 KRKA PODBOCJE 13.8 9.3 11.7 17.3 SORA SUHA 10.5 7.9 9.9 13.9 REKA CERKVEN. MLIN 10.6 8.8 10.9 17.4 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 14.3 10 11.1 14.1 16.4 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 15.9 9 12.0 15.1 20.0 SAVA RADOVLJICA 11.1 10 7.9 10.5 13.3 SAVA ŠENTJAKOB 12.9 2 9.6 12.1 14.4 IDRIJCA PODROTEJA 11.6 11 8.4 9.2 10.2 K. BISTRICA KAMNIK 10.5 8 6.6 10.4 15.2 SAVINJA NAZARJE 12.7 2 9.2 11.6 14.0 SAVINJA LAŠKO 15.6 2 11.0 14.3 18.0 LJUBLJANICA MOSTE 14.6 2 11.6 14.2 18.8 SOČA SOLKAN 13.0 1 10.2 12.1 15.2 KRKA PODBOCJE 18.9 2 11.0 14.4 18.0 SORA SUHA 14.6 10 9.4 12.6 15.1 REKA CERKVEN. MLIN 14.7 10 11.2 13.8 20.1 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multi-year period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multi-year period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Oktober 2009 Tnk °C dan Oktober obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 12.6 31 9.8 28 11.2 12.8 14.6 5.6 8.4 11.8 BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 15.7 11.8 14.2 15.6 19.8 6.3 10.8 14.6 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 19.2 1 14.0 1 15.8 17.8 19.8 9.8 13.7 17.3 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in October were 0.6 degrees higher. 53 Višina in temperatura morja v oktobru Sea levels and temperature in October Mojca Robič Morje je bilo v oktobru nadpovprečno visoko. Vse značilne višine so bile nadpovprečne, vendar nobena izjemna. Ob najvišji plimi so bili za krajši čas poplavljeni najnižji predeli obale. Tudi temperatura morja je bila nekoliko nad obdobnim povprečjem. Višina morja v oktobru Časovni potek sprememb višine morja: morje je bilo ves oktober nad obdobnim povprečjem, največje je bilo odstopanje med 21. in 25. oktobrom. Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja oktoberu 2009 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of October 2009 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper okt.09 okt 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 230 206 220 238 NVVV 310 274 303 370 NNNV 159 131 147 166 A 151 143 156 204 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v oktobru 2009 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti v oktobru 2009 Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in October 2009 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 40 30 20 10 Primerjava z obdobjem: srednja, najvišja in najnižja višina morja v oktobru 2009 so bile v primerjavi z obdobjem 1960-90 nadpovprečne, vendar nobena ni dosegla najvišje obdobne vrednosti (preglednica 1). Najvišje in najnižje višine morja: najnižja gladina 159 cm je bila izmerjena 18. oktobra ob 15.20, najvišja, 310 cm, pa 22. oktobra ob 11.10. uri (preglednica 1 in slika 2). Morje je 22. oktobra za krajši čas poplavilo najnižje dele obale. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -Hmer -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja v oktobru 2009 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in October 2009 and difference between them (Hres) -Vv -dP -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v oktobru 2009 Figure 3. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in October 2009 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Predvidene višine morja v decembru 2009 7:57 21:19 8:33 22:01 9:13 22:46 9:52 23:34 10:30 0:25 11:10 1:49 14:57 2:33 15:34 3:16 16:13 4:03 16:54 4:54 17:37 5:54 18:21 1:22 11:57 2:19 13:09 3:15 15:34 4:09 17:55 5:01 19:06 5:49 19:55 6:3420:34 7:03 19:07 8:28 20:04 10:22 21:07 11:55 22:22 12:46 23:36 13:24 0:37 13:57 7:18 21:10 7:55 21:43 8:31 22:13 9:03 22:43 9:31 23:13 10:00 23:43 10:28 1:31 14:30 2:18 15:01 2:58 15:30 3:34 15:58 4:06 16:25 4:42 16:49 5:16 17:16 0:19 10:55 0:54 11:27 1:34 12:06 2:24 13:25 3:16 16:16 4:12 18:16 5:10 19:19 5:55 17:42 6:43 18:10 7:46 18:42 9:13 19:24 10:55 20:37 12:04 22:10 12:52 23:33 6:04 20:04 6:54 20:43 7:43 21:24 8:28 22:03 13:31 0:43 14:12 1:45 14:52 2:37 15:30 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v decembru 2009 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in December 2009 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v oktobru Primerjava z obdobnimi vrednostmi: vse značilne temperature morja v oktobru so bile nadpovprečne, nobena izjemna. Temperatura morja se je zniževala od prvega do zadnjega dne v oktobru. Razlika med najvišjo in najnižjo mesečno temperaturo je bila 6.1 °C (slika 5, preglednica 2). Ü 25 300 20 200 100 10 5 0 ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v oktobru 2009 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in October 2009 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v oktobru 2009 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 15-letnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in October 2009 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Oktober 2009 °C Oktober 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin | 16.4 Tsr 1 19.4 Tmax I 22.5 11.2 15.1 18.3 16.6 19.1 21.5 19.9 21.2 23.8 SUMMARY Sea level was higher than average of long term period, but not extreme. On the October the 22nd, the maximum 310 cm was recorded and the lowest parts of the coast were flooded for short time. Sea temperature was higher than average of long term period. The difference between highest, which was recorded on first day of October and lowest temperature, which was recorded on last day of the month, was 6.1 °C. 57 Zaloge podzemnih vod v oktobru 2009 Groundwater reserves in October 2009 Urška Pavlič Zaloge podzemnih vod v aluvialnih vodonosnikih so bile oktobra pretežno v območju običajnih in nizkih vrednosti, kar je posledica podpovprečnega napajanja vodonosnikov zaradi padavin v oktobru in mesecih pred njim. Zelo nizko vodno stanje je bilo zabeleženo na celotnem območju vodonosnikov Vipavsko-Soške in Krško-Brežiške kotline ter v pretežnih delih Sorškega in Kranjskega polja. Nizko vodno stanje je prevladovalo v vodonosniku doline Kamniške Bistrice ter v delih spodnje Savinjske doline ter Dravskega in Murskega polja. Nadpovprečne zaloge podzemnih vod so bile oktobra zabeležene redko in so bile pretežno posledica umetnega posega v prostor. Nadpovprečno vodno stanje je bilo tako zabeleženo na severnem delu vodonosnika Prekmurskega in Dravskega polja, zelo visoke gladine pa so oktobra prevladovale v vodonosniku Vrbanskega platoja. Na območju kraško razpoklinskih vodonosnikov vodne razmere v oktobru niso bile dosti ugodnejše. Podpovprečno izdatni so bili izviri tako visokega kot tudi nizkega Dinarskega krasa. Gladine vode na izvirih nizkega Dinarskega krasa so se v času obilnejših padavin v drugi polovici meseca sicer za kratek čas dvignile do povprečnih vrednosti, vendar so potem kmalu zopet upadle pod običajno raven. Nekoliko ugodnejša situacija je bila zabeležena na območju Alpskega krasa, kjer se izdatnost izvirov po padavinah v drugi polovici meseca do konca oktobra ni spustila do povprečnih vrednosti. Na večini aluvialnih in kraško razpoklinskih vodonosnikov je oktobra padlo manj padavin, kot je značilno za ta mesec. Dolgoletno povprečje je bilo doseženo le na jugovzhodu dražave. V medzrnskih vodonosnikih Krško-Brežiške kotline in v kraškem zaledju izvira Krupe je tako padlo približno toliko dežja, kot znaša dolgoletno povprečje. Najmanjše količine so bile oktobra na območju aluvialnih vodonosnikov zabeležene v spodnji Savinjski dolini in Dravski kotlini, kjer je padlo le približno polovico normalnih vrednosti padavin. Podobno so okrog eno polovico običajnih vrednosti padavin zabeležili tudi v kraškem zaledju izvira Podroteje. Zabeleženi so bili trije večdnevni padavinski dogodki, ki so bili časovno razmeroma enakomerno razporejeni. Največ padavin je padlo v drugi in tretji dekadi meseca. V visokih alpskih legah je bilo oktobra že mogoče zaslediti sneg, sicer pa so se padavine večinoma pojavljale v obliki dežja (slika 1). V aluvialnih vodonosnikih je oktobra prevladovalo zniževanje gladin podzemne vode. Vodnjaka v Slika 6. Sneg na Kredarici v drugi polovici oktobra 2009 Figure 6. Snow at Kredarica in second half of October 2009 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Stojncih na Ptujskem polju ter v Skopicah na Krškem polju sta bila suha. Največji absolutni upadi podzemne vode so bili zabeleženi v globokem vodonosniku Kranjskega polja. Največje znižanje gladine je bilo tako s 183 centimetri izmerjeno na merilnem mestu v Mostah, sledil pa je 149-centimetrski upad podzemne vode na merilnem mestu v Cerkljah na severnem delu polja. Relativno se je gladina podzemne vode s 53 % glede na razpon nihanja na merilnem mestu najbolj znižala v Lipovcih na Prekmurskem polju. Dvigi podzemne vode so bili oktobra zabeleženi redko. Največji dvig je bil s 66 centimetri oziroma 16 % razpona nihanja zabeležen na merilnem mestu v Medlogu, ki je locirano na vzhodnem delu vodonosnika spodnje Savinjske doline in se napaja predvsem z infiltracijo reke Savinje. Največji relativni dvig podzemne vode je bil oktobra zabeležen na merilnem mestu Vipavski Križ v Vipavski dolini, kjer se je gladina zvišala za 17 % razpona nihanja primerjalnega obdobja na merilnem mestu. Na območju večjih aluvialnih vodonosnikov po Sloveniji so oktobra prevladovali upadi podzemne vode, zaradi česar je prišlo do zmanjšanja vodnih zalog. Gladine vode na območju izvirov Alpskega krasa so bile v prvem delu meseca pod dolgoletnim povprečjem, v drugi polovici pa so se ob intenzivnejšem deževju dvignile nad običajno raven in tam ostale do konca oktobra. Manj ugodne so bile razmere v vodonosnikih Dinarskega krasa. Iz hidrograma Divjega jezera, ki se nahaja na območju visokega Dinarskega krasa sta bila oktobra razvidna dva intenzivnejša hidrološka dogodka. Kljub temu se gladina vode na izviru v tem mesecu ni dvignila nad dolgoletno povprečje. Tudi na območju nizkega Dinarskega krasa so bile izdatnosti kraških izvirov podpovprečne. Dolgoletno povprečje je bilo doseženo le ob intenzivnejšem napajanju vodonosnikov z infiltracijo padavin v zadnji dekadi meseca. Takšno stanje se je ohranilo le kratek čas, nato pa so se gladine zopet znižale pod običajno raven in tam ostale do konca oktobra. V oktobru se je pokrajina pričela odevati v jesenske barve (slika 2). Narava se je začela umirjati in pripravljati na zimo, s čimer se je poraba padavinske vode za rast rastlin pričela zmanjševati. Zaradi nižjih temperatur zraka se je zmanjšalo tudi izhlapevanje; z vidika polnjenja zalog podzemnih vod je to ugodnejši čas kot poletje, ko je stopnja evapotranspiracije večja. Slika 7. Jesen na Jamniku v prvih dneh oktobra Figure 7. Autumn in Jamnik in first days of October 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Tezno - Dravsko polje & <§?> „cS" & Lipovci - Prekmursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Trgovišče - Ptujsko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -|V nv nv Zgornje Krapje - Mursko polje 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Levec - sp. Savinjska dolina 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 CT & # & „^ „ 100 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 Skopice - Krško polje & <*? & d? a 400 Taa ro ^ ro J5 o o cŠ ro J ueoaaa roz^ss H> C b Q. > otz^SS^OTZ 200 500 600 Ljubljansko polje - Kleče iP^Kintks KZ5-P75 PI0-P25 Padavine - IMi. pcvprcijt Mudim iiuiitnh jla'lr :P7i-PM PM j nito-PtO Padavine - zutilticnr Slika 9. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2006, 2007, 2008 in 2009 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 9. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2006, 2007, 2008 and 2009 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001 Čeprav so oktobra leta 2008 v vodonosnikih Vipavsko-Soške doline ter Ljubljanske in Krško-Brežiške kotline prevladovale nizke in običajne gladine podzemnih vod, je bilo stanje zalog podzemnih vod v teh vodonosnikih letos manj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Na območju vodonosnikov severovzhodne Slovenije so bile razmere obratne, saj je bilo na večini merilnih mest Dravske in Murske kotline letos zabeleženo višje vodno stanje kot oktobra lani. SUMMARY In October, low and normal groundwater reserves prevailed due to lack of precipitation. In alluvial aquifers, very low groundwater levels were measured in all measuring stations of Vipava Soča valley and Krško Brežice basin aquifers and in Sorško polje aquifer. Low groundwater reserves also prevailed in Dinaric karst aquifers. In Alpine karst, normal and high water levels were measured in October. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GWreserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GWreserves) merilno mesto znivogramom observation point represented by graph P0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maxmum values of GW levels) Slika 10. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu oktobru 2009 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelala: U. Pavlič, V. Savič) Figure 10. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in October 2009 (U. Pavlič, V. Savič) 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska °SQbota ) Maribor Novo mesto Izvir Bilpe — 2500 E 2000 'E 1500 > 500 > > S — o o m CQ -a -a t t merlno mesto z nivogramom observation point represented by graph Slika 11. Nihanje višine vode na območju nekaterih kraških izvirov po Sloveniji v zadnjih treh mesecih (obdelala: U. Pavlič, N. Trišic) Figure 11. Water level oscillations in some karstic springs in last three months (U. Pavlič, N. Trišic) 63 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION O Andrej Šegula nesnaženost zraka v oktobru 2009 je bila le za malenkost višja od septembrske. Tri padavinska obdobja, ki so si sledila v razmaku 6 do 8 dni, so preprečila višje koncentracije onesnaževal. Koncentracije delcev PMi0 so bile še vedno razmeroma nizke. Mejno dnevno vrednost 50 pg/m3 so prekoračile sedemkrat na najbolj prometnem merilnem mestu Ljubljana Figovec, trikrat v Trbovljah, drugod pa največ enkrat. Celoletno dovoljeno število prekoračitev je bilo do konca oktobra že krepko preseženo na merilnem mestu Ljubljana Figovec, v veliko manjši meri pa v Trbovljah in v Zagorju. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila kot ponavadi nizka. Občasno se sicer pojavljajo kratkotrajno povišane koncentracije na višje ležečih krajih okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje; tokrat je bila enkrat prekoračena mejna urna koncentracija na Zavodnjah. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno tudi onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišja koncentracija dušikovih oksidov je bila kot ponavadi izmerjena na prometnem merilnem mestu v centru Ljubljane pri Figovcu. Koncentracije ozona so bile v oktobru že običajno nizke in bodo pod mejnimi vrednostmi ves zimski čas. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila - razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje - nizka. Najvišja urna koncentracija 577 (g/m3 (prekoračena mejna vrednost) je bila izmerjena na Zavodnjah. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Tudi tokrat je bilo po onesnaženosti zraka z NO2 pričakovano na prvem mestu prometno merilno mesto Ljubljana Figovec. Tudi koncentracije NOx so tu najvišje in dosežejo skoraj enkrat višje mesečno povprečje kot na drugi najbolj prometni lokaciji v Mariboru. Koncentracije dušikovih oksidov so povzete v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile na vseh mestnih merilnih mestih na enaki ravni in precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije so dosegle 12 % mejne vrednosti. Ozon Koncentracije ozona O3 (preglednica 4 in slika 3) so v oktobru zaradi vse nižje lege sonca nad obzorjem in zaradi nižjih temperatur že toliko nižje, da ne prekoračijo več mejnih vrednosti; aktualne bodo šele v marcu 2010. Kot smo omenili že v prejšnji številki Našega okolja, je bilo leto 2009 zaradi pogostih poletnih neviht in prevladujočih severovzhodnih vetrov »skromno« z ozonom. Delci PM10 in PM2,5 Razmeroma nizka onesnaženost zraka z delci se je nadaljevala tudi v oktobru. Tri padavinska obdobja so preprečila večje naraščanje koncentracij. Le-te so prekoračile mejno dnevno vrednost sedemkrat v prometnem centru Ljubljane pri Figovcu, trikrat v Trbovljah, ponekod drugod pa enkrat. Merilno mesto Ljubljana Figovec je s 100 prekoračitvami mejne koncentracije do konca oktobra krepko na prvem mestu (v celem letu je dovoljenih 35 prekoračitev), sledita pa Trbovlje (40 prekoračitev) in Zagorje (39 prekoračitev). Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 5 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je dosegla v oktobru na merilnem mestu Maribor 40 % te vrednosti. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s prekoračeno dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko, I-industrijsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural, I-industrial faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2009: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2009: onesnaževalo 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 42 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 5,5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) delci PM2,5 25 (MV)6 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 6 - še ni sprejeto v slovensko zakonodajo Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v oktobru 2009 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in October 2009 mesec / 3 ure / MERILNA MREŽA postaja month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. OMS Ljubljana Ljubljana Figovec 98 4 10 0 0 0 7 0 0 Ljubljana Bežigrad * 74 0 7* 0* 0 0 1* 0* 0 Maribor center 85 1 9 0 0 0 7 0 0 DMKZ Celje 96 4 21 0 0 0 6 0 0 Trbovlje 77 1 23 0 0 0 7 0 0 Hrastnik 92 3 49 0 0 0 8 0 0 Zagorje 90 8 28 0 0 0 13 0 0 Nova Gorica 90 5 12 0 0 0 8 0 0 TE-TO Ljubljana Vnajnarje 94 0 4 0 0 0 2 0 0 Šoštanj 96 1 78 0 0 0 7 0 0 Topolšica 96 4 65 0 0 0 9 0 0 EIS TEŠ Veliki Vrh 94 3 49 0 0 0 15 0 0 Zavodnje 95 9 577 1 2 0 69 0 0 Velenje 95 2 11 0 0 0 5 0 0 Graška Gora 95 1 64 0 0 0 9 0 0 Pesje 95 3 24 0 0 0 5 0 0 Skale mob. 94 4 35 0 0 0 10 0 0 Kovk 94 9 116 0 1 0 28 0 0 EIS TET Dobovec 96 3 81 0 7 0 14 0 0 Kum 96 4 20 0 0 0 12 0 0 Ravenska vas 96 8 43 0 1 0 16 0 0 EIS TEB Sv. Mohor* 61 15 33* 0* 0* 0* 25* 0* 0* Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v oktobru 2009 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in October 2009 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / MERILNA MREŽA month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp OMS Ljubljana Ljubljana Figovec UT 98 48 132 0 4 0 110 Ljubljana Bežigrad UB 88 33 91 0 0 0 55 Maribor center UT 93 32 90 0 0 0 66 DMKZ Celje UB 96 24 81 0 0 0 50 Trbovlje* UB 65 14 54* 0* 0 0 45 M. Sobota Rakičan RB 95 15 66 0 0 0 22 Nova Gorica UB 90 29 92 0 0 0 60 Koper UB 89 15 61 0 0 0 18 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 94 2 24 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje RB 97 5 76 0 0 0 Skale mob. RB 94 6 37 0 0 0 EIS TET Kovk RB 96 9 50 0 0 0 EIS TEB Sv. Mohor* RB 64 2 25* 0* 0* 0* Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v oktobru 2009 Table 3. Concentrations of CO (mg/m) in October 2009 MERILNA MREŽA mesec / month 8 ur / 8 hours postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bežigrad UB 95 0,4 1,2 0 Maribor center* UT 60 0,5* 0,8* 0* DMKZ Celje* UB 86 0,5 1,1* 0* Trbovlje* UB 55 0,5* 1,0* 0* Krvavec* RB 89 0,1 0,2* 0* 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v oktobru 2009 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in October 2009 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV £od 1. jan. Krvavec RB 91 78 1 25 0 0 126 1 93 Iskrba RB 96 39 114 0 0 109 0 50 Otlica RB 92 70 1 29 0 0 123 1 71 Ljubljana Bežigrad UB 95 27 101 0 0 92 0 27 DKMZ Maribor center UB 96 23 74 0 0 56 0 4 Celje UB 96 25 117 0 0 111 0 20 Trbovlje* UB 82 30 107* 0* 0* 96* 0* 25* Hrastnik SB 95 31 117 0 0 104 0 22 Zagorje UT 95 22 89 0 0 78 0 0 Nova Gorica UB 95 31 115 0 0 96 0 33 Koper UB 95 61 1 35 0 0 129 2 62 M. Sobota Rakičan RB 95 30 1 09 0 0 83 0 16 TE-TO Ljubljana Vnajnarje RB 96 59 1 22 0 0 127 1 57* MO Maribor Maribor Pohorje RB 99 80 105 0 0 99 0 19 EIS TES Zavodnje RB 95 53 112 0 0 104 0 45 Velenje UB 95 30 1 09 0 0 101 0 29 EIS TET Kovk RB 96 55 1 20 0 0 119 0 41 EIS TEB Sv. Mohor RB 91 39 85 0 0 82 0 16 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v pg/m3 v oktobru 2009 Table 5. Concentrations of PM10 in pg/m3 in October 2009 MERILNA mesec dan / 24 hours kor. MREŽA >MV faktor postaja podr % pod cp Cmax >MV £od 1.jan. DMKZ Ljubljana Bežigrad UB 92 29 50 1 23 1,24 Ljubljana BF (R) UB 100 21 42 0 22 OMS Ljubljana Ljubljana Figovec UT 92 37 82 7 100 1,30 DMKZ Maribor center UT 99 30 47 0 20 1,00 MO Maribor Maribor Tabor UB 96 26 45 0 22 1,30 EIS Celje EIS Celje* UT Celje UB 99 29 50 0 28 1,12 Trbovlje UB 86 33 72 3 40 1,27 DMKZ Zagorje (R) UT 100 30 49 0 39 M. Sobota Rakičan RB 99 26 46 0 22 1,22 Nova Gorica UB 99 23 52 1 13 1,00 Koper UB 97 21 49 0 2 1,30 Iskrba (R) RB 81 14 33 0 5 TE-TO Ljubljana Vnajnarje (R) RB 81 18 44 0 3* EIS TEŠ Pesje RB 99 28 52 1 13 Skale mob. RB 93 20 37 0 13 EIS TET Prapretno RB 93 26 47 0 15 EIS Anhovo Morsko (R) RI 100 16 40 0 9 Gorenje Polje (R) RI 100 17 46 0 11 ** Zaradi udarca strele do nadaljnega ni podatkov - merilnik je v popravilu / No data due to lightnig stroke - monitor is in repair (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2 5 v pg/m3 v oktobru 2009 Table 6. Concentrations of PM2,5 in pg/m3 in October 2009 MERILNA Cmax MREZA postaja podr. % pod Cp 24 ur Ljubljana BF.* UB 100 16 32 DKMZ Maribor center UT 100 19 34 Maribor Vrbanski plato UB 100 14 28 Iskrba RB 100 10 32 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v pg/m3 v oktobru 2009 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m3 in October 2009 MERILNA MREŽA postaja podr. 0/ % pod benzen toluen etil-benzen m,p-ksilen o- n-ksilen heksan heptan iso- n-oktan oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 95 1,4 4,5 0,8 2,8 0,7 Maribor UT 86 2,3 4,6 1,0 3,8 1,3 ■ Opomba: ni podatkov zaradi okvare merilnikov / no data due to the monitoring malfunction Ljublj ana Figovec Ljubljana Bežigrad * Maribor center Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Nova Gorica Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenj e Graška Gora Pesje Škale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor* 0 20 40 60 80 100 120 cp(|g/m3) g Cmax 24 ur (|g/m3) g št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 1. Povprečne mesečne in najvišje dnevne koncentracije SO2 v oktobru 2009 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 1. Mean SO2 concentrations and 24-hrs maximums in October 2009 with the number of 1-hr limit value exceedences 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Figove c Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlj e * Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Škale mob. Kovk Sv.Mohor* 0 I I |Cp (|g/m3) Cmax ur. (|g/m3) 150 200 Mg/m3 g št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v oktobru 2009 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in October 2009 with the number of 1-hr limit value exceedences Ljublj ana Bežigrad 1 1 1 Maribor center — 1 1 1 1 1 1 1 Celje 1 1 1 1 1 1 Velenje . : ! ! ! (n T "Z. O Trbovlj e * 1 1 1 1 1 1 Hrastnik 1 1 1 Zagorje 1 1 1 1 1 1 Nova Gorica ■ ^^^^ ^^^^ ^^ 1 Koper 1 1 Murska S. Rakičan ■ : ! ! ! Vnaj narj e Maribor Pohorj e P 0 Krvavec . : : : : D Ž m O Iskrba . , i i i Otlica . ; ; ; ; Zavodnj e Kovk ■ i i i Sv.Mohor 1 1 1 0 20 40 60 80 100 120 140 Cp(|g/m3) i št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta g št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v oktobru 2009 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v oktobru 2009 Figure 3. Mean O3 concentrations in October 2009 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ublj ana Bežigrad Ljubljana BF (R) Ljubljana Figovec Maribor center Maribor Tabor EIS Celje* Celje Trbovlje Zagorje (R) Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Iskrba (R) Vnajnarje Pesje Skale mob. Prapretno Morsko (R) Gorenje Polje (R) g cp(^g/m3) g št.prekoračitev 24-urne MV ||| št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v oktobru 2009 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in October 2009 with the number of 24-hrs limit value exceedences 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Lj ublj ana Murska S.Rakičan Nova Gorica M Lj ublj ana Bež Maribor center Celje Koper — Nova Gorica ■ Murska S.Rakičan - - - X- - - Iskrba Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (^g/m3) in padavine v oktobru 2009 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (^g/m3) and precipitation in October 2009 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana BF —■—Maribor center —Maribor Vrbanski p. —■—Iskrba Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (|ig/m3) v oktobru 2009 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (ig/m3) in October 2009 SUMMARY Air pollution in October 2009 was just slightly higher than in September. Higher concentrations of pollutants were prevented by three rainy periods. The limit daily concentration of PM10 was exceeded seven times at the heavy traffic spot in the city centre of Ljubljana Figovec, and three times at Trbovlje station, while at some other stations once. SO2 concentrations were low with occasionally short-time higher values at some sites of higher altitude around the Šoštanj and Trbovlje Power Plants. Urban traffic site at Ljubljana Figovec was again the one with highest concentrations of nitrogen oxides, but still below the limit value. CO and benzene were quite below the limit values. Ozone in October was already low and will not be problematic throughout winter. 72 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - oktober 2009 Earthquakes in Slovenia - October 2009 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so oktobra 2009 zapisali 131 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 36 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega časa se razlikuje za dve uri (poletni čas), v obdobju po 25. oktobru pa za eno uro (srednjeevropski čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v oktobru 2009 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji - oktober 2009 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in Oktober 2009 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja V oktobru so prebivalci Slovenije čutili več potresov. Prvi se je zgodil 10. oktobra ob 4. uri 12 minut UTC (06:12 po lokalnem, poletnem času). Čutili so ga redki posamezniki v Podgorici. 27. in 28. oktobra se je zgodilo nekaj potresov v bližini tromeje Slovenija - Italija - Avstrija. Najmočnejši je imel magnitudo 2,0 in so ga po do sedaj zbranih podatkih čutili še na avstrijski strani meje. V Sloveniji so o potresih poročali iz Rateč, Kranjske Gore in okoliških krajev. Prebivalci so slišali škripanje ostrešij. Tresenje tal je ponekod spremljalo zelo močno in kratko bobnenje. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - oktober 2009 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - October 2009 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2009 10 1 1 58 46,58 15,23 8 1,5 Radlje ob Dravi 2009 10 1 3 29 45,68 14,18 11 1,6 Pivka 2009 10 1 17 52 45,38 14,45 8 1,2 Jelenje, Hrvaška 2009 10 2 11 22 45,81 15,46 4 1,8 Opatova gora 2009 10 2 19 39 46,41 14,31 15 1,7 Tržič 2009 10 2 21 47 46,29 14,44 7 1,1 Preddvor 2009 10 3 18 28 46,30 14,44 8 1,7 Preddvor 2009 10 5 1 28 45,65 14,32 13 1,1 Jurišče 2009 10 5 12 52 45,33 14,83 7 1,3 Gorski Kotar, Hrvaška 2009 10 9 21 36 46,26 13,76 10 1,6 Kuk 2009 10 10 4 12 46,21 14,48 11 III* 1,5 Vodice 2009 10 10 4 22 46,22 14,49 12 1,0 Vodice 2009 10 11 13 48 45,26 15,01 7 1,3 Velika Kapela, Hrvaška 2009 10 11 14 36 45,25 15,00 0 1,6 Velika Kapela, Hrvaška 2009 10 11 18 38 46,31 15,63 8 1,1 Spodnje Poljčane 2009 10 12 7 57 46,31 13,58 7 1,4 Bovec 2009 10 12 18 9 45,26 15,00 7 1,6 Velika Kapela, Hrvaška 2009 10 13 1 29 45,26 15,00 8 1,5 Velika Kapela, Hrvaška 2009 10 14 1 15 45,73 14,34 13 1,0 Javorniki 2009 10 15 2 9 45,27 15,05 14 1,3 Velika Kapela, Hrvaška 2009 10 15 14 2 46,69 13,71 8 1,4 Weissenstein, Avstrija 2009 10 15 19 35 46,65 13,79 8 1,0 Villach, Avstrija 2009 10 16 2 1 45,44 14,49 13 1,0 Gorski Kotar, Hrvaška 2009 10 17 6 15 45,60 15,56 6 1,1 Guci Draganički, Hrvaška 2009 10 18 4 12 45,84 15,25 7 1,3 Šmarješke Toplice 2009 10 22 9 57 45,60 14,09 14 1,4 Brkini 2009 10 22 17 29 45,42 14,60 14 1,1 Platak, Hrvaška 2009 10 25 17 4 45,92 15,72 5 1,0 Obrež 2009 10 26 22 45 46,31 13,26 13 1,0 Musi, Italija 2009 10 27 19 24 46,51 13,72 15 III-IV* 2,0 Rateče 2009 10 27 19 31 46,15 16,38 23 1,6 Kalnik, Hrvaška 2009 10 27 20 27 46,51 13,71 12 III* 1,2 Rateče 2009 10 28 4 0 46,51 13,71 11 III* 1,7 Rateče 2009 10 28 23 16 46,06 15,45 9 1,1 Bohor 2009 10 29 17 45 46,28 13,64 9 1,7 Kobarid 2009 10 29 19 3 46,35 13,25 1 1,2 M. Lavara, Italija 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Svetovni potresi - oktober 2009 World earthquakes - October 2009 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2009 Table 2. The world strongest earthquakes - October 2009 datum čas(UTC) ura min sek koorc širina inati dolžina ma Mb ignitu Ms da Mw globina (km) območje opis 1.10. 01:52:27,2 2,51 S 101,49 E 5,9 6,7 6,6 10 južna Sumatra, Indonezija Porušilo se je veliko hiš. 4.10. 10:58:00,1 6,78 N 123,38 E 6,3 6,6 620 zaliv Moro, Mindanao, Filipini 7.10. 21:41:13,2 4,08 N 122,37 E 6,1 6,8 574 Celebeško morje 7.10. 22:03:15,9 13,06 S 166,34 E 6,3 7,3 7,6 45 Vanuatu 7.10. 22:18:53,5 12,53 S 166,37 E 7,8 55 otočje Santa Cruz 7.10. 23:13:48,0 13,07 S 166,47 E 6,4 7,2 7,4 29 Vanuatu 8.10. 02:12:39,0 11,66 S 166,18 E 5,8 35 otočje Santa Cruz 8.10. 08:28:48,6 13,29 S 165,95 E 6,8 35 Vanuatu 13.10. 05:37:21,6 52,96 N 167,04 W 6,5 18 otočje Fox, Aleuti, Aljaska 24.10. 14:40:44,2 6,15 S 130,38 E 6,9 134 Bandsko morje 30.10. 07:03:39,5 29,17 N 129,91 E 6,3 6,8 6,8 35 otočje Rjukju, Japonska V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v oktobru 2009. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja), Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja), Mw (navorna magnituda) 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo -120 120" 180 -120" -60 o OO 6 7 8 Magnituda □ 0 33 70 200 700 Globina [km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - oktober 2009 Figure 2. The world strongest earthquakes - October 2009 76 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012008 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 4-6 MB) ali tiskanje (velikost okoli 10-15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.