Leto V., štev. 254 ——m. ifiiiifiAUiJ^ Jii-aceaMMMMMMMi L/ublfana, torek, 28» oktobra 1924 Poštnina pavšalirana Cena 2 Din Uha)a ob 4 ijaln). Stane mesečno 20-— Din (a inozemstvo 30*— B neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo* Miklošičeva cesta M. 16/1 Telefon it 72- Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnfštvo f Uabljana. Prešernov« ul. št. 64. Telet it. 38 Podružnici« Maribor. Barvarska ul. l Celie. Aleksandrova c. Račun pri pošta, tekov, zavodu itev. 11.842. Ljubljana, 26. oktobra. Nedeljski »Slovenec* doznava iz Pariza, da je notranji minister v smislu napovedane preiskave o delovanju re-dovništva odredil v več okrožjih natančna poizvedovanja o »številu šol, imenih učiteljstva in številu učencev* pri frančiškanih, kapucinih in karme-iieankah. »Slovenec* poroča nadalje, da francoski škofje na to »početje* ne gledajo mirno, marveč eo dali verskim zavodom naročila, da odrečejo preiskovalnim komisijam, ki jih pošilja nc tranje ministrstvo, vsako obvestPo ir da na nobeno vprašanje ne odgovore. Pred tedni je »Slovenec* francoskega ministrskega predsednika ter njegovo zapadno-evropsko demokracijo še silno proslavljal. Odkar pa je Herriot pokazal, da je res zr».rsd>.iO evropejski demokrat, je prišel fi. listu našega škofa ob milost. Odkar je Herriot znova načel vprašanje ločitve posvetne oblasti od cerkvene, priob-Guje »Slovenec* zelo pogosto članke in vesti o »kulturnem boju* na Francoskem, to pa seveda le zato, aa bi med Slovenci znova podžgal staro klerikalno sovraštvo proti Francozom, saj je znano, da je pri nas duhovščina deset in desetletja porabljala Francijo kot brezvensko strašilo za naše ljudstvo. V pogostih intervalih so naši kleriki po prižnicah i>ropovedc\ali o Franciji najbujnejše indijanske zgodbe. zlasti o svetoskrunstvih. ki so ^e baje godila. Lahko je bilo njibeve delo v tem pogledu. Francija je bila daleko, klerikalna laž pa je neizmerna. Danes je precej drugače. Pariz ni več tako daleč in že tudi marsikateri Slovenec je imel priliko na lastne oči motriti vzvišeno superiornost francoskega naroda, patrijotizem njegovih državnikov, a tudi njihovo, na najširših temeljih državljanske svobode temelječo demokracijo. Da je »Slovenec* ostal pri oceni Herriotove politike na pol pota, ni to krivda zapadnoevropej-ske demokracije, marveč principijelna .zaostalost in nedemokratičnost kleri- Kriza na mrtvi točki VSE KOALICIJSKE IN KONCENTRACIJSKE KOMBINACIJE SO SE Srednjeevropska carinska unija? JUGOSLAVIJA .IE BAJE ŽE PRISTALA NA NJO- - UPIRA SE JI Z IZKAZALE ZA NEIZVEDLJIVE- — KRIZA BO TRAJALA ŠE ŠTIRI-; VSO SILO ITALIJA. - SESTANEK MUSSOLENIJA IN ZUNANJIH MI-NAJST DNI? — KOROŠCEVI «KOMUNIKEJI»- I NISTROV MALE ANTANTE- Beograd, 27. oktobra, p. Tudi današnji] Popoldne ob 16. je bil g. Davidovič' Gradec, 27. oktobra, s. *Tagespost» dan v razpletu krize ni prinesel nič no- sprejet od kralja, kateremu je poročal o doznava, baje iz dobro informiranega sivega. V političnih krogih vlada splošna : sklepu svojega kluba. j ra v Beogradu: Vsled upliva, ki ga ie bi-neorijentiranost in zanimiva je v tem po- j Zvečer se je vršila konferenca mini- j0 pričakovati v Pragi po Dawesovem gledu izjava ministra Petroviča, da bi: strov, ki je trajala do 20. Kqr je imel načrtu na celokupni svetovni gospodar-mogla kriza trajati, če bo šlo tako naprej, minister Petrovič tako ogromno smolo s. skj položaj, so prišli mednarodni krogi do še 15 dni . . . svojimi komunikeji, je prevzel izdajanje prepričanja, da bo treba Nemčiji, ki se oficijelnih obvestil o situaciji Kkakor jo !x) gospodarsko opomogla postaviti na-vidi ožji blok) g. Korošec, ld s«; je nocoj cpTOt; organizacijo manjših sil v Prednji, odrezal novinarjem s sledečo politično Vzhodni in Južni Evropi. V ta namen naj objavo: bi se ustanovila carinska unija med na- spod Davidovič branil svojo politiko. Pri- da v politični situaciji ni nič znal je, da se ni obnesla, vendar smatra -Staro stališče ožjega blokas pomeni, da jjvlienia v"teh"nolcra-;inah.' za pogubno, ako bi klub v trenutku opas- j se odnošaji med grupami v vladi niso nosti Fo "-zdvojil in obsodil ono, kar je preje po rvoji večini cdobrvvp.l. Ako klub ne očuva svojega formalnega edinstva, potem je volilna vlada P P neizogibna, neizogiben pa tudi polom Davi-dovičeve stranke. Zato apelira na poslance, da ohranijo disciplino. Govorniki levega (Veljkovičevega) krila so napadli popustljivost Davidovičevo napram kroni ter zahtevali, da se vztraja v solidarnosti z Radičem, pristaši Timotijevičeve struje so ostro obsojali Radičevo proti zaveznikom in proti državi nelojalno politiko. KonČuo je prevladalo mišljenje, da naj g. Davidovič nadalje deluje za koncentracijsko vlado brez HRSS. V to vlado bi naj vstopili manj eksponirani predstavniki posameznih parlamentarnih grup, predsednik pa naj bi bil iz Davidovičevega kluba. Končno je klub dal v tej smeri g. Davidoviču slobodne roke. izpremenili. «Stare zveze širšega bloka pa znači, da v zvezi z Radičem ni nič novega. Nocoj se je g. Davidovič odpeljal v Vrnjačko banjo s svojo gospo, ki gre tja Rumunsko poslaništvo je zagotavljalo, da bo romunska vlada prvi korak v tej smeri pozdravila tembolj prijrzno. ker je Rumuni.ia ravno na tem. da uvede nova porajanja, za sklep trgovskih pocrodb. Z avstrijske strani se je izjavilo, da bi na na lečenje. G Davidovič se vrne v sredo. — . . na. °pb biV ^^ g- Z carinske unije. V beograjskih krofih g. Pasič še vedno ne sme iz sobe je go- . ... . . . . , . 6 , , ., . , .,,.,. „ ; ,e bila lavna 'ajnost, da sta Macdonald spod Jovanovič informiral kralja o raz- . _ ' . .,., . , , , ,__. . ... , , . ,. .__1 in Herriot ob priliki londonske konfe- polozenju v radikalskem klubu, ki je po , . ., , - . „ K .. ' . ... .. * ... renče položila zastopnikom nasledstvenih svoji ogromni večini proti kloncentraciji, • _ r . r , ju j „ * držav nedvoumno na srce. naj se pos'^ nabiranjem statističnega matenjala, nu v parkmentu vršila konferenca ne, je «pravda» objavila danes že nekake ,drzava s.ko,on,jamL1.?a J?7"mo Nem.^a dokazuje, da je klenkalec poslušen katerih radikalskih prvakov, ki jim je sklepe predsedništva HRSS, češ da' Ra. knva V0Jne; \e P^vljica. Večina nemske- drzavljan le tako dolgo, dokler se mu Jovanovi(S poročal 0 političnem položaju dič odobrava omenjeni ustavni načrt ter f n^oda zeh mirnfa "zvoja povojnih država absolutno ne pokorava. Čim kakor ga on gleda Po da!jši diskusijl- ^ tavIja slcdeči program: priznanje" dr. dogodkov Reparacijsko vprašanje je bilo država od klerikalcev kaj zahteva, navzoči sog!ašaii v sledečem: Radikalna žave. priznanje dinastije Karagiorgj^vič, f? zaključku londonske pogodbe sprav- kar jim m pogodu, nastop,jo proti njej, stranka naj bi se ne protiviia koncens preureditev notranje uprave po anfilc M n"™ejša pota. Londonska po- kršijo zakon, cetud, je on izraz narod- traciji> toda ožji bIok bi moral eje škcm vzorcu> razdelitev države na po. ^odba vse^e 23 P°P°lno rešitev ne suverenitete ter se upro oblasti po na forma]cn na5in razčlstiti svoje odno. krajine in ureditev širokih avtonomij '!?a vPrašanja" Vpra5anje 1rawI0Z1,ve f načelu, da so oni država v drzavu 2e šaje napram Radiču ter podati v ■ naj se izvrži sporzumno. Ta »Pravdi. b,I° reseno ^mo enostransko. Zmagova- zadnjič smo poudarjali, da pozna v Iedu točne izjave> po;,ajanja s HRSS na* vest je ostala nepotrjena in je kakor C1,.S0 ' 8fP'embru v .Zen®!' ^f.1' tem pogledu politika Rima dvojno bi se m0£,Ia vr5iti pod pogoji> ki vse kaže gladko izmišljena. da hočejo razorozevati. Nemčija merilo: eno za Italijane, drugo za dru- so znani ^ iz ^ Davidovičevega ul. I Ves dan se je včeraj tudi trosila iz ^ P°ava, naj pričnejo m je pripravljena ge narode, ki Vatikanu ,n njegovim h-mata. Poudarjalo se je nadalje, da g. vladnih krogov vest, da je Radič nazn* ,0laln0 sodelovat! v Zvezl narodov' kardinalom niso tako »ljubljeni*, ka- Davidovič ne bi mogel biti mandatar ta. nil svoj prihod v Beograd. Temu na* Končno je dr. Mar* omenil, da je aem- kor Italijani. Zato tudi m čudno. ?e se ke koncentracijske kombinacije. Situaci. I sproti je konstatirati, da je Radič včerai ško državno ozemlje še vedno zase leno r. 1-t ,, r-,a ¥tp, rfo tro/l,>, r» n t, /\rl. f. lr I o 1 _ . I 1 • ___ _ ____J__? _ I __ 1_1_Y ____ -j — skušajo vsi zavedni narodi otresti kle- j jo je g jovanovi<; oznaki kot jako za. nkalizma m njegove brezvestne, vsa- pieteno. Krona sicer z vnemo nadaljuje ko državo razkrajajoče politike. svo.-e pos^e omogočiti koncentracijsko Na Francoskem gre sedaj za končno 1 aH vsaj ^roko koalicijsko vlado, vendar očiščenje Francije ,n francoskega na- p^^ja poiožaj polagoma nevzdržen in roda od ultramontamzma. Francoska kralju končno ne ^ preostalo nič dru. je politika sporazuma v zadnjem let« brez dvoma prinesla lepe uspehe, tako da bi bilo naravnost zločinsko, če bi htv teli to pot opustiti. Z volitvami v državni zbor pa se bo mogla ta politika uspsiao nadaljevati. VOLITVE V HAMBURSU. Hamburg. 27. oktobra, s. Po zič^snen} uradnem izidu je bilo pri včerajšnjih vo. litvah v hamburški mestni in dežurni zbor, in sicer v mestu in okolici od 'anih skupaj 554.053 glasov. V obeh volilnih okrožjih so dobili demokrati 21, socijai« ni demokrati 53. zveza najemnikov % nemška ljudska stranka 23. narodni *oei» jalisti 4, komunisti 24. obrtniki 2, cen-trum 2 in nemški nacijonalci 28 r-anda-tov. V primeri z zadnjimi volitvami eo izgubili demokrati 2, socijalni demokrat) 16 in nemška ljudska stranka 8 mest, dočim so nemški nacijonalci pridobili 10, komunisti 7 in narodni socijalisti 4 se* vlada hoče, da se državna oblast docela otrese vsakega vpliva cerkvene oblasti. Zato je finančni odbor francoske ga parlamenta tudi Črtal kredite za francosko poslaništvo pri Vatikanu ter je s tem na odločen način dokumentiral, da rimski stolici ne priznava nobene ingerence na državne posle Francije. Za razmerje, ki je vsled tega nastalo med francosko vlado in Vatikanom, je zelo instruktiven govor, ki ga je imel o tem vprašanju predsednik Herriot na letnem kongresu francoske radikalne stranke v Boulogne-sur-Mer in v katerem je opozarjal zlasti na agitacij klerikalcev proti državi in njenim zakonom. Izjavil je, da se on In vlada zaman trudijo klerikalcem dopovedati, da je doktrina o lai-škem stališču vlade edina garancija za narodno slogo in bratstvo. Kot dokaz besne ofenzive proti laiškemu duhu je navajal zlasti organizirane protidržavne manifestacije, ki so se vršile začetkom tega meječa v navzočnosti škofa Lucona in njegove duhovščine. »Pravijo, da bodo prijeli za orožje*... Duhovnik oznanja, da gre za neizprosen boj med verniki iu vlado in ščuva razburjene poslušalce: »Ali ste pripravljeni na ofenzivo? Ali ste pripravljeni vzdržati v tem boju in iti tudi v ječe, če bo treba? Tudi če bo revolucija?* »Mi gledamo — je nadaljeval Herriot — popolnoma indiferentno na udejstvo-vanie raznih kultov. Bila bi velika zmota gega nego apel na narod. Tudi šefi ožjega bloka so konferirali V soboto je g. Davidovič naprosil Radi« ča, naj v nedeljo ne gre nikamor na shod, da ne poslabša pomirljivega vtisa svojih nedavnih izjav v zagrebških in beograjskih listih. Res je predsedstvo HRSS v soboto sklenilo, da ostane Ra« dič v Zagrebu. Toda Radič je odločil drugače ter je včeraj v Križevcih zopet vse pokvaril. Zlasti njegove izjave, da HRSS vztraja v komunistični seljaški in. ternacionali in da bo proslavila obletni. co boljševiške revolucije ter njegove grožnje kralju so izzvale novo zaprepa. ščenje. Režimski krogi sicer skušajo da. na svojem shodu znova izjavil, da v Be.> ograd ne gre. • PRELOM MED BUNJEVCI IN RADIČEM. Beograd. 27. oktobra, r. Današnje »Vreme* objavlja brzojavko iz Subotice, od inozemcev, poudarjal pa istočasno, da deže. Prepovedan Radičev shod v Lendavi . _ , - . v • XI Zagreb, 26. oktobra, r Veliko ogor- da tamošnji služben, organ bunjeva^e ^ v HRSS povzročila stranke »Hrvatske nov,ne» ostro napada- vest, da je srezko poglavarstvo v Lendavi jo Radiča ter ga imenujejo boljševika m pf edalo M v£eraj ^povedani shod rušilea države. Bun.evci v zadnjem času HRSS y Poslana je bi]a zelo ostro napadajo Radiča radi njegove ritožba na notranje mi„istrstvo. Odli-anacionalne propagande v Vojvodini. NAŠ ZASTOPNIK ZAPUSTI CARIGRAD? čen član predsedništva HRSS je izjavil: To je klerikalna zahrbtnost ' Klerikalci so vedno nelojalni zavezniki. Navidezno , „ , . , „ . , . so vneti za svobodo ter bi živahno pro- - London, 27. oktobra s. Kakor za nu- ( zahtevalo, da je neka vest Iz Carigrada je turška vlada ; pristanejo na zabrano naših shodov tam, pozvala zastopnika Jugoslavije, da zapu- £ jjrss nastopa proU Srbom. Kadar pa sti Cari^ad. Kot vzrok za to se navala ^ naga g(ran£ ^ ^ naen_ JL podpisala ; krat naše ideje miru in reda opasnel Se-I veda je prepoved samo posledica klerikalne strankarske bojazni pred Radičem. lausannske mirovne pogodbe. odgovora nimam ničesar izpremlnjati. Resnična svobodomiselnost se slabo strinja z grobim zmerjanjem. To prepuščam fanatikom raznih vrst, posebno tistim, ki sicer trdijo, da so predstaviteljl najblaž-je vere, a si vendar štejejo v čast, da bogatijo slovar psovk in kandidirajo za mučenike, kar jim bomo pa mi ljubeznivo odklonili. Naš liberalizem ima dva pogoja. Ce na eni strani izjavlja, da država ne sme ovirati ver, pa na drugi ne pripušča, da bi se vere vmešavale v notranje ali zunanje zadeve države. Za Francijo je značilno, da ie popolnoma laiška država. Kakor je emancipirala šolo, tako mora emancipirati tudi politiko od cerkve. Mi ne uvidimo, kako bi se pravno dalo opra-crotl fanatizmu postavljati nasilje, ki si: vičiti vmešavanje kake vere v našo di-sa on le želi in katerega se veseli. Oči- j plomacijo, in če je to tudi vera večine, talo se mi je, da sem odgovoril kardi- j Mi ne uvidimo, da bi nam bile kaj poma-nalom v preveč zmernem, da skoro v j gale koncesije, ki so bile storjene v tem cerkvenem slogu. Na besedah tedanjeua t pogledu. Sedanji dogodki dokazujejo, da notranji mir ni ničesar pridobil z oflcl- , Toda mi jim te ljubeznjivosti že popla-jelnim vzpostavljenjem naših odnošajev čamo in hinavsko zavezništvo, ki ga da-z Vatikanom. Absolutna ločitev prosvetne | nes vzdržujejo z nami, jim ne bo prav oblasti od cerkvene, nam je edina formu- nič pomagalo. HRSS je odločena, da na-la, ki je zmožna zagotoviti pravi verskistopi v obeh slovenskih okrožjih s svojo mir, ki si ga želimo. Država ne more dopustiti, da bi se kršil zakon, izraz narodne suverenitete. Ta zakon so v zadnjih tednih nekateri izzivali, ni mi treba povdarjati, da so ga vsi državljani brez izjeme dolžni spoštovati in da mu bomo m," to spoštovanje zasigurali z mirno odločnostjo.* Ne dvomimo, da bo Herriot z doslednim Izvajanjem načel zapadno-evropske demokracije uspel ter končno obračunal s klerlkallzmom, ki je zlasti po svetovni vojni Izgubil vsako pravico do obstoja. Ravnotako smo pa tudi uverjeni, da bo tej zmagi na Francoskem morala slediti temeljita preorljentacija klerikalcev tudi pri nas. Čim preje bo to naša duhovščina uvidela, tembolje bo zanjo. greb davidovičevski poslanec Gjoka Po« povič in je takoj posetil g. Radiča. G. Popovič je prinesel iz Beograda nova sporočila in že danes se vodijo v hiši g. Radiča politični razgovori. Skoraj cekl dopoldne je poteklo v konferencah. Is Beograda je prispel tudi poslanec HRSS Bačinič. sprejel sodbo mirno in udano, vendar po je izjavil svojemu zastopniku, da bo porv bil prvo ugodno priliko, da ti vzame življenje. FRANCIJA IN RUSIJA- Pariz, 27. oktobra. L Kakor poroča »Echo de Pariš* bo na brže francoska vlada prihodnji torek priznala sovjetsko vlado. »Matin* doznava k temu, da bo sovjetska vla-la sprejela besedilo prizna« nja ter odposlala svoie zastopnike ▼ Pa* V Križevcih na Radicevem shodu V NEDELJO JE RADIČ GOVORIL V KRIŽEVCIH. PONAVLJAL SVO-JO STARO MELODIJO TER POSTAVIL KRALJA PRED ALTERNATIVO ALI S PRIBIČEVIČEM ALI Z RADIČEM. — KAKO IZGLEDAJO RADIČEVI SHODI. (Poročilo našega na shod poslanega urednika.) Ni lahko dognati, kje boš to ali ono f.edeljo našel Radiča; za sleherno nedeljo je napovedanih pet, deset <*velikih skupščin HRSS» sirom njenega republikanskega območja. Nanje ee razpršijo poslanci kakor politični misijonarji; tudi Radič je napovedan marši-kod, to zaleže najdeš ga pa le na eni, kakor bi stavil loterijo. Ampak če je skupščina napovedana tudi v Križevcih. v tem starodavnem mestecu ime-uitnih tradicij, zgodovinskih dogodkov in pivskih statutov, uganeš pravo: nikamor drugam, kakor v Knževce pojde Radič, pa bo povedal nekaj no-rjega i za nervozne beogra jske gospode i za svoje verne Podravce, ki so bogme veseli in hudo politični ljudje ob vsaki letini . . . Resnično, s polde-.setim dopoldanskim vlakom d-ospe Ra-uič v Križevce, s soprogo, sinom, par prijatelji in običajno euito novinarjev. IVron je poln sveta, gruča rediteljev tišči nazaj, pred ograjo so zastavonoše, dvojni tamburaški in goslaški mu-zikaoti, z njimi popevajoča dekleta, v sredi špalir in na kraju sprejemna de-putacjja. «2ivio Radič!i Tamburaši udarijo ani svojo, drugi svojo, goslači posebno, z nežnimi glasovi prilagajo dekleta en sam refren, kakor na proščenju, možakarji klobuke z glav in renčijo, 'la se iz pozdravljanja komaj še čuje brenčeči takt Lepe našo . . . Elegantni mestni župan — zajedničar dT. Han-žek. pod Protičem je bil poldrugi dan minister, tako tolmačijo novinarji — drži pozdravni nagovor z dvignjenimi besedami o hrvatski narodni borbi, o republikanski misli, o končni zmagi. Radič odgovarja komaj slišno, pa v kratkih besedah pove, da je za začetek prav in zadosti. V Križevcih je včasih bil krvavi sabor in seljaški upori. Zdaj imamo tod seliaško organizacijo. Id dokaže, da gumijaste kuglie-e premorejo več kakor svinčene. Živio Radie! . . . Pred kolodvorom — uh, kaj je blata — čakajo kočije in kolesij:, za njimi pa fronta seljaških konjenikov v gardni pripravi, na tolstih okrancljanih konjih, brez ostro? in selila sicer, toda z belimi prepasi iz domačega platna, s troboinimi trakovi in papirnatimi zastavicami. Vse tako po-'iontače slavnostno. Ampak blato je, pasja capa. in kisa sto vreme! S prvo kočijo se popeljeta zakonca Radič, v drusrih je prostora tudi za novinarje, naokrog se zgrnejo konjeniki, eden je na čelu z srrrvmozansko zastavo, in lako se kolona pomika navzgor proti mestu, ob strani po pešpoti pa dohaja ljudstvo kakor v nagli procesiji, zakaj vmes se pomikajo trobojna handera z stopili v blok. Ustvarili smo parlamentarno večino in naša vlada je nastopila z deklaracijo, ki je poudarila troje: red v upravi, izključenje lopovov in postopno sporazumevanje v delu in pripravah za nove volitve. Mi smo zahtevali, da se v Zagrebu vzpostavi vlada. ki bo olajšala upravo, obrt, šolstvo, kakor smo te in druge panoge prej ravnali sami. Toda radi zmedenosti nekaterih gospodov vlade v Zagre-tu nimamo, nego nam očitajo, da nismo m anarhisti, kakor da je monarhist samo tisti, ki je m ili t ari? t in ki kaže grabežljive kremplje. Jaz sem vprašal Nastasa Petroviča v Zagrebu: Ali je kralj resnično proti Davidovičevi vladi? To ne more biti, naša vlada je edi-n v parlamentarna in zak mita in kralj vanjo mora zaupati! Nastas je nato res dejal kijJju v Beograd'1: »Veličanstvo, to vodi naravnost v propast, ako poj-le t;, k o dalje!* Ni in ne more biti droge vlade razen one, ki ■! ?•> postavi parlament. Toda Davidovič je popustil in dal ostavko, mesto da je dejal ka-marili: Ne ide! To ie biia nrva pogre-ška. Druga, še večja, je bila z 20. oktobrom, ko se mora sestati parlament. Demokrat Pečič pa se i »oda na d vor in prav', ia n; treba, da bi -t- puri im> nt sestal. Enako je svetoval tudi Ljuba Jovanovič in kralj je že lejai. «.Ako ni treba, pa ne!» Šele Davidovič se je zoperstavil in parlament, se jc sestal. Za sobotno številko,Jutra" ki izide v večji nakladi in v večjem obsegn, se sprejemajo inserati samo do petka zjutraj! glave, zaleže, ako beseda pade čez ba-tinaše. golspodo in popove. V tem zfazvoni poldne. Zdajle bo nekaj: «Sad se pomolimo Bogu!»... Vse se križa, tudi Radič in šepetaje moli, tudi Radič... Na! to zaigrajo tamburaši, zaključno beseda pa zopet 00vzame predsednik Radič: Volitve, so neizbežne, tekom pol leta jih bomo imeli. Nam je vseeno. Pozimi nam bodo kakor svatba, spomladi pa kakor orapjje. Mi moramo dobiti 130 mandatov! V Beogradu vedo, da nam nič ne morejo in pravijo: sve nekuda juri za Radičenv Zato ne bo nič zaleglo, če pride tudi P.-JP. Zunaj v svetu se dogajajo važne sfvari: Francija postaja mirotvor-na, v Angliji bo na volitvah zmagala delavska utranka, saj je Macdonald izdal tak volilni oklic ko da ga je pisal kdo izmed na!;, v Nemčiji pa tudi mora zmagati reB'ublikanizem. Rusija slavi 7. novembra sedejnletnico osvobojenja; praz-A ' kamarila je* zahtevala potom kra- i nik bomo Proslavili tudi mi, zakaj z Ru-Ija svoje, radikalsko predsedstvo, ka- i s'j° stojimo in pademo, z njo se bomo ............- ' osvobodili tudi mi. Dokler je na svetu toliko republikanskih držav, tudi na Hrvatskem ne bo. vladala sablja. Mi klonimo samo pred Bogom. Njemu se molimo, a za svoje se pra-o borimo!... In Radič, začne Lepo našo domovino | in vsi s tamburaši vred za njim. marila, ki ima komaj tretjino v parlamentu. .Jaz za to nisem vedel, vem pa, da kralj nima pravice, to zahtevati nima pravice skupščini mašiti usta. Parlament voli kogar hoče. Nri Franc Jožef ni želel, da je predsednik hrvatskega sabora bil Medakovič. Srb m ve-leizdajalec. Tudi jaz nisem bi, zanj, n-? zato. ker je bil veleizdajalec. temveč ker ie bil — madžarofil. To je bilo v hrvatskem saboru, kjer ni vladala sablja. V Beosrradn pa kak dvorski gosposki brezdelnih zahteva, kdo bodi pre tsrdnik skupščine. Radikalna stranka ne da obtožiti svojih treh ministrov, dane-; je obto- Ovacije se ponavljajo, da Radič porabi priliko in priporoči svojo Božičnico (seljaški koledar), ki se razpečava na debelo in drobno. Ljudstvo se počasi gnete v špalir od tribune do stanovanja profesorja Mrazoviča, predsednika krajevne organizacije HRSS, kjer je napovedan banket za kakih dvajset ožjih. Tudi novinarji morajo poleg... Pojedina je kolosalna, Radičeve zdra-vice nagle in »originalne«. Seveda v Križevcih se to mora obnesti, če že ne točno po štatutih, pa vsaj po goli dobri volji ... Spodaj na trgu pa še čaka večina množice in se ne razide. V lopi in na dvorišču svirajo tamburaši neugnano. Končno je treba na kolodvor. Sprevod enak kikor dopoldne. Pred vlakom je gnječa. Radič govori z vagona in navdušuje, dvojno navdušen ... In zopet se dvigajo klobuki z glav, Radič je začel Lepo našo. Vsi pojo in so ginjeni do solz. Vpitje in tamburanje «vse se meša v slovo, ko se vlak makne proti Zagrebu. Večer je lep, celo nekaj zapadajočega soln-ca se prerije skozi oblake, da se svetleje kaže pokrajina s pašniki in jarki, živino, nizkimi hišami po obronkih, vinogradi in umira.očim bukovjem tam zadaj. K že- j stav„ik} .Hrvatske inteligence, v Dalma-leznici tečejo ceste, vlaga je zunai in bla-; ciji> glavnj govor pa ]e dr Trumbič to, pasja capa! V vagonu na toplem, pa j 0 poijtičnj situaciji povsem v zajedničar-drcmljemo. Tudi gospod Radič. Kajti bi- ski in s tem radi£evski ideologiii. seveda fasade, osrednja kurjava, razsvetljava itd.). Proslavimo te dni z ono nacijo-nalno požrtvovalnostjo, na katero smo bili pripravljeni v svetem razpoloženju pod vtisom velikega dogod ka pred šestimi leti. Vabimo in pozivamo vse svoje članstvo, da daruje in zbira prispevke bodoče dni za Tabo.", da čim preje dokončamo ponosno naeijonalno zgradbo n* Taboru. Ako vsak član pomaga gradili samo z 2.— Din, bo s tem mnogo doseženo. — Prispevke sprejemajo proti potrdilu »Tiskovna zadruga« v Prešernovi ulici iD v d ru.itveni pisarni na Tabora vsak dan med 4.—7. popoldne. Odbor Sokola I. Politične beležke + Skupščina v Splitu, ki jo je v nedeljo sklicala Trumbičeva Hrvatska politična organizacija za ceremonijo svoje iuzije s Hrvatsko zajednico, je bila zelo skromna, pa je naravno tudi formalni predlog za fuzijo bil sprejet soglasno. Nastopili so raznovrstni govorniki kot pred- lo je, hm, iako naporno... Sijajna napredna zmaga na Bledu Bled, 26. oktobra. Danes so ee vršile na Bledu občinske volitve. Napredne stranke so nastopale složno, postavile so sicer ločene liste, toda so jilfi med seboj vezale in v agita- državnih šum. Niti kralj nima t.liko hrabrosti, da bi dejal: Ne maram lopova za ministra: temveč veii se nam: Morate z radikali! Dob-o, pa gremo l njimi, samo lopovov naj se otresejo. In grozijo nam: Ako ne pristanete, vam damo P.-P. Dajte, pa bo.de videli, kako bomo z njimi obračunali. Mi smo za mir. manjšina pa za poko j! Vojaško orožje se deli med dobrovoljce in pravoslavne, kakor da nimam3 že dovoli vojaštva: oficirji špaci.ajo, sdda-republikanskimi gesli, nalepljenimi viti si obirajo uši. Kamarila pa izziva tlatih črkah, z našitimi podohimi sve- i državljansko vojno, a z njo morimo fesa Jurja. ki je zmaja klal. in s stili-J obračunati. Kamarila je ka o; pa jč--oastimi konicami. Ponekod tudi s biš j vina, bolj ko jo trgaš, bolj ee vleče, visijo zastave, sredi trga na je slavo-1 glave ne vidiš, samo sablja štrli iz lok z veliko Radičevo podobo Tu s* nje. Dobivam pisma iz Londona in me ciji so djelale vzajemno. Uspeh je bil si-žen še četrti, Srskič. ki je kradel iz i jajen. ponovi pozdravni nagovor. Radič dobi '•vetja in odgovarja kakor že mnogokrat. a je vedno novo. Malo dalje, kjer ie trsr na"ir?i, stoji govorniška tribuna. v zelenju in zastavicah, z drugo Radičevo sliko in v domače platno vtkanim voščilem: Živio sto godin, brvat.=ke domovine sin! Režija, ali ceremonija! (da se z ozi rom na dostojanstvo predsednika mi-rotvorne republike pravilno izrazim), je na Radičevih zborovanjih skoraj po-vsodi enak. Prostor od štirih strani ob-stopijo konjeniki, znotraj je množica. Pogled s tribune je interesanten. Kaj bo vseh, kakih 5000 glav, trdiio moji sosedi. To je precej, če je resnično povedano. Kumeki, žene. otroci, vsevprek, narodnih noš ni med njimi, kakor bi človek pričakoval onstran So-tla Vse gleda kakor blaženo zamaknjeno na tribuno, odkoder slabovidni gospod predsednik motri svoje ljudstvo in nareka: Živele hrvatske republika,nke! ... In hrvatske republi-kanke. nekatere prav vitke v pas in jedrih bokov, so najbolj blažene in ganjene v tem začetnem razpoloženju, ko tamburaši kar ne morejo končati s himno na čast Radiču in ko se Radič v lastni osebi razgleduje s tribune . . . No. točno ob 11. se zborovanje prične. Štefan Knkclj, mnstača«.t in košat možakar, poda. besedo dičnemu predsedniku. »Hvaljen Bog, živila republika!* Radič govori! Spočetka malce tiho, da se dvignejo glave in napno ušesa, nato glasneje in ostreje v precej visokem rezkem gla«u. be«eda mu teče kakor na vetrn valovito in spontano nizano. da se čudovito sngestivno prilega pri-prosti množici. Ni dvoma poslušati Radiča je zabavna stvar. Frapira te drzovitost nieeovo govorniške erupcije, drastika več »B manj duhovitih domislic in vpletanje njegovih poljndnih a fori zrno v ki jim lahko stokrat oporekal, a jih bo Radič dve«tokrat nadalje sukal v veafrojakih varijacijah ter im-poniral svoji m notici. R5d'č govori Soliaki in dei*vei, vi vsi veste, da že dva tedna vade ni. Po šestih letih nasilja, korupcija, nereda, pokvarjenosti se i» pred tremi ro^er-.i našlo le Ee nekaj po?tc-nih Srbov, ki so z nami i vprasujojo: je li mogoče, da lopovi postanejo ministri na kraljevo zahtevo? Naj le postanejo: za nas bo to si cer muka. toda zanje propast Kralj se mora odločiti, ali se nasloni na krvo-loka Pribičeviča ali na Radiča. Mi zahtevamo svoj sabor in popolno vlado v Zagrebu. Vendar to ni naš edini cilj. Mi se hočemo dogovoriti, kakor smo v Četrtek napisali. Tudi z radikali se hočemo dogovoriti, samo svojo četvo-rico naj odstranijo. A kar mi predlagamo, ne velja nič, ker se nadejajo, da se bo na Hrvatskem vse razteplo. Toda ako poskusijo z nasiljem in ubijejo Radiča, bo bruhni! plamen, ki jih bo požgal. Na dvoru spletkariio in lažejo daljo. Ni takega klepetuljstva kakor na dvoru. Besedo ima general Živkovič. ki je pri umoru Aleksandra Obrenoviča odpiral zarotnikom vrata in je zdaj k.o- NapreiJniaki so od 25 mandatov dobili 15, klerikalci na svoji strankarski listi 6, na mešani Rsti pa od 4 mandatov 2. Ker sta na mešani listi izvoljena tudi dva napredna odbornika bo imel novi občinski svei blejski 17 naprednjakov, torej dvetret jinsko napredno večino! Število glasov je bilo sledeče: JDS 76 (4 mariHate), NSS 95 (6 mandatov) PKS 00 (5 ;mandatov). SLS 101 (6 mandatov), Gogal'»va lista f>6 (4 mandate). Izvcfljeni so sledeči gospodje demokrati: Htjrman T o m e c, Leopold L e b a r, Fran Stare in Ivan K o k a 1 j, sam. kmet;: Fr. W e s t e r. Fran Jemc, Anton Vovk ml., Plemelj Ivan in Ivan K e n d a, narodni socijalisti: Josip M a -r o 1 t, Ivan K a p u s ml.. Ivan P e r t o t, Mmrtin Prešeren, Andr. Knafliž in S. £ e b e n i k a r. nadalje iz Gogalove listo nap^ednjaka Fran Arh in Fran Pa n-fffjrc. Klerikalni občinski odborniki so: Fi,'. Rus, Martin Bnrja. Janez Zume-r. Al. Zifrovec. Ivan Triller. Ivan Tavčar Ma-U.lvi Goga.la in Fran Zupan. Volilni boj ;e bil zelo oster. Klerikalci, ki =o vedno pripravl!eni loviti nezavedne volilce na vse mogoče limaniee. so postavili poleg svoje oficijelne liste še listo z nevtralnim ime-nom, srrno. da bi polastili cvetoče občine blejske. Volana borim je bila srdita posebno še v soboto in na dan volitev. Ker so klerikalci in tflkozva-na f?ogalova listu, prirejali zaupne sestanke za zaprtimi durmi in iih je bilo nemogoče zvabiti na odkrit razgovor vseh vnlileev. so nnpredniaki v srfrvito popoldne potom vabil z malim trfkom sklicali sestanke na Mlinem in na Pefi- novila na Rečici, vendar mnogo bolj skromno, ker si gospodje klerikalci raz ven gospoda. Rusa. bivšega blejskega župana, niso upali več opeči prste. Samo par cvetk in govorov klerikalnih voditeljev: Gospod Rus se ;e povspel v svoji nervoznosti do izjave, da klerikalni stranki sploh ni mnocro za prospeh tujskega prometa na Bledu, ker nima interesa dohiti >7.a hotelirje in industrijalce«. Za svoje velikodušno priznanje je žel burno pohvalo naprednjakov, ki jim je Bled v resnici na srcu. vsled česar je vzel svoj klobuk in odšel z zborovanja sam samcat! Res stvaren in uvideven govornik SLS je bil gospod Zupan, ki pa je brez dvoma prišel do prepričanja, da mora govornik na javnih shodih, kjer daje za vsako besedo odgovor, biti ne-le informiran o tem kar govori, temveč tudi uverjen o resničnosti tega kar pripoveduje. Vsaka šola nekaj stane, pa upamo, da bo gospod Zupan fcbib smoli, ki jo jc imel na teh shodih v bodoče previdnejši in se za demagoške ireste in laži svoje stranke, ki jih v sličnib borbah uporablja, ne bo več ogreval. Tipičnega predstavnika klerikalne morale g. Gogale na teh sestankih ni bilo. Pravijo, da se :e bnl '.-vnesti in svetlobe. pa z vzvišeno katedersko besedo. Združitev z Zajednico je argumentiral kot dokaz ujedinjenja Dalmacije s Hrvatsko, pn čemer je Hrvatska zajednica najjačja predstavnica neodvisne hrvatske inteligence in meščanstva. Zaključno besedo je imel prof. dr. Bazala iz Zagreba, ki je razlagal, da je Hrvatska zajednica «rc-akcija na propadle ideale*, ona se sedaj bori za hrvatsko edinstvo in ga znova zgrajuje; zato tudi stopa paralelno s HRSS, ker stremi za osvobojenjem pc-edinca in splošnosti. Izvoljeni so bili delegati za občni zbor Zajednice in nov splitski odbor, dočim je dr. Trumbič postal član izvršilnega odbora HZ. Zborovalci kolikor jih je bilo, so poleg Trumbiča nazdravljali Larkoviču, Bazali in Radiču ki je v soboto dejal dopisniku «Hrvatskc-ga lista=: «Ta fuzija je izredna stvar. Trumbič bo igral še važno vlogo.. Toliko za razliko od lani, ko je Radič označil Trumbiča za — gosposko smetje. + Radičeva baza pogajanj- Stipa Radič ^ zadnje dni v svojem umikanju izjavil, da bi bil pripravljen za definitiv-na spurazumaška pogajanja na osnovi zajedničarskega ustavnega načrta. Dr. Trumbič kot najnovejši ideolog separatističnega hrvatstva je v nedeljo v Splitu porabil to izjuvo in povdaril, da je za-jedničarski ustavni načrt s tem dobil pozitivno politično vrednost. Stvar je malo čudr.a. zakaj tudi Radičeva stranka ima mandant kraljeve garde. Po moj*m ci. kjer so bili pozvani da gevori.» tako le in so vsled tega tudi. kjerkoli je bilo mogoče, pritiskali na volilce in v raznih slučajih, kakor pripovedujejo prizadeti, celo grozili, da bodo odpustili iz svoje a!i obč. službe vsakognr, kdor jim ne bo podvrgel. Velika množica ljudi je pričakovala ob pol 6. uri zvečer razglas izida volitev. Naenkrat je znplapo-ala na blejskem domu državna trobojnica, ljudstvo pa je v prekipevajočem veselju vzklikalo naprednemu Bledu. Iz stoterih grl je zaorila pesem «Iz bralskog zegr-ljaja>, Klerikalci so pa potuhnjeno izginili kot kafra . . . Bled je trdno v naprednih rokah in uverjeni smo. da bo združeno delo naprednjakov zr.slguralo našemu krasnemu Bledu nadaljnji prospeh in procvit. Cianstvu Sokola I 2ft. oktober je velik spominski dan r.->rodne in državne osvoboditve vseli ma-lih, nekda; zasužnjenih slovanskih narodov. Sokol I. proslavi omenjeni naeijo-naJni spomin v zvezi s prvim redniui bodočim društvenim predavanjem na Taboru. Proslavimo la dan v znamenju narodnega veselja in onega veličastnega razpoloženja. ki je navdalo pred leti vse naše sokolske mte. — N jv sokoUki dom je orHnal reči pa je da gladko in brez za svoie trditve vsled to 105. Jesenice 530, Ruše 1°5. Zenica 845, Gulmann 400, Trbovlje «31, Se-čerana 880, Hipo 54. S'ave'-s S-*), clavo-nijn 73; drugi papirji: Ancloia.ik 150. NViener Bankverein 115.5. Sivnostensfai 805, Južna železnica 4S8. Alnine 406. PBAGA: Beograd 49.10. Dunaj 4.70. Berlin 8.0375, Rim 14G.625, Ncw-York 33.95. Curih 65350. BERLIN: Beograd 0.0C5, Milaa 1805, Praga 12.405. New-York 4.19. LONDON: Beograd 1S.SSS, Pariz SC.4'». Rim 10150. Curih 23.40, New Yc-k 449.50 Dunaj 319-CfiO, Budimpešta 345 000, Praga 150.02. NEW-Y0RK: Beograd 145.50, Him 431. Pari?: 521, Curih 19.23, Dunaj 0.1412, Pr»-ea 298.37. London 450, Budimpešta 0.1312 Minka Govekarjeva Ob petdesetletnici njenega rojstva- Zivljenski jubilej praznuje danes ga. Minka Govekarjeva, ž njim pa tudi jubilej dela, vztrajnega in plodnega dela slovenske žene. Z mirnim, notranjim ponosom lahko gleda jubilantka, ki je ves čas, odkar izha.a »Jutro«, tudi naša marljiva šotrudnica, na minula leta, v katerih je bilo pri nas malo ženskih pokretov brez njenega sodelovanja. Zato smatramo za svojo dolžnost in za čin hvaležnosti, da se je danes spomnimo s kratkimi vrsticami. Rodila se je 28. oktobra 1874 v Trebnjem na Dolenjskem, kjer je bil njen oče dr. Vasic zdravnik. Študirala je v Ljubljani učiteljišče in nato par let učitelje-vala. 2e v tem času je mnogo pisala. Pod psevdonimi »Josip Trdina«, »Minka Ka-stelčeva», »Ivanka« itd. je priobčevala v »Edinosti«, »Slovenskem Narodu» in »Slovanskem Svetu* (Dunaj) razne črtice in novele. L. 1897 se je Minka Vasičeva poročila z že takrat znanim pisateljem Franom Govekarjem. Ramo ob rami sta delala poslej, izpopolnjevala in bodrila drug dru gega. Skupno sta deloma urejevala, deloma z marljivim sotrudništvom podpira la celo vrsto naših listov: »Slovan«, »Ilustrirani Tednik«, ^Tedenske slike», »Domovina«, «Slovenski narod«, »Slovenka«, sJugoslovenska žena«, »Domači prijatelj« «2enski svet« in — last not least — »Jutro«. Gospa Minka je pisala in piše zlasti članke o ženstvu pri nas in drugod, o ženskem karitativnem delu, o gospodinjstvu, povsod z iskreno ljubeznijo do svojih sester in njih doma, z ljubeznijo do Tiaše rodne grude. Malo kje se podpisuje: gre ji za stvar, ne za lastni sloves. Šest let (1905 — 1911) je bila urednica lepega in koristnega mesečnika »Slovenska gospodinja«. Iz lastne skušnje vemo, kako težko je dobiti sotrudnic med našim inteligentnim ženstvom, in tako je morala tudi ga. Govekarjeva list ne le urejevati, ampak večinoma tudi sama pisati. Kljub temu pa je delala in pisala tudi izven uredništva. Prestavila je vrsto novel in črtic novejših ruskih pisateljev; njena knjiga »Ruska moderna« je postala naravnost popularna in je zašla v zadnjo našo knjižnico. Se bolj pa je postala popularna njena »Dobra kuharica«, ki jo je 1. 1903. založil Schvventner. Bilo je to prvo naše tovrstno delo, zato tem težje; saj je bilo treba skoro vso terminologijo še le skovati. S pomočjo svojega sopro-ja in prof. A. Bartla je rešila nalogo tako povoljno, da drži večina njenih izrazov še danes. Poleg praktično-gospo-dinjskega pomena leži glavna zasluga cDobre kuharice« baš na tem polju in pa v tem, da je spodrinila iz naših kuhinj nemško navlako — za takratno dobo tudi važno narodno delo. Knjigo je izpopolnila 1. 1908. »Dobra gospodinja«, zbornik praktičnih navodil za matere, žene in neveste. Iz hrvaščine, ruščine, nemščine je prevedla dolgo vrsto gledaliških iger, novel in romanov. Najvažnejša med njimi je pač I olstega »Moč teme« Po vojni je izšel med dr. v «Jutru« njen prevod romana Gabrijele Zapolske »Ljubezen na počitnicah. Da je Alinka Govekar eva marljiva ;lanica in odbornica naših narodnih in ženskih društev, pač ni treoa posebej omenjati. Zlasti «Splošno žensko društvu«. ki ga je pomagala 1. 1900 ustanoviti in kateremu je že od takrat tajnica, ima rrnogo svojih lepih uspehov zahvaliti baš njej. 2e pred vojno je bila v stikih s hrvatskimi, srbskimi in češkimi ženskimi delavkami in poročila o naših razmerah je pisala tudi v dunajsko »Frauen-rundschau«. Sedaj je tudi odbornica slovenske sekci.ie »Ženskega Saveza SHS«. Pri vsem tem delu pa ga. Minka ni niti najmanj »feministka« v proslulem pomenu te besede. Nasprotno: vzorna go-spodin a je, dobra in srečna žena in mati; vedno je imela ali je znala poiskati do- volj časa za dom in deco, ki jo je od-gojila v naprednem in narodnem duhu. Iskreno želimo blagi, inteligentni, pri tem pa nad vse skromni narodni in soci-jalni delavki, da jo ohrani dobra usoda še dolgo vrsto let v polni posesti njenih narodu tako koristnih zmožnosti. Mariborska nedelja Maribor, 27. oktobra. Da se ne razvadimo, je zarosilo radodarno nebo, in se vztrajno kremžilo do pondeljka. Nič boljša ni bila sobota. Po trgu so v bratski tekmi gnetli blato kmetje z meščani in kupčevali, da je bila radost. Aprovizacljo je pač treba oskrbeti, četudi ni solnca. Ves obširni glavni trg s Koroško cesto in še stranskimi ulicami je bil natrpan polnih košar in vozov, pa so prav vse raznesli po hišah, četudi je bila zadnja sobota v mescu. V jeseni se je pač treba založiti in naš trg nudi res krasno izbiro te dni. Vsega, zlasti pa prekrasnega sadja in cvetja med košarami v izobilju, da se ti lahko vsaj oko napase. Ves je odet v jesenske boje naš Maribor. Izza Pohorja, Kozjaka in nad Slovenske Gorice se gnetejo rosni hladni oblaki. Včasih pa zapiha sever in tedaj za-bleste v večer nad tiho Dravo tudi zvezde in se spajajo v motni vodi z odsvitom električnih žarnic nad obrežjem. Tedaj šetajo čez visoki most zaljubljeni pari in se tesno privijejo, kadar tako ostro zapiha iz vode. Z dveh strani pa vabi prijeten vonj pečenih kostanjev. Na razsvetljene ulice udarja iz kleti novi mošt, mlado kipeče vino in pa fini skoro oranžni duh zloženih jabolk. To je sedaj pesem našega mesta in poezije, ki je ne morejo pregnati niti mokrota cest in ne hladni vetrovi. Še radi jih Imamo. Zato nas je bilo tudi včeraj dopoldne vse polno v parku pri promenadnem koncertu. Naša vojna mu-zika kaj velja! Ko so damice zavijale zardele obrazke v kožuhe in je veter trgal listje s kostanjev so muzikanti z naleti na neprodorno meglo, v kateri se vsem umetniškim mirom svirali pod nji- takoj izgubi. Znano pa je, da je morilca mi na mrzlem kamenitem pavil.onu. še, videlo mnogo oseb. ki se pa v svoji ko- a popolnoma upravičene pritožbe proti vladi. Kot govorniki so nastopili predsednik koalicijskega odbora upokojencev Salamon, podpredsednik Mazi ter odbornika Cerar in Minkuš Vsi so naglašali. da je nova vlada obljubljala upokojencem vse mogoče dobrote, sedaj pa .im je ukinila celo stanarino. Cule so se prav zanimive in lepe stvari. Dne 7. avgusta se je oglasila v Beogradu deputacija upokojencev, ki so jo sprejeli ministrski predsednik Davidovič, prometni minister Sušnik, minister za socialno politiko Beh-men in finančni minister Spaho. Vsi so obljubljali, da se zavzamejo za upravičene zahteve upokojencev. Predsednik li-nančnega odbora Nešič je društvu kasneje celo brzojavno sporočil, da je stvar že urejena. Dne 22. oktobra pa je »Uradni list« naznanil, da je ukinjena dosedama stanovanjska doklada. Upokojenci so pošiljali nato v Beograd pisma in brzojavke, a prejeli niso niti odgovora. Zborovalci so zahtevali takojšnjo ureditev vseh vrst pokojnin in nezgodne rente ponesrečenih železničarjev, kakor tudi izplačilo v pariteti, odgovarjajoči zdravi valuti. Do ureditve naj se zvišajo dr iginj-ske doklade draginji primerno, zaostali znesek pa naj se takoj nakaže. Govorniki so tudi odločno protestirali proti temu, da namerava železniška uprava odvzeti stalnim upoko encem. nezgodnim rentni-kom, provizionistom ln miloščinanem njihove dosedanje vozne legitimacije, ki so jih pošteno zaslužili. Zborovalci sc končno med viharnim odobravanjem skle nili soglasno, da odpošljejo o nečuvenem postopanju vlade z upokojenci obširno spomenico Zvezi narodov. £uciano ^Ibertini !! Jfe drzneTi akrobat sveta 9 Igra dvojno vlogo t filmu: Katerijepravi«..? Celi film je poln never etnih akrobatskih vra-tolomnosti, pri katerih gledalce na momente oblije zona. Noben cirkus, noben variete nam n« more prikazati kaj takega. V ostalih vlosah: W. Diegelmann, Lilli Do-minici in Erick Kaiser-Tietz-Predstave ob »/* 4., 5n >/t »n 7» 9. uri. 28., 29., 30. oktobra Elitni Umor in raznis nagrade (10 000 Din ) Preiskava o morilcih Ferdinanda Pipana ne pride nikamor. Sledov je več, toda nejasnih, splošnih, križajo se med se- hotel igrati glavno vlogo, ga ni marala. Ker so mu postala tukaj tla p-evroča,, je bil primoran izginiti iz Kranja naglo in neopaženo ponoči in pri megli, da se mu ni zgodilo kaj neprijetnega. Vsi Kranjčani, dijaki in starši, smo ve« seli, da smo se znebili tega čudnega pe« dagoga, ki mu je trpinčenje uboge, vsled boj, nikjer ni nič zanesljivega vse je za-, vojnihJn žf. itak *** vito v tajnost Kdor poskuša kaj dognati,'110 "nlcenc ra!a^ne\ Pnpravl,aio oc.tno veselje tn zadoščenje. Hvala Bogu, da niso sledili njegovemu slabemu izglecu drugi tukajšnji profesorji, ki zadostno ...i .tu uii^ibiu uaiiiviiiivjti t^a.iijuuu. —>, • iuuu iniiu^u ni jv v o»wji wu- , ...... ...... beli labud se je muzal med račkami v | modnosti in v želji, da ne bodo imeli sit- ™zu™jo današnji težak po.o/ij dija* 1 i l- m c + f/i t- ravna ia n • 11 o l"1 rAC ribniku. Mi pa smo Setali med gostim rumenim listjem kot po mehkih preprogah in kramljali, pa kresali dobro voljo. Kapelnik Herzog je dirigiral z ognjem. Umetnik je pač vedno mlad in krepak. Samo radio-umetnikov je manjkalo, ki so imeli že svoj nedeljski dopoldanski koncert v klubu. Njihovo hrepenenje se je povzpelo v daljine, — poslušali so muziko z Berlina, Stuttgarta, Rima. Mi smo hodili že po mokrih zemeljskih tleh in se popoldne prav krepko razburjali pri nogometni tekmi na še mokrejših športnih tleh v Ljudskem vrtu. Ampak za pravico je šlo in tako smo se morali vendar postaviti, dokler nam ni policija z gumijevimi bunkami pomirila razburjenih živcev. In potem smo še debatirali dolgo v noč. tudi tega je treba, če hočeš priti resnici prav do dna, pa je bilo zopet konec nedelje. nosti, sploh nočejo zglasiti in s tem pod- kov in staršev ter ravnajo z dijaki res pirajo morilca in takšne umore sploh. ij?4 »«telji in pravi pedagogi Novome. Dosedanji osumljenci so izpuščeni. Ne šcane pa rad. te pridobitve obžalujemo. samo, da se jim ni moglo nič dokazati. — Kranjčani. Protestni škod državnih upokojencev Ljubljana, 27. oktobra. Danes dopoldne se je vršil v veliki marveč nasprotno, dokazalo se .ie, da ! BLED. Po strahovitem porazu so imeli sploh niso in ne morejo biti v nikakšni klerikalci v nedeljo zvečer zaupni sesta-zvezi s činom, ter da je sum letel nanje nek v mizarski delavnici g. Gogole. da neupravičeno in le radi slučajnih zuna- ] se potolažijo in prebole silnega mačka, njih okolnosti, ki so se pa pri preiskavi | Najprej so se začeli razgovarjati, kako takoj izkazale kot splošne, tako da bi se , bi se pritožili, toda g. Rus jim je pojas-smelo na isti podlagi osumiti še na stoti- i nil, da bo težko kaj iz tega, ker je bil ne drugih. j volilni komisar pristaš klerikalne stran- Neimenovani je pri deželnem sodišču ke in je res dobro vodil volitve. V osta> ljubljanskem založil deset tisoč Din, ki se Iem pa da bi sicer le še bolj pogoreli. Na naj se izroče kot nagrada onemu .kdor bij to so si očitali, da so naredili največjo dal sodišču take podatke, da bo na njih ( napako, ker so se zvezali z g. Arhom. podlagi mogoče izslediti prebega krivca Lahko bi imeli deset odbornikov, tako Pipanovega umora. Nagrado bo prisodil pa jih imajo sedaj samo osem. G. Ko« preiskovalni sodnik g. dr. Gradnik, na želj sc je pritoževal, da so bili v volilnem katerega je treba nasloviti tudi vse po- boju «prcpošteni» in da bi bilo najbolje, datke. Želeti je vsekakor, da ta strašni slučaj ne ostane nepojasnjen. Morda bo pa le mogoče, da se zagonetni slučaj odmota in da pride, kakor e obča želja, morilec v roke pravice. Vsako prikrivanje in za-molčevanje je pa potuha zločina. sami enega našli, da bo lahko klal, če« prav na skrivaj. Ce bo prišel g, Zrimc zopet po žaganje k Hudoverniku mu bo» do rekli: «Marš veni« Stokali so dalje, da vodovoda na gmajno, ki so ga oblju-bovali, sedaj ne bodo mogli preprečiti, ker so v manjšini. G. Petrin mora takoj odpustiti svojega uslužbenca, ker je vo« lil napredno! Ogorčenje je bilo. da je baje tudi dr. Benedikov oče volil napred« no. Zakaj tudi ne bi, saj ga sin nič ne podpira. Jože Marolt jih mora pa ska« piti, ker jim je največ škodoval. Dobila, jih bosta tudi Štofova, ker sta volila na« rodne socialce. Za državne volitve t» meravajo kandidirati g. Serneca. Korofr ca ne marajo več, ker se pajdaši z Ra* dičem, mesto da bi gledal na domače koristi. G. Rus je končno še povedal, da je za olepšavo Bled« največ napravil Malner, ko je bil župan. Župan Tomec po njegovem mnenju ni naredil drugega« kakor da je postavil fijakerje pred ka« varno Toplice, kar je za Bled največja svinjarija. Tako so se klerikalni može« karji pogovarjali dolgo v noč in bi po« vedali lahko še veliko več. Poglejte go« spodje klerikalci, kako zanesljive in sa« upne ljudi imate med seboj. Na Bleda pač brezžični dobro deluje in upeljan je tudi že radio, kakor ste v soboto videli. JESENICE. Prosvetni dom! Temelj je že tu in ker so člani pridno icuiučiti, se bo — ako Bog da in naše finance — kraa lu dvignila ponosna stavba, ki ji bliža dvorani Mestnega doma sijajno obiskan protestni shod državnih upokojencev proti ciničnemu postopanju vlade s temi največjimi trpini. Shoda se je udeležilo okoli 40(1 upokojencev in železniških invalidov iz vseh krajev SK. veni je. Navzoči so bili tudi Mariborčani. Vlada seveda ni občutila potrebe, da bi poslala na sliod svojega zash pn ka. Pač pa je zato policija zabraniia zbiranje upi ko enccv pred palačo pokrajinske uprave, veliki župan pa ni hi tel sprejeti deputactje upokojencev, ki mu je hotela prečitati spreieto spomenico. Na zborovanju je vladalo ves čas ogor čeno razpoloženje in slišati je bilo te/kc Dopisi KRANJ. Novomeščanom, ki se v pet« \ ščaj in Jesenice ne bodo nikdar prene« omenjeni tudi na tukajšnji .im iaziji li'ce. Tako se jc g. Rus pritoževal čez hale biti ono, kar so vedno Sile: k rep« uganja; prave histerične orgije. Zlesti e učitc'ja g. BcMcrja. da ga ie med vojno ka naša nacionalna postojanka med vi« stresal svo'o jezo nad napredno, v So« r'enunciral radi Prešernovega spomenika, sokimi nišimi hribi, našimi zjpadnimi ko u organizirano madino. za kitero je Stvar nam ;e znana in je Rus tak-at pro« merniki. ki so dobro zastraženi1. Nai Ie ime' vedno strožje meriio, nc.io z svo« padci. Pri Zrimcu ne bo smel noben k'e« pridejo! je Orle. Vsled svoje surovosti in brez« rika'ec več kupovati mesa. ker je voli! obzi.-nosti jc bil povsod osovražen in n:» nspredno. Dokler ne preskrbijo Cenctu ti lastna klerikalna stranka, pri k iteri je , Lakoperju, da bo lahko klal. bodo žc Obnovite naročnino! Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljublianska drama- Torek 28.: Zaprto. Sreda 29.: »Šestero oseb išče avtorja.« E Četrtek, 30.: »Zora. dan, noč«. Izv. Petek. 31.: Zaprto. Sobota, 1.: «Hamlet». Izv. Nedelja, 2.: »Šestero oseb Bče avtorja.« Izv. Ljubljanska opera- Torek. 28.: »Rusalka«. Slavnostna predstava povodom čehoslovaškega narodnega praznika. Izv. Sreda, 29.: Zaprto. Četrtek. 30.: »Netopir«. B. Petek. 31.: »V vodnjaku«. »Cavalleria rusticana«. Debut tenorista g. Ado Da-riana. A. Sobota, 1.: »Rusalka«. Izv. Nedelja, 2.: »Carjeva nevesta«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ljubljanska opera. V proslavo £e-Skega narodnega praznika se vrši danes v torek v operi slavnostna predstava Dvornkove se začne ob 30. (8). Definitivni početek gledaliških predstav bo določila UDrava. ko zve za mnenje večine gledaliških interesentov i na igra pa je spričo soigralcev in zbo« potoni glasovanja, o kuterem poročamo ra žena tako izstopala iz celote, da je na drugem meslu. i kritika grn'a. Moške vloge so popo'no« Reper rar lajreLJkega gledalijfra. — ■ ma izgubile moč in življenje, katero jim Zagrebško Narodno gledališče ima te dni ie vdihni starogrški avtor, na sporedu Pirandellovo komedijo rSc ■ za dirigent bfograj-kcia akadem-stero oseb išče avtorja*. Z jfevo opero »kP a pevskega društra Obilir je bil iz-tjiikola šubic Zrinjski», Si avvovega diu voljen kapelnik beograjske opere gosj>od dičevega vajenca* ter Donizetlijevo o ero jos;-, Matačič. ♦ Don Pasquale». Nns'ovno vlogo v trm' Konrert Sukorih skladb r Pragi V delu poje g. Lesič. tenorsko partijo pa pondeljek 27. oktobra, na predvečer če-naš rojak g. Josip Rijavcc kot gost. l škega državnega pr znika, je priredila Jubi!ej igralke Nine Vavre v Za« češka filharmonija v Pragi pod vodstvom grebu. V soboto 8. novembra praznuje dlri-enla Talic1-* slavnosten koncert v č!nn:ca za :rebške drame ga. Nina Vuv« sponrn padlih vojakov Čel oslovakov. Na ra 25=!ctnico svo eia oderskega dc'ova» nja. Ob tej priliki bo igrala glavno v!o» go v Ogrizcvičevi znani drami »llasana« ginica®. programu je bila Sukova žalna simfonija »Azrael» ter istega skladatelji legenda za veliki orkester »Veliki mrtveci*. Ta'edenski reperir-ar brosraj*kega Hedda Gab!er v Sarajevu. Proš'i č c« Narodnega gledališka obsega sledeče ko-trtek je bila v Sarajevu p-emi:cra Ibsc« mnde: Židovka. Sevilski brivec, Svatbena nove drame cHedda Gab!en». Režiral je koračnica (Bataille). Večni mornar, Pi- ! a. Jcvtič. Nas'ovno v'ogo je g umila ga. kova dama. Maškarate na podstrešju in Žega!ova. Predstava je izpadla povolino. narodno igro . Sarajevsk; tisk o priliki te uprizoritve I Lep nspeh sa.ajcvske nus'aTe. lz omenja, da se je pred petimi leti igralo j Sarajeva poročajo, da ima tamošnja raz-eno dejanje tega dela s č'anieo Ijubljan« stavi slik Vidoviča in Udoviča relik skega g edališča go. Marijo Vero. j uspeh tudi v gmotnem oziru. Vidovič ;e Ruska «Medcja» v Pragi. V petek prodal 33 slik, Udovič pa 60 rrdirank. dne 24. oktobra so otvorili disidenti VerdijeT na Dunaja t »Hudožestvenega teatra« v Pragi svojo gostom ix Milana. Prfrodnji pondeljek. letošnjo sezono z Evripidcvo «.Medejo». ! dne 27. oktobra se bo vršila v dunajski Junakinjo je igrala voditeljica hudožests j državni operi izredna predstava Verdi-veniške skupine ga. Germanova, dobro jevega ln Ohridskem jezeru. Predpogoj pa je preureditev ozkotirne proge Andrijev-ci-Ohrid v širokotirno kakor tudi konsolidacija prometnih razmer. * Lov n« ptice, tudi ptice-pevke, je zlasti v Italiji zelo razširjen. A tudi v Dalmaciji ne manjka brezsrčneiev, ki krilatim pevcem strežejo po življenju. Splitska mestna policija je te dni napravila v okolici mesta pogon proti lovcem na ptice-selivke ter pri tej priliki ujela lepo število takih brezsrčnežev. * Vlom v Slov. Bistrici O vlomu v trgovino g. Danijela Omerzu v Slov. Bistrici 6e nam naknadno poroča, da je bilo ukradeno blaga in cigaret za skupno vsoto okoli 30.000 Din. Vendar pa gospod Omerzu ne trpi nobene škode, ker je bil proti vlomu zadostno zavarovan. * Samomor gimnazijca. V soboto zvečer je skočil 12 letni sin odvetnika doktorja Roberta Farkaša v Zagrebu, Ivo Farkaš, v samomorilnem namenu skozi okno tretjega nadstropja na cesto. Pri padcu je dobil tako težke poškodbe, da Je kmalu nato umrl. Kaj je gnalo dečka v smrt, ni znano. * Vojak na smrt obsojen. V noči od 19. na 20. decembra 1922. je prišlo v osiješki kavarni do krvavega pretepa med vojaki tamkajšnjega trenskega eskadro-na in patruljo artilerijskega polka. V pretepu je bil slovenski vojak Alojzij Maček ustreljen, redovu bolniške čete Aloj- jenka IL letnika drž. dvorazredne trg. ■ ziju Jagodieu pa je bila prestreljena des-šole v Ljubljani, 200 Din, Burg Rajko,; na roka. Tihomir Dimitrijevlč je dobil gojenec III. letnika drl moškega uči-1 težko rano na glavi. Najvišje vojno so-teljišča v Mariboru, 100 Din, Oven An-jdišče je obsodilo vodjo patrulje artilje-ton. gojenec VII. razreda L drž. eimna- i riiskeea podnarednika Lazarja Milkoviča Smisel zo lepoto je najbolje izražena v krasnih damaklh klobukih mo^nera salona StuEhlj-ffiaShB, Zidova ulica na 3 mesece zapora, redova trenskega eskadrona Alojzija Pernoša, ki je vrgel stol proti patrulji, razbil Milojkoviču glavo, vzel Dimitrijeviču sabljo in mu presekal glavo, pa na smrt. Rr.zsodbo je sedaj potrdilo tudi kasacijsko sodišče. Per-I noša more rešiti smrti le še kraljeva mi-I lost. I • Samomor v Zemunu. Po beograjskih listih smo včeraj registirali vest, da se i je v Zemunu ustrelil tamkajšnji ugledni | odvetnik dr. R. Brandajs. Kakor se av-j tentično ugotavlja, se ni ustrelil odvetnik ! dr. Brandajs, marveč njegov nečak ab-| solvirani jurist Rajko Brandajs, sin gra-ščaka Žige Brandajsa. Iz 14 ubrane u— Proslava Meškove 50.-letnke. Sred« nješolska organizacija «Prcporod» prirc* di danes ob pol 6. uri zvečer v «-Napred = nem dijaškem domu»> (bivša arena Sa-rodnega doma") proslavo 50=!etnice roj* stva Frana Ks. Meška. Spored proslave jc sledeči: 1.) Otvoritev. 2.) «Ko so zvo* novi plakaii« (odlomek — rccitacija), Pcpc Erman. 3.) Ob 50='ctnici Meška — Ivan Albreht. 4.) Fr. Ks. Mcško: Ciril Zavozel (odlomek recitacije) — Franc Kovič. 5.) Fr. Ks. Meško: ^Pridem k tc* | bi», M. Janovskv. 6.) Fr. Ks. Mcško: | "Mojc »>oti», Franc Pctrč. Vabimo vse | dijake, da se udeleže proslave v veli« kem številu. u— Šolska polirJinike v Ljubljani. Ka» kor doznavamo, sc ustanovi v Ljubljani šolska po'ikliniki.. Slovesna otvoritev sc vrši v četrtek dne 30. oktobra ob 10. uri dopoldne v risalni dvorani drž. učitelji; šča na Rcsljevi cesti. u— Prijave siromašnih otrok. Po na« vodilu mestnega magistrata sc naproša« jo vsi revni starši, ozir. varuhi, pristoj« ni v notranje mesto (stolna župnija), da se v svrho priiavc svojih otrok zglasijo pri g. R. Strnadu, skrbniku ubogih, Mest« ni trg 19, III. (popoldan) ali v pisarni župnega urada. Prijavijo naj se najkas« neje do novembra t. 1. u— Za revne otroke. V prihodnjih dneh izvedejo članice ljubljanskih do« brodelnih društev nabiralno akcijo za božičnico revnim otrokom. V to svrho bodo prodajale na stojnicah sveče za grobove. Čisti dobiček te akcije je na« menjen božičnici revnih otrok. Kupujte povsod sveče le na onih stojnicah, ki bo« do v to svrho označene. Pomladek Rde« čega križa bo dne 1. in 2. novembra na« biral darove po vseh ulicah mesta Liub« Ijanc. No odklanjajte malih nabiralcev ter darujte kolikor kdo more. Zima je pred durmi in veliko štcviio revnih otrok je brez obleke in brez kurjave izročeno mrazu in stradanju. Nujna pomoč je ze» lo potrebna, vsled česar je vsako naj« manjše darilce dobrodošlo! u— Vpis revnih otrok. Po naročilu mestnega magistrata bo oskrbnik ubo« gih za — Po! i Tiski okraj — vpisoval rev ne otroke, ki so potrebni kakršnekoli podpore, nadzorstva in one, ki pridejo v poštev za božičnico. Zglase naj se le starši ali varuhi vsak dan popoldne od 2. do 4. ure od 28. oktobra do 5. novem« bra t L pri Trtnik V, Poljanska c. 9„ I. u— Vpis revnih otrok kolezijskega okraja, ki so potrebni kakršnekoli pod« pore in nadzorstva in one, ki pridejo v poštev za božičnico vpisuje v dneh 28., 30., 31. t m in 3, 4., 5„ 8., 9„ 11. in IZ prihodnjega mcseca od 14. do 17. ure os« krbnik ubogih. — Anton Groboljšck, Resljeva cesta 29, II. u— Ruski akademik, v zadnjem letni« ku tehniške fakultete (elektrotehniški odd) prosi za kako službo, da se more preživeti in doštudirati. Sprejme vsako delo, rad tudi nočno. Cenj. ponudbe pro« si pod označbo »Nujna pomoč« na vse= učilišče (pri portirju). u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili naznanjeni sledeči smrtni slučaji: Anton Strupi, posestnikov sin, 29 let — Frančiška Fajs, novorojenka, 1 dan. — Ivana Račič, žena pisarskega pomočnika, 36 let — Ljudmila Pritekelj, hči mizarske« ga pomočnika, U mesecev. u— Pouk na obrtno nadaljevalni šoli (stavbena stroka, II. mestna deška os« □ovna šola v Ljubljani) odpade zaradi pogreba tov. Fr. Jordana v torek, t j. 28. t m. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sle« deči slučaji: 1 tatvina, 1 kaljenje nočne« ga miru, 1 prestopek razgrajanja, 12 pre« stoplcov cestnega policijskega reda, 1 prekoračenje policijske ure, 1 ples brez dovoljenja, 3 telesne poškodbe in 1 pre« stopek nedostojnega vedenja. Aretaciji sta se izvršili dve in sicer: 1 radi po« stopanja in 1 radi poškodbe tuje last« nine. u— Vlom v stanovanje. S prihajajočo zimo in mrazom so se zopet pritepli v mesto temni elementi in sc lotili svoje« ga starega dela: tatvin in vlomov. V ne» deljo popoldne so neznani vlomilci od« prll z vitrihom vrata stanovanja profe« sorja dr. Kozinc v Beethovnovi ulici 9. Prebrskali so celo stanovanje, vlomili tudi v omaro za perilo. Odnesli so 20 ženskih srajc z monogramom A. M„ zla« to ovratnico z vdelanimi rubini, vredno okrog 6000 Din in 250 Din gotovine. Na. to so poiskali še ženski plašč in izginili. Skupna škoda se ceni na 8000 Din. u— Preveč se je zanesel na svojega konja Ivan Bilban iz Repenj. Pripeljal 1 28. 29. 3D« 31. okfodra 1924. Velika svetovna modna revija! Naielegantnejše in najmodernejše toalete! Velike atrakcije v razkošnem varieteju, se vidi v filmu Učinkovita veseloigra iz konfekcijske stroke v 6 dejanjifc __fSSSSSE g—MM— Predstave eb '/,5., '/, 8, in 3. uri. •1*5!^aaprčf3S0BlSSSE r« LI- SB^sfiFžK^-^sacaja^ "'»3 L;uD.fStlSHi I —B— . fjtipfl _ je namreč z enovprežnim vozičkom v mesto mleko in puščal na cesti žival brez vsakega nadzorstva. Ko se je v nedeljo, okrog 12. pred neko hišo v Dalmatinovi ulici malo predolgo pomudil, jo je konj ubral in stekel proti Gosposvetski ccsti^ pa smo eno po mišljenju in zlasti eno po veliki Tubezui do celokupne naše domovine in rodne grude. V veliki dv>tani ie igral orkester >Bratstva«, v gostilniških prostorih Narodnaga doma ra železa čar -ka godba. Pevski odsek »Komšija« je za- Tam ga je ukrotil stražnik in ker se rji pe] par iepib ;n navdušenih pesmi, gg. vedelo, kdo je gospodar, ja je izprcg/i! pfejfer in Res pa sta s svojimi oritrinaJ-in postavil v hlev k Figovcu, kjer ga je nimi kupleti. nanašajočimi se na občin-končno gospodar našel in sc otaesei ; ske blitve v Celju, žela viharno pritrje-skrbi- vanje. Tekom večera sta spregovorila u— Nedeljski pretepi. V gostilni pri Dalmatincu v Šiški je prišlo do živajine kontraverze med dclavcem Martinom Zvolenkom in hlapcem Francetom K.ržiš nikom. Prvi je na vso moč hvalil svejega gospodarja, drugi pa, ki ima na njega staro jezo, ga je hotel v očeh pričujočih popolnoma diskreditirati. Ker pa ni do« segel z jezikom svojega namena, se je maščeval kar na mestu na Zvolenkom in ga dvakrat s pestjo udaril po nosu s tako silo, da sc jc Zvolcnku ulila kri in da mu je poškodoval nosno kost u— Tatinska mu tka. Služinčadi gostil« ne «rpri 5estici» so že dalje časa zmanj« kovale iz sob razne vrednosti. Dne 19. t. m. je opazila kuharica Marija Kovač, da ji je neznan tat ukradel več kosov obleke in vezenine. Naslednjega dne je stara celjska narodna borca gg. Rebek in župan dr. Flrašovec. Njune prisrčne in iskrene besede so izvale nepopisno navdušenje. V mali dvorani se je bolj v poznih urah razvil ples tako. da je tudi mladina prišla polno na svoj račun. — Splošno se je izražala želja, da se vrsi r kratkem v Celju zopet taka skupna prireditev. e— Celjski narodni zavedni postreščkl so si pred kratkim ustanovili svojo lastr no stanovsko organizacijo ter imajo ca svojih kapicah kot zn.-.k srebrnobeli trak. .Te še nekaj postreščkov izven te organizacije, ki niso konce^iionirani in ki so se pridružili pri zadnjih občinskih volitvah našim narodnim nasprotnikom. Celjsko občinstvo, pred vsem pa narodno zavedne zunanje potnike opozarjamo na ugotovila natakarica Betka Arce. d. je , ._,voji' k gvojim... izginil iz njenega kovčega 1000=dinarski bankovcc in 10 parov nogavic. Po nekaj« dnevnem opazovanju so izsledili tatico v 48»letni gluhonemi so6lužkinji Frančiški Jerin, ki je imela v svoji košari tudi 40 jajc, ki si jih je nabrala v kuhinji. Mutka, že večkrat, kaznovana tatica,, je bila predana sodišču. u— Poljska tatvina. Nekdo, ki bi rad na cen način doredil svoje prašičke, a rmi je medtem zmanjkalo krme, si je znal pomagati na ta način, da je poru« val na njivi posestnice Marije Sitar v Zg. Šiški za voz pese. Lastnica jc pri« Obrtni shod v Celju. Obfeslovensko obrtno društvo sklicuje za četrtek dne 30. t . m. oh 20. uri v restavraciji Narodnega doma v Celju obrtni shod. Na dnevnem redu so važne točke k načrtu obrtnega reda (o trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornicah) in izjav* glede prireditve obrtnih razstav v Ljubljani. e— Posledice alkohola. V nedeljo, dne 26. t m. zvečer se je nahajal posestnikom sin Miha Božič iz Grosupelj s svojim bratom Alojzom v giistiim Oorenjak na Frankolovem. Ko sta se brata vračala javila zadevo policiji, ki sedaj stika za P™ * * "j* tatom. posestnikov sm iz Frankolovega ter je z 3 0ta" Orjuna Sv. Peter . Vodmat. Ple« ! a«1«® težko P°?kodoval v,',rsa X'iho * i a i1.1... i, n. min no ithvl ma nami sestanek vsega članstva sc vrši da« | žiča. brata Alojzija pa ranil na glavi. Po- torek ob pol 8. uri zvečer pri Dra« j k levemu S™ . »e ni ščku. Za vse člane in članice udeležba ! man. Tetko poškodovanega rožiča so strogo obvezna. Zdravo! - Tajnik. 2264 Popeljali v celeko javno bolnico. u— J. A. D. Triglav. Redni občni zbor J. A. D. »Triglav, sc vrši v četrtek dne 30. t. m. ob 8. uri zvečer pri .Novem svetu.. Dnevni red običajen. Odbor pri« čakujc točno in polnoštcvilno udeležbo. Gg. starejščine uljudno vabljeni. — Od« bor. 2267 u— Setalcem na Aleksandrovi cesti je nudila včeraj (nodclja) zvečer znana konfekcijska tvrdka J. Maček prav lep užitek z razstavo svojih prvovrstnih iz. delkov oblačil za gospode in deco. Na ogled je bila postavljena v zelo okusni grupaciji cela vrsta jesenskih in zimskih vrhnjih sukenj, oblek, jopičev itd., ki ne značijo samo o trgovskem napredku tc stare in podjetne tvrdke, marveč kaže« jo tudi nje izbrani okus za fino moško modo. Velikanska zaloga, ki jo jc bilo deloma videti v krasno razsvetljenem lo« kalu, priča, da more tvrdka postreči vsa« komur po njegovem okusu in zahtevi. 2420 u— Odbornike Ljublj. šah. kluba va> bim, da se sigumo udeleže današnje zelo važne seje v klubovem lokalu v Narod= ni kavami. 2259 Iz Celja e— Družabni večer Narodnega bloka, ki je sledil v soboto, dne 24. t m. velikanski narodni manifestaciji celjskcga občinstva povodom izvolitve narodnega župana in podžupana, je srečno in nad Iz Maribora a— Mariborsko gledališče otvarja no» abonma D. Priglasi se sprejemajo do 30. oklobra in je Se mnogo lepih sede-žev na razpolago. a— Drl. loterija. Glavno žrebanje, ki vsebuje 40.000 dobitkov z 22.(XX).000 Din, se vrši od 6. do 26. novembra. Srečke dobite pri poštni blagajni Maribor 1. a— Mariborski drobi*. Pri sobotnem oLčuem zboru Orjune v Mariboru je bil izvoljen po večini stari odbor s prelsed-nikom prof. Kendo. — Danes, v torek, se vrši ob 20. v Narodnem domu orosia-va češkega praznika s koncertom čeških solistov. Vstop je prost vsem Cehom m prijateljem češkega naroda. — Strok rv-no obrtno-nadaljevalno šolo gostiiničar-ske. kavarniške ia hotelirske obrti ustanavljajo te dni v Mariboru. Sola se ->t-ori dne 8. novembra. Vpisovanje bo dne 31. oktobra popoldne v posvetovalnici dr-z-i -ne dvorazredne trgovske šole v Mariboru, Zrinskega trg. Voditelj šole bo profesor državne trgovske šole g. 5k >f. — Jadranska straža, podružnica v Mariboru, ima danes v torek ob 20. v mali Ivcani Kazine občni zbor. — Mestni fizikat beleži za pretekli teden štiri nova obnenja za grižo. Sest pa jih je še astalo izza prejšnjega tedna. — Umrl je upokojcnec južne železnice višji nadzornik Kudolf Premrou iz znane narodne rodbine. a— Nezgoda na kolodvoru. Pred od- vse sijajno zaključil lep volilni boj, ki ga hodom sinočnjega dunajskega osebnega je izvojevalo celjsko narodno in napred- j vlaka je kurjač. Hrastnik iz Gradca pri no meščanstvo nad nadutim nemštvom • mazanju stroja spodrsnil ter pri tem ta-in narodnimi izdajicami. Prireditev se je j ko nesrečno padel s stroja, da je prišel vršila v vseh prostorih celjskega Narod- ! z levo nogo pod gonilno drobovje, ki mu nega doma. Občinstva se je kar trlo: ta- | je zmečkalo členk. 2elezniški zdravnik ko radostnega in prijateljskega razpoloženja med raznimi sloji in pristaši raz- nih naprednih političnih strank pa menda v graško bolnico. dr. Marin mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga še z istim vlakom prepeljali celjski Narodni dom še sploh ni doživel. Celje je zopet pokazalo, da smo vsi na- a_ Plebiscit v gledališču. Uprava narodnega gledališča priredi plebiscit jledc predni Slovenci, pa bodimo pod katerim-! pričetka predstav. Vsi interesenti se va-koli imenom, vendar le ena velika dru ( bijo, da pošljejo svoje predloge gl"ia-žina. katero ločijo umetno ustvarjeni in Iiški upr vi na dopisnici ter navedejo, vsled pretiranih osebnih ambicij nekatc-. kateri čns prstka predstav si želijo: t-b rih posameznikov Dovzročeni presadi, da i 19., pol 20. ali 20. eta Letošnje Noblove nagrade Letošnja Noblova nagrada za medicino je podeljena holandskeinu profesorju Ein-thovnu na vseučilišču v Leydno. Profesor Einthoven si je stekel velike zasluge na polju fiziologije srca, posebno z uporabo elektrokardiografa. Ta aparat je namreč jako dobra metoda za registriran e delovanja srca. Einthoven je skonstruiral tudi galvanometer, ki kaže najmanjše motenje krvnega toka, ki se potem fotografira in na papirju poveča. Na Dunaju in tudi na mnogih drugih krajih preiskujejo že več let srce s pomočjo kardiograma. Med kandidati za letošnjo Noblovo nagrado za literaturo se imenuje na prvem mestu Poljak. Vladlslav Reymont, čigar veliki štiridelni epos «Kmetje» je preveden že v mnogo jezikov. «Kmetje» so izšli v štirih delih: «Spomlad», «Poletje», eJesen* in «Zima» v letih 1905 do 1919. Kot drugi kandidat za to nagrado se ime nuje Italijan Grazia Deledda. in brez vsakega drugega premoženja? j nila. Ličkov observatorij lahko služi kot Nalovič je postal nezaupljiv, dal se je j vzor vsem observatorijem na zemlji, ki iniormirati o Kovačeviču in pregledal je se pečajo predvsem z fizikalno astrono« tudi svoje knjige. To je bilo v avgustu, j mijo. V tem observatoriju je bil odkrit Vsak drugi bi krivca takoj izročil sodi- i peti Jupitrov mesec in na Mount Hamil« samo 10 dni in bi stala približno 160 fun- i gustu lanskega leta ic izginila v okrožju tov (okoli 48.000 dinarjev). Smith pravi, Hainau 30 let stara vdova Siiwa. Kljub da bo treba graditi take zrakoplove, da intenzivnem iskanih policije se ni po-bodo mogli nositi do 120 potnikov in srefilo najti njenih sledov. Sedaj se jc 10 ton pošte. Leteti bodo morali s hitrostjo izkazalo, da jo je umoril neki Hamann, ki tonu so prvič opazili astralne megle, ki so tako daleč od našega ničevega planeta, da dospe celo njihova svetloba do nas šele v deset« in deset tisoč letih! Teleskopi, ki iščejo iz noč} v noč v neskončnih daljah, najdejo vsak dan kaj lepega novega ... Človeški pripomočki postajajo vsak dan jičji, mogočnejši!... A dasi rastejo v vedno večje dimenzije, se nikdar ne bo zgodilo, t*a re bi odkrili Najde n polarni raziskovalec Danski kapitan Petersen je prišel te dni S svojo jadrenico «Sokongen» po ponekod zelo nevarni vožnji skozi zamrzle polarne kraje v Aberdeen na severnem Škotskem. Na svoji rešilni ekspediciji je našel na Ponds-Isletu na najsevernejšem koncu Kanade polarnega raziskovalca Frenche-na, ki je zapustil pred 4 leti Kodan.1. Edina ladja, ki pride enkrat na leto na Ponds Islet, je kanadska policijska ladja. Toda Frenchen je bil zaradi pomanjkanja in bolezni, v katero je zabredel, ker se ni mogel .več povrniti v Evropo, tako šibak, da se ni mogel pokazati ali dati glasu od sebe, ko se je približala ladja. Vsled strašnega mraza so mu zamrli vsi prsti in tudi na drugih delih telesa so se po javile posledice mraza. Frenchen se je preživljal z veliko težavo s tem, da je lovil ribe tulnje in severne jelene. Ze večkrat so poskušali priti do Fren-chena Eskimi, in sicer s sanmi, v katere so vpreženi psi. Zaradi izredno slabega vremena se jim pa ni posrečilo, da bi ga mogli doseči in rešiti. Na svojem potovanju je prišel danski kapitan Petersen v dotiko z Eskimi, od katerih je izvedel, da se nahaja nekje daleč na severu v samem ledu bel človek, ki pa je nemara že umrl vsled pomanjkanja. Petersen si ,e takoj mislil, da mora to biti Frenchen. Poizvedoval je pri domačinih, dokler ni prišel do pravih, ki so mu pomagali, da je mogel končno priti na Ponds Islet in tako rešiti Frcn-chena iz obupnega položaja. novih, nepoznanih svetov in vsemirov. Vsemir je neskončen in neskončno vse« mirov je v vsemiru. šču, samo Nalovič je bil tako naiven, da je pozval Kovačeviča k sebi! Mirno, bratsko mu je razložil zadevo in mu predložil poravnavo. Kovačevič je ponudil menico na 100.000 Din, ki jo plača, ko dobi doto. Znesek, ki ga Je prikradel, je bil okolu trikrat večji, ali Nalovič je bil še vedno človek in je privoliL To ie bila njegova nesreča. Kovačevič je bil že popolnoma izgubljen individut in je razglašal po Beogradu, da ga Nalovič zalezuje in preganja, da ga je spravil v zapor, kamor je prišel po neki drugi krivdi in podobno. Tudi neki Nalovičev prijatelj lz province, ki ie prišel v Beograd, je veroval lopovu. Toda čeprav so strokovnjaki pri preiskovanju Nalovičevih knjig ugotovili, da mu je Kovačevič poneverll preko 300.000 Din, ga Nalovič v svoji usmiljenosti kljub temu ni izročil sodišču. j kič iz Beograda. Pripeliala se je iz Ju- To je bila poguba. Kovačevič je samo goslavije na Nemško v nameri, da se Izgledal, kako bi prišel Naloviču do žive-! Popolni v svoji stroki. Ker je bila zelo zu. V Topčlderju se je učil v streljanju 'ePa, io je Imejiteljica modnega salona iz revolverja in lepega dne je počakal i vzljubila iti misleč, da ima pred seboj svojega dobrotnika lr orata v pravem nedolžnega otroka, si je izbrala Milico pomenu besede ter mu pognal iz zasede, za manequln, t j. živo čečo za pomer- Doma mofFrtka, na tujem grofica Pred dobrima dvema letoma je prišla v neki berlinski modni salon Milica Ha- 70 mili (112 kilometrov) na uro 2500 milj (4000 kilometrov) daleč in še več. ; * Truplo v peči. Kriminalna policija v Vratisiavi je odkrila strašen umor. V av- .ie imel s Slivvo ljubezensko razmerje In njeno truplo vtaknil v ped. Policija je prijela očeta morilčevega, ker sumi, da mora biti z umorom v zvezi. Socijalna politika Boi za osemurnik je sirota Beograjska javnost je se vedno pod utisom strahovitega umora trgovca Nalo-viča, o katerem smo že obširno poročali. Lvo še nekaj zanimivih podatkov: Soproga pok. Naloviča pripoveduje: Pokojni Nalovič je imel v svoji trgovini kot pomočnika poznejšega svojega zahrbtnega morilca Kovačeviča. Kot brata ga je ljubil, še iz vojne ga je poznal in zaupal mu je tako neomejeno kot nikomur drugemu. Tudi oženiti ga je hotel s hčerko nekega bankirja iz Za.eča-ra, samo da ga spravi na noge in dvigne iz žalostnih razmer, v katerih se je nahajal s plačo 1600 Din mesečno. A kako strahovito je zlorabil Kovačevič to bratstvo! Kradel je kot sraka, ker ga gospodar ni nadzorov^'. Cisto slučajno mu je prišel na sled, ali bilo je že prepozno, kajti Kovačevič '•* le tako propadel, da ni bil več za nobeno rabo. Nekega dne pride k Naloviču kavarnar Srečkovič in vpraša po Kovačeviču. Nalovič mu pove. da jc Kovačevič odšel v Za ječa r. V nadaljnem razgovoru je Srečkovič priznal, da dolguje Kovačeviču 57 tisoč Din in da je hotel prositi za prolongacijo menice. 57.000 dinarjev! Kovačevič! Odkod? Od 1600 Din mesečno več krogel v živo telo. Ubogi Nalovič se je takoj zgrudil na tla, ne vedoč, kdo je ukradel življenje njemu in njegovim svojcem. Zopet se je enkrat uresničil stari pregovor: dobrota je sirota. 0 teleskopih-velikanih Pred nekaj dnevi smo čitali vest, da janje klobukov in toalet Nad leto dni se je Milica izkazala vredno zaupanja, katerega je bila deležna. Nato se je zaročila z nekim šoferjem in odpovedala služ bo. Istočasno je bila imejiteljica salona okradena za predmete visoke vrednosti. Sum je padel takoj na Milica Bivša modna čeča je medtem odpotovala s svojim možem v Gottingen, kjer je hotel mož otvoriti malo garažo. To je je prišla univerza v Michiganu v posest j vse kar ie mogla dognati policija. Po-novega velikega teleskopa, ki bo obenem tem se ie sIed za parom Izgubila. A ni največji v Združenih državah ameriških. ' trajalo dolgo, ko se je na redarstvu iavil Vsakdo pozna razliko med teleskopi« ! šoier Albert Wenrein ter izpovedal, da reflektorji in teleskopi«refraktorji. Pri I Sa je njegova žena zapustila in da se na-poslednjih se svetlobni žarki lomijo na i ha3'a na Bavarskem, kjer živi na roman-lečah, pri prvih pa se odbijajo na zrcalu. !tičnem Amerskem jezeru. Milica je iz-Sloviti VVilliam Herschel je bil med ! Premenila tudi svoje ime. Iz Milice Ilakič prvimi, ki je postavil veliki teleskop. Z I * P°sfala Mi,,i von Hlakitz. Vzela je v njegovo pomočjo je odkril bele polarne naiem kar ceI Zrad za !eto dni ,er se pege na Marsu, našel je dve Saturnovi ! fzdaiala za baronico Jugoslovenske na-luni in končno planet Uranus z njego« i rodnosti. Ker je nosila, dragocene toale- vima dvema lunama. Lord Ross-je imel še večji teleskop. Nazval ga je «Leviathan». Dolg je bil te, je imela polno častilcev, ki so ji dvorili. Denar je »baronica« prezirala in ga jemala samo v Izrednih slučajih. Imela 16 metrov, zrcalo pa je merilo 1"82 m v jie namreč ru!et°. v kater° so izginjale premeru. Tehtal je 10.500 kg. Do srede preteklega stoletja so bili teleskopi opremljeni s kovinskimi zrcali; šele Leon Foucault je prišel na misel, uporabljati steklena zrcala. S to svojo iznajdbo je mnogo pripomogel k izbolj« šanju in izpopolnjenju astronomskih in« strumentov. Posebno dobro so opremljeni obser« vatorji v Zedinjenih državah. Izmed njih pa je najvarnejši tako zvani Ličkov observatorij, imenovan po svojem usta« novi tel ju. James Lick je bil rojen leta 1796. v Frederiksburgu v Pensilvaniji. Po poklicu jc bii izdclovec klavirjev, pri tem pa se je strastno zanimal za astronomijo. Par mesecev pred svojo smrtjo si je sam izbral zemljišče na vrhu Mount Hamil« tona v grofiji Santa Clara in določil, da se mora tam postaviti observatorij. V svoji oporoki je zapustil 700.000 dolarjev za teleskop, ki se naj bi namestil v obser« vatoriju, ter izrecno zahteval, da mora biti ta teleskop največji na vsej zemlji. Njegova - ••-'ednja volja se je izpol zlate marke kakor stotinke. Steber Miličinih gostov je v tem času postal mlad nemški grof, ki je igra! neprestano in zaigral pri nji skoro vso svojo veliko dedščino. Milli von Hlakitz je umela tako spretno manipulirati ž njim, da se ie do konca nade.a! sreče v igri. «Groi"ica-> je pri tem igrala vlogo neomoženega dekleta, bivši šofer pa je glumil njenega brata. Naposled je prišlo med propadlim grofom in Milico do iju-bavnih odnošajev. Radi te ljubezni je Milica zapustila bivšega šoferja ter ga poslala stran od sebe. Ko je prevarani mož videl, da je zadeva resna je Milici zapre-til, da jo bo izdal. Toda ona se je vedla ravnodušno, kar je bivšega šoferja tako razjarilo, da je grožnjo res izvršil. Ko je po Milico prišla policija, je rekla: cSamo ena stvar zadošča ženski, da si osvoji vse moške: obleka. Zato sem kradla.» Sedaj pa zaključuje svojo pustolovsko karijero v zaporu. Pecivni prašek in VanSNn sladkor. 19?8 Ta boj je star in pohaja iz prvih dni organi7iranega delavskega političnega m strokovnega udejstvovania. Do P'dvojne je ta zahteva delavskeira razredi tičala na mrtvi točki in to tudi tam. kjer so delavski zastopniki imeli močan političen vpliv V»k»r n. pr. v Nemčiji. 8-urnik je mednarodnega trospodarske^a pomen* in tvori va*no sestavino v kalkulacijah konkurenčne zmožnosti. Po "O.jni je večina držav spontano uvedla z"1_aniti osemurnik: zla«ti nasled-stvene države so v tem ozira prednjačl-I". Tnd' Jntroslacva ima zakonito uveden osemurnik. Prvi konferenca mednarodnega urada dela v Wr>shin<»+onu je bila posvečena temu problemu Takrat j« bila sprejeta znana washir~tonska konvencija, ki vsem učlanVnim nalaga dolžnost uvesti osemurnik. Da osemurnik postane mednarodno obrežen, da notranji zakoni o osemurnikn dobe mediarod no vsaj moralno zaščito je postalo potrebno, da posamezne države washington-sko konvencijo ratificirajo in ji s tem dajo značaj zakona. Bre* te ratifikacije osemurnik ne sloni na trdih tleh. ker ima vsaka država možnost ga spremeniti. Razumljivo je. da se je pri o" I boj za ratifikacijo tvashingtonske konvencije. Tej ratifikacij je bilo posvečeno tudi letošnje zasedani« mednarodnega urada dela. Gospodarske razmere se konsolidirajo. Povojna era rerižnikor in lahkega zaslužka vidno kopni. Do veljave prihaja kalkulacijski problem in upoštevanje eseh momentov, ki vpliva jo na ceno, proda io in konzum. Industrija in trgovina gTedo v resne čase. Brez dvoma je. da je v narodnem gospodarstvu delovni čas izrednega pomena in važnosti in je njemu posvečati isto pnžnio, kakor ostalem delom znanstvene organizacije narodove proizvodni«. Najvažne;še evrop«ke industrijske države: Anglija. Franci'* in Nemčija nimajo deianskesra zakonitega osemurnikn. Nemčra tra je ukinila z r.nano naredbo nd dpcemhra 1023. Franci'a pa ie sprejela posrojngo, ako sp washine: večji delovni čag. Angleškemu in francoskemu kapitalu ni sicer za osemurnik. saj ga še dejna tudi nimajo, boje ?e obnove Nemčije, boj** nemške konkurnnee. Zato s* trudijo v Nemčiji vzpostaviti osemurnik, če ne drugače tudi s tem, da tudi doma pristanejo ra ratifikacijo waehingtonske konvencije. V Nemčri sami teren za to ratifi- vprašaniu intervenirala pti vladi, zagrozila. da bo v smislu vveimatrske ustave zahtevala v tem vprašanju plebiscit. To stanje v Nemčiji ima svoj odmev tudi v ostalih zapadnih industrijskih državah, kjer so na površju socijalistične skupino in jiin je neprijetno ratifikacijo odlaCati, ker volilci to zahtevajo. Pa Macdonald in Herriot vodita državno gospodarstvo in tu se takoj pokaže razlika, med teo rijo m prak»o. — Macdonald veliko obljubil, danes pa obljub ne more izpolniti in se jezi na nemško delavstvo, ki mu trga sijaj iznad glave in noče biti v tem oziiu enotnih misli. Macdonald se trurli. Na njegovo iniciativo je bila. v Bem sklicana na. 8. in 9. septembra konferenca 4 ministrov dela fsoc. politike): angleškega, francoskega, I»eljijskeja in nemškega. Konferenci je predsedoval predsednik mednarodnega urada dela g. Albert Thomas. — Razmi-šljevali so o tem, kako doseči istočasno ratifikacijo konvencije o delonem času. Pspeh dela ni znan. Konferenca je izdala kratek komunike, v katerem pravi, da je mednarodna uvel -ba osemurnika moralna in socijalna potreba, da so temeljito preštudirali besedilo wa?hin£tonske konvencije in da so s« zjedinili na enotni interpretacij nejasnih določil, da po bili njih nazori v skladu, kar bo vladam olajšalo delo... Nemčija se sklicuje na § 14. konvencije, ki dopušča opustitev osemurnika. ako so resno ogroženi življen=ki pogtiji naroda. Tudi v slučaju ratifikacije se more poelužiti tega določila. In potem s« prično nove konferenc*, ki naj n gotove, v koliko Datvesor načrt ogroža življenjske pogoje naroda. — Tako ima vvashing-tonsko konvencija še trnjevo pot pre^ sabo. Macdonaldu x> bilo lahko biti sooi-jalističen agitator, težje mu je pa biti odgovoren krmar države. Odgovornost; gr« pred zamero, bridka realnost pred dema- gogijo. * Zračna zveza med Španija in Južno Ameriko. Španska vlada jc sklenila, dovoliti vsako leto poldrugi milijon pezet kot subvcncijo letalski službi z vodljivimi zrakoplovi med Sevillo in Bucnos Airesom v Argentinijl. V kratkem izide zadevna naredba. Družba, ki bo vzdrže- j kacijo ni posebno ugoden. Na eni strani vala to zračno zvezo, se bo imenovala ! enoten pritisk delodajalcev, ki se opirajo da trudni ste bili.. cVeličanstvo?> Kralj siopi do mize in iz gomile časopisov, ki so ga ob njegovem po-vratku pozdravili, izvleče list in ga ' poda Nenadoviču: j Nenadovič vzame list in pazljivo čita vrstice, ki jih je bil kralj podčrtal s svinčnikom. cčitnj glasno b- Srem, Banat, Slavonija, Bačka in' druge bratske in sorodne strani Te, pozdravljajo, daleč tam v zemljah izza Velebita dvigajo bratje glave in upirajo oči v Tebe, ozirajo se za Te- j boj z vero in upanjem, ker Ti jim ! prinašaš znamenje nove dobe... | Stara Srbija, Makedonija Te čakajo; Primorje se iz valov cbrača preko Dinarskih planin za Teboj;, Bosna in Hercegovina zoveta Petra Mrkonjiča. svojega starega, ljubega gosfa... In vsi. vsi verujejo, vsi upajo, gledajo v Tebe... Nova zarja rdi na nebu, novi časi vstajajo... j Kri se dimi, kesti pokajo in se lomijo ; in težke verige rožljajo in se trgajo. Čuj! Cuj!... Kaj šepetajo milijoni, kaj golf i duša Nacije iz teme sužno-sti!... Cuj hrrpeči obup hrepenečih po Svobodi: da, da — tja so odletele moje misli1 in šele tedaj, ko bo vse to osvobojeno in pod enim krovom ... šele tedaj bem sladko in mirno spaval... mirno in sladko počival 1> Leta so prošla od one noči, prve v dvoru prevedene. Kraljestva in cesarstva so se medtem zrušila v prah in pepel. Kri. ki smo jo prelili, bi -rHočem, sinko! Pozdravim ga!> 'In.. .> 'In?...> Povejte mu — povejte mu ... Tako napnlnila morja. In oni, ki so sredi j mu recite, čiča Mihajlo... da je bilo noči in sredi robstva klicali k njemu: j škoda... stokrat in tisočkrat škoda cMorituri te salutant —!> vsi oni vri-! vseh muk in vsega trpljenja njego-skaio svobodni in ujedinjeni. Pesem j vega in njegovih za nas... Povejle Svobode in radosti odmeva od Kaj- mu, da nismo bili... da nismo pomaknila ua do Triglava, po vseh pla- \ stali vredni Svobode, ki nam jo jc ninah in dobravah proste in udru- prinesel.. .> žene Domovine... ' ^Ne, sinko, neb me je btarec prijel Sivi krali ie od£el pred božji pre- i za rame in sc zresnil. fMnoeo. mnoen Mednarodna žeiercaiška konferenca v Neaplju Letošnja mednarodna železnigka konferenca se bo vršila v Neaplju v dneh 11. do 15. novembra. Med pre>dlogi, nanašajočimi se na razna poboljšala evropskih železniških zvez, bodo vaani zlasti češkoslovaški. Tako bo češkoslovaška delegacija predlagala uvedbo poletnega voznega reda v letu 1925. s 15. majem, dočim je doslej poletni vozni red stopal v veljavo šele na 5. junija. Ta predlog se bo stavil glede na češkoslovaška zdravilišča, katerih sezona pričenfa okrog srede maja. Na podlagi dosedanjih izkušenj, ki govore za to spremembo, upa češkoslovaško železniško ministrstvo, da ee bo ta sprem in jevalni predlog uvaževal. Drugi važni predlog predvideva uvedbo tretje direktne zveze med Dianajem-Berlinom preko Prage. Ta predlog je tudi utemeljen na podlagi izkušenj, ker so tekom poletne sezone prometovali dnevno trije polni vlaki z Dunaja, odri osno iz Budimpešte preko Prage proti Berlinu. Predlagala se bo nočna zveza in najkrajši pot preko Češke Velenice-P;rage-Te-aen. Kakor se torej iz teh predlogo«? vidi, j jn kleparja Vitalija iz Prevalj. Vobče se bo neapeljska konferenca velike važnosti je videlo, da so obrtniki na svojem ine- nik) škodljivost opojnih pijač Posebno zanimivi so bili veliki sodi. ki so označevali vsako posamezno občino, koliko opojnih pijač se popije v javnih lokalih okrajev Prevalje, Marenberk in Slovenj-gradec. Razstavo je posetil zastopnik velikega župana g. inž. Zidanšek in še dva druga strokovnjaka iz Maribora. V sosednjem prostoru sta bila še istočasno razstava ženskih ročnih del in obrt na razstava. Ročna dela so bila povečini od guštanjskih učenk in so pričala, da so učenke, kakor njih učiteljice bile z vso vnemo na delu. Izložena dela kažejo že močno narodni vpliv, kar ie nadvse hvalevredno. Obrtniška razstava pod vodstvom mizarskega mojstra g. Jamška, načelnika obrtne zadruge, je bila prav srečna misel, posebno še, ker se je gledalo na to, da razstavijo vajcnci svoja dela in pokažejo svoje zmožnosti ter dobe veselje do obrti. Od odbora so bili odlikovani nastopni vajenci: Tisnikar Fran, Pavšič Valentin, Tadina Anton in Miroslav Gostenčnik. Na razstavi so sodelovali le mojstri iz Prevalj in GuStanja. Veliko občudovanja je zbudila hišica-blagajna mojstra Vidma-na. Lepo delo je tudi točilnica čebelarja kreditna 215 do 220. Praštediona 915 dol 917, Etno 96 do 975, Siavenska 0 do 83, i Srpska 136 do 137; industrijski: Eksplo- S. V- Rapid : S- K- Celje 3 : 0- Prvenstvena nogometna tekma med S. V. Rapid in S. K. Celje se v nedeljo ni za Češkoslovaško, ki je za Srednja Evropo končno tudi glavno prometno ceemlje. Nadaljnji važni predmet razpravljanja bo predlog poljske vlade za uvedbo direktne zveze Lvov-Reka (Poljska-ljalija) preko Češkoslovaške. Poljska doslej nima direktne zveze niti z Reko niti z Jugoslavijo. Za ustvaritev te novoprojekti-rane zveze je potrebno odobrenje s strani poljskih, madžarskih, jugoslovenskih in italijanskih železnic. Razstavna dneva v Gu-štanju Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Guštanju je priredila 18. in 19. t m. razstavo. Za Mežiško dolino so sadne razstave velike važnosti, ker je tukaj sadja v obilici. Zal le, da je to sadje povečini moštovno in se tudi ostalo sadje, dobro ali slabo predela v sadjevec. Sfednji posestnik pridela povprečno 20 — 301 polovnjakov mošta. Seveda se o kvaliteti ne da vedno govoriti. Razstava je pokazala, da raste v naši dolini že tudi precej žlahtnega sadja. Vi-ideli smo razstavljene bellefleurje, onta-rio, bvoskop, razne renete. Najbolj so bile zastopane zlate parmene, bobovci, ma-šanegarji, štetinci, Car Aleksander, pisani kardinali- kanadke, tafeljčki, laške vi-nike, rdeči špiceljni, od moštovih hrušk: koroška vinska moštnica in koroška ozi-tnica. Kakor povsod v Sloveniji, tako je tydi v Mežiški dolini vse preveč vrst Podružnica bo imela še mnogo dela, da reducira neštevilne vrste in razširi priznane. Posušenega sadja in sličnih konzerv je bilo le malo razstavljeno (Močnik-Osian-der), ker prebivalstvo, kakor rečeno predeluje sadje večinoma v sadjevec in žganje. Jako vabljiv je bil krožnik z zdri-zem. Poučna je bila skupina sladkorne pese (Košir) s sirupom. Tudi orehov ni bilo mnogo razstavljenih pač pa breskve (šola Libeliče in Lačen Tolsti vrh) ter grozdje (Husar, Brundula, Osiander). Mize so krasile krasne dalije, ki so jih rastavili M. G. Bargate iz Mežice, Močnik in Košir. Najkrasnejše so bile od g. Bargate, same najnovejše n. pr. Rubin, Gret-chen Heine, Jellow, King, Amarantha itd. Taka krasota se vidi le v največjih mestih. Zanimiv je bil dalje bombaž s cvetom tn sadom (razst P. Močnik), katerega ima le malokdo priliko videti. Krasno urejen je bil prostor vrtnarja Loscha z redkimi krizantemami in lepo zelenjavo. Med drugim je bilo razstavljeno še razno orodje, kakor stiskalnica, razni obiral-niki, Weckov lonec in parilnik, kuhasama itd. Razni škodljivci so tudi našli primeren prostor. Kratek opis }e bil vsakemu dodan. Po stenah so kazale razne risbe (Moč- stu. Oba dneva je bila razstava močno obiskana. Prihajali so iz vseh krajev naše doline, kar priča, da se ljudstvo za gospodarske zadeve zanima. Zal le, da se v gospodarskem oziru le malo stori, zato se pa tembolj politično kvari tukajšnje ljudstvo. Prireditelji razstave so lahko z uspehi zadovoljni; zadovoljni so bili tudi posetniki, katerih se je kar gnetlo po razstavnih prostorih. To naj bo v zadoščenje prirediteljem. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (27. oktobra). Pšenica: baška, 11 vagono? 370. Oves: srbijanski, pariteta Klenak, 2 vagona 252.50. Turščica: baška, za december, 16 vagonov 205: sremska 172.50; sibijanska, sušena, za november 140. Moka: »Oss«, 1 vagon 570. Fižol: beli, baški, 1 vagon 440. — Tendenca mlačna. S hmeljskega tržišča. Žatsc (ČSR), 23. oktobra. Pri mirnem prometu je povpra* Sevanje stanovitno. Cene popolnoma ne« spremenjene. Dnevno se proda 100 do 200 centov srednje kvalitete po 2600 do 2800 Kč za 50 kg. Vsa zaloga tukajšnje« ga hmelja znaša še kakih 25.000 stotov in sicer 15.000 stotov v rokah producen« tov in 10.000 v rokah kupcev. Končno razpoloženje in cene zelo čvrste; zadnje stabilizirane in popolnoma nesp-emenje* ne. sSaazer Hopfen« & Brauer Zcitung*. — Nurnberg, 25. oktobra: Prodanih 80 baL Malo veselja do kupčije. Cene tla« cene. — Legisch. jektivno ntemeljnje. da današnji davčni vijak ugonabluv obrtništvo. = Službeni tečaji za -ovember: 1 napo-! leondor 265: 1 turška lira 300; 1 funt j šteriing 310: 1 daolar 96, 100 francoskih i frankov 3C0: 100 švic. frankov 1327: 100 italijanskih lir 300; 100 belgijskih frankov 332: 100 holandskih forintov 2700: 100 Kč 206: 1 milijon aK 974: 1 milijon mK 903: 100 letev 39: 100 levov 49: 100 danskih kron 1195: 100 sved. kron 1832: 100 norveških kron 985; 100 poset 922: 1 zlata nemška marka 16.50: 1 poljski zlatnik 13.50. r= Službena obrestna mera Narodne banke. Na seji Narodne banke, ki se je vršila te dni. se je med drugimi obravnavajo tudi vprašanje obrestne mere. Sklenilo ?e je, da eskomptna obrestna mera ostane nespremenjena na 6 odst. in da, se bo le lombardn.a obrestna m°ra povišala od 7 na 8 odst. — Snšaška postaja proglašena za sposobno za tovorjenje živine. Po rešen'u I ministrstva za kmetijstvo in vode je su-; "Saška posteja proglašena kot sposobna za vršit.ev izgovarjanja in vtovarjanja živine. Obenem je postala to veterinarska ; postaja, na kateri se vrši prezlcd živi- ■ ne po službenem živinozdravniku. = Seja Centrale industrijskih korpora-clj v Beograda se bo vršila 29. in 30. atacija 67 do 88. Dubrovačka 4S0 do 485, vr, ; Sturm 07 1 : 1, Gerrnania : Nicholson 2:1. — Rudolrshiigcl : Ligeti (Bratislava) 3 : 1. Re van žna tekma. Praga: Pokalni finale: Sparta : VrSo-vice 5:1. — Viktorija Žižkov : Sparta Košire 5 : 2. Plzenj: Olimpija : Slavija (Praga) 4 : 3(1) Bratislava: S. K. Bratislava : Slovan (Dunaj) 4 : 2 (2 : 0). Buc"mpešia: Rapid (Dunai) : FTC 3 : 1 (1 : 1). Olomuc: DFC (Praga) : S. K. Olo i muc 2 : 0. — Narodna banka za nižjo obrestno fero. Iz Beograda poročajo, da se je | ko arodna banka na zadnji sej pečala z • , orig., franko mere in povišanje obreetne mere za vlo- Ljubljana 440 do 0, , orig. ge. Narodna banka hoče doseči, da bo , franko Ljubljana 440 do 0, , privatna obrestna mera znašala največ <>"«•. franko Ljubljana 350 do 0, rjavi, 18odst-, to je trikratna njena obrestna!^ t™"*0 Ljubljana 400 do 0; sadje: mera. Pri odobravanju kreditov bo Na- i belo sušeni, brez koščakov b-n. rodna banka upoštevala to, kakšne ob ! fr«3*« Mkl- P081- 625 do Jabo,ka M resti zahteva od svojih dolžnikov denarni zavod, ki dobiva pri njej kredit. Narodna banka želi poceniti dragi kredit, kar bo nedvomno zelo ugodno uplivalo na naše gospodarstvo ter znižalo draginjo. = Protestna skupščina zagrebških obrtnikov proti previsokim davkom. V nedeljo je sklicala Zveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu protestno skupščino, na kateri so nastopili razni govorniki, ki so izvajafi, da je današnje obrtniške krize krivo pereveliko obdavčenje. Otvoril je skupščino predsednik Zveze hrvatskih obrtnikov Oskar Heinz, a zborovanje je vodil znani zagrebški obrtnik Vekoslov Božič. Zborovalci so soglasno sprejeli resolucijo, ki v smislu govornikov jako ob- jih je, ki so in ostanejo njegovi, ie več, še mnogo več njegovih vernih in zvestih se bo rodilo. In zato naj bo blagoslovljena vsaka njegova muka, sleherna njegova sraga in solza! — Tako mu poreSem, sinko... Tako ga pozdravim !> Nad starčevo roko sem se sklonil, pritisnil jo na srce in čelo in jo toplo, toplo poljubil... Dneva se spominjam, ko je moj revizor po dvajsetih letih svoje službe prvikrat odhajal na dopust... Pred dvema mesecema in enajstimi dnevi so za tretjo obletnico kraljeve smrti zapeli zvonovi na Oplencu. Sredi poletnega vetra so zelena koruzna polja žalostno zašumela v ravnici in vitke topole nad vasjo so globoko, globoko pripognile svoje v rhove... Kratka je pot enainsedemdesetih dni. Ne pot komaj steza! Steza od •Smrti do Vstajenja. Ali vendar tako dolga, dolga in kot da je vsa posuta z ostrimi žeblji in steklenimi drobci in bodečimi trni. Plazimo se po njej j slabi in brez volje, upognjenih glav! obupancem podobni šest laških let:; do 128, Praštediona 914 do 0, Siavenska 0 do 100, Strojne 1£0 do 150. Trbovlje j soigralcev. V krilski vrsti "je Cindrič od-0 do 450, Vevče O do 120, , d. d. j povedal, dober pa je bil Križ. Obramba za portlandski cement 1480 do 1500. za- j je delala pridno, vendar igra Wasscrlaur stavni listi Kranjske deželne 0 do 17.5, j nekoliko ostro in ga je moral sodnik pro-zadolžnice Kranjske deželne 0 do 89. — j ti koncu I. polčasa izključiti. Friedrich je Blago: les: trajniči, 3-3, 34, 4-4, 4-5,; rešil mnogo nevarnih situacij. Pri Iliriji sta bili, kakor že omenjeno, krilska vrsta in obramba najboljši. Napad je pokazal nekaj lepih kombinaci skih potez. Vendar pa je bila tudi pri Iliriji napadalna vrsta najšibkejša točka. Po-duje od splitskega Hajduka se je pokazal zlasti v tehničnem oziru kot zelo uporabljiva moč, nejgovi v nedeljo sicer maloštevilni streli so ostri, vendar pa se nam je zdel nekoliko prepočasen. Vsekakor pomeni močno ojačenje ilirijanskega napada. Igra prične z močno ofenzivo Haška. Miklavčič v golu razčisti vse. Vidmajer in Zupančič II. ne izrabita dveh lepih šans. Ilirija prične z dobro zamišljeno protiofenzivo ter ogroža Haškova vrata. Oster strel Poduja drži dvakrat FrieJ-rich. V 29. minuti diktirano enajstmetrovko pretvori Oman v edini gol. V 34. minuti strelja zopet Oman enajstmetrovko. Friedrich odbije. Zopctni strel Omana gre preko prečke. V 41. minuti reši Hašk s pomočjo foula nevarno situacijo pred svojim golom. Diktirani kazenski strel, ki ga krasno Izvede Poduje konča v rokah Friedricha. Haškovci igrajo ureccj ostro, zlasti Wasserlauf se v tem neprijetno odlikuje, vsled česar ga sodnik Izključi. V drugem polčasu igra Hašk zopet z 11 igralci. Obe moštvi skušata v ostrih napadin doseči še kak uspeh, toda zaman. Mnogo lepih šans od obeli strani se ne izrabi. Proti koncu Ilirija nekoliko popušča, vendar pa Hašk vsled lepih obrambnih akcij Pogačarja in Bel-trama ne doseže izravnave. Ilirija zmaga. Sodnik Hus je rešil svojo nalogo po-vol.no, čeprav so nekatere njegove odločitve izzvale pri Zagrebčanih nekoliko nevolje. 5-6, 5-7, zdravo merkantilno blago, franko meja 405 do 0; deske škorete paral., 13 mm, po 600 komadov 30 cm, 32 cm, 33 cm in 36 cm širine, franko meja 820 do 900; remeljni, 7-7, 8-8, 1. in II., franko meja 700 do 710; brusni le« po uzan-cah Ljubljanske borze, franko nakl. postaja, 6 vagonov 220 do 230 (zaključek 220); bukova drva, 1 m dolžine, polsuha, franko nakl. post. 0 do 25; oglje, Ia, vilano, franko meja 114 do 118; poljski pridelki: pšenica: domača, franko Ljubljana 385 do 0, baška, par. Ljubljana 0 do 435; turščica: baška, par. Ljubljana 0 do 335, nova, franko Ljubljana 0 do 220; oves, baški, par. Ljubljana 0 do 325; la-neno seme, par. Ljubljana 680 Jo 0; pSenična moka, baška, baza <0>, franko Ljubljana 0 do 620; krompir, beli, Iran-Jesenice 0 do 120; stročnice: fižol: stiskanje, franko nakl- post- 85 do 0. ZAGREB. V efektib tendenca slaba. Živahnejše povpraševanje je bilo po Trgo in Sečerani — V devizah se je tudi danes nadaljevala slaba tendenca, radi katere so se tečaji sačeli ua nižji bazi od petka ter so tekom sestanka po posameznih devizah dalje nazadovali Blaga je bilo dovolj in intervencija ni bila potrebna. Promet je bil srednji. Trgovanje se je vršilo največ v devizah na Dunaj, Prago in švico. Notirale so devize: Amsterdam 2735 do 2765, Dunaj 0.096 do 0.098, Budimpešta 0.093 do 0.095, Italija, izplačilo 296.9 do 299.9, London izplačilo 308.7 do 311.7, New-York ček 68.3 do 69.3, Pariz 358.5 do 363.5, Praga 204.5 do 207.5, ček 203.5 do 206.5, Švica 1325 do 1335. ček 1322.5 do 1332.5; Tal u te: dolar 67.25 do 68.25, francoski franki 360 do 0, efekti: bančni: Trgo 28 do 31, Eskomptna 108 do 109, Kreditna Zagreb 106 do 108, Hipo lostno prvo — drugo pomilovanja vredno...! A koncem steze čaka Njiva. Vsa 56 do 57, Jugo 101 do 108, Ljubljanska široka in prostrana in po močnih, pridnih dlaneh hlepeč«. Njiva naša! Naša Zemlja! Še vedno zapuščena in neizorana pustinja, še zmlraj neoko-pana, neposejana. In zlata žetev? Komaj daljne sanje! Plevel in osat sta se razpasla po Njivi in mejaši jo kamenjajo v samo srce, da pred prestol Pravice križe in vpijejo njene rane za pomoč in usmiljenje. In mejnike — naše in svoje — prestavljajo razbojniške pesti, kjer in kadar se jim poljubi! Moj Bog! Moj Bog! Ali je to prokletstvo? Ali pa ie sojeno tako?! O Njiva! O Zemlja! O Domovina! Trni! Trpi! Trpi! Kliči! Kliči! Kliči! Vse dokler se kelih ne napolni do vrha in se zastor, ki zapira pot v Najsvetejše, ne pretrga od vrha do tal! Kliči in trpi! Ali umreti nikar! Iz zaprašene mape sem poiskal sli- kraja ne vidimo. Vidimo morda, do i čieo in jo za šesto_ Vstajenje prepisal nieea ne moremo ali — nočemo. Ža- i za njegove, za naše ljudi... i Mednarodni transporti I. Bonča Ljubljana. Beograd Selenburgora nI. 7/IL Obilice? Venac 12. Maribor Aleksandrora cesta št 44. Vrši carinsko posredovanje in rse spedicijske posle. Preskrbuje dovoljenja za carine prosti nroz industrijskega materiala. Prevzema transporte za tu-zemstro in za vse ostale države po fiksnih cenah. Ker so s 1- novembrom nkinjene železniške carinske agenture, ee kot domače podjetje priporoča gg. trgovcem in industrijcem s prošnjo, da se za vse carinske in spedicijske posle poslužujejo njegovega posredovanja. Poslovanje strogo strokovno in sonano. o651a NEDELJSKE PRVENSTVENE TEKME-Lask : Slovan 2 : 2 (2 : 0)- V nedeljo dopoldne se je vršila na igrišču Ilirije prvenstvena tekma med riva-loma II. razreda, Laskom in Slovanom. Rezultat tekme odgovarja poteku igre. Lask je bil sicer v prvem polčasu boljši in je pokazal lepo kombinaciisko igro. Dosegel je žc v 6. minuti lep gol, drugi gol pa je bil lasten gol Slovana. V drugi polovici je Slovan prešel v premoč in skoraj stalno oblegal nasprotnika. Gol-man Laska pa je prav spretno branil svoje svetišče. Ker se je igra vršila ves čas v znamenju boja za točke in Ker je Slovan mestoma uporabljal tudi svoje fizične moči, je bila igra zelo ostra in v drugem polčasu zelo unfair. Bojno razpoloženje igralcev je stopnjevala tudi publika, ki x skrajno nedisciplinirana. »Dru-kanje* je sicer pri nogometu običajno, a pri tej tekini je prekašalo že vse meic. Medklici publike so seveda tudi na igralce vplivali zelo neugodno. Tekmo je sodil korektno g. Goslar. Slovan (rez ) : Lask (rez-) 2 : 2 Tudi tekma med rezervama obeh moštev je ostala neodločena. Igra ni bila zanimiva. I- S- S K- Maribor : S- K- Primorje 4 : 4 (2 : 2) Tekma se je vršila kljub precejšnjemu mrazu ob dobri udeležbi publike, ki je bila med igro precej razburjena radi prepira glede sodnika, kateremu so nekateri i očitali pristranost. HITROSTNA MOTOCIKLIST1CNA DIRKA. Motoklub mandanta vojnega okrožja Prokuplje je imenovan Josip Vorko, doslej pomoč* nik vojnega okrožja v Karlovcu. Umirovljeni so: Intendantski major Milan Komareto, kapetan I. razr. Alek» - ander Sučevič, inženjerski kapetan I. razr. Anton Požun, konjiški kapetan I. razr. Franjo Smodek, poročnik ekonom, .ske stroke Ivan Gazina, višja vojna du. hovnika III. razr. Bruno Lovrič in Jo. sip Grabovac. Premeščen je kapetan I. razr. Vladi. mir Virag . Draškovič, od štaba drav. ske divizijske oblasti k 31. poiku. Pravilnik SPD za obisk koč po zimi S. P. D. dovoli, da uporablhjo turisti in zimski športniki njegove planiske postojanke tudi izveD poletne sezije. Zato bo dalo društvo napraviti od vseh svojih planinskih zavetišč, ki prihajajo za turistiko in šport v po štev, po več ključev in sicer za koče v Triglavskem pogorju po 3 za ostale po 2 ključa. Po en kluč od vsake koče bo spravljen » društveni pisarni SPD, po en ključ pa pri zaupniku, oziroma oskrbniku koče. Pri kočah, ki so dostopno iz raznih izhodišč, kakor n. pr. Triglavske koče, bo spravljan po en ključ Triglavskih koč tudi pri zaupniku v drugem izhodišču (tako bo spravljen po en ključ Triglavskih koč v Bohinju, po en ključ pa v Mojstrani). Zimski turisti in športniki smejo po-seeati koče pozimi le pod vodstvom odbornika Osrednjega odbora, ali anorizira-nega vodnika ali v to posebej pooblaščenega zaupnika Vsak zimski izlet se mora najmanj tri dni pred odhodom prijaviti v društveni j pisarni. Hranitelji ključev, t. j. pisarna j Osrednjega odbora, kakor tudi zaupnik I na deželi, morajo voditi točno evidenco j posetnikov koč po zimi. V ta namen mo-) rajo vpisati v posebno knjigo vse izletnike imenoma, navesti dan odhod in smer izleta. Hranitelji ključrr smejo izročiti ključe od koč vodjem izleta same proti pismenemu dovoljenju društvenega predsednika ter proti plačilu za zimski poset posebej določenih pristojbin. Vodja izleta mora tudi podpisati poseben reverz, v katerem jamči <*ebno za vso ecentuelno škodo, povzročeno od njegove družbe. Zavezati se mora dalje, da bo skrbel v krči za popoln red in snago ter da bo štedil s kurivom. Vodja izleta mora tudi društvu sporočiti, v kakšnem stanju se js> koča nahajala, naznaniti eventuelne poškodbe vsled vloma, zalogo drv itd. Pristojbina, za zimski poset koče znaša za člana SPD 20 Din za nečlaDa p;? i 40 Din za dan, za dijake po 10 Din. To i pristojbino mora za celo dobo izleta za vsakega posotnika pobrati hranitelj ključa od vodje izleta pred izročitvijo ključa. Takoj po končanem izletu mora vodja ključe vrniti, ker se sicer zaračunajo pristojbine za vsakega člana kakor za normalno bivanje v kočah. Za plačilo pristojbin je društvu osebno odgovoren vodja izleta. Pristojbina se mora plačati za vse dneve izleta, odšteje se samo dan izročitve in dan vrnitve ključa. V vsakem j slučaju pa se mora plačati pristojbina; najmanj za en dan. Osrednfi odbor SPD. Planinski dom na Mirni gori Za Belokrajico se je ustanovila podružnica Slovenskega planinskega Iru-štva, ki ima poleg drugih lepih načrtov tudi namen, zgraditi na Mirni gori (1048 metrov) pri Planini, okraj Črnomelj, žel. postaja Semič, planinski dom. Zaradi lahkeca dohoda (1 in pol ure; od Semiča, pot je markirana), prekras- i nega razgleda, (Ljubljana preko Novega j mesta, cela Belokrajina, preko Karlovca j do Zagreba), romantične okoiice, zdrave-1 pa planinskega zraka, bujne gozdne nara- j ve bode koča postala praTo planinsko zdravilišče. Koča torej ne bo samo v zabavo prekrasne najave željnim turistom, temveč predvsem v humanitarne namene — bolnim dati zopetnega zdravja. Ta planinski dom se gradi s pomočjo dobrosrčnih ljudi. Podpisani odbor se obrača na vse, ki so dobre Tolje in blagega sna. da pripomorejo vsak po svoji moči in Mago-dušnosti do uresničenja tega prelepega načrta. Ako Tsak, ki dobi ta letak t roke pošlje vsaj 10 Din, bode zbranega 20.000 dinarjev. — Ta vsota poleg že ilrugih zasiguranih dohodkov bo zadostovala, da se načrt uresniči. Imena darovalcev bodo zabeležena v pojebni knjigi planinskega doma, kot trajen dokaz njih dobrosrčnosti pttmejdim rodovom. Za odbor Belokranjske podružnico SPD: Z.uražen iTan, predsednik. Dr. Kfi-srl Kožidar. podpredsednik. Čebular Albin, tajnik. Kastelie Jože, blagajnik. Doktor serko Ivan. dr. Matjašie M., dr. Čer-fek ITan. Kaki Matija, odborniki. Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taborni Fižol ribenčan I SrednSevelika stavba prepeliflar, mandalon itd. nova. Z3 manjšo industrijo, kupim. Ponudbe na I. Tome, proda t Ljubljani, evmt. Ljubljana, poštni predal IV re sprejme za ustanovitev 22856 podjetja družabnika kakrSne-______koli Btroke. — Ponudbe na Klene <•»• bas«!)* t» per ISa JTopteovanJa" «• -Zentlv«- ■* nično« vsaka aeesda 1 Din. — PrloMnJeJo a* I« mali oglasi. ki •m »loftast » M.»rej piate ae takke tadt » snatakah Na vprn.tsnja odcn.arja uprava vpra*»nju prllotaaa muki a« adcnvm m naolpulaettaka pristojbina O Dlrt Špecerijske stelaže stare ali dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na urravo ..Jntra" pod šifro ..Stetaže". | upravo ..Jutra" pod značko I ..Eksistenca 1047S". Z2901 Krasno posestvo 22633 36 oralov, arondirano, 1 tu Sobica eveat. s hrano in električno razsvetljavo. se takoj odda. Naslov pove uprava ..Jutra" 22321 2 ženska šivalna stroja »toječe iz hiš za gospodarja, Zdravo dekle ! Gospodinja j čevljarski Šivalni stroj ^ ^ ^ po^a, , LV.TSFiS*? CS ! I dobro vzgojeno, staro 11 do Gospodična srednje starosti, 1 ..Adler", v dobrem stanju k u p I t a. I laeim uikoj. t-o- ^ pro(]a pr0ste roke. — Pes čistokrvne volčjo pasme, S mesecev star. se proda v Slomškovi ulici 10, dvoritt«. 21558 Posodim 25.000 Din m ve« motu, ki ,mi preskr- »t mlada psička in psico pol ure od Maribora v Slov. bi stanovanje (vsaj kuhinjo r goricab, na stavni cesti, ob- jn dve sobi). Naslov pove staro eno leto. volčje pasme, uprava ..Jutra". 22833 rrodam. Naslov pove uprava ___I .. Jutra". 224T9 ! oooro vzgojeno, staro j.i uo Mbpuuicua "• ' <••«"•»" "..^t." " m ae proda lx proste rone. — 4C1IA Din mesečno t 1(5 let 8e za aSK., perfektna v gospodinjstvu la se radi ^manjkanja prostora nudbe > ceno nai M. Sattler, p Je Porudbe na naslov: ,„h ,n 2 i delo in k otrokom. Naslov kuhanju, želi mesta pri sa- proda. Poizve se v Spodnji Draža vas, poŠta Loče. S'a- Rell)nl£ M„lbor, Vojaš- '^FJ*" fl, ?,, ™^ ' Pozor! Pozorpove uorava ..Jutra". 22932 mostojnem gospodu - gre Sliki. Vodnikova cesta it 7. jersko. EišVa ceste 6. »235.. ^dl brp/konkur< učnemu pod- v »O« M-t,„lr« i-----------.najrajSe h gospodu, ki ima 2285, j----------------l 2 lepa toplokrvna konj? Beli klobuki i- Ulobučeviue (tile) bc doba v veliki izberi po 120 Din ■ Dekle pošteno, skrbno ln pametno rdino pri tvrdki M. Jeglič. , „n ,.. I jabljana, Slomikova ulica ^ -'■ —ac -sprejme k dPuSlci pet;b *------------- oseb. — Naslov pove uprava .,Jutra". j otroke. Cenjpne ponudbe je 1 poBlati pod sšitro ..Ljubezen do otrok" na upravo ,Jutra'. 22S94 Tarno vulkaniziranje vse 1 rste guniijaBte robe kakor tudi popravila G A L O Š tproiema po najkulantnej&lh cnaii Peter škafar. Lj-ublja-!.3, Rimska cesia st. 11. 22914 Kavama «Jadran» »fcaki večer damski koncert. 22953 (dobe) Krojaški pomočniki! Sprejme se veS spretnih Blagavr.ičarka 22931 poStcua iu pridna (ncin.ško-7.1o^enHko) iz bolj?s drjžinc. Domače lešnike Motorno kOlO 1 lipovo seme, makovo sem.;, prodam na obroke. Ponudb* bukov Sir, fižol ln druge na upravo ..Jutra" pod pridelke kupi t veakl mno-„Priložnost' 22946 ilni Goban^ d. z o. z.. Ljub. tretjem letu, so prodaet-a. Prvi po Pollsenu. drugI ka-pod »Ifro ..Rer.tno posojilo" biloa anglcike pasme. m»tl jtj j na upravo ..Jutra". 22905 .Vonius, oče 37S Carabas. — "C^slov pore: Simončič JoaiP 50.000 Din -y» . . _ ...__Irablin nujno za kratico dobo. Trgovina m gostilna j Garancija prvovrstna. Po- v KrSkem. 2759 Psica Kompletna skalna sebs ! ifič« službo. . _____ ___________ Nepoklicnih vijolinistov ...Izobražena''■ na upravnisVvo prod'a. Naslov novo ' ,,Jutra". 22)il, j-atra' rabim več. Ponudbe na upr. .Jutra' pod ..Vijolinist 2".o". } - Ponudbe pod ier.a, skoro nova, c-odno pPy7:c:nr,«_ unrava . Revt od ISO—200 on Spltzemvelie, j ljana. Sv. Petra eesta št. $5. 226«0 na d.-želi se da s ccllra in- nndbc na upravo ..Jutra" porf . 2 ▼eatarjem udi preselitve pod ..visoke obresti". 22928 V^^JJ", '^Jtl* ^elo ucodniini poroji v na- | jem. Prevzem tJiojfrn. Po- Modistinja I ali S! :žbo hišnika vratarja. iS^e zakonski Revche-drehban riudb^1 na upravo „Jutra_" pod .Asllnott'. Pisalni stroj rara, In 4mese^nl mladiči, |ceno naprodaj. Ponudbe nu upravo ,,Jutra" pod atfro -' .Volčjaki". 2280J prva moč, se modnem saloiM ilaške, Ljubljana. mar srednje starosti — brea ncpokvarljlv. se Ukoj proda otrok; ki je zmožen 5 tno- ^ 3000 Dln' ~ Intere8*-n11 pre- i Štiriieina jazbečarka in trimesečne mladico fl sa- takoj sprejme umskih J«iko™ — Nastati "t'™^ noT^ko Ionu Stuchljr- lahko takoj. Naslov v upr. «J«»» ^ 22S82 ,,Jotra". upr. 22874 22S80 Samtisto.^j) gospe d 15Co ne čez 32 let staro gospodinjo. — Tozadevne po- Kot uče-ika želi vstopiti v trgovino 16 let stara, močna dpkilca Daljnogled 1 dober, malo rabljen. 6 X pov. z usnjato šatuijo, se po zelo rabljen, a dobro ohranjen, I se iFče. ponudbo na upravo Spccstljsita trgovina i i»llaj veicirgovec ..Jutra" pod „&tev. 10462". vpeljana, se odda poi vsestransko Izobražen. . —SS4 u-odnimi poboji. Spojena je možea. t najbolji poziciji, mee In 2 samici), sc prod:.. ---------z žeanjftočem in vinom na ielt zaaoja z iskreno, sla;- Naslov pove uprava ...tam- .... . , _ - debelo, ra rremetnem kraju patično s"i;pad:čno do 26 l't aii event. p!sm«ic ponudb« lVJP.inna zeiez-.a neC ! T arpjiat Uicata Ljubljana , staro, lz boljše rodbine. — istotla jiod ..Jazt^/a: ' (gažperl), se kupi. Porranbe Pismena vpra5aaja na upr. | IJI&krecija zajamčena. — Ne- ] -'-92- na upravnlgtvo „Jutra" pod ..Jetra" pod fifro ,,Trgovina anonimni dopisi s sliko pod----------- I ..Gašperl 10472". 22875 11422". 27774 ..Sreča 1001" na upravnico ____________I____________I ,,Jutra". 22600 nudbe s sliko pod značko meščansko tolo in iz boljše n z^ ceni proda. Naslov v ..Hubertuss" na upr. .Jutra' rodbine. Ponudbe ta apravo ul'r,TI -JJtrl - -94-22898 , „Jutra" pod ..DSenka 1". |---------------- 1 Lesene postelje Prazne steklenice Gostilna Provizijski potnik l • - .------------„ ... s pasoTi (gurte, Feldbetteu) agtlen. vešč galanterijsko' U"?ST?Cf ICI1.1 S PTSkSO sc prodajo pod ceno. — I'o- stroke, se sprejme takoj. Pi- išče me3ta v pisarni ali kot nudbe na upravo „Jutra" smene ponudbe naj se po- bla^ajničarka. Naslov pove Pod ..Potrebuješ". 22929 Cd sjtlh^naa bI«T.in pritlkllne, se oddajo „ . , takoj v najem. — Pojasnila A "iuhan,,- d»ie dr. C-šari, Mokronog Ljubljana. OradISčf, stev. 13 1 22S70 ' Barra lortuna! Dvigal pismo! 22918 Motorno k^lo Trgovino in gostilno treznih" ln dobro lzvežbanih na Podruži.lco Jutra-, uprava „Jutra". i.. ... ... siari nr.- A«ril e-r\ nfitmu 1 krojafkib pomočnikov za ve lika dela v knufek' ijskl to- I varni Fran Dercnda n C!e., 1 LjuDljana. — Le taki raj' stavijo osebne ali pismene ponudbe, ezir. naj se oglase v pisarni ca Emonskl cesti Et. 8. 19S0 Maribor, .^Agilen potnik 22919 22941 , „ 1 n* dtteii. ba Tzam« t vsem kapim takoj. Ponudbe z ra- lrTCD,arj,.m takoj v najem, i (išš&sfo) Damska kroiačica Išče se prodajsiko r.j podružnico na račun s Seli premeniti mesto k bolj- kavcijo 20.000 Din. Ponudb« SI šivilji v Ljubljani. Cenj. tia upravo ..Jutra" pod ,.Do- ponudbe na upravo ...Jutra" bc- promet". 22S51 pod ..Izurjena pomočnica". kokcSje, gosje in eosjl pub ter račje odda la vsako množino pe zinerutb cenah tvrdka B. V aj d a, CakOTec. 1883 Znamke lepo zbirko iz celeta sveta. 7*lo različna, približno 20 t.i&oč komadov, se proda. — 1 F. Kovač, St. Rupert, Do-| len.ieko. 22876 tlbo cene na upravo „.lu Itra" rod .,Takoj 42". 22946 Ponudbe ria upravo ..Jutra'' pod ,,L»obroidoča". 22t81 Boris! lEvignl pismo! — SfaduJka. 22919 Spoznati želi IzgubH se jo. psiček majhen, rjav,_ brez repa, vrat Ima bel. Kdor ga dsbi, r.3J ga Izrodi proti nagradi na. naslov: Joie Janc-ič r 1'omžalsb. -•"<'> Pri prodaji posestva VelTf kožuh d ose tate priznano najbolj«! za avto ali vožnje z vozom „ ie ,e po.|ai,te p,is,re in avto-maKoet. ^ proda. - dovanJ, HeallieUie Nartov povo uprata ..Jutra V slovo. mladega, dobro »itulranega.' o priliki mo.;« vpokojitre a I značajni.uo. duhovitega, res- ,om pr:tom poslovim od '1 Gest liio n-^a. ^crJllar živahnc~i go- kolegov, tvrdk in podjetij, s ali mar!« trjovUn ili "P0"1*, '"totaka dama na de- katerimi sem prišel v stik v Iv L^ublTanI lil na rti tel1- ~ Ponudbe pod zaaiko ^u ra0Je-a službovanja. S oboje v i.,.101.-m all ua rte Isk.eno prijateljstvo 1046S pozdravom FWp FcISar.riils- 22872 diSčnik. glavni kolodvor. - ' 22833 Kn'i?e 225^5 t^itor tudi skripta predavanj fza inženjerski Izpit) .,.. w - . ' stavbne stroke. Dve Sivn.il pcinccnsci jeziku Dobro vpeijan potnik papirne stroke, k! bi bil pripravljen prevzeti Se dobro iščeta mesta v modnem sa- podružnici \,Jutr; idoče 3mesečno sezijsko bla- Ionu v Ljubljani Mi v Ma- boru. so proti proviziji, se Išče. riboru. Cenjene ponudbe na 1__ Naslov pove uprava ..Jutra" upravo pod „Dobri šivilji". I 22472 ! 22801 ) Trgovski učenec Perfektna scbarica j trpežno pohištvo, naj rglasi pri Fr. Zupančiča na sprejme pri tvrdki Fr. iSeo službe pri kakšni boljši CJlincah St. 20 aii v Hreno-Prijatelj, trgovina s mesa- družini. Cenjene ponudbe ca vi ulici št. 19. Coclk grotis. nlm blasoin in dež. pridelki upra,o .Jutra" pod „Soba- ! 22812 v Tržuiču. Dolenjsko. Učecc ^cn 11138". 22780 ------------- mora biti od poštenih star- ——------------- šev. lmati veselje do trgo- | .... . » 1 vV-TIIf^rSJltO vine. primerno šolsko iz- • iSCCnt 3l"ZOt) ; trlsedežen. zadnia tipa. elek- obrazbo, vešč slovenskega in kakršnokoli pisarn, delo. trlč-na Bcsch razsvetljava in nemškega jezika. Poboji pis- Ponudbe prosim pod ,.Z. K." s šrarteriprn. se u-odno pro Perz';ska preproga nemškem zelo krasna. 434 '< 348. sc so preda. Naslov pri proda. Naslov povd uprava ..... Marl- .Jutra". 2291G _____225£s Spalno epravo hrastovo, kompletno, poceni PnhiSivnt proda Jožef ža;ar. mizar- f-tri.fl^P. efT0 T Drav! i ah — zraven ,,--„„. — ; Kdor si hove nabavit! poceni cerkve ---»s**? ' -— — - 1 ' prosim pisarne «Posest». d. z o. z. » LJubljani. S» Petra c. 24. pri kateri ee stalno oglašajo kupci. I. 1387 ieli, iščem v najem. Ponudb, na upravo ..Jutra" pod šifro .'.Promet 10478". 22902 Pisarna obstojeia iz 2 sob v priti, zraven sodnije. se od-la. — Peuudbe na upravo ..Jutra pod ..Prilika". 2291; Plesne vaje dva slmpaličnn Baraka Nova vila kupcu takoj r.a raapotago, obstoječa Iz petih sob lr vsemi prltlMlti—1. ee proda. Vila je 7 minut od posteje flneJSa rorpoda M ee hotela skoraj nova. dobro obran.-« ukvarjati kot partnerja za ua. fc proda. Ogleda se u pleeno vaje z dvema enaki- jahko Zaloški cesti 1SS. ma gerpodičnama, naj po- 226^3 šljeta ovoje popolne narlove ___ ______ »h upravo ..Jutra" pod *lfro j ..Plesni pouk ". 22930 j Potni':, ki odpotsije d-. , a popoidne v Trst. sprejme "s :*.-kevrstna naročila. Nas"ov v upravi ..Jutra". 225 T Glroški voziček športni, domače delo. skoraj nor, se proda za 500 Din. Naslov pove uprava ,,Jutra" "2997 lart »**l. Ponudbo ,1 pisarno, v s; din! mesta, nobro ohrani^r klavir rod „L»pa vila" U. vrcJa družba. Trometa ! UII,ai'iCI: . . ..... r. strankami nI. Ponudb« ra firme „«oEn)aa". r>uaaj. t'; AngiCSKC prevOOC upravo Jutra" rod inač^o proda. Kaalor pov« uprava r,Eoblto uZonta> ko;«- ..Pisarna . 22839 Jutra". , spondeneo (is anei«4koia o --------slovensko in obn^ino) se o^:,;-- i hi točno In brezhibno. Taj 200.000 Din na V. Kranjr, Kroni, kjer ^e lahko tudi ogleda. 22831 Dva dal'non-Iet'1 Posestvo ob ces*l, 5 It m od Se'ezE!ce, zaradi dru .inskih r...'merra-prodaJ. Hiša. vsa gospoaar-ska posl-pja. okrog 20 ora- Sobo prazno 22638 na upravo »Jutra 22714 da. Poiraaoe ra upr. ...jutra ' ;(1"h" -—• 1-----r ......, ' " ........ . • - - ---■ ....... -- -- ; noH t-~rdn» c.n, tl4»V Mla*«r. 'n«»ar, Grrenia vr.s ,:». go-.da la ve",; t-udooo;- k Prsudce pod ..Takoj 1 "j ----pou „c3cana cena "'fil pri Skofjl Loki. 22873 nlk. Pojasnita daje dr. G. 12.450" ra epravo ..Jutra", "j ra npr. ..Jutra" dobro ohranjena, prrda Ac*. Tov r Iv. rravni!:nr. :: o: Mladenič z dveletno bančno praksa. Koncipijent Po sprejme s kazensko in rventualno s civilno substi- vojaščne pro- verziren oso- t-icijo. Ponudbe pod ,,Kon- bito' v slovenski, nemški la cipijent" na podružnico ..Ju- srbohrvatskl korespondenci, tra" .Maribor. 22836 išče Blužbo rrotl nizki ra- Violina ' nost zajamčena. — Poja.-.ilii aii opremljeno s pečjo in Naslov povo upravo „J"Jtra" daje Aloma CoajpaBy, Llub-braro. i?če za tokoj aH ka- , 22906 ljaoa. 2269S snaje mlada gospa s trimc- 1 ----------------- -črta r ro- o- v I.iubija- ; XXXTI"* i. 117. JXITTTTTTTITTH ŽTU ^; ni. Gr« tvidi kot sostanoval- i 22787 prl Skpf-'' L0-'1- , f Po*flC.;arater,ik nlk. Pnjnsntla daje dr. G. Srebre v Brežicah. 22351 22821 Po ugodni ceni se rreda S5 cm, skoraj nov. znamke enovprežna lepa kočija, tri Leln & Pirner, ugodno ;to,ir omnre s steklenimi vrati 3>i Konzervna tovarna ..Globus" .. pisarno. 2 štelaži z večjimi a. h. ns Vrhniki __ cetnl rlačl. Cenjene ponudbe da„ ra žlto moino Q" n» pod .Vesten n marljiv 28 vane Raat Ja tov.or. T?nk Lepo stanovanje Mejerji, nozer! , Ofldam. ozlr. odstopim upra- v rovi vili r IJubMaaskl vo lepega. 32 Johov obsega- okolici, se takoj odda. — 22S'jo jočega mestnega posestva, na povprašati jc v Saltr.arovl krasni planinski Tegl z go- Uuci C/IIT. 27772 stilno vred — poldru-o uro ______' Senjostoj. oskrbnika ~ upravo „j»:r»». 22920 bro "obTanjTo "vož'' (dira, la Pred tiskana roena itla m«ta"'na"Prej- stareji-ega. poročenega, s 4 ,-------------2 majhna ročna vozička. — respondenco In knjigovod- dajo itd., sprejme vodstvo, | ervo. sprejme veleposestvo. odnosno samostojno inesto. Njegovi dohodki: polovična Vpelje podružnico. Cenj.-na ro*f3 ln 1 otročji k- užltnina Iz pridelkov _ osta- vprašanja pod ..Vino 10478" tud, 2 Mrflfjl 0b'ekci. se'po Jo po dogovoru. Stanovanj« v aa upravo ..Jutra". 22903 U!.0dni ceni preda na stensKin prtov, cene nizke: "" '" -- ' . -.ecev naorei al' 7 kl-vi- Razpoiilja po poiu M. Z01O- 5l'e„ »a rcalov: ..Planinski ^r>v po.. u*rav' l',r." Etekar, Jesenice, Gorer.js!-o ra-' »a upravo „Jutra v ... i .v pov« Lprav., ,. ra 22S68 LJubljani. —303 _ I hiši z lastnim pohištvom. — I —------- Ponudbe na upravo ..Jutra" j rod ..Vesten in pošten". _ j Starejša intel. oseba 22Slt prvovrstna kuharica In go- --------------- ftpodinja. išče primerne služ- n , . ,, be v boljši hiši ali srnato- rTGCI^lPlKO rtamu. Gre ludi na deželo •e išče za trgovino z železni- k samski osebi. Naslov nov« no. v kuhinjski oddelek; uprava „Jutra". 22&S8 vrednost imajo one. katere so----------- Se v tej stroki službovale, j Ponudbe je poslati na upra- AbSOlve^fllvl Opekarski cesti 17. Malo pnb!?en ž?ket nroda Viljem Rudolf. Si-bertova ulica 1S8 — Šiška. 22896 Ptet3ni stroj 8 ▼ dobrem stanju Naslov v potiruž tra". Maribor. B2- Pf.f^n-TnotT I Bcnz. 10 ks. proda Jakn. Stihe goac. brin?evo olic vo_ .,Jutra" pod ..Prodalalka dvorazredne tre. Snie. vešča p"'JanBka o«5'4 13- 22794 m r I 2 o < Kupuje po natvli 22814 slov., nemške In deloma hrv. i----------------1"> c«oab r«r pro«l ia po- --------koresnondence. knli-rvcdstva ! ^et,. »zorjene ponudbe tvrdka Fr. . ,, . I nemške in slovenske steno- ReflKa pnlfka. | :-|rc. Krar.j 1117 Koresponoentinjo 1 grafije Ur strojepisja. Išče Prodajo prvrrazredneira mo-------- »pretno strojepisko, zmožno z novembrom primerne- demesra pisalnega stroja za slovenskega in nemškega Je- ga mesta v LJubljani. — LJubljano ln okolico. se_ od- > Majhna h'šica Idmirut od kolodvora Celje, s« zelo ugodno proda. Vf.č pove Helena Likar, Celje. Zavodna 24. 22S6>J zlka in stenografije, sprejme Ponudhe na upravo ..Jutra" da zmožni solventnl firmi večje podjetJn v Ljubljani, pod ..Zanesljiva 10472" Lastnoročno pisane ponudbo: 22S77 s "prepisi spričeval pod šifro '--------- ..Spretna 10485" na upravo • ..Jutra-. 22593! Pertekten b?lanctst nod ugodnimi pogoji. Interesenti naj se lavllo v torek j , ln sredo od 2.-4. popoldne i v hotelu „Slon", soba 8t. 15. 22879 Ne rpimi^tte pr.l"ce! Detelino seme, fižc' in gobe kupuje Sever & Komp. Ljubljana Woifovaul. 12 22218 Kipim d« 100 Tasonor --------—:----.knjigovodja, koresr-on^ent. ki . je organiziral več podružnic vajenca večjega tr-orskega podjetja. *l Ima veselj« do mizarske dobro vpeljan v trg. krofih Puch-Helirs kolesa io šival- obrti, se sprejme takoj. Naj- Slovenije, vešč več Jezikov, ni stroj M"ndlos. se zaradi rajše Iz domačega kr.nja, da želi premeniti dosedanje konca »ezlj« prodalajo po btlkovlh ta hrast. drV bi imel hrano don-a. Istotan. službeno mesto. Frpvzel hI znižanih cenah In tudi ra se rabi pomočnika tudi !z event. tndl zastopstvo večje obroke z caranrtjo. — Ceniki Pošlljatro t teku 4 mesecer naše okolice. LJubljane ali tvrdke. Reference :ia razpo- na razpolago. Jcs. šolovln- označbo franko Podbrrto. f lške. - Peregrin Susltršl", lago. — Ponudbe na nrrcvo Čuden, trgovina -zlatnine in Ponudbe na naslov: J Clr- *pIošno mizarstvo. SavlJ« 43, 1 „J-atra" Dod „Aeilen 1896". srebrnlne v Ljubljani. Mest- man, Ljubljana Planin- nočU J«žica. 22743 J «8935' nI trs, St 12.. 2c5a1.sk* ca«U 271. »77« Par'etirsr.a sofa !epn opremljena, z 1—2 posteljama. električno raz*v,-Ijavo, posebnim vbodom, rrrdini :r.-'sra. se takoj odda \ s, Nb^Iov pove uprava ..Jutra" j ^ dobavi a ..Ilirija" tu, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tati na obroke. 22SS3 I 0>reni!'ena soba se odda v sredini mesta »o-j lidnem gospodu. Naslov pove j uprava ..Jutra". 22904 Opremljena soba s posebnim vhodom te odda gospodu Naslov v uprivi ..Jutra". 22923 Preorosta r»>spodinja prlproata gospadlnja bi vzeta mirnega diisVa nn r.*anoTa-- njo z zajtrkom'.' Ponučbe na upravo „Jutr»" pod 8t. 1«. I 12885' Jesenske književne novosti Tiskovne zadruge v Ljubljani: Dr. Iv. Tavčarja, Zbranili spisov V. zre*. (Iz.ia kongresa). Zeodovinski romao. Broi Din S4 —, v platno ve^an Din 100'-, t pol osni« Tezsn Din 105"—, po?t. Din 2-50, oiir. Din 3 —. Kersnik Janko, Cjelauen. Bomaa. Broš. Din 22—, vaz. Dia 27 -, poŠt Dia \ %>. Badal And., Krize t pot Petra Kopljeniks. Povest. Broš. Din 17"—, vez. Din 22-—, pošt. Din 1-2o Anton I&elik, Jaroslavija. 1. del. Dru^a prcdeiaum ia p'imno^ena izdaja. — Broš. Din 60-—, mehko vez. Din 75"—, pošt. Dm 2 —. SvcbcJa-Oovekar, Posledaji aor. Teaelo-i«ra t 3 dejanjih. Broi. Dio 14"—, pošt. Din - 75. Pajnlč, dr. Efiv., Civilnopravdni red. Broš. Diu 30-—, poŠt Din 1-—. ločila tprejioa Tiskena zidriga i UiblJiBl, Prešernova ulica 54. ixjtiijLLixxrcmjxi.n»m ccnxx Priporočamo tnjlgo: Sfoisoovill 9., HiuEanavshi bitka., Popil bitke in njen pomen z drema zealjeTidcnia. Knjiga »elja s poštnino rre,l Din OP— ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. H mu J° posrecuo, da jo je pri-; vo . . .» «Ah, prosim te,s je dejala, s plahim glasom, «pomagai mi odtod, da naj dem svojo družbo.» I tvojemu srcu »Razpolagaj z menoj, lepa maska, i stva.» |BckJI brez skrbi, pojdi z menoj in za-. n sirupov ¥ Mari&oru, MsSisks cesša 3 1'riporoča sa nastopajočo jesensKo dobo zlasti svoj) veliko zalogo izbornega vermuta, kije priporočljiv zlasti rokonvalesc: utom ia je (ploščo mo. afrik in cvilb j i za žimnice, platno za prtiče in vse drago posteljuo perilo, odeje šivane in flanelaste, preproge, o«tore, posteljne in kavne g&ru ture, namizne prte, prodaja I 1 v velikanski izberi in čudovito nizkih cenah veletrgovina S. Stermeokl, Ce: je, st. 331. Ilu-;trovani cenik zastonj 1 Trgovci dobo engros cens. I S I P I B Ka 7.aIo?i bom irrel vedno špe-oerijoko g galanterijsko ter manufekturno blag-c po U< nkure'iLnib cenah. Cenj občinstvu se najtoplcje pripore*;'m zi mnogobro.ni obisk 6S.'0/a Ciril Gašperin. ; f FR. BELLER: Blagajna velikega vojvode Roman. Cena Din lo-—, po pošti Din 2 — več. FR. HELLER: »•>- Prigode gospoda Collina Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10 —, po pciti Din 2 — več. Knjige se naročajo pri upravj2'itvn ..Jr.tra" v I.Jubljanl, Prešernova nlloa 5*. Vik-— J