Leto LXI>
tottnine ph(ut ▼ (Dtortk
f Ljubljani, t pet« 24. aprfla
Stev. i*4 a Cena 1.50 Dio
mmm^k ^^ ^hmmmm^-	^^^^^^^^^^^	Cek- račun: Ljub-
W	m	Ijana it
m^S ■ MB	JHH^L m KBm	^f w io.w za
M 7 m * /%/ m • m
f/JL; ^r m___m ^
jeva 6. telefon 2999
aočsa »H, 2994 in »51	''	Izhaja vaak dan zjutraj, razea ponedeljka li dneva po praznika
fforočnina mesečno 0 Ihn. ca mozera-»tvo 40 Dia — nedeljska izdaja celoletna * Din, aa inozemstvo 120 Dio
Uredniitve je t Kopitarjevi »Li/Ill
Telefoni aredniitva: dnevna služba MM —
Kriza na Poljskem
Dne 12. mejnika bo minulo ravno 10 let, ko je maršal Jožef Pilsudski s čelo zvestih legio-narjev izvedel svoj zgodovinski državni udar in dal Poljski čisto svojstven, avtoritativni režim, ki bo v zgodovini ostal zabeležen pod imenom »režim polkovnikov«. Pol demokracija, pol diktaturo, pol sablja, pol umska elita, a v osrčju vsega je sedel s svojo neizmerno osebno avtoriteto mrsal, ki se jc kot na dve palici opiral na eni strani no vojsko, na drugi pa na režimsko stranko brezstrankarskega bloka 1BB). Poljska je živela polnih 9 let to življenje. Nikdo si ne bo upal trditi, da ji je bilo pri tem slabo. Nasprotno, ako izvzamemo nekaj vročekrvnih dejanj polkovnikov na polju notranje politike, kjer so bili nerodno izzvani, bomo rekli, da je pod maršalom Poljska prospevala. Notranjepolitične razprtije, zn slovansko Poljsko nič manj značilne kot za vse slovanske narode, so utihnile, vojska se je izoblikovala in vsestransko razvila v udarno in disciplinirano silo, gospodarstvo je mogočno zadihalo in zunanja trgovina je naravnost vzbrstela in Gdinji, poljskim pljučam na Baltiku, odprla nove, široke možnosti razvoja. Zunanjepolitično so bili uspehi še večji. Poljska si je priborila naslov velesile in dragocen sloves, da njena zunanja politika ni več noben obesek na kakšno zapadnoevropsko velesilo, marveč hodi samostojna pota, na katerih želi biti kot enakovredna spoštovana in uvaževana. Uveljavila se je kot voditeljica Baltika in kot silen bromk proti boljševizmu.
Maršal Jožef Pilsudski je umrl lani, obžalovan od vsega naroda s tako iskrenimi čuvstvi, kot jih je deležen le redko kateri narodni vodja. Toda ne vemo, s kakšnim dopadenjem bi gledal danes, če bi mu bilo dano, bilanco desetletja, ki ga je on sam začel in ga s trdo roko 9 let tudi še sam izvajal. Danes imamo vtis, kot da bi se od meje do meje valil valjar neprestanih delavskih stavk, mezdnih gibanj, pouličnih manifestacij, ko da je poljsko delavstvo, ki nikoli ni bilo navdušeno za komunistična revolucionarna gesla in je vsa ta leta nazaj mirpo in pridno delalo, zgrabila neka tudi njihovim, lastnim voditeljem nepojmljiva mrzlica radikalizma in jih vedno bolj nevarno pretresa. Radikalizem, ki se polašča delavskih slojev in ki ga socialistične stranke same več ne morejo zavirati, oznanja nevarna razpotja, pred katerimi ni dovoljeno zapirati oči, predvsem v državi, kjer je toliko Židov in ki na tako dolgi, dolgi črti meji n« boljševiško Rusijo. Tudi streljanje po krakovskih in lvovskih ulicah ter po drugih manjših mestih, da o Varšavi sami nc govorimo, se mora zdeti kot popolnoma nečnsoven pojav za onega, ki je poznal Poljsko za življenja maršala Pilsud-skega. Letošnja Poljska se nam zdi bolno, notranje razrvana, sama s seboj nezadovoljna, neodločena, katero pot naj izbere tako v notranji kakor zunanji politiki. To negotovost pa izrabljajo prevratni stremuhi od desne in leve, ki zabijajo svoje dinamitne rove med ljudske mase, da jih razstrele s fašističnimi ali komunističnimi gesli.
Ko je lani v oktobru Marjan Koscialkowski prevzel težko maršalovo zapuščino, se je zdelp, da bo v prvi \rsti šel iskat ijudstva, da bo likvidiral režim, ki je takorekoč izhajal brez ljudstva in tudi lahko izhajal, dokler je imel na svojem čelu maršala, ki ga je vse spoštovalo in vanj vse zaupalo, a ki je postal brezsmiseln, ko je šel maršal počivat med poljske junake na Wawelu v Krakovu. Vse je tudi mislilo, da bo prva podmaršalova vlada samo kratkotrajna in da bo pripravila vse potrebno za volitve, ki naj bi bile splošno vprašanje na poljsko ljudstvo, kaj meni o minulih desetih letih in kaj meni o bodočnosti. Toda vsega tega ni bilo. Razočaranja na Poljskem so velika. Razočarani so v prvi vrsti Pilsudskijevi polkovniki, ki so zadnje dni celo pripravljali državni udar, ki bi se moral zgoditi za časa obiska ministrskega predsednika v Budimpešti, a je bila »zarota« še pravočasno odkrita in nevarnost državne krize zaenkrat odstranjena. Nezadovoljni so vodje bivše režimske stranke, ki je bila razpuščena in se je takoj razpršila v desetino malih, med seboj se pre-pirajočih strančic, ki se nikakor ne morejo zedi-niti glede načel državnega ustroja. Nezadovoljna je opozicija, ki je veliko pričakovala od vlade, ji daleč nasproti šla, pokazala mnogo širokogrud-nosti, a ni našla nobenega razumevanja ter je bila pahnjena nazaj v isto nerabnost, v kateri ie prej preživela <> .<olgih let. Nezadovoljno pa je pred vsem ljudstvo, ki tvori poliski narod. Pilsudskijev režim polkovnikov ie bil razsipen. Je tudi moral biti, ker je bilo treba armado organizirati takorekoč iz nič, zgraditi velikanska javna dela in vrhu tega še vzdrževati močan strankarski aparat. Sedanja vlada pa mora luknje mašiti. Posojila poljski državi nobena zapadna država ni hotela dati, torej se je vlada obrnila na svoje ljudstvo in silno boleče privila davčni vijak, da je narod zastokal. Zvišanje davkov pa je prišlo ravno v dobi gospodarske stiske, ki tare v prvi vrsti kmeta, torej največji del davkoplačevalcev. Davčni ekse-kutor se je pojavil med narodom ravno v trenutku, ko je itak že nezadovoljen nad režimom, ki njkjer ni ničesar storil, da bi bil ljudstvu vsaj politično prišel bliže, če že ne gospodarsko. Nezadovoljnost torej vsestranska. Nobena socialna plast ne dela izjeme. Sedanjega režima očividno nikdo ne mara, ker je vse razočaral. Da do hujših prekucij še ni prišlo, je pripisati dejstvu, da je poljski narod izredno rodoljuben in se zna premagati in tudi žrtve doprinesti, če je domovina v nevarnosti. Da pa Poljska danes zunanjepolitično nc leži na pernici, to je tudi slehernemu Poljaku iasno.
lMi čudno torej, če so se trije poljski državniki, ki pripadajo vsak drugemu političnemu taboru in ki so vsi imeli za Poljsko velike zasluge ter bili tudi proslavljeni od poljskega naroda, znašli, in napisali ganljiv poziv na vse Poljake v Evropi in Ameriki, naj se zopet združijo v nesebični ljubezni do poljske domovine, ki jo »sedanji režim strankarske nestrpnosti in vlade enih nad drugimi« brezpogojno potiska v novo katastrofo Poziv so podpisali Paderewski, Witos in Korfantv, možje, ki so za maršalom Pilsudskijem morda največ koristili in doprinesli k obnovi in razmahu poljske države. Poziv torej ni nobena šala in tako na Poljskem kakor v zunanjem svetu so ga vzeli na znanje z resnobo. ki aa zahtevajo tako odlična imen«.
Dardanete že razburjajo
v
Italijo, hi bi ne mogla več v Črno morje Bolgarijo in Romunijo, ker bi ne mogli iz njega ven
Istambul, 23. aprilu.
Kakor znano, je od tukaj odpotoval v Belgrad generalni tajnik zunanjega ministrstva Oglul Nu-man 7. važno misijo. Kakor smo že poročali, se bo podal iz Belgrada v Bukarešto, odtod pa v Moskvo.
Vprašanje zopetne oborožitve dardanelskih morskih oiin je sprožilo razna druga politična vprašanja Balkanskega polotoka. Izkazalo se je namreč, da nista na tem vprašanju interesirani samo Bolgarija in Grčija, temveč tudi Romunija. Deloma se vračajo glede zopetne oborožitve Dar-danel vsa tista vprašanja, ki so od nekdaj zanimala vso evropsko diplomacijo, ker se Dardanele dotikajo interesov vseh evropskih držav sploh. Zato to vprašanje nikakor ni tako enostavno, kakor se jc mislilo od začetka, in je vedno bolj verjetna verzija, da bo treba sklicati v tem oziru konferenco ne samo med državami Balkanske zveze, ki se bo itak kmalu otvorila v Belgradu, ampak tudi med velesilami; če se bo pa taka konferenca izkazala kot nepotrebna, bo na vsak način treba diplomatskih pogajanj rednim potom, ako se Turčija morebiti ne bo sama odločila, da to vprašanje reši v svoj prid na tak način, kakor je Nemčija rešila porenjski problem.
Glavne težave izhajajo danes i/, Italije, in sicer zaenkrat v toliko, ker ima glede oborožitve Dardanel od strani Turčije pomisleke Grčija, ako bi namreč nastal kakšen konflikt med Turčijo in Italijo v zapadnein Sredozemskem morju.
Grčija pravi, da more zal« privoliti v zo-petuo utrdile* dardanelskih morskih ožin samo v primeru, fe hi ji ostale balkanske sile jamčile za varnost iu /a pomoč, ako hi bila Grčija zaradi spremembe v egujskem območju proti svoji volji zavlečena v konflikt i Italijo. Tako garancijo pa lw Grčija od balkanskih sil težko dobila, kar je samoposehi umevno.
Kar se tiče Romunije, so njeni pomisleki skoro isti kot pomisleki Bolgarije. Turčija bi namreč mogla Dardanele zapreti in v tem primeru l>i bila pomorska zveza Romunije s svetom odvisno od dobre volje Turčije ali pa od izrednih razmer. ki bi nastale v primeru kakšnega konflikta med Turčijo in kako drugo velesilo. Ta pomislek je seveda tehten in bo predmet razgovorov med Oglul Numanoni in romunsko vlado v Bukarešti. V tej stvari bodo zelo drago e ene usluge .T u g o s I a v i j c , ki v vprašanju zopetne utrditve Dardanel popolnoma stoji na strani Turčije, kar bo imelo svoj pomen tudi v razgovorih med zastopnikom turškega zunanjega ministrstva in sovjetsko vlado v Moskvi.
Kakor že rečeno, pa je lo vprašanje zvezano tudi s težavami, v kolikor se tičejo medsebojnih odnosov vseh velesil, ki imajo svoja interesna območja v Sredozemskem morju. Reševanje teh težav zaenkrat še ni aktualno, bo pa prišlo tudi na vrsto in bo predmet tehtnih razgovorov med kabineti, kljub temu da Anglija stoji za Turčijo. To
pa zato. ker Ih> neka druga sila, ki ji' danes morebiti še močnejša v Sredozemskem morju nego Anglija, stavila v leni vprašanju izvestne pogoje.
Stojadinovič-Numan
Belgrad, 23. aprila, in. Predsednik ministrske ga sveta dr. Milan Stojadinovič je danes popoldne v svojem kabinetu zunanjega ministrstva sprejel generalnega tajnika turškega zunanjega ministr stva g. Numana. Razgovor med obema državnikoma je trajal nad eno uro. Razmotrivala sta vsa mednarodna aktualna vprašanja, ki interesirajo države balkanskega sporazuma, srednjo Evropo, predvsem pa Dardanele. Ob 13.30 je dr. Milan Stojadinovič priredil na čast Numann kosilo v prostorih zunanjega ministrstva. Kosila so se poleg predsednika vlade in njegove gospe ter gost:i Numaua udeležili tudi drtigi člani vlade ter turški poslanik Haidar Ali Aktaj, švedski poslanik Thor sten Unden, grški poslanik Sakelaropulos ter višje uradništvo zunanjega ministrstvn. V prostorih tur škega |>oslaništvn bo pa zvečer priredil poslanik Ali Haidar na čast Numanu banket. G. Numan lic jutri zjutraj odpotoval iz Belgrada in bo nadaljeval pol v Bukarešto.
Abesinci so žilavi
Južna abesinska armada neomajna Severna armada pa napada
Na severnem bojišču
Italijanski umik pri Desije
Addis Abeba, 23. aprila b. V teku torka in srede se italijanskim težkim bombnim letalom ni posrečilo, da bi preprečila porušitev cesarske ceste, k veže Desije in Addis Abebo. Abesinci so vrgli v zrak vse važnejše prehode. Poleg tega so Abesinci kljub vsem naporom italijanskega letalstva, da to preprečijo, napeljali razne potoke in reke proti cesti, ki jo je voda že na mnogih krajih nevarno izpodkopala. Abesincem pa se ni posrečilo samo ustaviti napredovanje italijanske kolone, ki jo oni imenujejo »pekel na kolesih«, temveč so celo prisilili Italijane, da so se umaknili daleč nazaj proti Desije. Abesinski vojaki so bili utrjeni v težko prehodnem gorovju Tarma Burah, kjer so zasedli vse važnejše grebene in so izvršili ponoči strahovit naskok na Italijane.
Iz zanesljivega vira 6e euje, da je maršal Ba-doglio prepovedal inozemskim dopisnikom poročanje o težavah, na katere je naletela italijanska motorizirana kolona, ki napreduje proti abesinski prestolnici.
S severne fronte ni nobenih vesti. Po vesteh iz eritrejskega vira so italijanske predhodnice že prišle na 80 km oddaljenosti od prestolnice na eni izmed cest, ki vodijo proti Adriis Abebi iz Desije,ja. Te vesti pa demantirajo vesli iz abe-sinskega vira, ker so Abesinci sklenili, da bodo pognali z dinamitom v zrak ceste na hribih. 150 kilometrov od Addis Abebe. Te ceste zaradi teh eksplozij ne obstoje več, razrvale pa so jih še reke, ki so zaradi epsplozij spremenile smer. Abesinci so razmestili prava gnezda s strojnicami izza stem ki so nad cesto, toda italijansko letalstvo je začelo bombardirati celo ta gnezda in obsipa z ognjem iz strojnic celo manjše skupine abesinskih vojakov.
Dopisnik Reuterja poroča iz Addis Abebe, da je prihod prestolonaslednika pomiril prebivalstvo in se je panika polegla. Najboljši dokaz za lo, da Italijani še niso tako blizu, je to, da je vlak za D.jibuti redno krenil iz Addis Abebe. Na vlaku je bilo mnogo manj potnikov, kakor pa jih je bilo zadnje dni.
0 zmagi A 1» e s i n c e v se izvejo sledeče podrobnosti: italijanske čete so izvršile nekaj napa-
dov ua goro Tu rini Jabir. ki je oh glavni vesti med Desijem in Addis Abebo. Gardisti prestolonaslednika so odbili ta napad iu prizadejali Italijanom mnogo izgub. Ko je nastala noč, so se Abesinci kot mačke spuščali ob strminah po stezah, ki so še ko-I zam nepristopne in izza hrbta napadli italijanske , oddelke in jih pognali v heg. Italijani so ob tej priliki pustili na bojišču eno radijsko postajo in veliko število pušk.
Italijanska letala so včeraj metala nad A n -k o bero m letake in jiui sporočila, da bo Anko-ber svoboden čez dva dni. V teh letakih pozivajo prebivalstvo [»krajine Gala. da naj se ne upira Italijanom.
Addis Abeba. 23. aprila. AA. Reuter poroča: Abesinske čete resno ogrožajo položaj italijanskih čet v Desiju. Italijanska letala so znova bombardirala Magalo, glavno mesto province Bala.
Na južnem bojišču
Italijanski zastoj na jugu
Reuter poroča: Na o gad en s k i fronti so krila armade generala Grazzianija prešla Sasa-batieh na eni strani in Dagame na drugi strani. Njihovo napredovanje v smeri proti Harar,ju in Djidjigi bo oviralo deževje, ki je začelo padati.
Z j u ž n e g a bojišča pa poročajo, da se Italijanom še vedno ni posrečilo zasesti utrjenih postojank pri Sasabanehii in Dagaburju. Ras Na-šibu, ki je eden najsposobnejših abesinskih poveljnikov, je utrdil svoje obrambne čete tako. da lahko Italijani le z največjimi žrtvami in i minimalnim izgledom na uspeh prodirajo v tej smeri. Po najnovejših poročilih bi morale hiti italijanske čete nekako 120 milj južno od Džidžigo in p.ribližno 40 milj od mesta Dagainodo. Tudi po italijanskih vesteh se jc turškemu generalu posrečilo odlično utrditi abesinske postojanke okoli Sasabaneha in pa tudi v samem mestu. Vihip paša je na vse strate-gično važne postojanke postavil in sijajno inankiral protiletalske baterije in strojnice, ki hranijo dohod na cestah, ki vodijo iz Berbere v notranjost Ahe-sinije.
Zaradi strašnega deževja je cela abesinska avtomobilska kolona ostala v blatu do 22. aprila, ko se je vreme zopet nekoliko popravilo. Na abe-
Edenova vprašanja Hitlerju
Kaj misli Nemčija pod ,kolonijalnim vprašanjem'
London, 23. aprila, c. V angleškem zunanjem ministrstvu še zmeraj izdelujejo tako zvano vpra-šalno polo nemški vladi. Vprašalna pola bo obsegala 10 vprašanj in jo bo angleški veleposlanik sir Eric Phipps koncem prihodnjega tedna izročil v Berlinu. Govorilo se je še zmeraj, da bi Eden skupaj r. vikomtoni Halifaxom odpotoval v Berlin, toda ta vest je danes zopet odločno demantirana.
: Daily Telegraph podaja v glavnih obrisih vsebino angleške vprašabe pole. Angleška vlada vprašuje nemško vlado predvsem t tem smislu.
Kot iskreni prijatelji Poljske, v kateri še vedno vidimo veliko voditeljico katoliških Slovanov in mogočen obrambni zid proti azijskemu boljševizmu, želimo od srca, da bi se kmalu izkopala iz težav, ki so jo navidezno od vseh .strani zalile in da bi segla po pravih zdravilnih sredstvih, ki ji hodo vrnili zdravie no znotraj in na zunai.
da hoče pojasnila glede tega. kaj si nemška vlada predstavlja pod tako zvanimi dvostranskimi pakti. Ali jih hoče nemška vlada sklepali v okviru pakla Zveze narodov. Če sprejme ta okvir, potem «a Nemčijo še velja okvir versajskega miru. ki ga pa nemška vlada z zadnjimi dejanji odločno odklanja.
Prav tako naj bi Hitler točno pojasnil, kaj razume pod tako zvaniin kolonijalnim vprašanjem. Hitlerjev odgovor v tem oziru bi bil moral biti definitiven. Po odpovedi versajskega mirti se za Nemčijo gotova vprašanja tega miru postavljajo kot nezakonita. Nemčija naj pove. če smatra tudi kolonijalno vprašanje za nezakonito r tisti meri. kakor je to vprašanje rešil versajski mir. To se pravi, ali smatra Nemčija posest bivših angleških kolonij, ki jih ima večino Anglija, za zakonito ali ne. Prav tako naj Nemčija pove, če Je kolonijalno vprašanje treba prav Iako reševati kakor vprašanje mandatov, ki jih Anglija izvaja nad nekaterimi aneleSkiitti kolonijami.
sinskih položajih so opaža živahno delovanje in eo r.lasti odlikujejo avtomobilske kolone Amharcev.
V	pokrajini Ogaden jo italijanska glasna kolona prišla do Dukuna, ki je 15 km severozapadno od Alfuda. Glavni del motorizirane kolone dotna činov je prišel na vzporedni cesti do Sagage, glavni del osrednje kolone pa je prišel 40 km severno od Varndaba. Po zmagi libijske kolone pri Ona gobi so našli na liojišč.u 3800 Abesincev. Poleg tega so Abesinci izgubili tudi vsa svoja prevozna sredstva, avtomobile itd. Največji del abesinske vojske se je razbežal po Sikarju. Na italijanski strani je bilo 1100 mrtvih in ranjenih.
Cesaričin poziv
na vse narode sveta
Cesarica Manen in princesa Cahai sta snoči sprejeli Reulerjevega dopisnika in mu s solznimi očmi predali poziv vsem narodom sveta. Princem Cahai je prevedla apel na angleški jezik. Cesarica prosi ves svet, naj pomaga Abesiniji, dokler je še čas. Na koncu izjavlja, da bo do konca ostala i= svojim narodom.
V	svojem apelu narodom vsega sveta je abesinska cesarica opisala vse trpljenje, ki ga je pretrpel abesinski narod ob priliki zavojevanja Italije. Žene, otroci, kmetje in bolnišnice so [»ostale žrtev italijanskih letal in strupenih plinov. Cesarica prosi kulturne narode, naj pomorejo Abesiniji in naj končajo te muke. >Mi smo vzdržali in bomo vzdržali do končam, pravi cesarica, toda potrebna nam je pomoč, da se lahko zaperstavimo strašnemu uničevanju našega naroda. Zaupam v 7,N in upam, da se bo 7. izvajanjem sankcij nudila pomot moji domovini. Mi imamo pravico, da lo zahtevamo kot žrtve napada.
Nove abesinske zmage
Addis Abeba, 23. apr. TG. Reuter poroča, da je bKo blizu Ducana vzhodno od Nigelija ubitih več sto in ranjenih več tisoč Italijanov v bitki, ki so jo povzročili Italijani s svojim napadom, ki so ga Abesinci odbili. Nadaljne vesti z južne fronte soglasno pripovedujejo, da so italijanske bojne operacije obtičale zaradi nenadnega slabega vremena. Motorizirane kolone, ki jim je treba pripisati vse dosedanje italijanske uspehe, so tudi obtičale v blatu in so neuporabne. Na severnem bo-jiiču pa izgleda, da so Abesinci končnoveljavno zaustavili Italijane z načrti Šc?emeda kakšnih 40 kilometrov južno od Desijeja, kjer Italijani po težkih izgubah niso več obnovili nobenih napadov, ampak se vračajo nazaj po cesti v Desije.
Poljski ministrski predsednik v Budimpešti
Budimpešta. 23. aprila, c. Poljski ministrski predsednik Koscialkowski je prišel oh 12.411 i Budimpešto. Na kolodvoru ga je čakal madžarski ministrski predsednik general Gomhiis z vsemi člani vlade. Ko je poljski ministrski predsednik stopil iz vagona, je obšel častno četo. ki so jo tvorili bivši madžarski bojevniki v svojih starih liabs« hurških uniformah. Avto je gosto vozil po svečami okrašenih nlicali, kjer so na hišah visele poljske in madžarske zastave. Ob avtomobilu je jahal oddelek policije, ki je ves čas obkrožal avtomobil. Popoldne so se začeli prvi obiski s posveti.
Avstrija vpokliče 50.000 mož
Dunaj, 23. aprila, b. Današnja >Rcichsposti j objavlja naredbo avstrijskega zveznega kanclerja I dr. Schuschnigga, s katero se poziva letnik 1915 i pod orožje prihodnjo jeseti. Vsfed tega poziva st bo avstrijska vojska okrepila še za daljnjih 50 tisoč mož.
Dunajska vremenska napoved: Čez noč Se viharno, zjutraj še mraz h slano, čez dan nagla rar. iaanitev s dotokom toplejših utrni-
Arabci proti zidom
K sedanjim nemirom v Palestini
Zelo priprosto so si zamislili to stvar: »Pošljimo vse Jude v Palestino! Kaj bi delali v Evropi? Dajmo jini narodno ognjišče. S tem bodo oni zadovoljni, Evropa pa rešena njihove neprijetne navzočnosti.«
Večkrat smo slišali podobne predloge iz ust državnikov, posebno tistih, ki mislijo, da je svet mogoče rešili z antisemitizmom. V resnici pa je treba velike duševne preprostosti, da kdo misli, da je mogoče na tako enostaven način rešiti problem, ki od razkropitve Izraela straši človeštvo. Pretepi, umori, požigi in plenitve zadnjih dni, ki se dogajajo v Jaifi, kažejo na žalosten, toda zgovoren način, kako komplicirano je judovsko arabsko 'vprašanje v Palestini.
Na splošno se zahteva od Arabcev, da prenašajo v milijonskih množicah Jude, ki jih tretje nemško cesarstvo niti v tisočih ni moglo več prenašati. Moramo pa vedeti, da se Arabci čutijo v Palestini kot na svoji zemlji. Tamkaj so od 637. po Kr. Malo je narodov na svetu, ki bi s tako staro lastninsko pravico mogli potrkati na svoje ozemlje. »Oni so osvajalci in mi smo bili pred njimi posestniki Palestine,« pravijo Judje. Tam pa odgovarjajo Arabci: »Ce beremo vaše svete knjige, vidimo, da sle Jeriho zavzeli po tridnevnem obleganju. Torej ste tudi vi zavzeli palestinsko zemljo z silo orožja. Zakaj niste ostali v deželi Gos en?« Na to bi rekli Judje: »Pač zato, ker so faraoni bili preveč podobni sedanjemu fiihrerju.*
Kaj Judje očitajo Arabcem? Poslušajte: Palestino, sveto zemljo Mojzesovo in njeno blago podnebje, vse so uničili Arabci. Arabec je veliki uničevalec zemlje; on je apokaliptična zver. Poslušajte! Ko so bili f»red 1900 leti Judje razkropljeni po vsem svetu, so Arabci zavzeli njihovo zemljo. Toda ue da bi jo obdelavah, ampak v njej so naselili svoje divje vojaške horde z njihovimi čredami. Njihova živina je vse požrla do gole zemlje, ki ni bila nikdar gnojena, nikdar obdelana, nikdar obsejana, tako dolgo, da ni ničesar več rodila. Posekali so palestinske gozdove in njihove črede so obžrle celo grmičje. Tako je sveta zemlja Mojzesa postala skala in pustinja, kakor jo vidite danes.« Torej, boj kmetovalca proti pastirju.
Zavidljiv Kajn proti Ablu.
ln tako prihajajo vedno nove ladje naseljencev. »Počasi, previdno se spuščajo priseljenci na obalo.
Starci nosijo trde polcilindre, več ali manj zelenkaste in ogorele, mladina nosi časopise. Zene so (»krite s skromnimi klobučki in oblečene v črne obleke. Njihovi obrazi razodevajo trdoto življenja in usodo preganjancev. Mukoma nosijo težke kovčke in jih prenašajo, kakor morejo na hrbtu, na ramah, ali na glavi. Že davno je zadnji arabski no-sač zapustil obrežje in pljunil za priseljenci. Da bi pomagal priseljenim Judom? Rajši bi vse utopil!« Tako popisuje judovski pisec Pierre Goemare izkrcavanje Judov v Jaffi. In vendar pravi, je videl svoje rojake, kako so jim žarele oči ob misli, do so doma, da so v domovini, da so na zemlji svojih očetov, svojih prerokov, svojih obljub, da so na zemlji, ki je bila obljubljena njihovim prednikom.
Iz Palestine />a prihajajo vedno znova poročila: nered in plenitve. V Jaffi je bilo 5 Judov ubitih in 30 ranjenih. Tudi nekaj Arabcev je mrtvih in ranjenih. V Tel Avivu, v Jeruzalemu in v Jaffi so cestni poboji. Muslimanski svet je nevarno razgiban. Odločno zahtevajo, da se Judom prepove kupovati palestinsko zemljo in da se ustavi judovsko priseljevanje.
Kako naj se ustavi priseljevanje Judov? Kam torej ? tisoči, ki jih je Hitler pognal iz rajha? Naloga Anglije, ki ima mandat nad Palestino, ni lahka. Kajti 6. člen mandata določno pravi, da naj omogoči judovsko vseljevanje v Palestino, vendar tako, da pravice ostalega prebivalstva ne bodo oškodovane, vidi se, da ta naloga sama sebi nasprotuje. Kako vseljevati Jude, ne da bi bile pravice domačinov prizadete? Kar odredi Anglija, bo napak: ali bo razburila Arabce, ali pa Jude. Na vsak način visoko plapola tisočletno sovraštvo med dvema vejama Abrahamovega rodu, med potomci Izmaela in med potomci Izaka.
Haifa. 23. aprila. AA. (Reuter.) Pričakovati je, da se bo danes položaj v Jaffi še bolj jjoostril. Generalna stavka se nadaljuje. Policiji se ie doslej posrečilo preprečiti vse poskuse večjih demonstracij, V nekem velikem skladišču je izbruhnil ogenj. Škode je za več tisoč funtov šterlingov. Toda doslej še ni bilo moči dognati ali gre za nesrečo ali požig.
Vprašanje brezposelnih podpor
Važni posveti v Ljubljani
Mariborski občinski svet
Maribor, 23. aprila.
Pred odhodom nn dnevni red se je mestni župan dr. luvan spomnil danes umrlega občinskega svetnika in načelnika finančnega odseka občinskega sveta g. Vladimirja Pušenjaka. Pokojni je bil dolgoletni sodelavec v občinskem svetu in je bil od leta 1929 do razpusta občinskega sveta leta 1931 predsednik finančnega odseka. Slava Pušenjaku! Občinski svetniki so stoje poslušali govor mestnega župana in so pokojnemu tovarišu trikrat vzkliknili: »Slaval« Nato jc župan predlagal, naj mestna občina nosi stroške pogreba kar je bilo soglasno sprejelo.
Iz upravnega sveta Mestne hranilnice je bilo izžrebanih šest članov. Namesto leh imenuje mestni svet sledeče: dr. juvan (lože Leskovar), Sta-bej (dr. Sušnik), Ozvalič (Žebot), SaboihY (Sojč), Ošlak (Čeh), Hrastelj (Prijatelj) in mesto pokojne-nega Pušenjaka dr. Miiller (Žitnik).
Po zakonu o mestnih občinah se morajo objaviti vsi pravilniki in vse občinske uredbe. Na predlog banske uprave se bo odslej vse objavilo v »Službenem listu dravske banovine«. — Tujsko-prometna zveza ima 28. t. m. svoj občni zbor. V odbor delegira občina t>odžupana Zebofa, koi namestnika pa Slabeja, v nadzorstvo pa Rogliča. — Za preglednika računov sc imenujeta dr. Kovačič in ravnatelj Pogačnik. — Vremenska hišica na Slomškovem trgu se prenovi.
Prvi odsek — poročevalec dr. Miiller. Mestna občina ustanovi tiskovni referat po vzorcu Ljubljane. Na dnevnem redu so številni ugovori proti predpisom raznih davščin in se je samo proti predpisu uvoznine pritožilo 16 interesentov, med temi 14 prekupčevalcev z živino, ki prodajajo živino mesarjem v klavniti. Občinski svet se je postavil na stališče, da so uvoznine oproščena samo živila in živina, ki se pripelje na Irg ali na sejem za neposredno prodajo, ter je pritožbe zavrnil.
Drogi odsek — poročevalec Lambert Aljančič. Ker je posle prejšnjega ubožnega sveta prevzel mestni svet^ eo bile na dnevnem redu številne prošnje za nbozne podpore, za sprejem v hiralnico, v mestno oskrbovaliSče itd. Vse sprejeto.
Tretji odsek — poročevalec Stabej. Izšla je uredba o pospeševanju turizma in bilo bi potrebno,da se energično pridne zopet akcija i& proglasitev Maribora sa klimatsko-turistični kraj. kar ma je svojčag ministrstvo ie odobrilo, le da Maribor ni dobil tozadevnih ugodnosti. Potrebno bi bilo v »vezi s tem Izvoliti stalen mestni lnristični edbor. Mestni svet je delegiral v ta odbor mariborskega podžupana 2 e b o t a , načelnika gradbenega odseka inž. Jelenca ter občinska svetnika Ošlaka in dr. Sušnika.
V mariboru je dalje odprto še vedno vprašanje tržnice. Tržni odsek je imel na zadnji seji ▼ razpravi prošnjo Društva mesarskih mojstrov, ki predlagajo, naj bi se zgradile ni"sarska stojnice na zemljišču med Kopališko in F-ančiškansko ulico. Gradbeni odbor je projekt mesarskega društva zavrnil.
Stanovalci Delavske ulice ao zaprosili za preimenovanje uličnega naziva. Odklonjeno. — Prav tako so prosili stanovalci v zgornjem delu Stross-niaverjeve ulice, da bi se preimenovala v Zeleno ulico. Odklonjeno. — Za kanalizacijo na mestnem delu Tvorniške nlice je določeno 190.000 Din, za ureditev Kamniške nlice pa 106.000 D*n.
Četrti odsek — poročevalec Sabothjr. Za tombole na Trgu svobode se inora tudi v bodoče plačevati dosedanja odškodnina v znesku 5000 Din, za tombole drugje pa bo občina pobiraia od prirediteljev iz Maribora 50O Din, od izvenmariborskib prirediteljev pa po 1000 Din odškodnine. — Stroški za napravo hodnikov se odplačujejo brezobrestno v obrokih za dobo štirih let proti vknjižbi. Ce pa interesent plača v štirinajstih dneh, ima pravico do 10% popusta. — V proračuna je določenih 40% za podpore kulturnim društvom. 20.000 Din za podporo Tujsko-prometnemu društvu. 15.000 Din za podporo dijakom- Razdellterv teh podpor se zaupa posebnemu upravnemu odboru.
Peti odsek — poročevalec podinpan Žebot. Odobrenih je bilo Jest običajnih prenosov gostilni-ikih obratov: Tereziji Furlan, Štefaniji Macel, Ivanu Jovanoviču, Mariji Strafela, obenem pa se odobri obrt izvoščkn Martinu Pavaleeu in Ivanu Potočniku.
Sanacija avtobusnega prometa. Za mestna podjetja je podal rtnuitlj Hraetelj aelo aaafcaive
Ljubljana, 33, aprila.
V Ljubljani so se snoii in danes zbrali zastopniki socialnega ministrstva ter lastopniki delavstva in delodajalcev iz vse države, da se posvetujejo o izboljšanju sistema podpiranja brezposelnih v državi. Iz vsake pokrajine so prisostvovali posvetovanjem po en zastopnik delavcev t»r en zastopnik delojemalcev, V imenu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je sejam predsedoval dr. Marjan Krmpotič, ki je predsednik Osrednje uprave za posredovanje dela ter je obenem tudi šef tozadevnega oddelka r ministrstvu.
Snodi so imeli delegati ločene seje, na katerih so se posvetovali o nameravanih predlogih za zboljšanje podpor brezposelnim. Danes dopoldne io popoldne pa so imeli skupno zborovanje pod vodstvom dr. Krmpotiča. Dr. Krmpotič je izjavil v svojem govoru, da so odločujoči činitelji, zlasti pa vlada, pripravljeni, poiskati ugodno rešitev za zboljšanje položaja brezposelnih, kolikor jim pač omogočajo sredstva. Na dnevnem redu je bila nato obravnava o novi uredbi o posredovanju za delo. Delegati so grajali nekatere pomanjkljivosti uredbe,
Na popoldanskem zborovanju je bil sprejet predlog, naj se sedanji prispevek delodajalcev in delojemalcev za borze dela podvoji. Člani odbora so meritorno obravnavali novo uredbo ter podali izjavo, v kateri ugotavljajo, da je treba četrto po-
glavje uredbe, ki govori o podporah brezposelnemu delavstvu, izboljšati, dalje naj te »krči karenina doba in naj bo brezposelnih podj>or deležno tudi sezonsko delavstvo. Poenostavi naj se tudi administrativno postopanje.
Predsednik dr. Krmpotič je pozval vse delegate delavskih zbornic naj v enem mesecu predložijo konkretne predloge glede smernic o podporah brezposelnim.
Predlog dalje določa, naj se prispevki delavcev in delodajalcev podvoje, predlog pa zahteva tudi, da da država enak znesek. Dosedanji prispevki delavcev in delodajalcev so znašali 22 milijonov Din, ako se podvoje, bi znašali 44 milijonov, ako pa tudi država da enak znesek, potem bi bilo za brezposelne v vsej državi na razpolago kakšnih 88 milijonov dinarjev. Dr, Krmpotič je izrazil upanje, da bo država dala k temu znesku polovico zneska, ker je vlada temu predlogu naklonjena.
Na zborovanju je bilo prvič ugotovljeno, da znaša izpadek na izgubljenih mezdah v vsej državi poldrugo do dve milijardi, dosedanji prispevek za podporo brezposelnih znaša komaj odstotek tega izpada, nameravani načrt, ko se uresniči, pa bo kril komaj tri odstotke manjkajočih mezd. Slovenski delegati delojemalcev so na ta predlog pristali, skupno z zastopniki vseh delavskih delegatov, pomisleke pa so imeli delegati delojemalcev iz južnih pokrajin.
Domači odmevi
poročilo o načrtu sanacije mestnega avtobusnega podjetja, ki je bilo doslej globoko pasivno. Pod njegovim vodstvom so mestna podjetja nabavila dva nova avtomobila na pogon s Diesel-rootorjem, ki bosta konec maja dogotovljena. Zanimiv je proračun, koliko se bo z novimi vozili prihranilo. Oba avtobusa sta določena za vožnjo na progi Maribor—Celje, na kateri sta dosedanja avtobusa na bencinski pogon prevozila 140.000 km. Stroški so znašali pri starih vozovih na leto za bencin 332.000 Din, za olje 14.000 Din, za popravila 123.000 Din, za pnevmatike 42.000 Din, za druge izdatke 7500 Din, skupaj 518.000 Din. Pri novih vozovih pa bodo znašali stroški za plinsko olje 94.000 Din, za olje za mazanje 28.000 Din, za vzdrževalne stroške 10 tisoč Din, za pnevma-iko 19,000 Din, skupaj 152.000 Din. V enem letu bo znašal prihranek radi novih vozov 366.000 Din, oba voza pa staneta 372,000 Din, tako da se bosta izplačala že v enem letu. Na podlagi teh proračunov je upravni odbor sklenil, da se nabavijo še štirje manjši vozovi na po-£on z Diesel-motorji za vožnje v mestu in bližnji okolici.
Tajna seja. Nato je sledila tajna seja. V občinsko zvezo so bili sprejeti: Ivan Fras, Franc Je-rebič, Marko Lovrenčič, Roman Ploj, Josip Purk-hard, Ivan Satler, zagotovilo sprejema pa sta dobila Adalbert Kohout in Ivan Sofič.
Po pragmatiki so napredovali: ravnateli študijske knjižnice Janko Glaser, ravnatelj mestne klavnice dr. Maks Rojko, ravnatelj mestnega elek- ! tričnega podjetja Julij Uršič, vodja predsedstvene ! pi=anif Jože Gori in. računski revidena Karel Nov-šak. ravnateljica »Vesne« Marija Rajsot, magistrat-na uradnika Franjo Valenčič in Franc Wokau. Pra-gmatizirani so uradniški pripravniki: Ludvik Gra-čner, A4atija Trstenjak in Maks Žula. Napredujejo: uradnica elektr. podjetja Olga Cerčc, strojnik vodovoda Fredo Kranjc, uradnik Ivan Ribič, litograf Viljem Hochwa!d. podtiradnik Mirko Bosin, do-stavljač Josip Habjančič, sluga Friderik Štancer in sluga Matiia Zoreč. Posmrtnina se odobri Mariji Sterle. doklada za sina Francu Pobevšku, doklada za mater Andreju Semeniču. Vpokoji se magistralni uradnik Franc Bizovišek.
Dr. Jerovšek dobi ulico. Inž. Jelene je predlagal, da se preimenuje Koroščeva ulica v odseku med Glavnim ln Vodnikovim trgom v ulico msgr. dr. Jerovška v sjx»min velikemu narodnemu borcu j in agilnemu občin r-kemu in javnemu delavcu dr. Je- j rovšku. Izvoljen je bil nov odbor za preimenovanje i mariborskih ulic. ki je sestavljen iz gradbenega odseka ter se bo spopolnil s strokovnjaki Zgodo- , vinskega društva ln drugih javnih ustanov.
Kongres hotelirjev
Zagreb, 23. aprila, b. Jutri se prične t Zagrebu predkonferenca za glavno skupščino hotelirjev iz vse države. Predkonferenca in skupšš&na bosta trajali dva dni. Hotelirji bodo razpravljali o važnih vitalnih problemih hotelirstva, o organizaciji propagandnih uradov, o sanaciji hotelirstva, o davkih, taksah itd. V soboto ob 3 popoldne bo tudi ustanovna skupščina hotelirsko-turistične zadruge.	,
Izpiti za vajence
Belgrad, 23. apr. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdalo tole Sf>oročilo glede osvoboditve oziroma pripustitve k skušnjam za vajence, ki niso hodili na nadaljevalno strokovno šolo:
Po določbi čl. 295 obrtnega zakona so dolžni hoditi na strokovno nadaljevalno šolo vsi vajenci v kraju, kjer takšna šola obstoji. Za vajence, zaposlene v krajih, kjer nadaljevalne strokovne šole ni, tudi te dolžnosti ni. Prijavi za pomočniški izpit je treba priložiti tudi izpričevalo o absolvi-rani nadaljevalni šoli samo v primeru, če je uče- I nec obvezan hoditi na strokovno šolo, ne pa v j>rimeru, če takšne dolžnosti ni, bodisi zato, ker tam ni strokovne nadaljevalne šole, bodisi zato, ker njegova dolžnost preneha v smislu čl. 298 obrtnega zakona zaradi izpolnitve 18. leta starosti. V takih primerih torej ne gre zahtevati za osvoboditev oziroma pripustitev k pomočniškemu izpitu še izpričevalo o absolviranju nadaljevalne šole, temveč samo dokaz o lem. da ie oproščen obiskovanja te šole.
Seja vlade
Belgrad, 23. aprila- m. Nocoj od 18. do Zl. je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, na kateri se je razpravljalo o naslednjih zadevah.
1.	Notranji minister dr. Anton Korošec ter zastopnik pravosodnega ministra Dragiša Cvetkovič sta podala poročilo o žalostnih dogodkih v Kere-stincu ter o ukrepih, ki so bili podvzeti, da se poiščejo krivci in da se kaznujejo. Doslej je aretiranih 53 oseb, proti katerim 9e bo najstrožje postopalo po zakonu. Drugače vlada v Kerestincu in tudi v vsej okolici popolen red in mir.
2.	Odobril se je sporazum na predlog prometnega ministra za zgraditev dela obale v Dubrovniku.
3.	Sprejeta je bila pogodba z inozemskimi parterji jugoslovanskih državnih posojil glede plačevanja bonov za prihodnji dve leti.
4.	Finančni minister je dobil pooblastilo, da uporabi 100 milijonov dinarjev za financiranje javnih del iz splošnega kredita 1 milijarde dinarjev.
5.	Na predlog ministra za gozdove in rudnike je ministrski svet sprejel uredbo z zakonsko močjo o organizaciji ministrstva za gozdove in rudnike in modernih ustanov ter o upravi z državnimi gozdovi in državnimi rudarskimi podjetji.
Belgrad, 23. aprila, m. Jutri dopoldne ob 10. bo zopet eeja finančnega gospodarskega odbora ministrov. Po tej seji bo trgovinski minister dr. Vrbanič podal časnikarjem izjavo glede zavarovalne družbe Feniks. Kolikor se je moglo zvedeti, je vlada v tej zadevi predveem poskrbela, da se ohrani v Jugoslaviji nahajajoče se premoženje is-ključjM? za pokritje zahtevkov zavaroavneev. V tej stvari "]'e trgovinski minister izdelal posebno uredbo.
Spremembe občin
Belgrad, 23. aprila, b. Notranji minister je v smislu določb zakona o občinah podpisal uredbo o ustanovitvi občine Slivnica pri Mariboru, po kateri se iz občine Rače (srez Maribor desni breg) izločijo kraji: Čreta, Dobrovce, Hotinja vas, Orehova vas, Radizel, Skoke in Slivnica in se iz njih ustanovi občina Slivnica s sedežem istotam.
K p'Ogf Št. Janž-Sevnica
Belgrad, 23. aprila, m. V prometnem ministrstvu je bila včeraj konferenca, na kateri se je končnoveljavno rešilo vprašanje načina priključitve nove železniške proge Št. Janž—Sevnica na postajo Sevnica. Te konference so se udeležili ravnatelj oddelka za graditev novih prog g, Djurič, višji svetnik Martinovič, od generalne direkcije drž. železnic pa inž. Bauman, Stankovič in Dimič. Ljubljansko oblastveno ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani pa sta zastopala inž. Kavčič ter inšpektor g. Jenko. Na konferenci je bilo soglasno sklenjeno, da se iz gradbenih, gospodarskih in pro-metno-tehničnih razlogov priključi nova proga Št. ' Janž-Sevnica na postajo Sevnica z ovinkom okoli vasi Šmarja.
Združena opozicija
Združena opozicija nadaljuje svoje razgovore m posvetovanja. Posvetovanja se vršijo sedaj v stanovanju Lj. Davidoviča, sedaj v stanovanju Mi-ie Trifunoviča. Delovni odbor se bo sestal, kakor vse kaze, v Zagrebu na poziv SD koalicije, oziroma zagrebškega dela združene opozicije. Verjetno je, pravijo listi, da bo belgrajski del združene opozicije še tekom tega tedna sprejel dokončne sklepe, o katerih bo obveščeno vodstvo SD koalicije v Zagrebu.
Maček vprašuje
srbijansko opozicifo
Belgrad, 23. apr. m. Eden od uglednih tukajšnjih opozicionalcev je danes podal interesentom iziavo, da ie prvič danes prispelo v Belgrad spo-rocdo predstavnikom belgrajske opozicije od dr. Mačka, noj srbijnnski del opozicije konkretizira svoie stališče glede hrvatskega vprašanja Ta predstavnik srbijanske opozicije je izjavil, da dr Maček ni zadovoljen s stališčem, da bi se hrvatsko vprašanje smatralo samo kot stvar državne celote, ki naj bi se rešilo po volitvah, temveč zahteva konkretno podlago za sporazum glede rešitve hrvatskega vprašanja. Ker srbijanski del opozicije doslej še m mogel konkretizirati svojega stališča glede hrvatskega vprašanja in njega rešitve, se tudi ne more še sestati tako imenovani poslovni odbor združene opozicije ter ie ravno zaradi tego nastopilo najnovejše nesoglasje med srbnnnskim in hrvatskim delom opozicije.
Novi ban moravske banovine
Z ukazom kraljevih namestnikov z dne 10. aprila 1036 in na predlog ministrskega svela in notranjega ministra je bil postavljen za bana moravske banovine g. Marko Novakovič veliki župan v pokoju. Novi ban je rojen v šabcu, kjer je dovršil tudi 6 razredov gimnazije, maturo in juri-dično fakulteto pa je dovršil v Belgradu Lati 1902 jc hi! izvoljen za tajnika belgrajske občine, kmalu
nato pa je prišel v finančno ministrstvo, odkoder je bil poslan na triletni študij v Švico, kjer j« proučeval samouprave in njihove proračune. Po povratku iz inozemstva je z nekaj sodelavci ustanovil omladinski radikalni klub. Leta 1907 je bil postavljen za člana kvarta v Belgradu. Pi*ko 20 let ie deloval v policijski ia upravni službi, od teh 15 let kot okrajni glavar. Leta 1913 je bil postavljen za načelnika bitoljskega okraja. Leta 1915 je bil v tem svojslvu premeščen v Skoplje. Ob tunika srbske vojske leta 1915 je prišel na Korziko, kjer je bil postavljen za delegata kraljeve vlade nt begunce, Po končani vojski je iz Soluna priSel v Pirot, da sprejme srbske ujetnike, Leta 1018 je bil premeščen v Smederevo, nato pa v Sabac. Za časa vlade g. Davidoviča leta 1920 je bil premeščen za inšpektorja notranjega ministrstva, ko pa je prišla na vlado radikalna stranka, je bil znova postavljen za okrožnega načelnika v Kruševcu. Nato j« bil postavljen za velikega župana, leta 1924 pa, pod vlado Davidoviča, upokojen, po treh mesečin pa je bil zopet postavljen za velikega župana, in sfeer v Banjaluki. Leta 1926 je bil najpfej prestavljen t Vranje, takoj nato pa v Valjevo m še isti dan, ko je v Valjevu prevzel službo, upokojen.
Rels-ul-ulema vpokojen
Na predlog ministra za pravosodje je hO upokojen dosedanji Reis-Ul-Ulema Hadži Ibrahim Ma* glajič. Z istim ukazom io bili upokojeni mufUj« v Sarajevu, Moctacju, Banjaluki in Plevlju.
Najemnina za zdravilišče,'^*
Velja Popov«, znani ban drinske banovine ta kasnejši notranji minister, je 1. aprila leta 1934» kakor piše belgrajski »Balkan«, v imenu drinakfl banovine sklenil s poslancem z Jeftičeve .'iste MIlanom Kuriličem pogodbo za izkoriščanje zdravilišča »Kiseljak«. Pogodbo sta imenovana sklenila kar med štirimi očmi, brez predhodne dražbe, ker je komisija, ki jo je Velja Popovič v ta name imenoval, dognala, da imovina zdravilišča ne presega vrednosti nad 100.000 din. V resnici pa zdravilišč« »Kiseljak« s pripadajočimi stavbami in zemljišči predstavlja večmilijonsko vrednost. Pogodba pa j« sklenjena za 30 let pod pogojem, da najemnik Ka-rtlic plača banovini v dobi prvih 10 let po 1000 din na leto, nadaljnjih 10 let po 5000 din na leto in se naslednjih 10 let po 15.000 din na leto. — Bog ve, kdo se bo v tem zdravilišču zdravil: ali najemnik, ali bolniki, ali morda celo — Velja Popovič? Banovina gotovo ne — sicer pa, da je te Velja Popovič dober nacionalist.
Temeljita znanost
Belgrajska »Slobodna reče priobčuje v zadnji številki globokoumeu odstavek iz del rednega profesorja čiste filozofije na belgrajski univerzi g. Dragiša Džuriča. Ponatiskuje tale razmišljanja: »Na temelju vsega tega je razumljivo, da se vse tisto, kar se reče za mejo, sedaj more reči tudi za obliko — sedaj — formo sedaj, ker forma SEDAJ ~ oW'ka SEDAJ — ni nič drugega, kalcor meja SbDAJ, pojmovana v njeni totaliteti proti tistemu hhDAJ, kar se omejuje. Zato vse tisto, kar velja za vsebino sedaj in mejo sedaj, velia, v temelju, tudi za vsebino sedoj in formo sedaj. Zato je naravno, da je samo tam mogoče govoriti o formi sedaj, kjer je nekaj, kar se omejuje sedaj — da se mu da oblika sedaj, to je, da prav tisto, kar se je omejevalo sedaj — mu je dajalo obliko sedaj ~ df » 'o v svojih skrajnih zunanjih pojavih tudi kaze kot forma sedaj — oblika sedaj. Seveda, v kolikor se na neko že izginevajoče sedaj - na sedaj, ki ni več sedaj, ali ua sedaj, ki je sedaj, ponovno pojavi daljni sedaj take vrste, o katerem pričakujemo, da šele bo sedaj, v toliko je bodoči seda i - sedaj, ki ni niti izginevajoči sedaj, niti oni sedaj, ki je sedaj, ampak seda\. ki šele bo lea"! ~ »°doh sedaj. Splošni izraz takega sedaj bi bilo tisto, kar se označuje kot bodočnost- feno-
FFVOMPvi- PJe!eki08tJ se ,av'ia knt F E NOM ENA >edaj, da e sedaj, sedanjost pa - kot
pozicija FENOMENA sedaj, da je seda , bodočnost
pa kot negacija te pozicije, da je SEDAJ sedaj -
kot pozicija FENOMENA sedaj, ki šele bo sedaj.*
(Način tiska po navedku v »Slobodni reči<) -
Nič m čudno te se »Slobodna reč« čudi tej globo-
kostt čiste filozofije, še mi bi se. če bi pri nas kdo
na ta način modroval.
Osebne vesti
Belgrad 23 aprila. Napredovali so za kmetij skega svetnika kr. hanike uprave dravske bmoVine v s skup. Sergij Gorjup; za višjega kmeti sk ga pristava na kmetijski vzorni in kontrolni postaji v Ljubljani v 6. skup. Ivan Zaplotnik.	'
Belgrad, 23. aprila, m. Razveljavljena je kazen izgube čina, na katero je bil obsojen !gnjac Kranjc, artiljerijski poročnik ter se zamenja z eno-letno oddaljitvijo iz službe. Inženjerski poročnik Ivan Velikonja se pa oprošča vzdržavania kazni petih mesecev za|x>ra. Za tehničnega uradnika hi-gijeiukega zavoda v Ljubljani je postavljen Janez Uenusi v 8. skup.; za adminisfrativn-ga uradnika 9. pol skup. državne bolnišnice za duševne bo-lezm LjiiDijana-Studenec pa Dragotin Anžlovar
Ban dr, Marko Natlačen 50 letnih
Danes pred 30 leti se je preprostim kmetskim staršem v Mančah na Vipavskem rodil sinček, ki so ga krstili za Marka. Kdo bi si takrat mogel misliti, da bo mali Markec čez petdeset let zavzemal visoki položaj bana Slovenije v svobodni Jugoslaviji, medtem ko bo nad njegovo rojstno domovino gospodoval Italijan! Starši so dali nadarjenega Marka v šole, v katerih je odlično napredoval. Leta 1912 je bil na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja prava, nakar je deloval kot odvetniški koncipient do leta 1919, ko je odprl svojo lastno odvetniško pisarno. Ves čas se je udejstvoval na prosvetnem in tudi političnem polju. Bil je predsednik Dijaške zveze, v kateri so včlanjeni katoliško misleči akademiki in Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, ki združuje v svojih vrstah vso katoliško akadeinično izobraževalno inteligenco; dalje predsednik orlovske organizacije, leta 1926 je bil pa izvoljen za posle-vodečega podpredsednika SLS. Februarja leta 1927 je postal predsednik oblastne skupščine in oblast, nega odbora. O njegovem delovanju v oblastnem odboru smo obširneje pisali že ob njegovem imenovanju za bana.
Izpiti pa je moral dr. Natlačen tudi čašo trpljenja. V drugi polovici januarja 1933 so ga takratni oblastniki brez povoda in protipostavno od-irgali njegovi družini in ga kot ne vemo kakšnega zločinca odvedli v daljno Bosno, kjer je v pregnanstvu trpel nad 20 mesecev. Minulo je trpljenje in dr. Natlačen se je vrnil med svoje ljudstvo, ki ga je še bolj vzljubilo. Za svoje trpljenje in ponižanje je dobil zadoščenje z najvišjega mesta — 11. oktobra 1935 je bil imenovan za bana dravske banovine.
V izredno težkih razmerah je prevzel novi ban žalostno dedščino dotakratnega režima na banski upravi. Zastavit pa je vse svoje sile, da čim prej izpelje na gladko pot zavoženo jiolitično upravo in banovinsko gospodarstvo. Kljub temu, da je dr. Natlačen šele par mesecev na svojem visokem in odgovornem položaju, se vendar že povsod vidijo sadovi njegovega neumornega dela, katero gre p>o stopinjah, ki jih je začel hoditi kot predsednik oblastne samouprave. Uradništvo ga kot svojega objektivnega šefa ljubi in spoštuje.
Ban dr. Marko Natlačen je bil vedno zvest svojim katoliškim načelom, od katerih ni nikdar odnehal niti za las. Zvest je bil svojemu slovenskemu narodu tudi v časih najhujšega preganjanja. In katoliško slovensko ljudstvo mu to zvestobo vrača, ga uprav zaradi te zvestobe tem bolj ljubi in spoštuje ter mu popolnoma zaupa. Slovensko ljudstvo želi. da bi banu dr. Marku Natlačenu še dolgo bilo dano uspešno delovati za duhovne in gmotne dobrine svojega naroda ter učakati tudi uresničitev vseh doslej še neizpolnjenih želja. To vošči katoliško slovensko ljudstvo svojemu banu za današnji jubilej in jutrišnji god
Pevsko društvo „Smetana" v Ljubljani
Ljubljana. 23. aprila.
Včeraj zvečer je v Filharmonični dvorani kon-certriralo slavno moško pevsko društvo iz Plznja, ki spada nedvomno med najboljša srednjeevropska pevska društva, saj je na mednarodnem festivalu v Amsterdamu dobilo četrto nagrado. Prišlo je v naše kraje že četrtič v zadnjih 36 letih, odkar se je odločilo za mednarodne turneje. Zadnjikrat je bilo naš gost 1. 1920, iri še od tedaj je pustilo med nami svoj »loves, ki je pripomogel, da je bila dvorana polna odličnega občinstva. Koncert je obiskal tudi g. ban dr. M. Natlačen z gospo, g. general Nedeljkovič z gospo, mestno občino pa je zastopal v imenu odsotnega župana g. podžupan dr. Ravnihar. Pevski zbor »Smetana«, ki ima 42 članov, je odlično vodil dirigent, skladatelj in vir-tuoz prof. Oselhofer ter je žel velik uspeh. O koncertu samem bo spregovorila strokovna kritika, kot kronisti omenjamo, da je bilo občinstvo tako navdušeno za češkoslovaško narodno pesem, da je moral zbor dodati še par slovaških plesov. — Po koncertu je mestna občina ljubljanska priredila gostom večerjo v restavraciji Zvezda, ki so se je udeležili v zastopstvu župana g. dr. Ravnihar. ki ie zastopal tudi Glasbeno Matico, v zastopstvu g. bana pa prosvetni šef prof. Breznik. Med odlič-niki smo videli češkoslovaškega konzula g. ing. St. Miniovskega in častnega poljskega konzula dr. Steleta. Goste je pozdravil kot gostitelj dr.
'in
Rada se peni,
zelo osvežule,
izdatna pri uporabi.
Ravnihar. ki je poudarjal kulturne zveze med Ju goslovani in Ceni, ter je tudi v imenu Glasbene Matice podal zgodovino medsebojnega delovanja na glasbenem polju. V imenu Jugoslovanske če-Ikoslovaške lige je govoril v slovenskem in če-Ikem jeziku njen predsednik dr. E. Stare. Obema
r odgovarjal predsednik »Smetane« dr. Matas iz Izna, ki je poudarjal, da sicer prihajajo iz mesta, kjer je večina zbora zaposlena v Skodovili tovarnah orožja, toda oni so miroljubni ter s pesmijo oznanjajo mir med narodi. Dokler bodo naši narodi prepevali pesmi, tako dolgo bodo živeli Jugoslovani in Cehi.
Po napitnicah predsedniku CSR dr. Benešu in našemu kralju Petru, se je zaključil oficielui večer. Gostje so danes obiskali Bled, zvečer pa bo v Kranju koncert. V Petek se bodo vrnili čez Maribor, kjer hod« tudi neli. » domovino.
NI VE A PASTA ZA ZOBE
Normalna tuba Din 6'—, velika dvojna tuba Din 10'-
Visok jubilej haritativnega dela
Danes pred 60 leti je bila ustanovljena Vincencijeva konferenca pri stolni cerkvi sv. Nikolaja pri Ljubljani
24. aprila 1876 se je v Ljubljani združila peščica plemenitih mož, med katerimi so bili duhovniki Gogala, Zamcjc, Dolinar, Flis, Gnjezda, Gostiša ter lajiki Kronberger, Czermak, Jenko, Fa-bian in Regali, v tako imenovano Vincencijevo konferenco pri stolni cerkvi sv. Nikolaja ter je tako presadila idealno zamisel prostovoljnega podpiranja siromakov po načinu nesmrtnega Friderika Ozanama iz Francije na naša slovenska tla. Iz stolne konference sv. Nikolaja se je tekom 60 let pri nas, posebno pa še v Ljubljani, razvila močna ka-ritativna organizacija, ki je za naše mesto velik blagoslov. Vincencijeva konferenca uživa med našim prebivalstvom ugled in tople simpatije. Gotovo je bistvo konferenčnega ustroja razlog, da naklanja naša javnost konferenčnemu delu svojo močno podporo. Konferenčni delovni člani se namreč tedensko shajajo na posvet, nudijo najprej sami svoji duši vsakokrat nekoliko dušne hrane s primernim kratkim duhovnim čtivom, posvetujejo se o položaju siromakov, ki so jih sami izsledili ali so jih konferenci javili drugi ter določajo način podpore. Težišče konferenčnega stremljenja je v tem, da ostane delovni član z ubožcem v osebnem stiku z rednimi obiski, da ostane njegov prijatelj, svetovalec in tolažnik, da se tako ustvarja med konferenco in siromaki občestvena vez, ki biaž.lno in vzgojno vpliva na konferenčnega člana 'n na siromaka.
Vincencijeva konferenca je blia v Franciji ustanovljena pred 100 leti, odnosno pri nas pred 60 leti, tedaj v času, ko so bile gospodarske razmere kolikoT toliko ustaljene, vsaj če jih primerjamo z današnjimi, takrat neznanimi težkočami. — Konferenca je imela tedaj posla s siromaki, o katerih pravi za evangelij, da jih bomo imeli vedno
med seboj. To so siromaki, ki stalno bivajo v kakem kraju, s katerimi so mogoče stalne zveze. Konferenca zato tudi načelno pobija beračenje, seveda pa doslej še ni našla res uspešnega sredstva, kakor ga tudi še ni našla iavna oblast, da bi se beračenje zatrlo.
Strahotni preobrat vsega gospodarstva je nujno rodil posledice, ki so živo posegle tudi na področje konferenčnega dela. PTOsjačenje je prekomerno narastlo, brezposelni se zatekajo tudi h konferencam, med brezposelnimi je veliko hotene delomržnosti, otroci-prosjaki po ulicah in pred vratmi, pri vsem tem pa moralno propadanje celih ljudskih slojev, to so pojavi, katerim tudi konference samo po sebi umevno niso in ne morejo biti kos. Malenkostno je število delovnih konferenčnih članov v primeri s številom prosilcev, s katerim bi bilo treba gojiti osebne stike, trume brezposelnih se po večini ne drže na enem kraju, da o pičlih sredstvih konferenc ne govorimo, ki pomenijo v najboljšem slučaju kapljico v morje.
Konference se v teh razmerah ne smejo izneveriti svojim prvotnim nalogam, stale pa bodo verno ob strani tudi vsakemu privatnemu in javnemu prizadevanju, posebno še ukrepom javne oblasti, da po svojih močeh pripomorejo ozdravljenju skelečih ran, ki so jih zadale življenju naroda gospodarske krize.
Vsa naša javnost, zlasti še po mestih in v prvi vrsti v Ljubljani, pa postani še bolj pozorna na človekoljubno krščansko dobrodelno organizacijo Vincencijevih konferenc, ki so med nami — kakor bi za jubilejne dni iz posebnega tiskanega poročila razvidno — rodile na tihem obilo vidnega in še več nevidnega blagoslova.	V U.
Maribor, 23. aprila.
Danes dopoldne ob desetiji je na .svojem stanovanju zadet od srčne kapi umrl bivši narodni poslanec, član nadzorstva Privilegirane agrarne banke in nadrevizor Zadružne zveze v Ljubljani g. Vladimir Pušenjak. Pogreb pokojnika bo v soboto popoldne ob pol 5 izpred hiše žalosti v Miklošičevi ulici, na mesto pokopališče na Pobrežju.
Pokojni Vlado Pušenjak je bil rojen 31. marca 1882 na Kapeli pri Gornji Radgoni. — Dovršivši gimnazijo je nekaj časa študiral filozofijo in pravo, potem pa je odšel na zadružno šolo v Darmstadtu, kjer si je pridobil vsestransko izobrazbo v zadružništvu. Po svoji vrnitvi v domovino je stopil v službo pri Zadružni zvezi v Celju, kjer pa je ostal le tri mesece. Dne 1. oktobra 1907 je nastopil svoje mesto pri Zadružni zvezi v Ljubljani, pri kateri je ostal vse do svoje prehitre smrti. Spočetka je bil nastavljen kot potovalni učitelj za zadružništvo in revizor, kasneje kot nadrevizor. Odkar ima Zveza poseben oddelek za Štajersko, je obenem vodil pododborovo pisarno v Mariboru.
Mlademu, a glin emu »adružnemu delavcu se je takoj ob začetku službovanja nudila lepa prilika za udejstvovanje na zadružnem polju. Na bivšem Spodnjem Štajerskem je bilo tedaj mnogo krajev,
v katerih še niso delovale rajfajzenske posojilnice. Ta vrzel v zadružni organizaciji ni ostala prikrita vnetemu propagatorju zadružne misK. Z vso odločnostjo se je zato lotil snovanja kmečkih posojilnic. Kasneje, ko je bila mreža posojilnic že pri-lično izpopolnjena, se je trudil za ustanavljanje drugih zadrug, zlasti kmetijskih strojnih in lektrič-nih zadrug. Mnogo si je prizadeval tudi za notranjo izpopolnitev zadrug. Izdal je »Zimske večere« im Navodilo za poslovanje nadzorstva«. Poleg tega ■je napisal v raznih listih, zlasti v »Norodnem Gospodarju«, mnogo strokovnih člankov o različnih aktualnih vprašanjih iz zadružnega življenja. Kot dober ljudski govornik je širil med ljudstvom smisel za zadružništvo na neštevilnih sestankih, shodih, občnih zborih in zadružnih tečajih. Njegovemu neumornemu delovanju se je v mnogem oziru zahvalili, da se je zadružna organizacija na bivšem Spodnjem Štajerskem tako lepo razvila in izpopolnila.
Kot strokovnjak v zadružnih, gospodarskih in finančnih vprašanjih se ie odlikoval v političnem življenju, kamor ga je poklicala bivša Slovenska ljudska stranka. Prvič je bil za narodnega poslanca izvoljen pri volitvah v ustavodajno skupščino 28. novembra 1920. Narodni poslanec je ostal do 6. jan. 1929 kot zastopnik slovenjgTaškega in gor-njegrajskega okraja. Bil je popularen govornik na političnih shodih po vsej Štajerski.
Za mesto Maribor i-n njegovo gospodarstvo je mnogo storil kot dolgoletni član občinskega sveta, v katerem se ie zlasti odlikoval, ko ie po smrti g. dr. A. Jerovška prevzel funkcijo mestnega finančnega referenta. Pokojniku so bile priznane sposobnosti v veliki meri tudi s tem. da je bil izvoljen za predsednika upravnega sveta mestne hranilnice v Mariboru. Cenile so ga še mnoge druge zadruge, ki so ga poklicale v načelstva in nadzorstva. V najnovejšem času pa mu je bila izkazana čast, da je bil izvoljen za upravnega svetnika Priviligirane agrarne banke v Belgradu.
Zaslužni pokojnik je bil poročen z gospo Jožico roj. Radolič. V srečnem zakonu so se mu rodili 4 otroci, ki žalujejo za svojim predobrim očetom.
G. Vladimir Pušenjak je bil mož čuta odgovornosti in dolžnosti. Zato. je znal in mogel vse svoje sposobnosti staviti v službo za svoj slovenski narod, zlasti za njega gospodarski dobrobit. Slovensko ljudstvo ga je kot neumornega delavca cenilo, cenilo ga je pa tudi najvišje mesto, ko je bil odlikovan z redom sv. Save III. stopnje in redom Belega orla IV. in V. stopnje.
Vrlemu možu bodi ohranjen časten spomni, Bog pa mu bodi dober plačnik!
Vprašanje glasbene šole v
maoama Prosvetno ministrstvo je odobrilo
iviarmoru rešeno pravila za šoto Glasbeni Matici
Iz prosvetnega ministrstva v Relgradu sta prispela v Maribor preko banske uprave dva zanimiva odloka, ki bosta v mariborski javnosti živahno odmevala. Prvi odlok se glasi:
»V zvezi z odlokom g. ministra prosvete P. br. 30713 od 1. IV. 133(>. s katerim se razveljavljajo odloki P. br. 19071 od 3. VII. 1993 in P. br. 41130 od 30. XI. 1933. izvolite obvestiti g. Itladeka-Bohinjskega Josipa, direktorja »Subvencionirane glasbene šolo Glasbene Matice v Mariboru«, da je odlok o odobritvi te šole. njenih pravil in učnega načrta razveljavljen. S tem se ta šola ukinja. Hladek-Bobinjski Josip lahko prijavi v odobritev pravila in učni načrt zasebne glasbene šole, če želi tako šolo imeti, vendar ta šoln ne more nositi naziva »Subvencionirana glasbena šola Glasbene Malice v Mariboru«:.
Drugi odlok je v zvezi z odobritvijo pravil glasbene šole Glasbene Matice ter se glasi:
>Na prošnjo uprave Glasbene Matice v Mariboru in na osnovi par. 6 Uredbe o ureditvi ministrstvo prosvete ji- » minister prosvete z odlokom p. br. 30713 od l. aprila t. 1. odobril pravila in učni načrt -»Zasebne glasbene pole Glasbene Ma-
Uci » Mariboru* br»r. pravice iav«»oerti. '/, igli« od-
lokom so razveljavljeni odloki p. br. I9(T?1 od 8. VIII. 1933 in p. br. 44130 od 30. IX. 1933.«
Z obema odlokoma je končana skoro triletna borba za eno najvažnejših kulturnih ustanov v Mariboru. Glasbena Matica je dobila pravico do glasbene šole, ki je za zavod in za njegov napredek vitalnega pomena. Šola je bila vodno tista sigurna gospodarska podlaga, na kateri se jc potem lahko gradila celotna organizacija Glasbene Matice. Ko je ta šola s subvencijo vred prešla v roke zasebnika, je bila Glasbena Matica s tem lako občutno prizadeta, da si ni mogla vsa tri leta od-ponioči iu je še dosedaj le nekako provizorično in z velikimi napori lahko vzdrževala svojo šolo z velikim učiteljskim aparatom, ki je za vsako glasbeno delo neobhodno potreben. Kljub težkočam si je svoj učiteljski ansambl celo obnovila in pomladila ter iinola pri tem tako srečno roko, da je letos organizirala gotovo največji umetniški koncertni nastop, kar jih jo bilo kedaj v naši državi. Sedaj, ko je po tolikih naporih in intervencijah pri sedanji vladi našla razumevanje in je dobila nazaj svojo šolo, se bo gotovo še lepše in uspešneje razvijala in bo njeno delovanje ne huItnrmMZlnsb«-»et» uojju še vi4"eSa
Shoda ministra dr. Kreka
V nedeljo, dne 26. aprila bo imel minisler dr Mihu Krek ob pol 10 dopoldne v Grobljah pri Domžalah političen shod, popoldne ob 3 pa v Šenčurju pri Kranju.
Stori „jurji" in rdeči „kovači44 ob veljavo
Opozarjamo cenjene bravce našegu lista, do so v smislu Ioni objavljene noredbe ob veljavo stari tisočaki s podobo sv Ilirija, bodici žigosani ali nežigosani, kakor ludi 10dinarski bankovci rdeče barve, z datumom 26. maj 1926 <ili t december 1929. — Vse te novčanice sc do vštevši 4. maja 1936 lahko zamenjajo pri Narodni banki v Ljubljani. Po tem dnevu jih ne bo mogoče ver zamenjati. Opozorite na to ludi ljudi, ki ne bero dnevnega časopisja
Smrtna žrtev divjega lova
Kozje, 22. aprila. Kakor po pohorskih goščavah, tako cvete divji lov tudi v Pohorju okrog Kozjega. Divji lovci pri rejajo »racije« na divjad, ki se pa včasih nesrečno končajo tudi za divje lovce same. Tako je v ne deljo padel v Osredku pri Zagorju tesar Artnak. po domače Hrastnik«, kot žrtev divje lovske strasti.
Kako ravno se je dogodek odigral, še ni ugotovljeno. Artnakova mati s hčerjo je v nedeljo dopoldne čakala na sina, ki ga od nikoder ni bilo. Po slutnji vodeni sta ga šli iskat in ga našli okrog 11 dopoldne v Osredku s strelom v prsih. Bil ic še živ, vendar govoriti ni mogel več. Brž sta poskrbeli za voz in ga naložili, toda spotoma jima je nesrečni divji lovec umrl.
O Artnakovi smrti pod tako žalostnimi okol-nostmi se je hitro razvedelo. Pokojnik je bil namreč daleč naokrog znan. Bil je izredno visoke postave, silovito močan in divje, bojevite narave Orožništvo je takoj začelo s poizvedbami in aretiralo dva kmetska fanta, o katerih gre domneva, da sta bila z njim na divjem lovu. Eden od njiju je bil baje zaradi varnosti mesto psa za gonjača, drugi pa je meril mimo prignanega zajca in po nesreči zadel orjaka Artnaka v prsa.
Sodna komisija iz Kozjega je dala Artnakn raztelesiti. Ugotovila je, da je bil strel oddan i» razdalje več metrov, ker so bile šibre razdeljene po vsem truplu.
Trije gostje v „Siromakovem jagnjetu" na mariborskem odra
V četrtek se nam ie z gostovanjem g. Borko kol Fonresa, gdč. Rajnerjcve kot Pauline in gosp. Poharja kol Foucheja nudila zanimiva in poučna prilika, da primerjamo umetniško ravan našega ensembla s tvarno silo mladih umetnikov, ki dozorevajo deloma pod vplivom lujili gledaliških šol, deloma ob vzorih ljubljanskega gledališča.
Ker sc poročilo o premierski predstavi Siro-makovego jognjeia na mariborskem gledališču na tem mestu ni objavilo, nam je poseči nekoliko nazaj. Oba lika Fonresa in Pauline niti režijsko niti igralsko nista zadovoljila. G. Pavle Kovič je izoblikovali samo eno stran Fonresove vloge, teptano človeško kreaturo, ki sc brezupno bori za svojo časi in pravico. Da osvefli to značilnosl svoje vloge, je uporabil g. Kovič ves ostri relief svoje oglale lizis ler lako podzavestno vnovič zaigral svojega žolnirja iz Izdaje pri Novari. Tako on kot iudi režija pa sta prevzela drugo bistveno značilnost Fonresa, da je častnik in vsega obžalovanja vreden ljubimec Kovičev Fanres je bila |e preganjana in opehana podčastniška kreatura, nasilen, preden je bilo za to čas, uporen, preden je bil za to povod. Njegova igra je bila brutalno realistična, brez koncesij izrazni lepoti iu vnanji uglajenosti.
Borko ni izhajal iz realistične ravni, narobe, zagrabil jc vlogo na drugem koncu ter skušal svojo vlogo idealno pridvigniti.s kretom besede in uglajeno, stilizirano kretnjo. Njegov Fonrčs ie bil vnanje manj masiven, manj ukopan v zemljo, zato pa socialno višji in /. večjo izrazno kulturo. Kar pa ie pri njem motilo, jc neskladnost njegove nekoliko šibke telesnosti in enakega organa s stilizirano vlogo, ki si jo je pač nadel pod vzorom znanega ljubljanskega igralca in našega najboljšega dramskega govorca z operno tradicijo in preteklostjo. Tako smo dobili vtis, da brne inelo-dramsko sonorne strune na glasbila, ki mu ne-dostaja zato primernega formata, kar je osiavljolo ves čas dojem igrive lahkotnosti in neresničnosti. Vsa čast pa pred kretom besede, ki je naš oder malodane ne pozna. Glede g. Borka pa smo prepričani, da bo našlo njegovo knltivirano umetniško hotenje sčasoma tudi prikladno renozonančno obliko.
Paulino je igrala pri domačih predstavah gdč. Rasbergerjeva. Da ponovimo lo naše, žal, nedovoljeno mišljenje: njena Paulina ie bila preveč dekliško, pogrešali smo pri njej one zrele in uravnovešene ženskosti, ki jo to vloga zahteva. Gdč. Rasbergerjeva je igrala Paulino kot nežno dekletce iz. meščanskega pensionatn, ne pa ženske merkolenderice, ki živi vojaško življenje sredi žolnirske sodrge v Egiptu Gdč. Rojnerjeva je zaigrala Paulino z večjo žensko zrelostjo, vendar manj temperamentno in mani nagonsko, boli premišljeno umerjeno kol gdč. Rasbergerjeva. Obema pa jc zo lo vlogo nedostajala ona igrava objestnost preproste francoske ženske, ki jc dognana do vrhunca v liku Madame cens Gene. Gdč. Rojnerjeva kaže s svojo igro talent za salonske, in-telektiialno poudarjene igralske like.
Najhujšo tekmo je imel sadnji debuiant gosp. Pohar kot Fouche. Furijana ni prekosil, čeprav ga jc verno posnemal. Posebnih odlik v tej vlogi nismo opazili. Mimika mu ic bila bolj razgibana, kar pa je bilo njegovemu liku prej v škodo nego v korist, kar je nepreslano podčrlavala tudi telesno zopernost Fouchejeve osebe.
Upravi bi svetovali, da preiknsi debutanlc še v kakšni drugi drami, g. Borka pa nemara tudi
kot režiserja.
Celje
-d
& Dne 7. maia bo komorni koncert Glasbene Malice v gledališču
•0- Gostovanje ljubljanske drame. V torek, 28. t. m. gostuje v ccljskem gledališču ob 8 zvečer ljubljanska drama. — Uprizorili bodo Lavcrvievo dramo »Prva legija« v režiji g. Cirila Debevca.
£t Dr. Aljehin v Celju. Svetovni šahovski mojster dr. Aljehin pride v torek, dne 28. 1. m. v Celje. Ob njegovem prihodu bo na kolodvoru sprejem. Ob pol 8 zvečer pa bo v vrini dvorani hotela Evropo kratko šahovsko predavanje, kateremu sledi simultanka na 40 šahovskih deskah Prijatelji lepe kraljevske igre, vabljeni.
& Pevsko društvo »Celjski Zvon« sporoča, da bo prihodnja pevsko vaja za mešani zbor * ponedeljek, dne 21. aprila ob 20 v Domu ZaracB nameravanega izlela prosimo, da sc vaje gotovo rsi in točno ndeležite. — Občni zbor bo v če-1 trt«k. ine 31 april« ob 20 y Do»ms. '
Drobne novice
Koledar
Petek, 24. aprila: Jurij, mučenec; Fidelis Sigm.. mučenec.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla včeraj v starosti 27 let gospodična Natalija Pečenko, hčerka trgovca in posestnika. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Sv. Križu tik Rogaške Slatine je po kratki, težki bolezni umrl doleč naokrog znani in priljubljeni veleposestnik in gostilničar g. Franc Ogrizek v 76. letu starosti. Bit je odločen Slovenec in zvest sin katoliške cerkve, velik dobrotnik cerkve in revežev. Z njim je izgubila vele-ugledna, vzorna slovenska krščanska družina, nadvse gostoljubna hiša, prijetno zavetišče prijateljev in vseh pomoči in tolažbe potrebnih. Naj mu bo Bog bogat plačnik za vsa njegova dobra dela. Noj v miru počiva!
-f- Dvor pri Žužemberku. V Ljubljanskem sa-aatoriju je v četrtek zjutraj umrla gdč. Ana Može, hčerka tukajšnjega uglednega trgovca g. Franca Možeta. Bolehala jc Ic kratek čas, pa kljub temu opravljala šc naprej svoje delo v gospodinjstvu m v trgovini. Tožila jc lc o silnih bolečinah v glavi in ko jih ni mogla več prenašati, sc jc podala v ljubljanski sanatorij, kjer pa jc čez teden dni podlegla. Pokojnica je bila znana po širni Dolenjski, kjer je imela veliko prijateljev in znan-ccv. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■j- Na Sromljah pri Brežicah je umrla gospa Petan Marija roj. Hode. v 70. letu življenja. Pokojna je bila neumorno delavna m skrbna gospodinja na lepem domu sredi vinogradov in sadovnjakov blizu cerkve Sv. Janeza. Moža ji je iztrgala vojna in sama se je nato pehala z osmimi otroki ter vsem oskrbela primerno eksistenco. Eden je duhovnik, trije gospodarijo na posestvih, dva sta obrtnika. Ravno na štirideseto obletnico lastne poroke, 25. nov. 1. 1929 je drugi sin Martin pripeljal na domačijo mlado gospodinjo, pokojna pa je od tega dne uživala pokoj ob skrbni negi svojih dveh hčerk. Vendar so ji moči vidno pešale. Zadnje leto je bila skoraj trajno priklenjena na posteljo in veliko je trpela. Naj ji bo Bog plačnik. Mnogi, ki nam je bila dobrotnica in smo jo ljubili, bomo pa molili za njo.
je izdelelek
otroška moka prvovrstnih
sirovin
Osebne vesli
—	Zlatomašnik Ivan Slavec, kanonik tržaškega stolnega kapitlja, je vnovič nevarno obolel. Zadela ga je ponovno kap, ko se je mudil v stolnici.
—	Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Za župnika pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu jc bil inštaliran g. Vinko Holzman, tamkajšnji provizor. — Župnijo Sv. Pavel pri Preboldu dobi g. Marko Sagaj, župnik v Breznu ob Dravi
= Promocija. V sredo, 22. aprila, je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja bogoslovja cistercijan p. Tomaž Kurent. Novi doktor nadaljuje svoje bogoslovne študije na papeškem Vzhodnem institutu v Rimu, kjer bo letos dosegel doktorat vzhodnega bogoslovja; obenem je profesor staroslovenskega jezika na tem mednarodnem rimskem institutu. Iskreno čestitamo!
= Diplomski izpit na juridični fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani je naredil 22. t m. gosp. Karli Mejak iz Novega mesta. Čestitamo!
= Imenovanje. Za obrtnega učitelja-uradniške-ga pripravnika na Srednji tehnični šoti je bil imenovan Franio Brenčič.
Pri slabem teku, zapeki v črevifi,
poživi čaša naravne
Franz-Josefcve
grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal.
JU«, pe mfa. mm. pot. hi nu. «tr. 8-br. UM«. 25. V. 35.
—	Občni zbor oblastnega odbora vojnih invalidov bo v nedeljo, dne 26. t. m. ob 9 v kazinski dvorani v Mariboru. Združenje obvešča svoje članstvo, ki se namerava udeležiti tega občnega zbora, da je ministrstvo za promet odobrilo za občni zbor polovično vožnjo, ki velja v zvezi z običajnimi legitimacijami pri železniških blagajnah od 23. do 28. aprila.
—	Natečaj. Poveljstvu mornarice so potrebni zaradi izpopolnitve tehnične stroke mornarice z aktivnimi inženjerjt-častniki oziroma voj. tehničnimi uradniki dva strojna inženjerja, dva gradbena inženjerja, en inženjer ladjedelne stroke in en arhitekt oziroma dva absolventa strokovne srednje tehnične šole. Izbrani kandidati bodo sprejeti kot uradniški pripravniki civilnega reda VIII. pol. skupine na enoletno praktično službovanje — absolventa strokovne srednjetehnične šole pa v IX. pol. skupini na dveletno praktično službovanje pri mornariških ustanovah. Interesenti naj pošljejo svoje prošnje do najkaeneje' 1. junija t. 1. poveljstvu mornarice v Zemunu. Sprejemni pogoji so razvidni iz Službenega vojnega lista stran 879 do H84, ki je na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
—	Pri zaprtj«. motnjah v prebavi vze
mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef grenčice«.
—	Sedem diplomiranih inženjerjev (3 strojni,
3 kemije in 1 tehnolog) bo sprejetih pri Vojno-tehničnem zavodu v VIII. pol. skupini. Po uspešnem poskusnem službovanju bodo imenovani za aktivne inženjerske poročnike topniško tehnične stroke. Kandidati ne smejo biti starejši od 30 let. Prošnje je poslati Upravi vojno-lehničnega zavoda v Kragujevcu najkasneje do 25. maja t 1. Sprejemni pogoji so razvidni iz Službenega vojnega lista str. 883—886, ki je interesentom na razpolago pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožnikih postajah.
—	Opozarjajo se interesenti za pogodbeno pošto Sv. Holfenk v Slov. goricah, da je lokal in stanovanje za poštarja in urad na razpolago pri cerkvi pri Francu Horvatu.
—	Za mescc majnik priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče nove šmarnice: Liv-tižar. Marijina božja pota — tretja knjiga vezana [) 11 ] 3&. v/i/ScgdjO DOpisc Zuaiilcuiiiii božjih poti
— domače in tuje ter Vreže, Slomškove šmarnice
vezano Din 28
Smrt zaradi opeklin. V ljubljansko bolnišnico so v ponedeljek pripeljali 60-letneg» Jakoba Belca, brezposelnega delavca iz Škofje Loke. Belec je v nedeljo ponoči hotel izpiti kozarec vode ler segel po vodo na polico nad posteljo. Pri tem pa je prevrnil steklenico z bencinom, ki je padla na vročo peč. Bencin se je v trenutku vnel. Plameni so objeli Belca ter mu povzročili strašne bolečine pe vsem telesu. V ljubljanski bolnišnici so Belcu nudili sicer vso pomoč, vendar brezuspešno. Za posledicami opeklin je Belec v noči na včeraj umrl. Belec je bil samski.
—	Nesreča pri delu. V Hotiniču pri Radečah je včeraj kopal gramoz 31-letni kovaški pomočnik Viktor Košir. Pri kopanju pa ga je gTamoz zasul ter si je Košir pri tem zlomil hrbtenico. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je smrtno nevarno. Na Trati v Poljanski dolini se je pri gradnji nove stavbe podrl zidarski oder pod 53-letnim zidarjem Francetom Vogričem, doma od Sv. Duha pri Skofji Loki. Vogrič si je pri padcu zlomi! desno nogo.
—	Udobne avtobuse za Vaše izlete si pre-skrbite pri »Putniku«, Ljubljana, telefon 36-79.
—	Generalna direkcija drž. železnic v Belgradu je podaljšala rok za izdelavo idejnih načrtov za zgradbo novega kolodvorskega poslopja v Sarajevu za 10 dni, tako da morajo biti načrti predloženi šele 10. maja t. I. in ne že 1. maja, kakor je bilo objavljeno v razpisu.
—Padec s strehe. V Rudniku je padel s strehe 25-letni sin posestnika Anton Goli. Prepeljan je bil v bolnišnico.
—	Hudo je bil pretepen. V Homcu pri Kamniku so neki fantje napadli 32-letnega čevljarskega mojstra Valentina Brejca ter ga poškodovali po vsem telesu. Ko je Brejc prišel v ljubljansko bolnišnico, je bil ves posinel po telesu
—	Pojdite z nami i avtom: 26. aprila v Na. zarje (čez Črnivec, Gornji grad) 75 Din; 3. maja pod Gorjance v kartuzijo Pleterje, 95 Din — «Po božjem svetu«, Ljubljana. Šentpetereka vojašnica.
Ljubljana
© Nadškof dr. B. Jeglič pride na Rakovnik
praznovat sv. Boska. Zavod in okolica ga bosta slovesno sprejela v soboto ob 7 zvečer. V nedeljo bo prevzvišeni imel pontifikalno sv. mašo ob pol 9 in bo ob pol 11 obiskal zborovanje mož na Ko-deljevem. Popoldne bo dal na Rakovniku slovesen blagoslov ob pol 3 in bo nato predsedoval zborovanju ljubljanskih katoliško zavednih fantov,
0 Zborovanje katol. mož bo na don Boskovo nedeljo (26. t. m.) ob 11 v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem. Zborovanju bo prisostvoval prevzv. q. nadškof dr. A B. J e g 1 i č. Možje, vljudno vabljeni!
0 Francoska akademija ljubljanskih srednjih šol. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo na to prireditev, ki bo drevi ob 20 v veliki dvorani Delavske zbornice. Program je bogat tn pester; tudi pevskih in glasbenih točk bo dovolj. Vstopnice so naprodaj v Francoskem institutu — Narodni dom (odprto od 10 do 12 in od 16 do 19) ter zvečer pri blagajni. Cena sedežev so 10, 8 in 6 Din.
5F"" KINO SLOGA
9 Danes ob 16. 1» 1B in 21-18 url posIednJIC
| NMA NAPIICA veseloigra
S rranCKfto tiaal
I Humor? K Smeh
© Dijaška akademija. V nedeljo, dne 26. t. m. ob pol 17 priredi pomladek Jadranske straže na III. drž. realni gimnaziji akademijo s prosto zabavo v dvorani Kazine. Ker se bo prebitek te prireditve porabil za poučno ekskurzijo dijakov na Jadran, najvljudneje vabimo k udeležbi.
© Nameščenci tvrdke »Sumi«, Gradišče 9, eo v počastitev blagopokojne gospe Evgenije Hribar zbrali .260 Din namesto venca in poklonili vsoto Elizabetni konferenci Marijinega Oznanjenja.
© Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine preseli z današnjim dnem svojo pisarno iz Križevniške ulice v Knafljevo ulico št. 9, v palačo Hranilnice dravske banovine. Vhod iz vestibula preko dvoršča. Uradne ure so vsak delavnik popoldne od 3—6 Telefonska štev. 3526.
© Kako udobno se kuha na električnih ku-halnih ploščah (rešo), vidijo gospodinje danes ob t6 na Bregu 8. Vstop prost.
© Prijet defravdant. Policijski detektivi so zadnje dni opazovali v Ljubljani mladega, hrvatski in nemški govorečega človeka, ki je zelo razmetaval denar, se vozil z avtomobilom ter preživel skoraj ves svoj čas v družbi lahkomišljenih žensk. V torek zvečer pa je tega mladeniča aretiral policijski agent ter ga odvedel s seboj na policijsko upravo Mladenič se je legitimiral kot 25-!etni Matija Stehli, bivši brivski pomočnik in sedaj zastopnik žitne veletrvdke Moor iz Šida. Stehli se je silno razburjal, češ, čemu zapirajo njega ki je poštenjak, saj ni nikomur nič ukradel. Ako razmetava denar, je to njegova zadeva, ki prav nikogar nič ne briga saj je vendar trgovski zastopnik, ki s kupčijami z žitom dobro zasluži in si že sme privoščiti nekoliko zabave, itd. Tedaj pa se ie med zaslišanjem pripetilo nekaj, kar je dalo zasliševanju prijetega povsem drugo smer Na policijo je namreč dospel lastnik tvr. Moor sam in izpovedal, da že dolgo išče Stehlija. o katerem je zvedel, da je odšel v Ljubljano. Stehli je bil res njegov zastopnik, toda zadnje čase je posta! nereden, ni odpošiljal v redu inkasiranega denarja, skrbne pa je skrival svoje poneverbe, tako da so mu prišli šele pred časom na sled. Stehli je pobegnil v Ljubljano, kjer je mislil, da bo dolgo na varnem. V tem se je bridko zmotil, zakaj prav tu, kjer skoraj ni več pustolovcev, je postalo njegovo razmetavanje de. narja najbolj usodno. Tvrdka Moor pogreša okoli 400.000 Din, pri Stehli ju pa ie policija našla samo 33.000 Din. Stehli je romal v zaper
0 Iz obuna hotel v smrt. Predr.nočnjim ie bil v ljubljansko bolnišnico prepeljan 27-letni brezposelni krojaški pomočnik Jakob 1 iz Florianske ulice. Jakob si je v obupu zaradi bede nrerezal z britvico žile na levi -<">ki. Dari ie izgubil že mnogo krvi. vendar zdravniki v bolnišnici upajo, da mu bodo rešili življenje.
Opozarjamo no lufrlsnlo preinlero prvega m -fiw|i**nfa> tpfc flnlip našega domaČega fugoslov. zvočnega lllma: /1 Uf |CH|C ICIC UPIjC...
lla Kina In Zvonlmlr Roaoz
vidgan Premiera v Kinu Sloga i« t r i i
Vstopnice priporočamo radi navala ▼ soboto pravočasno v predprodajt preskrbeti I
Zagorje
Velik protestni shod Jugoslovanske radikalne zajednice proti nameravani ukinitvi posameznih obratov TPD v Zagorju bo v soboto, 25. aprila ob pol 4 pop. na prostoru zred Zadružnim domom. Na shodu govore: g. Vital Vodušek, banski svetnik Križnik in ostali zastopniki strokovnih organizacij.
Občni zbor Ljudske gospodarske zadruge bo
v nedeljo dne 26. aprila ob pol 3 popoldne v prostorih zadružnega uuma.
Maribor
□	Koncert Smetane. Slavni pevski zbor Smetana iz Plzna se vrača s svoje triumfalne turneje po Jugoslaviji jn priredi v Mariboru svoj poslednji konoert. Pevci se pripeljejo danes popoldne ob tri četrt na 4 z ljubljanskim brzovlakom in jim pri-rede narodna društva z mestno občino in JC ligo lep sprejem, h kateremu vabimo tudi drugo občinstvo. Zvečer ob 8 je v (Juionu koncert Predpro-daja vstopnic pri Brišnik in Hoferju. Koncert se prične točno, na kar občinstvo opozarjamo.
□	Jegličevei v Maribora pridite jutri večer k predavanju g. dr. Knifica, našega profesorja. Po predavanju prijateljski sestanek.
□	V komisijo za vpis učencev v manjšinske šole v Mariboru je imenovala banska uprava kat zastopnika staršev odvetnika dr. Brandst&tterja in trgovca Felberja.
□	Zadnja letošnja popoldanska predstava v gledališču bo v nedeljo. Vprizori se opereta »Sveti Anton vseh zaljubljenih patron«.
□	Dramski odsek gasilske čete v Cirkovcih nastopi jutri večer na mariborskem odru z izvirno narodno veseloigro, ki jo je napisal domačin g. Vinko Krže.
□	Tujskoprometna zveza v Mariboru ima v torek, dne 27. aprila ob 16 v lovski sobi hotela Orel glavno skupščino. Na dnevnem redu so letos tudi volitve, ki se vršijo vsaka tri leta.
□	Poročil se je v Ljubljani vodja internega oddelka mariborske bolnišnice g. dr. Stanko Lut-man z gdč. Slavioo Jan. Novoporočenemu paru naše iskrene čestitke I
□	Ljudski oder ima drevi ob 8 na odru važen sestanek. Na sporedu je razgovor in razdelitev vlog za predstavo na prostem, ki bo ob priliki Slomškove proslave.
□	Smrt kosi. V Maistrovi 17 je umrla v starosti 74 let Ivana Zieringer. — V Slovenski ul. 40 je ugrabila sinrt 56 letno soprogo sodarskega pomočnika Ano Kraner. — V bolnišnici sta umrla 6 letni Miroslav Šetar in 63 letni vpokojeni nad-preglednik fin. kontrole Anton Berlak. — Svetila pokojnim večna luči
□	Gramoz za državne ceste. Dne 22. maja bodo dražili v pisarni tehničnega oddelka v Mariboru dobave gramoza za državne ceste v mariborskem območju.
□	Regulacija Mure se bo tetos nadaljevala med kilometri 100 in 121. Regulacijska dela se bodo oddala na dražbi pri banski upravi 28. t. m.
□	Nove aretacije. V zvezi z afero prodaje bele kovine v delavnicah drž. železnic v Mariboru sta bila včeraj aretirana zopet dva nova osumljenca, ki so ju njuni tovariši v preiskavi obremenjevali. Policija je oba oddala okrožnemu sodišču.
□	Avto mu je skoraj odbil noge. Nenavadna in nevarha nesreča se je pripetila včeraj zjutraj na Tržaški cesti. Na široko naloženem vozu sena je sedel hlapec Karel Črešnjar iz Tepanja pri Konjicah. Noge so mu bingljale navzdol. Mimo je pri-vozil tik voza neki osebni avto ter udaril Čreš-njarja s tako silo po nogah, da mu jih je čisto zdrobilo v gležnjih. Reveža so reševalci prepeljali v bolnišnico.
□	Ko so bili učitelji na počitnicah... Pravo razdejanje je pričakalo učitelje šmiklavške šole, ko so se sedaj vrnili z velikonočnih počitnic zopet nazaj. Stanovanja jim je neznan nepridiprav temeljito prebrskal ter odnesel vse, karkoli je bilo kaj vredno. Najbolj je oškodoval šolskega vodjo, kateremu je odnesel dve lovski puški in več oblek v skupni vrednosti 3000 Din.
Ptuj
H krvoprelitjn ▼ Vnrbergu. O pokoljn t Vur-bergu, pri katerem je zgubil 24-letni Franc Krepek življenje, smo že poročali. Dobljenim poškodbam pa je podlegel tudi njegov 22-letni brat Alojz Krepek. Imel je razbito lobanjo in je bila vsaka zdravniška pomoč zaman. Ležal ie dva dni v globoki nezavesti in je izdihnil, ne da bi se zavedel. Ko je o tem slišala mati ubitih, se je od žalosti tako razburila, da jo je zadela kap in je tudi umrla. Z ugledno1 družino Krepekovo sočustvuje vse prebivalstvo. Sodna komisija je obducirala tudi truplo brata Alojzija in je ugotovila smrtono-sni udarec s kolom. Lobanja je bila dobesedno razbita.
Policifska vest. Policija je izsledila vlomilsko tolpo še šoloobveznih otrok, ki so kradli po Ptuju kakor srake. Vtihotapljali so se v skladišča trgovcev, kjer so odpirali zaboje in kradli blago razne vrste ter deloma nosili na svoie domove deloma oa prodajali. Škoda, ki so jo povzročili mladi tatovi, je visoka, a še ne ocenjena. Ta tatinska tolpa ie bila že večkrat prijavljena pristojni oblasti, vendar se dosedai še "i ukrenilo ničesar.
Trbovlje
Občni zbor stavbne zadruge Lastni dom, lastnice Društvenega doma, bo v nedeljo poi>o!dne ob štirih v mali dvorani Društvenega doma.
Lepo starost 86 let je dočakal Perme Martin, upokojeni rudar. Svoje otroke je lepo vzgojil. Bog bodi rajniku plačnik, preostalim pa naše sožalje!
Sadjarski tečaj priredi za svoj sklep kmetijsko nadaljevalna šola v Trbovljah v nedeljo, 26. t. m., ob 9 pri gabrskem posestniku Kolencu za cepljenje domačega kostanja z debeloplodniin — maro-nijem. Na tečaj se vabijo vsi lastniki mladih kostanjevih dreves; cepiče bodo dobili brezplačno. Če bo slabo vreme, bo tečaj ob isti uri na deški narodni šol! v Trbovljah.
Koncert zbora »Smetana" ii Plzna
Čefiki pevski zbori — vsaj oni v prtih vrstah
—	so znani po svoji izredni tehnični izdelanoeti v smeri pristnih muzikalnih zakonov in je prav ta stran ona njihova odlika, ki je ob nastopih najbolj v ospredju in ki sproži v glavni potezi umetniški učinek. Prav tako je odjeknil tudi koncertni nastop češkega moškega zbora »Smetane« iz Plzna, ki ie pod vodstvom svojega dirigenta Bohdana Geelhoferja nastopil ob priliki turneje po Jugoslaviji tudi v Ljubljani — v dvorani Filharmonič-ne družbe.
Zbor nam je prinesel in nudi! v umetniški užitek češko umetno in narodno pesem v uitietni obdelavi. Prvi del sporeda so sestavljale pesmi Fibicha, Dvofaka, Smetane, Novaka in J. B. Foer-sterja — tedaj v romantičnem »vetu nacionalizirano smer od njenega pričetnega razvoja do prvih pojavov impresionističnega izražanja. Vse izmed podanih skladb so zrele umetniške tvorbe, ki se gibljejo deloma v objektivističnem, deloma v subjektivističnem izrazu; v prvem zlasti poudarjeno Smetane »Kmečka«, ki je silna v svoji monumen-talni zgradbi — v drugem pa predvsem vsa Foer-sterjeva umetnost, ki izdaja tankočutnega in v skrivnosti življenja poglobljenega človeka. Silna v izrazu je tudi iNovakova »Dvanajst belih sokolov«. V ta del je bila vpletena (menda iz kompromisa, kar pa ni ugodno) tudi Prelovčeva sentimentalna romanca »Skrjančku«. — V drugem delu pa je zaživela pred nami pristna češka ljudska pesem v umetni obdelavi, kjor je dobila najmočnejši izra2 in veličastno zgradbo v smislu instrumentalnega kompozitornega principa plesna pesem v močno napeti in muzikalno silno občuteni tvorbi Hyneka Palle, dočim so ostali narodni motivi našli čisto umetniško bolj ali manj učinkovito umetno zgradbo pri skladateljih Spilki, Jindrichu, Malfitu in Geelhoferju.
Polnoištevilni moški zbor — ki zveni v sorazmerni ubranosti izenačeno od vrhov prvih tenorjev do nižin drugih basov in sicer v polni barvi nekam kovinasto rezkega* značaja —, je zelo prožen in tehnično tako dovršen, da sledi kretnjam in mimiki dirigenta kot na instrumentu zbor orgelskih piščali pretoin igralca. Zato zmore s tem izdelanim zborom dirigent, ki pozna pravo umetniško postavo, oživljati res prepričevalno glasbene ametniške like. Tako nam je bilo dano ob tem petju doživeti pravo veličino podanih umetnin pa obenem tudi lepoto pevske umetnosti in sicer predvsem v pogledu čiste prozorne izdelave, akustično jasnega zvenenja, prave odtehtanosti moti-vične snovi, močne z^rajenosti in dinamične finese
—	dasi je pri tem silila v ospredje marsikdaj nekoliko preračunana učinkovitost, ki pozna bolj svojo lastno zvočno neposrednost kot svoj izvor iz duševnih vsebinskih globin (predvsem nasilnost zvoka). — Zbor nam je tako predstavil »vojo veliko pevsko kulturo, ki je vsega priznanja vredna. Pri dovolj številnem občinstvu je bil deležen zato
navdušenih simpatij.	V. U.
•
V opernem gledaliSču se je vršila premiera Donizettijeve romantično barvane opere ; Lueia dl ' Lammermoor« O delu tn o uprizoritvi, kfKije r prvič doživela lep uspeh, bomo poročali po faprizi
/Vagnanilfl
Ljubljano
t Hotno službo imajo lekarn*; tur. Leusiek, ftee-Meva e. 1; mr. ilahovee, Kooeresmi trg 12 in mr. Ko-motar, Vič.
1 Slavistično druitvo v Ljubljani ima v liodeiljo 2C. t. m. svoj redni občni 7,tvor ob 10 dofltoldan v prostorih Slovensko Matice. Za polito udeležbo prosi — odbor.
i 8u mtailih pevcev M4xxjc ua prvi lotožiiji produkciji So!e Glasbene Matice 10 mladinskih pesmi i>od pevovodjem mladinskega z.boira prof. Viktorjem som-ctun. Šolski orkester pomnožen z gojenci drž. konservatorija pa nastopi tia isti produkoijii pod vodstvom prof. Karla Jeraja polog ijveh še s prvič izvajano skladbo Karla JeiraJa: cTožba xa umrlim kvaljem m aiKJteaa«, ki jo je. »klad atol j komponfral ob priliki traglCne amrbi kralja ZedimKelJr. Aleksandra I. Vstopnice a 2 Din za to produkcijo se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo vse ljubitelje mtadiiuake glaslie ua ta mladinski nastop.
1 Fantovski kroiek na Kodellewrr> bo imel drevi ob J0.;i0 v Salez. mlad. domu izreden aestanek.
1 Z avtobusom skozi Bosno >• osi čie srednjeveškega srbskega earstra in Črno goro je naslov prmlar vanj a, ki ga bo imel v petok dne M. t m. ob 20 v verandui dvorani hotela »Uniona«, ravn a tel 1 Zveeo 7.a tujsk.i promet« g. Vladimir Pintar To zanimivo predavanje, ki ga bodo tomaldilc številne skjoptične slike, priredita Zve/,n za tujski promet v Sloveniji i™ Tonrin« klub. Vstop Je pirot.
I Prosvetno društvo thjubljana - mesta« ima drcvl ob 8 redni »ostanek. Prosimo vse tovariše, da »e ga v iMmi veftjem Me valil udeleže!
1 Železničarji-zadrugarji V soboto, dne aprila t. 1. ob 17 v vrtnem salonu restavracije prt i Le vik, Roftposvetsfca cesta, poročali delegati o poteku skwp-56me Nabavljal ne zadruge n«I. drž Mevml? v Linb-l.lanri. Pridite!
od so
Ljutomer
Programi Radio Ljubljana i
Petek, U aprila: VI PloSče. 12.« Vroim-iiska napoved, poročila. 13 Napoved časa objava »pored«, ob-vostala. 13.15 PloSČ«. u Vremensko porodilo, borani t<v ftaji. 1« Ženska ura: Oonuioa lekarna (ga Anica Leveč). 18.20 Venček narodnih pesmi (.ploStel. lfi 40 O razlastitvi in zasilnih iwtih (g Valentin Bi.lovec, sod-lUikl. 19 Napove«! časa, vremenska n> poved, obiava »poreda, poročila, obvestila. 1D..K, Noe. ara: O južni ! ? 1 jL "iznosrbijnncih (Steva C/.unoviC ra Uelcra-I . „ r-r,cn<?s koncerta Zagreba: 1. Zagreb&ki kvartet. 2. Klavirski koticsri Sonje Gnrevitf. 22 Naipoved 'J.1™' AVrei'^u9ka, n^pov«'. poročil«, ob)»v« sporeda. I2..10 A.ngleSke plošče.
Novo sv. mašo je pel preteklo nedeljo v Ljutomeru g. Drago Žižek, po rodu sin Slovenske Krajine. Bogoslovne študije je končal v Šibeniku, kjer bo kot duhovnik tudi pastiroval. Slavnostni govor je imel vp. župnik g. Jožef Klekl iz Črensovec,
Odvetniška vest. G. dr. Milan Šijanec odpre te dni v Ljutomeru svojo pisarno. Tako dobi Ljutomer tretjega odvetnika. Dr. ftijanec je prleški rojak, sin dolgoletnega svetinj^kega nadučitelja g. Ludovikn Šijanca.
Slovenska Krajina
Gornja Lendava, Tudi v našem gornjem delu Slovenske Krajine se začne delo na prosvetnem . polju. Tu smo imeli 13. t. m. ustanovni občni zbor I »Prosvetnega društva«. Društvo šteje ob ustanovitvi okoli 90 članov. Na belo nedeljo se je društvo predstavilo ljudstvu z akademijo na prostem pred cerkvijo, kateri je prisostvovalo okoli 1300 ljudi. Akademija je dosegla svoj cilj in ljudje so se navdušili za našo katoliško prosveto. Društvo je ustanovi! in ga začasno vodi Uikaišnii kaulan.
Drugi programit
. P,e.te*\ aprila: Belgrad /.; 20 Koncert v spo-min skladatelja Aleksandra Glaaunova. - Belgrad II.: 8 Salonski kvintet. 14 BiniCikega predavanje v ciklusu Jugoslovanski skladatelji« o Davorin" Jenku. 17.80 Isto predavanje v francoščini, 22.30 Balkanska glasba. -Zagreb: 20 Zmrrebftki kvartet 20.80 Klavir 21.15 Zn-groMk, kvartet. 21.45 Plo«0«. 22.15 Jaz«. - Dunaj. 211 Bndiinpe&ta. 21.05 Iz. ča*ov dunajskili ljudskih pevcev. 22.10 Soi>ran 2.115 Plesn-a glasba. - Budimpešta: W t"'^1 radijskega orkestra. 22 30 Ciganska glasim JB.M Plesna glasba. - Milan: 20.35 Ilekri-jeva opereta »Pmmarosa., nato klavirska glasba. 23.16 aVT giasba. Trst-Firenza-Rim-Bari 17 Koncert U Akademije RV^ Cecilije. 20.38 Mascagnljeva opera drl«.. TJ, ? ' ,19"W K1:irtao1- 19-M Baletna revija. 20.35 ()r L"*., koncert. - 21:10 Jeiekov godalni kvartet. 22. 5 Ploflče. - Brno: 21.30 Zborovski in solistični kon 10M r"r,aMa,:": 19,11 1>1<wna <r'"*b»- 19..V) Igra.
li»t »^ '"'irS;1 orkestrov poljskih radijskih ",wna f1«®1"1. - Berlin-Kiinigs-*Un VePo™! koncert kfl.rigs bcHtkeg« radijskega orkestra. - Hamburg: 21)10 Ples ri-r. P	rnfl','"">-frankfurt: 20.10 Schwerl«va
.f„ P t'	- K"'n; 1« Koncert po te!.lah.
,7atoIj	' Konoert organiziranih nemških skla-
Zaposlenost našega delavstva
Izšla je statistika članstva OUZD v Ljubljani po strokah Skupno število zaposlenega delavstva ie naraslo za 28% na 79.447 od februarja na marec. V primeri z marcem lani je število zaposlenega delavstva naraslo celo za 5429. Pri tem je ppoštevati, da je letos zaradi ugodnega vremena nastopila sezona znatno prej. Lani se je kasnejši začetek sezone poznal v večji meri šele aprila. Te naše trditve dokazujejo naslednje Številke.
Visoke gradnje so narasle od februarja na marec 1934 za 734, gradnja železnic, cest itd za 525 in industrija kamenja in zemlie za 356. Leta 1935 ie znašal prirastek od februarja na marec pri omenjenih strokah: za 408, za 327 in 204. Od marca 1935 pa do aprila je narasla zaposlenost v omenjenih treh panogah: za 1323, 319 in 440. Letos so pa odgovarjajoče številke za dobo od februarja do marca pri omenjenih strokah: 756, 508 in 382. To so stroke, pri katerih ie najbolj razviden sezonski vpliv.
Pojasnilo k uredbi o zaščiti domače kmet. proizvodnje
Belgrad, 23. aprila. AA. Uredba o oskrbi industrije z domačimi sirovinami poljskega izvoza (pojasnilo kmetijskega ministrstva).
Kmetijsko ministrstvo je pred kratkim poslalo ministrstvu za trgovino in industrijo načrt uredbe pod gornjim naslovom. Ta načrt so dobile industrijske zbornice, ki so po svoji priliki nezadostno informirane o prizadevanju in duhu uredbe in so začele debatirati o njej in sprejemati o njej sklepe. Kako so nekatere zfcornice nepoučene, se vidi na primeru novosadske zbornice, ki je po časopisnih poročilih te dni imela v navzočnosti velikega števila proizvajalcev in indusfrijcev konferenco o tej uredbi. Sprejeli so resolucijo, da je treba energično stremeti po tem. da se omenjena uredba ne sprejme, če bi se pa sprejela, da se v nobenem primeru ne bi izvajala za konopljo.
Kmetijstvo ministrstvo sporoča, da ni načrt te uredbe v prav nobeni zvezi z blagom za izvoz, kar velja baš za konopljo, temveč se uredba nanaša samo na uvoženo blago kmetijskega izvora, ki ga industrija kupuje v inozemstvu, mogla bi ga pa dobršen del, če že ne vsega, dobiti doma. Odveč ie po tem takem vsaka debata o sprejetju resolucij in sklepov o blagu, ki ga izvažamo.
Povod za izdelavo te uredbe je dala industrija rastlinskih olj, s katero se je nedavno dosegel sporazum o cenah oljnih samen, toda o tej pogodbi so takoj nato rekli, da se dogovore s proizvajalci setve novega semena za manjšo ceno, tako da bodo plačali dogovorjeno ceno, če bo ta cena vzakonjena. S takšno klavzulo je seveda padel doseženi sporazum in se zdi, da je sploh nemogoč kakršenkoli sporazum z industrijo, ker druga drugi ne verjame, da se bodo držale sporazumov. Tako so propadla vsa dosedanja prizadevanja, dfl se to uredi na temelju svobodnega sporazumljenja. S tem vprašanjem je pa v zvezi ves problem tako imenovane preorientacije v našem kmetijstvu. Ce bomo imeli jetos dobro žetev pšenice, kakor lahko pričakujemo pa, sedanjem stanju posevkov, bo naša javnost poslovno imela priložnost videti vso težo tega problema v današnjih razmerah mednarodne trgovine in žitnih tržišč.
Medtem ko imamo tako po eni strani ogromne težkoče z žitom vsako plodno leto, uvažamo na drugi strani velikanske količine industrijskih siro-vin in predelav poljskega izvora. Tako znese vrednost uvoženega blaga, izdelanega iz poljskih pridelkov, delno v sirovinah, delno pa v obliki pol izdelkov, in gotovih, izdelkov, okoli 1350 milijonov Din na leto. V sedanjih razmerah čedalje težjega plasiranja žita, zlasti pšenice, se prehod na kulturo leh rastlin, ki jih uvažamo, vse bolj in bolj vsiljuje. V novejšem času postaja naša (rgovinska bilanca pasivna in je tudi to važen razlog, da delamo v tej smeri, ker se vse težje dobe plačilna sredstva za nakup iz inozemstva.
Toda za prehod na drugo kulturo je neobhoden pogoj, da se proizvajalcem zagotovi neka mi-
Tekstilna stroka beleži nadalje prirastek števila zaposlenih delavcev, in sicer od februarja na marec za 320, tako d(i znaša število zaposlenih v tej stroki že 13,823 Druga največja industrijska stroka je kovinska, ki zaposluje 6665 oseb Razvoj zaposlenosti v lesni stroki nam kaže
tale tabela:				
marca	1934	6161	3157	9308
marca	1935	5840	3136	8976
okt.	1935	6400	3237	9637
nov.	1935	6208	3221	9429
dcc.	1935	5585	3119	8704
jan.	1936	4899	2992	7891
febr.	1936	5285	3164	8449
marca	1936	5744	3199	8943
IPrvi	rubrika	pomeni gozdnožag.		delavstvo
druga ind. predelovanie lesa, tretja skupno štev.)
V celoti je zaposlenost v lesni stroki približno ista kot marca meseca 1935.
Danes premiere monumentainega veiefnma 00 romanu JU LE S VERNE A'
Mihajlo Strogov - Carjev sel mm wqmma
Največji in najboljši film zadnjih 10 let	Prelistate
ob 16,19*15
Velenapeto in pretresljivo. Nad 10.000 sodelujočih in 21-15 uri
Miri« »ndtrgast, Hllda Hlldebrandt Itd.
Kmo Union 22-21
nimalni cena, razen tega pa, da se jim zagotovi tudi odkup izdelkov, ker ne morejo nikomur drugemu prodajati teh izdelkov kakor samo industrijam, ki so njihov edini kupec in porabnik.
Pod vtisom dosedanjega dela v tej smeri, smo letos zasejali znatne površine z oljnimi rastlinami, več kakor poprej. Ce bo žetev dobra, kakor zdaj kaže, bo nastala velika špekulacija z oljnimi plodovi in pridelovalci in bodo morali dati za slepo ceno. Posledica tega bo ta, da bodo pridelovalci opustili setev teh rastlin.
Nameravana uredba ni škodljiva za industrijo, da ni škodljiva, je pa nadalje dokaz tudi to, da najbolj prizadete industrije odobravajo načrt te uredbe in zahtevajo njeno čimprejšnje sprejetje. Sprejetje te uredbe ni več nujno, ker se ne more ostvariti niti tisto, kar se je že spiorazumno določilo, ker industrije mislijo, kakor smo že rekli, da
se ne morejo držati sporazuma, če se ne uzakoni. *
Tujsko prometna razstava za Slovenijo na zagrebškem velesejmu. Na zagrebškem velesejmu od 2. do 11. maia bo velika tujsko-prometna razstava, katere se udeleži tudi naša Zveza za tujski promet v Ljubljani skupno z mariborsko Tujsko-prometno zvezo, da pokažeta lepote naših krajev in vzbudita pri obiskovalcih velesejma zanimanje za naša letovišča in zdravilišča. V ta namen je zbrala ljubljanska Zveza že veliko razstavnega materijala in mnogo lepih slik ter bo gotovo dostojno reprezentiraia Slovenijo, kar nam je znano že iz njenih dosedanjih mnogih razstav na tuzemskih in inozemskih velesejmih
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani izkazuje za lansko leto v primeri z 1934 povečanje rezerv od 0.74 na 0.88 milj. Vloge pri Zvez! so se znižale od 23.97 in 23.91 milj., nadalje je Zveza zmanjšala svoj dolg pri Narodni banki od 3.37 na 2.93 milj. Zadružni pomožni sklad se je zmanjšal zaradi sanacije 3 zadrug od 1.34 na 0.71 milj. Med aktivi so se povečale naložbe, zmanjšali vrednostni papirji. kreditivni tek. računi so se zmanjšali od 27.83 na 26.64 milj. Prebitek znaša 39.736 (30.931) Din. Letno poročilo za 1935 vsebuje tudi mnogo več detailne statistike članic kot za prejšnja leta.
Dobave. Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do dne 29 aprila t. 1. ponudbe za dobavo kompletne naprave za varenje in rezanje s kisikoijj; in dissousom; do dne 6. maja t. 1. pa glede dobave 20 komadov tesnilnih obročev za »Klinger« parne ventile
Licitacije; Dne 24. aprila t. 1. bo v Intendan-turi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani šesta pogodba za dobavljanje mesa ljubljanski gar-niziji za čas od aprila do 30. septembra t. 1. in druga pogodba za dobavo 10.976 kub. m drv za garnizion ljubljanski in mariborski. Dne 27. aprila t. 1. bo pri komandi mesta Celju direktna pogodba za popravilo dveh vojnih skladišč v Celju.
Nacionalno zavarovanje. Pod tem naslovom je odvetnik dr. Mladen A. Horvat iz Belgrada izdal brošuro, v kateri predlaga ustanovitev državnega zavarovalnega zavoda. Ta zavod nai bi se ustanovil pri Poštni hranilnici. To misel je propagiral v svoii lani izšli knjigi »Poštna hranilnica kralj. Jugoslavije« dr. Nikola Gačesa.
Borza
Dne 2R aprila 1936.
Denar
Neizpretuenjeni so ostali tečaji Amsterdama, llerlina in Curilia, narastel je le Newyork. dočim so poj>uwtili tečaji Bruslja, Londona, Pariza in Prage.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 9.12 -0.22, ravno toliko je notiral tudi v Zagrebu, na belgrajski borzi pa 9.1098 9.2098. Grški boni »o notirali v Zagrebu 30.40—ai. 10. Angleški funt je notiral samo nn ljubljanski borzi in to neizpremenjeno na 249.20 do 250.80. Š[»an.ska pezeta je notirala v Zagrebu 6.70- 6.80, v Belgradu 6.80 denar.
Nemški čeki so notirali v Ljubljani 18.88 do 14.08, v Belgradu 13.8475—14.0475, v Zagrebu 13.86—14.06. za medio maja 13.85—14.05, za ulti-mo maja 13.80—14.
Za italijansko liro (valuto) »o plačevali denarni zavodi 3.18—3.23. za dolar pa 49.50—«).
Ljubljana — Tečaji s p r I m o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2965.30—2979.90
Berlin 100 mark...... 1754.20-1768.06
Bruselj 100 belg...... 738.11— 743.17
Curih 100 frankov.....14M.22—1431.29
London 1 funt.......215.23— 217.29
Newyork 100 dolarjev .... 43H6 79-4372.il Pariz 100 frankov .... 287.92— 289.36 Praga 100 kron . .	. 180.47— 181.58
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.215. London 15.15, Newyork 807.-, Bruselj 51.8875, Milan 24.15, Madrid 41.90, Amsterdam 208.25, Berlin 123.40. Dunaj 56.40. Stockholm 78.175, Oslo 76.175. Kopenha-gen 67.675, Praga 12.68, Varšava 57.75, Atene 2.90, Carigrad 245, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.685, Buenoe-Aires 0.8426.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% in v. posojilo 81—88, agrarji 47.50—48.50, vojna škoda promptna 356 858, begi. obveznice 64—66. 8% Blerovo posojilo 81—82, 1% Blerovo posojilo 71—72, 7% posojilo Dri. hip. banke 81—83.
Zagreb: Državni papirji: 7% inv. posojilo 81 do 82, agrarji 47.50—48 ( 48). vojna škoda promptna 356.50 357 (356), begluške obveznice 65.50 den., df.lm. agrarji 61 50 den., 8% Blerovo posojilo 82 do 82.25 (82), 7% Blerovo [>osojilo 72.50 hI. — Delnice: Priv. agrarna banka 230 242, Trboveljska 135 den., Osij. eladk. tov. 140—145 (140).
Belgrad: Državni papirji: 7% inv. posojilo 82 bi., agrarji 47.25—47.50. vojna škoda promptna 356.50 -357 (357, 356.50). begluške obveznice 65.75 do 66 (65.25); 63.80 --64.15 (64). 8% Blerovo pos. 81.25—82.25, 7% Blerovo po». 71.50-72.50. 7% slab. pos. 80.50—81. — Delnice: Narodna banka 6825 -6370. Priv. agrarna banka 241—242.
Žitni tre
Ljubljana. Pšenica bč. 78 kg 1% 146—148, oves slav. 130—132 50, ajda par. Ljubljana 142.50—145, koruza, času primerno suha, bč. in ban. 106—107, prekomerno suha preknt. 114—116, činkvantin srem. 118—120, moka ničla 240 do 250, št. 2 220—290. št. 5 200- -210. otrobi 105 do 107.50
Novi Sad. Pšenica bč. In srem. 141—148. bč. okol. Sombor 140—142. bč. ladja Tisa 143—145. bč. ladja Begej 142-14-4. slav. 144—145, ban. 140 do 142. — Oves bč., srem. in slav. 124—126. — ..Rž ne notira. — Ječmen, koruza, fižol, otrobi ne-izpr. — Moka bč in ban. ter srem. in slav. 0q in Ogg .232.50— 242.50, št. 2 212.50-222.50. št. 5 19250—202.50, št. 6 172.50—182.50, št. 7 142 50 do 152.50, št. 8 100—ia5. — Tendenca neizpr. — Promet Rrednji.
nenormalno razkrajanje in dLOMCIvČJ, prhnjenje v črevih preneha po vporabi naravne
Franz-Dosefove
grenke vode
Reg. po min. soc. pol. in nar. »dr S-br. 15485, 25. V. 35.
iladeče
Ustanovitev podružnice Kmetske zveze. Krajevna organizacija JRZ v Radečah vabi vse kmetovalce in ostale posestnike, kakor tudi vae prijatelje kmetskega stanu v nedeljo, dne 26. aprila j>o prvi 6v. maši v Narodni dom k ustanovitvi podružnice Kmetske zveze.
Prosvetno društvo. Tudi dekliški krožek našega društva bo zaključil v nedeljo svojo gledališko 6ezono. Ob 3 pojx>ldne bo priredil v Narodnem domu ljudsko igro petdejnnko »Med trnjem in osatom«, na katero vljudno vabimo vse prijatelje naše prosvete.
Kulturni ob zornih
Umetnost na Dunaja
Dunaj, v aprilu 1936.
Tistega Dunaja, o katerem vedo starejši ljudje toliko povedati, ni več. Vedno je pa še zanimiv. Ne radi svoje notranjosti, bolj radi zunanjosti. To ogromno cesarsko meeto, s temi veličastnimi perspektivami iz ulice v ulico, trga v trg, parka v park, ta bogati starinski barok, te veličastne palače, ki so jih Dunajčani zgradili povečini z žulji svojih tlačenih narodov — vse to razkošje je v razpadu in e pajčevinami prevlečeno. Brezposelnost in uboštvo je videti povsod, le v prvem okraju ga ni — ker ga pendrek ne pusti tja... Sicer so j>a Dunajčani prijazni in v vsakem tujcu vidijo bogataša.
Tudi v umetnosti je čuden zastoj in okoste-nelost. Tiste revolucionarne razgibno6ti ni več, kol je bila za časa Egona Schielea in Gustava Klimta. Vsak resnejši umetnik ali umre (zgornja dva) ali zbeži z Dunaja. Oskar Kokoschka se je naselil v Pragi, Ludvik Jungnickel pride vsako poletje k nam ali v Dalmacijo — osle malat. Po razstavah, ki so sedaj na Dunaju, dobi človek nekak vtis, da se vrača nazaj tako zvana monakov-ska Jugenkunst, pomešana e čolobodro secesije.
V	Glaspalastu razstavljajo dunajske umetnice — Wiener Frauenkunst. Raz-stavljalk je tri in trideset. Nekoliko presenečajo v umetni obrti in notranji opremi. Med slikaricami je najboljša in res zanimiva Erna Piffl, prav za prav podaja bolj umetno-obrtno zanimive skice romunske narodne noše (kroje in ornamentalne motive). Lepe lesoreze, ki so tudi z žensko dušo občuteni, Im« Anny Schroeder.
V	S e c e s I j 1 je razstava akvarelov, ki se nanašajo na mesto Dunaj kot motiv. Sodobno in res umetniško sls g« pojmovala S e r a i n Pa u ser, zlasti pa E r n e s t H u b e r.
V Kiinstlerhausu je jubilejna razstava 75letnice društva. Pokrovitelji te razstave so sami odličnjaki, bundeskancler dr. K. Schuschnigg in še več drugih ministrov. Razstavni prostori so polni, tako v pritličju kot v zgornjih prostorih. V vsem tem gozdu* slik in kipov ee človek skoro zgubi. Prevladuje primitivni naturalizem. Kiparska dela, zlasti katera eo izvedena v les, bron ali kamen, so boljša. Znani portretisl Ambrosi ima nekaj dobrih |x>rtretov — dr. Dollfussa i. dr. Kipar Jos. F. R i e d 1 ima »monumentalne« zasnove raznih kompozicij. Ima tu Kristusa Kralja iz tolčenega bakra, ki me je spomnil na isto sobo našega Franceta Kralja sploh je med tema dvema kiparjema neka zelo vidna sorodnost: slikarsko pojmovanje plastične forme in močna du-! najska — secesijska stilizacija. Kdor pozna ali za-i slednje dunajsko umetnost, bo kaj hitro dognal, kako je z »edino samoslovensko umetnostjo* Franceta Kralja, o kateri nam ve samo on toliko povedati.
Najzanimivejši na vsej razstavi so načrti (kar na zidu) za freske od R. E i 8 e n m e n g e r j a. V zgornjih prostorih so najboljši poleg omenjene-i ga slikarja Jungnickla študije dalmatinskih oslov in drugih študij z našega Jadrana. Zelo do-j bre so živalske skupine F. Zerritscha (boj za i ovco med volkovi in srnice) tako, da nehote spominja na našega Gorjupa.
Aranžma cele razstave je zelo posrečen — okrog 400 slik In kipov postaviti v harmonično celoto, to res ni šala. Motijo le figova peresa na statuah.
Tudi zelo zanimiva prireditev je v Hagen-b u n d u — razstava angleške grafike 1736 do 1985. Je tu okrog 500 dragocenih listov v vseh mogočih tehnikah In vseli vidnejših angleških mojstrov minulih 200 let. Liste so nabrali po raznih angleških zbirkah, državnih in privatnih. Zalo ludi niso naprodaj, saj so nekateri ludi izredno i dragoceni.
i Starejši listi — jeklorezi litografije in bakrorezi — so delani popolnoma razumsko prerafunje-j no, kar že zahteva ta tehnika sama. Še celo hlad-
nega pa te puste ti stari akvareli, ki so delani prav z jeklenorezno minucijozno natančnostjo. Še pri novejših je dobro videti ta stroga razumskost, ki v umetnosti ni nikoli dobra. Saj umetnost je bolj zadeva čuvstva, srca, kot pa razuma (golega), možganov. — Pač pa so presenetljivo napredovali najmlajši, zlasti v lesorezu in svobodni risbi I Splošno je razstava silno podučila, tako z. grafično-razvojnega kot s samega umetniškega stališča. Pred leti smo imeli nekaj angleške grafike v Ljubljani — ali tisto je bilo le majhna senca tega. kar je tu I
Drugih razstav tu ni. Po izložbah salonov se vidijo še isti kiči, kol pred desetimi leti — radi-ranke in akvareli, pa tudi druge tehnike raznih diletantov — ki jih tujci kupujejo za velike umetnine in nosijo domov. Tudi v naših slovenskih tako zvanih boljših hišah najdete polno teh >umet-nin« — če se začudite, pa dobite odgovor: ja, saj Io je vendar f. Dunaja...	Miha Maleš.
£|ublfaitskp olsdailits
DRAMA Začetek ob
Petek, 24A aprila: Zaprto.
Sobota, 25. aprila: Prva legija Premiera. Red A. Nedelj«. -16. aprllaob 15: Tuje dete. l7,ven. Cono od ln Dtn navzdol. — Ob 2«: Prva legija, tov en. Coni" Od M D hi navzdol, OPERA: Začetek ob 20
IVtek, 24. aprila: Zaprto.
Sobota, 35. aprila- Trubadur. Gostuje Mario Simono.
Bed B	•
Nedelja, aprila ob IA: Apropo», kal dela Andulat T v. von. — Ob 30: Lucia di Lam mer m nor. Tave»l.
Mnctbecskc oiedalliti
.,.,„„„„„,,,„>,,,,„„,,„.„„........... • .'.,„„„„„>>„<„>„«„<,<>m,IMIMIH<>1*1 H,MIltK,,,,,, ,,„,„>.
IVtek, 24. april«: Zaprto.
Solmi a, 28. aprila ob 20: Micki Je treba mala. Igra
dramski odsek gasilske čete iz Clrkovc. Nedelja, 2(1. aprila ob 15: Sr. Anion, vneli zaljubljenih
nrtfri.*. i n ': m ,i ,1 n,i p 7-1.1 n J n Ti!) IV.M 11 n-ilf JI ri r„. i
»tava. — Ob 20 uri: Plen v Savoyu. Znilauc cc«ie.
Takctjfafa mah sladkorja ?
V vsakem Knelppovem zrncu je 3/4 dragocenega par/enega sladnega sladkorja. Potem tudi ni čuda, če je treba le še prav malo sladkorja za dober, zdrav zajtrk iz
Speci
Mala tehališča
Podeželski klubi povečini nimajo nobenega tekališča. Da je zaradi tega redno delovanje lahkoatletskih sekcij zelo oviruno, celo onemogočeno, ja pač razumljivo. Zato iuiajo klubi uajmanjše nogometno igrišče — in še to je običajno mnogo premajhno. Zaradi pomanjkanja prostora ne morejo napraviti tekališča okrog nogometnega igrišča. V mnogi primerih si pa vodstva lahkoatletskih sekcij ne znajo pomagati, dasi imajo na razpolago dovolj prostora okrog, četudi majhnega igrišča. Da bi ludi podeželski klubi mogli gojiti lahkoutleUkt šport in prirejuti labkoatletske mitinge, podajamo načrt, po katerem naj bi si one lahkoatletske sekcije, ki imajo prostor, uredile tekališče.
Navodila: Od sredine do sredine vrat urejenega prostora potegnemo podolžno črto in določimo sredino igrišča. Nato odmerimo levo in desno od te sredine 15.50 111 ter ta mesta naznačimo, ker so istočasno sredine zavojuih polkrogov. Notranja proga ima pri polutneru 21.7 m natančno 200 in dolžine. Za vsako nadaljnjo progu moramo podaljšati polumer za 1.25 m, torej za drugo progo 21.7 m + 1.25 m = 22.95 m itd.
V naslednjem podajamo sledeča navodila radi pravilnih mest za starte na posameznih progah:
Start 400 m in 1. mož na 4 X 100 m: I. proga 0, 11. proga 14.44 m, 111. proga 30.16 m, IV. proga 45.86 m.
Start 100 111 in 2. mož na 4 X lOOui: 1. proga 0, 11. proga 10.84 m, lil. proga 22.62 m, IV. proga 34.39 ui.
Start 200 m in 3. mož 4X100111: L proga 0, II. proga 7.22 ui, IH. proga 15.08111, IV. proga 22.93 111.
Zadnji mož 4X100 m: I. proga 0, 11. proga 3.61 ni, 111. proga 7.54 ui, IV. proga 11.46111.
Dolžina prog: Notranja proga 200111, druga progu 207.22 m, tretja proga 215.08 m, četrta proga 222.93 ui,
Teče se: 200111 ena runda, 400111 dve mudi, 4X100 111 dve rundi, 800111 štiri runde, 5000 111 25 rund, 4 X 800m 16 rund. — Sliko objavimo jutri.
iiazpta
uuciOJi&Liicttu pioputfuudlitija aUeltiikega ineeliuKti, 1.0L lueatiuga i«> uuiznosu AiSiv Pruuurja v i.jumjaui, 16. in 17. maju issti.
Akademski Spermij klub Primorje v l.j u Ulju 111 priredi v sobota, due iti. Ui nedeljo, iMiti 17. unija >Uliti. Iiacioiuajui piopuduudiu lanu« »uei«&i uieeiiim m<1 prirediilev po dolžnosti.
rniieditav »e vr4i ua igiuauu AJSk 1'r-liiiojja, iyrnevm cusui, in pri.-jic v »uboUi, l»i. maju ob 1«, v 11 ud ulju, 17. maja ob 10 dopoldu«. fravicu ua»U>pn iuiajo vsi verificirani iu ueveriticlram labko a,U'u klu nov, Članov JLAZ. Prijave Je poSiljat,i ua n 11 »lov : Savo tSanoiu. Tavčarjeva ulica 1/1X1. uajpo/.ueju do 11 maja uu u i priloženo prijavuuio l>iu lil im hcu-Ihi oj looko Ler Din 30 ta uiošlvo. Naknadno prijave kakor tndi prijave brez prijavil,ine se ne »prejemajo. - Naniude: pri tekmovalcih v v«aki diecLpMni dve priznamo! /,a prvo iu druRoplasiranega tekmovalca, pri ver- ud^or pet tekmovalcev uri pri&uuuioe za prva Iri planirana tekmovalca. I«to velja tudi ia moitva. Tekmovanje »e vrSI ua lekaiiSAu doltfem 420 m, ki je pokrito / Iimoju in iiua dva uedvigjijena lavoja. Tekmovanje se vr»l po pravilih iu pravikibkili JLAZ-a.
ProKiam in vrstni red je naslednji:
l. dan, 16. maja ob 1£:
I.	Ook 2(10 m, 2. skok v viiiuo 1. injolocn, S. lel 80« m. 4. iu«t diska, 5. skok v daljavo 7. zaletom. 6 t«k 100 m j on. C, 7 mot kopja, S. tek 400 m, 9 tok .'1OOO m. 10. Htalota 1 X » m.
II.	dan. 17. maja ob 10 dojmldnc ali oh m popoldne:
1. tek 100 m. 2. Hkok ob iialici, 8. tek 1500 ni, 4. met krogle, j. tek 1000 111 Juu. t), 6. mot kladiva, 7. lek 10 km, H l.ro«kok II. utafet« 4 X 8<*i m.
SK Jugoslavija Celje priredi v nedeljo, dne 26. aprila, table tenis turnir za prvenstvo Celja v Domu, Samostanska ulica. Tekmovalci bodo nastopili v štirih disciplinah: za moštvo, double se-niorjev, single seniorjev in single juniorjev. Prvi v tretji disciplini prejme prehodni pokal, ki ga brani g. Coh Josip (SK Jugoslavija) in s tem naslov »prvak mesta Celja za leto 1936<. Za druge in tretje plasirane v ostalih disciplinub so predvidena lepa darila. Cas prijave je do sobote do s zvečer iu sicer v ^Doniur, vBak dan od 7 do pol 9 zvečer. Poznejše prijave ee ne bodo upoštevale.
Turnir se prične točro ob 8 zjutraj.
*
OBČNI ZBO« GZSP Vabilo na redno glavno »kuipAt-ino GZSP. ki »e l>o vi-lila v nedeljo dne S maja l»S('i ob pol .1 iiopoldii" v hotel n rPaar ua Jesomir.ah.
Premini« v«o klu.be OZ3.P,,il* na to HKupieino peljejo večje Število svojih delegatov. - GZSP
LZSP Hluilieno). I. m\Ja upravnega odlmra tla nee ob 20 \ lame k i »obl kavarne Krnorii, Prosimo toO ne in polnoAtcvilne udeleihc.
ZSK <Hertnex< nogometna rekcija. Ob6nl /bor »okolje do vrSH v nedelje dopoldne ('».- In kraj sc bo Sc objavil.
SK Grafika. Drevi ob 19.30 važen sestanek vseh nogometašev. Po sestanku seja. Milan v ne deljo sigurno! — Odbor.
SK <l.itra< — Jelica Duues »e bo vrfiil dlanakl sestanek ob 30 ?.v&5er pri Itebon«, Ker Ju «ostanek zelo važen, radi nedeljske tekme morajo priti val 6ln nt bre« iKjeine. Prinestlr s *eboJ Alanarloo in tu I opremo. Tajnlik.
Jadran : Kurotan .1 : 1 (1 : IV Tekma Je bila za I uriva, polnn lepih momentov. Pa je lekma laku 1*1 t Inkln. rrre 7~-!-dnfn sodniku C-. DuriVi-i! Jrl I* i nj 1 »kov in »koz obvladal Sodil jc stro«i>, a objektivno*.
Mnenje nemškega generala
Vojska z vsemi sredstvi
V nemškem listo >K. Z.< mani vojaški pisa lelj generalni lajtnant Krnet Kabiech piše o dogodkih na abesinskem bojišču. Med drugim pravi
takole:
Mussolini je neodjenljiv ter ne odneha niti prizadevanjem Društva narodov niti prizadevanju Anglije, katera si prizadeva, da bi se vojska v Abesiniji končala. Najsi ie Angleži ugovarjajo bombardiranju angleškega Rdečega križa ali kemični vojni iz letal, ali pa zasedbi Tanskega jezera — Mussolini ima za vse to gluha ušela. Pri tem si Italija niti ni prizadevala, da bi resno utemeljila svoje napade na Rdeči križ ter svoje prekršbe haaške, washingtonske in ženevske konvencije. Bajka o letalskem poročniku, ki so ga baje Abesinci obglavili, nas le preveč spominja na druge
, da bi bili Abesinci uporabljali tako zva-ne dum-dum krogle. Kakor so Italijani sami uradno razglasili, je od začetka vojske do danes padlo 907 Italijanov, 77 jib je pomrlo za ranami, 40 pa jih pogrešajo; kakih 900 pa jib je umrlo za raznimi boleznimi in zaradi raznih nesreč. 2e tista številka 77 dokazuje, kako smešno je, če se Italijani na drugi strani sklicujejo na to, da Abesinci Italijanom prizadevajo strašne rane. Pač pa se italijansko vojno vodstvo ravna po načelu, da je treba e strahovanjem iz zraka prebivalstvo prestrašiti in na ta način izsiliti od Abesincev mir.
Vprašati se moramo: ali je italijanskim vojskovodjem tega treba? Ce verjamemo poročilom o njihovih zmagah, moramo reči, da tako postopanje ni potrebno. Vsi neguševi poskusi, da bi z močnimi napadi preokrenil vojno srečo, so se izjalovili, kakor smo že od začetka napovedovali. Celo njegova telesna straža je bila pri Maiceusu na severni strani jezera Ašangi pred njegovimi očmi poražena. Italijanska zmagoslavna poročila trde, da neguševe armade sploh več ni. Seveda, če trezno presodimo italijanske zmage, se nam vendarle zdi. da je v tem tiskanem zmagoslavju marsikaj pretirano. Italijani so prav za prav zasedli na severu črto Tansko jezero—Komo—Sardo, na jugu pa črto Vadara in Valval. Na tej črti torej stoje italijanske čete, pri tem seveda ne upoštevamo mehaniziranih italijanshih čet, ki so prodrle nekoliko bolj naprej. Tako so Italijani doslej od svo-jih začetnih postojank prišli na vsaki fronti kakih 300—350 km globoko v deželo. To pa je po navadi le meja za armado, katera je navezana na dovoz s tovornimi vozovi. Vmes med obema zasedenima črtama pa še leži orjaška gmota kakih 600—700 km zračne daljave od severa proti jugu in ravno toliko od vzhoda proti zahodu. Torej ostaja Italijanom še precej dela, če bo seveda to vzdržala odpornost abesinskega prebivalstva.
Uspehi italijanskega zračnega vojskovanja zoper mirno prebivalstvo pa doslej niso bili odločilni. Vojaški znanstveniki trde, da mora letalstvo pripravljati pot pehotnim prednjim stražam. Tako so na primer Italijani iz zraka štiri tedne bombardirali Gorahaj, preden je mogla nastopiti italijanska pehota z oklopnimi avtomobili. Naloga letalcev pa je tudi ta, da nadzorujejo in motijo nastopanje abesinskih čet ter od daleč obstreljujejo. Obenem pa morajo pomagati pri vzdrževanju zver in pa dovoza ter opravljati tudi službo propagande. kar pa je precej hrezuspešno delo, ker abesinsko prebivalstvo povečini brati ne zna. Nemški uradni vojaški list od 11. aprila je že ugotovil, da se Italijanom ni posrečilo med prebivalci s svojimi letalskimi napadi povzročiti panike. To pa zaradi tega ne, ker je zemlja preveč redko obljudena, da bi se bila mogla groza, povzročena na enem kraju, razširiti po vsej deželi. Poleg tega pa je treba ugotoviti, da so abesinske čete vpričo italijanskih letalskih napadov pokazale nenavadno hladnokrvnost in disciplino. Vkljub več tednov trajajočemu bombardiranju in streljanju s strojnimi puškami iz letal Italijani Abesincev niso mogli vreči iz njihovih ofenzivnih postojank, pač pa so se abesinske čete vkljub vsemu temu vedno bolj bližale Makali, dokler ji}i ni razbil bobneči ogenj iz trdnjave v bitki pri Enderti. Abesinska taktika se je vpričo letalske nevarnosti in letalskih napadov od strani Italijanov tako spopolnila, da Italijani nazadnje skoro niso mogli s svojimi letali več najti in odkriti abesinskih kolon, taborišč. oddelkov in gnezd. Pisec tega članka v nemškem vojaškem listu od 11. aprila pravi, da so Italijani zaradi maščevanja bombardirali Dolo 29. decembra in zaradi maščevanja uvedli kemično vojno iz zraka, češ, ker so Abesinci 26. decembra pri Dagaburju ujeli in obglavili italijanskega letalskega poročnika. Pri tem pa člankar pozablja, da je abesinski neguš že 6. decembra ugovarjal zoper vedno se ponavljajoče bombne napade na nezasedena in odprta mesta ter vasi ter da so Italijani istega dne bombardirali ameriško bolnišnico zunaj mesta Desije. Vsekakor moramo torej reči, da so Italijani že od vsega početka hoteli in nameravali soper Abesince izvajati tako zvano zračno straho-vanje. Če so se italijanska letala spočetka še temu izogibala, je bil vzrok samo v tem, ker so morali Italijani svoja bojna letala še nekoliko popraviti, da so jih zavarovali zoper uničujoče vplive tega bojišča. Ko so spremenili hladilnike ter lesene dele. katere so čez noč razgrizle mravlje, zamenjali s kovinastimi. tedaj šele je letalsko orožje
začelo svoje strahovanje. za kar pa je bilo treba najti šele primernega izgovora.
Naslednje številke pa naj pokažejo, kakšne so bojne težave v Abesiniji. Nemški vojaški list od 4. aprila navaja, da je samo za bitko pri Sire bilo treba dobaviti na bojišče 12 milijonov patron za puške, 50.000 bomb in granat za lopove, 200.000 ročnih granat. V bitki na Tembienu pa so Italijani potrebovali poleg streliva še 250.000 vreč za pesek, 430 ton bodeče žice, 85.000 železnih količev, 80 ton razstreliva, 55.000 kosov orodja za kopanje jarkov, 1200 kilometrov žice za telefon, 190 tankov za vodo, 300 telefonskih aparatov ter vsak dan 360 ton lesa, peska itd. Po istem vini je na severnem in južnem bojišču skupaj 13.000 avtomobilov, 87.000 tovornil živali, pri čemur pa ne smemo pozabiti, da mul vedno primanjkuje. Vse te številke najbolj jasno dokazujejo, kako sposobna je za boj abesinska armada, ki je sicer tako pomanjkljivo oborožena in opremljena. Vkljub očividnim porazom raznih abesinskih armad se Italijani še vedno ne morejo odreči vojskovanju s strupenimi plini in z drugimi takimi ukrepi, če hočejo priti do cilja. Italijani pač hočejo in morajo kmalu ustvariti dovršena dejstva, pri čemer jim je vseeno, s kakšnimi sredstvi to dosežejo.
Pri vsem tem pa se bodo morali izogibati še dveh neravnih čeri: prvič je tukaj očitna popolna nesposobnost Društva narodov, ki ne. more ščititi svojega člana, ki je šibkejši; drugič pa je zelo omajana 6ila birtanske svetovne države. Do 1. 1914 se je še reklo, da Italija ne more voditi nobene vojsko, kjer bi Anglija bila na drugi strani. Danes pa se Italija čuti sposobno, da se sama vojskuje z Anglijo v Sredozemskem morju. Ko so pred desetletji Francozi zasedli Fašodo v Sudanu, je Anglija le rahlo zagrozila in Francozi so morali v Fašodi pospraviti svoje zastave. Danes pa britanskemu svetovnemu imperiju grozi nevarnost, da izgubi Egipt ter zvezo z Indijo, pa se Anglija vseeno skuša izogniti vojske. Iz tega se jasno razvidi, kaj vse lahko še povzroči abesinska vojska.
Arabski državi Irak in Saudi Arabija sta sklenili zvezo, katero so podpisali: Saudi-arabski poslanik v Bagdadu Ibrahim beg Moamar, Jasin paša. ministrski predsednik Iraka Al Mašini, šejk Juzef beg Jasin kot zastopnik kralja fbn Sauda ter iraški zunanji minister Nouri paša al Said kot zastopnik kralja Gazija.
Ameriški humor. Iz ječe pobegli kaznjenec: »Iskrena hvala za prijazno povabilo. Ali pa smem pripeljati s seboj svojega nerazdružljivcga prijatelja?«
Ob medna rod. glasbenem kongresu v Barceloni je goste sprejel preds. Katalonije Companys (sredi).
Hiša v drevesu
i m f#f v^iM^Mi
* j ? m l « \ -k č5"*

mm # " , ? >v f mm-m^
h I ^ 1 mmi m^ •
m : mhm : ifc:	'
f : 'I tf itefet^^
■■ ■ i j mii m^ ^^^i^ '
> ' »ik^
mj . ■:■■. . j?'. *
! ? ?!
Atv Šiliv
, Sip?; »s
't..-i" ij*. • čfe-iS ' *lan*m-■;fc
kir A -i

Na zahodu Združenih držav Severne Amerike stoji lo orjaško drevo, katero so pred več stoletji Indijanci z ognjem izvotlili ter tako sredi drevesa napravili 6 m dolgo in 5 ni široko bivališče, katero je dovolj visoko, da v njeni lahko stanujejo ljudje. Vkljub temu, da je bilo drevo že pred stoletji tako silno poškodovano, se še vedno ni posušilo.
V neguševi skalni votlini
Iz glavnega stana maršala Badoglio poročajo , italijanski časnikarji, da so Italijani odkrili krasno opremljeno skalnato votlino, v kateri je stanoval neguš, ko je pri Kvoramu vodil operacije abesinskih čet. Ko so Italijani zasedli Kvorum, se je moral s 6vojimi četami umakniti ludi neguš. Italijanski vojaki, ki so odkrili jamo, so našli stene te . 6kalne votline prekrite s preprogami, na katerih je bila vtkana podoba leva iz rodu Juda. Tla ogromne podzemeljske jame so bila tudi pokrita z • debelimi perzijskimi preprogami. Manjši deli jame so bili z glavno jamo zvezani po stopnicah, ki so bile vsekane v živo skalo. Ob vhodu v jamo je bilo postavljenih 5 modernih topov, tam blizu pa silna množina trancoskih in belgijskih granat. Jamo je preiskala divizija fašističnih črnih srajc iz Ravene. Fašisti so našli v jami stotine inagacinov za patrone, kateri so izvirali iz angleških tovarn. Poleg tega jc bilo v jami mnogo plinskih mask francoskega izvora ter več strojnih pušk. V manjši stranski jami so našli skrito radiooddajno in sprejemno postajo, katera je bila narejena na Angleškem ter baje izvira iz lastništva angleške «udan-ske armade.
Vse jame so bile razsvetljene in kurjene z močnimi električnimi baterijami V eni izmed manjših jam je bila pripravljena vojaška bolnišnica, v kateri so abesinski begunci zapustili mnogo zdravil in zdravniških instrumentov. V cesarski shrambi so našli fašisti baje mnogo steklenic pr-
Branilec narodnih
manjšin umrl
Kakor je naš list že poročal, je dne 15. aprila v kitajskem Pekingu od kapi zadet umrl glavni tajnik evropskih narodnih manjšinskih kongresov, dr. Evald Animende. Rodil se je dne 22. decembra 1892 v mestu Pernau na Estonskem. Takoj po vojski se je vneto posvetil delu za svojo narodno manjšino nemško govorečih Baltov okrog Rige. V tem svojem delu ga je podpirala njegova revija, katero je sani ustanovil in sam pisal ter vzdrževal. Tako je kmalu stopil v 6tike z zastopniki drugih narodnih manjšin ter se potem lotil celotnega vprašanja evropskih narodnih manjšin. Iz tega delovanja se je potem leta 1925 rodil manjšinski kongres, čigar stalni tajnik je on postal. V tej lastnosti je potem sodeloval zlasti s slovenskimi manjšinskimi zastopniki dr. Vilfanom in dr. Besednjakom. Za težnje slovenske narodne manjšine je imel fiolno razumevanje ter je v lastnosti tajnika manjšinskih kongresov obiskal leta 1982 tudi Ljubljano in *>Sloven5ovemti' uredniku dal inter-vlew tudi o slovenski manjšini na Koroškem.
V zvezi s slovenskimi zastopniki je leta 1931 izdal obširno delo o stanju narodnih manjšin, kjer je izčrpno popisal, kako se narodnim manjšinam po posameznih državah godi. Das i po rojstvu baltski Netnec, je z gorečim prepričanjem branil pravice vseh narodnih manjšin ter lako postal zagovornik vseh, ki trpe krivico in so zaradi svoje narodnosti zatirani.
Lansko leto je izdal drugo sloveče delo z naslovom Ali mora Rusija gladovati?« V tem svojem delu je hotel pripraviti pot svetovni organizaciji /i i | >011101*! gladu joči m v Rusiji. V tej knjigi je dr. Animende zbral toliko gradiva, da je pod njegovimi nepobilninii dokazi mora! vsakdo kloniti.
Naporno delo zadnjih lel je krepkega in močnega moža docela izčrpalo. Na zdravniški nasvet je moral za delj časa na potovanje. Napotil se je okoli sveta. Toda tudi nn tej [Kiti je študiral manjšinsko vprašanje. Zaradi naporov je naposled v kitajskem Pekingu obnemogel in kap mu je pre-strigla nit življenja.
Naj v miru počiva! Vsi zatirani narodi bodo njegovo ime ohranili v hvaležnem spominu!
vovrstnega francoskega šampanjca ter precejšnjo zalogo starega škotskega žganja.
Ker so v jami našli baje tudi francoski puder in parfum, sklepajo fašisti iz tega, da je abesinski cesar poleg moškega spremstva imel s seboj tudi žensko spremstvo Menda hočejo ta poročila s tem namigavati na nemoralno življenje abesinskega neguša. Vendar pa se na koncu tega italijanskega poročila bere, da so fašisti blizu električne peči našli tudi štiri šivalne stroje, iz česar bi človek moral prav za prav sklepati, da se ženske iz ne-guševega spremstva niso prišle v jamo zabavat, ampak delat.
Nemški poslanik v Egiptu von Stohrer, bi je napravil izlet v puščavo, je skrivnostno izginil. Iščejo ga angleška in egiptska letala ter avtomobili, a doslej brez uspeha.
V soboto, 22. aprila 1876.
Domače novice.
(Knez in škof ljubljanski) mil. g. Janez Krtu. Pogačar se 29. t. m. po končanem cerkvenem obiskovanju iz Vipave odpeljejo v Gorico, da se poklonijo knezu in nadškofu prevzvišenemu gospodu Andr. G o 1 m a j e r j u.
(Kaj?) Kakor petelin iz gnoja na grajo, kedar sliši kako kokodajskanje, je skočil »turški list« nad »Slovenca« in kriči nad njim, da si je upal zgrabiti deželnega predsednika viteza Bohuslava Widmanna zavoljo njegovega vladnemu zastopniku nepristojnega vdeleževanja pri »Auerspergfeier«. Pobalinski list na koncu svojega zmerjanja pravi, da vladni zastopnik mora hoditi z liberalno stranko. — Kaj? Da, ali kje je pri nas ta stranka? Gotovo le pri nas. le Slovenci smo liberalni, nem-čurji pa ne, oni so le lažnivi liberalci, ki pod liberalnim kožuhom skrivajo parklje in verige za vse druge. In s takimi ljudmi naj bi hodil vitez Bohu-slav, načelnik deželne vlade kranjske? Sicer pa dobro! Recimo, da »Grunfeier« lii bila politična demonstracija (kar je pa vendar-le bila) in da se je vitez Bohuslav le zato vdeležil; evo! lepa prilika zanj, da se umije. Drevi je v čitalnici slovesnost na čast češkemu zgodovinarju dr. Pa lackiju, h kteri so vsi častilci njegovi povabljeni. Bomo li videli vit. Bohuslava. čegar >landsmann< je dr. Palacki, med njimi?
Nogometni športnik ponoči snnjo.
Tinček in Tonček kotf detfektfiva
40.
Neprijetno presenečenje.
Potem je detektiv Sam potegnil is žepa samokres in previdno splezal po lestvi na podstrešje, da bi se polastil tudi zgornjega dela ujetega roparja.
Ko je priplezal navzgor, je samokres grozeče naperil predse in zarohnel:
»Zdaj te pa Imam! Roke kvišku, lopovi Samo gani se, pa ti takoj pošljem kroglo v butieolc
Na podstrešja pa je bilo vse tiho. 0 kakSnem roparju ni bilo ne duha ne sluha ...
»Le kaj to pomeni T« je za mrmral Sam tat stopil s lestve na podstrešje.
Približal se je odprtini, skozi katero je bingljala roparjeva noga navzdol — ter debelo zazijal: namesto roparja je štrlel iz odprtine grfav kollč, nanj pa j« bila pritrjena deska 1 napisom:
»Hrabremu detektivu Samu ▼ spomin - roparji.«
Medtem sta tudi Tinček in Tonček priplezala na podstrešje. Lahko si mislite, kako neprijetno presenečena sta bila šele ta dva, ko jima je Sam namesto drznega roparja pomolil pod nos — kol, oblečen v moško hlačnico in raztrgan čevelj...
»Da bi jih strela 1< je robato zaklel detektiv Sam. Spet so nas potegnili za nosi Ali zdaj vidita, dečka, kako težko je postati dober detektiv?<
»Vidiva I vidiva 1« sta oba hkratu žalostno odgovorila naša dva junaka in poparjeno povesila glavo. Takšne sramote pač nista pričakovala...
Mali oglasi
tliižbodobellf Službe iičejo
RlblMrnkar
katorl Je popolnoma veič In tega zanimanja, dobi l ribjo vodo za lovljenje rib na Pol. Za plačo prejme dve tretjini pd Izkupička za ribe, katero »e vsak dan prevzamejo. — Voda bogata a plemenito ribo ; stanovanje prosto ; bil bi obenem ribji čuvaj In dobi zato nekaj odškodnine. V postev pridejo pristni trnkarjl, ne-oženjeni, nekaznovani ln popolnoma zanesljivi ter pošteni, starost Izmed Ss5 do 36 let. Nastop takoj. Ponudb© na upravo lista pod »2174«-6833.	(b)
Iščem pošteno dekle
za vsa hišna dela. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(b)
Iščemo dekle
za kraj blizu Kranja, ki Je veSča kuhe ln oatalih gospodinjskih del. Biti mora verna, poŠte" snažna. Vprašati u,... j »Slovenca« pod St. 6871.
icjsrai
Fant
z dveletno meščansko šolo se želi učiti trgovine. KerS Ivan, šmlklavž pri Ljubečni, pošta Celje, (v
Vi.u z vrtom
vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vila z vrtom« St. 6808.
Iščem najemnika
za športno kopališče 1 bližini Zagreba. Najem nlna 12.000 Din, eventu elno iščem kompanjona : 26.000 Din. — Naslov > upravi »glovenca« pod St. 6866.	(n)'
Strojnik
monter, z dolgolet. prnk-so pri parnih ln Diesel-strojlh. VeSS v elektrotehniki, Seli spremeniti mesto. CenJ. ponudbe na upravo pod »Strokovnjak Stev. 6480«,	(a)
Ekonom in vrtnar
z večletno prakso v vseh panogah kmetijstva ter vrtnarstva, želi službo zn takoj proti majhnemu honorarju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posten ln trezen« St. 5887. (a)
Denar
Tvrdka A. & E. Skaberne
Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica ▼ račun zopet
hranilne knjižice
Mest. hranilnice, Ljudake posojilnice,
Posojila
■"■ine knjižice daje biovtsiiska banka. LJubljana, Krekov trg 10.
Vse denarne posle
K hranilnicami In posojilnicami izvršuje točno ln s'olidno moja oblastveno dovoljena pisarna. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ul St. 12. Telef. 38-10. Priložite znamke.
Poizvedbe
Zgubili sta se dve papigi
v bližini kolodvora na Miklošičevi cesti. Poštenega najditelja prosimo, da Ju vrne proti majhni nagradi MIho Meglerju, Kolodvorska 11.	(e)
U«
n[i:
čebulček
nudi po Isrtsdno nizki
ceni Sever A Komp. — LJubljana.	(1)
Telefon 3039
S\ PREMOG KARBOPA K ETR DRVA, KOKS «««
Pogačnik
Bohoričeva uHoa It S.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbe, najugodneje tn najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica b Stari trtf. G)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Kruino moko
domač 6rri kruh prodaja na drobno po Din
1.76 z« i kilogram Job. BAHOVEC, LJubljana — Sv. Jnkoba trg 7.
Praktično,
lopo in poceni oblnčete svoje blrmance pri Pr«-skerju. Sv. Petra cesta 14.
Damska krila
hlačna In navadna - n fiport • bluze, obleke, Športne jopice, najceneje pri V. I. O o r I C a r. Sv. Petra w»n 2».	(1)
Ure za birmo!
Ivan Pukl«, Ljubljana Pred Skotijo 16.	(I)
Namočena polenovka
se Se dobi : 1. Itu/.zollni Za Skotijo	(I)
Gumbe za preobleko
ter aparate, itance in vse ostale potrebščine za salone dobavljamo po najnižjih cenah. Zahtevajte ponudbe in Tzorce,
A. Guttmann - Zagreb - Martiteva 4
Telef. 58-21
trgovino Šivalnih strojev in nadomestnih delov.
Marijine kipe za maj
v vseh velikostih od naffinefže do priproste izpeljave
kupite po nofniip ceni v trgovini
H. NliMAN,
Ljubljana, Kopitarjeva nI.SLI
+
Za vedno nas )e zapustil naš predobri soprog, atek, dedek, brat in svak, gospod
Vladimir Pušenjak
zadružni nadrevizor, upravni svetnik Privilegirane agrarne banke, fin. referent mestne občine Maribor, predsednik upravnega odbora Mestne hranilnice v Mariboru in imejiteij redov Sv. Save III. razreda, Belega orla IV. in V. razreda
v 55. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrSil t soboto ob pol 5. uri popoldne izpred hiše žalosti, Miklošičeva 2 na mestno pokopališče na Pobrežju.
Maia zadužnica se bo brala 27. aprila ob 9. uri dopoldne v stolni in topni cerkvi t Mariboru.
Maribor, 24. aprila 1936.
Rodbine: Pušenjak, Rupnik, Radolič, dr. Mišič, Sterle in Černe.
Vse denarne posle
nakup In prodaja vrednostnih papirjev (vojne Škode), razne kompenzacije. plačila In terjatve pri DENARNIH ZAVODIH itd. Vam izposluje Trg. ag. za bančne Iti kreditne posle ALOJZIJ PI^ANINSEK, Ljubljana. Beethovnova ulic* 14-1., Vrat«-«'. Telef. St. 15-10.
Posestva
M 1
nosestvo B hitro proda; če ie rut gotovim denarjem
pa/ kunen ti » knliiim /In
Parcela za vilo
v Smoletovi ulici proti gotovini ali pa knjižici Kmotske naprodaj. Dopisi pod »Vogalna parcela« Stev. 6840 upravi Slovenca«.	(p)
Praga - Baby
automoblle, zelo elegantna mala osebna vozila, solidno zgrajena, udobna, hitra, poraba cca. 8 litrov, prodaja zastopstvo po ugodnih plačilnih pogojih. Na skladišču so tudi tovorni automobili in autobusl. Zagreb, Gun-dullčeva ulica 10. (f)
V boljše življenje je danes Gospod poklical stare?« očeta, strica, brata, prijatelja, gospoda
Franca Ogrizek
veleposestnika, bivšega veletrgovca in gostilničarja pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini
previdenega s tolažili svete vere, v 76. letu starosti.
Pogreb nepozabnega rajnega se bo vršil v soboto, dne 26. aprila 1936 ob pol desetih iz hiše žalosti v nadžupnijsko cerkev in na pokopališče k Sv Trojici.
Sv Križ pri Rogaški Slatini, 23. aprila 1936.
Žalujoči ostali.
L Oangbofer:
70
§iad Hubeitus
Roman
Taailo je odložil pero. Dolgo je še sedel. Potem je pismo zaključil in ugasnil svetilko.
Zunaj je šumel dež, okoli zidov je klokotalo in grgralo, veter je pljuskal težke kaplje na okenske šipe.
Ko je Fric proti osmi uri zjutraj prinesel kavo, je bil Tasilo že oblečen in pripravljen na pot.
»Ali sestra še spi?«
»Ne, gospod grof, kontesa in gospodična Kees-berg sta pravkar zvonili, naj jima nesem čaj.«
Fric še ni izgovoril, ko se je prikazala na pragu Kiti. Lase je imela na rahlo zavozljane in izmučeni obrazek tako bel, ko svojo jutranjo obleko. »Tasl« je zajecljala, ko je odhajal sluga iz sobe.
Tasilu ni bilo treba govoriti. Kiti je videla pripravljene kovčege na tleh in zaprta pisma na pisalni mizi, Iz bratovih oči je brala, kaj pomeni ta nepričakovana vrnitev iz lovske koče in nenaden odhod. Z pridušenim vzkrikom se mu je ovila okoli vratu, Odvedel jo je k zofi in jo sikušal pomiriti- Ko je pripovedoval, kar je pripovedovati smel, in jo skušal tolažiti z boljšimi časi, jo je vedno z nova premogla obupana bol ter je zdaj zmešano govorila, potem spet neutolaieno ihtela, Nenadoma je šinila kvišku. »Pojdi Tasl Petji me k Ani. Moram jo videti. Moram k njej!«
Rekel |i je, da odpotuje Ana Herwegh že to jutro z materjo in sestro v Monakovo.
»In jaz naj je nič več ne vidim? Tebe ne? In ne Ane? Ne, Ta«! Tega papa ne sme in ne more zahtevati od meue. Na tvoji strani sem, Taa. naj
se zgodi, kar hoče! Kako bo lepo — gledati vajino srečo — vedno vajino srečo —« Solze so ji zadušile besedo in sipel se ie vrgls bratu okoli vrat»
Gladil jo je po spreminjastih se laseh,
»A povej mi, Tas, kaj je dejala Ana, ko je zvedela? Kako bridko ji mora biti v tej urili«
»Da, sestra, zelo bridko. A brez tolažbe ni. Ljubi. In ljubezen je trden most. Zaupaj se ji in prenesla te bo čez vse globine, izroči se njeni roki, in vedno bo prava pot, po kateri te bo vodila,«
Bledih lic in vsa v solzah je Kiti široko pogledala svojega brata.
Potrkalo je na vrata, in Kiti, kakor budeč se iz globokega sna, je stopila k oknu, da bi zakrila svoj objokani obraz.
Prišla sta Fric in hlapec, da bi odnesla kovčege. Tasilo je stopil k pisalni mizi. »To pismo za Roberta naj vzame Moser s seboj v lovsko kočo. Tega drugega za gospoda Forbecka, oddajte še dopoldne na pošto.«
Kiti se je naglo zganila. In komaj sta s'u-žabnika odšla iz sobe, je zletela k Tasilu. »Pisal si gospodu Forbecku? Zakaj?«
»Da bi se poslovil pri njem. Tudi sem ga prosil, naj mi bo pri poroki za moža.«
»On? Pri tvoji poroki? In jaz, tvoja sestra, ne bom smela biti poleg?« Jok ji je zadušil besede. Tasilo si jo je privil na prsi. In tedaj je bruhnilo iz nje: »Ah, Tasilo, kako neizrečeno sem nesrečna!« Drhteč se mu je stiskala v naročje in njena silna razburjenost se je sprostila v ploho solz. Končno se je zravnala in si z rokam' obrisala mokri obraz. »Toda nekaj te prosim. Tas: Anino sliko mi moraš pustiti, Kar odpri spet kovčeg.«
»Saj je nisem vložil. Tu je že pripravljena /aie. Odpti je Oliznico tn ji izročil podobo, ki jo je obsula s poljubi. »In to pismo iddai ti!«
»ViUju? Razumem. Papa ne sme vedeti, di si mu pisal. Daj sem! In Vili je tvoj, kaine? Če \ bo kaj omahoval, ga že spravim spet na pravo pot. Lahkomiseln je res, vendar pa le dober.« Shranila je pismo. »In zdaj pojdi, Tas, posloviti se moraš od tete Gundi. In paziva, da revica ne opazi, kaj se dogaja. Utegnilo bi ji škodovati. Toda mogoče še ne veš, kaj se je včeraj —«
»Fric mi je vse povedal.«
»Kaj praviš, kako se je obnašala teta Gundi, Naravnost imenitno! Če bi bila storila to iaz, bi bilo razumljivo. Končno človek ni zastonj tojen na Hubertovem. In gospodu Forbecku je grozila resnična nevarnost. Toda pomisli: Ona! Od včeraj jo gledam s čisto drugačnimi očmi. Pojdiva, Tas!« Odločno si je obrisala lica, stisnila podobo pod pazduho in vlekla brata proti vratom. Pri tem ni videla, da jo Tasilo zvedavo opazuje in v skrbeh motri vsako potezo njenega razburjenega obraza.
Ko sta stopila Tasilo in Kiti v sobo, se je Gundi Kleesberg poskusila dvigniti v postelji. Ni se ji posrečilo. Na debelo obvezana roka, spela v dvojni zanki, je ležala onemoglo na modri svileni odeji. Frizura jc biia neoporečna, lica so b la nežno nadahnjena s pudrom, ustnice enakomerno rdeče, obrvi vranje črne. A njena hišna le ni mogla v naglici tako izbrano nalepoliti svoje gospodarice, kakor navadno drugekrat. Med nežnimi barvami se je videla vela koža z rumenkastimi lisami. To ie dajalo licu truden izraz, ki so ga trpke poteze okoli ust in preplaSeni pogled Se povečevali. Kdor je skrbneje gleda! v ta obraz, ie utegnil sklepati, da gospodične Kleesb rg ni doletela le zunanja nesreča, temveč da ji je nekaj velikega pretreslo vso dušo.
Dočim se je Tasilo spusHl na stol ob postelji, je smuknila Kiti v svojo sobo in postavila Anino sliko na častno mesto, lototfrafija matere prednice
se je morala umakniti ▼ temen kotiček, četudi je bilo v posvetilu pod njeno sliko napisano, naj kraljuje samo ona v Kitinem srcu.
Močna občutja se brezobzirno oklenejo novega in potisnejo na stran vse staro. Kako dolgo bo trajalo, da se bo morala tudi podoba lepe svakinje umakniti s častnega meita?
Ali na takšno možnost Kiti v tej uri inenda nj nič mislila. Zaverovano je zrla v sliko pred seboj in zasanjano šepetala: Kako bo srečen! Kako bo srečen!«
Ko je čula, da je Tasilo vstal in se poslovil od tete Gundi, se je zmedla in zgrabila po različnih predmetih, preden se je zavedela, da je hotela ogrniti plašč in zamenjati lahke sandale s ■ trdnimi čevlji.
Tasilo je vstopi! in zaprl za seboj vrata, Dolgo sta bila objeta brez besed. Slednjič si je Ta silo oprostil sestrine roke s svojega vratu. Daj, | dragica, bodiva pametna. In ostani tu. Obema b' 1 bilo težko, da bi bila mirna doli pred ljudmi
• Ne. Tas! Samo v vežo *e! Stisnila bom zobe.«
»Pa pojdi.«
Resnično. Kiti se je vedla junaSko. Tako mir-no, kakor bi šlo le za nekaj dni ločitve, je segb v veži bratu v roko. Srečno pot, Tas! In na svidenje!« Toda ko se je voz že premaknil in ji je Tasilo pomahnil izpod usnjene strehe, jc stegnili roke proti njemu, stekla ven na dež in skočila na voz.
»Toda otrok!«
»Prosim te, Tas, samo do vrtnih vrat.« Opotekla se je in omahnila Tasilu na kolena. Ko jc pa voznik holel ustaviti, ga je sunila v hrbet: •Naprej!«
Vor ic	pod mokrim' bresti, da so sc
orli v svojih kletkah solašlli ter zafrfotali.
t
Potrti globoke žalosti naenanjamo. da nam j« ljubljeni soprog, skrbni oče, brat, gospod
Anton Botlnk
finančni nad preglednik v pokoja
v «3. letu starosti, po kratki, mučni bolem), previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v soboto 36. aprila 1936 ob pol štirih ir. mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Prosimo, da s<> ga spominjate v molitvi! Maribor, C e 1.1 e , dne 3J. aprila 1936.
Globoko žalujoča soproga Lucija, bCerka Ljubomira, bral Štefan Borlak, lesni trgovec, ter ostalo sorodstvo.
štajerska vinarska z a d r n g a v Mariboru
naznanja, da je nenadoma umrl njen ustanovni član ter predsednik nadzorstva, gospod
Ulodimic Pušuiiak
f
S nadrevizor Zadružne zveze v Ljubljani, ■ bivši narodni poslanec itd., itd.
Zvestega tovariša ln požrtvovalnega, zadrugarja bomo spremili k počitku v soboto, dne 35. aprila ob pol pettli popoldne Izpred hiše žalosti. Miklošičeva eesta S, na mestno pokopališče na Pobrežju.
Martbor, dne It. aprita 19S«.
UMRLA JE) NASA LJUBLJENA HČERKA IN SESTRA,
GOSPOUICNA
HSTiima PEČENKO
POGREB DRAGE POKOJNICE BO V SOBOTO, DNE 25. APRILA 1936 OB ŠTIRIH POPOLDNE IZPRED MRTVAŠKE VEZE SPLOŠNE BOLNIŠNICE NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU
LJUBLJANA, DNE 23. APRILA 1936 ŽALUJOČI OSTALI
Proda se
v mestu blizu Maribora
enonadstropna hiša z gostilno
Lokali so tudi primerni za večji trgovski obrat. Plačilni pogoji ugodni. - Ponudbe poslati pod »Nova hiša« na upravo Slovenca štev. 5785.
Dražba
29. apr. 1936 ob 9. uri bo na dražbi pri ljublj. okr. sod., soba št. 16. Posestvo v Kožarjih št. 90. -Enonadstropna trgovska hiša s trgovino, kisarno ni gostilno z idiličnim gostiln, vrtom. Velika gospodarska poslopja, primerna za preureditev v tovarniške svrhe, zelo pripravno ludi za vinsko trgovino K temu pripada še ena dvostanovanjska hiša z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom.
Posestvo leži ob Tržaški ccsti tik ob rneji vel. Ljubljane. Cenilna vrednost 5/8.887 Din, najmanjši ponudek 305.940 Din.
+
Baaovinski odbor J. R. Z.
javlja globoko užaloščen, da je Bog nepričakovano poklical k sebi uglednega člana stranke, gospoda
Vlfldimirja Pušenjaho
bivšega poslanca S. L. S. ter vnetega bojevnik« za Ijndske pravice.
Ohranili ga bomo t trajnem spominu.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena hčerka, sestra, svakinja in teta, gospodična
Ana Može
hčerka trgovca in posestnika
danes ponoči, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v Leonišču v Ljubljani, za vedno zatisnila svoje oči.
Pogreb bo iz Leonišča v jietek, dne 24. aprila ob 4 popoldne na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Svete maše zadušnice se bodo brale v Dvoru pri Žužemberku in v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 2. maja 1936 ob pol 7 zjutraj.
Dvor pri žežemberku, Krka pri Stični, Ljubljana, dne 23. aprila 1936.
Žalujoče družine: Može, Rebolj Ln Luke ž.
Urednik: Viktor C«.«*