™ ji z* TRST, torek 6. decembra 1955 Uto XI. - Št. 288 (3307) PRIMORSKI DMEVMIK Cena 20 lir Poštnina platana v gotovini Tel. 94-638. 93*808, 37-338 **DNISTVO: UL,. MONTECCH1 It. «, II. nad. — TELEFON 93-898 IN 94-63« — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 39 — Tel. MALI OGLASI do 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700. celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din SWJ38 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poltm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537* — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, V Jtrtni 1 stolpca: trgovski 60, finarično-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcčl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdala založništvo tržaškega tiska' D. ZOZ- Trat Hartino Stališče o odnosih z azijskimi državami do Kitajske je nespremenjeno fendar pa se pogajanja za razvoj trgovinskih odnosov nada-JJejo v Londonu - Šolska fronta poudarja uspeli tridnevne **tvke in upa, da bo vlada spremenila svoje dosedanje stališče (Od našega dopisnika) Nt, 5. — Jutri dopoldne >i» vlade, na kateri bodo '"'•ievali zakonski načrt o jpUbatografiji. O agrarnih ftdbah pa bo vlada razdala na drugi seji, ki bo ^atno tudi ta teden in na lfi bo na dnevnem redu o pooblastilih glede ovanj surovin za pro-nuklearne energije. jpMdnilc Segni pa je obja-t Uradni odgovor senatorju k , U, ki se glasi: «Don Stur. M* vprašal, zakaj vlada ni J?,*r ukrenila proti tisku j.*di vesti o sestanku velelnikov pri predsedstvu publike in o obisku prefek-Predsednik vlade izjavni da ni mogel biti storjen ■i.*n ukrep zaradi netočno Jivljenih vesti in da ne da bi moral objavljeni »ovico zanikati, čeprav je i/. v nasprotju z vsebino j-nih poročil in vesti, iz ka-i'ln izhaja, da sta bila oba HiU pr' predsedniku repu-J*a sestavni del normalnih IJnosov med oblastmi po na- 1 Ustavnih določbah«. ■ijvsej državi je stavka sred-Jfolskih profesorjev, ki je >la tri dni, prenehala. Sol- 2 fronta je o tem izdala y katerem poudarja (Jkpnktnost stavkajočih, kar **» le obupno gospodarsko stanje šolnikov. Šolska fronta želi, da bi vlada spremenila svoje stališče in vrnila šoli potrebno zaupanje. Medtem pa je minister Vigorelli danes sporočil predsedniku posvetovalne komisije za zakon o pooblastilih, da ministrstvo za delo ne postavlja nobene ovire za vključitev predstavnika šolske fronte v komisijo. Zunanji minister Martino se je danes vrnil s skandinavskim letalom z Daljnega vzhoda v Rim. Kot je znano je Martino obiskal Tokio. Kyoto. Hong Kong in Bangkok, čemur je v svoji izjavi ob prihodu pripisal veliko važnost za bodoče odnose obeh držav za Italijo. Zunanji minister ie dal nato dopisniku ANSA obširne izjave, v katerih je poudaril, da bo konec decembra obiskal še druge azijske države in sicer Pakistan. Ceylon in Indijo, da bi vzpostavil z azijskimi državami gospodarske, kulturne, socialne in vojaške odnose. eVndar pa bo potrebno konkretno vzajemno sodelovanje na vseh teh področjih šele proučiti, Italija pa bo na prihodnjih mednarodnih konferencah dajala zadevne pobude. Na vprašanje, ali smatra možno povezavo med obrambnimi sistemi Evrope, Srednjega vzhoda in Azije, je Mar- tino odgovoril, da je takšno sodelovanje želeti, vendar pa da to vprašanje ne more biti aktualno, ker gre za regionalne organizacije. «NATO, bagdadski pakt in SEATO so organizmi. ki so nastali zaradi istovetnih skrbi in ciljev v pogledu varnosti in obrambe: vendar pa se mi ne zdi trenutno uspešna hipoteza njihove medsebojne povezave.« Glede možnosti «preprečitve nadaljnje ekspanzije sovjetskega komunizma v Aziji«, je zunanji minister odgovoril da njegovo potovanje ni bilo slučajno, ter da je «sestavni del nove faze zunanje politike, katere namen je vrniti Ital ji njeno tradicionalno vlogo«. A. P. Gronchi pri papežu RIM, 5. — Jutri bo predsednik republike Gronchi uradno obiskal papeža. Danes, zvečer pred svečanim obiskom, je papeški nuncij pri vladi re-pritrdilno, pri čemer pa — je I publike Italije je izročil Gron-dejal — ase ne smejo poza-| chiju visoko papeževo odliko-biti rezultati« komunističnega i vanje aviteza zlate ostroge«, ekspanzionizma na Kitajskem —------- dalje vprašal: aAli ste glede 1 „Le Monde" o Titovem morebitne spremembe italijanskega stališča do Kitajske na svojem potovanju zbrali zadevne elemente?« Odgovor: aNe. Ponavljam, kar sem že dejal, v preteklih dneh: v tem trenutku se ne postavlja vprašanje naših diplomatskih odnosov s Pekingom. Načeli smo potovanju v Etiopijo ■Galeb« pluje danes skozi Sueški prekop PORT SAID, 5. — Jugoslovanska eskadra s predsednikom republike maršalom Ti-nosov S lom je prispela nocoj ob r.a*:*°Y5-l.£th " Odnosov raz- 2130 P° srednjeevropskem času , voj trgovskih odnosov: raz. govori se sedaj nadaljujejo v Londonu in zdi se, da z namenom. da se reši vprašanje gospodarskega in trgovskega prometa«. . Končno je Martino dejal, Ustanovni kongres združenih sindikatov ZDA Včeraj se |e začel v New Yorku kongres enotne organizacije AFL CIO - Poslanica predsednika Eisenhovverja kongresu NEW YORK, 5. — Danes se je začel kongres za združitev obeh velikih ameriških sindikalnih organizacij — CIO in AFL, ki štejeta približno 16 milijonov članov. Večino prve seje so porabili za izvolitev vodstva nove organizacije, ki se bo imenovala AFL-CJO. Za predsednika je bil z aklamacijo izvoljen dosedanji predsednik AFL George Meany. Predsednik Eisenhower je po telefonu poslal kongresu posebno poslanico, v kateri izjavlja, da lahko nova organizacija da svetu primer demokratičnih metod v sindikalnem delu in prispeva «k osvoboditvi stotin milijonov človeških bitij, ki žive v su-ženjstvu««. Predsednik poziva novo organizacijo, naj skrbi Pozdravno brzojavko je u-stanovnemu kongresu nove združene ameriške sindikalne organizacije poslal tudi podpredsednik italijanske vjado Saragat, ki pravi, da ponie:;i današnja združitev ((zgodovinski dogodek«. Železniška konferenca na Dunaju prekinjena DUNAJ, 5. — Glavna direkcija avstrijskih zveznih železnic sporoča, da je bila konferenca železniške zveze Av-strija-Trst-čezmorje 3. decembra prekinjena in da se bo nadaljevala 20. decembra. V tem času bodo proučevali vprašanje revizije razdelitve Na tej NADALJEVANJE PROCESA PROTI FURLANSKIM PARTIZANOM Obtoženi partizani opisujejo fašistični teror in grozodejstra Mučenje noseče žene in usmrtitev njenega moža - Antifašista prof. Drusino so izmaličili in ga vrgli v Livenzo (Od našega dopisnika) VIDEM. 5. — Pred videmskim porotnim sodiščem se je včeraj zjutraj nadaljevala razprava proti skupini bivših furlanskih partizanskih poveljnikov. garibaldincev, ki so obtoženi namernega uboja, češ da so dne 30. aprila 1945 usmrtili z brzostrelkami 11 fašistov, ki so bili od istega dne zaprti v zaporih v Pordenonu. Na zatožni klopi sedijo Bruno Travani, komandant brigade »Anthos« (kasnejši namestnik komandanta divizije ((Mario Modotti«), Leobrando Ma-nias, komisar brigade «An-thos«, komandant čete Aldo Zuccato, Stanko Badalič, komandant brigade «Nanni» blagovnega prometa , osnovi proučuje posebna ko- za strogo zagotavljanje Dravic i mjsjja kvote avstrijskega pr o- Bruno Pagotto, načelnik šta-vseh manjšinskih struj. k'I meta s čezmorjem na osnovi ba in Ardito Fornasin. koman-morajo imeti vedno možnost. I znižanja italijanske tranzitne dant divizije »Mario Modotti«. da izrazijo svoje mnenje. | tarife. | Dvorana videmskega porotne- ga sodišča je bila skorajda premajhna, da bi sprejela številne bivše partizane in antifašiste, ki so prišli iz Pordenona in ostalih bližnjih krajev, da prisostvujejo razpravi proti svojim tovarišem, in seveda tudi fašiste, ki niso skrivali veselja, da bodo obtoženi partizanski borci za svoje »zločine« prejeli «zasluženo kazen«. V obrazložitvi obtožnice je predsednik sodišča posegel v case okoli 30. aprila 1945 leta, ko so se nemške čete umikale pred zavezniki in ko so oblast v posameznih krajih prevzemali partizani. Tako ie tudi 30. aprila. 1945 bila v Pordenonu oblast v rokah partizanskih oddelkov, medtem ko so se v najbližji okolici vodile hude bitke med partizani in Nemci, ki so si skušali utreti pot na sever. Hovi krvavi Incidenti V naroka« Al žiru In Tuniziji ;1 ^mmmmmmmmm—mmmmmm—mmmrn-m—— l»UKial zaHtevA Kot pogoj za sodelovanje v marošKi vUdi dodelitev najvažnejših ministrstev in poudaril, da je glavna naloga vlade borba za neodvisnost Mbat 5- — Na izrednem * stranke Istiklal, ki lle končal včeraj pozno zve-j« bilo odobrenih vec re-Jltij; glavna med njimi goji. o stališču stranke do se-;>iega položaja v Maroku in .sestavljanja vlade, jjiklal potrjuje svoj na-da se doseže enotnost .neodvisnost Maroka, in iz-/ vdanost ustavni monar-*• Kot pogoj za sodelovanje (|VUdi zanteva Istiklal lo-!]l ((nekaterih najvažnej-i' attnistrstev«. Nadalje *a-Istiklal ukinitev fran-illii^ataroške pogodbe, sfcle-v Fezu leta 1912, ki tajstavlja temelj sedanjega C**ja Maroka v odnosu do hf nije, in sklenitev nove JJabe, ki mora zajamčiti lo/pUnost dežele. Istiklal 'i^arja, da mora biti glav-lu^oga maroške vlade vzpo-Vt*v popolne neodvisnosti ki mora imeti popol- svobodne odnose z osta-državami in lastno na-rč? vojsko. '0le resolucije so večtno-ic/ocialne narave. Ena med 1 , zahteva izdelavo naer- a popolno reorganizacijo iu “Prave mest in rodov po ( J1« ločitve sodne, upravne j^avčne oblasti. C! tem 80 danes v arab-K? .mestu v Marakešu tz-ttjj0'1' novi neredi, v ka- sta bila po uradnih vesi Ubita dva manifestanta, .Ja jih je bilo ranjenih. 5r«ljanja je prišlo, ko je ^ila francoska policija. Sc c e*tacije so se začele, ker Isrku ob cesti našli zju-a|lJrUplo nekega maroškega W>a taksija, ki so ga ne-1 zaklali. Krivdo za umor u *Ujejo Francozom, ivtedi so bili tudi v Rataj in Udidi. V Rabatu je do pretepov med pri-V, Istiklaja in člani de-V^atične stranke za neod- V a«t; pretepi so zahtevali V Srnrtno žrtev in dva ra-C*. V Udidi je bilo nu- nekaj židovskih trudno hud incident pa se KfTpetil v Alžiriji, v me-I, p Lami blizu tuniške me-»Lj0 uradni verziji se je na lij .dan zbralo v mestu ne-L “Soč ljudi. Izmed mner \ J« nekdo začel streljati kjTfžnike in kmalu je bilo več. Orožniki so od-1 PU z ognjem, na pomoč VU ie Pr'šl0 tudi voja- i : “o uradnih vesteh je bi-•t incidenti 17 mrtvih, S fteh iz drugih virov pa V Jtirideset. Tudi iz dru-Vs afev dežele poročajo o V ni delavnosti upornici’ (*ko da je moral alžir-fUj ZUverner Soustelle odlo-i«. ‘voj odhod v Francijo. V ** je hotel udeležiti vo-« kampanje Soustelle se ')tr na govore v Lyon. \ wJe bil leta 1951 izvoljen r h 8nca, kadarkoli mu bo 'o , koljeval položaj, in se ,V »J0) vračal. 'Hi^uniziji pa se nadaljuje S t 8°st pripadnikov bivše-?Uk ka stranke Neodestur. Ben Jusefa, ki ne pri-',tp ,rancosko-tuniškega spo- da se nadaljujejo pogajanja med zainteresiranimi strankami. in pristavil, da ne more o pogajanjih povedati ničesar podrobnejšega, «da ne bi motil njihovega poteka«. Sicer pa je MacMillan vztrajal pri znanem angleškem stališču, zaradi katerega se je že razbila grško - turško - angleška konferenca o Cipru, in zanikal, da bi otok spadal v vrsto kolonialnih vprašanj, ker da je to «normalno» vprašanje. MacMillan je dejal; «Ne gre za to, ali je treba priznati načelo samoodločbe (ki je že priznano), temveč za vprašanje, ali naj se to načelo izvaja ne glede na ostale okoliščine«. O razgovorih med angleškim guvernerjem na Cipru in nadškofom Makario-som je zunanji minister delal, da sicer niso bili doseženi pozitivni rezultati, da pa angleška vlada «ni izgubila upanja«. Manjkal ni poskus opravičevanja angleške okupacije Cipra z grško-turškimi nasprotji. MacMillan je zaključil s pozivom grški in turški vladi, ciprskemu ljudstvu in nadškofu Makariosu, naj sodelujejo z angleško vlado, da bi se vzpostavil avtonomen režim na otoku, medtem ko bi bilo vnrpšanie samoodločbe odloženo na kasneje. iiivsi laburistični minister za kolonije Griffiths je pouda. ril da Anglija ne more vsiliti ciprskemu ljudstvu ustave, temveč se mora posvetovati z Makariosom in ostalimi ciprskimi predstavniki. Poleg tega ni mogoče odrekati Cipru pravice do samoodločbe, je deial Griffiths in podprl predlog nadškofa Makariosa, naj bi se ta pravica priznala v P/'Pozicija. Debato je za-Ni, !jhanji minister Mac Mil-i hri’ s' ie prizadeval in si Cip deva najti kompromis Obvestil je zbornico, Drzen beg BUENOS AIRES, 5. — Bivši generalni sekretar sindikata šoferjev taksijev in peroni-stični poslanec Josč Astorga-no je v petek ponoči ušel sko. zi okno stranišča. Po nalogu državnega preiskovalnega odbora so ga v petek predpoldne peljali iz jetnišnice v prostore sindikatov, kjer je prosil, da bi smel na stran Ko sc policaji, ki so stali pred vrati, zaradi predolgega čaka. nja podrli vrata, so ugotovili, da je jetnik ušel. Sodijo, da mu je pri begu pomagal šofer nekega taksija. Iz policijskega zapora pa je ušel sindikalni delegat Josč Polisio. Danes sta bila aretirana žu-nanji minister v Lonardijevi vladi Mario Amadeo in podtajnik za tisk v isti vladi Juan Carlos Goyeneche. Policija je pri njiju izvedla tudi hišno preiskavo. Začasni predsednik general Aramburu je imel danes raz- v Port Said. »Galeb« je spu-. stil sidro na častnem mestu v luki nasproti palače družbe Sueškega prekopa. Takoj po prihodu je prispel na ladjo jugoslovanski veleposlanik v Egiptu Nikezič, ki je pozdravil predsednika republike, takoj zatem pa guverner pokrajine Kana, Mohamed Riad, ki je pozdravil predsednika jugoslovanske republike v ime. nu ministrskega predsednika Naserja. Jutri opoldne bo jugoslovanska eskadra po oskrbi z gorivom nadaljevala pot skozi Sueški prekop do etiopskega pristanišča Asab. Iz dobro obveščenih krogov javljajo da bo predsednik republike poleg Adis Abebe obiskal še nekatera druga mesta in province v Etiopiji. Predsednik republike se bo zadržal v Etiopiji dva tedna. Iz Pariza poročajo, da nocojšnji pariški «Le Monde« poudarja velik pomen obiska predsednika republike Tita v Etiopiji in v Egiptu in povečanja vpliva Jugoslavije na mednarodnem področju. Dovolj Je. spomniti se, da se je delovanje Jugoslavije pred vojno omejevalo na področje Balkana, da bi se videlo, kako se je povečal njen vpliv v mednarodnih odnosih. »To dokazuje, nadaljuje »Le Monde«, kako lahko tudi male države dosežejo ugled in vpliv na mednarodnem področju po zaslugi stabilnosti vlade in o-prezne obenem pa pogumne mednarodne politike in dosledne neodvisnosti. Ta nauk velja tudi za druge mnogo bolj pomembne države«, ugotavlja ugledni pariški list. Belci in črnci v ZDA VVASHINGTON, &. - Vrhovno sodišče ZDA je zaradi formalnih pomanjkljivosti razveljavilo sodbo georgijskega sodišča, ki je obsodilo na smrt črnca Amosa Reecea, obtoženega posilstva bele zene. Pač pa je sodišče zavrnilo priziv drugih treh črncev, ki so bili obsojeni na smrt z isto obtožbo v državi Louisiana. LONDON, 5. — Novi načelnik britanskega imperialnega glavnega stana sir Gerald Templer je odpotoval iz Londona v Jordan, Eden konec in McMillan v ZDA prihodnjega Januarja Uradno poročilo v Londonu in Gettysburgu o prvem uradnem potovanju angleškega mi nistrskega predsednika v Washington - Foreign Office prekinil polemiko s Hruščevom? LONDON, 5. — V Londonu in v Gettysburgu so danes uradno sporočili, da bo angleški ministrski predsednik sir Anthony Eden prispel 30. januarja v Washington na nekajdnevni obisk. Spremljal ga bo zunanji minister Harold MacMillan. Uradno poročilo pravi, da je Edena povabil predsednik Eisenhovver in da je bilo vabilo «prisrčno sprejeto«. Eden bo verjetno potoval v Ameriko z ladjo in bo prispel v New York dan ali dva pred 30. januarjem. Vrnil se bo z letalom. Kot zatrjujejo v londonskih pooblaščenih -krogni. se oi bil določen noben dnevni red za razgovore med Edenom in Ei-senhowerjem. Verjetno se zdi, da se bosta oba državnika dotaknila najrazličnejših vprašanj. Po mnenju londonskih krogov so ta vprašanja predvsem: sovjetska politika po ženevski konferenci, zlasti njena zaostritev glede Nemčije, sovjetska diplomatska o-fenziva na Srednjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji, koordinacija zahodne politike do tega področja kjer ustvarjajo sovjetske ponudbe gospodarske pomoči nov položaj vprašanje razorožitve, zlasti v zvezi z nedavnim sovjetskim predlogom o prenehanju vsakih poskusnih eksplozij vodikovih bomb. O teh vprašanjih bodo razpravljali tudi v luči aprilskega obiska Bulganina in Hru-ščeva v Londonu. Francosko vlado bodo stalno obveščali o poteku razgovorov. Eden in MacMillan bosta verjetno ostala teden dni v ZDA, nato pa še teden- dni v Kanadi. Medtem se zdi, da se je Foreign Office odpovedal nadaljevanju besedne polemike s Hruščevom, ki se je začela po njegovih izjavah v Bombayu. Na vprašanje o zadnjih izja- MENDES-FRANCLOVA OZNAČBA POLITIČNEGA POLOŽAJA „Boj desnice proti levici" v francoski volilni kampanji Danes se sestane državni svet socialistične stranke, ki se mora odločiti glede povezovanja - Borba treh front se bo morda le v nekaterih departmajih spremenila v dvoboj levice s konservativnimi silami PARIZ, 5. — Mendes-Fran-ceovo glasilo «Express» objavlja danes poročilo, ki so ga podpisali socialist Guy Mollet, radikal Pierre Mendes-France, predstavnik demokratične socialistične zveze odpora Fran-sois Mitterand in predstavnik republikanske socialne stranke Jacques Chaban-Dalmas, ki med drugim zatrjuje, da ie «takoj po svojem udaru 2. decembra Faurova vlada, ko se je znebila vsake parlamentarne kontrole, začela izvajati brezobzirno cenzuro nad državnim radiom in televizijo«. Ta dva važna informacijska organa, nadaljuje poročilo, pripadata vsemu narodu '\n morata biti strogo v službi javnega mnenja, toda že tri dni se po vladnem nalogu cenzurirajo poročila in pregledi- tiska. Končno opozarja poročilo Faura in ministre »na posledice njihovega ravnanja«. Medtem se počasi začrtujej i fronte za volilni boj, ki ga je Mendes-France označil za «bitko desnice proti levici«. Sporočilo o povezavah med strankami, ki se bodo predstavile »na državni osnovi« torej z lastnimi listami v več kot 30 departmajih, mora hiti vloženo vsaj do 10. decembra, tako da ostaja strankam zelo malo časa, da se odločijo, pa tudi da pripravijo svojo volil- no taktiko, ki bo v mnogo-čem odvisna od povezav. Stališče, ki je sicer krajevno omejeno, ki pa je pomembno kot znak za splošno orientacijo, je zavzel izvršni odbor socialistične stranke v departmaju Pas de Calais, ki je sporočil, da se bo v primeru potrebe povezal samo z Men-des-Franceovimi radikali, da pa je izključena vsaka povezava z desnico ali s komunisti. Odločilno bo jutrišnje zasedanje socialističnega narodnega sveta. Socialistično vodstvo bo moralo določiti, ali naj se stranka predstavi sama v vseh departmajih, ali naj omeji svoje zavezništvo na Mendes-Franceovo #novo levico«, ali pa naj prepusti federacijam, da se ravnajo po krajevnih razmerah. To bi pomenilo, da bi se socialisti v nekaterih departmajih povezali s komunisti. Faure medtem z vso vnemo nadaljuje svojo kampanjo v departmaju Jura, kjer ima govor za govorom. V nekem govoru je dejal, da bo ponosen, da je podpisal odlok o r&zpustu narodne skupščine, če bo to pripomoglo k večji stabilnosti vlad. Tisk aktivno posega v to začetno obdobje volilne kampanje in prikazuje čitateljem razne mogoče rešitve za vprašanja, ki sc morajo urediti v teh dneh Predvsem pa gledajo tako prijatelji kot nasprotniki na socialistično stranko. Med nasprotniki je na primer zmerni desničarski «Pa-risien Libere«, ki izraža upanje. da socialisti ne bodo pristali na poziv KPF po skupnem nastopu na volitvah, razen morda v kakšnem osamljenem departmaju. Prav ti «osamljeni primeri« pa povzročajo skrbi konservativnemu »Figaru«. Neodvisni socialistični «Com-bat« prikazuje sedanji položaj v geometrični obliki: ((Volilni boj zavzema trikotniško obliko: desnica proti levici in proti komunistom.« Socialisti in komunisti, združeni v ljudski fronti, bi lahko razbili desnico, ločena od komunistov pa se bo levica morala zelo potruditi, da ohrani sedanje pozicije, pravi «Com-bat». Glasilo KPF «Humanite» pa pravi, da »reakcija še vedno upa, da se orožje povezave ne bo obrnilo proti njej«. Nato pravi list, da bodo »delavci znali soditi vse one, ki bi s svojifn stališčem prevzeli odgovornost, da bi se reakcionarna večina vgnezdila na klopeh narodne skupščine«. vah prvega sekretarja CK KP ZSSR v Burmi je predstavnik Foreign Officea odgovoril: «Narava teh izjav postaja zelo jasna in mislim, da jih ne kaže komentirati dan za dnem « »• Londonski list «Datly Sketch« je danes napovedal referendum med svojimi čitatelji, ki naj povedo, ali je se primerno, da Bulganin in Hruščev po svojih govorih v Indiji obiščeta Veliko Britanijo. List je zastavil čitateljem naslednje vprašanje: «Hočete, da se obisk Bulganina in Hruščeva odpove?« Rezultati referenduma bodo objavljeni, »da bi bil ministrski predsednik poučen o prikladnosti ali nepriklad-nosti tega obiska«. Churchill, ki je danes govoril v svojem volilnem okolišu v VVoodfordu, je izrazil prepričanje, da bo Edenova vlada «podrobno proučila zadevo, preden bo tvegala, da bi se med obiskom sovjetskih državnikov v Veliki Britaniji dogodile, čeprav z variacijami, podobne stvari kot v Indiji in Burmi«. V svojem govoru pa je Churchill opozoril tudi na pomen, ki ga v ZSSR pripisujejo tehnični izobrazbi in dejal, da je Anglija že zelo zaostala. List se tudi vprašuje, ali bi bilo zaželeno, da bi sovjetska voditelja med njunim obiskom sprejela kraljica, in ali je Eden zmožen jamčiti, da bosta med angleškim prebivalstvom dobro sprejeta. Bulganin in Hruščev nadaljujeta svoj obisk v Burmi. Včeraj je Hruščev govoril delavcem na jezu na reki Iravadi pri Man-daleju. Hruščev je čestital Burmi, da se je otresla jarma kolonialistov, ki so poskušali ovirati razvoj burmanskega gospodarstva in kulture. «Kot Evropejci se sramujemo tega. kar so ti Evropejci storili«, je dejal Hruščev in dodal, da na srečo vsi Evropejci ne mislijo tako kot kolonizatorji, medtem ko je ZSSR v istem času evropska in azijska država, čeprav je večina njenega o-zemlja v Aziji. Te besede so navzoči pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Pred tem se je Bulganin v imenu sovjetske delegacije zahvalil predstavnikom krajevne oblasti, ki so delegaciji poklonili celotno zbirko burmanskih glasbil, med njimi harfo. ksilofon, flavto, gong in bobne. Na splošno veselje navzočih je Hruščev poskušal igrati na flavto, pa se mu ni posrečilo. Nato sta Bulganin in Hruščev odpotovala v gorsko mesto Maimio. 70 km vzhodno od Mnndeleja. Tam je Hruščev govoril oddelku burmanske vojske v navzočnosti obrambnega ministra generala Ne Vina in drugih visokih vojaških funkcionarjev. Hruščev je v svojem govoru dejal, da se ZSSR ne _bo strašila napore, da bi prišlo do zmanjšanja oborožitve in do prenehanja hladne vojne. Dejal je, da vzdrževanje armade zelo mnogo stane, da pa je ZSSR prisiljena na te stroške, ker so še dežele, ki se nočejo razorožiti. Po vojaški paradi so sovjetski državniki z letalom odpotovali v Rangun, kjer bo predsednik Burmanske unije dr. Ba U priredil slovesen sprejem. Današnja «Pravda» pa objavlja članek svojih dopisnikov 2ukova in Orestova. ki spremljata Hruščeva in Bulganina na njunem potovanju po Indiji in Burmi. Članek obtožuje zahodne dopisnike, da so pripisali Hruščevu stavek, ki ga je v resnici izrekel neki burmanski delegat. Gre za znani razgovor z novinarji v Svegadonski pagodi. Takrat, zatrjuje «Pravda», je neki burmanski diplomat v navzočnosti Bulganina in Hruščeva dejal: «Ko smo se borili za svojo narodno neodvisnost, smo večkrat rekli, da je Sve-gadonska pagoda že stala, ko se je Viljem Osvajalec izkrcal na britanski obali. Anglije kot naroda sploh še ni bilo, medtem ko je bilo naše ljudstvo na višku svoje kulture.« Žukov in Orestov nadaljujeta, da je Foreign Office na to izjavo reagiral »s klevetami«. in dodajata, da kažejo v nekaterih krogih hudo nezadovoljstvo, ker ((ljudstva bivših britanskih kolonij vzpostavljajo prijateljske odnose z ZSSR«. Sicer pa, pravita sovjetska dopisnika, je imel Hruščev popolnoma prav, ko je ob isti priložnosti označil zahodne novinarje za »sužnje kapitalizma«, ki »potvarjajo resnico v interesu hladne vojne«. Nehru poudarja neodvisnost indijske zunanje polilike NOVI DELHI, 5. — Nehru, ki je govoril danes v parlamentu med diskusijo o načrtu zakona o državljanstvu, je de. jal, da odnosi Indije s Com-monweaithom nikakor ne prejudicirajo njene svobode v zunanji politiki. Nadaljeval je; «Ceprav sodimo, da je bagdadski pakt obžalovanja vreden in škodljiv, ne le z našega stališča, temveč tudi glede splošnih interesov svetovnega miru. se dejstvo, da je to pogodbo podpisala tudi Velika Britanija, nikakor ne tiče naše politike«. Nato je Nehru ponovil željo Indije, da »raztekne svoje sodelovanje na čim več de. žel« in poudaril, da so njeni odnosi z Burmo mnogo bolj prisrčni kot z mnogimi državami Commonwealtha». Eisenhovrerjev načrt predložen OZN NEW YORK, 5. — Združene države so danes zahtevale od glavne skupščine OZN, naj odobri Eisenhowerjev načrt o letalskem nadzorstvu, tako da bi bilo mogoče kmalu začeti 7. njegovim izvajanjem. Med debato o razorožitvi v politični komisiji je ameriški delegat Cabot Lodge izrazil upanje, da bo ZSSR tako v svojem kot v splošnem interesu pristala na Eisenhower-jev načrt in ta svoj pristanek sporočila še med sedanjim zasedanjem glavne skupščine. Dejal je, da sovjetski ugovori piso takšni, da jih z dobro voljo ne bi bilo mogoče premagati. Nekaj ugo za fašistično Naš članek v zvezi z vestjo, da bo kasacijsko sodišče določilo za morebitni sedeč porotnega sodišča za sojenje antifašistov in partizanov iz Nadiške doline neko mesto bolj v notranjosti Italije kot je Videm, je uredništvo fašističnega sMessaggero Ve-netoo zelo razjezil. Po zgledu beograjskega dopisnika ANSE, Saporita, nas tudi »M.V.« poučuje v prvi vrsti o dolžnosti nevmešavanja v neodvisno sodstvo. Neg lede na dejstvo, da je to sodstvo takšno, da danes v sodni dvorani porotnega sodišča v Vidmu na procesu proti partizanskim poveljnikom lahko celo bivši Mussolinijev re-publikmski minister zastopa fašiste, naj povemo, da smo v našem članku zahtevali (kar je «M.V.» zamolčal!), da vsaj kasacijsko sodišče spozna neutemeljenost tega procesa in da bi bile to lahko ugotovile že policijske oblasti, prej ko so zadevo izročile sodišču. Toda... na to uho je fašistično glasilo seveda gluho. Na gMessapgerouo« filozofiranje, kaj bi se zgodilo, če bi bil Videm v Juposla-vji ter o razliki sojenja v Ljubljani in Italiji, kjer spravo ni lažna bese da«, kjer se «pravica izvaja v človeški obliki« itd., itd., pa bi bilo dobro, ko bi se v videmskem fašističnem uredništvu spomnili sledečih dejstev. 1. Sodišče v Ljubljani je namreč že leta 1945 sodilo tako kot je na primer povedala fašistična prvakinja Ida De Vecchi pd «Partito na-zionale /aseišta« nekoč in od MSI sedaj, ki je na prvi seji tržaškega občinskega sveta leta 1949 izjavila, da jo je kot fašistko (in odgovorni urednik »M.V.« dobro ve, kako #humano» so fašisti v Ljubljani streljali talce) sodilo ljudsko sodišče v tej isti Ljubljani, ter jo oprostilo, tako da je bila nato na listi MSI lahko izvoljena za občinsko svetovalko, kar pa zaradi svoje fašistične preteklosti ni mogla ostati. (Zapisnik tedanje občinske seje je na razpolago). 2. Italijanske partizanske enote, ki so se borile v sklopu Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, so se svobodno mogle posluževati italijanske zastave, kaj šele, da bi zaradi tega «tvegale kožo« razen seveda pred črnimi tolpami, ki jih »M.V.« tako rad zagovarja. Pod takšnimi zastavami so se italijanske enote borile v vsaki občini Slovenije in Jugoslavije, razen v onih, kjer so delile pravico omenjene tolpe in njihovi nacistični gospodarji. 3. Ali se bo — kot pravi «M.V.» — «italijansko sodstvo ponižalo na raven ljubljanskega«, še ne vemo; če pa bi se (a vsaj spričo primera Ide De Vecchi bi se moralo) bi moralo na primer kasacijsko sodišče v Rimu proces proti partizanom arhivirati. Na žalost dosedanje izkušnje italijanskega sodstva niso ravno zelo ohrabrujoče, če pomislimo na obsodbe, o katerih je poročal menda tudi #M.V.», med katerimi so V tem položaju, ki je ka-rakteriziral tedanje razmere, je omenjenega dne, in sicer okoli 17. ure. prišla v porde-nonske zapore skupina partizanov, in na podlagi pismenega naloga izbrala med številnimi fašisti oziroma pripadniki zloglasnih formacij »Brigate Nere« nekaj najhujših krvnikov, ki so se odlikovali po svojih grozodejstvih in teroriziranju tamkajšnjega prebivalstva. Nekaj so ijh izpustili, dva sta zbežala, U fašistov pa je bilo likvidiranih. Predsednik sodišča je pri tem tudi dejal, da je do usmrtitve prišlo kljub intervenciji lokalnega CLN, kar naj bi dokazovalo, da je bila likvidacija fašistov protizakonita. Prvi je bil zaslišan Bruno Travani, bolje poznan pod imenom komandant Zambo. ki je v začetku svojega govora prikazal vsa grozodejstva fašističnih krvolokov. Najprej je omenil, kako so fašisti aretirali neko mater in ji zagrozili, da jo bodo ustrelili. če se njen sin takoj ne predstavi na njihovem poveljstvu. Ko se je sin predstavil, so ga ustrelili, poleg njega tudi njegovo mater. Povedal je. kako je bil ubit komandant Mosca. ki so ga fašisti zvabili na razgovor, potem pa ga iz zasede ubili. K truplu so nato pripeljali njegovo ženo in vpričo nje sezuli mrtvecu čevlje ter se naslajali ob bolečini nesrečne žene. ki je bila noseča. Nato so jo zaprli, jo zaslišali in pri tem tako mučili, da je nesrečnica splavila in morala ostati 43 dni v bolnišnici. kjer so jo komaj ohranili pri življenju. Komandant Zambo je omenil tudi nekaj vojnih dogodkov. Opisal je epizodo z dne 28. aprila 1945, ko je prišlo, do spopada med fašisti in partizani pri Azzanu. V akciji je proti številno močnejšemu in bolje oboroženemu sovražniku padlo 6 partizanskih borcev, 6 pa jih je ostalo ranjenih na terenu. Fašisti so najprej onečastili trupla padlih borcev, nato pa naložili ranjence na oklepna vozila in jih odpeljali do mosta pri Cor-vi. kjer so jih zmetali v reko. Cez nekaj dni so tamkajšnji ribiči potegnili trupla iz vode. Posebno presunljivo je bilo pripovedovanje o mučeniški smrti invalida prof. Terza Drusina - Alberta, ki je bil za vojaške zasluge odlikovan z zlato medaljo. Prof. Druaino so fašisti ujeli 2. decembra 1944. leta, ga odpeljali v zapor, kjer so ga strahovito mučili. Ko so partizani zvedeli, da je zaprt in kaj z njim počenjajo. so ponudili nemškemu poveljstvu 5 nemških častnikov, ki so jih imeli partizani ujete v zameno za njegovo osebo. Toda neka druga fašistična banda, ki ji je poveljeval neki Cape-lin. je zvedela za *a predlog in še preden je prišel odgovor, so nesrečnega Drusina odvlekli iz zapora ter ga začeli vozariti po vaseh, kjer ga je prebivalstvo poznalo. Med pretepanjem so fa suvali v gostilne in ga vla-ili po trgih, dokler ga niso do kraja izmaličili. Končno so ga odpeljali na most čez reko Livenzo ter ga vrgli v vodo. To je seveda le nekaj primerov fašističnih grozodejstev Kot so izpovedali tudi drugi obtoženi partizani, predvsem komandant divizije Fornasin, so fašisti kradli in ropali po vaseh okoli Pordenona zažigali hiše in pobijali nedolžno prebivalstvo. Zato je bilo na nekem sestanku komandantov brigad tudi sklenjeno, da bodo vsakega pripadnika zloglasnih »črnih brigad« na mestu usmrtili, če ne bo takoj izstopil iz omenjenih formacij. Izredno zanimiva je bila izpoved kontandanta divizije, ki je izčrpno prikazal tedanji položaj. Pordenone je bil važna -strategična točka, pred vsem zato. ker So se morali Nemci pri svojem umiku nujno dotakniti tudi tega mesta. Iz Pordenona vodijo namreč najugodnejše poti proti severu in je bila naloga partizanov, da jim umik preprečijo. Partizanske edinice so vkorakale v Pordenone 30. a- tudi nekatere na dosmrtno ječo in pri katerih se je po prila zjutraj, potem ko so jih ' ' še ponoči obstreljevali topo- ueč kot desetih letih izkazala nedolžnost obsojencev, tako da se danes javno razpravlja o tem, kdo bo tem nedolžnim ljudem plačal odškodnino. Pa še nekaj! Ali so pri vi nemški posadke, ki je bila v mestu in ki se je pod varstvom 17 tankov končno le umaknila. Čeprav je bil Pordenone v partizanskih rokah, je še vedno obstajala nevar- »M.V.« zbrali statistične P°-! "ovno ^rnda v* P°' datke o urn, koliko itaiuan- da b, mes(o 2asesd°. >j>Pa nemške čete, ki so se umikale pred zavezniki. Okoli Pordenona so bile namreč edinice divizije »Goertng«, 90. oklopne divizije in 26 pehot-E K. skih državljanov iz obmejnih krajev bi moralo deliti usodo obtoženih antijašistot) in partizanov iz Nadiške doline, ker so se borili, da ti kraji ne bi bil tieč sestauni del italijanskega sestavnega ozemlja? Ah se na pri «M. V.» še spominjajo manifestacij desettisočglavih množic po ulicah Trsta in Gorice v letih 1945, 1946 in 1947. ki prao gotovo niso manifestirale želja »M.V.« glede državne pripadnosti svojih krajev! Koliko procesov in kako dolge-bi morale biti obtožnice, če pomislimo, da vsebuje samo spis proti 50 antifašistom več kot 3000 tipkanih strani? (Nadaljevanje na 4. strani) Malenkov povišan MOSKVA, 5. — Moskovski radio je v neki svoji današnji oddaji omenil bivšega ministrskega predsednika Georgija Malenkova kot «prvega pori-predsednika sveta ministrov z*SSR». Doslej so govorili o njem samo kot o ministru za elektrarne in podpredsedniku vlade. »FOMIKHI l)!»KVi Na današnji dan Je leta 1936 umrl Emil Adamič, slovenski skladatelj. w Danes, TOHEK 6. decembra Miklavž. Vladovi ta Sonce vzide ob 7 30 in J■ ' *$ 16.21. Dolžina dneva 8.51. vzide ob 24.00 ln zatone ob 12- ■ Jutri, SREDA 7. decembra Ambroži J, Veseli n _ SKUPEN SESTANEK KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV «flsjQ)> jn «Vulcania» NA AVSTRIJSKO ITALIJANSKIH RAZGOVORIH NA DUNAJU ENOTEN NASTOP V OBRAMBO interesov našega kmetijstva Sprejeta resolucija z zahtevo po imenovanju pravičnega zastop stva kmetovalcev v predsedstvo in v organe Trgovinske zbornice V nedeljo dopoldne je bil i koordinacija v posameznih na sedežu KZ v Trstu skupni | akcijah in pobuda, ki bi mo- sestanek odborov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, na katerem so proučili najvažnejša vprašanja, ki se tičejo kmetijstva na Tržaškem, predvsem v zvezi z zadnjimi imenovanji v organe trgovinske zbornice. Na sestanku, kateremu je predsedoval predsednik Kmečke zveze tov. Josip Skrk, je najprej spregovoril tajnik KZ tov. Mirko Kosmina, ki je v daljšem govoru prikazal vsestransko zapostavljanje kmetijstva in ugotovil krivice, ki se dogajajo kmetovalcem, posebno še glede zastopstva v trgovinski zbornici. Zato je V tem položaju bilo nujno potrebno zavzeti skupno stališče in započeti skupno akcijo v obrambo interesov kmetovalcev in kmečkega gospodarstva sploh. Končno je predlagal, naj bi obe organizaciji sprejeli resolucijo, ki bi zajela ta vprašanja. Predsednik Zveze malih posestnikov Grbec je pozdravil odbornike Kmečke zveze ter v svojem govoru poudaril nujnost, da se javnosti prikažejo krivice, ki se dogajajo kmetom. Pri tem je omenil razlaščanje zemljišč v Zavljah, problem mlekaric itd. ter izjavil, da se popolnoma strinja s predlogom Kmečke zveze, naj se sprejme skupno resolucijo glede vprašanja imenovanj kmečkih predstavnikov v organe trgovinske zbornice in pri tem dejal, da bi bilo treba še nadalje intervenirati pri oblasteh, da se to vprašanje reši tako, da bo zadovoljilo večino kmetovalcev na Tržaškem. Dr. Oblak je nato predložil osnutek resolucije ter pri tem poudaril nekaj bistvenih vprašanj, ki se tičejo našega kmetijstva. Tako je omenil zaostalost kmetijstva, ki propada. čeprav je v največji bližini dober trg, kjer kmetovalci lahko pod ugodnimi pogoji plasirajo svoje pridelke. Poudaril je zahtevo, da je treba kmetijstvu posvetiti večjo skrb, in sicer s poukom, z večjim kontaktom s kmetijskimi ustanovami, predvsem pa z direktnim sodelovanjem kmetov v organih, ki se bavijo s kmetijstvom. Brez dvoma je pri tem eno izmed najvažnejših vprašanj rala izhajati prav iz trgovinske zbornice, kjer bi morali biti kmetovalci pravično zastopani. Posamezni odborniki so nato prikazali številne primere diskriminacij na račun kmetijstva ter poudarjali, da je le od enotnega nastopa odvisno, če bodo kmetovalci lahko uveljavili svoje upravičene zahteve. Predsednik Zveze malih posestnikov je predlagal, da bi obe kmečki organizaciji, ki predstavljata ogromno večino kmetovalcev na Tržaškem, to je Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, organizirali po vaseh skupne sestanke, na katerih bi med drugim razpravljali tudi o zastopstvu kmetov v trgovinski zbornici in drugih organih, ki se bavijo s kmetijstvom. Odborniki so se končno zmenili, da bodo predstavniki obeh organizacij sestavili skupno resolucijo, medtem ko se bodo o ostalih konkretnih vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva na Tržaškem pogovorili na enem izmed prihodnjih sestankov. Ožji odbor je včeraj sprejel naslednjo resolucijo; Spričo dejstva, da niso bili upoštevani predlogi in upravičene zahteve kmetovalcev Tržaškega ozemlja v zvezi z imenovanjem zastopnikov kmečkih interesov v Zbornici za trgovino, industrijo in poljedelstvo, sta se 4. decembru 1955 sestala na skupni seji izvršna odbora Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov in ugotovila: 1. da je bil pri imenovanju predstavnikov za kmetijstvo v Zbornico za trgovino, industrijo in kmetijstvo storjen še eden izmed mnogih primerov zapostavljanja in podcenjevanja kmečkega gospodarstva', 2. da kmečko gospodarstvo v primerjavi z drugimi dejavnostmi nazaduje, čeprav obstajajo objektivni razpo jni pogoji in to predvsem zaradi pomanjkanja koordiniranih pobud in zaradi nesodelovanja oblasti s predstavniki kmetovalcev; 3. da se nadaljuje še vedno socialna in še posebpo nacionalna diskriminacija ndpčam kmečkemu žinlju v nasprotju z določili posebnega statuta skupSCina kovinarjev delavske zveze Napoved stavke v obratih ČRPA S stavko bodo delavci protestirali proti prekinitvi pogajanj glede doklade za menzo Snočl je bila v dvorani v Ul. Vecellio skupščina kovinarjev Delavske zveze, na kateri so razpravljali o vprašanju doklade za menzo, ki se je ponovno zaostrilo, ker so industrijci odbili zahteve sindikalnih organizacij. Delavci so sklenili, da bodo jutri stavkali v vseh obratih CRDA ter se s tem pridružili stavki, ki sc jo za jutri od 15. do 17. ure že napovedale v obratih CRDA v Tržiču vse tri sindikalne organizacije. Danes se bodo predstavniki Delavske zveze obrnili na Delavsko zbornico s predlogom, da se tudi ona pridruži stavki, tako da bi bila enotna kot v Tržiču. O podrobnostih stavke se bodo dpmenili danes. Boženi zavoji za otroke obč. nameščencev Sindikat občinskih nameščencev Delavske zveze bo tudi letos o božiču obdaroval otroke nameščencev in sicer članov in nečlanov. Vsi nameščenci, ki imajo otroke od 3. do 12. let starosti, naj se do 10. t.m. prijavijo na sedežu sindikata na tržaškem županstvu vsak dan od 8. do 13. ure, ali pa na sedežu sindikata krajevnih ustanov Delavske zveze v Ul. Zonta 2 vsak dan od 17. do 19.30 ter pri sindikalnih zaupnikih oddelkov. Znižanje števila odpustov v oblačilnem podjetju Genel Včeraj so bila na sedežu Zveze industrijcev pogajanja o odpustih v podjetju Genel. Sindikalni organizaciji sta dosegli, da je podjetje skrčilo število odpustov od 15 na 10, in sicer z odpovednim rokom do 2. januarja 1956. Zdravstvena oskiba upokojencev pri INAM Zaradi omejevanja zdravstvene oskrbe upokojencev je tudi tajnik Delavske zbornice Bazzaro posredoval pri glavnem ravnateljstvu INAM v Rimu, kjer so mu zagotovili, da bodo uživali v Trstu upokojenci enake dajatve in usluge kot delavci in nameščenci, ki so še zaposleni. Ker se te obljube še niso uresni- Na to intervencijo o Cesar; Storžek — Ljuoo itucu,.; Sladko-nedec — w,oj an Bolčina; Cipek — novica 4-ukeš; Boter Slama — Stane Raztresen; Čarovnica — Zlata -,-o-oško-va; Škrat — Josip Fišer, V vlogah palčkov in živalic nastopajo; Colja Danica, Colja Stojan, Kenda Lidj a, Mikuluš Anica, Mikuluš Boris, More l Pavel, S iškovič Tatjana. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11 v sredo od 1. do 13. in od 17. do 19. ure ter v četrtek od 11. do 13. ure. V četrtek od 14.30 dalje pri blagajni dvorane. violino v D-duru: 18.30 Pesem brez besed; 1 ®;*° , . 19,00 tenorista Pavla Pokornvi • Elgar: uvertura iz koncerri pj. kaigne: 19.15 Zdravniški veat- 19.30 Pestra glasba: 20.uv 20.05 Veseli motivi; 2021/ Slovenske filharmonije; Ji-1 gusto Castaldo: *papa,v,."^30 nard«. igra v 4 dejanju}- Lg Večerne melodije: 23.00 H ^ Koncert v a-molu za 4 »IIr Koncert v a-orkester. ■r 11 s« i' 1. IS. H Avto brez Šoferja podri dva mladeniča Okoli 16.30 je trgovski potnik Alberto Sacrini, star 32 let in stanujoč v Ul. Timeus, ustavil svoj «Fiat 500» v bližini stavbe št. 30 v Ul. Venc-zian in izstopil. Nekaj trenutkov kasneje se je njegovo vozilo samo od sebe pognald in zavozilo naprej dokler ni na križišču z Ul. del Bastione zašlo na pločnik in podrlo, na Ua 21-letnega Luciana Fornasara iz Ul. Qiustinelli in njegovega znanca 17-letnega Franca Spolverinija iz Ul. Galle-ria, ki sta se pogovarjala na pločniku. Oba so morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico in medtem ko so Spolverinija po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo o-krevanja v 3 dneh, so morali Fornasara pridržati zaradi zloma desne noge na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo ozdravel v 30 dneh Po trčenju v mladeniča je avtomobil nadaljeval pot po pločniku in nato po cesti ter se končno ustavil sredi ceste. Vojna škoda V KMETIJSTVU IN NEPREMIČNINAH Posredovanja in informacije, pri: A.T.A. - Ul. S. Nicold 3/a Tel. 38-733 Zajčje dlake izdale tatu Okoli 9. ure 2. t. m. je 52-letna Josipina Zuljan z Reške ceste opazila na sosedni njivi človeka, ki se je hotel s košem, pokritim s prtom, oddaljiti. Zenska je takoj vzela s seboj psa in se približala možu, ki je koš spustil na tla in izginil v temo. Zadevo je ženska prijavila policiji, ker je opazila, da je njenih 6 zajcev zmanjkalo, medtem ko so trije ležali ubiti na tleh. Policija je uvedla preiskavo in na podlagi blaga, ki je bilo v košu (10 kg krompirja, par škornjev, likalnik in jedilni pribor) identificirala neznanca za 49-letnega Giovannija Mazzarolija iz Ul, Domus ci-vica 13. Do identifikacije je precej pripomogel 56-letni Anton Vertovec z Reške ceste, 'ftliitltMi bo prišel v sredo 7. decembra v malo Rossetti-Jevo dvorano, ki bo za to priložnost posebej okrašena od znanega slikarja Milka Bambiča. Začetek ob 21. uri. Sprejem daril v sredo popoldne od 16. do 18. ure in pred začetkom prireditve. KINO Rossetti. 15.30: »Lepotica iz Kima«. Silvana Pampanini. Alberto Sordl. Excelsior. 15.00: «Ka-dar je žena na počitnicah«. Ma-rilvn Monroe. Tom Ewell. Fenice. 15.00: «Perverzneži», Ste-wart Grarvger. Jean Simmons. Nazlonale. 15.00: «Nasilni možje«, Glenn Ford, B. Stanwyck. Filodrammatico. 13.00: «Ljnblmci s petih morij«, John VVavne, Lana Turner. Supercinema, Zaprto zaradi ob nove. Arcobaleno. 16.00: »Celica 2455 — hodnik smrti«, po Chessmano-vem romanu, VV. Campbell. K. Campbell in K. Grant. Mladini izpod 16 lela prepovedano. Astra Rojan. 16.00: »Naročen zločin«. Dane Clark, B. Lee. Cupitol. 15.30: »Zadnjič, ko sem videl Pariz«. E Taylor-in Van * Johnson. - •Crlstallo. 16.00: «Dve ženi in čistokrven konj«, VValter Bren-n.a-n,-J-eanne -Crain.. Grattacielo. 16.00: «Nismo angeli«. H. Bogart: P Ustinov Alabarda. 16.00: «S karavano proti iugu«, Tyrone Povver in Su-san Havvvard. Ariston. 16.00: «Meč in roža«, po Dispeyu. Armonia. 15.00: «Lovec na srečo« J Derek, J Evans. Aurora. 15.15: «Očka Dolgokrak«. Leslle Caron in Fred Astaire. Garibaldi. 16.00: «Billy levičar», Lasn. La Rue. Fuzzi. St. Johr\. P. Stewart. Ideale. 16.00: »Napad na Kansas P.-cifkc«, Sterling Hayden. Impero. 16.00: «Glas obrekovalcev«, Gene Tierney, Leo Genn Italia. 16.00: «Do-lina kraljev«, Eleanor Parker. R. Taylor. S. Marco. 16.00: «Kapitan Kidd«, Ch. Laughton, B. Britton. Kino ob morju. Zaprto. Moderno. 16.00: «Vitezi okrogle mize«, Robert Taylor, Ava Gardner in Me" Ferrer. Savona. 15.30: «Robinson Cru- soe«. Da-nn 0'Herlihy. Vlaie. 16.00: «Satank, smrtonosna puščica«. J. Pa.vne, R, Cameron. Vlttorio Veneto. 15.30: «Crn fascikel«. Antoine Belpetre. Lea Padovani. Jean Mac Borv. Azzurro. 16.00: »Haitski ribič«, Jahn Agar. Rosemarie Bovve. Belvedere. 15.30: «Roparji sonca«, . G. Ford. Marconi. 16.00: »Kraljevi mornar-ji«. M. Rennie, H. Hurrter. Massimo. 16.00: «Pekel v Dien Bien Fuju«, Jack Sernas. Lisa Monteili Novo cine. 16.00: «Veseli klateži« Stan L^urel, Oliver Ha-rdy. Odeon. 16.00: »Julletin greh«. J. Marate in Dann Robin. Radio. 16.00: «Tujec v domovini«, G. Montgomerv in A. Stevcns. Venezia. 15.30: «Belčevo bodalo«, . R. Scott. Skedenj. 18.00: «Gia-n«i In PI-notto v čarobnem vrtu«. Kino na Opčinah. 18.00: »Pastirica in dimnikar«. 11.45 Komorna •tla** --m Glasbeni album; 1445 kulturna kronika; 18.30 za otroke: 19.40 Giao™ in njegov kvintet: 21.05 n.,^ taža iz Pariza; 21.25 ajpa koncert, dirigira Leon*r T,wjlte stel-n, sodeluje orkester filharmonije. ■i «> 1» 11 K 4, ,Slovenska poročila: 8.30. 11.10. 14.30 19.30 In 23.30. llivalska poročila: vsak <•” 311 211 ,« 11.38. Italijanska poročila: 6.15. 19.00 m 23 00 g,,, 6.00 Jutranja glasba; J-J? ,ia-ledar. vremenska napov^u-pro poved časa; 7.05 Glasba za .j 30 jutro: 7.30 Za naše zen*. .[45 Od menueta do valčka. , Operne uverture: 12 00 ‘‘.^.upje pesmi: 14.40 Kultu-rno lbo-na Primorskem: 14.50 NC» rov Emila Adamiča; D-‘v,#: in črno; 17.30 E. hct^?i8.00 «Zbogom orožje« (IV nan.i- jc| Jean Sibelius — ob 90. r^uka njegovega rojstva; ISAO Sfr)tj. glasba: 19.15 Šport; 20-mentalne melodije z je David Rose: 20.30 Seir*Lien v Jevi-č Prokofjev: »Zal.r11" lJ(1j|H tri oranže«, opera v 22.38 In 10 slikah 3 prologom. Plesna glasba. M.ll V 14 š 12* 327,1 m. 202,1 I« 212,4 ^ Poročila ob 5.00. o.0U . 13.00, 15.00. 17.00. 19.00. za.v • jj 11.00 Radijski koledar; ^ Gospodinjski nasveti; * giov*11! poldanaki koncert; 12.0U j,r(dtil ske narodne pesmi ^ P flr* Luke Kramolca in Rin*p Ct0" la: 12.40 Triie nokturni '• jjetno pi-na; 13.30 Melodije za.(iT-Lpo-razvedrilo; 14.35 2ele'i s sb»* slušajtel: 15.15 Zabavna * y/. 15.30 Utrinki iz literature ]ftl Faulkner: Cast - I : , 1610 ’ orkenter H. Ha-gestedt; ‘ j posvetu opernih melodij; 1 najst minut skladb z« upi' 18.30 Športni tednik; 20- - ,gra certmi valčki: 20.30 Rad|J' joSPe - G. Pugnetti Zadnji Catrl; 21.30 W. A. (DlsO* dalni kvartet v C-duru tjieSn> nant); 22.15 Zaplešim0 glasba). IHMtVi/lJ'1 j|U 17.30 Za žene: l«-!’ 'J Gl% tedenskega sporeda; 2»’ ,cfr' beni variete; 21.45 f'1? pfeV»' avto«; 22.15 Iz šole za jalce. mladini letuš „TRŽAŠKA KNJ1‘ GARNA“ je pripravil za praznike 10 razW’ nih vsebinsko peitrt!f in bogatih knjiži1 zbirk po močno nih cenah _—.— Razveselite svoje maM0* TRSI - Ul. Sv. Frančiška 20 Izlet SPDT na Grmado. V četrtek na praznik dne 8 t. m. priredi SPDT izlet na Grmado. Odhod z glavne železniške postale ob 13.30 do Devina. Zbiranje četrt u-re pred odhodom. Darovi iti prispevki Ob 10. obletnici smrti očeta Milkoviča, daruje družina 1000 lir za Dijaško Matico. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKF. Dne 4. in 5. decembra 1955 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo te 9 oseb. poroka pa je bila 1 POROČILA STA SE: geometer Llvio Margon in prodajalka Olga Zuoca. UMRLI SO: 58-1 etna Marija Mahne vd. Va-tta, 55-letni Mar-cello Ambrosi, 74-letna Ivana Metila vd. Pečar, 55-leLni Josip Oštir, 77-letna Olga Bereri-gan por. Mauro. 69-ietni Andrea Giu-rioin, 73-letna Alma Parigi por Faochioetti, 85-letna Viktoriji Kavčič vd. Loeffler. 94-letni Lui-gl Viti. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 10, najnižja 7,8. ob 17. url 8,1 stopinje, zračni tlak 1030,9 raste veter zahodnik 3 km na uro, vlaga 83 odst., nebo 6 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,2 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zonl. Ul. Setteforitane 2; Mar-chio. Ul, Ginnastlca 44; Rovls, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovljah in Nlcolt v Skednju. TOREK, 6. decembra 1955 IRMI' fOMlAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Po tujih krajih; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Operna glasba; 13.30 Glia ba po željah: 17.30 Plesna glasba; 18.00 Čajkovski: Koncert za r h s » Ul. sv Frančiška 20/11L tel. 37-338 sprejema lo> serate male (iir-|0 oglase, osmrtnic« •“ . 40 od 8. do 12.30 m °a lo* 18. uro. TURISTIČNI URA^fl ADRIA EXPRE$ a . Tel* 292 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani THST — UL LOK I I i — TKA- -*61"41 specializirana za izdelavo motorjev DieseL “^^'"vin, podjetjih revizije, mehanične izdelke, »bde avtogeno m elekt učno varjenje. #trojev Popravila na krovu: motoijev Diesel, p»rn tlin*kll' tn kotlov ter vseh pomožnih naprav pri v strojih In napravah na krovu. ZAHVALA Vsem vaščanom, ki so nam ,kakorko'1 in sočustvovali ob tragični smrti nasi r Maria in Ieana Kosul«* 1 ter jih spremili na zadnji poti, se toplo zahv nmTZlNA KOSIJT'* ^NEDELJSKE PROSLAVE NA STADIONU WPRVI MAJ” Deset let obstoja in delovanja prosvetnega društva «1. Cankar» Nastop moškega in mešanega zbora, tamburašev, dramske skupine, •‘•citatorjev in solistov - Pozdravni nagovor predsednika društva .prosvetno društvo '■»nkar* je v nedeljo s svojim •obro uspelim nastopom doce-j* izpolnilo naše pričakovanje, b proslavi svoje desetletni-nam je društvo v dvorani ‘® »tadionu »Prvi maj» nudi-^ skrbno izbran in dobro iz-,l,jon spored, ki je mnogošte-*'ltto občinstvo — dvorana je ^la do kraja polna — pran Prijetno iznenadil in navdu-Jil' V*e to je dokaz, da naše ludstvo ljubi in ceni kultur-"'hprosvetno delovanje naših ^■Uštev, je dokaz, da je mo-toč* z ljubeznijo, požrtvoval-"ajfjo, vztrajnostjo in zaved-"astjo marsikaj napraviti. Prireditev se je začela z *t>orno recitacijo najmlajših, ^ jo je priredila Olga Bano-®*. Ze ta posrečen uvod je u-''■Vaiil med občinstvom tako 'izpoloienje, da je pozorno 'ledi (o vsemu ostalemu pro-»»mu, ki je bil zelo pester 1,1 Ici je vse zadovoljil. . Prof. Andrej Budal pa je v "Renu Slovenske prosvetne k,:eze čestital ob desetletnici “ftiitva ter izrekel želje za j *8#,e uspehe in napredovanje "i njegovi nadaljnji poti. j Predsednik društva tov. Vr-J e6 je v kratkih besedah go-Coril o desetletnem delovanju bhštva, pri čemer je pouda-hl. da je preteklost, ki segd | l^eč nazaj preko teoa deset-'tja, tesno povezana s pro-•iaoo. | i *Korentne našega prosvet-l ^Oa društva in njegovega de-| Pl'onja,» je poudaril tov. Vr-■'! ”ee, »segajo daleč v prva le-med dvema vojnama in po-j °®ni smo, l$o se spominjamo tudi onih lit, ko je fašizem Sreprečil sleherno slovensko Jalturno delovanje in so sta-'*jšt člani današnjega prometnega društva »Ivan Can-I '0r» pogumno prebrodili vse sPyralne viharje, ki so nam uničiti našo pesem in ,, 5edo, ki so hoteli uničiti *** same. Vsestransko dru-'‘feno delovanje, ki je do le-1627 bilo vedno živo pri Jakobu, ni po zaslugi teh j ^cem in vsem članom, ki J® s« ob vsaki priliki zaveda-svoje dolžnosti, ter vsem ki so pri delu društva p oma- jali. Spored je obsegal še recita JMe, nastop moškega in obeljenega .mešanega pevske-Sf zbora, nastop tamburaške jPhptne, skupen nastop mo-i*0a zbora in tamburaške in veselo enodejan- ki našemu sedanjemu mlademu rodu. Na nas vseh je sedaj, da se tudi mi vprašamo, če je vsak izmed nas storil svojo dolžnost ne samo tedaj, temveč tudi v današnjih dneh.» IZ KOPRA Otvoritev razstave o zdravstvu na Primorskem V poslopju novega proti-tuberkuloznega dispanzerja v Kopru so v soboto odprli razstavo «10 let zdravstvene in socialne dejavnosti na Primor. skem». Razstava prikazuje razvoj zdravstva od NOB do danes. Pri svečani otvoritvi so se zbrali skoraj vsi zdravstveni delavci in partizanski zdravniki iz Primorske in nekaterih drugih področij Slovenije. Direktor okrožnega higienskega zavoda v Novi Gorici dr. Franc Marušič je poudaril velik pomen partizanske zdravstvene službe, na kateri je slonel skoraj ves poznejši razvoj zdravstva na Primorskem. Med drugim je dejal, da se je zmanjšala umrljivost na Primorskem od 13,4 ljudi na tisoč prebivalcev v letu 1949 na 10,5 v letu 1954. Istočasno se je zmanjšala tudi umrljivost dojenčkov od 8,5 na 4,5. po ogledu razstave, ki je razdeljena na več oddelkov, so odšli gostje v Izolo, kjer so prisostvovali otvoritvi novega rentgenskega oddelka ter v Piran, kjer so odprli otolo-ški in infekcijski oddelek. Slovesnosti v Piranu se je poleg predstavnikov obeh o-krajev na Primorskem udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Marijan Brecelj. Okrepitev pomorske proge Jadransko morje - Pakistan Pomorska zveza med Jadranskim morjem, Jndijo, Pakistanom, katero vzdržuje e-gipčanska družba MISR, bo v pnnodnjih dneh povečana. »'•nik «Ismaili$» bo namreč zamenjala moderna motorna ladja «Port Said». Do te zamenjave je prišlo zaradi prevozov večjega števila železniških vozov, katere bo ome-niena družba prepeljala na osnovi madžarsko-egipčanske. ga sporazuma. Parnik »Ismai-lla» bo odslej plul na progi Trst Aleksandrija - Beirut. Moški zbor alvan Cankar* s tamburaši in mešani zbor med nastopom % Kot smo že poročali, bodo prihodnje leto delavci SELAU začeli z raznimi deli za oalor<;acijo obale med Grljanom in Sesljanom. Glavna dela se bodo nanašala na ureditev tiovih dohodnih poti in stez od glavne ceste do kriške o-bale, kot tudi poti ob obali sami, kjer je v nekaterih krajih prehod skoraj nemogoč. Na skici vidimo začrtano pot, ki jo bodo zgradili od glavne ceste pri gostilni »Alla Co-stiera do obale V NEDELJO DOPOLDNE SE JE VRNIL MED SVOJCE V TRST Mornar Bruno Rota pripoveduje o svojem brodolomu in rešitvi hi dni na bornem splavu na odprtem morju * 14 ladij je videl pluti v daljavi in nobena ga ni opa• zila-Največje trpljenje: pomanjkanje vode ■ Razglednica rešiteljev najbolj dragocen spomin Bruno Rota je navaden mornar, toda kljub temu je bil včeraj osrednja točka in glavna oseba zanimanja večje skupine ljudi, novinarjev, fotografov, sorodnikov, prijateljev in stanovskih tovarišev. Kako tudi ne, saj je, kot vemo, bil junak, o katerem je pred dnevi pisal ves tisk. Bruno Rota je namreč mornar trgovske ladje «Patrizia», ki se je pred mesecem dni potopila sredi Egejskega morja. Ko se je včeraj zjutraj vrnil v Trst, se je na kolodvoru zbrala precejšnja množica, da bi videla moža, ki je vzdržal na splavu polnih trinajst dni, dokler gg ni rešila češkoslovaška trgovska ladja «Lidice». Po pozdravih, objemih in čestitkah na kolodvoru, so Bruna Roto odpeljali na sedež pa-roplovne družbe, kjer se je razvil drugi del programa ob njegovi vrnitvi in kjer so se vrstila vprašanja v zvezi z njegovo rešitvijo. Prav gotovo bi bilo težko zabeležiti vse, kar je Bruno Rota povedal o svojih doživljajih onih trinajstih dni, ko je bil sam samcat prepuščen na milost in nemilost morju, posebno zato, ker je zaradi raznih vmesnih vprašanj skakal s predmeta na predmet, z dogodka na dogodek, od vtisa do vtisa itd. Vsekakor pa je ponovil to, kar je že pove- fuPine. ji ®ve recitaciji sta bili dobro J* občuteno podani. Tov. E-J® . Kerševan je recitirala ^nkarjevo »Nebesa pod Tri• jfjrhoma, Emilijana Jurca pa ’ ■ reflorčičeoo »Na potujčeni ‘"hUi». Moški zbor je pod vodstvom povodja tov. Švare zelo do-,f° izvaja! vse svoje pevske „°clce, nekatere pa je moral Od ZASEDANJV CENTRA 7A Zastarele zakone o prehrani je treba zamenjati z novimi Vlada premalo nadzoruje poetiko cen. kjer so grosisti (primer olje!) pogoslo gospodar položaja * Mlekarne naj bi upravljale občine i« ti zahtevo občinstva po novi-, - Prav prijetno nas je izne-! l tudi obnovljeni mešan Jc,,ski zbor z zelo dobrim po-panjem in želeli bi, da bi e še dalje razvijal m spopol-”*»al. r ^ veselo enodejanko «Dva ^irtsencas nam je dramska uPina nudila uro prijetne-4|a razvedrila in zabave. Re-hioramo, da je bila igra v in Prav dobro podana - nekateri so pokazali res r,,,i igralski talent. ,, posebno pa je občinstvo išilo izvajanje tumbura-* skupine ter njen skupni ®top z moškim pevskim zbv-r#r ho lrfl' Tudi tamburaško skupi- t,0 ^adi tov. Švara in njego-,, Požrtvovalnost je občin-snagradilo z burnim plo-p**jem že takoj, ko se je ozal. Zadnja točka, Haj-^'houo eJadransko morje*. in 0a je pel moški zbor s hcren'ljavo tamburašev, pa je občinstvo tako učinkovali da so jo morali ponoviti aplavzov ni bilo ne konca \kraja. proslavo so razdelili H * nagrade zmagovalcem eniškega turnirja in takega turnirja, ki ga je “v0 organiziralo v okvi-(j Proslave svoje desetletnice j- teh dveh turnirjih in o rija0ova(cih smo že svoj čas }n zato ne bomo tu po- lj»ke imen zmagovalcev. **, ki so se udeležili ne-proslave, so izrazih “'iji’ na^ *>i nam Prosvetno ilVo »Ivan Cankar» in tu- Pred dnevi smo na kratko poročali o zasedanju državnega centra za prehrambene študije, ki je bilo v Trstu in katerega so se udeležili predstavniki občin največjih italijanskih mest. Na tem zasedanju so razpravljali predvsem o ukrepih, zakonih in pravilih, ki bi uh morala podvzeti državna oblast za uravnovesenje cen prehrambenih artiklov, in o borbi za novo politiko cen na prehrambenem področju. Predvsem so ugotovili, da bi morala vlada načeti vprašanje obnove zakonov o cenah, u-stanovah itd-, ki se ukvarjajo s prehrano, da bi morali izdati nove zakonske predpise o trgih za prodajo sadja in zelenjave, urediti predpise za centralne mlekarne in predvsem urediti vse zakone in predpise glede cen v zvezi z veliko razliko, ki obstaja med cenami na debelo in cenami na drobno. V zvezi s tem so se še posebno zadržali pri vprašanju povišanja cene jedilnega olja, o čemer smo v našem listu tudi že pisali. Značilno je da so tudi na tem zasedanju u-gotovili, da je bilo povišanje cene olju posledica ne samo zmanjšanja letošnjega pridelka oljk, ampak tudi neustreznih zakonskih ukrepov glede dobave olja trgu na drobno, kjer so v večini primerov grosistična podjetja gospodar položaja in lahko diktirajo visoke cene, Prav ta primer je pokazal, da so sedanji zakoni o prehrani zastareli in ne ustrezajo koristim potrošnikov. Zato je nujno, da vlada te zakone preuredi, da bodo odgovarjali potrebam prebivalstva in ščitili potrošnike pred špekulacijami veletrgovcev, ki se v primerih, ko so kmetijski pri-delki obilni, sklicujejo na vlado, naj jim pomaga in naj odkupi odvečne količine, da jim ne bo treba znižati prodajnih cen. Ko pa je pridelek pičel, takoj zadržijo rezerve blaga v skladiščih in navijejo cene, ki jih potem nočejo več znižati. Vladni ukrepi pa so se do sedaj pokazali zelo počasni in so se izvajali vedno potem, ko so se cene na drobno zvišale. Znano je, kar se je pokazalo tudi pri olju, da vlada razpolaga z zalogami nekaterih prehrambenih artiklov, da jih lahko ob prvem pomanjkanju vrže na trg in tako prepreči špekulacije veletrgovcev. Toda ti ukrepi bi se morali izvajati takoj in ne šele potem, ko so se cene znatno povišale. In prav na tem področju ni zadostnih zakonov, ki naj bi strogo prepovedali vsako povišanje cen blaga, ki ga ima vlada v zalogi, da lahko krije potrebe trga. Na omenjenem zasedanju so razpravljali tudi o centralnih mlekarnah in ugotovili, da bi bilo najbolje, če bi te mlekarne upravljale občine. Pri nas je bilo to vprašanje na dnevnem redu že pred leti, preden je grof Marzotto zgradil na Montebelu veliko centralno mlekarno, ki dobavlja mestu največ mleka. Tedaj je imela naša občinska u-prava priložnost, da bi v Trstu zgradili centralno mlekarno, ki bi bila pod njenim direktnim nadzorstvom. Zdi sc, da šo nekateri Tržačani predlagal’ občinski upravi, da so pripravljeni zgraditi centralno mlekarno in jo upravljati skupno z občino, O tem se je tedaj mnogo govorilo. Naenkrat pa je vse utihnilo in zvedelo se je, da bo grof Marzotto zgradil veliko mlekarno, v katero bo dovažal predvsem mleko, ki ga pridela na svojem veleposestvu v Portogrua-ru. dal o svoji rešitvi in iz vsega njegovega razgovora je stalno prihajala na dan njegova največja želja v tistih dneh, in sicer voda. Iz vsega njegovega pripovedovanja bomo povzeli le nekaj dogodkov iz onih trinajstih dni. Ko se je ladja «Pa-trizia» nenadno močno nagnila, je RotO vrgel sunek v vodo. Bil je seveda oblečen in to ga je v vodi oviralo. Zato se je takoj znebil čevljev in obleke in se oprijel neke boe, ki je bila po naključju v njegovi neposredni bližini. Malo pozneje se je znašel v neposredni bližini nekega splava, ki bi ga bil rroral on sam na ukaz pomočnika poveljnika ladje že pred dnevi spraviti s palube v podpalubje in ki ga ni spravil, kar mu je dejansko rešilo življenje. Splav je bil dolg 2.80 m, širok 1.35 m, globok pa kakih 30 cm. Pustil je seveda boo, se «vkrcal» na splav in se čutil trenutno rešenega, posebno ko je slišal v daljavi glasove svojih tovarišev, ki so se rešili z rešilnim čolnom. Toda glasovi so se oddaljevali in spoznal je, da je ostal sam. Ker je bilo v splavu precej vode, jo je izplul nekaj v morje, na dnu pa je je vendarle ostalo nekaj centimetrov. Spočetka je štel dneve, one dolge dneve brez vode, brez hrane, brez vsakega dela, na majhnem prostoru, brez možnosti najmanjšega giba. Vsa zadeva ga niti ni preveč prestrašila, verjetno v zavesti, da ga bo na Egejskem morju, kjer se vsevprek križajo plovne poti, srečala in rešila kaka ladja. In res, v teh dneh je videl vrsto ladij in si za eno tudi zapomnil, da je bila španska, ker je bila tako blizu, da je razločil na njej špansko zastavo. Toda vse te ladje so šle mimo, ne da bi ga opazile. Prvih de-, set dni si je vsak dan zabeležil tako, da je z žebljem vrezal v splav znamenje. Pozneje se je tega naveličal. Tako vsaj zatrjuje, vendar je bolj verjetno, da je po desetih dneh že zgubil moč in tudi polno zavest in prešel v ono stanje, ki sicer še m smrt, ki pa hkrati ni več niti življenje. Danes govori Rota o vsem tem dogodku s precejšnjo dozo humorja, kar je po* vsem razumljivo, ko je vse to že za njim in ko si je že opomogel, toda iz vsega razgovora izzveni precejšnja izčrpanost, saj sam pravi, da je pogosto na splavu zadremal in vsakokrat sanjal kako se vozi na lepi jadrnici in pije. pije, zdaj mleko, zdaj kako drugo tekočino, torej v glavnem pije, kar je znak, da si je že v podzavesti želel pijače. Na njegovo smolo ni imel niti možnosti, da bi ujel kako ribo, pa čeprav jih je v njegovi neposredni bližini kar mrgolelo. Skušal jih je sicer loviti kar s prosto roko in enkrat mu je celo uspelo, da se je ene dotaknil, toda to je bilo vse. Ostal je brez hrane in vode ves čas. S hrbtom je ležal v nekaj centimetrih vode, ki je bila na splavu, ostali del telesa pa mu je žgalo sonce. Ponoči pa ga je tresel mraz. In kljub temu se Rota, kot izkušen mornar, ni niti prehladil. Ko so ga trinajstega dne češki mornarji z ladje «Lidice» rešili, ?o mu v spomin na srečno rešitev na neko razglednico v italijanščini napisali sledeče;, «Dragemu tovarišu Brunu Roti v spomin na njegovo rešitev! Moštvo češkoslovaške motorne ladje aLi-dice*. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Beguaski tatovi Za toliko opevane begunce ki zapuščajo pod pretvezo političnega preganjanja svojo domovino, se končno skoraj vedno pokaže, da so navadni pustolovci, in kadar se jim nudi prilika, jo tudi hitro izrabijo. 21-letni Martin Majcan m na pr. niti še trdno stopi na naše ozemlje, ko je že stegnil svojo tatinsko roko, zaradi česar je bil sicer obsojen, a le pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list. 22. oktobra letos je neki železniški uslužbenec na openski postaji prijavil organom javne varnosti, da so mu neznanci iste noči ukradli iz neke kabine suknjič in hlače, v katerih je okradenec, 40-letni Peter Primožič od Sv. M.M. Sp. hranil poleg osebnih dokumentov tudi 750 lir. Policija, ki je uvedla preiskavo je ugotovila, da tat ni iz krogov ljudi, ki so zaposleni na postaji. Nekateri so videli tistega dne okoli postaje in še posebno okoli kabine, kjer je bila izvršena tatvina, nekatere sumljive osebe. 22. ponoči pa so ilegalno prišli iz Jugoslavije trije begunci in ti so bili v pričakovanju zaslišanja v priporu. Sum je padel prav na te. Spočetka so vsi trije zanikali tatvino, kasneje pa je moral Majcan priznati, da je vdrl v kabino in ukradel suknjič ter hlače z denarjem m dokumenti. Izjavil je, da se je po prehodu meje zaradi dežja zatekel pod streho kabine in ko je opazil v notranjosti stvari, se je odločil za tatvino. Po izvršenem delu se je odpravil dalje in nekako na sredi poti je denarnico odvrgel, medtem ko si je denar pridržal. Upravni odbor sklada za zimsko pomoč, ki se je sestal na prefekturi, je sklenil, da bo delil brezposelnim pomoč v isti obliki kot lani. Brezposelnim družinskim glavarjem s svojci v lastno breme, ki spadajo v skupino »odpuščenih z dela«, vpisanim pri uradu za delo pred 31. oktobrom 1955 in redno registriranim pri tem uradu v seznamih za brezposelne vsaj 3u dni ob času vložitve prošnje, ki ne dobivajo brezposelnost-ne podpore ustanove INPS in katerih dohodki ne presegajo določene vsote, bodo izolacali enkratno podporo 6000 lir te-po 500 lir za vsakega svojca, ki živi skupno z njimi in v njihovo breme; podpora za brezposelnega družinskega glavarja in svojce lahko doseže največ 10.000 lir. Posameznim osebam brez družine (ki nimajo svojcev v breme, ki pa tudi sami niso nikomur v breme), bivajočim v Trstu, vpisanim pri uradu za delo v sezname brezposelnih, ki bodo na dan rešitve njihove prošnje še vedno brez- SKLEP1 UPRAVNEGA ODBORA SKLADA ZA ZIMSKO POMOČ Razdeljevanje zimske pomoči brezposelnim Podpora brezposelnim družinskim ooglavarjem skupno s svojci lahko doseže največ 10.000 lir, za posamezne osebe brez družine pa 6.000 lir Za to dejanje bi moral sedeti 6 mesecev v zaporu in plačati 4000 lir globe, vendar so mu priznali vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon in ga zaradi tega izpustili na svobodo. Preds. Gnezda, tož. De Franco, obramba odv. Valastro. Razpis šfipend j za študij v ZDA Študentovska organizacija «Associated Students of Stan-ford University» razpisuje za akademsko leto 1956-57 določeno stev,ilo študijskih štipendij za tuje študente. Interesenti se lahko obrnejo na naslednji naslov; ARSU Foreign Scholarship Commettee. Stan-ford University, California, USA. Prosilci za študijske štipendije ameriške ^akademije v Salzburgu, ki so že vložili prošnje zanje ali ki jih še nameravajo vložiti, naj se zgla-se 13. t.m. dopoldne v prostorih USIS v Ul. Galatti 1. Zimski tečaji so naslednji; «Zuna' nja politika ZDA» od 8. januarja do 4. februarja, ((Ameriške založniška dejavnost« od 12. februarja do 10. marca, ((Ameriška ekonomija# od 18. marca do 14. aprila. C KRITIKE IN POROČIIa ") ___i. • ~ - — Dve operni v gledališču Rossini: .Mojzes" in Puccini: .Deklica z Zapada* Bržčas zato, da izpolni nekakšna službeno dolžnost nasproti italijanskemu o-pernemu delu, ki bi sicer spalo v arhivu, je vodstvo gledališča Verdi za začetek letošnje operne sezone u-prizorilo Rossinijevo opero »Mojzes». Samo omenjeni vzrok bi mogel upravičiti predstavo dela, s katerim slavni italijanski mojster ni povedal ničesar, kakor tu-a> ne s številnimi drugimi opernimi deli, ki so svoj čn* ugajala trenutnemu o-kutu občinstva kot «modna dela», a so zatem zatonila v arhivu gledališč. Ce izvzamemo redke Rossinijeve stvaritve, kot na pr. «Seviljskega brivca», označuje skoraj vsa dela tega italijanskega skladatelja improvizirana, neproblematična, ponekod banalno učinkujoča glasba, večkrat pisana na tekst, ki bi vsaj po današnjem gledanju nikdar ne mogel služiti kot podlaga tej glasbi. Rossini je svoja dela pisal z naglico, kot da bi »iz rokava stresal», in ta naglica ni mogla biti v prid kvaliteti. V kolikor je mojster s svojo glasbo posegal na področje komične opere, je dosegel gotov uspeh, manj ti delih resnejšega značaja, med katera spada tudi »Mojzes*. Biblijski tekst, kx je nekoč našel izvrstne oblikovalce v mojstrih pred-klasike in klasike, kot so bili Carissimi, Haendel, Hagdn itd., se ne prilega Rossinijevi lahkotni, površni glasbi. Skladatelj je sicer v večji meri uporabil zbor in obogatil orkestralno partituro, vendar se pri tem ni odrekel efektnim vložkom, ki bi se prav tako dobro prilegali katerikoli njegovi komični operi, da bi ji tako dal tudi zunanji blesk in omogočil briljirati solistom. Glede na omenjene značilnosti in pomanjkljivosti »Mojzesa* je razumljivo, da so se morali vsi sodelujoči temeljito potruditi, da so delo dostojno predstavili. In s te plati kakovosti izvajanja ni mogoče oporekati. Levji delež uspeha gre na račun dirigenta Franca Capuane in izvrstnega orkestra Tržaške filharmonije. Capuana je dober poznavalec Rossinijeve opere, tako je delo v celoti in v detajlih temeljito pripravil in poiskal ter poudaril mesta, ki muzikalno izstopajo iz celote, zlasti tam, kjer sodeluje zbor, katerega je temeljito uvežbal Fanfani. Dosti »opravka» je dal *Mojzes* režiserju in scenografu, ki sla ustvarila efektne in dramatsko močne scene. Tudi Nives Poli se je potrudila, da z baletnim vložkom v lit. dejanju u-stvari več, kot je mogla glede na revnost glasbe. Junak večera je bil basist Boris Christov v vlogi protagonista. Tehnično izvrsten, izobražen pevec s prijetno zuenečim, a za vlogo Mojzesa mestoma premalo sonornim glasom. Izvrsten glasovni material ima tenorist Attilio Planinšek, ki bo oh dobrem vodstvu lahko dospel že daleč. Ima svež, lepo barvan, sonoren, mestoma še nekoliko neizenačen glas (čemur je verjetno kriva tudi trema pr-i'ega nastopa v Verdiju). Izmed ostalih pevcev naj omenimo še Annito Corri-dori, ki je s svojim dramat-skim sopranom lepo izoblikovala vlogo Anaide. Lep uspeh je pri občinstvu dosegla premiera Puccinijeve opere »Deklica z Zlatega zapada*. Romantična zgodba mladega dekleta, ki živi med pustolovci, ki jih je na divji ameriški zapad privabil pohlep po zlatu, ter efektna Puccinijeva glasba še vedno zadovoljita povprečnega poslušalca. Muzikalno je to Puccinijevo delo med vsemi njegovimi najmanj pomembno: pri tem že prevladuje »e-fekt. zaradi efekta*. V manjši meri je. tu zastopan tipični Puccinijev lirizem, zato pa je orkestralna partitura bogatejša in se dobro prilega efektnemu scenskemu dogajanju. Poleg dirigenta Capuane in izvrstno intoniranega orkestra so k uspehu predstave pripomogli predvsem odlični solisti. V prvi vrsti sopranistka Gigliola Frazzoni z zvočnim, tehnično izvrstno izvezbanim glasom, ki je prišel do veljave posebno v dramatsko izrazitejših scenah, ter s prepričljivo odrsko igro. Topel, prijeten glas tenorista Franca Co-rellija, ki je nastopil v vlogi Johnsona, je prepričal zlasti na liričnih mestih; motila je mestoma nekoliko slaba artikulacija. Izrazit Puccinijev junak je baritonist Gian Giacomo Guelfi, ki je glasovno predstavil odličnega šerifa, —r Zaqrebški glasbeniki v Trstu V teh dneh so bili v Trstu člani Zagrebške muzikalne šole, ki so snemali na tržaškem radiu na magnetofonski trak več oddaj. Zagrebški glasbeni umetniki so danes odpotovali iz Trsta v Florenco na vabilo tamkajšnjega konservatorija. V Florenci bodo priredili zagrebški solisti interni koncert in sodelovali pri oddajah radijske postaje. Med Zagrebčani, ki so se mudili v Trstu, so med drugimi tudi solisti, ki so sodelovali na koncertu Glasbene Matice prirejenem v januarju tega leta v Avditoriju. Med njimi smo opazili tudi Josipa PonykaIo (klarinet). Zvonka Ponykalo (violončelo), Jelko Brajša (sopran) in Vlada Se-ljana (klavir). SKUHAJ TRI LBTA Pl) GROZNI SMRTI TRGOVCA 0LINDA ROSA RIANCA Danes pred porotnim sodiščem razprava o Bozzolov Bozzola. ki je bii obtožen umora, je bil sicer oproščen, toda le zaradi pomanjkanja dokazov, zaradi česar je vložil priziv poselni, ki ne dobivajo brez-poselnostne podpore iNPij in ki že dobivajo v drugem polletju 1955 pomoč ECA, bodo dali na podlagi prošnje brezplačne bone za menzo za dva obeda v občinski menzi v U-lici Gambini, in sicer za mesec dni. Za posameznike brez družine, bivajoče v občinah Milje, Dolina, Zgonik, Devin-Nabrežina in Repentabor, ki dobivajo pomoč ECA m ki lahko dokažejo, da žive v u-boštvu, pa bodo izplačali enkratno podporo 6000 lir. . Obrazce za prošnje lahko dobe prizadfti v naslednjih u-radih; za bivajoče v Trstu (mestu) pri ustanovi ECA v Ul. Conti 1 ob delavnikih od 15 30 do 18.30 od 5. decembra dalje, in sicer 500 oseb vsak dan Bivajoči v Bazovici, Trebčah, na Opčinah in na Proseku dobe obrazce od 7, t.m. dalje pri občinskih delegacijah svojih krajev. Vsi tisti; ki bivajo v občinah Milje, Dolipa, Devin-Na-brežina, Zgonik in Repenta- bor, dobe obrazce pri ustanovi ECA v teh občinah od 7. decembra dalje v uradnih u> rah. Pri ECA v Trstu se lahko dobe obrazci za vlaganje prošenj družinskih glavarjev kakor tudi za prošnje za bone posameznikov brez družine. Prošnje, opremljene s predpisanimi dokumenti, se bodo lahko vlagale pri istih uradih. Datum in način vlaganja prošenj bodo sporočili z drugim obvestilom. Za podrobnejše informacije se lahko prizadeti obrnejo na urade ECA. Razdeljevanje obrazcev in sprejemanje prošenj se bo nadaljevalo nepretrgano vso zimo do 29. februarja 1956. Upravni odbor sklada za zimsko pomoč je nadalje sklenil, da bo delil podporo tudi starim Ijrdem (moškim nad 65. letom starosti in ženskam nad 55. letom), ki dobivajo s'alno podporo ECA. Datum za delitev teh podpor bo odbor določil kasneje, pri čemer bo upošteval večjo pomoč, ki jo dobe te osebe od ECA ob božičnih praznikih. 25. februarja 1953 je neki čuvaj med nočnim odhodom z grozo odkril enega najbolj, če že ne najbolj, gnusnih zločinov, izvršenih v našem mestu: v pisarni skladišča v Ul. Manzoni št. 20 je ležal mrtev na tleh trgovec Olindo Rosa Bianco. Poaojnik, ki je ležal v mlaki krvi, je imel pet ran povzročenih z ostrim kamnom in dva udarca s topim predmetom. Zločin je bil torej odkrit in tedaj se je policija spravila nemudoma na delo, da odkrije tudi zločinca. Preiskava pa ni bila lahka. Govorilo se je o neki trgovčevi bolezni, zaradi česar so preiskavo usmerili v določene kroge, a tudi tu ni bilo nobenega sledu. Aretacijam sumljivih ljudi so sledila zasliševanja in tem je nujno sledila izpustitev iz zapora. Na pomoč so poklicali tudi policijske pse in niti ti niso mogli pomagati preiskovalnim organom, ki so se vrteli v začaranem krogu Vsak aretiranec je prinesel svoj alibi in policija je ostala praznih rok. U zločincu ni bilo nobenega sledu: le umazana in krvava svilena ovratna ruta, krvav robec, par rokavic ter kamen in krvavi uteži so ostali kot neme priče zločina v skladišču. Zločinec je ostal skrit v temi in se ni z nobenim»na-pačnim korakom izdal. 2e je kazalo, da se bodo akti o umoru končali na policah poveljstva policije s pripisom ((neznani zločinec#, ko se je ponovno začelo govoriti o pre. iskavi, ki se je zaključila s prijavo porotnemu sodišču tedaj 25-letnega Giovannija Bozzola iz Ul. Madonnine. Kako je prišlo do prijave? Predvsem je tu igral glavno vlogo sum, da je Bozzola, ki je bil pokojnikov uslužbenec, ubil gospodarja iz strahu pred odpustom iz službe. Do tega je moralo priti, vsaj takega mnenja so bili preiskovalni organi, ker se je Bozzola omadeževal s tatvino 59.569 lir. To je trgovec odkril in med njima je nastal spor. Po mnenju policije pa je Bozzolo postal sumljiv tudi zaradi krvave rute, ki naj bi bila njegova. Toda obtoženec je že na policiji vse zanikal in isto je trdovratno ponovil tudi na porotnem sodišču, kjer se je 10. maja lani začela razprava. Med razpravo je bilo nešteto presenečenj. Največ pregla. vic je povzročila sodišču Lui-sina Sulligoi, žena obtoženega Sulligoia, ki se je moral skupno z Bozzolom zagovarjati zaradi tatvine 2 salam pokojnemu trgovcu. Ta mlada žena je s svojimi izjavami še bolj zapletla razpravo. Obtoževali so jo namreč, da je ona z anonimnim pismom prva obtožila Bozzola zločina. Zenska je to zanikala in grafološka preiskava je potrdila njene izjave. Spočetka je Sulligo-jeva trdila, da je bila krvava ruta Bozzolova in prav na podlagi te izjave je policija spravila mladeniča n« zatožni klop. Sicer se je tudi zanjo kaj jlabo končalo; prijavili so jo sodišču zaradi lažnega pričevanja in kasneje so jo obsodili. Sedaj pa je že v Avstraliji. Po 27 dneh razpravljanja na 47 razpravah je sodišče končno moralo Bozzola oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko ga je za posest ukradenega blaga (tako so namreč spremenili obtožbo tatvine) obsodilo na 6 mesecev zapora in na 20.000 lir globe. Za isto obtožbo je sodišče obsodilo tudi Sulli-goja na 3 mesece zapora in na 10.000 lir globe. Oba pa sta bila oproščena na podlagi amnestije. Tako je JBozzola po skoraj enoletnem sedenju v preiskovalnem zaporu 1. julija lani okoli 20. ure prišel na svobodo, truden, a vendar vesel nad srečnim koncem. Sicer mu je veselje kvarila formula «zaradi pomanjkanja dokazov« a proti tej je takoj vložil pri- ljali danes zjutraj pred prizivnim porotnim sodiščem. Dodati moramo, da je proti oprostitvi vložil priziv tudi tožilec. Sulligoj je isto storil in danes bodo razpravljali tudi o njegovem prekršku. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA 10 mesecev zapora zaradi bigamije Pred istim sodiščem so razpravljali o zanimivem primeru bigamije. Obtoženca, 25-letni Isica Babič že stanujoč v Ul. Colleggio 6 in 24-letna poljske državljanka Felikse tValczak iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti, sicer nista tila prisotna, ker sta se medtem baje zatekla v Nemčijo. Poleg obtožbe bigamije pa bi se morala zagovarjati tudi zaradi prevare sodnika, ker sta s pomočjo 4 prič potrdila z notarskim aktom, da je ženska vdova in da ni vezana z zakonom. Na podlagi te izjave sta se lahko 1951. leta civilno poročila na občinskem uradu. 22. junija lani pa je tržaška občina poslala tožilstvu prijavo zaradi bigamije. Matični urad je namreč dobil obvestile od tržaške škofije, da je Walczakova dosegla pred sodiščem v Bremenu v Nemčiji ločitev prvega zakona, sklenjenega 1945 leta v Varšavi, m da je ob tisti priliki priznale cerkvenim oblastem v Nemčiji, da njen prvi mož Jan Balijo ni mrtev, temveč da se ji februarja 1952. leta ponovno poročil. Na podlagi te njene izjave Je bilo jasno, da gre za bi-gamijo, zaradi česar so oba obsodili, pa čeprav v odsotnosti, na 10 mesecev zapora, pri čemer so tudi njima priznali pogojnost kazni brez vpisa ziv, o katerem bodo razprav- obsodbe v kazenski list. • ■ - CORISKi IN BE VELIKO LJUDI MA ANDREJEVEM SEJMU Uspelo tekmovanje traktoristov Alojzij Florenin iz Sovodenj in Miro Ferle tič iz Doberdoba zasedla 12. in 15. mesto V nedeljo in včeraj je dokaj lepo vreme privabilo na Andrejev sejem izredno veliko Število ljudi. Priznati moramo, da je bilo letos veliko vei ljudi kot prejšnja leta, in sicer zaradi prihoda velikega Števila oseb z jugoslovanskega obmejnega področja. Samo v r.edeljo je prišlo iz Jugoslavije okoli 2.000 oseb. Včeraj, v ponedeljek je pri. Slo v Gorico čez blok pri Rdeči hiši 1732 oseb, odšlo pa je do 17. ure 800 oseb. Včeraj pa je skozi isti blok prišlo v Gorico 901, odšlo pa 749 oseb- Ena izmed največjih zanimivosti Andrejevega sejma je bilo nedeljsko tekmovanje tiaktorjev na Rojcah. Sodelovalo je okoli 20 traktoristov iz goriSke, videmske in trža-Ske pokrajine. Prvo mesto je zasedel Gino Snidero iz Fo-ljana, na dvanajsto in petnajsto mesto pa sta se plasirala Alojz Florenin iz Sovodenj in Miro Ferletič iz Doberdoba. Po tekmovanju je bil sprevod po Korzu; odlikovanju zmagovalcev je bilo v dvorani »Petrarce« ob prisotnosti prefekta, kvestorja, župana in drugih predstavnikov oblasti. Na zabavišču je bilo oba dneva zelo živo. Vsakdo se skuša nekoliko sprostiti, čeprav je to vezano s stroški. •Vsaka muzika nekaj stane*, pravijo, in to za Andrejev sejem v celoti drži. Se ta teden, in vsega bo konec. Vrnili se bomo k normalnemu živ-lejnju. Nič več ropotanja in hrešičanja iz zvočnikov. Stanovalci s Korza, Travnika, Telovadnega trga in Trga Cavour se bodo oddehnili. Smrtna nesreča delavca iz podgorske predilnice Drevored, ki vodi iz Gradiške proti Gorici je bil že večkrat vzrok smrtnim nesrečam, zaradi visokih dreves, ob nje. govih straneh. V nedeljo zvečer se je tu smrtno ponesrečil 47-letni delavec podgorske predilnice Mario Jancig iz Grotte pri Farri. Jancig se je vračal po 22. uri na lahkem motorju iz Gorice proti domu. Ko je prišel na ovinek, v bližini n^gove vazi, je najbrž zaradi megle, ki se je spustila na cesto, izgubil kontrolo nad vozilom in zadel je z vso močjo v drevo ob strani ceste. Trčil je tako močno, da ga je vrglo v kanal. Bil je na mestu mrtev. Pazite na plin Ker sedaj stanovanja po veni zapiramo, občinska pod-tja v Gorici smatrajo za jtrebno, da opozorijo potroš. ke plina na previdnost pri porabi plinskih naprav. Vsak ajmanjši vonj po plinu v anovanju ali kjerkoli drugje, i treba takoj javiti na pri-ojno mesto (tel. št. 315) ob saki uri, bodisi čez dan ali anoči. Miklavževanje v Štandrežu Prosvetno društvo »Oton Župančič« iz Standreža organizira miklavževanje danes 6 ČESTITKE! V nedeljo je v vili tv. Justa v Gorici gospa NEDA JURASEK povila brhkega SINČKA Novorojenčku in mamici želijo vse najboljše prijatelji in znanci. t. m. ob 18. uri v prosvetni dvorani v Štandrežu. Darila se sprejemajo na sedežu društva danes od 16. do 17. ure. Zaradi mokre ceste padel z vespo Ko je v nedeljo okrog 23.30 vozil z vespo po Korzu Italia 28-letni Pietro Fjaneschinis iz Ul. Duca d’Aosta št. 70 v Gorici, je v bližini stavbe št. 29 verjetno zaradi mokre ceste po nesreči padel z vozila ter se precej poškodoval. Neki zasebni avtomobil, ki je takrat vozil mimo, ga je odpeljal v bolnišnico k sv. Justu. kjer so ga pridržali zaradi izpaha desnega ramena in poškodbe na lobanji. Ozdravel bo v približno 20 dneh. Opozorilo dvolastnikom glede sečnje drv Standreško društvo neposrednih obdelovalcev opozarja dvolastnike, ki so vložili prošnje za sečnjo drv, da morajo gozdove pokazati gozdarskim uslužbencem, ki bodo prošnji priložili opis gozda. Sele potem bo izdano dovoljenje. Opisi gozdov morajo biti izvršeni do 20. decembra. Dvolastniki naj se zglasijo na sledečih krajih; Za gozdove v Stari gori vsak torek ob 8 v osnovni šoli na Ajševici, za gozdove v Rožni dolini v četrtek od 7 do 8. ure na Revirju, za gozdove pri Sv. Marku pod spomenikom vsako soboto od 8 do 9. ure, za gozdove Šempeter - Bozara v Bozari v ponedeljkih in četrtkih od 7. dn 8. ure, za gozdove v Vrtoj-b’ pri zadružnem domu v j Vrtojbi ob ponedeljkih in sredah ob 8. uri. Obenem društvo opozarja, da se je treba za nabavo semenskega krompirja zglasiti pri Jožetu Pavletiču. Jutri umna stavita u m laoiEdeinict Po ouločitvi vsen treh sindikalnih organizacij bodo delavci tržiške ladjedelnice CRDA stavkali Jutri od 15. do 17. ure. Stavko so delavci napovedali zaradi negativnega odgovora direkcije ladjedelnice, ki je odbila njihovo zahtevo po izplačilu zaostankov, ki delavcem pripadajo od doklade na menzo. Skupno dolguje direkcija svojim uslužbencem 114 milijonov lir, odnosno 13.500 lir na osebo. Poleg te zahteve so delavci, po svojih sindikalnih organizacijah, zahtevali tudi ponoven sprejem na delo še suspendiranih delavcev in postavili druge zahteve o katerih direkcija CRDA noče ničesar slišati. Vokalni koncert 8. decembra v prosvetni dvorani V četrtek S. decembra bo v prosvetni dvorani na Korzu koncert pevskih zborov z Vrha, iz Dola in Poljan ter iz Sovodenj. Peli bodo narodne in umetne pesmi. Začetek ol 16. uri. Sedeži prve vrste bodo po 20U lir, sedeži druge vrste po 150 lir, stojišče 100 lir. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure in eno uro pred koncertom pri bla-gajni. Mlieviie m proti furlanskim patlm (Nadaljevanje s 1. strani) KINO CORSO. 16.00: «20.000 milj , pod morjem«, v cinemasco- ] pu, K. Douglas in J. Mason. VERDI. 17.00: »Kraljica Mar-got», v barvah, R. Porte in A. Francioli. CENTRALE. 17.00: «Afriška kraljica«, v barvah, H. Bo-gart in K. Hepburne. VITTORIA. 16.30: «Srebrna kupa«, v cinemascopu, V. Mayo. MODERNO. 17.00: aKriž iz Lorene«. ne divizije in je še ves dan prihajalo do spopadov med Nemci in partizani. 30. aprila 1945 popoldne je bil komandant divizije obveščen, da se mestu bliža nemška motorizirana kolona. Obstajala je nevarnost, da bodo Nemci mesto ponovno zasedli in osvobodili fašiste, kar bi pomenilo, da bi fašisti lahko izvajali represalije nad prebivalstvom, ki je pozdravilo partizanske osvoboditelje. V mestu je takrat vladalo obsedno stanje, vsa oblast pa je bila v rokah vojaških, to je partizanskih edinic. Komandant divizije je zaradi nevarnosti, ki je v zvezi z bližajočo nemško kolono pretila mestu, istočasno ukazal napad na kolono, po drugi strani pa naročil komandantu Zambu, naj usmrti najhujše fašiste, ki bi lahko v primeru nemškega prodora izvajali represalije. Kot že rečeno, sta bila oba ukaza izvršena. Nemška kolona je bila razpršena, tako da so morali partizani še več dni potem čistiti bližnja področja, na katerih so se skrivali pobegli Nemci. Iz izjav, ki so jih na tem zaslišanju podaii posamezni obtoženci, je torej jasno razvidno, da je bila usmrtitev omenjenih fašistov, ki so se omadeževali tudi s krvjo nedolžnih žrtev, povsem zakonita in upravičena. Številni odvetniki civilne stranke, ki jim načeluje bivši pravosodni minister salojevske republike, se bodo morali zelo potruditi, če bodo hoteli dokazati, da je bila usmrtitev o-menjenih fašistov navaden u-boj. Dejstvo je. da furlanski antifašisti z velikim zanimanjem spremljajo potek te razprave ter pri tem z razočaranjem ugotavljajo, da sedijo na zatožni klopi borci, ki so za svobodo Italije neštetokrat izpostavljali svoja življenja. Predvidevajo, da bo proces trajal okoli 15 dni, saj bo moralo sodišče zaslišati skupno 128 prič, od katerih bo 76 pričalo v korist obtožencev. E. K. PROMETNA NESREČA PRI DEVETAKIH Promet v novembru na goriškem letališču Na goriškem letališču je bi. lo v mesecu novembru v prometu skupno 49 trgovskih letal od katerih jih je pristalo 24, odletelo pa 25. Odpotovalo je 100 oseb, dopotovalo pa 84; pripeljanih je bilo 772 kg prtljave, naloženih pa 771 kg, skupna teža ostalega prevoženega blaga je znašala 956 kg. Z letali je bilo pripeljanih še 649 kg pošte, odpeljanih pa 307 kg. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 tel. 29-72. V soboto 10. ob 20.30 in nedeljo 11. dec. ob 16JO bo SNG iz Trsta nastopilo v prosvetni dvorani v Gorici s pravljično mladinsko igro »Pastirček Peter in kralj Briljantini Opozarjamo starse, naj ne zamudijo edinstvene prilike ter da pripeljejo otroke k predstavi. Tudi odrasli se ne bodo dolgočasili. Cene: sedeži prve vrste po 300 lir, sedeži druge vrste 200 lir, stojišče 100 lir. Za otroke do 14 let se plača polovična cena. Po trčenju z motociklom se je avtomobil prevrnil Motociklist Bernardič iz DeviDa si je zlomil desni gleženj Na cesti Trst - Gorica, in sicer na križišču pri Devetakih se je v nedeljo okrog 14.30 dogodila huda prometna nesreča, katere žrtvi sta bila 32-letni Federico Bernardič in njegova 28-letna žena Marija Grillo iz Devina. Ul. Medeuzza 3. Na motorju sta se zakonca pripeljala iz Sti-vana; ko sta se pripeljala do križišča pri Devetakih, sta hotela zaviti proti Vrhu. Od tu pa je privozil avto «Giar-dinetta«. v katerem so bile štiri osebe. Obe vozili sta tu med seboj trčili. Potnika na motorju sta padla z vo. zila na asfalt; ko se je šofer avta zavedel nevarnosti, je z vso naglico zavrl, zaradi česar se je avto prevrnil. Na srečo pa so vse štiri osebe, ki so bile v avtu, ostale nepoškodovane. Zakonca Bernardič pa le rešilni avto Zelenega križa odpeljal takoj v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ju pridržali na sdravljenju. Ber-nardiču so zdravniki ugotovili verjeten zlom desnega gležnja; zdraviti se bo moral približno 20 dni. Zena si je poškodovala desno nogo; o-zdravela bo v nekaj dneh. Na kraj nesreče so prišli tudi o-rožniki bližnje postaje, da bi poizvedovali o vzroku nesreče. nj? 70-letni Franc Obljubek z Oslavja 18. Vzroki padca še niso znani, vendar se domneva, da se mu je spodrsnilo. Pri padcu se je hudo potolkel po glavi. V bolnišnici Brigata Pavia so mu ugotovili pretres možganov. Obdržali so ga na opazovanju. Po stopnicah je padel Sinoči okoli 19. ure je padel po stopnicah svojega stanova- Nesreča na povratku s sejma Avtomobil zadel v kolesarko Kot toliko drugih prebivalcev iz okoliških vasi, je tudi 38-letna Incolia Žbogar iz Jazbin 13, skupaj s svojim možem prišla na Andrejev semenj v Gorico. Ko sta si o-gledala semeni, sta se okoli 17. ure s kolesom odpravila domov. Nekoliko pred Ločm-kom, ko je žena vozila pred možem, je prav tako iz mesta pripeljal s svojim vozilom »Aprilia« z ev. tab. GO 7005 33-letni Ermanno Omero iz Drevoreda XX. septembra 6 v Gorici, ter se z desnim sprednjim blatnikom zaletel v kolo Incolie Žbogar. Zaradi trčenju je žena padla in se hudo poškodovala. Z osebnim avtomobilom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili pretrčs možganov, domnevno prebitje lobanje, ter hude poškodbe po glavi in levi nogi. Kolo se je precej pokvarilo, avtomobil pa je bil samo malo opraskan. Policija je uvedla preiskavo. M-Jhr lili« iHipijiipBjpj 1 'Sil! I sL 1 ’ ' PO DESETIH TEKMAH NOGOMETNEGA PRVENSTVA Fierenllna prepričljive v vctlslvu Stalne nazadevanje Trlesline Padova je zmagala v Genovi - Napoli komaj rešil točko v Bariju • Videmsko moštvo že eno leto nepremagano Čudež se ni zgodil Čudež se ni zgodil... V Trstu namreč ob srečanju domače tfriestine z Novaro. Nobena tajnost ni, da so si tržaški športniki od nedeljske tekme marsikaj obetali, predvsem pa seveda zmago domačega moštva. Svoje upe niso postavljali toliko na nekakšen kvalitetni preporod moštva, kot v prvi vrsti na nekak čudovit psihološki učinek novega tehničnega vodstva v osebi trenerja Pasina-tija. Tudi napovedi v tem smislu niso bile neugodne, saj se je mnogo govorilo o izboljšani fizični kondiciji, o trdni volji, o porastu morale, itd., itd. Toda od vsega tega smo videli na prvi praktični preizkušnji bore malo. Nočemo zaradi tega delati kakih tragičnih zaključkov, ker tudi v čudeže nikoli nismo verjeli. Ugotoviti je treba le, da tam, kjer ni kvalitete v posameznikih ali' vsaj pri večini posameznikov, ne more biti govora niti o psiholoških učinkih. Možno je sicer, da bo kolektiv Triestine sčasoma res kaj več nudil kot nudi danes, a v celoti vzeto, mnogo iz sedanje enajstorice ne bo mogoče izvleči, pa če pride še tako dober in sposoben trener. Toda povrnimo se k srečanju samemu, ki se je zaključilo z neodločenim rezultatom brez golov. Ze rezultat sam pove, da je bila v glavnem prikazana revna igra brez posebno razburljivih trenutkov. Triestina je sicer pretežno napadala, ker se je Novara že takoj spočetkd potegnila v taktično obrambo z namenom, da si zavaruje neodločen re- SER1JA A REZULTATI Atalanta-Boloina — (prekinjena zaradi megle) Lanerossi-Genoa 2:1 Milan-Fiorentina 0:2 Napoli-Juventus 1:1 Roma-Inter 1:0 Sampdoria-Padova 6:1 Spal-Lazlo 1:0 Torino-Pro Patria 6:0 Trleštfna-ftovara 0:9 LESTVICA Fiorentina 10 6 4 0 19 5 16 Torino 10 8 3 2 17 6 13 Inter 10 6 1 3 18 10 13 Roma 10 3 7 0 19 13 13 Spal 10 4 4 2 17 13 12 Napoli 10 .3 3 2 19 14 U Lanerossi 10 3 S 2 10 10 11 Sampdoria 10 5 1 4 15 16 11 Milan 10 4 2 4 21 14 10 Novara 10 2 6 2 12 11 10 Padova 10 4 2 4 12 14 10 Juventus 10 2 6 2 10 14 10 Lazio 10 3 2 S u 13 8 Atalanta 9 3 1 3 17 20 7 Genoa 10 3 1 6 14 18 7 Bologna 9 2 2 S 15 18 8 Triestina • 10 2 2 « 4 20 6 Pro Patria 10 I 2 7 11 32 4 zultat. To je odgovarjalo tudi njeni postavi, v kateri je bilo več rezerv, predvsem pa je manjkal nevarni srednji napadalec Arce. Tako so branili svetišče gostov poleg ožje obrambe še vsi trije krilci in obe zvezi, v napadu pa so ostali samo Ejdefiall, Bro-nee in Savioni. Skratka nekaka kopija taktike italijan- ske reprezentance v Budimpešti. Toda napad Triestine je kot običajno bil povsem neučinkovit. Čeprav mu je krilska vrsta, v kateri si je največ prizadeval Petagna, (vredno je omeniti, da Peta- SRIDIVKŠniSHf MOCOUIINI TURNIR Začetek v četrtek 8. decembra na stadionu (Prvi maj* Ob 9. uri: Trgovska A-KtesiCna Ob 11. uri: Realna A-Trgovska B gna pred začetkom prvenstva sploh ni bil določen za standardno postavo), pošiljala o-bilo koristnih žog, so nespretni napadalci izgubljali vse po vrsti in le dvakrat ali morda trikrat nekoliko resneje zaposlili vratarja gostov. V ostalem so samo nekoristno mečkali. Passarin $c na centru ni znašel in tudi zamenjava mest z Brighentijem ni prinesla nobene koristi, le zmeda je nastala še večja. Lucentini je igral izpod svojih zmožnosti in morda sta se iz splošne sivine za las dvigala iznad ostalih le Do-rigo in Szoke. Spričo tega je imela obramba gostov seveda toliko lažje delo in je zato neodločen rezultat bolj posledica slabe igre domačega napada kot dobre igre gostujoče obrambe, na vsak način pa odgovarja poteku igre, če ne upoštevamo (po toči je prepozno zvoniti!), da sodnik po krivici ni prisodil enajstmetrovke v korist domačih, ko je bil Szoke grobo zrušen v kazenskem prostoru v poziciji, ki je bila nadvse ugodna za dosego zmagovitega gola. Sedaj je še zelo daleč do konca nogometnega držav, prvenstva in zato bi bilo prenagljeno mnogo preuranjeno govoriti z gotovostjo, kdo bo prvak in kdo bo moral v serijo B. Lahko pa se govori, kdo se je do sedaj najbolj izkazal, nele s slučajnim prvim mestom temveč s svojo igro. Fioren-tina je dokazala, da ji prvo mesto po pravici pripada, saj doslej še ni izgubila tekme, premagala pa je že tudi na tujih igriščih močne nasprotnike, kot je n. pr. Milan, ki je moral zadnjo nedeljo položiti orožje. Letos je Fiorenti-na še bolj kot doslej v vseh vrstah solidno moštvo. Vendar v nedeljo Fiorentina v Milanu ni imela velikega nasprotnika. V moštvu ni bilo Nor-dahla; toda ta je že dovolj star, da bi lahko imel Milan že kolikor toliko uporabnega srednjega napadalca, tudi če ni orjaškega gasilca. V nedeljo bo imela Fiorentina doma za gosta moštvo, ki prav tako letos še ni izgubilo tekme, to je Roma. Vendar pa je tudi zelo dolgo trajalo, da so navijači Rome končno videli svoje moštvo zmagati. To se je zgodilo v nedeljo, v tekmi z Inter. Inter se lahko zahvali svojemu odličnemu in pogumnemu vratarju Ghezziju, da je odšel z igrišča komaj poražen. V četrtek v Firencah se bo videlo, ali bo Roma še ohranila nepremagljivost. S svojo zmago nad In-terjem se je Roma postavila z njim vštric na lestvici. Isto mesto pa zavzema še Torino, ki je letos postal kar dobro moštvo. V nedeljo je bil še v ugodnem položaju, da je imel za nasprotnika zadnje moštvo z lestvico. Drugo torinsko moštvo, Juventus, je moralo v nedeljo nastopiti v Bariju, ker Napoli ne sme igrati na domačem igrišču. Juventus je imela to pot v svojih vrstah precej mlajših igralcev. Napoli je mislil, da bo z lahkoto opravil ter tako dobil tudi del moralnega zadoščenja zaradi kazni, ki se mu zdi, da je preveč krivična. Toda bila je potrebna posebna prisebnost Vinicia, da je dve minuti pred koncem potisnil žogo, ki jo je dobil od Jeppso-na in Posia v mrežo. Vse dotlej pa je vodila Juventus z golom, ki ga je dosegel Co-lella že v 5’ prvega polčasa. Drugo rimsko moštvo Lazio je v nedeljo nastopilo v Ferrari. Lazio se je razpostavil predvsem okrog lastnega gola in tako je preteklo že tričetrt igre, preden se je končno No-velliju posrečilo prebiti bunker okrog gola gostov. Padova, je doživela, da so ji v Genovi po tekmi žvižgali. Ce bi iz tekme s Sampdorio odnesla samo zmago, bi mogoče navijačev toliko ne razgrelo, zlasti če bi šlo za odlično igro gostov. Toda gledalcem se je zdelo, da so gostje le prišli preveč poceni do obeh točk. V seriji B bi Livorno skoraj prekinil dolgo vrsto pozitivnih iger moštva Udinese, ki že eno leto ni izgubilo nobene tekme. Res pa je, da je vendarle moštvo že kar nekoliko utrujeno in je le vprašanje, »koliko časa bo še lahko vzdržalo ta nezadržni pohod. KMALU ZAKLJUČENA PRVA POLOVICA PRVENSTVA V JUGOSLAVjJI ie neogr Hajduk spel premagan z 2:0 po BSK v Beogradu - Jugoslovanski nogometaši že mislijo na turneje okrog božiča in Novega Jata klin pred druge povzpel sam beograjski Radnički, ki J*.,. ., REZULTATI Radnički-Zelezničar 3:1 (2:0) BSK-Hajduk 2:0 (2:0) Dinamo-Crv. zvezda 2:2 (1:0) •Vojvodinan-Partizan 1:2 (0:0) Proleter-Budučnost 3:0 (1:0) Velež-Spartak 2:1 (2:1) ■Sarajevo*-«Zagrebii 3:1 (0:0) LESTVICA Radnički Crv. zvezda Partizan Dinamo Sarajevo Velež Hajduk Budučnost BSK Vojvodina Zagreb 2elezničar Spartak Proleter 1 33:16 17 0 20: 0 16 22:15 16 19:15 13 21:19 13 18:18 12 21:17 10 19:25 10 18:19 9 18:19 23:20 12:20 13:25 18:39 V Jugoslaviji morajo odigrati še dve koli, pa bodo lahko odšli na počitnice. Prišel bo čas, ko se vsako leto vsa boljša jugoslovanska moštva odpravijo na pot, nekatera bliže nekatera pa tudi bolj daleč. Nekoliko je sicer temu ali onemu moštvu zmešal račune Tirnanič, ki je določil, kateri igralci bodo odpotovali na turnejo po Daljnem vzhodu. V ekipi je precej mlajših igralcev, vendar pa tudi nekaj standardnih reprezentantov. Seveda pa bodo verjetno nekatera moštva krajše turneje odpravila še pred odhodom na Daljni vzhod. Partizana pa čaka precej težka naloga: najprej tekma v Madridu z Real Madridom in nato povratna tekma z istim moštvom v Beogradu. Od nedelje je v jugoslovanskem prvenstvu »nekaj novega«. Na prvem mestu na lestvici se ne gneteta več dva ali celo trije, temveč se je za svojo četrto zmago zapovrs J pustil Crveno zvezdo in *a ' tizana za seboj. Crvena zv**" da se je vrnila iz Zagreba s točko, pa je lahko kar **' dovoljna. Bolje se je Partizan, ki je v Novem Saflu zmagal. Vse ostale tekme so »e čale z zmagami domačih. " tem je zanimivo, da sta se Beogradu zopet srečala B® in Hajduk in se tudi to P0^ razšla s »pokalnim* rezult* tom — 2:0 (2:0). Reprezentanca FLRJ za Daljni vzhod BEOGRAD, 3. — Zvezni *•' petan Tirnanič je določil » ' slednje igralce za reprezen» ' co, ki bo na turneji po Dar nem vzhodu odigrala deV tekem: Beara, Vereš, StiPJJ' Crnkovič, Santek, Popo«'-Boškov, Krstič II, Ljubenovic. Llpošinovič, Milutinovič, ToP-lak, Mujič, Zebec, Prllnčem Veselinovič. Kurtovič. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT HI51 n SHRtlElVj predvaja danes 6. t. *• ob 17. uri Warner Bros fil®: v začaranem parkn Titm na O predvaja danes 6. t. m. ob 18. uri barvni film: Pastirica in dimnikar Po povesti pesnika Jacquesa Preverta Očarljivi film, za razvedrilo duha vseh otrok... od *®’ do 60. leta! BELTRAM UVOZ UL. VALDIRIVO ir. 3 TELEFON 36-991 IZVOZ Odpremlja hitro po najmzjih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države. Pošiljamo zdravila, tekstilno blago, šivalne stroje radijske aparate, harmonike, kolesa, vespe in sploh vse kar je potrebno. Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto franeo) 2-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na naš naslov. MAGAZZINI DEL CORSO vam nudijo: Popolno jamstvo za vsak nakup po ^1 , NEPREK0SLJ1VIH CENAH! MAGAZZINI del dežne plašče POVRŠNIKE, SUKNJE, originalne LODEN, MONTGOMERY za dame, gospode in otroke Obiščite nas In se prepričajte * rnnen trikte - c°rs°itaua \ U WMl H# (ang. p.za della Bona); tel. 29-043 ‘GUY DE MAUPASSANT J Ul tUmii ki. (LEPI STRIČEK) Sluga je prišel In Jima Javil, da je »gospod župnik opra-». Tedaj sta se skupaj vrnila na vrh. Forestier je bil videti še bolj upadel kakor snoči. Duhovnik ga je držal za roko. — »Na svidenje, sin, tri zjutraj spet pridem*. To rekši, je odšel. Komaj Je bil zapustil izbo, je umirajoči, vtem ko je jšal vzdigniti roke proti ženi, s sigajočim glasom zajecljal: ;eši me... reši me... ljubljena... nočem umreti... nočem ireti... O, rešita me... Povejta, kaj je treba storiti, pojdita zdravnika... Jemal bom vse, kar bodo hoteli. Nočem... Jokal je. Debele solze so mu tekle iz oči po shujšanih ih, in kotički uvelih ustnic so se mu gubali kakor majhni otrokom, kadar so žalostni. „ Potem je prišlo v njegove roke, ki so bile znova padle i posteljo, neugnano, počasno, pravilno gibanje, kakor da hotele z odej nekaj pobrati. * žena je tudi začenjala jokati in Jecljala: »Ne, ne, saj nič. Bolezen Je na vrhuncu. Jutri ti bo ze bolje, včeraj se upehal s tem sprehodom«. . . _ ... Q_, Forestierjevo dihanje Je bilo bolj naglo kakor dihanje a, ki je pravkar dirjal, tako pogostno, da ga ni bilo ič moč šteti, in tako slabotno, da sta ga komaj slišala-Ven in ven je ponavljal: »Nočem umreti!... O, moj bog... moj bog... moj bog... kaj se bo zgodilo z menoj? Ničesar ne bom več videl... ničesar več... nikoli več ne... O, moj bog!* Gledal je pred seboj nekaj odurnega, drugim nevidnega, in iz srepd uprtih oči mu Je odsevala grozotnost privida. Roki sta mu se vedno obe hkrati nadaljevali svoje strašno, mučno gibanje. Nenadejavši se je zdrznil v naglem trepetu, ki mu je vidno spreletel vse telo od glave do nog, in zajecljal: »Pokopališče... jaz... moj bog!...* To so bile zadnje besede. Ležal Je negibno, prepaden in hropeč. Cas je mineval; z zvonika bližnjega samostana je zazvonilo poldne. Duroy je zapustil izbo, da bi nekaj malega pojedel. Vrnil se je čez eno uro. Gospa Forestierjeva ni hotela ničesar zaužiti. Bolnik se ves čas ni bil ganil, še zmeraj je vlačil koščene prste po odeji, kakor da bi si jo hotel potegniti proti obrazu. Mlada žena je sedela v naslanjaču pri znožju postelje. Duroy si je vzel drugega poleg nje, in molče sta čakala, kaj pride. Bolniška strežnica je bila prišla, poslana od zdravnika; ta je dremala pri oknu. Duroya samega je že zmagoval spanec, kar ga je prevzel občutek, da nekaj nastopa. Odprl je oči ravno o pravem času, da je še videl Forestierja zapreti svoje — kakor bi ugasnilo dvoje luči. Slaboten kole je stresel umirajočemu grlo, v kotičkih ust sta se pokazala dva tenka curka krvi in mu stekla na srajco Roke so prenehale s svojim strašnim gibanjem. Izdihnil je bil. Zena je uganila; zagnala Je nekakšen vzkrik, se zgrudila na kolena in zaihtela v odejo. Presenečeni in prestrašeni Georges, se je mehanično pokrižal. Strežnica se Je vtem zbudila in stopila k postelji. »Končano!* je rekla. In Duroy, ki se mu Je vračala hladnokrvnost, je z vzdihom odrešenja zamrmral: »Manj časa je trajalo, nego bi bil sodil.* Ko je prva osuplost minila in so bile prve solze prelite, so jeli misliti na vse skrbi in ukrepe, ki Jih terja mrlič. Duroy je do noči tekal okrog. Vrnil se je hudč lačen. Gospa Forestierjeva je pojedla nekaj malega; potem sta šla oba v žalno izbo, da bi čula ob mrliču. Dve sveči sta goreli na posteljni mizici; zraven teh je stal krožnik, kjer se je v trohici vode namakala mimozna vejica, ker niso bili nikjer dobili potrebnega zelenikovega vršička. Sama sta bila, mladi mož in mlada žena, poleg njega, ki ga ni več bilo. Zamišljeno sta sedela in ga gledala, ne da bi govorila. Toda Georges, ki ga je ob tem truplu mrak vznemirjal, ga je uporno opazoval. Ta koščeni obraz, ki Je bil videti pri plapolajoči svetlobi še bolj upadel, mu Je mamil ln pritezal duha in oči, da jih ni mogel odtrgati od njega. To da je njegov prijatelj Charles Forestier, ki je še včeraj z njim govoril! Kakšna čudna in grozna stvar je bil ta popolni konec živega bitja! O, zdaj se je spominjal besed Norberta de Varenne, ki ga je preganjal strah pred smrtjo. — »Nikoli se nobeno bitje ne vrne.* Rodilo se Jih bo na milijone in na milijarde, približno podobnih, z očmi, nosom, usti, z lobanjo in z mislijo v nji, ali nikoli več se ne prikaže ta, ki je ležal v tej postelji. Nekaj let je živel, jedel, se smejal, ljubil, upal, kakor vsi. In zdaj je zanj konec, za zmeraj konec, življenje! Nekaj dni ln potem nič več! Rodiš se, rasteš, srečen si, pričakuješ, nato umreš. Zbogom! Bodi mož, bodi ženska, nikoli več ne prideš na svet! In vendar nosi sleherni v sebi vročično, neuresničljivo koprnenje po večnosti, sleherni je nekakšno vesoljstvo v vesoljstvu, in sleherni mora kmalu docela zginiti v gnojilo novim kalem. Rastline, živali, ljudje, zvezde, svetovi, vse vstaja v življenje, potlej pa umira, da se pretvori. In nikoli se nobeno bitje ne vrne, pa naj bo žuželka, človek ali zvezda premičnica! Nejasna, brezmejna, uničujoča poza Je težila Duroyu dušo, groza pred neskončnim, neizbežnim ničem, ki nenehno ugonablja vsa življenja, tolikanj bedna v svoji nagli minljivosti. že je sklanjal čelo pred njegovo grožnjo. Mislil je na mušice, ki živč po nekaj ur, na živali, ki živč po nekaj ’ na ljudi, ki živč po nekaj let, na svetove, ki živč nekaj 1ven ' Kje je torej razloček med temi in onimi? Nekaj jutrnjih več, to je vse. Odvrnil je oči, da bi več ne gledal mrtvega trupla- Gospa Forestierjeva je pobešala glavo, kakor da tudi razmišlja o žalostnih rečeh. Svetli lasje so ji ta *,„v«ka obrobljali tožni obraz, da je prevzelo srce mladega c . čustvo, sladko kakor dotik upanja. Poka) bi se vdajal ko ima še toliko let pred seboj? n«Ul In zagledal se je vanjo. Zgubljena v svojem premiSU®^® f-i ga ni videla. Prigovarjal si je: »Lej, to je vendarle edm j0 stvar v življenju: ljubezen! Držati v naročju zensKo, ljubiš! v tem je meja človeške sreče.* »umh0' Kakšno srečo Je imel rajnik, da je naletel na to , bjia očarljivo tovarišico! Kako sta se bila seznanila? Kaito j ^ privolila, ona, da je vzela tega povprečnega, Vb0g®®f_rs,viia iz moža? Kako je bila nazadnje vendarle nekaj nap njega? v sebi Tedaj je pomislil na vse tajne, ki Jih s^r,iv?'°VaUdrec. človeška življenja. Spomnil se je šušljanja o grofu ae ki ji je bil baje dal doto in jo omožil. po- Kaj bo pač zdaj napravila? Koga bo vzela?_ . prihod' slanca, kakor je sodila gospa de Marelle, ali »n morda na' nostjo, nekakšnega boljšega Forestierja? Je im vedel i A mere, načrte, že določene zamisli? Kako raa oi Taico 'se kaj mu Je bilo toliko mar tega, kar bo ona storim ^ eTte 1P vnroiol in nr6/*oi cnriTna 1 Ha izvirft nj6STOV S&Ul bi globinah svoje notranjščine. mot&n Da, zakaj bi sam ne poskusil te osvojitve? a ^ n»fre bil z njo, kako nevaren nasprotnikom! Kako doval, kako daleč in kako varno bi ga vodila p (Nadaljevanje sledi}