Št. 41 (14.457) leto XUX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začet izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
7200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
ČETRTEK, 11. FEBRUARJA 1993
TRST / PRVI OBISK PREDSEDNIKA REPUBLIKE V DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI
Slovenci pri Scalfaiu
Državni poglavar je slovenskim predstavnikom povedal, da problem slovenske manjšine dobro pozno in do je pripravljen s konkretnimi nasveti pomagati, do bi go ustrezno rešili
		
		
Nič
posebnega, vendar...
Bojan Brezigar
Zadnji predsednik republike, ki je med svojim obiskom v Trstu sprejel slovensko manjšino, je bil Sandro Pertini. Njegove besede so bile tople: država je dolžna zaščititi manjšino, je dejal.
Od tedaj je minilo že skoraj deset let. Predsednik Cossiga, ki je bil sicer manjšinam naklonjen človek, je nekajkrat prišel v našo deželo, a srečanja s Slovenci ni bilo. Včeraj je Scalfaro odločil drugače in je, Čeprav kratko in predvsem vljudnostno, sprejel skupno predstavništvo slovenske manjšine, poslušal Zelje in pričakovanja Slovencev in zagotovil zanimanje za rešitev vprašanj, ki so predolgo odprta.
O takih obiskih ima marsikdo v manjšini veliko pomislekov. So res potrebni, so lahko učinkoviti? Tako se sprašujejo ljudje. Po dosedanjih izkušnjah sodec bi lahko pritrdili njihovemu dvomu v učinkovitost; potrebni verjetno so, vsaj dokler ne bodo vprašanja zaščite rešena. Predvsem pa so taka srečanja nekaj normalnega: normalno je namreč, da se predsednik republike na obisku v neki deželi sestane z družbenimi dejavniki tistih krajev. Slovenci smo tak dejavnik in dejstvo, da nas je predsednik republike sprejel je torej priznanje naše vloge in naše prisotnosti v kontekstu dežele, konec koncev pa je to nekaj normalnega.
Nic posebnega, torej, ko bi ne bili prisiljeni vedno ugotavljatf, da Slovenci v Italiji živimo v'času, ko se moramo iz srca veseliti tudi dogodka, ki ne vsebuje prav nic izrednega.
Martin Brecelj
TRST - »Vaš problem poznam. O njem sem se v teh dneh podrobneje pogovarjal tudi s predsednikom vlade Arna-tom. Pripravljen sem pomagati s konkretnimi nasveti, da bi ga ustrezno rešili.« Tako je povedal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro predstavništvu slovenske manjšine v Italiji, ko ga je sinoči sprejel na tržaški prefekturi. Slovenski predstavniki so državnemu poglavarju izročili spomenico o najpomembnejših vprašanjih, s katerimi se ta Cas spopada naša skupnost. Pogovor na prefekturi pa se je sukal predvsem okrog vprašanj zaščitnega zakona, zajamčenega zastopstva slovenske manjšine v izvoljenih telesih ter posodabljanja Osimskih sporazumov. Glede zaščitnega zakona je predsednik Scalfaro najprej omenil Maccani-cov zakonski osnutek kot izhodišče za nadaljnjo razpravo. Ko so mu slovenski predstavniki obrazložili, da bi šlo za slabo osnovo in da slovenska manjšina pripravlja novo besedilo, pa je izrazil pripravljenost, da se z novim predlogom seznani in da tudi z nasveti pripomore k čimprejšnji rešitvi problema.
Scalfaro je v Trst prispel včeraj dopoldne, v njem pa se bo mudil še ves današnji dan. Po Častnem sprejemu na Trgu Zedinjene Italije in v vladni palači je včeraj
najprej obiskal tržaško županstvo, kjer so ga pozdravili načelniki skupin in odborniki, nagovoril pa ga je župan Staffieri. Zupan je prikazal Trst kot visoko omikano in strpno mesto, v katerem naj bi vladalo skoraj idealno sožitje med različnimi etničnimi skupnostmi, predsednik republike pa mu je v svojem nagovoru dal razumeti, da tržaško stvarnost dovolj pozna in da najbrž ni ravno vse v tako lepem redu, kot je župan povedal.
Sledilo je srečanje na tržaški prefekturi s predstavniki deželnih oblasti. Predsednik deželnega odbora Vini-cio Turello in predsednik deželnega sveta Ne-
mo Gonano sta visokemu gostu prikazala velik pomen posebne avtonomije, ki jo uživa Dežela Furlanija-Julij-ska krajina, nista pa zamolčala težkih gosopo-darskih razmer, v katerih se naša dežela nahaja danes. V popoldanskih urah se je državni poglavar udeležil slovesne otvoritve akademskega leta 1992-93 na tržaški univerzi, naposled pa je sprejel na tržaški prefekturi predstavnike tržaškega gospodarskega življenja in slovenske manjšine.
V svojih priložnostnih nagovorih je Scalfaro zagotovil, da bo po svojih moCeh in v okviru svojih pristojnosti pomagal	reševati
tržaška	odprta
vprašanja, tukajšnje politike in upravitelje pa je večkrat pozval k politiki sožitja in sodelovanja s sosedi.
Scalfarov prvi tržaški dan so precej vznemirile vesti iz Rima o odstopu ministra Martellija. V popoldanskih urah so se celo razširile govorice možnosti, da bi se predsednik republike že sinoči vrnil v Rim. Ozračje se je nekoliko zvedrilo, potem ko je Scalfaro nekaj po 19. uri podpisal dekret, na osnovi katerega bo predsednik vlade Amato začasno prevzel tudi pravosodno ministrstvo.
Predsednik Scalfaro bo danes dopoldne najprej sprejel predstavnike italijanske manjšine v Sloveniji in na
Hrvaškem, kar v prvotnem sporedu ni bilo predvideno. Nato bo položil venec k spomeniku padlim v vseh vojnah pri Sv. Justu in se poklonil se žrtvam bazoviške fojbe in tržaške Rižarne. Obiskal bo tudi tržaški sinhrotron pri Bazovici, v miramar-skem Mednarodnem centru za teoretsko fizike pa se bo sestal s predstavniki tržaškega znanstvenega življenja z Nobelovcem Abdusom Salamom na Čelu. Zadnja etapa dvodnevnega obiska bo v Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu, kjer se bo predsednik republike sreCal z gojenci in vzgojitelji. V Rim bo odletel pod veCer z ronskega letališča.
______RIM / PRAVOSODNI MINISTER JE IZSTOPIL TUDI IZ PSI_
Minister Martelli odstopil
Milanski sodniki so mu poslali jamstveno obvestilo v zvezi z bankrotom milanskega Bončo Ambrosiono
Vojmir Tavčar
RIM - Potresni sunek je bil tokrat res silovit, vsaj devete stopnje po Mercalliju: italijanski pravosodni minister Claudio Martelli je včeraj odstopil, ker so mu milanski sodniki napovedali jamstveno obvestilo v zvezi z bankrotom milanskega Banco Am-brosiano. In kot dodatni sunek še dve jamstveni obvestili socialističnemu tajniku Bettinu Craxiju, zopetno jamstveno obvestilo upravnemu tajniku KD Severinu Citaristiju ter govorice o možnih obvestilih še drugim vidnim politikom zaradi domnevne vpletenosti v podkupninsko afero.
Najbolj odmevna pa je vsekakor novica o jamstvenem obvestilu pravosodnemu ministru in o njegovem odstopu. To je namreč prvi primer v Italiji, da sodniki osumijo prekrška svojega ministra, poleg tega pa eden od redkih primerov (najbrž so dovolj prsti ene roke), da osumljeni italijanski minister vrne
mandat. Zaenkrat Mar-tellijev odstop ne bo povzročil krize Amatove vlade. Pravosodno ministrstvo bo začasno prevzel predsednik Giuliano Amato, dejstvo pa je vsekakor, da je podkupninska afera moCno načela tudi trdnost vladnega kabineta.
A pojdimo po vrsti s kroniko enega najbolj dramatičnih dni v povojni Italiji. Po torkovih govoricah o jamstvenem obvestilu je pravosodni minister stopil v stik z milanskim tožilstvom, ki mu je potrdilo, da mu pošilja sporočilo, s katerim ga obvešča, da vodi preiskavo o njem. V tem sporočilu je Claudio Martelli osumljen kaznivega bankrota v zvezi z zadevo milanskega bančnega zavoda Ambrosiano in v zvezi s tekočim računom Protezione pri Zvezi švicarskih bank v Luganu, kamor naj bi se steklo 7 milijonov do-
larjev podkupnin. Denar naj bi v začetku osemdesetih let položil predsednik milanske banke Roberto Calvi, ki je pozneje umrl nasilne smrti v Londonu.
Komaj je zvedel za obvestilo, je Claudio Martelli naslovil predsedniku vlade pismo s svojim odstopom. Takoj nato pa tudi pismo predsedniku socialistične nacionalne skupščine, s katerim ga je obvestil, da izstopa iz PSI. V pismu predsedniku Amatu je Claudio Martelli poudaril svojo nedolžnost. »Prosil sem za sestanek s sodniki, ko so se zaceli širiti glasovi o moji vpletenosti v afero bančnega zavoda Ambrosiano, v odgovor pa dobil jamstveno obvestilo.« Potem ko je navedel dosežke, ki jih je pravosodno ministrstvo doseglo pod njegovim vodstvom (izpostavil je zlasti normativ o priseljencih in nove uk-
repe za boj proti organiziranemu kriminalu), je zaključil z ugotovitvijo, da se pred obtožbo namerava braniti kot navaden državljan in parlamentarec, »da ne bi nihče dvomil, da bi položaj ministra omogočil priviligirano obrambo«.
Novica o Martellije-vem odstopu je udarila kot strela z jasnega na italijansko politično sceno, ki je že nekaj mesecev pod šokom zaradi plaza jamstvenih obvestil, ki se je usul iz milanskega tožilstva in zaradi novih podkupninskih afer, ki jih sodniki začenjajo odkrivati po malone vsej Italiji. »Kar se je zgodilo, je nekje v logiki tega procesa plazu,« je menil slovenski senator Darko Bratina, »vprašanje pa je, kakšen bo epilog.« Bojazen pred neznanim je Čutiti v vseh odmevih. Skupna vsem politikom je ugotovitev o izredni korektno-
sti Martellijeve poteze, različna pa ocena o politični valenci odstopa in o posledicah, ki naj bi jih imel. In Ce je vladna koalicija enotna v ugotavljanju, pravzaprav v upanju, da ne bo posledic za vlado, ima opozicija precej razčlenjena stališča. Za skrajni krili -SKP na levi in MSI na desni - je to še dodaten razlog za zahtevo razpusta parlamenta in predčasne volitve. VeCja pa je bila previdnost ostalih opozicijskih sil. Tako je tajnik DSL Achille Occhetto, ki je bil vidno napet, dejal, da vlada mora odstopiti in da je treba takoj ukrepati zato, da se obnovi zaupanje državljanov v institucije in da se jamCi trdnost v upravljanju države. Lider severne lige Umberto Bossi je dodal, da je to »signal, da se kriza partitokracije bliža nepovratni točki«, in pripomnil, da je treba preseči sedanji okvir preden pride do »hudih političnih pretresov«.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Vse o obisku predsednika Scalfara
Predsednik republike Scalfaro je včeraj prispel v Trst, kjer se je udeležil vrste ufadnih slavnosti, med katerimi gre omeniti odprtje akadameskega leta na tržaški Univerzi. V večernih urah je sprejel tudi enotno predstavništvo slovenske manjšine. Danes se bo Scalfaro poklonil žrtvam Rižarne, položil venec k bazoviški fojbi in obiskal Center za fi-ziko in Zavod združenega sveta v Devinu. O njegovem obisku pišemo na 4. in 5. strani.
Nemuslimani ganljivo sprejeli papeža
Papež Janez Pavel II. se je včeraj med deveturnim postankom v Kartumu soočal s trpljenjem nemuslimanskih Sudancev in oblastem nedvoumno poudaril, da morajo spoštovati pravice etničnih in verskih manjšin.
....................stran 2.
TAR zavrnil priziv SGPS za prekinitev prispevkov društvom
TRST - Deželno upravno sodišče TAR je včeraj zavrnilo priziv, s katerim je Slovensko gospodarsko prosvetna skupnost skušala doseči prekinitev izdajanja deželnih prispevkov slovenskim društvom in ustanovam. Prispevke predvideva zakon o obmejnih območjih.
....................stran 6.
Ljudsko posvetovanje o rajonih v Gorici
Krčenje števila rajonov ni uperjeno proti slovenski prisotnosti, zagotavljajo na goriški občini, štandrež bi v vsakem primeru ostal samostojen, Podgora in Pevma pa bi se utegnili združiti. Občinska uprava pripravlja o tem ljudsko posvetovanje, ki naj bi že v mesecu marcu zajelo vse goriške občane starejše od 16 let.
....................stran 8.
Cerkev obsoja zakon o uvedbi evtanazije
Dan po sprejetju kompromisnega zakona o evtanaziji so bile reakcije na Nizozemskem v glavnem umirjene in previdne. Kot pričakovano pa je zakon najodločneje obsodil Vatikan, ker človek nima pravice odločati o življenju in smrti.
...................stran 16.
Mitterrand zahteva preklic sankcij proti Vietnamu
Francoski predsednik Mitterrand se je včeraj v Hanoiu zavzel, da bi ameriški predsednik Clinton čimprej preklical »anahronistične« sankcije proti Vietnamu. To je prvi obisk kakega zahodnega državnika po koncu vietnamske vojne.
...................stran 12.
Francozinja in Norvežan zlata
la;,.v . v -v	.	\	tEm
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju so včeraj oddali še dva kompleta medalj. Ženske in moški so vozili veleslalom, zlati medalji pa sta osvojila Francozinja Caro-le Merle in Norvežan Kjetil Andre Aamodt. Med ženskami je Italijanka Panzaninijeva osvojila peto mesto, izkazali pa sta se tudi Slovenki Pretnarjeva s šestim in Suhadolčeva z devetim mestom. Tomba zaradi bolezni ni nastopil, Compagnonijeva pa je odstopila v prvem teku.
...................stran 19.
NOVICE
Osrednja Prešernova proslava v Celovcu
CELOVEC - Praznovanje slovenskega kulturnega praznika so na Koroškem zaključili z osrednjo prireditvijo včeraj zvečer v teatru deželnega studia ORF v Celovcu. Skupnemu vabilu obeh osrednjih kulturnih organizacij ter Društvu slovenskih pisateljev, se je odzvalo lepo število koroških Slovencev, med častnimi gosti pa so bili tudi vidni predstavniki Republike Slovenije, med njimi generalni konzul Jože Jeraj ter predstavniki Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.
Slavnostni govor ob dnevu slovenske kulture je imel bivši član slovenskega državnega predsedstva, pisatelj Matjaž Kmecl, ki je poudaril, da tudi danes za slovenski narod ni nikršnega razloga, da se bi odpovedal poti, ki jo je začrtal France Prešeren. Spomin na največjega slovenskega pesnika pa so obujali tudi Sonja VVakoumog, Sigi Kolter in Branko Korotaj z recitacijo Prešernove pesmi »Krst pri Savici«.
Drugi del slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku pa je bil namenjen 100. obletnici smrti svetovno znanega fizika in pesnika slovenskega porekla Jožefu Stefanu, katerega rojstna hiša stoji v Celovcu. Magda Kamer in Franci Sadolšek sta publiki predstavila znanstvenika Stefana, bivši predsednik DSPA Janko Messner pa pesnika. Glasbeno je proslavo spremljal kitarist Andrej Grafenauerju.)
Rusija proti prihodu evropske mornarice v Črno morje
SEVASTOPOL - Skupno poveljstvo črnomorske flote je v sredo obsodilo namero Francije, Španije in Italije, ki želijo poslati svoje ladje v Cmo morje, da bi nadzorovale spoštovanje embarga proti ZRJ. Viceadmiral črnomorske flote Eduard Baltin je dejal, da je njegovo ladjevje samo sposobno nadzorovati spoštovanje embarga proti srbsko-čmogorski federaciji, če bi jim to ukazali ruska ati ukrajinska vlada.
Gruzijske priprave na vojno
TBILISI - Gruzijski voditelj Eduard Sevardnadze je dejal, da se bodo njegove enote do zadnje kaplje krvi bojevale proti abhaškim upornikom na zahodu Gruzije. Nekdanji sovjetski zunanji minister je za v soboto sklical zasedanje gruzijskega sveta za nacionalno varnost, da bi se posvetovati, kako preprečiti pričakovano ofenzivo upornikov na abhazijsko prestolnico.
Japonska in ZDA o trgovinskih sporih
WASHINGTON - Prvič po nastopu predsednika Clintona bo Združene države Amerike danes obiskal japonski zunanji minister VVatanabe. Opazovalci pričakujejo opozorila visokega japonskega gosta, da Tokio ne bo mimo gledal napovedane zaostritve ameriške politike do azijske gospodarske in finančne velikanke. Američani Japonsko obtožujejo, da z velikanskim proračunskim presežkom in zaprtostjo svojega trga onemogoča tudi ameriški gospodarski razvoj.
Popravljena utemeljitev nagrade Prešernovega sklada za Edija Berka
LJUBLJANA - Sinoči se je Upravni odbor Prešernovega sklada opravičil gospodu diplomiranemu arhitektu Marku B. Permetu in vsem drugim avtorjem, ki bi jih to utegnilo prizadeti, ker je napačno navedel Edija Berka kot avtorja celostnih podob Leka in Smelta. Do neljube napake je prišlo pri krajšanju besedila obrazložitve strokovne komisije za podelitev nagrade gospodu Berku.
Strokovna utemeljitev nagrade se pravilno glasi: Gospod Edi Berk sodi v mlajši rod oblikovalcev vidnih sporočil z izjemo obsežnim, ustvarjalno svežim in kvalitetnim opusom. Med dragim je ustvaril celostno podobo, plakate in gledališke tiste za Mestno gledališče ljubljansko, plakate in knjige za Državno založbo Slovenije, publikacije za Lek in Smelt, koldear Slovenskih železarn, knjigo Indu-strial Design Education in tihe World, ki je po mnenju tujih strokovnjakov dosegla mednarodno raven.
V svoj oblikovalski jezik enakovredno vključuje kakovostno fotografijo in lastno risbo, spretno razčlenjen tisk ter živahno, zanesljivo obvladno barvno sestavo. Edi Berk je svojevrstna ustvarjalna osebnost z vso predanostjo vsestaranski kakovosti izdelka. (M.K.)
Zanikajo izvoz strupenih odpadkov v Albanijo
BERLIN - Farmacevtska tovarna Berlin Chemie je zanikala obtožbe, da skuša protizakonito izvoziti večjo količino strupenih odpadkov v Albanijo. Vsa zadeva je dokaj preprosta, pravijo. Trenutno je 61 ton umetnih gnojil na postaji v Frankfurtu na Odri, mestu nekdanje Vzhodne Nemčije na meji s Poljsko. Do konca lanskega leta je bilo gnojilo povsem normalno blago, z novo zakorBtiajo, ki je stopila v veljavo 1. januarja letos, ko je je prenehal veljati sporazum, po katerem je bila prodaja gnojil izdelanih v Vzhodni Nemčiji dovoljena, je to čez noč postalo prepovedano. Gnojilo pa je naročilo neko albansko podjetje, ki je potem naročilo odpovedova-lo.(ANSA)
Clinton napoveduje klestenje delovnih mest v administraciji
WASHINGTON - Potem ko je močno oklestil osebje Bele hiše je predsednik ZDA Clinton sklenil oklestiti do konca leta 1995 tudi 100 tisoč delovnih mest v državni administraciji. Clinton ne govori odpustivah, temveč pravi samo, da ne bo nadomestil tistih uslužbencev, ki bodo iz enega ati drugega razloga odšli. Pri tem navaja, da vsako leto odhaja približno 200 tisoč od skupno 2, 1 milijona državnih uslužbencev. V svojem posegu je Clinton ugotovil, da so izdatki za administracijo previsoki in da jih je treba skrčiti. Izdatke za osebje Bele hiše bo zmanjšal za 10 milijonov dolarjev.JANSA)
KARTUM / ZGODOVINSKI OBISK
Sudanski nemuslimani ganljivo sprejeli papeža
Janez Pavel II. se je nedvoumno zavzel za spoštovanje pravic vseh sudanskih etničnih in verskih manjšin
m ,n
Papeža je na kartumskem letališču dočakal predsednik Omar al Bašir (Telefoto AP)
KARTUM - Grobo stesani križi, nekateri rdeče barve, drugi z napisi ubitih so spremljali papeža od kartumskega letališča do središča mesta. Temnopolti in krščanski Sudan je tako papežu izpričal svoje trpljenje v državi, kjer je šaria, korensko pravo, postala temeljni državni zakon. Ure in ure so čakali na papežev prihod, ker jim oblasti niso dovolile vstopa na letališče. Med mladimi so številni dvigovali pesti v znak boja,
ženske in otroci so ploskali in se jokali tudi med popoldanskim darovanjem maše na Zelenem trgu, kjer so številni transparenti zahtevali mir in spoštovanje človekovih pravic: »Bog je ustvaril enake vse ljudi.« »Ljubi svojega sovražnika, in moli za tiste, ki te preganjajo«.
Pol milijona južnosu-danskih beguncev, kristjanov in animistov, se je včeraj poklonilo papežu. Draži jih ista tragična usoda, ista barva
kože, isto trpljenje. »Janez Pavel II., daj nam upanje«, ta napis je odražal vso bolečino ljudi, ki so v revščini in bedi že leta daleč od svojega doma.
Prvi papežev obisk v neki državi, kjer dosledno izvajajo šariatsko pravo, je bil večplasten. Na eni strani je bilo ganljivo srečanje s trpečimi nemuslimanskimi begunci, pred tem hladno in protokolarno srečanje z oblastmi, na koncu pa diplomatski in previdni dialog
z muslimani. V pozdravnem govoru je sudanski predsednik Omar Hasan Ahmed al Bašir neprepričljivo poudaril, da korensko pravo ne krši pravic drugih ver. Premeteno je dodal, da se v Sudanu ne dogaja tisto, kar se je zgodilo v Španiji pred petimi stoletji, ko so katoliški kralji izgnali muslimane in Žide. Janez Pavel II. pa je oblastem jasno povedal, da je v Afriki zavel nov veter, ki teži k demokraciji ob spoštovanju razlik. Ob prisotnosti sudanskega predsednika pa se je jasno in odločno zavzel za polno spoštovanje pravic etničnih in verskih manjšin kot temelj »iskrenega in poštenega iskanja pravične rešitve za spopad, ki še vedno žanje toliko trpljenja«. Poudaril je, da je prispel v Kartum, da bi stal ob strani kristjanom, da bi »povzdignil svoj glas v njihovo korist, predvsem ko so ljudstva šibka, revna in nebogljena.« Glede šarie in verskih vojn pa je papež poudaril, da je edina opravičljiva verska vojna moralni boj proti neurejenim človeškim strastem, proti egoizmu, proti	poskusom
podjarmljenja, broti vsem oblikam sovraštva in nasilja. (voc)
HRVAŠKA
Vojna
se
širi
Nove okrepitve
Goran Moravcek
GOSPIČ - Na področju tako imenovanih rožnatih območij ter na obrobjih Hrvaške vse glasneje žvenketa orožje. Število incidentov se skokovito povečuje na celotnem ozemlju tako imenovanih Krajin. O tem ne pričajo samo vojaška poročila iz Slavonije, ampak tudi s področij okrog Zadra in Šibenika, kjer potekajo topniški in pehotni spopadi. Napeto je tudi okrog Gospiča, kjer so iz svojih oporišč Srbi z minometalci streljali na Bilaj, iz Divosel pa Klisau. Boji so potekali tudi v okolici Karlovca, vzdolž Kolpe pri vasi Rečice. Po hrvaških poročilih so Srbi v Kordunu mobilizirati prav vse, vkopati težko orožje ter nameriti cevi proti Karlovcu. V Slavoniji so napadli Rajevo selo v občini Županja. Todže devet mesecev potekajo boji za srbski koridor. Zelo napeto stanje je tudi v okolici Zadra, kjer so biti danes ponoči in davi spopadi v bližini vasi Islam Grčki in Islam Latinski, medtem ko so Hrvati odgovarjali z ognjem na srbske položaje v bližini Tovarne glinice in aluminija pri Obrovcu. Medtem ko poročamo, boji še trajajo tudi v zaledju Šibenika.
KOMENTAR
Direktorji so marsikaj že vedeli
Alenka L. Jakomin
ta Vladni projekt o prenovi podjetij, katerega rezultate ta teden javno razgrinjajo predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti, naj bi olajšal strukturno prilagajanje slovenskega gospodarstva spremenjenim razmeram gospodarjenja. Odgovorni z ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki projekt vodijo, pravijo, da je uspel. Vendar je vodja projekta dr. Tea Petrin pred dobrim mesecem izjavila, da bo uspeh potrjen Sele takrat, ko bodo stroški poslovanja v pilotskih podjetjih primerljivi s stroški svetovnih konkurentov in ko bo s pridobljenimi informacijami mogoče opredeliti in uresničevati dolgoročno strateško industrijsko politiko. Toda za zdaj je mogoče govoriti le o uspešno opravljenih strateških analizah, ki so stale 3 milijone nemških mark. Vprašanje je, ali bodo podjetja tudi znala in mogla uporabiti analize tujih trgov in priporočila za oblikovanje strategije. Prav strateška analiza je med dragim pokazala, da uspeh podjetja ni vedno odvisen od njegove sposobnosti, ampak tudi od razmer, ki jih ustvari država - ta pri nas obremenjuje gospodarstvo z davki in prispevki celo dvakrat bolj kot razviti Zahod.
Rezultati strateške analize pravzaprav niso nič novega; v slovenskih podjetjih Ze dolgo vedo, da imajo nizko produktivnost, prevelike socialne obremenitve, previsoke režijske stroške, slabo likvidna, ustvarjajo premajhen dobiček, pri vsem tem pa jih muči nepoznavanje marketinške strategije.
O pravih uspehih bomo torej lahko govorili takrat, ko bodo zdaj ugotovljene strateške vrzeli v pilotskih podjetjih odpravljene in ko se bodo ta, za slovenske razmere pravzaprav uspešna podjeta, tudi v resnici prestrukturirala, preusmerila na konkurenčne tuje trge, poiskala svoje tržne niše in navsezadnje svojega lastnika, ki se bo lahko pohvalil z ustvarjenim dobičkom. Ali ni to cilj, ki ga skušajo doseči subjekti tržnega gospodarstva?
'?•>





POLEMIKA
■

j>-o sem v Republiki 1^ prebral odziv go-±Vspoda Nevena Bora-ka na moj polemični zapis o eni izmed ugotovitev dr. L. Sirca v članku Post mortem, sem bil močno v dvomih, če je smiselno karkoli pojasnjevati. N. Borak namreč v svoji kratki polemiki sogovornika tako podcenjuje, da me v slovenskem jeziku in latinskih izrekih obdari z lepo zbirko »okrasnih pridevkov«: hvali, ko je delo že opravljeno; uide mu napaka; napačno sklepa; površno in enostransko pojasnjuje. Ne vem, ali se tega zaveda ati ne... Zaradi bralcev se čutim dolžan pojasnila!
Sicer moram sprejeti »elegantno ponujene« možnosti N. Boraka, da bi si premislil, ker mi je »-ušla napaka« (vsaj pri delu mojega mnenja). Zal ni bilo nobene napake, ampak moje trdno prepričanje, pridobljeno z delom v gospodarstvu, tri leta (1985-88) pa tudi iz izkušenj v Gospodarski zbornici Jugoslavije. Tam sem od blizu spoznal funkcionarje jugosistema v gospodarstvu, njegove velike in male prevare in spletkarjenja ter strahovito trošenje energije, da se je včasih posrečilo uveljaviti vsaj delček slovenskih predlogov. Na službovanje v Beograd sem odšel, da bi bolj spoznal delovanje Jugoslavije, vrnil pa sem se prepričan, da »nismo za skupaj«. V pojasnilo svojemu insiderske-mu mnenju naj še povem, da sem - zavedajoč se pomena jugoslovanskega trga - še spomladi 1. 1987 upal, da bi se dalo kaj dogovoriti, ko sem v Delu na povabilo Boža Kovača med dragim zapisal: »Razumeti je treba, da trg na gospodarstvo vpliva z ekonomsko prisilo, na
družbenoekonmske odnose pa z demokratizacijo... Prav gotovo ni odločilnega pomena, če politična stališča in zavest delovnih ljudi v raznih delih naše države nastajajo pod vplivom raznih tradicij, različnih pojmovanj in različnih okusov. Ge sta seveda ob tem izpolnjena dva pogoja: da teh pojmovanj drug drugemu ne vsiljujemo, hkrati pa moramo razumeti, da tržna merila gospodarjenja ne trpijo različnih tradicij, pojmovanj in okusov, če le-ta posegajo na območje trga. Ce tega ne bomo dojeli (ob vseh zavestnih socialnih popravkih in pomoči manj razvitim) se v Jugoslaviji nikoli ne bomo mogli razumeti.« In se nismo!
Z mnenjem gospoda Boraka o osrednjem pomenu razmerja razviti-ne-razviti se povsem strinjam (kljub njegovemu dvomu, če se tega sploh zavedam). Tudi glede koristi, ki jih je imela Slovenija od »prostovoljnega ali prisilnega izvoza« lastnega kapitala na jug, in to kar dolgo. Tak krogotok kapitala v zanki razviti-manj razviti-razviti ni nobena jugoizvirnost in se mora praviloma odvijati vedno širše kot razvojna spirala. Pri nas se je žal vedno več denarja zaradi narave sistema »med potjo« izgubljalo. Razlike razviti-manj razviti so se povečevale, ne zmanjševale; vsi v državi (razen Slovenije in Hrvaške) pa so hoteti postati nerazviti in podpirani. Minulo desetletje sredstev sklada za manj razvite (slovenski predlog, naj to postne razvojna finančna institucija, so več kot desetletje zavračali) sploh niso več uporabljali za razvojne naložbe, ampak za tekočo porabo in morda še za
Azijsko namesto aziatsko
plačevanje starih grehov. Zato pa so se razvili mnogi drugi mehanizmi »notranjega plenjenja«: lahkomiselno izsiljeno zadolževanje zveznega proračuna pri NBJ, famozna primarna emisija denarja, dodeljevanje dohodka z adiminstriranjem pri uvozu ter sklepanjem meddržavnih (v veliki meri vojaških) poslov in predvsem zadolževanje v tujini po udarniškem načelu - vsi za enega, eden za vse. Pri iskanju vzrokov pa je zame na prvem mestu napačna strateška odločitev vrhov jugopolitike za substitucijo uvoza, za katero so se »odločale države v razvoju (res ne vse...), kot pravi N. Borak. Po mojem prepričanju je bila naša katastrofalna napaka, da se nismo odločiti za izvozno strategijo sicer redkih
Tone Kraševec
držav v razvoju, kot so na primer tiste na Daljnem vzhodu v Aziji. Imeti smo možnost, ker sta dve republiki (Slovenija in Hrvaška) izvozno razvojno strategijo kot nujnost vsaj desetletje ponavljali. Žal je osvojitev izvozne azijske strategije preprečilo aziatsko ravnanje oblasti, usmerjeno v delitev, in ne v ustvarjanje. Naša izvozno naravnana strategija bi bila, ob tedanjem velikem vplivu Jugoslavije med neuvrščenimi, nedvomno odmevna tudi v njihovem krogu. Namesto tega je znotraj države defenzivno nadomeščanje uvoza vodilo devizno zadolževanje, vse večje pre-razdeljevanje dohodka v solidarnost za dolgove in kot - eden močnih vzvodov - v razsulo države. Skupno z N. Borakom
lahko ugotovim, da so Slovenijo na jugu imeti za izkoriščevalca; o tem so napisane cele študije srbskih akademikov. Ne morem le razumeti, da so izkoriščevalca skušati zadržati v jugohiši celo z orožjem, namesto da bi nas vrgli čez prag. Slovenija pa je s samofmanci-ranjem svoje produkcije prek prelivanja kapitala zašla v lastno past - v dokaj prijetno ujčkanje ju-gotrga ob jugokvaliteti in ceni. Podjetje razumljivo vodi želja po dobičku (tudi na jugotrgu je to veljalo), politične vrhove pa mora voditi vizija. V našem primeru naj bi bila oprta na vse večjo vključitev v mednarodno delitev dela, ki jo je Jugoslavija kljub dokazovanju dveh republik vztrajno zavračala v prid strategije vse ve-
čjega prerazdeljevahja vse manjšega kolača, kar se je moralo končati katastrofalno. Ob izvozni strategiji bi bila naša pot trša, vendar bi biti uspešnejši; razvoj bi v veliki meri določati kriteriji svetovnega trga. Jugoslavija in njen trg bi v določeni obliki verjetno še obstajala. Zdaj bo treba sodelovanje z vsakim delom nekdanje Jugoslavije znova snovati (razen še preostalega s Hrvaško in deloma Makedonijo). Za prav vse pa na daljšo progo le ob obračunih in plačilih v trdnih valutah in drugih možnostih mednarodnega trgovanja; vse drago je prehodnega pomena. O tem smo mi vsi nekaj mesecev nazaj na skupnem srečanju odkrito soglašati tudi s člani delegacij slovenskega in hrvaškega društva managerjev. Gre pač za menjavo s tujino.
Jasno pa naj povem, da nisem nikjer v svojem prispevku (30. 1. 1993) k Post mortem gospoda Sirca kakorkoli poskušal dokazovati, da smo v Sloveniji »manj aziatski od Srbov«, ali se spustil v »opravičevanje našega aziatstva s srbskim«. To mi N. Borak podtika; sam med Slovenci ne vidim aziatstva, pri Srbih pa me je razočarala na zadnjih volitvah že drugič izrečena privrženost večine vo-lilcev balkansko surovi, fašistični in nasilno genocidni politiki njihovega vodje Miloševiča. To je tudi politika sedanje »Sr-boslavije«; to sem, ob že povedanem ravnanju oblasti nekdanje Jugoslavije, uporabil v svojem razmišljanju ob Post mortem dr. Sirca; da bi bilo njegove očitke o aziatskem načinu mišljenja v smislu aziatskega načina produkcije umestneje uperiti v jugovrhove, in
ne v slovenske, demokratično izvoljene politike.
Naj mi bo za konec dovoljen še vložek mojega mnenja tam, kjer N. Borak postavlja nogo med vrata glede možnega ugotavljanja odgovornosti za razpad države, ko pravi o 14. kongresa ZKJ, »da izmerimo vlogo partije (zvezne in republiške) pri krvavem razdruževanju«. Samo dvoje mojih prepričanj. Prvič, da slovenska ZK še nikoli prej ni zastopala tako globokega prepričanja tolikšnega števila Slovencev kot takrat, ko je rekla »zbogom« nasilno nezadržni glasovalni kongresni partijski maši-neriji. Morda le prepozno, saj se vrhovi iste jugopar-tije niso nikoli odločno kritično odzvati na srbske poulične »protibirokratske« puče, torej na rušenje zakonito izvoljenih republiških in pokrajinskih oblasti; celo ne na Miloše-vičevo kosovskopoljsko grožnjo - »ako treba, mi čemo i ratovati«. Dragič, verjetno je imel odhod slovenske delegacije s 14. kongresa nehote še eno zgodovinsko posledico; povzročil je namreč takojšen razpad vse bolj stalinistično nasilniške jugopartije, ki se je vse bolj sprevračala v orodje »Srboslavije«. Tem težnjam pa je tudi prva resno pokazala zobe Slovenija. Ze takrat, ko je stari, še »enoumni« parlament »enoglasno« prepovedal, da bi s prepečenico naliti poklicni srbski mitingaši pred Prešernovim spomenikom, frančiškansko cerkvijo in na Plečnikovem Tromostovju čez Ljubljanico prepevali svoj marš na Drini.
(Op. avt.: omenjena lokacija se mi je morda zapisala, ker končujem to pojasnilo ravno na slovenski kulturni praznik)
Pogovor
s Tomažem Tobingom, pianistom,
dobitnikom letošnje študentske Prešernove nagrade
Tomaž Tobing je diplomant klavirskega oddelka Glasbene akademije. Po mnenju komisije te ustanove si je za svojo izvedbo Chopinovega koncerta v e-molu (v Veliki dvorani SF) prislužil letošnjo Prešernovo nagrado za študente. Seveda ta uspeh ni prvi, pomeni pa določen renome in ugled, ki mu ga je domači prostor začel izkazovati že leta 1987 s podelitvijo priznanja DGUS za najbolj perspektivnega solista.
Tomaž, Čeprav se zdi skoraj neverjetno, si med redkimi slovenskimi pianisti, ki svojo pot povezujejo z udeležbo na mednarodnih tekmovanjih. Glede na Cic-colinijevo izjavo, »da niti petina izmed njih ne zasluži naziva mednarodno, saj poleg denarne nagrade ne ponujajo tako rekoč nic in so zato (razen tistih v Moskvi, Varšavi ...) povsem nekoristna,« me zanima tvoj pogled na to in seveda kljuC, po katerem izbiraš med njimi?
Ne strinjam se s to izjavo, saj je naziv mednaroden pogojen z udeležbo kandidatov, ki prihajajo iz raznih držav (v nasprotju s t. i. državnimi tekmovanji). Tudi glede nagrad in njihove koristnosti se ne strinjam povsem - konec koncev ti denarna nagrada omogoči pot na druga, večja tekmovanja. Vendar pa tudi manjša tekmovanja prvonagrajencu vselej omogočijo nekaj koncertov (Ce že ne turnejo!), snemanje plošče... kot denimo tisto na Japonskem ali v italijanski
Vibi Valentio, kjer sem bil lani. Mogoče je Ciccolini z »nekoristnostjo« mislil na dejstvo, da večina med njimi res ne ponuja odskočne deske za svetovno kariero -vendar pa so izkušnje in še posebno stiki ter poznanstva (ki ob njih nastajajo) dragocen kapital za prihodnost. Navsezadnje so mogoCe prav ta »ključ, ki odpre vrata« za izpopolnjevanje pri kakšnem uglednem tujem profesorju.
Zagotovo je tvoj cilj Cim boljši plasma, ki je seveda odvisen od »razmerja« med tvojo in interpretacijo ostalih. Vendar pa je pri tem verjetno velik problem sploh biti opažen - še posebno Ce v žiriji ne sedi tvoj profesor?!
Danes je sploh težko biti opažen! Udeležba je številna (tudi do 150 tekmovalcev; denimo v Italiji nas je od šestdesetih prišlo v polfinale le dvajset). Zanimivo, da so k takšnemu enormnemu številu tekmovalcev prispevale celo nove politične razmere oziroma spremembe na Vzhodu - iz Rusije zdaj lahko vsakdo potuje v tujino, in ruskih pianistov, ki so povečini izjemno kvalitetni, je po teh tekmovanjih v resnici kot Rusov, da niti ne omenjam Japoncev, Korejcev ... ki pa so morda deležni malo manj simpatij pri žirijah - zaradi njihove »robotske« igre! V vsej tej množici je resnično težko biti sploh opazen!
Ob tem problemu se mi v mislih spopadata dve,
vsaj na videz nasprotujoči si mnenji: ko so namreč v nekem intervjuju vprašali VVeissenberga za mnenje o Pogoreliču, je ta odgovoril z vprašanjem: »Kaj se pričakuje od novega interpreta? Originalnost!«, po drugi strani pa Hofmann svetuje
mladim pianistom: »Naučite se iz sebe izgnati vsako misel o dragocenem jazu, osredotočite se na samo skladbo!«. MogoCe je pot prav v vključevanju obeh skrajnosti - ampak kako?
Ravno v tem se kaže dvoreznost tekmovanj - in inter-
pretacije nasploh. Lep primer je ravno Pogorelič s svojim ekscesom v Varšavi, ki ga je sicer stal finala, vendar je bilo takrat že povsem jasno, da mu je s tem omogočena svetovna kariera: skratka bum, ki je zasenčil vse nagrajence ...
V naslovu: Tomaž Tobing (Foto: TRIO);
Zgoraj desno:
T. Tobing po koncertu na Kitajskem (Foto: arhiv); Spodaj desno:
motiv z ovitka kasete skupine Moia (Foto: arhiv)
/
Spomnil sem se njegovega intervjuja iz leta 1983, ko je o tem sam dejal, da je pr-vonagrajenemu Dang Thai Sonu zmaga v Varsavi(!) pravzaprav blokirala kariero, saj so vsi gledali nanj kot na »tistega, ki je Pogoreliču vzel nagrado.«
Absolutno! Občinstvo je bilo na njegovi strani, žirija je imela deljena in povsem nasprotujoča si mnenja, iz nje je demonstrativno izstopil M. Argerich ... Po njegovem odhodu se je tekmovanje realno končalo.
Še vedno mi nisi odgovoril, s Cim ali kako je po tvojem mnenju mogoCe prebiti maso v tej poplavi pianistov?
Ravno z originalnostjo, kljub temu pa se je treba gibati v okviru tistega, kar je nedvoumno zapisano v notah. Vendar pa moraš biti pri tem v prvi vrsti brezhiben -gre za najmanjše nianse, ki kasneje odločajo o finalu, nagradi...
Katere nianse?
Tehnične in interpreta-cijske ... V bistvu je rešitev v tem, da v (že napisano!) skladbo nekako vliješ svojo osebnost in tako interpretiraš svoj pogled nanjo.
O tvoji izvedbi Ravelove Gaspard de la nuit (na decembrskem koncertu v SF) je gospod Križnar v kritiki zapisal: »Tu sta pianistova mladost in pristni človeški odnos do klasika 20. stoletja popolnoma prevladala in našla sebi primemo izrazno obliko.« Bi želeli komentirati?
Veseli me, da mu je bila moja interpretacija očitno všeč ter da je pri njem vzbudila tovrstne občutke, Čeprav bi ga bilo mogoCe treba vprašati, kaj bi to konkretno pomenilo ...
Se ti zdita mladost in pristni človeški odnos relevantno oziroma temeljno in-terpretacijsko vprašanje te skladbe?
Seveda ne!
Ker vem, da poznaš Po-goreličev posnetek omenjene skladbe te prosim, da mi poveS svoje mnenje o njem.
Ko sem prvič slišal ta posnetek, sem bil navdušen. Vsekakor je izjemen, perfekten. Pred Časom sem v neki tuji reviji bral recenzijo te plošCe (... Ce se prav spominjam, jo je napisal Edoardo
Hubert), kjer avtor pravi, da gre v bistvu za precej Čudno verzijo.
Ondine »očita«, da je na trenutke nervozna in preveč nejasna, Gibet so pravilne v svoji statiki (ob nenehnih udarcih b-mola), v Scarbo pa se mu tempo zdi na meji zmogljivega ... Veliko je sijajnih, bleščečih trenutkov, so pa tudi taki, ki so na nek način preveč »uokvirjeni, zamejeni« - ne pozabimo, da je bil Ravel Francoz! MogoCe mi je Ondine se celo malce bolj všeC v izvedbi M. Argerich; zdi se mi mehkejša, bolj »zaobljena« kot Po-goreličeva, ki je na trenutke resnično preSpiCasta - (Ondine je le vodna deklica'...).
Ko sva se dogovarjala za tale pogovor, sem ti ponudil
možnost, da sam spregovoriš o določeni temi, problematiki ali mogoče o nečem, kar ti leži na duši in bi še posebno rad povedal ...
Ce sva že govorila o tekmovanjih, je seveda eden večnih problemov denar. Opažam, da potencialni sponzorji večinoma niso zainteresirani za pomoC te vrste.
Povsem enako je tudi glede finančne pomoči za izpopolnjevanje v tujini -močno se sicer nadejam Štipendije za to, vendar ...? Vsekakor pa bi se ob tej priložnosti rad iskreno zahvalil svojemu profesorju A. Bertonclju, ki mi je veliko pomagal, posvetil dosti Časa ter svetoval pri mojih načrtih.
NA KRATKO
GLASBA
Ne Ivo, marveč
Lovro Pogorelič
ZAGREB - Ali vzhaja nova pianistična zvezda s priimkom Pogorelič?
Družina Pogorelič - ime Lovro je naslov ene od prvih mednarodnih kritik o nastopu dvaindvajsetletnega Lovra Pogoreliča, ki je bila objavljena v francoskem glasbenem Časopisu Le monde de la musique ob lanskem recitalu v tej državi.
»Temu mlademu umetniku ne kaže očitati kakšnih posebnih napak pri igranju (Čeprav je tudi tega
nekaj). Njegov stavek je lepo uokvirjen, ima prečudovit zven in že na prvi pogled je opaziti redko zavzetost in občutljivost,« je zapisal ta časopis.
Čeprav je Lovro Pogorelič pred in po diplomi na Glasbeni akademiji v Zagrebu lani večkrat nastopal na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Italiji in Franciji, so ga hrvaški mediji opazneje zaznali šele pred kratkim.
Zadnji dogodek je nedvomno njegov načrtovani nastop 14. februarja v veliki dvorani Lisinski v Zagrebu, do katerega je prišlo po uspelem recitalu v dvorani Istre v Zagrebškem kazalištu mladih. V dvorani Lisinski je nasto-
pil z istim programom kot takrat: z Lisztovo Sonato v A-molu in Musorgskega Slikami z razstave, in sicer za 1850 gledalcev. Vrata karieri Lovra Pogoreliča je na široko odprl vodilni dirigent Zagrebške filharmonije, Japonec Kazushi Ono.
Za tridnevno turnejo Filharmonije na Japonskem novembra 1992 je izbral prav Lovra Pogoreliča in pri tem zaigral na karto znanega priimka, a Pogorelič je to zaupanje upravičil. »Na koncertu Rahmaninova je mladi hrvaški pianist Lovro Pogorelič predstavil naraven in nadzorovan zvok, ki je bil zelo impresiven,« piše To-shie Kakinuma v japonskem dnevniku z najveCjo naklado Yomiuriju Shin-bunu.
Lovro se je rodil v Beogradu, kjer je tudi obiskoval glasbeno šolo, saj je bil tam zaposlen tudi njegov oče, kontrabasist in skladatelj, ki je kot osebnost odločilno vplival na domače glasbeno vzdušje. Srednjo glasbeno šolo in Akademijo je končal v Zagrebu, ves cas pa je sodeloval s pianistom in pedagogom Konstantinom Bo-ginoom, elanom klavirskega tria Čajkovski.
»Zanesljivost in olimpijski mir,« so ključne besede kritike ob njegovem recitalu v Franciji pred skoraj letom dni. (M. S.)
PLES
Praznovanje Anne Terese de Keersmaeker
PARIZ - Na podoben način kot lanskega septembra v ljubljanskem Cankarjevem domu se je Anne Teresa de Keersmaeker, najreprezentativnejša koreografka »belgijske plesne eksplozije«, zadnja dva tedna predstavljala v pariškem Theatre de la Ville. Razlika je bila le v tem, da je blok dveh predstav poleg legendar-
ne Rosas danst Rosas, ki letos praznuje deseti rojstni dan, namesto Achter-landa v tem primeru sestavljala njena najnovejša koreografija Erts. Ta stvaritev za 12 plesalcev je dejansko pripravljena kot jubilejno delo, s katerim Anne Teresa dela nekakšno revizijo raznovrstnih odrskih stilov in žanrov, ki jih vključuje njen desetletni opus.
Ker je nostalgično »tematsko ozadje« hommage ustvarjalni umetniški svobodi iz norih sedemdesetih, je končna oblika pac samoumevna - multimedi-alna instalacija, kjer je plesu, glasbi, gledališču, likovni umetnosti priključen za Keersmaekerjevo nov element: video.
A tudi tega je obdelala na sebi lasten, »minimalističen« način, z repeticija-mi, pavzami, preskoki. Znotraj tega hipersofistici-ranega in cerebralnega kombinatorija pa ples še zmeraj ostaja zagoneten prostor skrivnosti in neusahljive vitalnosti. (Su. K.)
OBLIKOVANJE
Kokoška za Edo Čufer
ZAGREB - S projektom Lepotica in zver se je Ivana Popovič bliskovito promovirala v prvo zvezdo zagrebške off-scene. Režiserka, grafičarka, kiparka, modna kreatorka, prvakinja Hrvaške v potapljanju, borka kung-fu ima - tudi za svetovne razmere - bizarno biografijo.
Z opico Milivojem in sedmimi ekstravagantnimi lepoticami je spremenila smrtno resno gledališko sceno.
Z drugim projektom Ribizl-bomba je nastopila na Eurokazu, njena skupina Linija Manjeg Otpora pa je kritiko in občinstvo razdelila na tiste, ki jo imajo za diletantko, in one druge, za katere je kultna figura.
Delo Popovičeve je še najbliže fashion-teatru, blizu je Decoufleju in Živadinovu (z njim je delala pri predzadnjem Noor-dungu). Njena nova skupina se imenuje Virus Tea-tar Michelangelo, modni igrokaz Kokoška za Edo Cufer pa je prvi del velikega projekta, ki ga bosta sestavljala še razstava in moški igrokaz.
Podnaslov je Modna revija, posebej namenjena poljedelcem, živinorejcem, vinogradnikom in ribičem. Kokoška, ki je radikalna predstava brez vsakršne potrebe po iskanju smisla, je posvečena Edi Cufer, ki je teoretična učiteljica celotne zagrebške alterscene (med drugim tudi Montažstroja).
Štirideset deklet, kipark, slikark, športnic in
en veslač prikazujejo odtrgane modele, glasbena podlaga pa je splet ruskih zborovskih pesmi, ki znova govorijo o avtoričinem ukvarjanju s slovansko senzibilnostjo.
Folklori, pomešana s tehnoglasbo, kamere, ki so neposredno povezane z velikim platnom, občinstvo, razdeljeno na gledalce in opazovalce, sestavljajo MTV fashion-show.
Podobno kot ilustracija za študijo Gillesa Lipovet-skega L‘empire de 1'epohemere, v kateri se kaže, da ne živimo v dobi konca ideologij, ampak v Času njihove reciklaže v modni orbiti, tako Kokoška za Edo Cufer reciklira Lenina, rusko avantgardo, soc-art, tehno in purgersko modno mentaliteto. (I. B.)
Modeli Ivane Popovič (Foto: Mio Vesovič)
FOLK GLASBA / KASETE
Furlanski folk na kasetah Založbe Nota
Rajko Muršič-
Ca Sedon Salvadie: Salustri (1990)
Bad Articles: Traditi-onal Irish and Other Musič by Paul Bradley, Breandan OlHare, Terry McKee (1991)
Moia: From East to West (1991)
Mestece Spilimbergo v Furlaniji je vsako poletje polno različnih folk, etničnih in sorodnih godcev, ki se predstavljajo na folk festivalu, imenovanem Folk-est.
V ozadju dogajanja stoji nekaj zanesenjakov (v prvi vrsti Andrea Del Favero in Silvio Orlandi), ki so v sedemdesetih letih ob navdušenju nad (irsko) folk glasbo zaceli iskati tudi lastne zvoCne korenine, tako da zdaj lahko govorimo že o pravi furlanski folk sceni, na kateri deluje kar nekaj skupin, ki se naslanjajo na lastno tradicijo, v skladu z izkušnjami iz sedemdesetih pa igrajo tudi akustično glasbo, ki izhaja iz različnih virov, med katerimi so se vedno posebej pomembni stiki z irskimi folk (rock) glasbeniki. V Spilimbergu izhaja tudi revija E Musiča, ki obvladuje etno, folk, new age in tradicionalno glasbeno dogajanje. V Furlaniji je tudi nekaj klubov, v katerih lahko redno nastopajo lokalni in tuji godci, akterji furlanskega folka pa se širšemu svetu predstavljajo tudi v različnih zasedbah, katerih izdelke lahko poslušamo na kasetah založbe Nota iz
MOIA
FROM EAST TO WEST
Vidma.
La Sedon Salvadie je akustična zasedba, ki se naslanja na furlansko tradicionalno glasbo, pa tudi na glasbo s širšega področja južno od Alp. Lahko bi jim sicer očitali prevelike orkestracij-ske posege v maniri akustičnih skupin, ki jih je v Italiji prav ve$F ko, a ob pomanjkanju »godcevske« avtentičnosti, nas lahko godba, ki je izšla na kaseti Salustri, prepriča o tem, da je njihovo početje vredno vsaj pozornosti. Uporabili so namreč veliko avtentičnega furlanskega gradiva, ker pojejo v furlanščini (ki v Italiji nima statusa uradnega ali javnega jezika) in ker svojo obrt obvladajo veC kot zadovoljivo.MogoCe zaradi zgodovinskih vzporednic, morda zaradi sorodnega temperamenta je v Furlaniji (ne le pri ljubiteljih, ampak tudi pri lokalnem nevtralnem občinstvu) izredno popularen irski folk.
Ena od realizacij furlan-sko-irskega kontakta je mešana zasedba Bad Articles, v kateri skupaj preigravajo tradicionalne irske viže irski godci (posebej izstopa fiddler, violinist Paul Bradley) in furlanski ljubitelji. Rezultat, predstavljen na kaseti Traditional Irish and Other Musič, je spodbuden predvsem tam, kjer ostajajo Furlani bolj v ozadju, Irci pa godejo tako, kot so vajeni, manj pa v tistih skladbah, kjer se glasbeniki lotevajo nekaterih viz, ki sicer niso doma na Irskem.
Druga varianta kulturnega stika je seveda spogledovanje s sosednjo slovensko tradicionalno zvočnostjo, ki se je v tem stoletju predstavila predvsem z diatonično harmoniko. Liso Iussa je beneškosloven-ski harmonikar, star skoraj 70 let, vendar se je dobro ujel z mlajšimi glasbeniki iz zasedbe Moia, ki izvaja glasbo z območja italijanskih Alp. Na kaseti From East to West lahko najdemo nekaj polk, valčkov, balad, štajrišev, pa tudi novokomponiranih folk skladb. Ce nimamo organskih predsodkov do diatonične harmonike, je lahko stvar veC kot prebavljiva - seveda, če bi ponovno odšteli folk ekskurze. Pravzaprav je več kot to: odprtost do sosednjih kultur je glavna vrednota tega projekta. Furlanske,v folku lahko prisluhnete nocoj tudi v K4 v Ljubljani.
SCALFARO V TRSTU
Četrtek, 11. februarja 1993
PREFEKTURA / SREČANJE Z DELEGACIJO SLOVENCEV V ITALIJI
Predsednik pokazal veliko občutljivost in razumevanje do slovenske manjšine
Sandor Tence
TRST - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je na sinočnjem srečanju s predstavništvom Slovencev v Italiji pokazal ne samo veliko zanimanje, a tudi veliko odprtost do problemov naše narodnostne skupnosti. Povedal je, da ga je ministrski predsednik Giuliano Amato po nedavnem obisku v Trstu podrobno seznanil s tem vprašanjem in izrazil željo, da bo znala demokratična Italija v kratkem izpolniti svojo dolžnost do manjšine.
V začetku je sicer državni poglavar izrazil mnenje, da bi bil lahko znani osnutek nekdanjega ministra za dežele Maccanica konkretno izhodišče za nadaljnji postopek, na opozorilo slovenskih predstavnikov, da je ta predlog pomanjkljiv in vsebinsko omejevalen, pa je dejal, da je pripravljen prispevati k oblikovanju nove zaščitne platforme. Povedal je tudi, da nima konkretnih političnih pristojnosti, jasno pa je podčrtal, da bo s Kviri-nala vplival na ugodno rešitev teh vprašanj in, Ce bo potrebno, tudi dal nasvete za na poti odobritve zakona. Scalfaro je bil torej - podobno kot pred kratkim ministrski
predsednik Amato - odprt in konstruktiven do naših problemov.
Srečanja na prefekturi, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so se udeležili Miloš Budin (DSL), Ivo Jevnikar (SSk), Jelka Gerbec (SKP), Rudi Pavšič (PSI), Boris Peric (SKGZ), Marija FerletiC (SSO), Viljem Cerno (Beneški Slovenci) in dolinski župan Marino Pece-nik, ki je povedal, da je pri Scalfaru zastopal župane. Slovenska delegacija je zelo pozitivno ocenila potek srečanja s predsednikom republike.
Peric je rekel, da je bil predsednik izredno prijazen. Pomembna se mu zdi obveza, da bo vplival oziroma pritiskal na vlado, da politično pospeši rešitev vseh odprtih vprašanj Slovencev v Italiji. Zelo zadovoljen s srečanjem je tudi Benečan Cerno. Zelo sem zadovoljen, nam je dejal, da je Scalfaro vseskozi govoril o slovenski manjšini kot eni in nedeljivi celoti. S tem je jasno odgovoril vsem tistim, ki nas hočejo še danes ločevati na zeljepi-sne kategorije.
Po Pavšičevem mnenju je bil predsednik zelo konkreten in prav nie priložnostni. Dobro bo
že dejstvo, da nam bo pomagal z nasveti (Scalfaro je tudi pravnik) in da bo ugodno vplival na vlado, da vendarle nekaj naredi. Senatorka Gerb-Ceva ugotavlja, da predsednik italijanske republike nima velikih pristojnosti na tem področju. Pokazal pa je veliko občutljivost do naših problemov, kar za splošne politične razmere v tem trenutku res ni malo.
Pecenik je zadovoljen, da je Amato seznanil Kvirinal o manjšinski problematiki. Besedam pa morajo sedaj slediti dejanja. Jevnikar je ugotovil, da je Rim (glej papežev in Amatov obisk) pokazal večjo občutljivost do manjšine, kot jo kažejo tržaški in žal tudi deželni politični krogi. Po njegovem je bilo sinočnje srečanje na prefekturi zelo spodbudno in pričakovati je, da se bo sedaj nekaj konkretnega premaknilo. Budin je Scalfarov pristop ocenil za zelo gospodskega. Predsednik je bil po njegovem mnenju zelo natančen. Predstavil se je kot neke vrste pozitivni veleposlanik naših zahtev in naših potreb, kar lahko Slovenci v Italiji z velikim zadovoljstvom pozdravljamo.
Srečanje s Slovenci
Predsednik Republike Scalfaro med pogovorom s skupnim zastopništvom Slovencev v Italiji (foto Ferrari)
ODPRTJE AKADEMSKEGA LETA
SODELOVANJE / VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Scalfaro pozval mladino k izgradnji boljše bodočnosti
Poudarek na važnosti raziskovanja
Predsednik Scalfaro s predstavniki krajevnih oblasti med otvoritvijo akademskega leta (foto Križmančič)
Med svojim obiskom v Trstu se je predsednik republike Scalfaro vCeraj udeležil odprtja novega akademskega leta. Ob spremstvu ministra za znanstveno raziskovanje Sandra Fontane so ga v glavni dvorani sprejeli predstavniki krajevnih in deželnih oblasti, predvsem pa profesorji in študenti, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. O splošnih, predvsem pa o finančnih problemih vseuciliške ustanove je številne goste seznanil rektor Borruso; na desetih fakultetah je letos 1.300 študentov več kot lani; univerzitetna ustanova se lahko pohvali tudi s tem, da je v lanskem letu diplomiralo 60 študentov veC, kot pa v prejšnjem let. Sicer pa je rektor govoril o splošnih načrtih univerze, ki
pa so prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pod vprašajem. Obenem je tudi izrazil željo, da bi tudi Dežela priskočila na pomoč tej ustanovi. V imenu študentov je spregovoril Carlo Martone, ki se je zahvalil predsedniku republike za institucionalno vlogo, ki jo opravlja. Minister Fontana pa je deželi F-JK izrazil priznanje za vlogo in napore, ki jih vlaga v ta sektor. Ob vsem tem pa se zavzel za važnost sodelovanja med raziskovalnim in delovnim svetom.
S svoje strani pa se je predsednik Scalfaro obrnil predvsem na mladino in jo pozval, da mora prispevati za izgradnjo boljše bodočnosti. Pozval jo je tudi, da z vsemi močmi brani neodtujljive principe svobode.
Podpisali sporazum o sodelovanju med vseučiliškimi ustanovami
Tržaško in ljubljanska univerza učinkovito sodelujeta že več kot 10 let
Aleksander Sirk
TRST - Na Tržaški univerzi so se včeraj sestali predstavniki tržaške in ljubljanske univerze, da bi se dogovorili o obnovitvi sporazuma o sodelovanju med vseuei-liškima ustanovama. Tržaška univerza je namreč že pred Časom vzpostavila razne oblike sodelovanja, ki se razvijajo na različnih ravneh. Slovensko delegacijo so na včerajšnjem srečanju zastopali rektor ljubljanske univerze Miha Tišler, Viljana Lukas z ministrstva za šolstvo in šport, ki posebej odgovarja za mednarodno sodelovanje, ter prof. Pavel Zgaga, ki je namestnik ministra za šolstvo in šport.
Bilateralni sporazumi so bili podpisani že s predstavniki bivše Jugoslavije, vCeraj pa z novo republiko. V bistvu so bile potrjene dosedanje obojestranske obveze v prepričanju, da se bo taka oblika sodelovanja še nadaljevala in okrepila.
V tem kontekstu je predvsem važno vprašanje izmenjav med raziskovalci; tržaška univerza je v ta namen že nakazala petdeset milijonov lir, ki so bili po skupni oceni dobro uporabljeni. Pri univerzitetnem delu in vzgajanju novih in visoko usposobjenih kadrov sta sodelovanje in izmenjava mnenj o celotni problematiki nujno potrebni. Sicer pa gre pri tem podčrtati, da se sodelovanje ob meji stalno krepi, tako na gospodarskem, kot tudi na drugih
področjih. Sadovi so že vidni, kljub težavam, na katere so naletele take oblike dogovarjanja. Dodati je tudi treba, da so odnosi med raznimi raziskovalnimi in tehnološkimi instituti iz naše dežele ter s sorodnimi organizacijami sosednje republike zelo dobri. Sodelovanje med tržaško vseuCiliško ustanovo in ljubljansko univerzo se je začelo že leta 1980, ko je bil rektor tržaške univerze Fusaroli. Nadaljevalo se je v naslednjih letih in po splošni oceni obrodilo pozitivne rezultate. Za prihodnost pa bo vsekakor potrebno poskrbeti, da se bo okrepilo tudi v drugih oblikah.
Podpis konvencije o sodelovanju med univerzami (foto Križmančič)
POSEGA PAHORJA IN TREUA NA SREČANJU V OBČINSKEM SVETU
Izpolniti ustavne obveze do manjšine
Oba občinska svetovalca opozorila predsednika republike na tržaška protislovja
TRST - Tržaški občinski svetovalec Slovenske skupnosti Samo Pahor je državnemu poglavarju med včerajšnjim srečanjem v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta izročil dokument, v katerem ga uvodoma opozarja, da Italija še ni izpolnila svojih ustavnih obvez do slovenske narodnostne skupnosti. Občina Trst, je napisal Pahor, se glede teh vprašanj obnaša mimo vseh pozitivnih pravnih norm do Slovencev. Predsedniku je slovenski
občinski svetovalec izročil okrožnico iz leta 1988, s katero je takratni (in sedanji) listarski župan Giulio Staffieri prepovedal sprejemanje dopisov in prošenj v slovenskem jeziku, kasnejšo odredbo občinskega komisarja Ravallija, ki je suspendirala to okrožnico, in novo Staffie-rijevo protislovensko okrožnico iz lanskega oktobra.
Pahor je pozval predsednika Scalfara, naj po svojih pristojnostih zaščiti ustavni red in naj prepreči kršenje
republiških zakonov na področju civilnih in človečanskih pravic. Slovenski predstavnik je imel na županstvu tudi krajši razgovor z glavnim tajnikom predsedstva republike Gifunijem, katerega je seznanil z resnično politično usmeritvijo Staffierijeve uprave.
Na srečanju s predsednikom republike je nenapovedano spregovoril načelnik svetovalske skupine Demokratične zveze Roberto Treu, ki je glasno prekinil župana, ko se je ta hvalil, kako je Tr-
st strpno in odprto mesto. Treu je zaprosil za besedo in poudaril, da je Trst razdeljeno in skrajno protislovno mesto in da so stalno na delu sile, ki skušajo na vse načine ustvarjati ozračje napetosti in nerazumevanja med tu živečima skupnostima, italijansko in slovensko. Demokratične sile, ki se borijo za sožitje, je dejal Treu, ne najdejo v javnih upravah, posebno ne v Občini Trst, velike pomoči za oblikovanje novih odnosov v tej težki realnosti.
Pismo slovenskih predstavnikov
Gospod predsednik, ob Vašem obisku v Trstu Vas najprisrčneje pozdravjamo v imenu slovenske manjšine v Italiji.
Kot najvišjega varuha italijanske ustave pa Vas želimo tudi opozoriti na položaj naše skupnosti, ki 45 let po uvedbi ustave in 30 let po odobritvi posebnega statuta Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine še vedno ne razpolaga z ustreznimi sredstvi in podporami, ki bi ji omogočali normalen obstoj in uravnovešen razvoj. Pomanjkanje zaščitnega normativa za Slovence, ki naj na pravičen in organski način reši odprta vprašanja slovenske manjšine v skladu z drugimi izkušnjami uveljavljanja in ovrednotenja manjšinskih pravic v Italiji in Evropi, nas sili, da prosimo za Vaše zanimanje in iniciativo v tem smislu. Ob tem Vam želimo predstaviti vprašanja, ki nas ta cas najbolj žulijo.
*Od italijanskega parlamenta in vlade zahtevamo, naj se nujno in odločno lotita dolgoletnega vprašanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino, ki živi v pokrajinah Trst, Gorica in Videm v deželi Furla-niji-Julijski krajini. Zakon bi moral ob priznanju prisotnosti slovenske manjšine v vseh treh omenjenih pokrajinah na ustrezen način urediti pravico do javne rabe slovenščine v vseh njenih pravnih razsežnostih, pravico do javnega šolanja v slovenskem jeziku, zagotavljajoč ustrezno raven avtonomije zainteresiranim šolskim strukturam, pravico do razvijanja lastnih kulturnih ustanov in dejavnosti z ustrezno javno podporo ter druge pravice, ki jih predvidevajo med drugim novejši dokumenti o manjšinskih pravicah, sprejeti na avropski ravni, s posebnim ozirom na družbeno-gospodar-sko problematiko. Zakonsko besedilo bi moralo tudi določiti mehanizme, ki naj manjšini omogočijo, da izraža svojo »subjektiviteto«. Zaščitna zakonska določila bi vsekakor ne smela vnašati vnaprejšnjih in neutemeljenih razlikovanj znotraj manjšine.
*	Reforma volilnega sistema, ki je sicer potrebna in ki si jo želijo tako politične sile kot javno mnenje, ogroža zastopanost slovenske manjšine v raznih izvoljenih telesih, Ce ne bodo hkrati z njo sprejeti ukrepi za zagotovitev izvolitve predstavnikov slovenske manjšine, kot je že v veljavi drugod po Evropi.
*	Finančno podporo za kulturne in umetniške dejavnosti slovenske manjšine, ki jih predvidevata državni zakon 19 iz leta 1991 (člen 14) in deželni zakon 46 iz leta 1991 za triletje 1991-93 je treba obnoviti tudi za prihodnja leta. Zadevne ukrepe je treba sprejeti nemudoma in mimo
zaščitnega zakona. Ce se to ne bo zgodilo, bodo ustanove, kot so glasbene šole, Narodna in študijska knjižnica, Slovenski raziskovalni inštitut in dvojezična šola v Spetru Slovenov v nevarnosti, da prekinejo svoje dejavnosti. Ogrožen bi bil tudi obstoj drugih pomembnih ustanov in združenj.
*17 let po odobritvi ustanovnega zakona je bila podpisana, ratificirana in objavljena konvencija za začetek televizijskih oddaj RAI v slovenščini. Poudariti želimo zahtevo po takojšnjem izvajanju konvencije, zago-tavljujoč vidljivost oddaj na vsem ozemlju, kjer živi slovenska manjšina v treh vzhodnih pokrajinah FJK.
* Moramo Vam tudi izraziti naše odločno nasprotovanje predlogom za«racionalizacijo «, ki kanijo okrniti nekatere pomembne strukture za življenje naše skupnosti, kot so slovensko šolsko omrežje, zajamčeno z mednarodnimi sporazumi, in nekatere krajevne ustanove, kot je Krška gorska skupnost.
*Glede napovedanih pogajanj med Italijo in Slovenijo za posodobitev Osimskih in dragih bilateralnih sporazumov, moramo podčrtati, da je treba v okvira problema varovanja manjšin obravnavati na enakopravni osnovi obe manjšini, ki jih ti sporazumi zadevajo: slovensko v Italiji in italijansko v Sloveniji. Ugotoviti tudi moramo, da kljub številnim pripravljalnim srečanjem, ki so se zvrstila s krajevnimi predstavniki, italijanske oblasti niso imele za potrebno, da bi slišale tudi mnenje slovenske manjšine glede bodočih pogajanj. Naša skupnost hoče odigravati aktivno vlogo v tej tako pomembni zadevi za naše kraje in prebivalstvo. Gospod predsednik, ko slovenska manjšina, ki je aktiven tvorec kulture in sožitja na tem obmejnem področju, postavlja omenjene zahteve, ne išCe nezaslišanih privilegijev. Zahteva le priznanje tistih človekovih, političnih in socialnih pravic, ki bi ji omogočili, da bi normalno živela in se razvijala v miroljubnem in tvornem ozračju ter da bi lahko opravljala svojo vlogo in funkcije v prid širše skupnosti v okviru demokratične italijanske države in vse bolj integrirane Evrope. Gospod predsednik, prepričani, da bomo v Vas našli občutljivega in pozornega sogovornika za ta vprašanja, ki so temeljnega pomena za našo civilizacjo in demokracijo, Vam obnavljamo naš pozdrav in spoštovanje.
Boris Peric (SKGZ) Marija FerletiC (SSO) Viljem Cerno (Slovenske organizacije v videmski pokrajini)
Miloš Budin (DSL) Jelka Gerbec (SKP) Rudi Pavšič (PSI)
Ivo Jevnikar (SSk)
SPREJEM NA PREFEKTURI / PREDSEDNIKOV NAGOVOR
NOVICE
»Trst mora iz svoje viharne zgodovine črpati energije in pogledati naprej«
Visoki gost obudil spomin na čase, ko je bil podtajnik v vladi predsednika Maria Scelbe
Sandor Tence
TRST - Mesto, ki mora skrbno čuvati svoje korenine in svojo zgodovino, a mora tudi pogumno in brez predsodkov gledati naprej. To dilemo tržaškega vsakdana značilno pooseblja tudi sam predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je v vročih letih Svobodnega tržaškega ozemlja, kot mladi podtajnik takratne Scelbove vlade, direktno sodeloval v pogajanjih za vrnitev Trsta Italiji. Takrat je prihajal v Trst kot domoljub in se pogovarjal s škofom Santi-nom, z županom Barto-lijem in z angleškim oficirjem VVintertonom. Tudi včeraj je prišel v Trst kot italijanski domoljub, a ne istega kova kot smo jih vajeni pri nas. Prišel je na obisk kot človek, ki prav iz svoje velike navezanosti na domovino črpa energije in spodbude za svet, v katerem naj bo nacionalnost vrednota, nacionalizem pa negativni pojav, ki ga je treba zavračati,
To je Scalfaro jasno povedal na dopoldanskem sprejemu na prefekturi, kjer je prosto nagovoril predstavnike civilnih in vojaških oblasti. Pred 39 leti je bil najožji sodelavec takratnega premierja Scelbe in je prihajal v Trst naj-
■ /i.-St ■ ; V,J	! ...
manj dvakrat na mesec. Obudil je spomin na razburljivo srečanje z VVintertonom, dan kasneje, ko so zavezniki streljali na manifestacijo za ita-lijanstvo Trsta in ubili nekaj demonstrantov. Spomnil se je svojih srečanj z istrskimi partizani CLN in svojega prvega obiska v znova italijanskem Trstu, ko je spremljal takratnega predsednika Einaudija. »Bil sem priča velikim zgodovinskim dogodkom - je vidno ganjen dejal Scalfaro - in danes sem prepričan, da mora prav na osnovi te svoje slavne in viharne zgodovine to mesto zadihati v novi luči.«
Celotno tržaško skupnost je pozval k spravi, ki si jo on zamišlja kot normalni in naravni pojav, brez nepotrebnih in odvečnih travm. Trst je v bližnji preteklosti doživel težke trenutke, Ce bo znal pogumno pogledati naprej bo lahko premostil tudi sedanjo krizo. Podobno velja tudi za Italijo, ki mora v tem splošnem viharju, najti pravo smer in zapluti v varnejše in mirnejše morje.
Scalfara je pred prefekturo pričakala Častna vojaška straža, med predsednikovim mimo-
hodom je na Trgu Unita odmevala Mamelijeva himna. Visokega gosta je poleg zelo številnih novinarjev, fotografov in TV operaterjev pričakalo tudi nekaj Tržačanov in Tržačank, sprejem množice pa resnici na ljubo ni bi kdovekako navdušen. To vsekakor sodi v naravo tukajšnjih ljudi, ki so tudi pokojnega Pertinija sprejeli precej hladno, medtem ko so priljubljenega predsednika dosti bolj prisrčno sprejeli v Furlaniji in na Goriškem.
Državnega poglavarja je v imenu vseh navzočih oblasti nagovoril predsednik deželne uprave odv. Vinicio Tu-rello. Ponovil je v glavnem misli, ki jih je že izrekel na nedavnih proslavah ob 30-letnici ustanovitve Furlanije-Ju-lijske krajine. Opozoril je na ekonomsko krizo, ki pesti posebno tržaško pokrajino, omenil je potrebo po posodobitvi Osimskih sporazumov in se zavzel za tesnejše sodelovanje z vzhodnimi sosedi. Naša dežela hoCe biti povezovalni element med severno Italijo in nekdanjimi komunističnimi državami, zato zahteva veC pozornosti s strani osrednje rimske vlade.
Gost iz Rima pozdravil tudi slovenske župane
Predsednik republike je med dopoldanskim uradnim sprejemom na prefekturi prisrčno pozdravil tudi župane tržaških okoliških občin. V svojem nagovoru je rekel, da je zelo počaščen, ker ima pred sabo tudi župane iz tega skrajnovzhodnega območja Italije. Na sliki (foto Davorin Križmančič) vidimo Scalfara, ki se rokuje z dolinskim županom Marinom Pečenikom. Ob Pečeniku sta repentabrski Zupan Aleksij Križman in zgoniški Zupan Miloš Budin. Pred tem je Scalfaro, ki ga je spremjal prefekt Sergio Vitiello, pozdravil tudi devinsko-nabrežinskega župana Vitto-rina Caldija in miljskega župana Fernanda Ulcigraia.
Pozdrav Nabrežinske občine
TRST - Ob obisku, ki ga bo predsednik republike Scalfaro opravil danes v Zavodu združenega sveta v Devinu, je devinsko-nabrežinska občinska uprava izrekla gostu dobrodošlico. Uprava je tudi povabila občane, naj »s svojo prisotnostjo izkažejo dobrodošlico in primerno počastijo za občino pomemben dogodek.«
Poziv občinskih svetovalk
TRST - Tržaške občinske svetovalke so naslovile na predsednika republike Scalfara poziv, da bi posegel na ustreznih vsedržavnih in mednarodnih forumih, da bi nemudoma napravili konec pokolom in nasilju, ki jih vsak dan beležijo onkraj meje nedaleč od nas. Svetovalke poudarjajo, da obstaja v Trstu še posebna občutljivost za trpljenje otrok, žensk in ostarelih, odtod pričakovanje, da bo mednarodna skupnost znala z energično in pravočasno akcijo napraviti konec sedanji krvavi vojni.
Predsedniku podelili »Zlatega sv. Justa«
TRST - Tržaški kronisti so predsedniku republike ob včerajšnjem obisku izročili miniaturni kipec »Zlatega sv. Justa«, ki ga vsako leto podeljujejo vidni tržaški osebnosti. V svoji zahvali se je Scalfaro spomnil kipca sv. Justa, ki mu ga je pred 39 leti daroval takratni škof Santin.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT
Naročnina za Italijo: lema 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93.
-	za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PREFEKTURA / SREČANJE Z ODBOROM IN PREDSEDSTVOM SVETA FJK
Scalfaro čestital deželnim upraviteljem ob 30-letnici
Turello podčrtal pomen posebne avtonomije naše dežele
TRST - Po obisku na tržaškem županstvu se je predsednik Scalfaro okrog poldne vrnil v bližnjo vladno palačo ter se tam sestal z deželnim oborom in s predsedstvom deželnega sveta s predsednikoma Viniciom Turellom in Nemom Gonanom na Čelu, in sicer za zaprtimi vrati.
Kot poroCa deželni tiskovni urad, je srečanje potekalo v toplem vzdušju. Turello se je v svojem govoru zaustavil predvsem ob velikem pomenu posebne avtonomije, ki jo uživa dežela Furlanija-Julijska krajina, Ceš da se je prav temu statusu treba zahvaliti, Ce je naši deželi uspelo v zadnjih 30 letih zabeležiti
f,
i
Predsednik Scalfaro med pogovorom s predstavniki Dežele. Na levi predsednik deželne vlade Turello, desno pa predsednik skupščine Gonano (f. Križmančič)
OBČINSKI SVET / ŽUPANOV GOVOR
Ali je teaška stvarnost res lahko zgled velike strpnosti in kulture sožitja?
velik napredek na vseh področjih. Predsednik deželnega odbora pa je tudi opozoril na velike težave, v katerih se je FJK znašla danes na gospodarskem in drugih področjih, ter še posebej na pereC problem brezposelnosti. Predsednik deželnega sveta Gonano pa je predsednika Scalfara pozdravil kot človeka, v katerem se danes po pravici prepoznavajo vsi italijanski državljani in ki predstavja pomembno sk-licno točko tudi za FJK v njenih naporih po vsestranski rasti.
Predsednik republike se je Turellu in Gonanu zahvalil za tople besede ter pohvalil dosedanje deželne upravitelje, ki da so pred nedavnim lahko s ponosom praznovali 30-letnico svoje dežele. Sca-faro je nadalje potrdil svojo zavzetost za reševanje problema brezposelnosti.
TRST - Zupan Staffieri je v občinskem svetu prikazal predsedniku Scalfaru v marsičem zelo izkrivljeno podobo tržaške stvarnosti. Poudaril je, da je sožitje sestavni del tukajšnje kulture (!), ki no C e asimilirati nikogar, a se nasprotno poteguje za civilno integracijo vseh tukajšnjih komponent. Na tem področju - je poudaril župan - smo dosegli veliko ravnotežje, zato se bomo zoperstavili vsem zunanjim pritiskom. Lepe in visokodoneCe besede, le škoda, da se Staffieri, kot župan, v vsakdanji
praksi ravna popolnoma drugače.
Posameznih primerov (protislovenska okrožnica, apeli iz Rossettijeve zakladnice) ne bomo naštevali. Zupan in njegova uprava ne poosebljata strpnosti in volje do sodelovanja, a sta nasprotno odraz toge zaprtosti. Se zdaleč ne zastopata hotenj tistega dela tega mesta, ki tudi v teh nelahkih Časih gleda naprej in vidi v odprtosti do manjšin ter do sosedov edino razvojno možnost.
Scalfaro je, ne glede na Staffierija, vseeno rekel,
da je Trst zaradi svoje ci-vilnosti v marsičem lahko dober zgled ostalim italijanskim mestom. Prav je, da zahteva od drugih, da spoštujejo njegove pravice in pričakovanja, sam pa mora istočasno spoštovati pravice ostalih. Predsednik republike, ki je tudi v občinskem svetu spregovoril prosto in torej brez vnaprej napisanega govora, se je zahvalil za vse, kar je Trst doslej napravil in kar bo še naredil za državno skupnost. Zupan mu je v znak hvaležnosti izročil časni peCat tržaške občinske uprave.
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S PETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. januarja 1993 in zapadlostjo 1. januarja 1998.
■	Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca d’Italia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 12. februarja.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem; ob vplačilu (17 februarja) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA
Četrtek, 11. februarja 1993
RIM / SOCIALISTI POD SOKOM PO MARETELLIJEVEM ODSTOPU
RIM / 60 TISOČ JAVNIH UPRAVITELJEV IN PODJETNIKOV NAJ BI TVEGALO ZAPOR,
Danes skupščina PSI brez kandidatov
Vprašanje Craxijevega nasledstva stopilo v ozadje
Plaz aretacij in jamstvenih obvestil pretresa Italijo
Forlani se jezi na časopise - Polemike v republikanski stranki
Tajnik PSI Bettino Craxi bi moral danes odstopiti, ne ve se pa še, kdo mu bo nasledil (telefoto AP)
Vojmir Tavčar
Tudi bivši tajnik Krščanske demokracije Arnaldo Forlani se je znašel v vrtincu podkupninske afere (telefoto AP)
RIM - Nekoliko navihan novinar je včeraj popoldne v press centru poslanske zbornice priredil razprodajo knjig in publikacij Bettina Craxija. Na mizi, kjer so običajno tiskovna sporočila in časopisi, je razložil svojo »kramo« in ob napisu »razprodaja ob koncu sezone« zahteval 50 lir za vsako publikacijo. V nekaj minutah so knjige z zbirkami Craxijevih posegov posle. Ostalo je samo »Poročilo o delu italijanske vlade v letih 1985-87«, ko je ministrski svet vodil Bettino Craxi.
Dogodek je v svoji marginalnosti značilen, saj kaže, kako doživlja zadnje dogodke tisti del italijanskih novinarjev, ki je akreditiran v palači Montecito-ria in ki je izredno pozoren spremljevalec italijanskega političenga dogajanja. Politična zvezda Bettina Craxija je povsem zbledela, včerajšnje peto in šesto jamstveno obvestilo pa sta bili le dodaten udarec.
Kot je bilo dodaten udarec izvleček pričevanja arhitetka Silvana Larinija, ki so ga milanski sodniki poslali kot dodatno dokazno gradivo zbornici v podkrepitev svojih zahtev po odvzemu parlamentarne imunitete Bettinu Cra-xiju. V teh pričevanjih je Larini poudaril in podkrepil to, kar so poudarile že druge priče: kot politični tajnik socialistične stranke naj bi bil Bettino Craxi do-
bro obveščen o podkupninah, ki so se stekale v blagajne PSI.
Larini, ki se je vrnil v Italijo v nedeljo po dolgih mesecih skrivaštva, je bil še bolj nedvoumen. »Denar, ki sta mi ga dala Car-nevale ah Prada, sem nesel v urad Bettina Craxija«. Dodal je, da je v obdobju 1987-1991 dobil od omenjenih dveh javnih menedžerjev od 7 do 8 milijard lir, ki jih je nesel v Craxijev urad in jih pustil v sobi blizu tajnikove. Omenil je, da ga je nekoč
Craxi poklical in ga opozoril, da je upravni tajnik KD Citaristi sumil, da me-nadžerja ne izročata vsega, kar so podjetja, ki so delala z milansko podzemsko železnico pod roko odrinila za stranke in pri tem dodal, da so podkupnine dobivali v enaki meri KD, PSI in KPI, nekoliko manjša rezina kolača pa je bila namenjena republikancem in socialdemokratom.
Predvsem pa je v pričevanjih, ki so jih sodniki namenih poslanski zbornici, Larini načel Craxijevo
obrambo, češ da je za denar skrbel izključno upravni tajnik Vicenzo Balzamo. »Craxi in Balzamo sta bila v perfektni ozmozi«, ker »politični tajnik mora vedeti, kakšni so prihodki, pa naj gre za legalne ah ilegalne, ker le tako lahko načrtuje izdatke«.
Pod težo teh obtožb in ob dodatni bombi odstopa pravosodnega ministra Claudia Martellija se bo danes v hotelu Ergife v Rimu začela nacionalna skupščina socialistične stranke, ki mora izvoliti novo vodstvo. Se do dopoldne so se pletle hipoteze o tem, ali bo prišo na skupščini do enotne kandidature ah pa do čelnega spopada med bivšim generalnim tajnikom UIL Gior-giom Benvenutom ter pravosodnim ministrom Clau-diom Martellijem. Mneja so bila deljena, ob teh dveh imenih pa so krožile hipoteze o drugih možnih kandidatih.
Toda to se je dogajalo pred Martellijevim odstopom in izstopom iz PSI. Potem je ta dogodek pritegnil pozornost vseh in o kandidaturah se ni več govorilo. Zaenkrat je edino znano, da se bo danes dopoldne sestalo socialistično vodstvo, popoldne pa nacionalna skupščina. Vprašanje pa je, kako bo na obe seji vplival dvojni šok dveh jamstvenih obvestil Craxiju in odstop Claudia Martellija. (VT)
RIM - Nekateri so jo primerjali poplavam, drugi potresu, najbrž ni več ustreznih prispodob, ki bi lahko opisovali pogorišče, ki ga je v italijanski politiki povzročil plaz aretacij in jamstvenih sporočil milanskih sodnikov, ki raziskujejo podkupninski škandal. Včeraj je z jamstvenim obvestilom in z odstopom pravosodnega ministra Claudia Martellija eksplodirala doslej morda najmočnejša bomba, a ne bo edina, če so točni računi liberalnega tednika L’Opinione, po katerem bi tako ali drugače lahko bilo vpletenih v podkupninske afere širom po Italiji okoli 240 tisoč javnih upraviteljev in podjetnikov, od teh pa naj bi jih okoh 60 tisoč tvegalo zapor.
Morda je tudi zaradi tega demokrščanski senator S a veri o D‘Amelio včeraj popoldne tvegal nepopularnost in poudaril, da bi moral prevladati »občutek za državo«. Ob valu jamstvenih obvestil, ki je »zajel italijanske politične kroge in poslovni svet ter tudi državne strukture,« je menil. D‘Amelio, je pravilno, da »sodniki nadaljujejo s svojim delom in opravljajo svojo dolžnost,« toda zavedati se je treba, da ta akcija »povz-| roča pravo pogorišče in
na kadečih se ruševinah bo v prihodnje težko graditi«. Zaradi tega demokrščanski senator meni, da je treba opozoriti »na občutek za državo in državnost in nekdo si mora prevzeti breme, podobno kot si ga je Palmiro Togliatti z odlokom o nacionalni spravi, ki je odprl vrata zapora številnim komunistom, ni jih pa napolnil s srednjimi ali visokimi državnimi funkcionarji, ki bi jih na osnovi antifašistične zakonodaje morali zapreti«.
Senator D’Amelio je ostal zaenkrat osamljen glas v italijanskem parlamentu, najbrž pa ni malo takih, ki mislijo kot on. Na nekaj podobnega je pred nekaj dnevi med razpravo o zaupnici namignil bivši demokrščanski tajnik Arnaldo Forlani, ki pa je bil vsekakor veliko bolj meglen. Sicer pa ima Forlani v teh dneh opravka z drugačnimi problemi. V torek so se začeli širiti glasovi o njegovi morebitni vpletenosti v podkupninsko afero in o domnevnem dogovoru s socialističnim tajnikom Bettinom Omajem za razdelitev podkupnin, ki naj bi jih bili pridobili tako z načrti za sanacijo okolja kot za dela v elektrogospodarstvu. Forlani je že v torek zvečer de-
mantiral sumničenja in včeraj se je povrnil k vprašanju z izjavo, v kateri je obsodil obrekovanje, predvsem pa dejstvo, da so sredstva množičnega obveščanja dala »obrekovanjem tolikšen poudarek«. Bivši tajnik KD se je o tem vprašanju pogovarjal z ministrom za industrijo Giuseppejem Guarinom, ki je sicer znan odvetnik. Kot je sam priznal, je Forlani Guari-na vprašal za nasvet, katerega odvetnika bi lahko najel, da bi mu zaupal
»zaščito moje časti«.
Toda v Krščanski demokraciji so, kljub jamstvenim obvestilom, ki prihajajo vse pogosteje (upravni tajnik Citaristi jih je nabral že 8, osumljen je rimski veljak Sbardella, jamstveno obvestilo je dobil podtajnik za prevoze Cursi, če se omejimo na obvestila zadnjih dni) še kar mirne, medtem ko polemika plamti v republikanski stranki, kjer mnogim ni všeč poteza tajnika Gior-gia La Malfe, ki bi hotel
sklicati izredni kongres. Včeraj se je najprej razširila govorica, da sta se o tem vprašanju po telefonu pogovarjala La Malfa in predsednik senata Gio-vanni Spadolini, pozneje pa je bila demantirana. Toda na La Malfo se je z vso svojo jezo spravil bivši republikanski veljak Aristide Gunnella, ki ga je sedanji tajnik potisnil na obrobje zaradi njegovih domnevnih stikov z mafijo.
K moralnemu vprašanju se je včeraj povrnil tajnik DSL Achille Oc-chetto, ki je ponovil svoj predlog, da bi v začetku marca posvetili nekaj parlamentarnih sej prav moralnemu vprašanju. »Politiki si bodo pridobili zaupanje ljudi, če bodo pokazali zadostno voljo, da uresničijo reforme o javnem finansiranju strank, o javnih dražbah in o odnosu med politiko in poslovnim svetom, ker le tako lahko presekamo korenine korupcije. Ne bodo si pridobili zaupanja s polemikami zoper sodstvo,« je dejal tajnik DSL in dodal, da podkupninska afera lahko delegitimira italijanski politični sistem, »toda očitno je, da nimajo vsi enakih odgovornosti pri tem«.
Vprašanje pa je, ali je sistem, ki mu vsak dan namenja nove šoke, sposoben zadostne in prepričljive reakcije.
NOVICE
RIM / ZARADI BIROKRATSKIH ZAPLETOV
NAJVEČJE PROBLEME IMAJO ZDAJ V DEVINU
Predsednik vlade FJK o Tudmanovih izjavah
TRST - Predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine odv. Vinicio Turello je v tiskovni noti komentiral izjave hrvaškega predsednika Franja Tudmana v zveži z italijansko manjšino v Istri, češ da bi bil zelo zaskrbljen, ko bo cikali na omejevanje pravic Italijanov na Istrskem polotoku. »Prav ker živimo ob meji,« je dejal Turello, »dobro poznamo pomen sožitja in vrednost konkretne, ne pa formalistične zaščite manjšin.« Pred- • sednik deželne vlade smatra, da je to načelo že splošno osvojeno in da nihče ne more zanikati tega, kar je Italija naredila in dela v tem pogledu. »Prav zato,« je nadaljeval Turello, »menimo, da italijanska manjšina v Istri zasluži vsak enako pozornost, in v tem smislu bomo še dalje pritiskali na italijansko vlado, da stori vse kar je v njeni moči v korist te skupnosti, ki ima poseben in velik pomen.«
Milanski sodniki v Ženevi zaslišali Floria Fiorinija
ŽENEVA - Milanska sodnika Antonio Di Pietro in Pier Luigi DelTOsso sta prispela včeraj popoldne v Ženevo, kjer sta v tamkajšnjem zaporu sodelovala pri zaslišanju finančnika Floria Fiorinija. Le-ta je zaprt v Švici zaradi stečaja družbe Sasea. Zaslišanje je vodil drug milanski sodnik, Luigi Orsi, ki je izdal sodno obvestilo zoper Fiorinija v okviru preiskave o stečaju podjetja De Angeli Frua. Na sliki AP sodnik DelTOsso ob prihodu v Ženevo.
V Pordenonu odprtje sejma Samulegno ’93
PORDENON - Minister za trgovino s tujino senator Claudio Vitalone bo danes dopoldne odprl letošnji 9. sejem Samulegno, specializirano razstavo naprav za obdelovanje lesa, ki bo odprta do ponedeljka, 15. februarja. Na razstavi, ki poteka vsaki dve leti, sodeluje 165 podjetij, ki razstavljajo 248 različnih naprav za obdelovanje lesa.
Že današnji dan bodo na sporedu številna srečanja in sestanki gospodarstvenikov, ki imajo opravka z obdelovanjem lesa. Popoldne bo predstavitev francoske dežele Rhone-Alpes z razpravo o možnostih industrijskega sodelovanja.
Spet odložen sklep o delni prostosti za Curcia
Bivšemu ideologu rdečih brigad, ki je že presedel 18 let naj bi dovolili delati izven zapora
V nabrežinski občini kmalu konec težav s pokopališči
Tako napovedujejo na Občini - V teku razširitvena dela
števila grobnih koncesij.
Ob tem pa moramo omeniti neko drugo pomembno novost. V bodoče ne bodo več opravljali pokopališke službe občinski delavci, kot je bilo doslej, marveč zasebno podjetje. Gre za podjetje Ferlizza Germana iz Nabrežine, ki je zmagalo na licitaciji. Občinska uprava se je odločila za privatizacijo te službe, bodisi zaradi pomanjkanja občinskega osebja, bodisi iz ekonomskih razlogov, pa tudi seveda v pričakovanju izboljšanja storitev. V tem sklopu je občinska uprava pred nedavnim tudi azurnirala tarife, ki so bile nespremenjene vse od leta 1980. Po novem bo npr. 50-letna koncesija za grob stala 150 tisoč lir na kvadratni meter, za kripte 400 tisoč na kvadratni meter, navaden pokop 130 tisoč lir, pokop v zemljo s koncesijo 200 tisoč lir itd.
RIM - Renato Curcio za zdaj ostane v zaporu. Bivše ideologu rdečih brigad, ki je v raznih zaporih presedel že 18 let, bi morali priznati režim tako imenovane delne prostosti, po katerem bi smel delati v neki založniški zadrugi, za katero Ze zdaj piše iz zapora.
Toda rimsko nadzorno sodišče, ki bi moralo včeraj odločati o prošnji Cur-ciove odvetnice, je odložilo sklep zaradi nekaterih težav bolj formalnega značaja (šlo je za seštevanje vseh obsodb in torej časada, ki bi ga moral Curcio prestati v zaporu). To je bila že druga odložitev, saj bi moralo sodišče o tem sklepati ze septembra lani, takrat pa so sklep odložili zaradi stavke sodnih uradnikov.
Arhivska slika Renata Curcia (telefoto AP)
TRST - V devinsko-nabrežinski občini se je v zadnjih časih nekajkrat pripetilo, da umrlih občanov ni bilo mogoče pokopati na domačem vaškem pokopališču. Takšne primere so zabeležili predvsem v Devinu, tako da so umrle Devinčane morali začasno položiti v grob v Sesljanu. Pozanimali smo se zato pri domači občinski upravi, kako namerava rešiti te probleme, in ugotovili, da se na tem področju dejansko najavlja več novosti.
A začnimo prav pri stiski s prostorom. V devinsko-nabrežinski občini je vsega šest pokopališč, nahajajo pa se v Devinu, Sesljanu, Nabrežini, Sempolaju v
Pogled na nabrežinsko pokopališče (foto Ferrari)
Cerovljah in Slivnem. Kot rečeno, je trenutno največja stiska v Devinu. A prav tu so zdaj v teku dela za razširitev pokopališča. V novem
PODKUPOVANJA / BIVŠI DEŽELNI ODBORNIK ZA KMETIJSTVO ŽE V ZAPORU
Benvenuti čaka na odločitev sodišča svobode
Političnega predstavnika so postavile na zatožno klop izjave huminskega gradbenika Pietra Venturinija
TOLMEC - Bivši odbornik za kmetijstvo Dežele Furlanij e-Julij ske krajine, demokristjan Ivano Benvenuti, čaka v tolmeškem zaporu na odločitev videmskega sodišča za svobodo, od katere je odvisno, ali bo kmalu spet zagledal luč svobode ali pa bo moral še nekaj časa presedeti v ječi. Njegova odvetnika Roberto Periziol in Luca Ponti sta že pred dnevi vložila prošnjo za izpustitev na svobodo. Videmsko sodišče bo moralo o prošnji razpravljati najkasneje do konca prihodnjega tedna, po
vsej verjetnosti pa bo storilo že prej, če bodo tol-meški sodniki v tem času zaključili preliminarno preiskavo.
Benvenuti je v torek zvečer dobri dve uri odgovarjal na vprašanja sodnika za preliminarne preiskave Vernija. Po izjavah zagovornikov naj bi le ponovil tisto, kar je bil prvotno ze povedal tolmeškem javnemu tožilcu Formaiu, in sicer, da je povsem nedolžen.
Včeraj je preiskovalni sodnik nadaljeval z zaslišanjem nekaterih prič. Sedaj postaja vse bolj jasno, da so bivšega dežel-
nega odbornika »zašile« izjave in tožbe huminskega podjetnika Pietra Venturinija, vodje istoimenskega gradbenega podjetja, ki je zašlo pred časom v stečaj. Venturini obtožuje Benvenutija, da naj bi mu zagotovil podporo pri pridobivanju nekaterih del, v zameno za katero naj bi mu njegovo gradbeno podjetje prenovilo kmečko hišo v kraju Fielis »s popustom«. Ta »popust« naj bi - vedno po Venturi-nijevih izjavah - znašal kar 150 milijonov lir.
Benvenuti je od vsega začetka odločno deman-
tiral te obtožbe. Sodnikom je povedal, da je že pred časom zahteval, naj mu Venturini izstavi račun za opravljena dela, da bi ga poravnal, a tega podjetnik iz Humina ni še storil. Bivši deželni odbornik je tudi demantiral, da bi kdajkoli oblu-bil svojo podporo Venturiniju. Sam huminski podjetnik v svojih obtožbah pravi, da bivši odbornik ni držal te »obljube«. Po B envenutij evem mnenju naj bi bil to resnični dokaz, da protizakonitih podpor res ni bilo, zaradi česar sploh ni mogoče govoriti o
kršitvah zakona.
Bivši odbornik za kmetijstvo je med svojim pričevanjem v tolmeškem zaporu zatrdil sodnikom, da ni privilegiral nobenega podjetja iz huminskega konca, pa čeprav so bila nekatera res v težkih gospodarskih položajih. Sam primer gradbenega podjetja Venturini, ki je zašlo v stečaj, naj bi bil dokaz, da je bil odbornik pravičen do vseh, sta med drugim včeraj poudarila njegova zagovornika. Danes se bo preiskava nadaljevala z zaslišanjem še nekaterih prič.
delu bodo uredili 288 pokopaliških niš, poleg tega pa bo tudi kostnica s 456 mesti, da ne omenimo mrtvašnice in drugih servisnih prostorov. Dela vodi podjetje Edile Valleverde in bodo nared še v tem letu. S tem bi moralo biti zadoščeno potrebam Devina, Stivana, Medje vasi in Ribiškega naselja.
Omenimo naj, da je občinska uprava v bližnji pretelosti že razširila nekatera druga pokopališča v občini. Leta 1990 so bila dokončana dela v Sesljanu, sredi osemdesetih let pa sta bili razširjeni tudi pokopališči v Nabrežini in v Sempolaju. Ni izključeno, da bo v bližnji prihodnosti občinska uprava povečala še katero od pokopališč, toda upravitelji za zdaj nameravajo izkoristiti predvsem prostor, ki se bo na pokopališčih sprostil s prekopi oziroma zaradi zapadlosti precejšnjega
rTeOSPODARSTVO
/ KAKO IZ KRIZE
DEŽELA / PRISPEVKI
SREČANJE / V PRIREDBI INŠTITUTA GRAMSCI
NOVICE
Pohodna Rim: zares deljeni vtisi
TAR je zavrnil priziv Gombača in njegove SGPS
»Rešeni« prispevki za društva
Fulvio Tomizza avtor in bralec
Skrivnosti ustvarjalčevega poklica
Torkov rimski sestanek o »reševanju tržaškega gospodarstva« je bil le Se dodaten dokaz o veliki razdvojenosti Trsta. Kako si je mogoče drugače razlagati povsem nasprotujoča si mnenja o srečanju tržaških političnih, gospodarskih in družbenih predstavnikov s predstavnikoma vlade, podtajnikoma Fab-brijem in Borghinijem? Po eni strani je župan Staffieri izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad »doseženimi rezultati«, pokrajinski tajnik CGIL Antongiu-lio Bua pa je po drugi ožigosal dejstvo, da se v Rimu ni govorilo o dejanskih vzrokih tržaške krize.
Staffieri v svojem tiskovnem sporočilu izjavlja, da je že prišlo do nekaterih izidov. Med te spada vključitev Trsta med prizadeta območja, ki bi morala po predvidevanjih prejeti podporo Evropske skupnosti. Zupan je izrazil zadovoljstvo --—-tudi »za imenovanje podtajnika pri predsedstvu vlade Fabia Fortija za predsednika Koordinacijskega odbora za italijanske severovzhodne dežele za odnose z vzhodno Evropo.« Po njegovem mnenju predstavlja to
imenovanje »novo upanje« za Trst.
Negativna ocena pokrajinskega tajnika CGIL Antongiulia Bue sloni na trdnejših tleh. Zanj je vsekakor pozitivno, da bodo o tržaški krizi razpravljali na ravni EGS, povsem negativno pa je, da v Rimu sploh ni bil govor o realnih perspektivah tržaškega gospodarstva. Slišati je bilo le besede, konkretnih dejstev ni bilo. Tržaško gospodarstvo je na tleh in zahteva hitro ukrepanje; pred nami so novi žalostni dnevi, je opozoril in Spomnil, da bo vlada čez dva tedna predložila vsedržavni načrt o železarstvu. Ta načrt bi lahko pomenil novo krčenje delovnih mest v škedenjski železarni.
Po vrnitvi iz Rima se je že včeraj sestalo pokrajinsko tajništvo sindikalne zvee CGIL, CI-SL, UIL, ki se je odločilo, da bo sledilo nastali situaciji z dvema delovnima -skupinama. Prva bo »pripravila« obisk v Bruslju, ki naj bi bil po Fabbrijevih zagotovilih v teku 20 dni, druga pa se bo osredotočila na iskanje rešitev za izhod iz sedanje krize, ki pesti domala vse tukajšnje gospodarske dejavnosti.
Tresla se je gora, rodilo se ni... nič! Tako bi lahko parafrazirali početje Slovenske gospodarsko prosvetne skupnosti in njenega predsednika Borisa Gombača, ki je vložil priziv zoper delitev deželnih prispevkov za slovenska društva. Včeraj je deželno upravno sodišče TAR razpravljalo o prizivu in ga kratkomalo zavrnilo.
Zadeva bi lahko bila zelo resna in za naša kulturna društva in ustanove boleča, a se je na srečo - tudi zaradi naivnosti »protagonista« -srečno iztekla. Predsednik SGPS se je obrnil na TAR, da bi dosegel prekinitev izplačevanja deželnih prispevkov za slovenska društva, ki jih predvideva takoimeno-vani zakon o obmejnih območjih št. 46 iz leta 1991. Zakon v posebnem poglavju namenja finančna sredstva za slovensko manjšino v Italiji in za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Konec lanskega leta je Gombač na tiskovni konferenci (na katero pa našega dnevnika sploh ni povabil) »obrazložil«, zakaj bo vložil priziv proti Deželi, pa tudi proti Založništvu tržaškega tiska, krožku Virgil Sček in zadrugi Novi list. Trdil je, da se Dežela pri razdelitvi prispevkov sploh ni »po-
svetovala« z njegovo organizacijo, le-ta pa naj bi bila zato diskriminirana.
Takrat je dobil zaveznika v melonarskem voditelju Gambassiniju. Pri vložitvi priziva je nadaljeval na poti iskanja »novih prijateljev«; obrnil se je na poklicno pomoč ezulskega odvetnika Sardosa Albertinija. Leta je v prizivu zahteval prekinitev izplačevanja prispevkov slovenskim društvom.
Na včerajšnji obravnavi TAR je Sardos Albertini ponovil zahtevo, medtem ko sta pravobranilec, ki je zastopal Deželo, in odvetnik Peter Močnik, ki je zastopal krožek Virgil Sček in zadrugo Novi Matajur, ugotavljala, da je priziv sploh neveljaven, saj bi ga morala stranka vložiti v roku 30 dni od 27. novembra lani, to je od zadnje vročitve poziva na pravdo, medtem ko ga je Gombačev odvetnik vpisal šele 13. januarja letos.
TAR je povsem osvojil to utemeljitev in priziv zavrnil na vsej črti.
Z razsodbo so si lahko slovenska društva in u-stanove oddahnili. Odslej ne bo nad deželnimi prispevki za njihovo delovanje več visel Damoklejev meč, ki ga je bil privezal ta povsem nebodigatreba priziv gombačev-ezulskega-dueta! . e|
Soočenje med književnikom in kritikom; Tomizza in Petronio (foto Ferrari)
Sinočnje soočenje med pisateljem Fulviom Tomizzo in literarnim strokovnjakom Giuseppejem Petroniom v avditoriju Muzeja Revoltella o problematiki branja je bilo prvo od štirih srečanj, ki jih namerava Deželni institut Gramsci osredotočiti prav na odnos med umetnikom in izvedencem iz umetnikovega področja, nekako tako, kot da bi hoteli iz ustvarjalca iztrgati skrivnosti njegovega poklica.
Fulvio Tomizza je v Trstu izredno priljubljena osebnost, zato ni čudno, da je bila dvorana nabito polna, pa čeprav iSiO tokrat bili večinoma
dijaki, katerim so srečanja pravzaprav namenjena. Giuseppe Petronio se je navezal na celotni Tomizzov opus in zlasti na njegov zadnji roman I rapporti colpe-voli, ki je izšel pred kratkim, ter ga predlagal kot “primer”, na katerem bi se naučili, kako pri branju ustvariti sozvočje z avtorjem. Postavil mu je tri vprašanja: o “avtobiografskem paktu", to je o istovetenju med pisateljem in dogajanjem, ki ga opisuje; o odnosu med avtorjem in kritikom, nekakšnima siamskima dvojčkoma, ki se drug drugega naveličana že malo sovražita, vendar ne moreta živeti
eden brez drugega, in o idealnem bralcu, na katerega se pisatelj obrača.
Fulvio Tomizza je opisal občutek neubranosti z lastnim okoljem, ki ga je spremljal že od otroštva in nato kot pisatelja. V prvih delih so avtobiografske prvine manj izrazite, kasneje pa postajajo čedalje bolj odkrite. Nekatera opazovanja kritikov so mu bila kot nekakšna pisateljska šola, kar pa se bralcev tiče, si tega vprašanja ne postavlja. Pisanje je zanj kot slika za slikarja, ki nanaša barve na platno, nato stopi za korak nazaj, da bi videl, ali ustreza predstavi, ki si jo je o njej ustvaril, (bov)
Nabrežje padlih za rtalijanstvo Trsta
Kdor v našem mesfrt, ki ga z vseh strani tlači kriza, še ni vedel, kako zagotoviti Trstu boljšo sedanjost in prihodnost, je včeraj lahko dobil še en zgovoren odgovor od prvega občana. »Tik pred prihodom predsednika republike želimo poimenovati ta predel mestnega nabrežja po Padlih za italijanstvo Trsta, kar naj nas spominja na to, kar je bilo, in kar naj omogoči bojšo sedanjost in prihodnost«. Tako je namreč dobesedno dejal tržaški župan Staffieri preden je odkril ploščo z novim imenom ulice, ki naj bi bila dokaz, kako Trst ščiti svojo pravo istovetnost, ter seveda (brez retorike!, kot je poudaril, da želi spregovoriti) zaključil s klicem »Živel Trst, živela Italija«.
Bo ob Rižarni prostor za cirkuške predstave?
Organizacije bivših partizanov, političnih preganjancev in deportirancev v nacistična koncentracijska taborišča so poslali tržaškemu županu pismo, v katerem izražajo veliko ogorčenost ob vesti, ki jo je prejšnje dni objavil Piccolo, da namerava občinska uprava nameniti prostor v bližini Rižarne za cirkuške prireditve. Naj mar to pomeni, se sprašujejo, da se v Trstu ponavlja žalostna izkušnja iz Auschvvitza in Ravensbmcka, kjer so nameravali urediti samostan oz. veleblagovnico veleblagovnico. Na srečo se načrta nista uresničila. Podpisane organizacije izražajo upanje, da se tudi tržaški občinski »cirkuški« načrt ne bo uresničil.
Novo vodstvo muzeja Revoltella
Pod vodstvom občinskega odbornika za kulturo Alessandra Perellija je potekala prva seja novoizvoljenega koratorija mestnega muzeja Revoltella, ki šteje dvanajst članov. Za predsednika je bil izvoljen VValter Fontanot, za podpredsednika Laura Roseri Ruaro, blagajnika pa Sergio Franco. Zatem so izvolili še komisijo za umetnostno galerijo na Trgu Unita. Izvoljeni so bili Maria Campitelli, Sergio Franco, Laura Roseri Ruaro in Dante Pisani.
Večer pričevanj z balkanskih bojišč
V veliki dvorani krožka za trgovino in turizem v Ul. S. Nicolo 7 bo danes ob 18. uri konferenca z naslovom Spremljanje vojne od blizu: tržaški kronisti in raziskovalci v hivši Jugoslaviji. Srečanje, ki ga prireja Kulturno središče Diego de Henriquez in ki ga bo uvedel Antonio Šema, bo obravnavalo družbene in strateške aspekte vojne vihre, ki divja v raznih predelih bivše Jugoslavije od leta 1991. O neposrednih novinarskih in poročevalskih izkušnjah in doživetjih z balkanskih žarišč bosta poročala Peter Fonda in Alessandro Sfrecola.
SODIŠČE / UMOR VVILME JAKSETICH
Mladi Andrea Pittana oproščen vsake krivde
Obenem so sklenili, da je treba preiskavo spet odpreti
Andrea Pittana ni umoril svoje babice. Tako je razsodilo tržaško porotno sodišče (predsednik Mario Trampuš, javni tožilec Filippo Gulotta) ob koncu včerajšnjega procesa, na katerem je bil sedaj 26-letni Andrea obtožen, da je 5. februarja leta 1987 v Ul. Zoratti s pepelnikom večkrat udaril po glavi in zadavil babico Wilmo Jaksetich Coia, češ da mu ni hotela izročiti 15 tisoč lir. Zanj je javni tožilec zahteval 22 let zapora, sodišče pa ga je sedaj oprostilo vsake krivde, a obenem je vse akte izročilo državnemu pravdništvu, da znova odpre preiskavo proti drugim osebam, kar obenem pomeni, da treba morilca šele izslediti.
Umora je bil najprej osumljen mož Roland Coia. Prav on je ženo našel mrtvo ob svojem povratku domov. Ker je bilo stanovanje razmetano, je pomislil na tatove, preiskovalci pa so se kaj kmalu prepričali, da je bilo vse zrežirano; Jaksetiche-va je bila namreč skrajno nezaupljiva in je bilo malo verjetno, da bi v stanovanje spustila neznance, a na vhodnih vratih ni bilo znakov o vlomu.
Pozornost preiskovalcev se je zatem usmerila na tedaj 20-letnega vnuka Andrea Pittana, ki je sicer najprej priznal, da je Jak-setichevo umoril, vendar je v naslednjih dneh vse preklical, češ da je goro-vil iz strahu pred preiskovalci. Po nekaj več kot treh mesecih so ga izpustili na prostost, ker na njegov račun ni bilo oprijemljivih dokazov, a čez štiri leta se je spet
Andrea Pittana med svojim pričevanjem pred tržaškim porotnim sodiščem
znašel z obtožbo umora na glavi.
Včeraj je imel besedo branilec, odv. Luciano Sampietro, ki je govoril skoraj pet ur. Podrobno je obnovil dogajanje tistega dne in najprej skušal dokazati, da Pittana materialno ni mogel izpeljati zločina: ob raznih urah ga je videlo več prič, po mestu pa se je premikal z avtobusom in ravno to, da je bil odvisen od javnega sredstva, naj mu ne bi . omogočalo, da bi lahko bil ob uri, ko je Jakseti-chevo doletela nasilna smrt, na kraju zločina. Poleg tega se je odvetnik skliceval na to, da je bil Pittana po svojem značaju še otrok, labilen, plašen: priznal naj bi bil pod psihološkim pri-sitkom ob aretaciji. Obenem je Sampietro dejal, da bi moral na tem procesu med obtoženci sedeti
nekdo drug in omenil Montuorijevo in Zianija, ki sta bila doslej med pričami, nikakor pa ne med osumljenci ali obtoženci. Ziani je Jakseti-chevo poznal, ker ji je meril pritisk, a tistega dne bi jo bil moral obiskati. Potreboval naj bi denar za plačilo neke menice, zadušila pa naj bi jo roka izvedenca, a udarci po glavi naj bi bili narejeni s škatio, v kateri se hrani aparatura za merjenje pritiska. Tistega jutra naj bi bil obiskal še Montuorijevo, ki naj bi Jaksetichevi dolgovala denar.
Po njegovem govoru bi bil moral poseči javni tožilec, ki pa mu je predsednik dal samo 10 minut časa na razpolago, tako da se je Gulotta odrekel svojemu govoru, češ da mu 10 minut ni dovolj.
H prosek/ proslavaI
Volaričeve skladbe za praznovanje Prešernovega dne
Nastopil bo tudi zbor iz Mengešo
Tudi na Proseku-Kontovelu bodo proslavljali Prešernov dan, ali praznik slovenske kulture, ki bo letos posvečen zborovskemu petju. Prireditelj večera bo tokrat domači pevski zbor Vasilij Mirk, ki se bo predstavil v soboto, 13. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku s sporedom osmih pesmi učitelja, skladatelja in zborovodje Hrabroslava Volariča, po rodu iz Kobarida, ki je kot učitelj služboval tudi v Devinu (1894-1895).
Volarič je poznan, ker si je vedno zelo prizadeval, da je v svoji bogati kulturni prosvetni dejavnosti, širil predvsem narodno za-
vest. Svoje neprecenljivo poslanstvo pa mu je pretrgala prerana smrt. Imel je le 32 let, ko so ga pokopali v Devinu.
Da bi se oddolžili spominu tega talentiranega glasbenega ustvarjalca, so se člani zbora Vasilij Mirk odločili, da prav ob praznovanju dneva slovenske kulture izvajajo njegove skladbe.
Proseško-Kontovel-ski pevci pa bodo v soboto imeli v gosteh tudi mešani pevski zbor iz Mengeša, naselja v vzhodnem delu ljubljanske kotline, sever-nozahodno od Domžal. Za ljubitelje zborovskega petja se torej obeta v soboto zvečer lep vokalni večer, (b.r.)
_____PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE_
Proslava v Društvu slovenskih upokojencev
Recital Mire Srdočeve in govor Egidija Košute
ZGONIK / RACIONALIZACIJA OBČINSKIH STORITEV
Bivši vrtec v Zgoniku preurejajo v ambulanto
Poleg ambulante bodo v prenovljenih prostorih uredili urad za socialno delavko, ki bo prisotna dvakrat tedensko
Zgoniška občinska uprava je že pred tremi leti zavestno ubrala pot racionalizacije občinskih storitev in dosedanji obračun je vsekakor nadvse pozitiven. Spričo vse nižjega števila predšolskih otrok, kar je sicer vsesplošen pojav, vsi malčki iz zgoniške občine obiskujejo vrtec v Gabrovcu, kjer je ob povečani zasedbi vzgojiteljskega osebja možno uresničiti še ambicioznejši pedagoški program.
Prazno poslopje bivšega otroškega vrtca v Zgoniku bo sedaj služilo
drugemu namenu. Prav pred nekaj dnevi so pričeli s preureditveni-mi deli, kot vidimo na sliki (foto Sergio Ferrari), da po adaptaciji ustvarijo primeren večnamenski center za potrebe zdravstva in socialnega varstva. Poleg ambulante, opremljene z vsemi pomožnimi pritiklinami, bo v obnovljenem poslopju dobila primerno sobo tudi socialna delavka, ki je dvakrat tedensko prisotna v zgoniški občini in obravnava specifične primere, ki se sproti pojavljajo, (bs)
Včeraj popoldne so dan slovenske kulture praznovali v Društvu slovenskih upokojencev. Proslave v Gr-gorčičevi dvorani se je kot po navadi udeležilo veliko število ljudi, z užitkom pa so prisotni lahko prisluhnili Prešernovim poezijam, ki jih je z občutkom posredovala igralka Mira Sardoč.
Priložnostno razmišljanje ob Prešernovem dnevu je podal prof. Egidij Košuta, proslavo Društva slovenskih upokojencev pa sta z glasbo popestrili gojenki Glasbene matice, flavtistka Tamara Tretjak in kitaristka Barbara Briščik. Na sliki (foto S. Ferrari) prof. Egidij Košuta med slavnostnim govorom, (dam)
SKLAD MITJA ČUK
Didaktične metode je treba spremeniti

Jelka Cvelbar
Posledice revne in pomanjkljive vzgoje lahko otrok občuti celo življenje. Otrok je torej zaradi slabega in nezadostnega vzgojnoizobraževalnega sistema lahko opeharjen in prizadet.
Za nami je prvo polletje letošnjega šolskega leta: Cas za razmislek. Tako za starše in učitelje, kot za dijake in profesorje.
Italijanski, osnovni šolski sistem naj bi po novem veliko bolj upošteval posameznika, njegove sposobnosti, nagnjenja in življenjske razmere. Potemtakem naj bi otroci, pri katerih se med šolanjem pojavijo večje ali manjše prehodne ali trajne težave, ne bili veC problem, ker bi se jim šola morala približati. Vsi otroci namreč in z njimi njihove družine od šole pričakujejo, da bo zadostila nekaterim obveznostim in izpolnila njihova pričakovanja. Obveznost pa je tudi zagotoviti otroku v obvezni šoli tisto stopnjo izobrazbe in vzgoje, ki je primerna njegovim sposobnostim. Za te pa ni nujno, da dosegajo ali se spuščajo na normo zlate sredine, ni nujno da so enake sposobnostim sošolca, jasno pa mora biti, kaj s temi individualnimi sposobnostmi lahko v razredu dosežemo.
V ZDA se pri vzgojnoi-zobraževalnem procesu soočajo čedalje pogosteje
s problemom šolanja v revnejših predmestnih Četrtih velemest. Tam so otroci tako ali drugače označeni ali obarvani: Ce že ne v Cmo barvo, pa so vsaj pripadniki neke drugačne etnične skupine. Problemi, ki jih prinaša poučevanje na takih šolah, so strokovnjake privedli do prepričanja, da morajo učitelje za take šole prav tako natančno in skrbno izšolati kot tistega, ki namerava postati zdravnik. Ce naj bi paC poučeval v posebnih razmerah, v katerih se dnevno soočajo s prestopniškimi skupinami, z razdrobljenimi družinami, z mamili, s tolpami, ki se s strelnim orožjem preganjajo po predmestnih ulicah, z nasiljem nad otroki, potem morajo biti pripravljeni.
V takih šolah se namreč napake v učenju, zaradi pomanjkljive izobrazbe učiteljskega kadra, še bolj poznajo kot drugod. Prav zaradi tega je tudi priprava na tako vrsto učenja zelo težavna. Mnogi učitelji, ki so se odločili za triletno pripravo na poučevanje v predmestnih šolah, so bili le s težavo kos svojim nalogam. Kar samo od sebe je vzniknilo vprašanje: »Ali sem sam tak bebec? Ali pa je morda bil moj profesor lažno božanstvo?« Resnica je delno v tem, delno v onem vprašanju: ko so to ugotovili, so končno zamenjali me-
todo uCenja in postali pri svojem delu v predmestni šoli uspešnejši.
Program posebne ameriške učiteljske izobrazbe predvideva vodilne učitelje, ki imajo nalogo su-pervizije nad ostalimi. Vsak kandidat za poučevanje v predmestni šoli mora prakticirati po šolah vsaj eno akademsko leto. Njegovo delo pregleduje do deset supervizorjev. Rezultate nato primerjalno obdelajo v računalniku. Učitelji so stari od 24 do 52 let in imajo vsi za seboj nekajletno višješolsko izobrazbo. Od takih učiteljev pričakujejo, da bodo kljub posebnim šolskim razmeram, uvedli in ohranili v razredih mir in gradili privlačen način poučevanja.
Tudi pri nas se šola spreminja. Pa ne le zaradi tega, ker je manj rojstev. Kajti Ce je otrok manj, potem bi moralo biti po logiki zanje veC Časa, in pouk bi bil kvalitetnejši. Torej morda le ni to vzrok vseh problemov slovenske šole v Italiji. Morda nam ameriška izkušnja le lahko navdihne konstruktivno misel, tudi pri nas so se razmere po šolah spremenile - manj je uCencev, veC mešanih zakonov, manj zavesti o lastni, slovenski identiteti - kaj še Čakamo, ali bi ne bil že Cas, da bi resnično ustrezno spremenili metode didaktičnega dela?
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ
bo danes, 11. t. m., ob 18.30 v prostorih Narodne in študijske knjižnice v ul. Sv. Frančiška 20/1 razglasil izid natečaja
NAGRADA
DR. FRANE TONČIČ 1992
Nagrado, ki ima namen spodbuditi slovenske visokošolce v deželi FJK k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu, v znesku dva milijona lir, bo utemeljil in izročil dobitniku predsednik ocenjevalne komisije prof. Pavle Merku.
Vljudno vabljeni!
MPZ VASILIJ MIRK Prosek-Kontovel
priredi v soboto, 13.t.m., ob 20.uri v Kulturnem domu na Proseku
KONCERT
ob praznovanju dneva slovenske kulture
SODELUJE MePZ - MENGEŠ
KD RDEČA ZVEZDA in SK KRAS
vabita v Salež, jutri 12. t.m., ob 20.30 na
»RENDEZ-VOUS«
mladinsko spevoigro A. Medveda (režija E. Aberšek), dramska skupina iz Standreža in harmonikaški nastop gojencev Glasbene matice - Prosek.
/\ prireja danes, 11. t. m. v Gregorčiče-[\J \ vi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 z /SPDT\ začetkom ob 20.30 predavanje NA-6* MIBIJA - SOŽITJE BELEGA IN ČRNEGA . Vtise svojega nedavnega potovanja bo z diapozitivi prikazal Bruno Križman. Vabljeni!
BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. januarja 1993 in zapadlostjo 1. januarja 1996.
■	Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 10,78%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 12. februarja.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. januarjem; ob vplačilu (17. februarja) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
Društvo
Slovencev
miljske
občine
priredi jutri, 12.t.m., ob 19.30 v župnjiski dvorani v Miljah
PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE.
Sodelujejo osnovan šola, zbor Jadran, duo GM Barbara BrišCik-kitara in Tamara Tretjak-flavta. Nagovor M. Cuk.
V naslednjih dneh se bodo zvrstili
POGOVORI O PRIMORSKEM DNEVNIKU
v SEMPOLAJU:
danes, 11. t.m, ob 20.30 v prostorih KD Vigred. Prisotna bosta predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in novinar DUŠAN KALC
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
11. februarja 1993 MARIJA
Sonce vzide ob 7.13 in zatone ob 17.25 - Dolžina dneva 10.12 - Luna vzide ob 23.37 in zatone ob 9.04.
Jutri, PETEK,
12 februarja 1993 BENEDIKT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,1 stopinje, zračni tlak 1030,8 mb pada, veter 20 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja, s sunki do 36 km na uro, vlaga 29-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Spadaro, Erik Kuret, Gaia Della Venezia, Deborah Sottile.
UMRLI SO: 77-letna Maria Planini, 77-letni Vincenzo Pipitone, 88-letni Mario Bartolini, 80-letna Germana Kogoi, 85-letni Mario Zecchini, 72-letni Giuseppe Goruppi, 93-let-na Cristina Machnich, 85-letni Italo Ambrosetti, 90-letna Stefania Tenze, 84-letni Leopoldo Gerbec, 79-letna Antonia Kufersin, 87-letna Gisella Kriszhiak, 71-letni Tullio Finazzer, 90-letni Giuseppe Trevisan, 77-letni Enzo Battaglia, 73-letni Giulio Desenibus, 96-letna Maria Furlani, 84-let-na Giovanna Veliscig, 81-Eugenia Zanardi, 88-letna Gisella Eisner, 81-letna Ne-rina Rener.
□ LEKARNE
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 8. do nedelje, 14. februarja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše pri-
NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 (tel. 767391).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KINO
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardoli-no, i. Whoopy Goldberg.
EKCELSIOR - 17.15,
19.40,	22.00 »Luna di fie-le« r. Roman Polanski.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Body of evidence«, i. Ma-donna.
NAZIONALE 1-16.15, 22.15 »Trappola in alto m are, i. Števen Seagal.
NAZIONALE II -15.45,17.60, 20.00, 22.00 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston.
NAZIONALE ID - 16.00, 22.15 » II segreto di Mauri-zia«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE IV - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 » Sin-gels 1’amore 6 un gioco.
GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Dracula« r. Francis Ford Coppola.
MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardolino, i. Whoopy Goldberg.
EDEN - 15.30 - 22.10 »Lo voglio tutto dietro«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 17.30,
19.00,	20.30, 22.10 »La bel-la e la bestia«, VValt Di-sney.
LUMIERE -	17.00,
18.40,	20.20, 22.15 »Delitti e segreti«.
ALCIONE - 16.00. 18.00,
20.00,	22.00 »Puerto Escondido«, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Aba-tantuono, Valeria Golino.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Stretto bagnato ed infuo-cato per lui, lei e mia mo-glie«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
a PRIREDITVE
KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Opčine - Prosvetni dom -Jutri, 12. februarja, ob 20.30 srečanje na temo PRETEKLOST, KI NE MINE. Predstavitev knjige TRIESTE 1941 - 1947. Gosta večera bosta sen. Darko Bratina in Claudio Tonel.
PD SLOVENEC Boršt -Zabrežec vabi v soboto, 13.t. m., ob 20.30 v Srenj-sko hišo v Borštu na PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Spored: nastop dekliškega zbora Vesna iz Križa s koncertom PESEM V SVET in s sodelovanjem instrumentalistov. Dirigent Bogdan Kralj. Priložnostni govor pesnik Marij Cuk. Vabljeni!
PD MACKOLJE vabi na prireditev "Hvalnico pojem besedi, materini, slovenski. ob dnevu slovenske kulture, v nedeljo, .14. februarja, ob 17. uri v srenj-ski hiši v Mackoljah
MePZ PRIMORSKO -Mackolje vabi na SLAVNOSTNI KONCERT ob 10-letnici ustanovitve zbora, ki bo v soboto, 13. t.m., ob 20. uri v društveni dvorani v Mackoljah
SKD VIGRED in celodnevna osnovna sola »Stanko Gruden« Sempo-laj-Slivno vabita v soboto, 13. t.m., ob 19. uri v prostore šempolajske šole na Prešernovo proslavo. Nastopajo šolski otroci, zborček »Vigred« ter dramska skupina Standrež z gol-donijevo igro »Sluga dveh gospodarjev«. Vabljeni.
KD LIPA in ŠD ZARJA -Bazovica. V nedeljo, 14. t.m., ob 17.30 v kinodvorani: ZABAVNO-GLASBENI POPOLDAN. Sodelujejo Mix orkester, pevci Edith Kocjan, Marta Fabris, Ivica Vergan, Mario Šimic, Tulio Možina, Fulvio JurinCiC s frajtonarco, Čarodej Bogdan
Slovensko stalno gledališče
Thornton Wilder
Naše mesto
REZIJA
ADRIJAN RUSTJA
PREMIERA v petek, 12. t. m., ob 20.30 -Abonma red A PONOVITVI v soboto, 13. t. m., ob 20.30 - Abonma red B
v nedeljo, 14. februarja, ob 16. uri -Abonma red C
Frass. Povezovalec Andro Merku. Vabljeni.
SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom. - V nedeljo,
14. t.m., ob 16.30 »PO SETVI PRIDE ŽETEV« ob 25. letnici SKD Tabor in dnevu slovenske kulture. Zamisel in režija Olga Lupine. Program oblikujejo MPZ in ZPZ Tabor ter elani starejše in mladinske dramske sk-pine.Vabljeni!
UCENCI in učiteljstvo celodnevne osnovne šole »F. Venturini« iz Boljunca vabijo na proslavo dneva slovenske kulture jutri,
12.t.m., ob 14.30 v Mladinskem domu. Nastopajo uCenci celodnevne šole, gojenci GM iz Trsta in kulturnik B. Pangerc.
V	NEDELJO, 14. t.m., ob 17. uri bo v Domu Alberta Sirka v Križu prireditev ob dnevu slovenske kulture. Sodelujejo moški in dekliški zbor Vesna ter baletna kupina ŠD Mladina, kot gosta pa moški in otroški zbor F. Venturini od Domja. Govornik pesnik Ace Mermolja.
V	PONEDELJEK, 15. t.m. bo v Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti 3, ob 20.30, predaval prof. Andrej Vovko o Cirilmetodijskem društvu v Trstu od začetkov do njegove likvidacije.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm prireja v počastitev Prešernovega dneva predavanje prof. dr. Borisa Paternuja »Podoba ženske v prešer-novi poeziji« v sredo, 17. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu,
Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni tudi dijaki in študentje.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi gi na predstavitev nove knjige prof. Fedore Ferluga Petro-nio »Cultura classica e ita-liana nel dalmata Ante Tre-siC-PaviCiC (1867-1949), ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Četrtek, 18. t.m., ob 18. uri. Delo bo v hrvaščini predstavil zagrebški literarni zgodovinar dr. Mirko Tomasovič; povzetek v slovenščini. Vljudno vabljeni.
31 OBVESTILA
JUSARSKI ODBOR iz
Trebe obvešča posestnike zemljišč » V Kraših « , da naj se nujno udeležijo sestanka, ki bo jutri, 12. t.m., ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red: izplačilo vojaških služnostih, sečnja na jusarskih zemljiščih , razno.
51 SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst -vabi na 34. OBČNI ZBOR v ponedeljek, 15. februarja, ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo 16. februarja objavljena na oglasni deski DEŽELNEGA ŠOLSKEGA URADA (trg Sv.Antona Novega 6 v Trstu) lestvica učnega osebja, ki je doseglo usposobljenost za poučevanje literarnih predmetov na slovenskih višjih srednjih šolah.
NA PEDAGOŠKEM LICEJU »A. M. SLOMSEK« bo v soboto, 13. t.m. Prešernova proslava. Častni gost bo pisatelj B. Pahor. Toplo vabljeni starši in prijatelji mladine. Začetek ob 10. uri.
LICEJ PREŠEREN bo v
soboto, 13. februarja, ob 10. uri za Prešernov dan počastil profesorja in pisatelja Alojza Rebulo. Vabljeni.
H ČESTITKA
Dnes bo ugasnila v Dolini svojo drugo svečko Martina Sancin. Obilo srečnih, veselih in brezskrbnih otroških dni ji iz srca želi botra Franka.
MALI OGLASI
OSMICO ima Igor Slavec v Dolini 89.
OSMICA je odprta v Ko-ludrovci cel februar.
OSMICA je odprta do 23. t.m. na Zajčji farmi v RepniCu.
OSMICO ima odprto Ušaj v Nabrežini. ToCi belo in Črno vino.
PRODAM avto lancia prisma 1600 IE, letnik 1989 po ugodni ceni. Tel. na St. 229332.
24-LETNI FANT z
višješolsko izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami v risanju autocad išče delo kot risar, tudi z lastnimi pripomočki. Tel. 212164 ob jutranjih urah.
PRODAM električni viličar TMC FB 15 z akumulatorjem in elektronskim vodenjem ; nosilnost 1500 kg v odličnem stanju. Za ogled tel. 040-367273.
MLADO 21-letno dekle z veliko voljo do dela iSCe kakršnokoli zaposlitev. Telefon 200542 ali 200882 ob uri obedov.
PRODAM domaC krompir. Tel. na št. 200882 ob uri obedov.
30-LETNA gospa išče delo za pomoč v gospodinjstvu nekaj ur tedensko. Telefonirati po 19. uri na tel. št. 040/305878.
DAJEM inštrukcije iz matematike. Kličite v dopoldanskih urah na tel. St. 944072.
RABLJEN motorni kopač srednje jakosti za obdelavo vrta kupim. Tel.
KUPIM rabljeno ali za prilicno ceno motorno žago (za hlode) srednje velikosti. Tel. 575145.
LJUBITELJU živali podarim 2 meseca starega mladica mešanih staršev svetlorjave barve, nizke rasti. Tel. 226602.
PRODAM originalni japonski avtomobil Suzuki v dobrem stanju. Tel. 200605
PRODAM avtomobil A 112, oktober ’86, v odličnem stanju, cena po dogovoru. Telefon 040/391124 ob večernih urah
KOZJI in konjski gnoj primeren za vrtnarstvo prodaja kozjereja Žbogar - Sa-matorca 47.
PRODAJAM med - domaC pridelek po ugodni ceni. Ul. Brigata Etna 4 - Gorica, tel. 0481/81314
t
Zapustil nas je nas dra-
Rudolf Škabar
Pogreb bo jutri, 12. februarja, ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentaborsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Ivan, sestra Emilija in osalo sorodstvo.
Repen, Trst, 11.2. 1993
Ob izgubi dragega oCe-ta Rudolfa izreka globoko sožalje Ivanu in družini
NK Kras
Ob smrti očeta Rudolfa izreka Ivanu Škabarju iskreno sožalje
kolektiv Primorskega dnevnika.
Ob izgubi drage mame Roške Žakelj - Milic izreka iskreno sožalje sinu Oskarju in družini sekcija DSL »J. Pegan« iz Zgo-niske občine.

GORICA
Četrtek, 11. februarja 1993
GORICA / NA OBČINI IZDELALI TRI HIPOTEZE_
Ljudsko posvetovanje o združevanju rajonov
Predmestni (tudi slovenski) rajoni vsekakor ostanejo
PAN KULTURE / PRIREDITEV V DIJAŠKEM DOMU
V gosteh odrski krožek iz Branika
Gostje so dovršeno zaigrali pravljično igro Kraljevi smetanovi kolački
ŠTEVILO PREBIVALCEV IN OZEMELJSKA RAZSEŽNOST SEDANJIH DESETIH RAJONOV V GORIŠKI OBČINI		
RAJON	ŠTEVILO PREBIVALCEV 31.12.1992	HEKTARJI POVRŠINE
LOCNIK	3.813	1.266
PODGORA	1.113	366
PEVMA- STMAVER-OSLAVJE	768	693
STRAŽICE	4.113	119
SVETOGORSKAC.'- PLACUTA	6.411	374
PODTURN-SV. ANA	7.450	311
STANDREŽ	1.858	459
ROJCE	1.845	83
MESTNO SREDISCE	10.363	234
MADONNINA	838	207
Gostje in gostitelji - spominski posnetek (foto Studio Reportage)
Marko Marinčič
Goriška občina nima nobenega namena ogrožati slovenske prisotnosti z združevanjem rajonov. Tako so nam včeraj zagotovili funkcionarji oddelka za decentralizacijo in sam občinski odbornik Dario Baresi, ki so nam podrobneje predstavili predloge o krčenju Števila rajonov, o katerih smo pisali prejšnjo nedeljo. Vprašanje je bilo v razpravi že ob pripravi občinskega statuta. Takrat ga niso rešili, v statut pa so vključili določilo (2. odst. člena 35), naj se v teku enega leta izvede posvetovanje z občani za določitev števila rajonov. Leto poteče 18. aprila, zato so občinski funkcionarji v skladu z navodili uprave pripravili predloge, o katerih naj bi se izrekali občani.
Izbirali naj bi med štirimi možnostmi. Prva je ohranitev sedanjih desetih rajonov. Kdor bo hotel zmanjšati to število, bo imel na voljo dve že izdelani hipotezi: 7 rajonov, enostavno z združitvijo nekaterih oti obstoječih (ta predlog je bil v razpravi ob pripravi statuta) in 5 na novo (tako teritorialno kot glede na pristojnosti) opredeljenih okrožij. Četrta možnost je prosta, se
pravi da lahko vsakdo sugerira še druge rešitve.
Pri vseh teh predlogih, poudarjajo na občini, da bi izpodbili bojazni o etničnem pritisku, bi vsekakor ohranili nekoč samostojne občine oz. današnje rajone s posebno kulturno in narodnostno identiteto. V hipotezi sedmih rajonov je predvidena združitev Podgore z rajonom za Pevmo, Oslavje in štma-ver, nadalje združitev Rojc in Madonnine ter Stražic in Severne četrti. Standrež bi ostal samostojen, na desnem bregu Soče,pa bi dva slovenska
rajona združili v enega. Tudi v hipotezi petih enot bi se držali teh načel, saj bi ohranili nekdanje občine Podgo-ra (vključno s Pevmo), Ločnik in Standrež, mesto pa bi razdelili v dva rajona (Gorica 1 in 2) še nedoločenih vendar približno enakih razsežnosti.
To so torej predlogi, o katerih naj bi se po sklepu občinske uprave že marca izrekali občani. Pred tem nameravajo pridobiti še mnenje rajonskih svetov, pristojne svetovalske komisije na občini ter občinskega
r ■■	,	OTTU/ a
sveta. Po mnenju odbornika Baresija pa bi se predlogi ne smeli bistveno spremeniti.
Kako naj bi potekalo posvetovanje? Vsem 15 tisoč goriškim družinam naj bi prve dni marca dostavili vprašalnike s štirimi možnimi izbirami in sicer po en vprašalnik za vsakega člana s pravico do glasovanja: to so vsi občani, ki bodo do 1. marca dopolnili 16 let. Priložena bo poštna kartica (z že plačano poštnino) za odgovor. Upoštevali bodo odgovore, ki bodo prispeli do 31. marca.
Pri vsem tem pa se postavlja politično vprašanje, ali ima posvetovanje sploh smisel. Po polemikah ob odobritvi statuta se je namreč sedaj med strankami utrdilo mnenje, da naj bi ohranili sedanje število rajonov. Potemtakem bi si lahko prihranili posvetovanje (in z njim povezane precej izdatne stroške). Toda za to bi bil potreben ponovni sklep občinskega sveta, ki naj spremeni 35. člen statuta. V nasprotnem primeru bi se moral postopek nadaljevati, četudi v pisani paleti strank ni danes več nikogar, ki bi se s posebno vnemo ogreval za krčenje rajonov, saj je pomembnejših problemov kar precej.
. -d>i ;->noJ u-jiH OSX**»:>tt( >
Številnim prireditvam ob Dnevu slovenske kulture, so se v petek pridružili tudi gojenci Dijaškega doma v Gorici. Praznik so obeležili z gostovanjem gledališkega krožka OS Branik . Člani skupine (mentorstvo in vodstvo g. Kolenčeva) so zelo dovršeno podali pravljično igro Kraljevi smetanovi kolački. Gre za preprosto, pravljično zgodbo s srečnim koncem, kjer pa ne manjka kritičnih in smešnih poudarkov.
Glede gostovanja gledališkega krožka velja zabeležiti, da se le to
uvršča v dosedanje in tudi bodoče okvire delovanja Dijaškega doma, kjer ima ohranjanje in navezovanje stikov in sodelovanja s podobnimi ustanovami in šolami v zamejstvu in domovini pomembno mesto. Glede nastopajoče skupine pa velja zabeležiti, da je v zadnjih letih bila med uspešnejšimi na Goriškem in živahno deluje tudi v novih okoliščinah, kjer je za tako dejavnost manj posluha in predvsem manj možnosti. Gojenci Dijaškega doma so za petkovo prireditev pripravili uvodni del z
nagovorom o pomenu in namenu praznovanja obletnice Prešernove smrti.
Sicer pa velja zabeležiti, da so tudi v Dijaškem domu obnovili delovanje odrskega oziroma gledališkega krožka in da pridno pripravljajo igro za zaključek šolskega in domskega leta. Kaj pripravljajo, zaenkrat ne bi radi izdali.
Kulturne prireditve ob obletnici Prešernove smrti bodo v prihodnjih dneh v raznih krajih. Jutri na Vrhu, v soboto v Stmavru, v nedeljo pa v Sovodnjah.
KULTURA / NEMŠKA PRISOTNOST V GORICI
DOBERDOB / PO ODPRAVI SLUŽNOSTI
TRŽIČ / PRISTANIŠČE
Podjetni pustolovec oče goriške industrije
Družina Ritter sto let vodilna v gospodarstvu
Kdo bo lastnik opuščenih utrdb
V sredo posvet z lastniki zemljišč, kjer je vojska postavljala utrdbe
Promet blaga je bil januarja zelo intenziven
Obilnim zaslužkom v nejasnih in najbrž tudi nečednih poslih Krištofa Ritterja se je treba zahvaliti, da je Gorica v prejšnjem stoletju dobila prve tovarne in da so na tem področju njegovi nasledniki igrali zelo pomembno vlogo. Krištof Ritter, doma iz Frankfurta, uveljavljen trgovec v raznih deželah Evrope, je v času napoleonskih vojn bil na Malti. Baje je tam operiral tudi z gusarstvom in uspelo mu je pripeljati kljub francoski in zavezniški napolitanski kontroli v Trst ladjo s surovinami za avstrijsko armado. Veliko je zaslužil, nekaj časa se je ustavil v Trstu, potem pa prišel v Gorico. Tu sta se pričela uveljavljati sinova Hektor in VVilhelm.
Hektor je leta 1839 kupil zemljišča v Straži-cah (mesto je takrat bilo od travnikov, ki so jih nazivali s slovenskim imenom Stražice, zelo oddaljeno) in tam zgradil prvi industrijski mlin. Žito so uvažali, moko pa izvažali. V kasnejših letih so Ritterje-vi tam zgradili predilnico in nekaj drugih obratov, kasneje so šli tudi preko Soče v Podgoro in tam kupili tovarno. V Stražicah so za delavce zgradili tudi eno prvih naselij ljudskih hiš v Evropi, odprli ljudsko šolo za otroke delavcev, ki so se tja naselili od drugod. Mimogrede povedano, tam so v Gorici prvič v ljudski šoli
Marko Waltritsch
poučevali tudi slovenščino, za kar je od leta 1872 dalje skrbel učitelj Gabrijelčič. Hektor Ritter je postal tudi predsednik Trgovinske zbornice. V tem svojstvu si je prizadeval, da je bila do Gorice speljana Južna železnica, da so se uredile cestne prometne poti. Zanimala ga je trgovina na veliko, zato je podpiral gradnjo železnic do morja in ureditev majhnih pristanišč.
Ritterjevi so v go-riškem gospodarstvu igrali veliko vlogo. Danes so pozabljeni, ker so bili Nemci in ne italijanske narodnosti in ker, čeprav so v prizadevanju za svoj zaslužek paktirali z italijanskimi veleposestniki in bili zaradi tega tarča slovenskih politikov, so se zavzemali, da bi se ti kraji razvijali znotraj habsburške monarhije.
Prof. Alberto Luchitta je nanizal vrsto zanimivih podatkov o Ritter jih na seminarju o nemški kulturi na Goriškem, ki ga prireja Inštitut za socialno in versko zgodovino. Čeprav je predavanje osredotočil na nemške podjetnike, ki so delali na Goriškem, ni pozabil povedati, da je prva sodobna tovarna bila zgrajena leta 1829 v Ajdovščini, in da so v gospodarskem razvoju sodelovali tudi Slovenci in Italijani.
Njegovo predavanje je bilo prejšnji petek, že tretje, po uvodnih prof. Angela Are, z univerze v Trentu, o prizade-
vanjih Italijanov, da bi se v Avstriji odprla tudi italijanska univerza, ter prof. Grete VValter Klin-gensteinove, z graške univerze, ki je orisala nemško-avstrijsko zgodovinopisje o nekdanjem avstrijskem Primorju. Do prve svetovne vojne nemški pisci niso posvečali veliko pozornosti krajevnim posebnostim. Slo jim je za prikazovanje enovitosti cesarstva. Kar se Primorja tiče je na voljo precej spisov o trgovski vlogi Trsta, poleg tega pa še kar precej spisov etnografsko-turističnega značaja.
Zanimanja je bilo še manj po prvi svetovni vojni, ko so ti kraji pripadli drugim državam, več so se Avstrijci posvečali vprašanjem svoje nacionalne identitete, tudi v odnosu do severnega nemškega brata. Se manjše je bilo zanimanje po 2. vojni, ko so v deželah nekdanjega cesarstva zavladali režimi, ki Avstrijcem niso prijali. Tudi v zadnjem času je malo spisov na to tematiko. Lahko bi z naše strani dodali, da je več zanimanja za tiste čase med tržaškimi Italijani kot pa v sami Avstriji.
Seminar o nemški kulturi se nadaljuje. Jutri bo v dvorani Cocolin ob 16.30 Hans Kitzmul-ler govoril o nemški literaturi na Goriškem, Marjeta Kranner pa o mons. J.N. Hrastu, Goričanu ki se je počutil doma v nemški kulturi.
Krčenje vojaških služnosti na področju občine Doberdob je poleg začetnega zadovoljstva zaradi odprave težkih bremen pustilo tudi nekaj nerešenih problemov. Ostala so namreč odprta nekatera	vprašanja
predvsem glede vojaških objektov oziroma obrambnih zgradb (jarki, bunkerji, podzemska skladišča za orožje itd.).
Zupan Lavrenčič nam je povedal, da želijo te probleme rešiti enkrat za vselej in postaviti vojaško oblast pred odgovornost, da se določi, čigavi so sedaj zapuščeni vojaški objekti in sicer, ali ostanejo vojski, ali naj postanejo občinska last, ali celo preidejo v last zasebnikov. Problem je v tem, da je svojčas
vojaška oblast odvzela zemljo, ki jo je potrebovala, in ni dala zasebnikom nobene odškodnine. Poleg tega je še zgradila ceste in izvedla druga za vojaške potrebe primerna dela.
Širši sestanek - posvet z domačini oz. lastniki zemljišč bi moral osvetliti težave, ki jih imajo zasebniki	zaradi
vojaških objektov in ponuditi občinski upravi predloge za dokument, ki ga bo občina poslala vojaškim oblastem, v upanju, da bo prišlo do pozitivne rešitve zgoraj omenjenih problemov. Sestanek-posvet bo, kot je včeraj sklenil občinski odbor, prihodnjo sredo ob 18.30 v glasbeni sobi osnovne šole v Doberdobu. (mj)
V tržiškem pristanišču Portorosega so januarja letos imeli dvakrat več prometa kakor istega meseca lani. Raztovorili so skoraj 162 tisoč ton blaga natovorili pa skoraj 68 tisoč ton. Januarja 1992 so raztovorili 85.500 ton, natovorili pa 32.700 ton. Podatki so vsekakor spodbudni tudi spričo stagnacije, ki jo že lep čas beležijo v drugih pristaniščih.
Živahen promet so v tržiški luki zabeležili tudi v zadnjem lanskem trimesečju.
Med prispelim tovorom je po količini na prvem mestu premog. Razložili so ga kar 66 tisoč ton. Spet se je znatno povzpela količina celuloze (33.871 ton) in lesa,
GOSPODARSTVO/ PRIPRAVA SKUPNEGA DOKUMENTA
Enotno o premagovanju krize
V pripravi poseben dokument za vladno "task force"
Ob napovedanem obisku predstavnikov vlade na Goriškem, 22. t.m., se mpožijo pobude za izdelavo skupnega dokumenta v katerem bo prikazano gospodarsko stanje na Goriškem innakazane smernice ukrepov, ki naj bi zaustavili ali vsaj upočasnili propadanje gospodarstva. Tako je Trgovinska zbornica dala pobudo za srečanje predstavnikov gospodarskih združenj, sindikatov in strokovnjakov Trgovinske zbornice. Pri sestavi osnutka dokumenta, ki ga bodo predložili vladni delegaciji, ki jo bo vodil
podtajnik pri Ministrskem svetu Fabbri, bodo upoštevali predloge vseh sodelujočih strani. Po sporočilu Trgovinske zbornice, besedilo dokumenta še ni bilo usklajeno, ampak bo za to potrebno še eno srečanje, predvidoma prihodnji teden.
Medtem ko si Trgovinska zbornica prizadeva za enoten in skupen nastop do vlade, pa menda na Deželi ubirajo nekoliko drugačne korake. Samo tako je mogoče razumeti telegram, ki so ga predstavniki gospodarskega, političnega in
družbenega življenja prejšnji teden naslovili predsedniku dež. odbora Turellu in v katerem opozarjajo na nujnost, da Dežela z enakim pristopom in enakimi kriteriji obravnava težaven gospodarski položaj na vseh območjih. Telegram so podpisali deželni svetovalci z Goriškega, senator Bratina, goriški župan, predsednik Trgovinske zbornice, predsednik Pokrajine, predsedniki gospodarskih združenj in sindikalnih zvez.
Sindikati so za ponedeljek, 22.t.m. oklicali splošno stavko.
ki je dosegla skoraj 28 tisoč ton, kaolina (15.810 ton) in žita (13.731 ton). Januarja so v Portorosegi raztovorili tudi pomembno količino avtomobilov (japonskih in ruskih)
Razmerje med raztovorjenim in natovorjenim blagom je bilo v januarju približno 1 : 2, 5. Natovorili so 67.582 ton različnega blaga, ali dvakrat več kakor januarja 1992. Na prvem mestu so izdelki kovinsko predelovalne industrije 44.728 ton, na drugem pa žita (17.130 ton).
V Portorosegi že lep čas pogrešajo večje količine pošiljk cementa. V januarju so sicer razložili 2.755 ton (januarja 1992 2.721 ton) cementa, ničasar pa odpremili.
Tržiško pristanišče ostaja, kljub pomanjkljivi koordinaciji med se-vernojadranskimi lukami še zmeraj pomembna točka za uvoz lesa. In najbrž bo tako tudi v prihodnje. V vidu tega cilja gredo namreč pomembne naložbe zlasti s strani Trgovinske zbornice, oziroma Goriškega sklada.
Pristanišče Portorosega naj bi tudi v prihodnje ohranilo prestižno mesto (prvo med italijanskimi lukami) kar zadeva promet z lesom in lesnimi polizdelki, posebej pa si trudijo, da bi zaživel avtomobilski terminal za uvoz avtomobilov iz Japonske. Prve stvarne korake so že naredili in tudi uspeh ni izostal, kakor je mogoče razbrati iz prvih večjih pošiljk avtomobilov v zadnjih mesecih.
NOVICE
Ministra Colombo in Peterle m bosta v torek odprla mednarodni prehod Jenkovo
Maloobmejni prehod Jenkovo bodo v torek, 16,t.m., uradno odprli za mednarodni promet. Slovesnost bo ob 11.30 ob udeležbi ministrov za zunanje zadeve Italije Emilia Colomba in Slovenije Lojzeta Peterleta. Po slovesnosti bo na prefekturi v Gorici sprejem za delegacijo iz Slovenije. Mejni prehod bi bili morah po prvih napovedih odpreti že sredi prejšnjega meseca. Mednarodni prehod Jenkovo bo odprt od zgodnjih jutranjih do poznih večernih m.
Danes pokrajinski svet občinski pa morda 19. t.m.
Danes ob 15.30 je napovedana seja pokrajinskega sveta. Poleg drugih vprašanj bodo odločali o obnovitvi upravne komisije avtobusnega podjetja APT, na dnevnem redu pa je tudi sprejem odstopa člana upravnega sveta ustanove IACP Maria Saracina in imenovanje novega predstavnika v tem organu.
Na goriški občini pa se župan pripravlja na sklic prve seje občinskega sveta po skoraj dvomesečnem premoru zaradi preverjanja v večinski koaliciji. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi seja bila prihodnji petek, 19. februarja. Sklic občinskega sveta so v prejšnjih dneh formalno zahtevali svetovalci DSL, pa tudi iz vrst drugih političnih sil je slišati negodovanje zaradi dolgotrajnega čakanja.
Brunello pisal Benvenutu o težavah v carinarnici
Predsednik družbe SDAG arh. Bruno Brunello, ki začasno predseduje tudi Odboru mejnih postajališč alpskega loka, je posegel pri direktorju ministrstva za finance Giorgiu Benvenutu za rešitev problema odvečne delovne sile zaradi odprave carinskih pregrad med državami članicami ES. Brunello je tudi opozoril na potrebo po okrepitvi organika goriške carinarnice, ki predstavlja danes eno od vstopnih meja celotne Evropske skupnosti. O tem bo v soboto, 20. t.m., govor na sestanku mejnih postajališč Alpskega loka v Veroni.
Gorica kinema: »In the soup«
Gorica kinema ponuja drevi ob 20.45 v kinu Vit-toria film ameriškega režiserja Alexandra RockwelIa»In the soup«. To je zgodba podjetnega filmskega scenarista, ki ima pač smolo, da nima denarja, da bi posnel film. Odloči se zato, da scenarij proda najboljšemu ponudniku. Na ponudbo se oglasi Joe, gangster, ki scenarista postopoma uvede v svoj svet. Film je prejel nagrado žirije na festivalu Sundance Film. Predstavili pa so ga na festivalu v Benetkah leta 1992.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA KULTURNI DOM GORICA SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA
vljudno vabijo na predstavitev 6. zvezka
ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE
nocoj, ob 18. uri v prostorih
Slovenske knjižnice Damirja Feigla v Gorici, Križna ul. 3.
O goriški tematiki v dosedanjih zvezkih Enciklopedije Slovenije bo spregovoril MARKO VVALTRITSCH s sodelovanjem Branka Marušiča in urednikov enciklopedije.
a PRIREDITVE
KSD DANICA prireja jutri ob 20.30 prireditev v počastitev Dneva slovenske kulture. Na sporedu bodo recitacije v izvedbi dijakov in nastop moškega pevskega zbora Skala.
PD SABOTIN priredi v soboto, 13.t.m., ob 20. uri v prostorih nekdanje osnovne šole v Stmavru prireditev z naslovom Intervju Prešernu. Društvo tudi obvešča, da bo v nedeljo, 14.t.m., tradicionalno slavje ob prazniku sv. Valentina . Ob 14. uri bo maša, že od 10. ure dalje pa bodo odprli kioske, kjer bodo ponujali znane štmavrske štruklje in domače vino.
KD SOVODNJE prireja v nedeljo, 14. t.m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah prireditev ob dnevu slovenske kulture Pesnikova podoba.
□ OBVESTILA
SEKCIJA SPI-CGIL DOBERDOB priredi danes ob 15.30 srečanje v glasbeni sobi za upokojenke in upokojence za podelitev članskih izkaznic. Sledi družabnost.
SPD GORICA vabi na osrednjo proslavo ob 100-letnici Planinskega društva, ki bo 28. februarja v Ljubljani. Avtobusni prevoz iz Rožne doline. Prijave in informacije pri Z. Cotarju, tel. 30995.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV sporoča vozni red avtobusov na pustovanje 20. t.m.: prvi avtobus ob 15.15 s Travnika, mimo gost. Primožič, v Podgoro in Standrež, drugi ob 15.30 iz Sovodenj v Standrež.
H ČESTITKE
Srečno BORIS! Končno smo te dočakali. Prisrčno čestitamo mami Betki in očku Klavdiju, nona Elena, nona Milojka, pranoni ter drugi sorodniki in prijatelji.
KINO
GORICA
VITTORIA 20.45 »In the Soup«. Režija Alexander Rockvvel. Film iz ciklusa Gorica kinema.
CORSO 17.00-19.30-22.00 »Luna di Fiele«. R. Roman Polanski.
VERDI 18.00-20.00-22.00 »Trappola in alto mare«. Igra Števen Sea-gal.
TRŽIČ
COMUNALE Zaprto. EXCELSIOR 17.30 -22.00 »Bučo profondo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
j"5 LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ ORSO BLANCO
- Korzo Italia 10 - tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO - ul. Romana 147 - tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 12. uri Romeo Dogani iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 12.45 Maria Fabris, vdova Russian iz bolnišnice Janeza od Boga v Zagraj.
NOVICE
VLADNI PROJEKT PRENOVE PODJETIJ / PROMETNA SREDSTVA
MALO GOSPODARSTVO/LOKALNA ORGANIZIRANOST
Prodaja materiala po dumpinških cenah?
LJUBLJANA - Predstavniki industrije gradbenega materiala v okviru združenja za gradbeništvo pri GZS so včeraj obravnavali problematiko in posledice obsežnega uvoza gradbenih materialov (opeka, apno, cement) iz Hrvaške v Slovenijo. Kot so poudarili, je ta problem še posebno pereč zaradi nereciproCne carinske politike, ki jo uveljavlja Hrvaška do Slovenije z zapiranjem svojega trga zaradi višjih carinskih dajatev in neugodnega tečajnega razmerja med hrvaškim dinarjem in tolarjem (inflacija je na Hrvaškem šestkrat večja kot v Sloveniji) ter zaradi nižje cene delovne sile. Sklenili so, da bodo skušali zbrati ustrezne podatke, ker sumijo, da gre za dumpinške cene. Ce bodo dobili dovolj trdnih dokazov, bodo dali pobudo za začetek protidumpinškega postopka. (M. C.)
Poplava ponarejenih dolarjev
MOSKVA - Tretjina ameriških dolarjev, ki krožijo na ozemlju Rusije, je ponarejenih. Dejstvo, da jih še naprej razpečujejo, je posledica tihe soudeležbe ali vsaj pasivnosti celotne družbe, kot je menil eden od izvedencev zunanjetrgovinske banke Rusije v intervjuju za Moskovsko pravdo, ki so ga objavili v sredo.
V lovu na zelene bankovce, ki so nepogrešljivo sredstvo za nakup tistih dobrin, ki niso dostopne v rubljih, raje vsi zatisnejo oči pred njihovo dvomljivo pristnostjo, je povedala Inna Vasiljeva. Posameznik, ki želi zamenjati dolarje v banki, se začne takoj pogajati z uradnikom, da si razdelita na pol, brž ko mu ta namigne, da so dolarji ponarejeni. Blagajniki, katerih malomarnost je menda kriva za ta pojav, raje dopuščajo, da ponarejeni bankovci še naprej krožijo, kot pa da bi prijavili, da so ponarejeni. Ponarejeni bankovci, ki jih zaseže policija, običajno niso deponirani, notranje ministrstvo pa pozablja obveščati banke o tem, koliko in katere ponarejene bankovce so zaplenili. Rusije že pripravlja informativni katalog v barvah z vsemi reprodukcijami ponarejenih bankovcev, ki so jih zaplenili v Rusiji. (AFP)
Boyer AG zmanjšuje izplačila
LEVERKUSEN - Nemški kemični koncem Bayer AG je v sredo sporočil, da bo zmanjšal vsa dodatna izplačila svojemu osebju na 384 milijonov mark, kar je 17 odstotkov manj kot leta 1991. To zmanjšanje je posledica neugodnih gibanj v letu 1992 in izhaja iz tistih podjetij, ki so se koncernu pridružila in katerih poslovanje je bilo slabše od povprečja. (Reuter)
Začetki privatizacije v Bolgariji
SOFIJA - Kot so v sredo povedali uradni predstavniki, se je tudi v Bolgariji začel proces privatizacije, s katerim so sicer dolgo časa odlašali. Na prvi dražbi pa so vseeno prodali samo eno podjetje od štirih, ki so bila ponujena. Tako je prišlo podjetje Skoda servis iz Prestava, 350 kilometrov vzhodno od Sofije, v zasebne roke za 670.000 levov (26.300 ameriških dolarjev), njegova začetna cena pa je bila 22.700 dolarjev. V okviru programa privatizacije, ki so ga sprejeli lam v tej nekdanji komunistični državi, bodo na dražbi ponudili 1600 podjetij, ki so v lasti države, tristo med njimi pa naj bi jih prodali že letos. (Reuter)
Sistem evropskih valutnih razmerij
BRUSELJ - Finančni strokovnjaki Evropske skupnosti so v sredo dopoldne preučevali delovanje Evropskega sistema medvalutnih razamerij v luči kaosa preteklih petih mesecev, ki je ogrozil delovanje celotne mreže. »Pozorni smo na vse izkušnje, ki jih lahko pridobimo iz teh viharjev,« je povedal nemški državni sekretar za finance Horst Kobler. Naloga komiteja, ki ga sestavljajo namestniki guvernerjev centralnih bank in predstavniki državnih zakladov, je bila skrbno preučiti delovanje Evropskega sistema medvalutnih razmerij od minulega septembra, potem ko sta bila britanski funt in italijanska lira prisiljena zapustiti Sistem zaradi špekulacij. Celotno poročilo po vsej verjetnosti ne bo objavljeno pred majem, najprej pa ga bodo dobili v roke finančni ministri ES na svojem neformalnem srečanju na Danskem. Člani komiteja niso hoteli povedati nobenih podrobnosti o samem poročilu oziroma o obsegu reform, ki jih to utegne predlagati. Prav tako niso hoteli komentirati stališča Wima Duisenberga, guvernerja danske Centralne banke in predsedujočega v komiteju gurvemerjev centralnih bank ES, ki neposredno nadzoruje poročilo o Evropskem sistemu medvalutnih razmerij in meni, »da niso potrebne nobene večje spremembe«. Britanci menijo, da ima Sistem »resne pomanjkljivosti«, Irska, ki pa je bila prisiljena devalvirati funt za 10 odstotkov manj kot pred dvema tednoma, pa je zahtevala nujne in korenite spremembe Evropskega sistema medvalutnih razmerij. Irska tudi meni, da je pomoč ES prišla prepozno in da je bila preskromna. Kot so povedali v finančnih krogih, naj bi na tem zasedanju razpravljali tudi o usklajenem paketu ukrepov na ravni posameznih držav in celotne Evropske skupnosti, ki bi bili namenjeni ozdravitvi recesije v evropskem gospodarstvu. (Reuter)
F AIR AND EXHIBITION PARTNER
Syma Intercontinental is looking for a partner for the Slovenian market. Well-known registered trade marks, such as Syma-System®, Syma-Rondo®, Syma-Orbit®, can be distributed.
Please write in English or German to Syma-System Austria, Mr Jorg Noichl, managing director, IndustriestraBe 3 A-120 VVolkersdorf, Tel. 9943/2245/2497-0 Fax. 9943/2245/2498-85
K.	SVMA
Odvečne zaloge so vredne več kol slo milijonov mark
Avfomontažo: proizvodnjo po naročilu, nedokončani izdelki in standardizacija - V podjetjih preveč optimizma
Dižavni in občinski pospeševalni centri
Informacijska, svetovalna in poslovna mreža -Pomembna vloga občin
Mile Čuk
LJUBLJANA - Vladni program prenove podjetij v petih panogah je pokazal, da podjetja zvečine preveč optimistično ocenjujejo svoj položaj v razmerju do svetovne konkurence, hkrati pa se za zaostajanje preveč sklicujejo na zunanje dejavnike. To je na včerajšnji predstavitvi rezultatov v proizvodnji prometnih sredstev poudarila vodja projekta prenove Tea Petrin. Postregla je tudi z ugotovitvijo tuje svetovalne oganizacije A. T. Kearney, da bi v petih obravnavanih panogah stroške poslovanja lahko zmanjšali za 10 do 20 odstotkov le z ustreznimi spremebami v vodenju in organizaciji dela. Tudi predstavnik omenjene svetovalne hiše je pritrdil, da podjetja preveč pričakujejo od države, saj je pri prenovi 70 do 80 odstotkov dela treba postoriti v samih podjetjih.
Strokovnjaki svetovalne organizacije A. T. Kearney so v panogi proizvodnje prometnih sredstev, v kateri je zaposlenih približno 25.000 delavcev, podrobno analizirali ljubljansko Avtomontažo kot tako imenovano pilotsko podjetje. Ta se je po izgubi nekdanjega jugoslovanskega trga, kamor je prodala polovico pro-
izvodnje (kot tudi sicer celotna panoga), znašla v zelo težavnem položaju. Izsledki tujih, pa tudi domačih strokovnjakov kažejo, da je cilj prestrukturiranja predvsem zmanjšati tako imenovano strateško vrzel med produktivnostjo slovenskih podjetij v tej (pa tudi drugih) panogi v primerjavi z zahodno konkurenco. Podrobne analize so tudi pokazale, da je v proizvodnji prometnih sredstev (avtomobilov, tovornjakov, avtobusov, železniških vozil in opreme, koles in podobno) približno 7000 presežnih delavcev, med katerimi bi jih 4000 lahko prerazporedili. Ugotovili so tudi, da odvečne zaloge v tej panogi dosegajo vre-
Sodelovanje med poslovodstvom in drugimi zaposlenimi v Avto-montaži in tujimi strokovnjaki je bilo po izjavah obeh strani zelo plodno. Slednji so, potem ko so se podrobno seznanili z vsemi podatki o stroških, zalogah, organizaciji dela itd., poiskali primerljiva podjetja v tujini in tako opravili analizo trgov ter določili usmeritve pri prodaji.
dnost kar 100 milijonov nemških mark. Sicer pa je po vseh ekonomskih pokazateljih v ospredju proizvodnja avtomobilov.
Poglavitni trgi naj bi bili slej ko prej nemški, italijanski in avstrijski. Pri strukturi stroškov so ugotovili, da kar 50 ali 60 odstotkov odpade na materialne stroške oziroma da je tukaj mogoče največ prihraniti. Velik problem je tudi financiranje, ki v strukturi celotnih stroškov pomeni vec kot 20 odstotkov, kar otežkoCa poslovanje podjetij.
Na podlagi vseh izsledkov so v Avtomon-taži ustanovili več skupin, ki naj bi reševale posamezna vprašanja. Ena bo skrbela, da bo proizvodnja potekala samo po naročilu, druga se bo ubadala z nedokončanimi izdelki, tretja s standardizacijo. Določena je tudi skupina za finančno konsolidacijo in podobno.
Vse skupine so pričele z delom mesec pred iztekom roka, ki je določen za sodelovanje s tujo svetovalno hišo. To je seveda zelo pomembnno, saj so težave najhujše ravno na začetku. Kot je dejal direktor Avtomontaže,
je treba najprej pomesti pred domačim pragom. Nerealno pa je po njegovem mnenju pričakovati, da se bodo podjetja uspešno prestrukturirala, če ne bo tudi vlada ustrezno spremenila svojega ravnanja, za kar bi tudi lahko najela kakšno svetovalno organizacijo. Lipičar je to ponazoril z ugotovitvijo tujih strokovnjakov, da so domača podjetja enkrat bolj obremenjena z davki kot konkurenčna tuja. Sicer pa po Lipičarjevem mnenju niso pokazale nič takšnega, česar doslej ne
Oprijemljive rezultate programa prenove podjetij je moč pričakovati že čez nekaj mesecev, je bilo slišati, v dveh letih pa naj bi prenovo izvedli v celo-ti.Tea Petrin je dejala, da bodo na ravni panoge (najbrž v okviru združenj GZS) ustanovili projektne skupine, ki bodo v praksi uresničevale ugotovitve in usmeritve, do katerih so se dokopali domači in tuji strokovnjaki v okviru prenove podjetij.
bi vedeli, vendar se temu zaradi nakopičenih tekočih problemov doslej niso mogli posvetiti.
CELJE - Z včerajšnjim posvetom v Celju je slovensko ministrstvo za gospodarske dejavnosti pričelo vrsto posvetov o lokalni organiziranosti malega gospodarstva, ki bodo še v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Kopru in Novi Gorici. Država je s tem končno razgrnila načrt, kako spodbuditi malo gospodarstvo, so menili udeleženci iz celjskega, zasavskega in koroškega območja.
Po zamisli ministrstva za gospodarstvo naj bi pospeševalno mrežo za malo gospodarstvo pripravili na treh ravneh, informacijski, svetovalni in poslovni. Svetovalec ministra za gospodarstvo Marijan Stele se zavzema za to, da bi v občinah in območjih ustanovili zavode za pospeševanje malega gospodarstva, katerih delo bo usklajeval javni državni zavod - Pospeševalni center za malo gospodarstvo Republike Slovenije. Lokalni ali regionalni partnerji državnega zavoda bodo lahko že letos sodelovali pri približno tridesetih programih in projektih, ki so večinoma povzeti po izkušnjah Phare, praviloma pa tudi usklajeni z možnostmi in ugodnostmi, ki jih razvoju
Reševanje podjetja
Brane Piano
malega gospodarstva ponujajo različne evropske ustanove, skladi in banke.
Med projekti je morda zanimiv načrt, po katerem bo ministrstvo' za gospodarstvo skupaj z ministrstvom za znanost in tehnologijo na vseh letošnjih regionalnih sejmih v Sloveniji zakupilo del površin, na katerih bodo izbrani obrtniki in inovatorji lahko brezplačno razstavili svoje izdelke in zamisli, najboljše od tega pa bo na ogled jeseni na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. S tega sejma bodo najzanimivejše zamisli poslali na ustrezne evropske sejme, na podlagi tega pa bodo potem obrtniki in inovatorji lahko kandidirali za dodelitev brezobrestnih kreditov Evropske banke za obnovo in razvoj.
Ze letos naj bi v Sloveniji strokovno usposobili približno tisoč pospeševalcev malega gospodarstva, med njimi 50 svetovalcev, 400 pro-moterjev in 600 informatorjev, združili pa naj bi tudi že obstoječe informacijske sisteme Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije in nekaterih informacijskih centrov, ki so jih ustanovile občine. Država bo ob tem skušala zmanjšati stroške delovanja informacijskega sistema, povsem pa naj bi odpravili zdajšnjo prakso, saj centri zasebnikom zaračunavajo informacije.
Največ nalog bo seveda treba opraviti v lokalnih skupnostih, najpomembnejšo vlogo pri tem lahko odigrajo občine. Te bi morale povsod
postati atraktiven prostor za razvoj podjetništva in bi morale vlagati v lastno promocijo predvsem z zagotavljanjem novih lokacij, postavitvijo obrtno-podjetniških
con, revitalizacijo opuščenih objektov, prednostnim zagotavljanjem komunalno opremljenih zemljišč, ponujanjem olajšav ob graditvi poslovnih prostorov v zasebni lasti in s pomočjo pri razvoju lokalnih podjetniških inkubatorjev. Skratka, treba bo odpraviti pomanjkljivosti, ki zasebnikom otežujejo uresničitev zamisli. Dandanes imajo obrtniki namreč največ pripomb na pretirano administriranje občinskih organov za gospodarske dejavnosti in na neživljenjska merila pri izdaji soglasij in dovoljenj za poslovne prostore ter pri opredelitvi zasebne dejavnosti. Marijan Stele je včeraj celo ocenil, da so ta merila v Sloveniji celo strožja kot v zahodni Evropi ali Združenih državah Amerike.
* Zasebniki se v zdajšnjih gospodarskih razmerah največ zanimajo za pridobivanje kreditov ali brezplačnih dotacij iz republiških in občinskih skladov za razvoj malega gospodarstva. Irena Do-bravc-Tatalovič z ministrstva za gospodarstvo je pojasnila, da so tovrstne finance pač omejene, zato pa bo država skušala občinam dati strokovno pomoč pri oblikovanju meril za dodeljevanje teh sredstev, obenem pa bo zasebnikom izdajala garancije za kredite, s katerimi bodo želeli uresničiti svoje zamisli.
Prihodnji teden sejem mode
LJUBLJANA - Prihodnji teden se bo začel 39. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije, galanterije, obutve, modnih dodatkov, nakita in kozmetike Moda jesen-zima 93/94, s katerim Ljubljanski sejem začenja vrsto sejemskih prireditev v letošnjem letu, so danes na tiskovni konferenci v prostorih Ljubljanskega sejma povedali organizatorji sej-ma.Direktor Ljubljanskega sejma Borat Jerše je opozoril, da se sejem Moda že dragic predstavlja v dveh terminih, s čimer se Ljubljanski sejem prilagaja v svetu uveljavljenemu načinu predstavljanja modnih izdelkov. Poudaril je še, da se v Evropi povečuje pomen regionalnih tematskih sejmov.Na sejmu v Ljubljani bo sodelovalo 193 razstavljalcev iz 10 držav, med njimi je največ slovenskih proizvajalcev (142), povečalo pa se je tudi število razstavljalcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Sodelujejo še razstavljale! iz Nemčije, Avstrije, Italije ter zastopniki podjetij iz Španije, Tajske in ZDA. Za letošnji sejem je po mnenju organizatorjev značilna večja preglednost razstavljenih izdelkov, med novostmi pa se bodo na sejmu pojavili parfumi in ličila. (STA)
ZAVAROVANJE ZASEBNEGA PREMOŽENJA / TUDI SKUPINSKO ZAVAROVANJE ETAŽNE LASTNINE
Slovenske zavarovalnice nudijo različne popuste
LJUBLJANA - Potem ko je bil sprejet stanovanjski zakon in ko so najemniki družbenih stanovanj le-te začeli odkupovati, so kot lastniki ugotovili, da morajo stanovanja nanovo zavarovati. Nezavarovana je ostala tudi skupna lastnina v stanovanjskih blokih: dvigala, kurilnice, stekla, stopnišča, streha, napeljave. Slovenske zavarovalnice ponujajo za zavarovanje zasebnega premoženja oziroma za zavarovanje pred požarom in stanovanjsko zavarovanje precej podobne storitve (zavarovalne pakete). V stanovanjsko zavarovanje so
tako lahko zajeti stanovanjski predmeti v stanovanjih in hišah, ki so last zavarovanca in članov njegovega gospodinjstva, torej premičnine, in sicer za stalno naseljene in nenaseljene. Pri Zavarovalnici Triglav, d. d., ponujajo pri takojšnjem gotovinskem plačilu zavarovalne premije 10-odstotni popust, enako ugodnost pa tudi pri sklenitvi zavarovanja za dobo desetih let. Ce sklenejo požarno zavarovanje (to je najpogostejše) stanovanjski upravniki, zaračunajo pri Triglavu premijo v višini 0, 26 promile od zavarovalne vso-
te. Za stanovanjski blok vzamejo knjigovodsko vrednost na dan 31.decembra 1990, k njej pa prištejejo valorizacijo in tako dobijo zavarovalno vsoto. Vsak zasebni lastnik lahko prav tako zavaruje svojo stanovanjsko enoto (če tega ne stori za vsa stanovanja upravnik bloka), pri čemer mu h kvadratnim metrom stanovanja prištejejo pripadajoči delež skupnega dela zgradbe; premija je v tem primeru 0, 72 promile od zavarovalne vsote. Ta-
Alenka L. Jakomin
ko bi na primer za 60 kva- vansko zavarovanje. Pre-dratnih metrov veliko sta- mi j a denimo za 100 kva-novanje, ki je staro deset dratnih metrov veliko sta-let in vredno 100.000 novanje tako za stanovanj-nemških mark, brez popu- sko kot za požarno zavaro-sta plačali 2678 tolarjev vanje je 10.000 tolarjev, premije, če bi plačali na- pri takošnjem plačilu pa enkrat in z gotovino, pa bi priznajo še 20 odstotkov imeli še 10-odstotni po- popusta, pri plačilu v šti-pust. Prav tako ponujajo rih obrokih pa ne zaraču-pri zavarovanju zasebne	naj o obresti. Pri Tilii pra-
hiše požarno in stanovanj- vijo, da je posamično za-sko zavarovanje, kjer so varovanje v stanovanj-možne različne kombina- skem bloku zelo redko in cije.Tudi pri zavarovalnici da se večina lastnikov sta-Tilia, d. d., lahko hišo za- novanj odloča za skupin-varujete po dveh policah:	sko zavarovanje. Ce se za-
pred požarom in stano- varuje hkrati pet do deset
stanovanj, zaračunajo pri zavarovalnici Tilia ob takojšnjem plačilu premijo v višini 2600 tolarjev. Ce pa se sklene zavarovanje za več kot deset stanovanj ali če se zavaruje prek upravnika, zaračunajo ob takojšnjem plačilu premijo v višini 2000 tolarjev. Tiha, d. d., prav tako ponuja požarno zavarovanje, dodatno zavarovanje ob izlivu vode, strojelomno zavarovanje, zavarovanje civilne odgovornosti pa tudi skupnih delov in naprav v zgradbi ter premičnin v stanovanju. Podobne zavarovalne pakete ponujajo tudi pri Zavaro-
valnici Maribor, d. d., pri kateri lahko zavarujete hišo pred požarom, točo, eksplozijo, viharjem ... Pri mariborski zavarovalnici ponujajo stanovanjsko zavarovanje in dodatno zavarovanje pred poplavami, lomi stekla, strojelomi pa tudi skupinsko zavarovanje etažne lastnine, kjer priznajo pri zavarovanju več kot šestih stanovanj 40-odstotni popust. Za hišo znaša premija za požarno zavarovanje 0, 76 promile zavarovalne vsote, pri etažni lastnini 0, 42 promile, pri skupinskem zavarovanju pa 1, 42 promile.
MENJALNIŠKI TEČAJI
10. februar 1993
. menialnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	61,70	62,70	8,70	8,84	6,59	6,74
Avtohiša Ljubljana*	61,90	62,30	8,70	8,83	6,49	6,77
Ažur*	61,80	62,50	8,72	8,89	6,60	6,75
						
Banka Vipa	61,76	62,62	8,70	8,84	6,61	6,66
Bobr Fužine	61,90	62,40	8,75	8,88	6,55	6,80
Bobr Trzin	61,90	62,30	8,75	8,88	6,55	6,80
Brdar Koper*	61,70	62,25	8,66	8,80	6,58	6,75
BTC terminal Sežana	61,70	62,40	8,72	8,85	6,55	6,70
BTC d.d. Ljubljana	61,30	62,40	8,60	8,80	6,00	6,70
Burin Center*	62,00	62,49	8,65	8,85	6,55	6,75
Burin Moste*	61,95	62,55	8,60	8,85	6,55	6,75
						
Come 2 Us*	62,00	62,60	8,75	8,90	6,50	6,80
						
Dom na trgu	62,00	62,24	8,75	8,83	6,55	6,75
Dom Kaffe Domžale*	61,90	62,20	8,78	8,86	6,60	6,70
Dom Kaffe Kranjska gora*	61,70	62,20	8,72	8,86	6,50	6,75
						
Emona Globtour	61,70	62,70	8,73	8,92	6,30	6,70
Eros Ljubljana*	61,90	62,20	8,75	8,85	6,60	6,75
Eros Kranj*	61,90	62,30	8,75	8,85	6,60	6,75
Eurotours International*	61,75	62,40	8,75	8,85	6,60	6,80
Euroservis Sežana	61,95	62,30	8,70	8,80	6,60	6,68
						
Feniks Portorož*	61,78	62,39	8,71	8,85	6,50	6,77
Feniks Koper*	61,80	62,35	8,68	8,88	6,58	6,78
Feniks Markovec Koper*	61,78	62,39	8,65	8,83	6,52	6,77
Fiba d.o.o. Koper	61,80	62,29	8,67	8,80	6,57	6,73
Firadas Idrija	61,80	62,55	8,70	8,84	6,45	6,70
						
Galileo Kozina*	62,00	62,20	8,72	8,80	6,60	6,65
Grahek Ljubljana	61,80	62,20	8,70	8,90	6,59	6,79
Golfturist Ljubljana	61,95	62,60	8,73	8,88	6,45	6,80
Golfturist Domžale	61,80	62,30	8,70	8,90	6,45	6,90
,						
Hida	—	62,20	8,75	8,83	6,60	6,75
Hipotekarna banka Koper*	61,90	62,50	8,72	8,85	6,50	6,80
Hranilno kreditna služba	61,80	62,55	8,73	8,88	6,50	6,80
Hram Rožice Mengeš	61,95	62,15	8,75	8,85	6,60	6,75
						
Ulrika ilirska Bistrica	61,65	62,60	8,60	8,79	6,40	6,72
Ulrika Slovenj Gradec	61,75	62,40	8,73	8,81	6,60	6,73
llirika Postojna	61,81	62,42	8,67	8,78	6,57	6,65
liirika Sežana	61,96	62,29	8,71	8,80	6,61	6,67
Italdesign Nova Gorica*	61,65	62,20	8,76	8,85	6,61	6,69
						
Klub Slovenijales	61,80	62,35	8,75	8,85	6,50	6,75
Komercialna banka Triglav	61,61	62,61	8,70	8,90	6,50	6,70
Kompas Hertz Celje*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Velenje*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin*	62,00 62,00	62,40 62,40	8,75 8,75	8,85 8,85	6,50 6,50	6,80 6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Krško*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Hertz Bled*	62,00	62,40	8,75	8,85	6,50	6,80
Kompas Holidays	61,90	62,40	8,75	8,85	6,55	6,90
Kompas Fintrade	..ol,/u	62,59	8,70	8,89	6,50	6,95
UVl \ .J l '/ > .* ib.i L> i	/ b G	-flttl. Ljubljanska banka d.d. Lj.	Ar i>fč!» <					
	61,70	62,90	8,72	8,93	6,56	6,79
LB Banka Zasavje Trbovlje	61,50	62,50	8,74	8,88	6,50	6,80
LB Dolenjska banka N.M.	61,90	62,70	8,78	8,90	6,60	6,80
LB Komercialna banka N.G.	61,51	62,70	8,65	8,95	6,36	6,67
LB Kreditna banka Mb. d.d,* LB Splošna banka Celje d.d.	61,48 61,80	62,87 62,50	8.74 8.75	8,94 8,85	6,30 6,40	6,90 6,80
LB Splošna banka Koper d.d.*	61,47	62,58	8,60	8,81	6,35	6,71
Libertas Koper*	61,75	62,20	8,67	8,82	6,58	6,73
						
MA Vir	61,90	62,40	8,70	8,88	6,40	6,85
Madal Nova Gorica*	61,75	62,25	8,74	8,84	6,61	6,66
Media*	62,00	62,30	8,75	8,85	6,50	6,70
Mercator Turist	61,70	62,50	8,72	8,86	6,50	6,80
						
Otok Bled	61,62	62,17	8,67	8,77	6,62	6,83
						
Panna	61,90	62,30	8,70	8,88	6,60	6,80
Petrol	61,90	62,20	8,75	8,85	6,50	6,75
Pigat Nova Gorica*	61,80	62,40	8,75	8,82	6,60	6,68
Poštna banka Slovenije	61,40	62,50	8,50	8,84	6,00	6,67
Probanka d.d. Maribor	61,40	62,75	8,68	8,86	6,50	6,85
Publikum Ljubljana	61,90	62,09	8,72	8,85	6,60	6,79
Publikum Celje	61,95	62,24	8,77	8,84	6,68	6,79
Publikum Dobova	61,95	62,45	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Kostanjevica	61,95	62,45	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Krško	61,95	62,45	8,52	8,87	6,35	6,85
Publikum Maribor	62,03	62,25	8,78	8,82	6,28	6,69
Publikum Metlika	62,00	62,50	8,70	8,85	6,30	6,70
Publikum Mozirje	61,60	62,35	8,70	8,84	6,30	6,80
Publikum Novo Mesto	61,90	62,70	8,70	8,90	6,45	6,75
Publikum Piran	61,80	62,30	8,64	8,78	6,42	6,70
Publikum Ptuj	61,80	62,50	8,73	8,82	6,30	6,70
Publikum Sevnica	62,00	62,70	8,65	8,85	6,45	6,79
Publikum Šentilj	62,03	62,29	8,78	8,82	6,28	6,69
Publikum Šentjur pri Celju	62,00	62,30	8,77	8,85	6,40	6,68
Publikum Trebnje	62,00	62,60	8,69	8,84	6,40	6,75
Publikum Zagorje	61,95	62,34	8,77	8,87	6,60	6,79
Publikum Žalec	61,95	62,24	8,71	8,82	6,55	6,78
						
Roja	61,80	62,50	8,78	8,87	6,60	6,75
					.	
SIT - ON Ljubljana*	61,50	62,50	8,70'	8,90	6,40	6,70
SKB banka d.d. Ljubljana**	62,15	62,19	8,83	8,83	6,56	6,70
Slovenijaturist Jesenice	61,90	62,65	8,70	8,82	6,50	6,73
Slovenijaturlst Ljubljana	61,95	62,20	8,75	8,85	6,60	6,75
Slovenijaturist žel. postaja Lj.* Slovenijaturist žel. postaja Mb. Slovenska investicijska banka*	61,20 61,70 61,95	62,20 62,80 62,40	8,75 8,75 8,70	8,83 8,82 8,83	6,60 6,20 6,35	6,75 6,80 6,80
Slovenska hran. in pos. Kranj	61,90	62,30	8,73	8,84	6,40	6,80
Sonce	62,80	62,40	8,72	8,88	6,54	6,78
SZKB d.d. Ljubljana	61,80	62,55	8,73	8,88	6,50	6,80
						
Tartarus Postojna	61,65	62,49	8,64	8,78	6,50	6,68
Tentours Domžale	61,90	62,25	8,65	8,85	6,40	6,80
Tori*	62,00	62,40	8,75	8,88	6,62	6,90
Tourist Service	62,00	62,25	8,70	8,90	6,50	6,75
Trias*	61,90	62,20	8,70	8,90	6,50	6,80
						
Uplmo	61,95	62,10	8,75	8,85	6,60	6,75
						
VVilfan	62,00	62,20	8,77	8,85	6,60	6,70
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: **
MENJALNICA II113 A
Pokrita tržnica Ljubljana
MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 28 z dne 10. februarja — Tečaji veljajo od 11.2. 1993 od 00.00 ure dalje						
				ZA DEVIZE		
država	t	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	67,7553	67,9592	68,1631
Avstrija	040	šiling	100	873,9681	876,5979	879,2277
Belgija	056	frank	100	297,5747	298,4701	299,3655
Kanada	124	dolar	1	79,8084	80,0485	80,2886
Danska	208	krona	100	1611,1711	1616,0192	1620,8673
Finska	246	marka	100	1697,2643	1702,3714	1707,4785
Francija	250	frank	100	1815,0273	1820,1888	1825,9503
Nemčija	280	marka	100	6149,5082	6168,0122	6186,5162
Grčija	300	drahma	100	—	46,1676	46,3061
Irska	372	funt	1	—	150,1294	150,5798
Italija	380	lira	100	6,6415	6,6615	6,6815
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	10,0000	—
Japonska	392	jen	100	83,6641	83,9158	84,1675
Nizozemska	528	gulden	100	5463,5385	5479,9784	5498,4103
Norveška	578	krona	100	1447,9017	1452,2585	1456,6153
Portugalska	620	escudo	100	67,8906	68,0949	68,2992
švedska	752	krona	100	1364,8833	1368,9903	1373,0973
Švica	756	frank	100	6664,2220	6684,2748	6704,3276
Velika Britanija	826	funt šterling	1	145,3128	145,7501	146,1874
ZDA	840	dolar	1	101,0856	101,3898	101,6940
Evropska Skupnost	955	ECU	1	119,7740	120,1344	120,4948
Španija	995	peseta	100	86,4621	86,7223	86,9825
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 11. FEBRUARJA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993:				1,000,000	606,885	612,654	1,219,538
32		121,3769%	122,5307% 121,9538%	100,000	60.688	61,265	121,954
Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992							
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
10. FEBRUAR 1993	vSLTza 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur*	TOT	9,70
Burin Center*	8,00	12,00
Fiba	8,50	12,50
Hida	7,00	10,00
Hipotekarna banka Koper	7,00	11,00
LB Banka Zasavje Trbovlje	8,00	14,00
MA - Vir	7,00	11,00
Slovenijaturist	7,00	10,00
Sonce	8,00	11,00
Tentours Domžale	7,00	12,00
Tori*		7,00	10,00
Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo:		**;
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
10. FEBRUAR 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1500,00	1545,00
nemška marka	913,00	932,00
francoski frank	268,50	277,00
holandski gulden	809,00	834,00
belgijski frank	44,00	45,40
funt šterling	2145,00	2215,00
irski šterling	‘2215,00	2285,00
danska krona	237,00	245,00
grška drahma	6,40	7,30
kanadski dolar	1180,00	1220,00
japonski jen	11,70	12,60
švicarski frank	985,00	1020,00
avstrijski šiling	129,50	133,50
norveška krona	214,00	221,00
švedska krona	202,00	209,00
portugalski escudo	9,50	10,75
španska pezeta	12,50	13,25
avstralski dolar	1000,00	1040,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	1,00	1,75
		
		
10. FEBRUAR 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	11,4000	11,9000
kanadski dolar	9,0000	9,4000
britanski funt	16,3500	17,1500
švicarski frank	745,0000	775,0000
belgijski frank	33,3000	34,6000
francoski frank	204,0000	212,0000
holandski gulden	612,5000	636,5000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,7380	0,7780
■ danska krona	179,0000	186,0000
norveška krona	161,5000	168,5000
švedska krona	151,5000	158,5000
finska marka	188,0000	198,0000
portugalski escudo	7,6500	8,0500
španska peseta	9,7000	10,2000
japonski jen	9,3500	9,7500
slovenski tolar	10,5000	11,7000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	pa za 1 enoto v	0,0850 alute.
		
10. FEBRUAR 1993	I	v LIRAH	1	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1500,00	1540,00
nemška marka	916,00	938,00
francoski frank	269,00	279,00
holandski gulden	810,00	830,00
belgijski frank	44,00	45,50
funt šterling	2150,00	2200,00
irski šterling	2215,00	2265,00
danska krona	238,00	248,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1185,00	1225,00
švicarski frank	990,00	1014,00
avstrijski šiling	129,50	133,50
slovenski tolar	14,80	15,30
	1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 11. februarja 1993 od 00.00 ure dalje				
1			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija Francija	šiling frank	100 100	888,2500 1844,6875	891,0924 1850,5905
Nemčija	marka	100	6250,0000	6270,0000
Italija	lira	100	6,7500	6,7716
V.Britanija	funt	1	147,6875	148,1601
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar i okvirni. Pri tečaje na	1 konkre trgu de	102,7375 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c	103,0663 mo odstopanje jogovor,
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	62,30	62,55
SKB Banka d.d.	DEM	62,45	62,65
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanje.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 11. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Credltanstalt - Nova banka	DEM	62,45	62,65
Bank Austria	DEM	62,40	62,60
UBK banka	DEM	62,38	62,58
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e.	62,40 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	62,60 agi srednjih i drugih vo-zmanjšano in prodajo oih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
10. FEBRUAR 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	BBBB	1522,750	-
ECU		1804,150	-
nemška marka	-	926,250	mmm
francoski frank	-	273,410	-
funt šterling	mm	2188,190	-
holandski gulden	-	822,890	-
belgijski frank		44,830	
španska pezeta	-	13,018	
danska krona	iti ri.-	242,530	-
irski šterling	-	2254,280	-
grška drahma	bbbi	6,933	mmm
portugalski escudo	-	10,220	~
kanadski dolar	-	1202,610	-
japonski jen	-	12,598	-
švicarski frank	mmm	1003,130	mmm
avstrijski šiling	-	131,650	-
norveška krona	mmm	218,250	
švedska krona	-	205,720	
finska marka		258,750	
avstralski dolar		1020,240	
1 (*) indikativne kotaciie zavoda Banca dTtalia			
			
10. FEBRUAR 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	■■■	1,643	BBBB
			
francoski frank	-•	29,515	■BBB
			
nizozemski gulden	-	88,845	-
			
belgijski frank	BBBB	4,839	-
			
španska peseta	■B	1,406	-
			
danska krona	BBBB	26,200	BBBB
			
kanadski dolar	bbbi	1,297	
			
japonski jen	■BBI	1,360	-
			
švicarski frank	BBB	108,370	-
			
avstrijski šiling	BBBB	14,212	-
			
italijanska lira	BBBI	1,080	-
			
švedska krona	BBBB	22,195	-
1 1			
			
10. FEBRUAR 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	11,00	12,50
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	11,00	12,50
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	11,00	11,80
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,80	15,30
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
1 1			
					
5. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6449,4067	6449,9985	6488,8194
Francija	frank	100	13421,5876	13381,3228	13461,8524
Nemčija	marka	100	45479,2500	45432,8123	45615,6878
Italija	lira	100	48,7725	48,6262	48,9188
Švica	frank	100	49835,5222	48888,4156	49182,6288
ZDA	dolar	1	750,0000	747,7500	752,2500
V.Britanija	funt	1	1076,2476	1073,0189	1079,4763
| Opomba: povzeto po Reuterju.					
					
| 11. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE	|		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	.' 9206,3997	9252,6630	9298,9263
Kanada	dolar	1	846,6027	850,8570	855,1113
Francija	frank	100	19134,3873	19230,5400	19326,6927
Nemčija	marka	100	64774,5000	65100,0000	65425,5000
Italija	lira	100	69,9888	70,3406	70,6923
Japonska	jen	100	874,7796	879,1755	883,5714
Švica	frank	100	69833,3885	70184,3100	70535,2316
Velika Britanija	funt	1	1529,3259	1537,0110	1544,6961
Slovenija	tolar	100	1010,0000	1030,0000	1100,0000
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar iračun carir	1 "i in staregc	1073,4480 i deviznega varče	1078,8372 ivanja.	1084,2314
					
| 15. DECEMBER 1992			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10727,05	10759,33	10791,60
Kanada	dolar	1	915,53	918,28	921,04
Francija	frank	100	22165,44	22252,20	22318,95
Nemčija	marka	100	75473,52	75700,63	75927,73
Italija	lira	100	85,96	86,22	86,47
Švica	frank	100	84303,84	84557,52	84811,19
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	115,00	—
R. Slovenija	tolar	100	HM	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1177,38	1180,92	1184,47
SVET
12
Četrtek, 11. februarja 1993

NOVICE
BRUSELJ / NOVA VLOGA SEVERNOATLANTSKE ZVEZE
VIETNAM / ODPIRANJE V SVET
Izraelski veleposlanik pri Kučanu in Peterletu
LJUBLJANA - Izraelski veleposlanik na Dunaju Peter Aran je v sredo slovenskemu predsedniku Milanu KuCanu predal akreditivna pisma. Aran se je z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom pogovarjal o tesnejšem gospodarskem, političnem in kulturnem sodelovanju med državama. Sogovornika sta za zavzela za ukinitev vizumov za vse državljane, kar bi Se izboljšalo odnose med Slovenijo in Izraelom. Izraelski veleposlanik peter Arana se bo v prihodnjih dneh pogovarjal tudi s predstavniki slovenske vlade.
Povvell ni v sporu s Clintonom
VVASHINGTON - Poveljnik ameriških oboroženih sil general Colin Povvell je dejal, da bo v prihodnjih mesecih odšel v pokoj, vendar je zanikal, da je njegova odločitev povezana z zmanjšanjem izdatkov za ameriško vojko, ki jo je napovedal predsednik Bill Clinton. Povvell je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo ABC dejal, da njegov umik ni sposledica spora s komer koli, ampak da ne bo mogel zagovarjati izdatke za vojsko, ki so že tako preveliki. (Reuter)
Sestanek Jelcin - Hasbulatov
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se bo v četrtek na posebnem sestanku sooočil s svojim glavnim nasprotnikom predsednikom parlamenta Kušlanom Hasbulatovim. Spor med izvršno in zakonodajno oblastjo je namreč že začel zavirati gospodarske reforme v Rusiji. Jelcin in Hasbulatov se bosta pogovarjala tudi o referendumu, na katerm naj bi se ljudje odločali, kdo naj ima več prostojnosti predsednik ali konzervativni parlament. (Reuter)
Ameriški vojaki kmalu na Balkanu?
Nato bo prvič v zgodovini deloval zunaj meja članic
Nicholas Doughtv / Reuter
BRUSELJ - Potem ko so ZDA napovedale, da bi lahko v okviru mirovne operacije Združenih narodov poslale svoje enote v BiH, bo zveza Nato prvič v svoji zgodovini lahko odigrala vlogo mirovnih sil zunaj meja držav članic zveze.
Severnoatlantska zveza, ki šteje 16 držav članic, je bila ustanovljena leta 1949 z namenom, da pred morebitno agresijo
zavaruje le svoje članice. »Veliko možnosti je, da bomo začeli z načrtovanjem vojaške operacije, če bodo zadevo odobrili Združeni narodi, kar bi bil izjemen precedens za Nato,« je povedal neki diplomat severnoatlantske zveze. Temelj za takšno akcijo pa bo načrt ZDA, ki naj bi ga nova Clintonova
administracija sporočila še ta teden.V ZDA pravijo, da so pripravljeni v BiH poslati kopensko vojsko, če bodo Srbi, Hrvati in Muslimani sklenili premirje. Na sedežu Nata v Bruslju pa menijo, da ni mogoče govoriti o mirovni vlogi Nata, dokler ZDA ne bodo poslale svojih enot, saj ima Evropa
svoje enote v nekdanji Jugoslaviji že nameščene. »-Ker mirovne sile Združenih narodov svojo nalogo opravljajo na več koncih sveta, bi bila pomoč Nata zelo dobrodošla, saj ima odlično poveljniško mrežo, dobre komunikacijske zveze, transportna sredstva in logistiko,« pravijo v New Yorku. Predstavnik ZN, zadolžen za mirovne operacije, Marrack Goulding je že v ponedeljek dejal, da bi Nato lahko pomagal pri uresničevanju mirovnega načrta za BiH, ki bi ga sprejeli Združeni narodi. Vse sprte strani in predsedujoča konferenci o nekdanji Jugoslaviji Vanče in Owen čakajo na mirovno pobudo ZDA. Owen, ki je že dalj časa pozival ZDA, naj se vključijo v reševanje krize na Balkanu, ocenjuje, da bi bilo za uresničitev mirovnega načrta potrebnih do 25 tisoč vojakov. Zdaj je v BiH 7500 vojakov ZN. Nato sicer že ima načrte za izvajanje nadzora morebitne prepovedi poletov nad BiH, v Jadranskem morju pa ima tudi svoje ladje, ki nadzorujejo spoštovanje embarga proti ZRJ. Ce bodo vsi podprli mirovni načrt in če bodo ZN od Nata zahtevali, da ga uresniči, se bodo o tem morale posvetovati še vse članice. Diplomati pravijo, da vsem članicam pri tem ne bo treba sodelovati.
Letalonosilka Clemenceau v Trstu (Foto: Nino Mihalek)
Mifterrand prvič obiskal Hanoi
Tudi ameriška podjetja bi želela diplomatsko otoplitev ZDA z Vietnamom
HANOI - Francoski predsednik Frangois Mit-terrand je včeraj drugi dan svojega uradnega obiska v Vietnamu predlagal ameriškemu predsedniku Billu Clintonu, naj preklice »anahronistični« ameriški gospodarski embargo proti Vietnamu.
Na tiskovni konferenci je namreč na vprašanje nekega novinarja, kakšne »nasvete« bi dal novemu ameriškemu predsedniku, pomenljivo poudaril: »Zakaj uporabljati množino? Dal bi mu samo en nasvet: 'Prekličite embargo! ’« Resnici na ljubo je preklic tega embarga, ki ga ZDA izvajajo vse od leta 1964, le še vprašanje časa. Številna ameriška podjetja so namreč že začela pritiskati na novo vvashingtonsko administracijo. Med zadnjimi je tudi Boeing, ki bi rad Hanoju prodal svoja potniška letala. Pred njim so stopile v stik s Hanojem družbe Crysler, IBM, Kodak, Marriot in Coca-Cola.
Mitterrand, ki je prvi zahodni predsednik na uradnem obisku v Vietnamu po koncu vietam-ske vojne, se je sestal s predsednikom Duc Ha-nom in prvim ministrom Do Muoiem. S tem Francija v bistvu vzpostavlja tesnejše stike s svojo nekdanjo kolonijo in skuša zaceliti rane protikolonia-
lističnega boja. Prav včeraj je francoski predsednik Mitterrand obiskal tudi Dien Bien Phu, kjer so leta 1954 vietnamske sile pod poveljstvom legendarnega generala Vo Nguyena Giapa porazile francosko vojsko. Bitka pri Dien Bien Phuju je napravila konec francoskemu kolonializmu na indokitajskem polotoku.
Danes bo Mitterrand odpotoval v Kambodžo,

gg
Francoski predsednik pred templjem Van Mien (Foto: AP)
kjer se bo sestal s princem Sihanukom. Francoska diplomacija upa, da bo lahko pozitivno vplivala na mirovni proces, ki je zastal zaradi nasprotovanja Rdečih Kmerov majskim političnim volitvam. Prav včeraj je skupina oboroženih uniformirancev napadla mesto Siem Reap, ki leži nedaleč od arheološkega Ang-kor VVata, ki ga bo Mitter-rad obiskal v petek, (voc)
EVROPSKA SKUPNOST / ZDA
Kako preprečiti trgovinsko vojno
Pogajalec Evropske skupnosti sir Leon Brittan skuša omehčati ZDA
Stephen Nisbet, Reuter
BRUSELJ - Evropski trgovinski komisar sir Leon Brittan se bo v četrtek sestal s predstavniki Clintonove administracije, da bi preprečil prekomorsko trgovinsko vojno.
Po tednih ameriških zahtev in groženj s povračilnimi ukrepi ES bo Brittan skušal ugotoviti, ali si ameriška administracija zgolj prizadeva utrditi svoje pogajalske položaje ali pa pluje v bolj protekcionistične vode.
Brittan, ki je bil minister v nekdanji konservativni vladi Margaret Teatcher, namerava opozoriti na nevarnosti za splošno blaginjo, če bodo trgovinski velikani na naraščajočo brezposelnost odgovorili z uvoznimi zaporami. Spore je zasenčil predvsem strah, da se utegne splošni sporazum o carini in trgovini znotraj pogajanj urugvajskega pogajalskega kroga o liberalizaciji svetovne trgovine razbliniti, če ne bo dobil močne Clintonove podpore.
Brittan bo skušal spodbuditi ameriško administracijo, naj si podaljša svoja pooblastila (ameriški mandat se sicer izteče 2. marca), ki bi ji dovoljevala, da celoten paket sporazumov GATT spravi pred kongres, ne da bi pri tem tvegala, da tam propadejo.
Ameriške napovedi o uvozu jekla so izzvale vrsto protestov ko-
misije ES za trgovino, ki si je za to pridobila tudi soglasje ministrov za trgovino.
Ti so Brittana pooblastili, naj se za vsako ceno vzdrži načrtovanja maščevalnih ukrepov, ki bi utegnili sprožiti trgovinsko vojno. Brittan se je tako znašel »v popolni negotovosti« zaradi začasnih protidumpinških carinskih stopenj, ki jih zahtevajo za jeklo predstavniki sedmih članic ES.Carinske stopnje, ki se nanašajo še na 12 drugih držav, ki niso članice ES, so posledica uvedbe pod Bushovo administracijo, pri čemer je Brittan izjavil, da bi bil razvoj v tej smeri »še posebej slab in neprimeren«.
Ameriška administracija grozi, da bo 22. marca prekinila celo vrsto pogodb, v ES pa se je oglasil alarm zlasti zato, ker bi Clinton utegnil zavzeti še trdnejše stališče v zvezi s trgovino kot njegov republikanski predhodnik. Američani se ob svoji grožnji sklicujejo na oblikovanje enotnega tržišča Evropske skupnosti 1. januarja.
Brittan pa ugovarja, da gre predvsem za povečano konkurenčnost, ki so jo prej omejevali ukrepi posameznih držav.
ZDA je pri tem vendarle naredila izjemo, saj ponudbe evropskih tovarn približno za tri odstotke presegajo ponudbe drugih.
POSEBNI INTERVJU ZA REPUBLIKO
Hanna Suchocka, prva ministrica Poljske
»Kljub vsem težavam sem optimistka«
Jelka Kušar
Poljska je sredi hude vladne krize. Vlada je v sredo poskušala na vse načine prepričati parlament, naj sprejme predlagani proračun za leto 1993, če ne, bo odstopila. Vladni koalicijski partnerji nimajo dovolj velike večine v parlamentu, da bi ob nasprotovanju poslancev Solidarnosti ih samega predsednika Lecha VValese sprejeli proračun, kakršnega narekuje Mednarodni denarni sklad. Poljaki bi morali po nareku mednarodnih finančnih ustanov trdno zategniti pasove in korenito zmanjšati državno porabo za zdravstvo, socialo in pokojninske sklade. Poljaki že zdaj težko prenašajo zdravljenje svojega gospodarstva z ostrimi omejevalnimi ukrepi. Toda samo, če bodo z njimi nadaljevali in jih še poostrili, bo Poljska dobila obljubljena posojila Mednarodnega denarnega sklada v višini 700 milijonov dolarjev in ohranila podporo mednarodnih finančnih ustanov. Sodelavka Republike Jelka Kušar se je s poljsko ministrsko predsednico pogovarjala pred izbruhom sedanjih vladnih težav. Doktorica ustavnega prava Hanna Suchocka, ki je pred vodenjem vlade objavila nekaj študij o pravnih vidikih organizacije države in človekovih pravicah, je bila po letu 1980 svetovalka gibanja Solidarnost, julija 1991 pa so jo izvolili za predsednico vlade.
Ko mediji poročajo o Poljski, govorijo predvsem o težavah, vi pa ste danes govorili o dogajanju v svoji državi, kakor da vse poteka z lahkoto. Sicer ste omenili, da so bile potrebne reforme, radikalna terapija, vendar da ste že dosegli gospodarsko rast.
Ni šlo lahko, a sedem mesecev oziroma leto dni dokazuje, da smo dosegli rast, in številke to potrjujejo.
Niste imeli nasprotnikov?
Nasprotniki posežejo po vsaki možni argumentaciji, sicer pa smo sami vedeli, da je pri taki reformi treba plačati stroške. Zastavlja se vprašanje, kako bi se jim izognili. Včasih so jih
Ministrska predsednica Poljske
hoteli za vsako ceno odpraviti, vendar je ob tem prišlo do še večjih konfliktov.
Med najbolj glasnimi so vedno rudarji.
A tako je povsod, ne samo na Poljskem.
Da, vendar jih je pri vas več.
To je res. Vendar smo dosegli kompromis. V vseh rudnikih so štrajka-li in grozilo je, da bo šlo zares, vendar smo zadevo le uredili. Želela bi dodati, da je reševanje rudarskih problemov v zahodnih državah stalo visoke vsote denarja. Mi ga nimamo, zato moramo poiskati drugačne izhode.
Kako pa poteka privatizacija? Medtem ko so v drugih vzhodnih državah na vrsti najprej manjša podjetja, privatizirate pri vas tudi velika.
Za privatizacijo so potrebne procedure. Vsaka država izbere svojo pot, mi smo se pač odločili za svojo pot. Na Poljskem so bila majhna podjetja že od nekdaj zasebna, tako da smo se tudi razlikovali od drugih dežel. A če smo hoteli v tej smeri nadaljevati, smo morali privatizirati tudi večja podjetja.
Tuji kapital sme priti v državo?
Seveda sme in tudi prihaja. Lani so tujci vložili pri nas štiri milijone dolarjev.
Ali so Poljaki ob vsem, kar so doživeli, optimističen narod?
Gotovo, Poljaki so optimističen narod.
LIZBONA - Omejen vpis v visoke šole, vse manj možnosti za zaposlitev in potreba, da tudi ženska prispeva k družinskemu proračunu, vse to so razlogi, da je »šibkejši spol« podrl še zadnji latinski okop Portugalcev - oborožene sile. S slovesno prisego prvih častnic se je 9. februarja iztekel cikel, ki se je začel leta 1991, ko so prag vojaških šol prestopila prva dekleta z dokončano srednjo šolo.
Ni dvoma, da je tudi skrajšanje vojaškega roka na vsega štiri mesece pripisati temu, da so se vrata vojaških šol in vojašnic odprla za ženske. S poveljstev vseh treh rodov portugalske vojske je slišati, da je vži-vljanje žensk v vojaško okolje gladko, brez nepričakovanih zapletov. Kaže, da so poveljstva dobro preučila in pretresla vse morebitne težave, ko so načrtovala prvo fazo tega prilagajanja.
Proces vključevanja žensk v vojaško okolje je preučevala skupina povabljenih psihologov. Spregledali niso prav nič: med šolanjem poveljniškega kadra recimo ni dovoljeno nositi uhanov, ogrlic, zapestnic in čevljev z visoko peto. Prve analize so pokazale, da se je po prihodu žensk v vojašnice opazno zmanjšalo število disciplinskih prekrškov moških, precej »čistejši« je tudi njihov jezik, ki je bil prej posejan s psovkami; na-
PORTUGALSKA
Namesto kuhalnice avtomatska puška G-3
Dragiša Popovič Baldani / Lizbona
sploh se je akademska raven v vseh vojaških šolah vidno povečala.
Po vključitvi »šibkejšega spola« v pehotne in letalske vrste zdaj tudi mornarica ni več izjema. Izmed 747 deklet, ki bodo častniško kariero začela kot inštruktorice svojih naslednic, jih je 480 v pehotnih enotah, 267 pa v letalskih častniških šolah. Da bi bila podoba deklet, ki so kuhalnico zamenjale z avtomatom G-3, popolnejša, povejmo še to, da jih ima 88 častniški čin, 136 pod-poročniškega in 523 za-stavniskega.
Pretiravanje gor ali dol, uradni podatki iz Lizbone povedo, da je
»šibkejši spol« v slabih dveh letih, kolikor obiskuje vojaške šole oziroma dela v vojašnicah, pokazal več uspeha kot moški! Na začetku ni manjkalo značilnih reakcij, omalovažujočih komentarjev in vsakršnih ugibanj, zdaj pa ocene v skoraj vseh predmetih govorijo v prid kadetk. Na seznamih najboljših gojencev jih najdemo na vrhu.
Čeprav še ni preteklo veliko časa, odkar se vojaški krogi privajajo na vključitev žensk v vrste oboroženih sil, se je življenje v vojašnicah po prvih uradnih ocenah odgovornih bistveno spremenilo. Za zdaj predvsem ni nobenega
dvoma, da v šolanju vojaških kadrov med spoloma ni več nikakršnih opaznih razlik. Kljub skeptičnim komentarjem na straneh portugalskih konservativnih dnevnikov je prvo obdobje odprtih vrat vojašnic za »šibkejši spol« dalo več kot dobre rezultate.
Zdaj so reakcije presenetljive zato, ker so prav vse pohvalne, in to toliko bolj, ker se je v praksi pokazalo, da se fantje in dekleta, ki so se odločili za študij v vojaških šolah, odlično ujemajo in da med njimi nihče ne dela nobenih razlik. Tudi Portugalci so torej pozabili na staro pravilo, da je ženska dobra samo za družino in kuhinjo. V vrstah vseh treh rodov vojske je zdaj najti tudi Zenske z raznimi čini in solidnim vojaškim znanjem.
Lahko tudi drugače (Foto: Arhiv)
SVET
Četrtek, 11. februarja 1993
N E MCI J A / POPUSTLJIVA BALKANSKA POLITIKA
Zakaj se Nemčija boji odločne mednarodne akcije v Bosni
Po odhodu zunanjega ministra Genscherja se Bonn na Balkanu umika v ozadje
KOLN - V torek bi moral priti v Bonn bosanski predsednik Alija Izetbe-govič. Dan prej je obisk odpovedal, Ceš da za njegovo varnost pri poletu v Nemčijo ni zadosti poskrbljeno in da BiH pretresajo notranjepolitični politični problemi. IzetbegoviC se je verjetno še v pravem trenutku zavedal, da bi v Bonnu naletel na gluha ušesa. Glavni cilj njegovega obiska bi seveda bil Nemce prositi za orožje. Čeprav je nemški kancler Kohl že večkrat predlagal, da bi morali Muslimanom dati vsaj možnost samoobrambe, če jim že drugače ni mogoCe pomagati, pa njegove besede v mednarodnih krogih niso naletele na večji odziv. To bi namreč pomenilo, da bi morah razveljaviti embargo na uvoz orožja za BiH, pomenilo pa bi tudi, da bi se v zvezi z reševanjem jugoslovanske vojne za vse večne Čase poslovili od pogajalske mize. Takšnega mnenja sta tudi pogajalca ZN in evropske skupnosti Cyrus Vanče in David Owen. V tej zvezi je v ospredje stopila Rusija, za katero se mnogi bojijo, da se bo kot tradicionalni zaveznik postavila na stran Srbije.
Nemčija je bila država, ki je najbolj priganjala k priznanju Slovenije in Hrvaške in to tudi dosegla. Hotela je namreC preprečiti hujši izbruh vojne na
Marta Kos/ Koln
tleh teh dveh nekdanjih juglovanskih republik. Tudi ob njenem priznanju BiH je bila v ozadju ta ideja. Vojne kljub temu niso mogli preprečiti; še veC, niti s pomočjo drugih partnerjev v ES niso znali poiskati ustrezne rešitve. Na zunanje ministrstvo v Bonnu pride vsak dan deset in veC klicev, zakaj Nemčija vendarle ne ukrepa, da bi se prelivanje krvi na tleh nekdanje Jugoslavije končalo.
Kaj lahko Nemci v tem
položaju potemtakem storijo? Čakajo na odločitev VS ZN in ob morebitnem vojaškem posegu zavezniških sil stojijo ob strani, ker jim ustava ne dovoljuje, da bi se udeležili vojaških akcij zunaj območij zveze Nato? Pred vsem svetom bi se osramotili, ce bi do tega dejansko prišlo, in upravičeni bi bili vsi dosedanji očitki, da se izogiba mednarodni odgovornosti. Ce Nemčija želi biti enakopravna Članica medna-
rodne skupnosti, bo morala sodelovati, Čeprav se zaradi zgodovinskih razlogov nekaterim zdi nemogoče, da bi »nemški vojaki vkorakali tja, kjer so bili v drugi svetovni vojni okupatorji«.
Ker se morda boji, da bi do tega dejansko prišlo, Nemčija tako vneto vztraja pri mirovnem načrtu, ki sta ga za nekdanjo Jugoslavijo izdelala Vanče in Owen. Kancler Kohl je konec prejšnjega tedna v Miinchnu to še
izrecno poudaril.
In kaj bi potem v Bonnu iskal Alija IzetbegoviC, ki ta načrt dosledno zavrača?! Bosanski predsednik se še predobro zaveda, da razdelitev njegove države na deset provinc še ne bi pomenila dokončnega miru na Balkanu. Predobro se zaveda, da kljuC za rešitev jugoslovanske državljanske vojne leži v Beogradu in da pogajanja o miru na Balkanu ne bodo uspešna, dokler svojega soglasja ne bodo
Pod Genscherjem so bila nemška stališča drugačna (Foto: Jože Suhadolnik / TRIO)
izrekli tako Beograd kot Srbi v Bosni in Hercegovini. V tej točki lahko pritrdimo nemški politiki, ki si na vse kriplje prizadeva, da se vojna ne bi razširila tudi na Kosovo in Makedonijo. Predsednik zunanjepolitičnega odbora nemškega parlamenta Hans Stercken je šel celo tako daleC, da je konec prejšnjega meseca, ko je bil na obisku v Atenah, v pogovorih z grškim vladnim šefom Konstantinom Micotakisom njegovo politiko do Srbije izrecno pohvalil. Kaj se skriva za tem, smo se spraševali novinarji, ki od Ster-ckena takšnega preobrata vsekakor nismo pričakovali. Njegov namen je danes jasen: Grčija je praktično edina, ki lahko prepreči, da se v reševanje makedonskega vprašanja ne bo vpletla tudi Srbija. Grki so tudi edini, ki lahko dajo povod, da bo mednarodna skupnost Makedonijo priznala.
Prestavitev mirovnih pogajanj o Jugoslaviji iz Ženeve v New York jasno kaže, da Evropejci v Evropski skupnosti niso bili sposobni najti rešitve za jugoslovanski mir. Vsi upi so zato zdaj uprti v ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je že obljubil, da bo izdelal takšen mirovni načrt, ki bo bolj ustrezal Muslimanom in ga bodo hkrati sprejele vse sprte strani.
Tuji
vojaki
na
Balkanu
LIZBONA - VeC tisoC Britancev, večinoma nekdanjih vojakov, sodeluje v oboroženih spopadih na tleh nekdanje Jugoslavije. To trdi portugalska tiskovna agencija, britansko zunanje ministrstvo pa njenih trditev ni zanikalo. Britanski plaCanci naj bi na bojiščih nekdanje jugoslavije delovali kar pri vseh treh sovražnikih, Srbih, Hrvatih in Muslimanih, kar pomeni, da morda kdaj streljajo tudi drug na drugega. Pri vsem tem niso visoke niti njihove plače, čeprav so plačani v devizah.
Pred nedavnim sta dva Britanca na balkanskih bojiščih izgubila življenje. Poleg Teda Skinne-rja in Dereka Arnolda pa naj bi umrli še trije; Ce se bodo bbji še nadaljevali, pričakujejo v britanskem zunanjem ministrstvu še veC krst z balkanskih bojišč. Med britanskimi plaCanci je najveC vojakov, ki so se izurili v bojih v Severni Irski. Zato so med sprtimi stranmi na ozemlju nekdanje Jugoslavije veliko bolj cenjeni kot na boj pripravljeni prišleki iz drugih držav. (D. P. B.)
NOVICE
Rugova za prihod mirovnih sil ZN na Kosovo
PRIŠTINA - Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je v pogovom z britanskimi poslanci zahteval takojšnjo napotitev mirovnih sil ZN na Kosovo, da bi preprečile morebiten izbruh spopadov v tej pokrajini. Kosovski Albanci se zavezmajo, da bi krizo v tej pokrajini, ki traja že 12 let, zaceli reševati v Varnostnem svetu Združenih narodov. (STA)
Protestni shod zaradi lakote
SARAJEVO - V Bosni in Hercegovini se nadaljujejo spopadi. Najhuje je bilo na območju GradaCca in Brčkega in na območju Srebrenice in Zvomika, kjer so Srbi okrepiti napade. V Sarajevu je bilo razmeroma mirno, le na območju Starega grada je bilo slišati občasno streljanje.
V mednarodnem tiskovnem središču v Sarajevu pa so prebivalci vzhodne Bosne organizirali protest, na katerem so opozoriti, da vse več ljudi umira od mraza in lakote. Na shod so povabiti predsednika Alija Izetbegoviča, predstavnike Visokega komisariata ZN za begunce in poveljnika mirovnih sil generala Philtipa Morillona, ki pa se povabilu ni odzval. V Srebrenici in Žepi naj bi od lakote in mraza umrlo že več kot 3.000 ljudi, med katejimi je najveC starcev in otrok. (STA)
Nemčija bo obnovila človekoljubne polete v BiH
BONN - Nemčija bo v kratkem obnovila človekoljubne polete v Sarajevo in druga mesta v Bosni in Hercegovini, potem ko jih je v soboto ustavila, ker so Srbi v bližini Karlovca streljati na nemško letalo. Odslej bodo letala proti Sarajevu vzletala z italijanskega letališča na jadranski obali, so sporočiti v nemškem obrambnem ministrstvu. Letala s pomočjo v hrani, obleki in zdravilih bodo proti Sarajevu poletela tudi iz Splita in iz ameriških oporišč v Nemčiji. (Reuter)
_________HRVAŠKA / PREIMENOVANJE ULIC__
Ustaši in NDH v novi Tudmanovi preobleki
Predsednik se v tujini predstavlja kot demokrat doma pa...
Gojko Marinkovič / Zagreb
ZAGREB - Namen zagrebške mestne skupščine, da Trg maršala Tita preimenuje v Trg Mileta Budaka, vendarle ni uresničen. Nekdanjemu »doglavniku« NDH so dodelili prejšnjo Ulico Dura Salaja, v kateri domuje vrsta zagrebških fakultet. Pravijo, da se tako tudi spodobi za pisca, Cigar dela je treba vrniti v učbenike in uCne programe. To je sicer vse lepo in prav, kajti Budak je bil res pisec, a bil je tudi boter zakonskega določila o zaščiti narodne in arijske kulture hrvatskega ljudstva, ki ga je kot minister »bogoštovanja« in šolstva 4. junija 1941 izdal in podpisal skupaj s »pogla-vnikom« dr. Antejem Pa-
veličem. V tem določilu piše dobesedno tole: »Ljudje židovske rase ne smejo v nobeni obliki sodelovanja vplivati na razvoj narodne in arijske kulture in zato jim je prepovedano vsako sodelovanje v delu, organizacijah in ustanovah društvenega, mladinskega, športnega in kulturnega življenja nasploh, predvsem pa v književnosti, novinarstvu, likovni in glasbeni umetnosti, urbanizmu, gledališču in filmu.«
To je le eden izmed mnogih podobnih dokumentov, katerih avtor je Mile Budak, človek, o ka-
terem ni niti najmanjšega dvoma, da je bil vojni zločinec. Takšnega primera tovrstne rehabilitacije, podkrepljene s tem, da je ulica z njegovim imenom sredi visokošolskih ustanov, svet ne pozna. Ne bi bilo presenetljivo, Ce bi nekega dne -in to se utegne kaj kmalu zgoditi - slišali zahtevo po ulici poglavnika Anteja Paveliča.
Vse to počenjajo pod krinko sprave Hrvatov, vendar ni moC spregledati, da gre v resnici za očitno rehabilitacijo Neodvisne države Hrvatske, medtem ko po drugi strani satanizirajo vse, kar
	m« i	f l	
pjgtfo		te-MMŠSO
	B £ gL1<š£h1	
mH(|P j|jFQ		
Glavni trg v Zagrebu (Foto: Arhiv)
ima antifašistični in partizanski predznak. Po vsej Hrvaški uničujejo spomenike iz NOB, ne da bi kdorkoli glasno ugovarjal. Pred nekaj dnevi so predsedniku Hrvaškega društva novinarjev Anteju GavranoviCu namignili, naj bi s poslopja Novinarskega doma dal sneti spominsko plošCo iz leta 1966, na kateri so napisana imena »elanov partijske tehnike, novinarjev in grafikov«, ki so padli v drugi svetovni vojni. Diskretno sporočilo se je glasilo: Bolje bo, da to sami storite, kot pa da vam kdo podtakne bombo.
To je le eden izmed značilnih primerov, so pa tudi takšni, ki so veliko hujši. Uniforme hrvaške vojske po barvi kričeče spominjajo na ustaške, vsa vojaška terminologija je povzeta po tisti iz Časov NDH, predsednik Tudman, ki tujini rad kaže demokratičen obraz, pa je nedolgo tega predlagal, da se nova hrvaška valuta ne bi imenovala »krona«, kot je sprejel tudi sabor, temveč »kuna«. Omeniti velja še poskuse oživljanja ustaške-ga jezika in celo osnov nekdanjega pravopisa. Mnogi izobraženi Hrvati se med gledanjem televizije, poslušanjem radia ati branjem nekaterih Časnikov sprašujejo, ali res ne znajo veC materinščine.
Kje je tu sprava Hrvatov in kaj o tem pravijo Srbi, ko po »krugovalu« in »dalekovidnici« zvejo, da se bo njihov denar imenoval kuna? Sicer pa Srbov na Hrvaškem tako ati tako ni treba nic spraševati...
ISTRA / TE2AVE ITALIJANSKE MANJŠINE
Večinskega naroda ne zanima manjšinsko šolstvo
Učitelji italijanske manjšine v Istri dobivajo sramotno nizke plače in delajo v nemogočih razmerah
BUJE - Profesor Mario Stepcich, pedagoški svetnik italijanskih šol v Istri in na Reki, je poslal dramatičen apel. Sole narodnostnih manjšin na tem področju, počasi odmirajo. Gre za počasno, a neodložljivo agonijo. Poglaviten razlog zanjo je vse slabši gmotni položaj predavateljev, ki so prišli skoraj na beraško palico! Poleg skrajno bednih osebnih prejemkov učiteljev, italijanske šole umirajo tudi zaradi neustreznih prostorov, pomanjkanja učbenikov, najosnovnejših pedagoških pomagal, nezaupanja vladajoče stranke do manjšine itn.
Umirajo, skratka, zaradi popolne ravnodušnosti odgovorne ustanove večinskega naroda.
Trenutne plače profesorjev srednjih šol z 20 leti delovne dobe zdaj znašajo komaj 60 do 70.000 hrvaških dinarjev. Se pravi, približno 100.000 italijanskih tir. Prejemki njihovih kolegov v Italiji so 15- do 20-krat višji. Pedagogi v italijanskih šolah zato letos niso hoteti potovati v Trst, saj
bi biti tam pravi berači. Njihova mesečna plaCa ne bi v tem italijanskem mestu zadoščala niti za žepnino. Hkrati pa je profesorje italijanske narodnosti najbolj razburila novica, ki v teh dneh kroži po Istri, da posamezni direktorji delovnih organizacij, državnih in tudi šolskih ustanov, ki jih je v zadnjem Času nastavila vladajoča stranka, zaslužijo na mesec tudi po nekaj milijonov hrvaških dinarjev!
Veliko število predavateljev italijanske narodnosti v Istri in na Reki pa se prav tako jezi na prazne obljube iz Italije. Primer iz Buj je pravzaprav zelo značilen. Lansko jesen, na začetku šolskega leta, je večina predavateljev italijanske srednje poklicne šole iz Buj nenadoma odšla iz te ustanove zaradi bednih plač. Po velikih peripetijah se je komisiji za šolstvo italijanske unije komaj posrečilo organizirati šolski pouk tako, da je angažirala zvečine nekaj mladih, pa tudi neizkušenih predavateljev. Takrat je italijanska unija dobila zagotovila iz Italije,
da se tako drastičen primer ne bo ponovil in da bo v okviru finančne pomoCi, ki jo italijanska vlada zagotavlja vsako leto pripadnikom italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, poslala poseben denarni dodatek za pedagoge italijanske narodnosti iz Hrvaške, ki naj bi letno znašal nekaj sto tisoč tir. Vendar doslej iz Italije ni prišla niti lira. V tako dramatičnem položaju lahko ustanove manjšinske narodnosti ugotavljajo le vse bolj množični beg večinoma mladih pedagogov italijanske narodnosti iz Istre in Reke, ki gredo s trebuhom za kruhom v Italijo.
V zadnjem Času je z namenom, da bi v prihodnje vendarle nekako zagotoviti pouk v šolah italijanske narodnosti, po vsej Istri in na Reki prišlo do zares Čudnega predloga. V tiste šole italijanske manjšine, kjer bi utegnilo priti do kadrovskih vrzeli, naj bi poslali profesorje iz Italije! Ti pa naj bi prejemali tudi prave, italijanske plače! Učitelje iz Istre pa bi odsloviti.
Nekoč turistični raj, danes pozabljeni polotok
NOVI PREMIER ZRJ / RADOJE KONTIČ
človek za vse igre in vse čase
»Lik in delo« politika, ki je zasedel stolček Milana Paniča
Željko Ivanovič / Podgorica
PODGORICA - »Črna gora daje Rajo za najvišje položaje.« To najnovejše narodno reklo je nastalo potem, ko so objavili ime Radoja Kontiča kot mandatarja tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije, zagotovo pa najbolj slikovito ponazarja »lik in delo tovariša Raja« in okoliščine, v katerih je bil voljen in izvoljen. Samo dejstvo, da je to v zadnjih dvajsetih letih že peta vlada 56-letnega Kontiča (in druga, ki ji predseduje), popolnoma opravičuje že zdavnaj izrečeno misel, da je ta kadrovik Črnogorski »jo-cker« za vse igre in (tako se zdi) tudi za vse Čase.
Nobena skrivnost ni, da ga je kot posebneža in ljubljenčka pred vsemi drugimi v svet politike popeljal nekdanji Črnogorski mogočnež Veselin DuranoviC, ki ga je konec 60. let kot inženirja nikšiške železarne pripeljal naravnost v centralni komite. Kakor hitro so imenovali Veselina Durano-viCa za mandatarja Zisa (po smrti Džemala Bije-diča), je s prvim letalom za njim v Beograd odpotoval tudi dr. Kontič, da bi zasedel položaj zveznega ministra.
Ko mu je potekel mandat, se je Radoje Kontič vrnil v svojo »bazo« in sedel v naslanjač predsednika Črnogorske vlade, ki jo je vodil Ra-divoje Brajevič. Z enakimi priporočili pa se je kmalu vrnil v tedanjo prestolnico in prevzel
nov ministrski položaj v MikuliCevi vladi, odkoder se je po kolektivnem pdstopu tega kabineta znova vrnil v Črno goro - na premierski položaj. Pod budnim očesom » mladorevolucionar j ev « Bulatoviča in Dukanovi-ča je popularni Rajo Črnogorske državljane dve leti slepil z vsakovrstnimi projekti in »preobrazbami«, še posebej pa je ostal v spominu s svojim programom, vsebovanem v tako imenovanih Štirinajstih separa-tih, ki pa jih je uveljavljal samo štiri dni, potem pa se mu je iztekel mandat. Cilj je bil seveda oCiten: pred prvimi večstrankarskimi volitvami bi moral parirati glavnemu konkurentu Anteju Markoviču in njegovim reformistom.
Vse to kaže, da je bil dr. Kontič idealna rešitev za nekakšna prehodna obdobja, saj se mu je posrečilo politično preživeti celo pet vlad, ki so se med seboj največkrat radikalno razlikovale. Ta podrobnost je še posebno pomembna zdaj, ko je Kontič izvoljen za mandatarja druge vlade tako imenovane nove Jugoslavije, in to ob soglasju vseh parlamentarnih strank, celo tistih, ki si skrajno nasprotujejo (npr. DPS in radikali). Tako so se očitno za komplimenti o strokovnosti in usposobljenosti novega mandatarja pravzaprav skrivali ozki strankarski interesi vodilnih političnih oseb.
SLOVENIJA
Četrtek, 11. februarja 1993
NOVICE
DRŽAVNI SVET / POSLOVNIK
STRANKE / NOVA RAZHAJANJA
Odlok o prenehanju sečnje
ZAGREB, OTOCEC-Ceprav sta se zunanja ministra Slovenije in Hrvaške pred dnevi dogovorila o prenehanju sečnje v snežniških gozdovih, so hrvaški gozdarji prenehali
s sečnjo šele po včerajšnjem Odloku hrvaškega zunanjega ministra.O tem sta se med drugim pogovarjala tudi notranja ministra Slovenije in Hrvaške Ivan Bizjak in Ivan Jamjak, ki sta se z delegacijama sešla popoldan na Otočcu. Po pogovorih je minister Bizjak povedal, da sta se delegaciji pogovarjali o nadaljevanju nekaterih aktivnosti, ki so bile dogovorjene ze na sestanku na Brionih. Gre za pripravo dogovora o medsebojnem sodelovanju, predvsem v boju proti terorizmu, ilegalnem prometu z mamili in organiziranem kriminalu. Prav tako naj bi do 10. marca pripravili sporazum o vračanju oseb. Hrvaški minister Ivan Jamjak pa je povedal da so za Hrvaško zdaj pomembne predvsem priprave na turistično sezono in v zvezi s tem ustrezni dogovori za tak režim na meji, da bodo turisti lahko nemoteno prehajali iz ene države v drugo. (R. S.)
Vlada o državnih sekretarjih
LJUBLJANA- Slovenska vlada bo na današnji seji imenovala tudi nekaj novih državnih sekretarjev in vodij vladnih služb. Poleg že znanih kandidatov za sekretarje v notranjem in prometnem ministrstvu (Andrej Ster, Bogo Bervar, Marjan Dvornik in Slavko Hanželj) smo včeraj izvedeli še za nekaj novih imen. Zeleni predlagajo Miho Tomšiča za sekretarja za energetiko v gospodarskem ministrstvu, želijo pa tudi mesto državnega sekretarja v ministrstvu za varstvo okolja. Izvedeli smo tudi, da je kandidatka za sekretarko v ministrstvu za zdravstvo liberalna demokratka Dunja Piškur -Kosmač.(T.S.)
Pogovori LDS in SSS o združitvi se nadaljujejo
LJUBLJANA - Politična koordinacija Liberalno -demokratske stranke je na svoji za javnost zasprti seji med drugim obravnavala možnost, da se v to stranko vključijo socialisti. Mnenja liberalnih demokratov se še vedno razlikujejo, saj del stranke ne podpira zamisli o povezovanju dveh strank s tako različnimi političnimi usmeritvami. Pogovori o združitvi med predstavniki LDS in SSS se bodo v naslednjih dneh nadaljevali, socialisti pa se bodo v soboto odločali med tremi različnimi možnostmi: o vključitvi v LDS, o združitvi s SDSS in o povezovanju s strankami združene liste. Del SSS tudi meni, da združevanje ni potrebno in da bi socialisti lahko uspešno samostojno nastopili na prihodnjih komunalnih volitvah. (T.S:)
Predstavitev poslancev Zelenih Slovenije
LJUBLJANA - Peterica poslancev Zelenih Slovenije v državnem zboru je včeraj predstavila svoj program dela v prihodnjem mandatu. Zavzemali se bodo predvsem za sprejem zakonov o varstvu okolja, varstvu narave, omejevanju kajenja, varstvu živali pred mučenjem, o gozdovih, o sedmih narodnih parkih in o športu. Menijo, da je treba nuklearno elektrarno v Krškem predčasno zapreti (v letu 1999), zato bodo predlagali, naj se čim prej sprejmeta zakona, ki bosta omogočila refemdum o tem vprašanju. Poslanci zelenih so si zastavili še vrsto ekološko naravnanih ciljev in projektov - od sanacije slovenskih termoelektrarn, predvsem tiste v Šoštanju, zaprtja elektrolize B v Kidričevem, usposobitve železnic za tovorni tranzit pa do sprejema načrta o mreži 2000 km kolesarskih stez čez vso Slovenijo. Poslanci Zelenih, med katerimi so kar trje zdravniki, tudi menijo, da bo znižanje prispevnih stopenj za zadravstvo povzročilo hude težave v tej dejavnosti, slabše storitve in v skaijnem primeru celo stavke zdravstvenih delavcev.(T. S.)
Jazbinšek o sanaciji povodja
LJUBLJANA - Miha Jazbinšek, minister za okolje in prostor, se je sestal z deželnim odbornikom Furlanije Julijske krajine Dariom Terfarjem; pogovarjala sta se o splošnih vprašanjih sodelovanja in skupnih projektih, glavna tema pogovora pa je bil evropski projekt Interekt, ki predvideva predvsem ekološko sanacijo povodja Timava, kamor sodi tudi območje Ilirske Bistrice in tudi čistilna naprava v Ilirski Bistrici. Pogovarjala sta se tudi o finančni konstrukciji za te projekte. (MIG)
Vodstvo državnega zbora sprejelo tuja diplomata
LJUBLJANA - Predsednik in podpredsednik državnega zbora Herman Rigelnik in Miroslav Mozetič sta včeraj v prostorih državnega parlamenta sprejela veleposlanico Republike Avstrije dr. Jutto Stefan - Bastl. Miroslav Mozetič je včeraj sprejel tudi prvega svetnika belgijske ambasade na Dunaju Rudija Scheliga. (STA)
Potrebno bo veliko časa in naporov
Komisija DS je začela oblikovati osnutek pravil »igre« - Vseh odgovorov še ni
Zeleni pred usodno odločitvijo
Iz Zelenih Slovenije bosta očitno nastali dve stranki
Zeleni poslanci bodo enotni (FOTO: Aleš Pavletič/TRIO)
LJUBLJANA - Včerajšnja seja komisije državnega sveta za pripravo poslovnika, na kateri so določali besedilo osnutka poslovniških rešitev, je pokazala, da bo njihovo pisanje zahtevalo precej časa in naporov; po eni strani je to razumljivo, saj do zdaj takšnega organa, kot je državni svet, pač nismo imeli, ustavne določbe pa so nenatančne, kar povzroča dodatne težave. Tako je komisiji uspelo prečesati približno polovico členov od osemdesetih, s preostalimi pa se bo ukvarjala čez štirinajst dni. V osnutku poslovnika, ki v dobršni meri izhaja iz rešitev poslovnika bavarskega senata, so člani komisije včeraj obravnavali tiste določbe, ki zadevajo konsti-
Majda Vukelič
tuiranje sveta, volitve in imenovanja, pristojnosti predsednika, podpredsednika in sekretarja sveta, posvetovanja predsednika sveta, pravice in dolžnosti svetnikov, interesne skupine sveta, zadeve, ki jih obravnavajo člani državnega sveta in deloma rešitve, ki se nanašajo na seje sveta. Pri večini členov so nekatera vprašanja še vedno ostala brez dokončnih odgovorov.
Član komisije Peter Glavič je dal tudi že predlog za spremembo zakona o državnem svetu, in sicer v tistem delu, ki govori o odložnem vetu, najmočnejšem orožju svetnikov zoper odločitve
poslancev državnega zbora. Po njegovem mnenju je namreč rok (najkasneje sedem dni po sprejemu zakona), v katerem se morajo člani sveta odločiti, ali bodo dali veto, prekratek. Glavič tudi predlaga šestdnevni rok za sklic sej. Ob tem pa naj bi se sedemdnevni rok za možnost vložitve veta štel od takrat, ko bi predsednik državnega sveta dobil čistopise sprejetih zakonov in ne od takrat, ko državni zbora zakon sprejme.
Prihodnja seja državnega sveta bo 17. februarja, se pravi pred sejo državnega zbora, in na njej se bodo svetniki opredeljevali do zakonov, ki bodo na dnevnem redu državnega zbora 23. februarja.
LJUBLJANA - Kriza v stranki Zelenih Slovenije, ki postaja, kot pravi poslanec te stranke Peter Tancig, že »groteskna in zelo utrujajoča«, se očitno bliža svojemu razpletu. Poslanci Zelenih pravijo, da gre v bistvu za razkorak med fundamentalisti-čnim razumevanjem zelenega gibanja in med bolj zmernim, pragmatičnim delom stranke. S tem je povezana politična oziroma ideološka »cepitev« stranke na (pogojno) levi del, ki ga predstavlja krog somišljenikov Dušana Pluta, in desni del z Va-netom Gošnikom na čelu. Obstaja več »scenarijev« o tem, kaj naj bi se najkasneje v mesecu dni zgodilo, najbolj verjetno pa je, da se bosta obe »frakciji« enostavno raz družili - torej razdelili v dve stranki, podobno kot se je zgodilo nekdanji SDZ. Vprašanje je pravzaprav le eno, namreč, kdo bo močnejši in bo torej nasledil ime in dediščino Zelenih Slovenije.
Nasprotja v stranki so bila očitna že v času prej-. šnjega mandata vlade Janeza Drnovška, ko so bili poslanci Zelenih najbolj nezanesljiv del vladne koalicije in so (posebej velja to za Vaneta Gošni-ka in Huberta Požarnika) tudi glasovali proti zame-
njavi Lojzeta Peterleta. Ideološke razlike so pred decembrskimi volitvami povzročile, da Zeleni (kot edina stranka) niso sestavili »državne liste« in s tem posredno povzročili, da del vodstva (gre za Go-šnikovo »frakcijo«) ni prišel v parlament - v nasprotju z, denimo, demokrati in socialdemokrati. Samo zaradi strahu, da bi razkol povzročil neuspeh stranke na volitvah, Zeleni zelo dolgo (po mnenju nekaterih članov celo predolgo) niso razčistili svojih notranjih konfliktov.
Seveda so se zato spori toliko bolj zaostrili po volitvah. Po nekaj rieuspe-lih poskusih, da bi »levi« del nevtraliziral »desnega«, in po tem, ko je predsednik stranke Dušan Plut nekajkrat grozil z odstopom, so se polemike v stranki končale z nenavadno odločitvijo, da bodo Zeleni v »konstruktivni opoziciji« novi vladi, v kateri imajo sicer celo »svojega« ministra. Pokazalo se je, da večji del vodstva podpira »levo«, pragmatično politiko Dušana Pluta, večina občinskih odborov pa »desno«, konzervativno usmeritev Vaneta Gošnika. Peter Tancig meni, da je absurdno dejstvo, da celo krščanski demokrati lahko
sedijo v vladi skupaj z nekdanjimi komunisti, del zelenih pa »se gre an-tikomunistični fundamentalizem«. Sledilo je še nekaj afer (javno zmerjanje »levičarjev z udbaši in stalinisti«, poskusi, da se tisti, ki niso uspeli na volitvah, utrdijo v občinskih skupščinah in vladah, medtem ko stranka »ni smela« v vladno koalicijo na republiški ravni itd.), vse do praktično dokončne odločitve, da stranka sicer ne bo prirejala »javnih predstav«, da pa bo ponudila svojim članom dve jasni alternativi - »socialdemokratsko« in »konzervativno«. V vodstvu menijo, da se lahko ponovi zgodba SDZ - da bodo namreč »ustanovitelji« stranke sestavljali novo zeleno stran-
ko, Gošnikovi pristaši pa bodo dediči Zelenih Slovenije. V vsakem primeru je peterica poslancev že napovedala, da bo delovala enotno in da se bo »distancirala« od sporov v stranki, da bi na ta način zeleni opciji »vrnili ugled«. Prva tiskovna konferenca te poslanske skupine je vendarle pokazala, da je peterica verjetno bližje »pragmatični« politiki, tudi ko gre za tipično zelene teme (zaprtje termoelektrarne Šoštanj itd). Lahko se torej celo zgodi, da bodo poslanci, minister, član državnega sveta, skratka vsi tisti, ki sodelujejo pri sprejemanju pomembnih odločitev v državi, po »usodnem« razpletu skupaj v neki drugi, novi zeleni stranki.
Državni svet želi daljši čas tudi za svojo pripravo (Foto:Aleš Pavletič/TRIO)
ZDRUŽENA LISTA / TISKOVNA KONFERENCA
Za nižje osnove in funkcijske dodatke
Naj se tudi poslanci prilagodijo razmeram
LJUBLJANA - Poslanska skupina Združene liste zahteva, da komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve končno uporabi pooblastilo državnega zbora in odloči o vsaj 20-odsto-tnem znižanju osnove poslanskih plač. Prav tako zahteva, da funkcijski dodatek znaša največ 50 odstotkov te osnove ( po zakonu je lahko stoodstoten), za predsednika državnega zbora, za poslance pa bi znašal največ 6, 5 odstotka. Predlagajo tudi, da se poslancem lahko izplača funkcijski dodatek za delo v največ treh delovnih telesih zbora, ne glede na to, ah morebiti opravljajo delo v več kot treh komisijah. Ce bi vse te kriterije upoštevali, bi potemtakem poslanska plača z
Ivanka Mihelčič
vračunano povprečno delovno dobo znašala največ 140.000 tolarjev, plača predsednika državnega zbora pa največ 215.000 tolarjev, kar je še zgornja meja sprejemljivega spričo socialnih in ekonomskih razmer, v katerih se nahaja Slovenija.
To so med drugim povedali predstavniki Združene liste Miran Potrč, Miloš Pavlica, Rado Rotar in Jože Osterman na včerajšnji tiskovni konferenci, s katero so želeli opozoriti na stališča njihovih strank v zvezi z aktualno problematiko poslanskih plač. Potrč in Pavlica sta ob tem še posebej poudarila, da se je njihova poslanska skupina zavzemala za norma-
lizacijo pogojev dela poslancev državnega zbora že od same konstitutivne seje zbora, na kateri je med prvimi zahtevala znižanje osnov za plače. Opozorili pa so tudi na svoja prizadevanja, da bi o tem odločal zbor javno in da se zadeva ne bi prepuščala KVTAZ-u, ki je na zadnji seji zbora sicer dobil tovrstno pooblastilo, vendar se do danes še ni lotil dela. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Rado Rotar še napovedal, da bo Združena lista v kratkem predlagala tudi spremembo zakona o poslancih, in sicer v točki, ki govori o pokojninski dobi poslancev, saj je podatek o 25- letni pokojninski dobi po Rotarjevih besedah varljiv, ker ni identičen s 25 leti delovne dobe.
ZL: poslanci naj delijo usodo družbe (F:A.Pavletič/TRIO)
ZAPORI / PROTEST
Nove gladovne stavke
Ko so Šišku in Jeriču odpravili pripor, so se za stavko odločili drugi
MARIBOR -Se isti večer, ko so izpustili iz pripora Andreja Šiška in Matjaža Jeriča, ki sta osumljena storitve kaznivega dejanja poskusa umora, pri katerem naj bi pomagal tudi prvak SNS Zmago Jelinčič, je šest pripornikov iz mariborskih zaporov obvestilo Svet za varstvo človekovih pravic in javnost, da so pričeli gladovno stavkati zaradi nemogočih razmer na mariborskem sodišču. Ze Šiško in Jerič sta preživela v priporu polne štiri mesece ne da bi v tem času enkrat samkrat stopila pred sodišče. Mariborsko Temeljno sodišče je zavlačevalo z njuno izpustitvijo, kljub gladovnim stavkam in večkratnim pritožbam vsem organom. Sele Višje sodišče je obema odpravi-
lo pripor, zaradi podobnih razmer pa so istočasno začeli stavkati drugi. V svojem obvestilu trdijo, da so sodniki pristranski, nehumani in da ne poznajo sodniške etike, ko jim pripor podalšujejo do nadaljnega možnega roka, jih vnaprej obsojajo in psihološko pritiskajo nanje. Ugovori pripornikov so zamanj, pritožbe nesmiselne, saj so odgovori, če jih sploh dobijo, znani vnaprej. To potrjujeta tudi Siškova starša, ki pravita, da je uprava zapora na vsako Siškovo in Jeričevo pritožbo odgovorila z novo obtožbo. Mariborskemu sodišču očitata pristranskost in psihološke pritiske zato bosta s tem seznanila državne organe in svet za varstvo človekovih pravic. (P.T.D.)
Predstavniki Mladinskega sveta v Parizu
LJUBLJANA - Včeraj je v Pariz odpotovala delegacija Mladinskega sveta Slovenije, ki se bo udeležila petdnevnega zasedanja generalne skupščine sveta evropskih nacionalnih mladinskih svetov. Na tem zasedanju naj bi med evropske člane sprejeli tudi slovenski Mladinski svet. Med temami, o katerih se bodo na zasedanju pogovarjali, so tudi razprave o konferenci ministrov, zadolženih za mladino, ter vprašanje delovanja evropskega mladinskega centra in sklada. (A. K.)
Mahinacije z Vidmom?
LJUBLJANA - Ker so se v sredstvih javnega obveščanja pojavih nekateri podatki, ki kažejo na mahinacije v zvezi s tovarno celuloze in papirja Videm, konfederacija sidikatov Slovenije Pergam zahteva, da ji pristojne institucije dajo na vpogled vse dokumente, ki govorijo o tej temi. Ce bodo odkrili kakšne nepravilnosti, bodo obvestili republiško vlado in pristojna javna tožilstva. Pri Pergamu tudi sumijo, da gre za enega od poskusov razprodaje slovenskih papirnih podjetij tujim investitorjem, zato od vlade Republike Slovenije zahtevajo, da v imenu nacionalnih interesov prevzame odgovornost za sanacijo Vidma. (A. K)
IZ NAGOVORA MILANA KUČANA OB PODELITVI PREŠERNOVIH NAGRAD ŠTUDENTOM
Ko danes z vso upravičenostjo govorimo o svoji gospodarski krizi in socialnih brezpotjih in smo vsi nervozni in neučakani od negotovosti, ah bomo zmogli dovolj hitro čez vse to, ko se otepamo s številnimi težavami mlade države, s sprotnimi posledicami vojne na Balkanu in njenimi zelo neprijetnimi vplivi na naš položaj v svetu in z drugimi nemajhnimi vprašanji, ne bi smeh nikoli niti za trenutek pozabiti, da je politična in državna osamosvojitev Slovenije smiselna predvsem zaradi gotovejšega varovanja in razvijanja lastne civilizacijske in narodne istovetnosti. Gospodarski, obrambni, organizacijski in drugi podobni razlogi -kljub svoji pomembnosti - govorijo kvečjemu za kakšen pristop iz manj uspesne v bolj
uspešno skupnost in komajda kaj več. Prav zadnja risanja zemljevidov prihodnje regionalne Evrope nas surovo opominjajo, da kulturna in narodna ohranitev majhnega naroda nikakor ni samoumevna in samodejna; na teh zemljevidih smo Slovenci eden redkih evropskih narodov, ki ga ni videti kot samostojne regije in je pridružen nemškemu podalpskemu svetu v nekakšen Norik Celo nesrečna Bosna in Hercegovina ohranja svoje meje kot samostojna regija. Zdi se, kot da se v novih preoblekah potihoma skušajo vračati stare ideje in apelih, ki jim je bila slovenska eksistenca sto in več let v odkrito napoto.
Pravzaprav je presenetljivo, kako to dejstvo ni izzvalo nikakršnega protesta in, kot kaže, tudi ne zaskrbljenosti. Smo
mar res kot narod in država lahko zadovoljni, da nas svet prepoznava kot nemško avstrijsko provinco ali, kar bi bilo hudo skrb zbujajoče, da se kot takšni zdaj prepoznavamo že tudi sami? Ne gre pozabiti, da je tistih sto in več let potekal boj za slovensko samostojnost kot boj za slovenski jezik; da je bil jezik tisto, na čemer sta bila naša narodna obstojnost in moč na neprestani preizkušnji in na čemer je bila naša suverenost tudi najprej izbojevana. S premnogimi žrtvami ga je bilo treba korak za korakom uvesti v biblijo in z njo prek cerkvenega praga, v učbenike, na hišne tablice, v javne napise, v časopise, na veselice in plese, v urade in vse vrste šol, v splošno predstavo, da ne gre le za bajtarski jezik, temveč polnovredno slovenščino. Ne sme-
mo tudi pozabiti, da je bil ta proces dovolj zaokrožen in končan šele pred dobrimi osemdesetimi leti.
Zdaj, ko smo si ustvarili svojo državo in ko smo poštah upravičeno občutljivi na vse, kar jo ogroža, ko to ponekod že prerašča v pretiravanje in odkrito sovražnost do vsega drugačnega, pa je presenetljiva naša vsesplošna neobčutljivost za skrajno malomaren odnos do lastnega jezika. Zaskrbljenost pred nacionalno polucijo je zlagana, če ni videti prave in resne zaskrbljenosti zaradi nezajezene polucije jezika. Očitno je takšna skrb za slovenstvo le politična in naravnana predvsem navzven. Navznoter nam je ostalo še veliko pritlikavega samopodce-njevanja, nesuverenosti in pristnega provincializma. Ta
se pogosto rad oblači v svetovljansko praktičnost in življenjskost; predvsem v spake-drani angleščini vidi svojo pot v Evropo, ki pa se v tem spakovanju, žal, največkrat tudi že končuje. Za našo prihodnost, tudi jezikovno in politično nacionalno, ni nič boljša od polpretekle jugoslovanšči-ne, le da je nevarnejša, ker je utemeljena z občutkom manjvrednosti in ker je sprožila pravo poplavo jezikovnih nečednosti: naj gre za naslove podjetij, imena izdelkov, izveske, za naziranje, da so šole mnogo boljše, če se v njih ne posluje slovensko, ah pa naj gre za publicistični žargon, za zabavno glasbo ah računalništvo in podobne reči. Neobčutljivi in neodzivni smo na vse pogostejše prepričanje, da se splača za vse drugo bolj potru-
diti kot za jezikovno dostojnost lastne materinščine. Prav zato velja poudariti, da ni noben Slovenec niti pol koraka bliže Evropi, če ne zna lastnega maternega jezika. Jezik izraža stanje duha naroda. Zdaj je jezik ogrožen. Kakšno znamenje je to za stanje duha? Te skrbi ne smemo prevalih na ramena jezikoslovcev. Je stvar nacije, predvsem njene inteligence in posebej tudi politike! Nekdo mora v tem prepoznati svojo odgovornost! Treba je namreč spet in spet ponavljati, da nam je - še bolj kot dragim narodom - jezik zmeraj pomenil eminentno politično vprašanje. Ni naroda, še posebej ne majhnega, ki bi lahko računal na kakršnokoli resnično neodvisnost brez duhovne, civilizacijske in s tem jezikovne suverenosti: v jeziku
je namreč zapisano in povedano vse, kar skupnost je, kar je bila, v mnogočem pa tudi napoved prihodnosti - ali, kot je zapisal v svojem oktobrskem pismu leta 1840 Prešeren Vrazu - kar ho vesoljni Gospod, »to Pan«, ob večni sodbi ločil na dobro in slabo. In kar je končno naša in slehernega rodu posebej odgovornost do skupne narodne usode na eni in do pluralne, mnogokulturne Evrope, ki je od nekdaj črpala svojo moč prav iz mno-goternosti svojih ljudstev in kultur, na dragi strani. Kajti ni pomembno, ah je narod velik ali majhen.
Pomembno je, ali je sposoben poskrbeti za svojo usodo in preživetje. Kaj slabo spričevalo pri tem je, če predstave o lastni prihodnosti ne zna čedno povedah v svojem jeziku.
jAVSTRIJA / RAZKOL V SVOBODNJAŠKI STRANKI
DUNAJ / KMETIJSKA ZBORNICA
NIŽJA AVSTRIJA - DUNAJ /
NOVICE
Čakanje na odločitev
Besedo imajo sedaj pravniki
Bo slovenščina le dobila svoje mesto?
Energetska
vojna
Nižja Avstrija odreka Dunaju pristojnosti v energetiki
Igor Schellander
DUNAJ Predsedstvo av-strijskega državnega zbora, ki ga sestavljajo predsednik parlamenta in vodje parlamentarnih klubov, je odločitev o vprašanju, ali pravilnik državnega zbora dopušča ustanovitev novega frakcijskega kluba, ki ga hoče sestaviti peterica mandatar j e v-odpad-nikov iz Haiderjeve svobodnjaške stranke, preložilo. Najprej naj bi o spornem vprašanju podali svoje ekspertize vodilni ustavni pravniki.
Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer (SPČ) je slej ko prej mnenja, da svobodnjaški disidenti lahko ustanovijo svoj parlamentarni klub. Jorg Haider in njegova stranka pa vztrajajo pri interpretaciji, da je predpogoj za ustanovitev parlamentarne frakcije samostojen strankarski nastop pri volitvah. Vendar tako odložitev sklepa predsedstva, kot tudi nekoliko previdnejše izjave Fischerja potrjujejo domnevo, da se vsi odgovorni organi
bojijo prenaglega sklepa in morebitnih negativnih političnih konfliktov, dokler o zadevi ne spregovorijo vodilni avstrijski ustavni juristi.
Paragraf 7 pravilnika o poslovniku državnega zbora določa: »Poslanci iste pri volitvah nastopajoče stranke imajo pravico, da se združijo v (enem) klubu«. Tako enostavno torej ni, saj nemška formulacija -zlasti vprašanje, ali je treba formulacijo razumeti kot dolocilni štev-nik (”eii določen klub”) ali pa gre za nedoločen spolnik ("neodločen klub”) - lahko spravi v dilemo celo jezikoslovce, kaj Sele juriste. Eden izmed ustavnih juristov, ki so zdaj bili naprošeni za ekspertizo, je dunajski profesor za državno
pravo Heinz Mayer. On je izjavil, da zakon interpretira tako, da se poslanci ene stranke lahko združijo v različnih posameznih klubih. To bi po njegovih besedah veljalo tako za Heide Schmidt in njene somišljenike, kot tudi za Haiderja in njegovo napoved, da bo v primeru take odločitve v preostali FPO uredil pet klubov. Mayer se je zavzel za to, da bi zlorabo te možnosti lahko preprečili s posebnimi določili o subvencioniranju klubov, tako da ustvarjanje navideznih klubov iz finančnega vidika ne bi bilo vec atraktivno.
Heide Schmidt in njeni kolegi pa bodo v naslednjih dneh uredili vse, kar je potrebno za ustanovitev nove stranke. Zanimanje za sodelovanje je veliko, pravi "disident” Friedhelm Frischensch-lager, javljajo se celo dolgoletni funkcionarji FPO in predvsem mladi ljudje.
Ivan Lukan
CELOVEC/DUNAJ - Bo slovenščina v gremijih Kmetijske zbornice za Koroško le postala enakopraven jezik? Predstavniki zbornice same so zahtevo po uporabi slovenščine doslej stalno zavrnili, najnovejše izjave zveznega ministra za kmetijstvo, Franza Fisch-lerja, pa dajo upati, da se bo tu konCno kaj bistveno premaknilo.
Minister Fischler v pismu, naslovljenemu na zbornična svetnika Skupnosti južnokoroških kmetov Stefana Domeja in Janka Zvvittra, navaja ustavnopravno zajamčeno pravico manjšine do uporabe lastnega jezika ter s tem v zvezi poudarja, da bi morala »uporaba slovenskega jezika biti možna tudi v kmetijski zbornici za Koroško ter v vseh njenih podružnicah na dvojezičnem ozemlju Koroške«. Minister je SJK hkrati obvestil, da je to svoje stališče že posredoval predsedstvu koroške kmetijske zbornice z Zeljo, naj ta »z naklonjenostjo« obravnava zahtevo Skupnosti juž-nokoroških kmetov.
Kot smo poročali, sta predstavnika SJK ob 60. obletnici koroške kmetijske zbornice oktobra lanskega leta predala ministru peticijo, v kateri sta
Janko Zvvitter
zahtevala pravico do uporabe slovenščine v vseh organih ter v publikacijah zbornice.
Zbornična svetnika Janko Zvvitter in Stefan Domej sta stališče zveznega ministra v prvi reakciji pozdravila in poudarila, da pomeni izjava Fi-schlerja potrdilo o pravičnosti zahteve SJK. S strani Kmetijske zbornice za Koroško pa zastopnika slovenskih kmetov sedaj pričakujeta konkretne ukrepe k uveljavljanju slovenščine v vseh organih kmetijske zbornice ter v zborničnem glasilu »Der Karntner Bauer«.
DUNAJ - Ta ponedeljek je postal veljaven odlok nižjeavstrij-ske deželne vlade, ki odreka avstrijski zvezni deželi Dunaju vse pristojnosti glede energetske oskrbe obmejnih nižjeavstrij-skih občin.
To je včeraj na tiskovni konferenci sporočil nižjeavstrij-ski deželni glavar Erwin Froli (OVP). Senzacionalni odlok pomeni eskalacijo že dalj Časa trajajočih nesoglasij med zveznimi deželami, Nižjo Avstrijo in Dunajem.
Ze v medvojnem obdobju Dunaj oskrbuje obmejne nižjeavstrij-ske občine iz svojega energetskega omrežja. Danes ta ureditev velja za 72 nižjeav-strijskih občin.
Po odloku nižjeav-strijske deželne vlade naj bi energetsko oskrbo zdaj prevzela deželna agencija EVN, dunajski mestni obrati pa naj bi bili razrešeni svoje dosedanje naloge. V ozadju gre kajpada za milijardne vsote, ki se pretekajo v avstrijskem energetskem gospodarstvu.
Ako bi EVN dejansko prevzela delež dunajskih mestnih obratov, potem nižjeav-strijski potrošniki ne bi le plačevali enotne
tarife za električni tok: EVN bi zaradi večjega prometa lahko nasplošno znižala ceno za električni tok za 10 odstotkov v celi Nižji Avstriji. Proll je sklep deželne vlade med drugim utemeljil z dolgoletnimi neplodnimi pogajanji z Dunajem.
Dunajski podžupan Hans Mayr je takoj nato napovedal, da bo Dunaj proti sklepu nižjeavstrijske deželne vlade vložil priziv pri ministrstvu za gospodarstvo, EVN in Proll po njegovih besedah postavljajo napačne račune in javnost zavajajo z napačnimi podatki.
Predvsem ne more biti govora o tem, da bi bilo mogoče oškodovati Dunaj za svojo obstoječo energetsko infrastrukturo v omenjenih občinah samo s 3 milijardami šilingov, saj je vredna vsaj dva do trikrat toliko, pravi Mayr.
Dunajski podžupan in predsednik dunajskih socialdemokratov poleg tega vidi glavni motiv za Prollovo postopanje v bližajočih se deželnih volitvah, ki bodo v teh mesecih in pri katerih se želi Proll profilirati.
Alpe-jadranski priročnik o prostorskem urejevanju
CELOVEC - Strokovnjaki iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine so na večdnevnem zasedanju v Bad Kleinkirchheimu končali pripravljalna dela za izdajo priročnika, v katerem bodo navedeni vsi zakoni, naCrti ter postopki na področju prostorskega urejevanja in načrtovanja. Priročnik bo zajel trenutno stanje v vseh deželah in državah Članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran, izšel pa bo konec leta 1993 v petih jezikih.
Nova glasbena kaseta Obirskega ženskega okteta
ŽELEZNA KAPLA - V založbi Obzorja v Mariboru je pred kratkim izšla nova glasbena kaseta Obirskega ženskega okteta pod geslom "Pesmi slovenskih pokrajin”. Oktet je na kaseto posnel slovenske ljudske pesmi s Koroške, iz Gorenjske, Štajerske in Dolenjske ter iz Rezije, dolini ob italijansko-slovenski meji v Italiji. Poleg ljudskih in bolj preprostih pesmi na kaseti najdemo tudi precej zahtevne umetne pesmi in priredbe. Urednik kasete, ki je bila izdelana v ljubljanskem Helidonu, pa je bil Vinko Ovsenik.
Delo za begunce iz BiH
DUNAJ - Referentka za begunce pri avstrijski Ljudski stranki Marii s Fleming želi beguncem iz Bosne in Hercegovine omogočiti dnevni zaslužek brez delovnega dovoljenja. Begunci naj bi dobili delo v turizmu, pri oskrbi starejših ljudi ter na področju zaščite okolja. Pogoj pa bi bil, da se za tako delo ne najde avstrijska delovna sila. Da bi Avstrijci pri tem imeli možnost soodločanja, Flemingova predlaga ustanovitev posebnih občinskih sosvetov.
Hrošč lubadar ogroža koroške gozdove
CELOVEC - Namestnik deželnega glavarja Mathias Reichhold je dejal, da koroškim gozdovom grozi katastrofa. Vzrok za to naj bi bila lanskoletna suša in z njo povezani množičen pojav hrošCa lubadarja. Posledica tega je skoraj 200.000 kubičnih metrov oškodovanega lesa. Deželni glavar Zematto je po seji koroške deželne vlade obljubil finančno pomoC za uskladiščeni in oškodovani les, napovedal pa je tudi, da teCejo pogovori z avstrijsko vojsko o možni pomoči pri podiranju in CišCenju oškodovanih dreves.
• ... ...	.m ■ .... ,h ..
_________________CELOVEC / OB 1 00-LETNICI SMRTI_________________
Brez imena Jožef Stefan ni mogoče pisati zgodovine slovenske fizike
V Celovcu so včeraj predstavili knjigo Sandija Sitarja o tem slovenskem pesniku in znanstveniku
CELOVEC - Z manjšo zamudo zaradi založniških težav, toda kljub temu še pravočasno ob 100-letnici njegove smrti, je v založbi Park oz.
DelGraf v Ljubljani izšla knjiga o slovensko-ko-roškem pesniku in svetovno znanemu fiziku Jožefu Stefanu. Knjigo je napisal doktor zgodovinske znanosti in profesor umetne zgodovine na Filozofski univerzpv Ljubljani Sandi Sitar, predstavljena pa je bila včeraj v Stefanovem rojstnem kraju, v Celovcu.
Avtor je ob promocijski predstavitvi v prostorih Krščanske kulturne zveze poudaril, da je z življenjepisom o Jožefu Stefanu skušal napisati doslej podatkovno najkompletnejšo in po portretni kompletnosti najbolj zaokroženo knjižno delo, cilj mu pa je hkrati bila Čvrsta uvrstitev Stefana med najpomembnejše kulturne ustvarjalce slovenskega
Osredkar in prof. dr. Janez Strnad ter zgodovinar prof. Janez Stergar, ki je predstavitvi knjigi prav tako prisostvoval kot elan SAZU prof. dr. Bogo Grafenauer in predstavnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Stane Uršič. Knjiga je izšla v nakladi 2500 izvodov, po besedah avtorja pa je nastajala je sedem let, od tega zadnje leto intenzivno. Priprave na izid so potekale v okviru založbe Parkt, zaradi finančnih težav omenjene založbe pa je projekt zaključila založba DelGraf.
'M____________________________________________PRIREDITVE
Petek, 12.2.1993
Četrtek, 11.2.1993 TINJE
Dom prosvete: ob 14. uri izdelovanje svilenih Šalov in svilenih rut. TeCaj vodi Erika Malle.
RADIŠE
Kulturni dom: ob 19.30 »Partnerstvo - Sodelovanje«: Mirko Bogataj, vodja slovenskega oddelka deželnega študija ORF v Celovcu bo predstavil delo radia in televizije.
TINJE
Dom prosvete: ob 19.30 predstavitev knjige dr. Feliksa Bistra »Anton Korošec - državnozborski poslanec na Dunaju«. Referenti: univ. prof. Primož Simoniti, univ. prof. Vasilij Melik, Janko Moder.
ŠENTJAKOB V ROŽU Farni dom: ob 20. uri ples Višje šole za gospodarske poklice v St. Petru. Igra ansambel «Drava«.
Ivan Lukan
rodu.
Sitar se je pri svojem delu naslonil na obstoječe temeljne biografske študije (Obermayer, Boltzmann, Šubic, Čermelj, Boncelj, Schuster), poleg dobro raziskanega Stefanovega koroškega obdobja (1835 - 1859) pa je osvetljil doslej njegovo dokaj skopo dokumentirano dunajsko obdobje (do smrti leta 1893).
Malo znano dunajsko obdobje - kar zadeva osebnih podatkov - je avtor skušal rešiti v strukturnem pristopu, v obliki, da je navajal zgodovinsko dogajanje, ki ni moglo mimo Stefana in na katerega - tako Sitar - se je Stefan vsaj v ožjem prijateljskem krogu vse življenje živahno odzival. Ob takšnem pristopu da se je pokazalo, da Stefanovo življenje ob srkbnejši proučitvi
sploh ni bilo monotono, marveč označeno z vec -po mnenju avtorja najmanj tremi velikimi dramatičnimi preobrati. Prvo je bilo v zadnjih letih celovške gimnazije in za študija na Dunaju, ko se je odločal med literarnim delom na Koroškem ali znanstvenim v avstrijski prestolnici, drugo leta 1883, ko je kot znanstveni vodja dotlej najveeje elektrotehniške razstave na svetu stopil iz kabineta ne le pred dunajsko, marveč svetovno znanstveno in tehnično javnost, in tretje malo pred smrtjo, ko se je osebnostno spremenil, poročil in usmeril svoje znanstveno delo v najbolj aktualno polje električnega nihanja.
V knjigi so prvič nanizane v komentiran kronološki prikaz njegove pesmi in zlasti dela v prozi, nadrobneje pa je
osvetljen tudi Stefanov odnos do Prešerna, Janežiča, Bleivveisa, Levstika, Miklošiča in njegova opustitev literarnega dela in posvetitev znanstvenemu.
Knjiga se loti tudi stalno prisotnega vprašanja o Stefanovem slovenstvu. Po mnenju avtorja pogosto uporabljena formula, po kateri je bil mladi Stefan lot literat Slovenec, kot znanstvenik na Dunaju pa Avstrijec in kosmopoli-tiCni naravoslovec, ne drži: Sitar dobesedno: »Zgodovino slovenske fizike ni mogoCe zapisati brez imena Jože Stefan.«
Izid knjige o Jožefu Stefanu so podprli Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za znanost in tehnologije Republike Slovenije, Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani, strokovno pregledali pa so najnovejše delo Stefanu fizika prof. dr. Milan
Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo
Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem:
Celovec	* Grabštanj	* Rožek	* Šmihelj/Pliberk
Beljak	* Hodiše	* Selo	* Št. lij
Bekštanj	* Kotmara vas	pri Skocijanu	* Št. Primož
Bilčovs	* Labot	* Svatne	* Struga
Bistrica ob Zilji	* Loče	* Šteben	* Tinje
Brnca	* Ločilo	* Šentilj	* Velikovec
Borovlje	* Miklavčevo	* Šentjakob	* Vernberk
Čajna	* Podrožca	* Škocijan	* Vrba
Galicija	* Podgorje	* šmarjeta	* Železna
Globasnica	* Psinja vas	v Rožu	Kapla
Goselna vas	* Podklošter	* Šmohor	* Žrelec

NOVICE
NIZOZEMSKA / PO SPREJETJU EVTANAZIJE
SOMALIJA / NAROBE SVET
Požari na Kitajskem terjali 1845 življenj
PEKING - Lani je na Kitajskem zaradi požarov življenje izgubilo 1.845 ljudi, 3.152 jih je zadobilo opekline raznih stopenj, gmotna Skoda pa je znašala 630 milijonov juanov (nekaj manj od 160 milijard lir). Glede na leto 1991 se je Število požarov povečalo za 17%, Število mrtvih pa se je zmanjšalo za 10%. Požari so najbolj prizadeli industrijsko najbolj razvita območja in le v manjši meri podeželje, kjer so ljudje bolj previdni.
Zagonetni umori in samomor na Japonskem
TOKIO - Japonska policija je v nekem stanovanju v Hašimotu našla trupla petih družinskih elanov. Po vsemu sodec je družinski poglavar zadušil ženo, tri mladoletne otroke in se nato obesil. Stanovanje je bilo zaklenjeno od znotraj, v njem pa ni bilo znakov prerivanja. Vseeno pa ni jasno, zakaj je 40-letni radiloški tehnik Cuneihito Otsuka storil tako okruten zločin in si nato sam sodil. Brat samomorilca in sosedi niso v zadnjih dneh opazili nie sumljivega, saj se je družina vedla povsem normalno.
Žerjav je poškodoval rusko obrambno ministrstvo
MOSKVA - Med obnovitvenimi deli na neki palači v Moskvi se je zrušil ogromen žerjav, ki je pod seboj pokopal veC mimoidočih in težko poškodoval streho ruskega obrambnega ministrstva. V nesreči je ena oseba izgubila življenje, Štirje pa so bile ranjene.
Zadnji čistilec čevljev misli na upokojitev
HELSINKI - Zadnji in edini Čistilec Čevljev na Finskem misli na upokojitev. 69-letni Leonti Ivanov, ki se je pred veC kot desetimi leti iz nekdanje Sovjetske zveze izselil na Finsko, je Čistil Čevlje na helsinški železniški postaji. Zaradi gospodarske krize je sedaj precej manj poslov, tako da se to delo ne izplača. Leonti Ivanov mora doplačati Se nekaj let pokojnine in nato bo kot edini Čistilec Čevljev prejemal finsko pokojnino.
Smola se ga drži:
21 tatvin v 12 letih
JOHANNESBURG - Gospod Arnold Musch, 40-let-ni Nemec iz Pretorie, je v 12 letih doživel kar 21 tatvin. Zadnja se je pripetila pred dvema dnevoma, tako da je obupani Musch priznal svoj poraz in napovedal, da bo prosil za namestitev v pretoriskem zaporu, kjer bo morda na varnem. Vse, Kar je kupil ah ustvaril v zadnjih 12 letih, so mu ukradli. Da bi bila mera polna, ne more skleniti nobenega zavarovanja, ker so ga zavarovalnice uvrstile med »najbolj rizične osebe v Južni Afriki«.
Cerkev obsoja nizozemski sklep
Človek noj ne odloča o smrti in življenju
Kljub vse večji ponudbi cena kamel stalno raste
Pojav, ki je skregan z zakonom o ponudbi in povpraševanju je rezultat izboljšanih varnostnih razmer
DEN HAAG - Dan po sprejemu spornega zakona o evtanaziji so bile reakcije na Nizozemske še kar umirjene, ker ni nihCe prehudo protestiral, saj je zakon neke vrste kompromis, ki ne zadovoljuje ne zagovornike in ne nasprotnike evtanazije. Prvi trdijo, da je načelno evtanazija ostala kaznivo dejanje, ki se jo kaznuje z zaporom do 12 let, Ce niso izpolnjeni vsi po zakonu predvideni pogoji, drugi pa navajajo, da se je se-
daj legaliziralo usmrtitev. Teh je na Nizozemskem precej manj, včeraj so se oglasili le kalvini-sti, ki so poudarili, da ima samo Bog pravico izbirati med življenjem in smrtjo, sedaj pa obstaja resna nevarnost, da bodo zdravniki izbirali, kdo lahko živi in kdo mora umreti.
Na podobni valovni dolžini je tudi Vatikan, ki je v svojem glasilu Os-servatore Romano poudaril: »Življenje je sveto in nedotakljivo od prve-
ga razcveta do naravnega konca. Samo Bog je njegov gospodar; človeško bitje je samo modri upravitelj.« Osservatore Romano priznava, da je težko ostati brezbrižen ob končnem bolniku, ki ga »parajo grozne bolečine«, rešitev je treba poiskati v človeški solidarnosti in s sredstvi za lajšanje bolečin. To je že znano stališče Vatikana, ki dosledno nasprotuje tako splavu kot evtanaziji. Drugačen je odnos katoliške Cerkve do »terapevtskega pretiravanja«, ko zdravniki umetno podaljšujejo agonijo bolnikov. Cerkev dovoljuje prekinitev terapije, ker zdravnik s tem ne povzroči smrti, temveč prizna, da je ne more preprečiti.
Ob takem nedvomnem staliSCu Vatikana so nizozemski katoliški krogi v precejšnji zagati. Utrechtski nadškof Adrianus Johannes Si-monis je poskušal pojasniti, kako so prišli do takega zakona: »V naši deželi je izredna strpnost do mišljenja drugih. V resnici imamo pretirano strpnost, zaradi katere se spregleda splošno korist.« Msgr. Simonis je opravičil zadržanje demokristjanov, ki so volili za ta zakon, ker bi v nasprotnem primeru parlament izglasoval še slabši zakon.
MOGADIS - Svet se je postavil na glavo na mo-gadiškem kameljem sejmu Vahara-Ade, ker kljub večji ponudbi v nasprotju z vsemi gospodarskimi zakoni cena neprestano raste. Prepričljivo razlago tega zagonetnega pojava je dal kamelji mešetar Husein Mohamed Hasan. Med vojno so bile cene kljub manjši ponudbi izredno nizke, ker se je prodajalcem mudilo prodati živino, da bi bili cimprej doma, preden bi jim razboj-
niki odvzeli živino. Takrat je lahko človek napravil izredne posle, a potreboval je izurjene in oborožene ljudi. Sedaj je po prihodu večnacionalnih mirovnih sil vse lažje. Povečali sta se tako ponudba kot povpraševanje, istočasno pa tudi cena, ker se sedaj nobenemu ne mudi, tako da pogajanja o ceni lahko trajajo tudi ves dan.
Mlada kamela, ki tehta manj kot stot, je vredna 300 tisoč somalskih šilingov (tisoč dolarjev).
Cena plemenske kamele pa je tudi petkrat višja. Pred vojno je bilo v Somaliji 6 milijonov lir, sedaj jih je baje ostalo le 4, 5 milijona.
Kot reCeno, pogajanja trajajo po ves dan, v primeru plemenskih živali tudi vec dni, ker sedaj ni nevarnosti, da bi se kdo nasilno polastil živine. Za vsak primer na sejmišču skrbijo za varnost ašamudi, z brzostrelkami oborožene straže. Trgovci, kupci in mešetarji nočejo, da bi sile OZN
razorožile ašamude, Se vec, mirovne sile bi jim morale izreci »priznanje« za njihovo pomembno vlogo. Ašamu-dom poveljuje bivši kapetan somalske vojske Nur Ali Ahmed, ki razpolaga s 136 možmi. V primeru spopada s plenilci, zajete takoj izročijo njabližji policijski postaji. V tej brezhibni trgovski organizaciji pa je treba omeniti, da nihče ne vpraša po izvoru ponujene živine. (Ansa-Reuter)
Prva telenovela o Diani Waleški
LONDON - Nihče se ni zjokal sinoči nad usodo nesrečne Diane, Se vec, lahko bi rekli, da se je 400 povabljencev pošteno nasmejalo na predpremieri TV mininadaljevanke posvečene zakonskim dogodivščinam Charlesa in Diane. Film bodo oddajali tudi na 2. kanalu RAI, posnet pa je bil Mortonovem best-sellerju »Diana, njena resnična zgodba«.
V filmu npr. Diana, ki jo igra Serena Scott-Thomas, ki ji sicer ni prav nic podobna, se
pa na moc trudi, da bi se gibala in govorila kot ona, roti Charlesa, naj jo objame, princ pa z motikco obdeluje vrtiček in ji zavzeto odgovori: »Rabarbara je rastlina, s katero je treba mnogo govoriti«.
TV nadaljevanka je sinoči v gledališču Mayfair požela mnogo odobravanja med občinstvom, Se zlasti med novinarji in nihče ne dvomi, da bo postala prava uspešnica, kljub solzavosti in nekaterim prav ni C elegantnim prizorom.
_______________ZDA / POVOD JE BIL PONAREJEN TEST________________
Vojna med velikani GM proti NBC
NEW YORK - Med avtomobilskim velikanom GM in TV velikanom NBC je v teku neizprosna bitka.
Voditelji avtomobilske hiša namrC trdijo, da so televizijci ponaredili posnetke, s katerimi so hoteti dokazati, da je lahko tovorno vozilo GM sierra nevarno. NBC namreč trdi, da se sierra kar rada vname pri manjših boCnih trkih, ker ima namreč posodo za gorivo ob strani,
GM pa trdi, da so televizijci požar, ki so ga pokazali gledalcem, povzročili z eksplozivnimi naboji. Kot dokaz so predložili stike, ki jih je posnel neki amater in ki so spravile TV hišo v dokajšnjo zadrego.
Ce bi dokazati, da je sierra nevarna, bi GM morala umakniti s tržišča kar 5
milijonov vozil.	Sierra je med najbolj priljubljenimi lahkimi tovornimi vozili
Skrivnost 6. prsta
Za nenavaden pojav odgovoren recesivni mutantski gen
Gerald Stevvart
MELBOURNE - Ljudje, ki se rodijo s prstom več na roki ati nogi, so v večini delov sveta redki. Toda znanstveniki so odkriti, da je takšnih primerov vec kot običajno med avtohtonimi prebivalci Zahodne Avstralije in amiši v ameriški zvezni državi Pennsylvanii. (Amisi, angl. Amish, so krščanski fundamentalisti, ki so se razšli z nemškimi menoniti in osnovali v lancasterskem okrožju v Pennsylvanii lastne skupnosti).
To nenavadno naključje je spodbudilo dr. Jacka Goldblat-ta, direktorja genetskih služb v državi Zahodna Avstralija, da se je lotil iskanja značilnosti, ki bi bile skupne obema manjšinama. Zdravniški vestnik Avstralije (Medical Journal of Austra-lia) je zanetil med genetiki pravo polemiko, ko je v zadnji šte-
vilki objavil ugotovitve dr. Goldblatta.
Polidaktilizem, kot pravijo v stroki veCprstnosti, so pred 50 leti pojasnili kot genetsko pogojen oziroma simptom Ellis-van-Creveldovega sindroma (EVC). Od takrat so med amisi odkriti 115 tovrstnih primerov. Dr. Goldblatt je po analizi kopic statističnih podatkov ugotovil, da je eden na vsakih 39 avtohtonih prebivalcev Zahodne Avstralije nosilec tega recesivnega gena. Toda otrok se rodi s prstom vec samo tedaj, Ce sta nosilca gena tako oce kot mati.
EVC utegne povzročiti tudi deformacije srca in prsnega koša, ki so za dojenčke včasih usodne. Nanj so naleteti predvsem v izoliranih skupnostih, kjer so poroke med bližnjimi sorodniki običajne - zato je
verjetneje, da na tovrstne abnormalnosti naletimo pri obeh zakoncih. Polidaktilizem se je med amisi vgnezdil zato, ker so se osamiti pred svetom in živijo tako kot v 19. stoletju (nočejo uporabljati pridobitev sodobne civilizacije, na primer avtomobilov, elektrike in elektronskih medijev).
Prvi amiši so biti v glavnem Nemci, ki so se odcepiti od me-nonitske ločine. To je v 16. stoletju osnoval Menno Simons, katoliški duhovnik, ki je postal radikalen protestant. Med menoniti pa so biti tudi švicarski in holandski protestanti. Dr. Goldberg meni, da je gen v Severno Ameriko - kamor so se amiši izselili, ker so jih v Evropi preganjali - in zahodno Avstralijo prinesel isti holandski prednik. Zdravnik se sklicuje
na holandsko jadrnico Zuyt-dorp, ki je leta 1712 na zahodni obali Avstralije doživela brodolom. Preživeli s te ladje so se menda podali v notranjost dežele in se pridružiti avtohtonim plemenom. Med njimi bi res mogel biti kak nosilec gena EVC.
Nekaterim avstralskim genetikom in arheologom se zdi Goldblattova teorija za lase privlečena. Skeptičen je tudi dr. Victor McKusick, ki je razširjenost gena EVC pet let raziskoval na baltimorski Univerzi Johna Hopkinsa. Patrick Vinnicombe, arheolog iz Perthskega muzeja v Zahodni Avstraliji, pa meni, da so dodatni prsti na rokah in nogah, ki jih je videti na stoletja starih slikarijah avtohtonih prebivalcev, "upodobljeni po nečem, kar so ljudje videti".

1	2	3	4	5		6	7	8
9					10			
11				•	12			
13			S	14				
15		•	16			•	17	
18		19		•	20	21		
	22			•	23			
24				•	25			26
27		•	28	29		•	30	
31		32			•	33		
34				•	35			
36				37				
38				39				
Vodoravno:
1. hotelski delavec, 6. rimska boginja jeze, 9. praznjenje, 11. Madžari, 12. lesen pokrit hodnik na alpski hiši, 13. huda jeza, srd, 14. mesto v južni Franciji ob Roni, 15. Karel Natek, 16. mesto pri Torinu v Italiji, 17. Drago Ibler, 18. predel in mesto v Piemontu v severozahodni Italiji (anagramTISA), 20. del verige, 22. ošiljena palica, 23. grški otok v Egejskem morju, kjer naj bi bil pokopan Homer, 24. ime finskega arhitekta Saarinena, 25. mevža, prismoda, 27. Dominik Smole, 28. grška boginja zemlje, Gaia, 30. ime ameriškega igralca Pacina, 31. v bloke ulita kovina za nadaljnjo uporabo, 33. delno ali popolno zakritje nebesnega telesa, 34. vrsta kožne plesnobe, gobice, 35. Cista teža, 36. namoCitev, 38. kos sukanca, 39. stopnja kakovosti in uporabnosti, razred.
Navpično:
1. priprava za spajanje, 2. velika skupina snovi, ki vsebujejo ogljik (dve besedi), 3. pevec pri starih Keltih, 4. bogovi v germanski mitologiji, 5. Rajko Nahtigal, 6. Italec, 7. na današnji dan leta 1650 umrli francoski filozof in matematik (ime in priimek, rojen 1596), 8. rastlinski rastni hormon, 10. igračka, 14. Anton Ramovš, 16. nizko, dolgo hribovje v zahodni Slavoniji, 19. trenje, 21. ognjenik na Havajih (Mauna), 24. na današnji dan leta 1847 rojeni vsestranski ameriški izumitelj (Thomas Alva), 26. obokana sobica brez oken, 29. latinski veznik, 32. žrelo, grlo, 33. ime pevke Močnik, 35. afriški veletok, 37. Željko Kozinc.
Zmago Pezdirc
■esep( ‘pu ‘AaipzejAo ‘0}8u ‘joos ‘bpui ToSui ‘b9q ‘sq ‘eoeo ‘oiag ‘soj ‘p)3[ ‘uep ‘psV ‘IG ‘ti-ig ‘Nri ‘sapv ‘Pef ‘^ueS ‘u8q ‘Aopuzeicl ‘eri ‘jeqos :ouAeropoy\
:A9iisaH
8 7
5
4
3 2 1
| Naloga 5 Naloga 6	|
a
7
5
4 3 2 1
a b c d e 1 g h
NBs....■■■m...1
» 1
,,,,,, J' * lil
w:.....88®....4888	88® ■
H...S*
*...*...MS.
m ii ti

a b c d e 1 g h
Šahovska naloga št. 5
Berezin - Zuravljev / SZ 1985 Bele figure nevarno ogrožajo Črnega kralja v rokadnem položaju. Obramba Črnega, ki je na potezi v poziciji na diagramu, ni zadovoljiva (na primer l...Sb6 zaradi 2.Sb7:! s prednostjo belega). Analizirajte in ugotovite, kako je Cmi sprožil plaz svojh figur na belega kralja v središču šahovnice in se na zanimiv nadn rešil pred porazom. Šahovska naloga St. 6 Marshall - Macklucke / New York 1923 Ko se Sahist znajde v težkem, že izgubljenem položaju na šahovnici, Se vedno išče rešilno bilko. Tako je tudi v poziciji na diagramu. Ameriški velemojster Marshall se je proti manj znanemu nasprotniku kot beti znašel v kritični poziciji. Kako rešiti partijo in Čast, je razmišljal velemojster. Samo kmet na polju h7 je njegova zadnja priložnost in beli je potegnil potezo ...!? Kako je potekal zaključni finale partije, ki se je končala z remijem, je naloga reševalcev.
Rešitev naloge St. 3
Kot strela z jasnega je beli s potezo
1.	Dd8+!! ponudil Črnemu damo, da bi po l...Kd8: 2.Lg5 dvojni šah pričel z matnim plesom svojih figur. 2...Ke8 3.Td8+ Kf7 4.e6+! še majhna poanta belega v napadu, da se sprosti polje e5 za skakača. 4...Ke6: Na 4...Le6: sledi 5.Se5 mat. V partiji je sledilo še 5.Sf4+ Kf7 6.Se5 mat!
Rešitev naloge St. 4
Petrosjan je s Sabom na osmo vrsto l.Da8+ prisilil Črnega, da se umakne na sedmo vrsto l...Kg7 Na l...Ke7 sledi 2.Da7:+. Črni je tako omogočil belemu, da izpelje zanimivo kombinacijo, v kateri sodelujejo vse bele figure.
2.	Le5:+! Po izsiljenem 2...De5: je beli pripravil Se drugo začasno žrtev 3.Dh8+! Kh8:, nakar pa skakač 4.Sf7:+ odloči partijo in Cmi se vda.
(Silvo Kovač)
ZNANJE
Četrtek, 11. februarja 1993
MEDICINA / AKUPUNKTURA NI VE C ALTERNATIVNA MEDICINA, TEMVEČ ENA IZMED METOD ZDRAVLJENJA
NOVICE
Nekateri štejejo v alternativno obliko medicine tudi akupunkturo, Čeprav to že dolgo ni. Danes je akupunktura v sodobno organiziranem zdravstvenem varstvu ena od oblik zdavljenja različnih težav človeškega organizma. Minilo je precej Časa in preteklo je veliko vode od tistih prvih informacij, ki smo jih o akupunkturi v naše kraje prinesli zdravniki. Ker pa so možnosti zdravljenja z akupunturo pri nas premalo znane, sem se odločil, da o tem napišem nekaj vrstic. Akupunktura je stara približno 4000 let. Razvijali so jo največ Kitajci in je zapisana v enem od prvih zapiskov o medicini v učbeniku Nej Kinga. V Evropo so jo prenesli v 16. in 17. stoletju, toda na veljavi je zaCela pridobivati šele v zadnjih desetletjih, predvsem zato, ker je sodobna medicina zašla v krizo. Pojavljale so se težave, ki smo jih označili kot psihične tegobe, ki niso dokazljive in jih tudi ni potrebno zdraviti. Seveda pa je bolnik s temi tegobami živel še naprej in obiskoval različne specialiste brez vidnega uspeha. Navadno smo take ljudi razglašali za simulante in nevrotike, ki so se jih izogibali skoraj vsi zdravilci.
Akupunktura je prva zaCela jemati Človeka kot celoto in ovrednotila tudi njegove psihosomatske težave kot bioenergetsko neranovesje organizma. Energetsko ravnotežje v organizmu uravnavata dva sistema, in si-
Nihilistični odnos do te metode samo otežuje njen razvoj
Zmago Turk
cer sistem jinga in sistem janga. Po obeh meridianih kroži človeška življenjska energija v ravnotežju med enim in drugim sistemom. Vsako spremembo v tem sistemu organizem zazna tudi s spremembo kroženja te energije. Tako je mogoče, da v enem od sistemov energija zastane, kar seveda povzroči višek druge energije. Ta višek povzroča spremembo v metabolizmu posamičnih celic na eni strani, zastoj energije na drugi pa povzor-Ca nabiranje negativnih produktov energije v tem sistemu. Naloga akupunkturista je, da zna preceniti bioenergetsko stanje organizma, ugotoviti, kje je prišlo do zastoja in kje je povečana bioenergija, prav tako pa mora znati izbrati točke na telesu. Ze Kitajci so opisali približno 750 točk, ki označujejo lokalizacijo posameznih meridianov. V Človeškem organizmu je 12 meridianov, od tega jih 6 pripada sistemu jing in 6 sistemu jang. Obstajata še 2 neparna meridiana, ki združujeta oba sistema; enega na sprednji, drugega pa na zadnji strani telesa.
Opisanih je tudi več tako imenovanih stranskih meridianov, ki pa po dosedanjih spoznanjih nimajo večjega pomena. Draženje akupunkturnih točk lahko poteka na različne načine in jih se-’ veda lahko izvaja samo
zdravnik Najpogosteje te točke dražimo z iglo; odtod tudi ime akupunktira. Ce pa jih dražimo z elektriko, govorimo o elektoroakupun-kturi. V novejšem Času te točke dražimo z laserskimi žarki - to imenujemo lasersko akupunkturo. Akupunkturne točke je mogoCe dražiti tudi s pritiskom ah drugimi lokalnimi draženji. Temu pravimo akupresura, kar seveda ni pravilen izraz, saj bi se morala imenovati pun-ktopresura.
Točke so različnega značaja in različnega pomena. Nekatere so važnejše, druge manj važne. Na Človeškem telesu obstaja okoli 50 točk, ki so za akupunkturo izredno pomembne in jih aku-punkturist uporablja skorajda pri vsaki akupunkturi. Z njimi navadno seznanimo tudi bolnike, da si jih sami pritiskajo ali dražijo s kakšnim topim predmetom, ko nastopijo težave. Seveda je ta dogovor mogoC samo s pomočjo zdravnika akupunkturista, zato je nesmisel kupovati knjige in se učiti akupresure iz knjig. Akupresure se je treba naučiti pri aku-punkturistu, ki bo znal preceniti intelektualni nivo bolnika, bolezen in pa možnost izbire točk za posamezna težave. Ko zdravnik akupun-kturist pripravi ustrezen program, je mogoče izvajati tako imenovano avtopresu-ro oziroma lastno lajšanje te-
žav. Največ uspeha je seveda akupunktura doživela pri lajšanju bolečine. Bolečina je stanje, ki se javlja skoraj pri vsaki bolezni in je za bolnika neprijetna, hkrati pa je opozorilo tako bolniku kot terapevtu, da se v človeškem organizmu nekaj dogaja in da je potrebno najti vzrok zanjo. Zato je zgolj zmanjševanje težav neprimerno, pa naj gre za uradno ali alternativno medicino. Res pa je mogoče z akupunkturo zmanjšati stopnjo bolečine skoraj za polovico. Taksno delovanje traja nekaj ur, včasih tudi nekaj dni, odvisno od oblike bolečine in oblike zdravljenja. Razlago za takšno zmanjšanje bolečine je našla tudi sodobna medicina in ugotovila, da povzroča draženje nekaterih točk na človeškem organizmu povišana raven notranjih telesnih hormonov, ki zmanjšujejo občutek bolečine in s tem tudi težav bolnikov. Bolnik se mora pri vsaki bolečini, ki traja dalj Časa in je huda, posvetovati z zdravnikom, Ce se namerava poslužiti metod alternativne medicine in akupunkture. Verjetno ima večina sodobnih zdravnikov negativno mnenje glede možnosti akupunkture, vendar to dokazuje samo njihovo neznanje in premajhno strokovno usposobljenost na tem področju.
Bolezni, ki jih danes zdravimo z akupunkturo, ne
da bi s' tem naredili večjo »škodo« uradni medicini:
-	kronični glavoboli migrenskega značaja
-	kronične bolečine v lokomotornem aparatu, predvsem v hrbtenici
-	kronične težave s prebavnim traktom v obliki obsti-pacij, bolečin v trebuhu in drugih težav, ki so seveda preverjene v zdravniški ordinaciji
-	komično nespečnost
-	nekatere ginekološke bolezni
-	nekatere odvisnosti, kot so: alkoholizem, kajenje in podobno.
Naj sklenem ta sestavek s tole mislijo: Akupunktura še zdaleč ni več alternativna medicina, paC pa ena od metod, ki jih uporabljamo v vsakdanji praksi. Da lahko zdravnik uporablja akupunkturo, se mora dodatno izobraževati. V Mariboru imamo danes že vec zdravnikov, ki to zmorejo in znajo.
Zato je potrebno, da se tudi zdravniki, ki uradno odklanjajo akupunkturo v svojih splošnih ali pa specialističnih ordinacijah, vsaj izobrazijo o sedanjih možnostih akupunkture in jo v nekaterih primerih tudi priporočajo. Z nihilističnim odnosom do akupunkture in do tistih, ki s takšno metodo poskušajo lajšati tegobe, kakršnih drugi ne znajo, samo otežujejo razvoj te medicinske znanosti, predvsem pa delajo slabo uslugo bolniku.
—23
Avstralski načrti in kozmodrom
Čeprav so z načrti za izstreljevanje zahodnih satelitov na krovu ruskih nosilnih raket soglašali tudi Američani, se ta komercialni izstrelni poligon na sevem Avstralije srečuje s težavami, ki trenutno ovirajo njegovo delo.
Stephen VVilliams, izvršni direktor vesoljske agencije Cape York meni, da bo dobil končno vladno potrditev do konca leta 1992 in bodo z izgradnjo prvega avstralskega komercialnega izstrelišCa lahko zaceli že prihodnje leto. Prvo izstrelitev naj bi opravili leta 1995. Iz agencije pa še zdaj ni pojasnila, kako bodo zagotovili vec kot 350 milijonov avstralskih dolarjev (280 milijon ameriških), potrebnih za financiranje projekta. Nekateri analitiki celo dvomijo, da bo v prihodnje toliko zahtev za izstreljevanje satelitov, Ce naj bi se investicija kmalu povrnila ah celo ustvarila profit. Tako zvezna avstralska vlada kot lokalna vlada v Queenslandu sodita, da se mora podjetje financirati samo.
Medtem pa sta se skupina aborgirinov (avstralskih domačinov), ki živijo v bližini oddaljenega in redko naseljenega področja polotoka Cape York v Queenslandu, kjer naj bi bilo izstrelišCe, in mesteca v bližini, odločila za sodni nalog, ki naj bi zaustavil izgradnjo projekta.
Senator John Button, avstralski minister za industrijo, tehnologijo in trgovino, je izjavil, da bo končna vladna odločitev odvisna tudi od rezultata proučevanj okolja in tal, ki lahko traja veC let.
Miloš Krmelj
Nekatere skupine za ohranjanje okolja v Queenslandu namreč projektu nasprotujejo zaradi domnevnega škodljivega vpliva na okolje in nedotaknjene narave na področju polotoka Cape York.
Queenslandski predsednik Wayne Goss navaja, da je vladna podpora odvisna tudi od ureditve ozemeljskih zahtev domačinov tega območja. Jim VVallace, predstavnik plemena VVuthathi, je predal višjemu sodišču sodni nalog, ki naj bi vesoljski agenciji Cape York onemogočil prevzem zemljišča. Po njegovem je projekt »grožnja mojim ljudem in njihovi zemlji«.
Toda George Villaflor, predstavnik za druge skupine domačinov pri Cape Yorku, je proti dragemu sodnemu sporu. Dvestoti-soC-hektarski izstrelitveni kompleks pri zalivu Tem-ple na polotoku Cape York je blizu ekvatorja, zato s svojim zemljepisnim položajem lahko prihrani gorivo pri izstreljevanju komunikacijskih in znanstvenih satelitov v pogosto ekvatorialno krožnico. IzstrelišCa v ZDA, na Kitajskem, Japonskem in v Rusiji imajo prav to pomanjkljivost, da zaradi precejšnje oddaljenosti od ekvatorja rakete porabijo vec goriva.
Toda analitiki trdijo, da si Avstralci s komercialnim vesoljskim izstreli-SCem prizadevajo pridobiti dostop do zanesljivih in cenenih ruskih raket vrste Zenit.
Za tehnične in številne druge zadeve pri tem iz-streliscu bo skrbela ameriška družba United Technologies Corporation, ki
ima veliko izkušenj z ameriškim vesoljskim programom.
^piericani pravijo, da je na prošnjo njihovega združenja VVashington nedavno umaknil prepoved, zaradi katere satelitske rakete niso smele izstreljevati satelitov z ameriško te-. hnologijo. Za to se je pred nedavnim zavzel predsednik George Bush, da bi pokazal dobro voljo in pripravljenost na sodelovanje z Rusijo.
Avstralski izvedenci se ne bojijo, da bi občutljiva in razvita ameriška satelitska tehnologija padla v ruske roke, saj bodo rakete, kupljene v Rusiji, prevažali v Avstralijo, satelite pa bodo montirali v Cape Yorku.Ameriski izdelovalci satelitskih raket in družbe za izstreljevanje (McConnell Couglas, ki ima znano Delto H; Martin Marietta, ki ima Titane in General Dynamics, ki ima razne izpeljanke Atlasov, in seveda najbolj znana evropska agencija za izstreljevanje komercialnih tovorov v vesolje Ariane-space) pa s tem niso zadovoljni.Vse prizadete družbe se bojijo manjšega zaslužka, saj je znano, da so ruske nosilne rakete znatno cenejše od zahodnih.
Rakete Zenit bodo prodali Avstraliji v okviru sporazuma z rusko vladno vesoljsko agencijo Glavko-zmos in vesoljsko agencijo Cape York, ki razvija tudi načrte za izstrelišče.VjaCe-slav Dukov, podpredsednik Glavkozmosa, se je že sestal s senatorjem Butto-nom, da bi se pogovorila o projektu vesoljskega izstrelišCa in dobavi ruskih satelitskih raket.
INDUSTRIJSKI INŽENIRING / SISTEM KAKOVOSTI
Neprimerna kakovost kot nezaželen rezultat
Združena Evropa postaja z letošnjim letom dejstvo. Neomejen pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi bo vplival tudi na storitve. Posebej na velike sisteme, kot so elektrogospodarstvo, železnica, promet in zveze, javni in državni sektor, zdravstvo, bančništvo itn., ki so zaradi monopolnega položaja najbolj zaščiteni. Konkurenca in boj za vsako stranko postaja kruto dejstvo tudi za dejavnosti, ki so živele v državnih jaslih.
Slovenija ne bi smela neprizadeto izpustiti te priložnosti, ki nam omogoča ujeti korak z Evropo na področju, kjer tudi sami začenjajo s pionirskim delom.
Neprimerno kakovost lahko štejemo kot nezaželen rezultat, neustreznost, kakakršne so: slabo popravilo, napačno zdravljenje, dolgotrajnost upravnega postopka itn. Vzrok za kupčevo nezadovoljstvo je skoraj vselej v standardih kakovosti storitve, tj. v dolo-caju in izvedbi standardov. Neustrezna kakovost je večinoma posledica stanja, kjer si vodstvo in zaposleni sami poljudno postavljajo lastne standarde, kar pomeni, kolikor oseb, toliko standardov. Presenetljivo je, da kljub zakonskim in drugim predpisom kupec vedno potegne krajši konec.
Najpreprosteje je razlikovati med kakovostjo in nekakovostj o z naštevanjem primerov neka-kovosti. V vsakdanji praksi je tovrstnih pomanjkljivosti na pretek. Zgovornih je že nekaj prime-
Rudi Kavčič
rov: izraCun dohodnine in pošiljanje obvestil, napake pri knjiženju v banki, čakanje pri zdravniku, sitnosti pri uveljavljanju zdravstvenega zavarovanja, zamude vlakov, izsiljevanja s povečevanjem cen elektrike, plina in komunalnih storitev, postrežba v restavraciji, težave zaradi reklamacij v trgovinah, Cas Čakanja na telefonsko zvezo, motnje pri telefoniranju itn.
Cilj, ki ga zasledujemo, je izvajanje storitev,
Cas je izredno pomemben element kakovosti storitve. Stranko zanima predvsem:
-	Cas za naročanje (dogovora za storitev)
-	Cas Cakgnja do izvedbe storitve
-	cas trajanja izvedbe storitve
Kupčevo zadovoljstvo je pomemben kriterij kakovosti, predvsem na področju osebnih storitev, kot so trgovina, gostinstvo, zdravstvo... Značilnost osebnih storitev je, da večinoma pri-
kooperativnost, prisrčnost, razumevanje so bistvene značilnosti kakovosti. Dolgoročni cilj ni samo prodaja storitev, ampak ustvarjanje zadovoljnega in stalnega kupca.
Izdelava sistema kakovosti zahteva, da stranko, uporabnika ali klienta postavimo v središče dogajanja. Celotna organizacija mora imeti za cilj zadovoljevanje potreb strank, vse drugo je temu podrejeno. KljuCne elemente sistema kakovosti in povezave s stranko je mogoče prikazati grafično.
komunikacije
skrb za ' sistem ;akovosti
skrb za vodenje
skrb za kadre
STRANKA
(KUPEC)
ODGOVORNOST
VODSTVA
KADRI IN SREDSTVA
STRUKTURA
SISTEMA
KAKOVOSTI
Ključni elementi sistema kakovosti in povezave s strankami oziroma kupci.
pri Čemer naj bi pomanjkljivosti predvem poskušali preprečiti in se jim izogibati. Vsaka napaka stane, povzroča neprijetnosti in težave, zmanjšuje produktivnost, ogroža varnost ljudi in premoženja.
de do osebnega stika med kupci in osebjem, ki nudi storitve. Naloga osebja je, da je dojemljivo za želje in in osebne prošnje strank. Za kupca je pomemben osebni odnos izvajalca storitve. Prijaznost, ustrežljivost,
Pri vzpostavitvi sistema zagotavljanja kakovosti se moramo zavedati, da še tako popoln sistem ne more izboljšati poslovanja, Ce se pri tem ne spremenita miselnost ljudi in privrženost novim idejam.
Zla usoda pijanih čebel
BRISBAN - Erol Hassan, entomolog iz Brisbana je pri študijah čebel za potrebe avstralskega Čebelarstva odkril nepričakovano podrobnost v njihovem vedenju. Nekatere izmed teh marljivih žuželk pri nabiranju nektarja v vročem obdobju nalete na cvetove, kjer je ta slastna tekočina, ki vsebuje tudi do 40 odstotkov sladkorja, delno sfermentirala v alkohol. Zivalica ga kljub temu nabere in s tem pogosto zapečati svojo usodo. Podobno kot pri drugih živalih jim alkohol otopi Čutila, pa tudi razsodnost. Mnoge od njih preprosto strmoglavijo na tla, ker ne morejo - ali nočejo - vec leteti. Spet druge zgreše zraCni koridor do domačega panja, ki je označen s "prometnim feromonom" in ki sicer usmerja Čebele na pašo in nazaj. Obojne postanejo lahek plen os in drugih plenilcev. Tiste, ki se vendarle dokopljejo nazaj do domačega panja, pa se vedejo tako neumno, da jih Cebele-stražarji, ki varujejo vhod, preprosto naženejo. Ta navidez brezsrčni ukrep pa pravzaprav varuje panj pred še hujšo nesrečo. Ce bi pijane Čebele svoj alkoholni nektar predale drugim delavkam, ki ga pretvarjajo v med, bi s kvasovkami okužile vso zalogo medu in ta bi se spremenil v napol tekočo fermentirano alkoholno zmes, ki bi ugonobila ves panj. To se je najbrž že dogajalo, le da so ljudje tako zmes verjetno razredčili z vodo in jo pili kot medico. Ker pa je bilo takih panjev premalo, se je človek moral naučiti sam, kako se iz medu, kvasovk, slada in vode pripravlja medica brez posredovanja pijanih Čebel. (M.E.)
Vse manj možnosti za deseti planet
VfCTORIJA - Nove analize ameriških znanstvenikov so pokazale, da domnevnega desetega planeta v našem osončju bržkone ni. Ce ta planet obstaja, bi moral s svojim težnostnim poljem vplivati na tira Urana in Neptuna. Orbito planeta, s katerim naj bi si pomagali pri iskanju še neodkritega desetega brata, moramo poznati karse-da natančno, da lahko razločimo majhna odstopanja zaradi prisotnosti iskanega Planeta X. V praksi dobimo dovolj podatkov le, Ce spremljamo planet-sondo na vsaj enem obhodu okrog Sonca. Uran tej zahtevi ustreza, saj je od 1. 1781, ko so ga odkrili, že dvainpolkrat obkrožil Sonce: Neptun in Pluton pa sta - odkar vemo zanju -prepotovala le dela svojih orbit. Uranov tir se spremeni tudi zaradi ostalih velikih planetov, kar je prav tako treba upoštevati. Tu so uporabili nove podatke s sonde Voyager. Posebej pomembna je točneje izmerjena masa Neptuna, mimo katerega je plovilo potovalo 1. 1989. Pokazalo se je, da je ta planet za pol odstotka lažji kot smo doslej mislili. V nasprotju s prejšnjimi trditvami se nanovo izračunani tir Urana precej dobro ujema z opazovanji zadnjih stošestdesetih let. Preostale nepravilnosti bi bilo mogoCe pripisati merski napaki. Nekatere meritve lege Urana med leti 1895 in 1905 sicer kažejo določeno odstopanje od napovedane orbite, vendar so bile povečini opravljene na enem samem teleskopu: v opazovanjih z dveh drugih teleskopov v istem obdobju ni nepravilnosti. Novi podatki z Voyagerja so omogočili tudi natančnejšo analizo gibanja Neptuna. Izkazalo se je, da navidezne deviacije orbite lahko pripišemo dejstvu, da planet od odkritja 1.1846 še ni obkrožil Sonca. Proti obstoju desetega planeta govorijo tudi meritve infrardečega astronomskega satelita IRAS, s katerim so pregledali okoli 70 odstotkov neba. Domnevnega planeta niso našli, Čeprav bi tako telo moralo absorbirati svetlobo s Sonca in jo nato oddajati v infrardečem delu spektra. Vse te ugotovitve pa ne jemljejo upanja Robertu Harringto-nu, ki že dolgo išCe deseti planet. Po njegovem mnenju nanovo izmerjena masa Neptuna sicer zares zmanjša ključne nepravilnosti v gibanju Urana, a jih ne odpravi. Harrington domneva, da leži Planet X na južnem nebu. Njegove raziskave so začasno prekinjene, saj mu ni uspelo dobiti dodatnega opazovalnega Časa na teleskopu na južni polobli. Ameriški astronom dodaja, da je gotovo dovolj dobrih razlogov za iskanje desetega planeta, da pa v ta projekt ne bi kazalo vlagati preveč denarja. (A.M.)
Znanost
o peki piščancev
VVASHINGTON - Poznavalci kulinarike so vedno trdili, da hrana, pripravljena v mikrovalovni peCici, nima pravega okusa niti vonja. Topovi njihovih trditev pa so strelivo dobili šele na zadnjem kongresu Ameriškega društva kemikov v VVashingtonu, kjer se je del razprav vrtel tudi okrog dogajanja v navadnih in mikrovalovnih pečicah. Pomanjkanje okusa in vonja so znanstveniki podpirali z matematičnimi modeli in kemičnimi enačbami. Mikrovalovi spodbujajo molekule v hrani neposredno in hitro, ne da bi pri tem segrevali zrak v peCici. Hlapljive snovi, ki hrani dajejo aromo, pri tem iz jedi izginejo. Neko podjetje iz Cincinnatija v ZDA, ki se ukvarja z dodatki živilom, celo razvija postopek za izdelavo mikrokapsul z vonjem kvasa, ki bi pici iz mikrovalovne peCice povrnile izgubljene vonjave. Zrak v taki peCici ostaja hladen in površina hrane se na razgreje. Vlaga iz hrane zato potuje proti površini in izpareva, sredica pa se osuši ali celo zažge.
Te okoliščine pa preprečujejo, da bi stekla tako imenovana Maillardova reakcija, zaradi katere postane skorja hrane zlatorjavo zapečena, dišeča in okusna. Takayuki Shibamoto z ene od kalifornijskih univerz trdi, da prav nepopolna Maillardova reakcija daje hrani plehek okus. V mi-krovalovih se hrana imenitno kuha ali pari. Ker pa jajca ne moreš skuhati v toasterju, tudi toasta ni mogoCe pripraviti v mikrovalovni peCici, pravi strokovnjak na to tehnologijo Robert Shiff-man.
Vendar znanosti ni mogoCe ustaviti. Na univerzi v Montrealu so razvili raztopino z mešanico sladkorja in aminokislin, ki Maillardovo reakcijo pospešuje. Kurje bedro, premazano z njo, iz mikrovalov ne prihajaj vec brezupno sivo, ampak zlatorjavo in dehteče. (M.E.)
ŠPORT
1 8 Četrtek, 11. februarja 1993
planinski svet
ODBOJKA / PRVENSTVO MLADINK NA TRŽAŠKEM
SMUČANJE / FINALE
Predavanje o Namibiji
Namibija, afriška dežela na jugozahodnem robu Cme celine sicer ni izrazito hribovita dežela, ki bi pritegovala planince in alpiniste, je pa turistično in zlasti socialno zanimiva. Nekdanja nemška kolonija, ki je bila po drugi vojni dolgo let pod južnoafriško upravo in se je šele pred kratkim osamosvojila, se mora soočati s hudimi socialnimi problemi sožitja med belo manjšino in večino črncev. Ti so še do nedavnega živeli v režimu apartheida in se šele sedaj otresajo podrejenosti belim oblastnikom. O teh problemih bo zvečer govor na predavanju Bruna Križmana pod naslovom »Namibija, sožitje belega in črnega« v SPDT v Gregorčičevi dvorani v ulici sv. Frančiška 20. Bruno Križman je pred kratkim potoval po tej afriški drZavi, opazoval odnose med črnci in belci in svoja doživljanja dokumentiral z bogatim slikovnim materialom. Pripravil je zanimivo in tehtno predavanje, s katerim se bo predstavil zvečer v okviru niza predavanj, ki jih prireja SPDT za svoje člane in somišljenike. Začetek predavanja je predviden za 20.30.
Tečaji na snegu
Kljub pomanjkanju snega, visoki temperaturi in celo megli, je Smučarskemu odseku SPDT uspelo speljati do konca predvidene tečaje za najmlajše in starejše smučarje, ki so potekali na Zoncolanu vsako nedeljo v januarju. Poročali smo že, da je bila doslej letošnja zima bolj skopa s svojim belim elementom in je povzročala nemajhne težave organizatorjem tečajev. Pa je vendarle šlo. Prejšnjo nedeljo so prizadevni člani Smučarskega odseka in vaditelji zaključili svoje delo, priredili celo teste posameznih tečajnikov, katerim so nato porazdelili izkaznice o udeležbi in smučarskem znanju. Tečajnikov je bilo nad petdeset.
Smučarski odsek SPDT je pripravil tudi zaključni smučarski izlet za tečajnike in ostale ljubitelje bele opojnosti. Izlet na sneg bo v nedeljo, 14. februarja, vendar ne v Podklošter, kot je bilo že najavljeno. Tam so snežne razmere obupne, zato so se prireditelji odločili, da bodo peljali smučarje na goro Helm v Pustertalu (Sexten), kjer so snežne razmere na Helmu neprimerno boljše kot v Podkloštru.
Nesreče v gorah
Lepo sončno vreme privablja v teh zimskih tednih veliko ljudi v gore. Zal si iz dneva v dan sledijo novice o hudih, tudi smrtnih nesrečah v hribih, o padcih in zdrsih po zaledenelih pobočjih. Vse to se dogaja, ker hodijo planinci v gore nepremišljeno in slabo opremljeni za zimsko planinarjenje. Res je sedanje vreme izredno vabljivo za vzpone na zasnežene vrhove, vendar mora vsakdo pomisliti tudi na velike nevarnosti, katerim gre naproti. Nujno potrebno je, da ima tisti, ki namerava v tem času v hribe, s seboj dereze in cepin, niti varovalna vrv ni odvečna. Poleg tega mora za svoj podvig izbirati primerne poti in se izogibati poledenelih pobočij in zasneženih opasti. Užitek in zadoščenje je tudi v tem, da se po vzponu na vrhove ziv in zdrav vrneš s hriba.
"Človek, gora, poezija”
V	založbi Planinske zveze Slovenije in založbe Mihelač je pred kratkim v Ljubljani izšla majhna, lična knjižica "Človek, gora, poezija”, izdana ob stoletnici Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893. V knjižici so pesmi o gorah, ki so jih napisali slovenski pesniki od Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Simona Gregorčiča in Alojza Gradnika, do sodobnih ustvarjalcev Daneta Zajca, Toneta Kuntnerja, Nika Grafenauerja in drugih,
ki so v pesnitve zlili svoja občutja, doživetja, razmišljanja, hrepenenja, pa tudi žalosti v svojem bolj ali manj intimnem srečanju z gorami. Pesmi je zbrala in uredila Darinka Petkovšek, ki je v spremni besedi napisala, da je svet gora poln kontrastov in trenutnih sprememb, ko se hkrati v tisočletjih komaj zaznavno spreminja, in poln je nečesa komaj slutenega, veličastnega, neminljivega, stalnega in tako zelo svobodnega. Prav to dvoje, občutka svobodnosti in stalnosti pa človek najbolj pogreša in je morda prav tisto, kar ga v gorah, poleg same lepote in prvobitnosti najbolj osvaja. Pesniško zbirko priporočamo vsem planincem za obogatitev duha na svojih poteh v hribe. (L.A.)
Udeležba na proslavi stoletnice planinstva v Sloveniji
V	nedeljo, 28. februarja bo v Ljubljani slovesnost ob 100-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem. Slovesnosti se bodo udeležili tudi goriški planinci, ki se bodo pridružili elanom PD Nova Gorica. Organiziran je namreč poseben avtobus, ki bo odpeljal iz Rožne doline. Za prijave in informacije naj člani SPD telefonirajo Z. Cotarju tel. 30995.
Predavanje z diapozitivi o vzponih v Južni Ameriki
Člana SPD Gorica Ivan Sirk in Marko Jarc sta lansko poletje načrtovala vzpon na najvišji vrh Južne Amerike. Visok sneg in nepričakovano neugodne vremenske razmere sta jima načrt prekrižala in morala sta spremeniti program, se zadovoljiti s skromnejšim a zato nič manj zanimivim vrhom. Vtise s skoraj enomesečnega potovanja sta Jarc in Sirk pirkazala na društvenem večeru, v petek, 29. januarja v čitalnici knjižnice Damir Feigel.
Udeležilo se ga je lepo število članov in prijateljev SPDG.
Po zmagi v vnaprej igrani tekmi Bor Friulexport prvak
Za rod igralk letnika 1976je to že šesti naslov v petih sezonah
Med najmlajšimi v zaključni fazi tudi deseterica naših smučarjev
Čeprav se bo odbojkarsko prvenstvo mladink na Tržaškem uradno končalo šele konec tega tedna, je prvak že znan. To je šesterka Bora Friulexport, ki je v torek zvečer v anticipira-ni tekmi zadnjega kola s 3:0 (15:8, 15:8, 15:9) premagala tudi četrtou-vrščeni Virtus. Po nedeljski zmagi v odločilnem dvoboju s slogašica-mi je na tej tekmi bo-rovkam zadostovala osvojitev pokrajinskega naslova enega samega seta, po pričakovanjih pa so tekmo dobile brez izgubljenega niza, čeprav se jim je nasprotnik dobro upiral, plave pa več kot toliko niso pritiskale na plin.
Zmaga plavih v tem prvenstvu je bila, resnici na ljubo, pričakovana. Edina resna tekmeca zanje sta bila Koimpex in Altura (v zadnjem kolu se bosta med sabo pomerila za končno drugo mesto), vse ostale ekipe pa so bile najmanj za dva razreda slabše, tako da je v mnogih nastopih mladink Bor Friulexport zaigral (in zmagoval) z garnituro »deklic« letnikov 77/78, ki v svoji kategoriji prav tako meljejo vse svoje nasprotnice (a nepremagane so za zdaj tudi na-raščajnice letnikov 79/80, tako da ne gre izključiti možnosti, da
bo Odbojkarsko društvo Bor, tako kot Ze pred dvema letoma, osvojilo pokrajinske naslove v vseh treh Zenskih mladinskih državnih kategorijah). Ogrodje ekipe vsekakor sestavljajo igralke »zlatega« letnika 1976, ki za društveno vitrino predstavljajo neizčrpen vir pokalov in plaket vseh vrst. Dovolj je, če zapišemo, da je za ta rod igralk to že šesti pokrajinski naslov oziroma deveti, če v to število vključimo tudi naslove na ravni mini in super-miniodbojke.
Hkrati so ta dekleta posegla Ze tudi po štirih (enega med naraščajni-cami in kar tri med deklicami!) oziroma šestih deželnih naslovih (en mini in en supermini), na državni ravni pa obsega njihov »palmares« dva naslova državnih zmagovalk (mini in supermini), eno 4. mesto na državnem finalu med naraščajnicami, tri uvrstitve v drugi krog med-deželne faze prvenstva »deklic«, pri čemer sta jim v zadnjih dveh sezonah nastop na državnem finalu v tej starostni kategoriji prepRečila samo kasnejša državna prvaka (Mogliano Veneto in Vi-gevano).
Skratka, s takimi uspehi se v naši deželi (in verjetno tudi v večini drugih) ne more ponaša-
ti nobena mladinska šesterka. Poraze te Borove šesterke na-deželni ravni v zadnjih petih letih lahko štejemo na prste ene roke, kvečjemu dveh, še ti pa niso bili nikoli odločilni, razen v sezoni 88/89, ko so takrat dvanajstletne varovanke trenerke Betty Načinov! prvič nastopile na deželnem finalu naraščajmo (takrat under 14) v Tržiču in zasedle peto mesto, a ze v naslednji sezoni so bile deželne prvakinje bodisi v tej kategoriji bodisi v starejši kategoriji under 16 (deklice).
Dekleta omenjenega letnika že tri leta uspešno nastopajo tudi na članski ravni, saj so v sezoni 90/91 zmagale v prvenstvu 1. divizije, lani so dosegle zelo solidno uvrstitev v deželni D ligi, letos pa s pomočjo treh starejših igralk izredno uspešno nastopajo v državni C-l ligi, v kateri po 14 kolih zasedajo na začasnem vrstnem redu mesto tik pod vrhom.
Ekipo Borovih mladink, čaka sedaj nastop na deželnem finalu, na katerem bodo nastopili še prvaki Gorice, Vidma in Pordenona. Gorico bo
najverjetneje zastopal Sagrado, prvaka v ostalih dveh pokrajinah pa še nista določena. Tekmovanje bo potekalo v treh kolih (vsak proti vsakemu).
Ni še znano, ali bo prvo kolo na sporedu v nedeljo 28. februarja ali pa 7. marca. Verjetno se ne motimo, če zapišemo, da imajo borovke vse možnosti, da se tudi letos potegujejo za naslov prvaka FJK, čeprav velja omeniti, da bodo prav vse imele tudi v prihodnji sezoni pravico do igranja v tej starostni kategoriji.
V Fomi di Sopra bo v nedeljo, 14. 2., prva od dveh zaključnih deželnih tekem za najmlajše smučarske kategorije. Med tekmovalci iz celotne dežele, ki se bodo pomerili v slalomu, bo tudi deset slovenskih smučarjev, ki so si pravico do nastopa priborili z uvrstitvami na treh kvalifikacijskih tekmovanjih. Gre za kategorije baby in cicibani, ki so imeli doslej 2 veleslalomski in eno slalomsko tekmo, na podlagi katerih so tudi določili 15 najboljših v kategoriji baby in 25 v kategoriji cicibani (fantje in dekleta), ki imajo pravico do nastopa na deželnem finalu.
Tako bodo pri deklicah v kategoriji baby nastopile Martina Bogateč (Mladina Resco), Mateja Paulina (Devin, selekcija Indules) in Roberta Purič (Brdina, selekcija Indules). Pri cicibankah so se na deželno tekmovanje uvrstile tudi tri zamejske smučarke: Nika Furlani in Kristina Skerk (obe Devin) in Ingrid Bianchi (Brdina), pri cicibanih pa bodo nastopili štirje: Erik Piccini in Giorgio Pitacco (Brdina) ter Matej Crismancich in
Patrick Kocijancich (Devin). Vseh sedem cicibanov in cicibank nastopa za selekcijo Indules.
Nedvomno predstavlja tolikšno število slovenskih tekmovalcev v zaključni fazi lepo priznanje zamejskim društvom, ki so na ta način dokazala, da se da z marljivim delom uveljaviti v konkurenci z drugimi društvi v deželi.
Najmlajše po nedelji čaka še veleslalom 7. marca na Piancavallu, s tem pa bodo najmlajše	kategorije
zaključile tekmovanja-FISI na deželni ravni. V nasprotju z njimi pa pionirji in pionirke še niso končali s kvalifikacijskimi tekmami. Doslej so že imeli dva veleslaloma in po en salom ter superveleslalom. Za uvrstitev v zaključno deželno fazo, ki bo od 5. do 7. 3. na Zoncolanu, bodo to nedeljo v Forni di Sopra vozili se slalom, 20. februarja pa še superveleslalom na Piancavallu. Nato bodo na podlagi doseženih rezultatov na dveh slalomih, dveh veleslalomih in dveh superveleslalomih določili tiste, ki bodo lahko nastopih na deželnem finalu v začetku marca.
Namiznoteniška igralka Bora Lara Posega za las ob nastop v polfinalu
Borov namiznoteniški odsek je letos dobro zastavil svoje delo. To najbolj potrjuje gneča, ki vlada v dvorani med treningi začetniške skupine, katero sestavljajo otroci iz vsega mesta in okolice. Ti pa ne nastopajo le za društvo, ampak na raznih turnirjih tudi za svoje šole, katere obiskujejo. Da pa trener Marino Filipas ne skrbi samo za naraščaj, ampak posveča svoje dragoceno in bogato namiznoteniško znanje tudi prizadevanjem za uveljavitev društva Bor Cunja Riccardo Eredi na vsedržavni ravni je v nedeljo potrdil odlični nastop borovke Lare Posega na državnem drugokategorniškem turnirju v kraju Cologno Monzese pri Milanu. Tam je najprej v svoji kvalifikacijski skupini osvojila 2. mesto in se s tem uvrstila v finalno skupino. Tam je najprej premagala z 2:0 Ariaghijevo, s to zmago pa se je že uvrstila med osem najboljših italijanskih dugokategornic. V boju za vstop v polfinale pa je po izrednem boju in odlični igri klonila z 1:2 Algherijevi, potem ko je prvi set dobila, v drugem pa že vodila z 20:19.
Čeprav Posegovi veliki met tokrat ni uspel, pa je s svojim nastopom v Colognu Monzene-se več kot izpolnila pričakovanja klubskega vodstva.
POGOVOR Z NAČELNICO GIMNASTIČNE SEKCIJE PRI ŠZ DOM
Mija Češčut: Od telovadbe se še ne mislim posloviti
Bojan Pavletič
Čeprav je bila nekoč arhaična telovadba osnovna športna dejavnost, iz katere se je polagoma v desetletjih razvil ves zamejski šport je danes ta dejavnost kot sodobna gimnastika, v glavnem povsem na repu seznama panog, na katerem so te uvrščene po svoji odmevnosti in »važnosti«. Zelo verjetno bi lahko to ugotovitev ponovili tudi v primerih, ko to ali ono društvo vendarle uvršča tudi gimnastiko med svoje dejavnosti. Tak vtis smo dobili tudi med pogovorom z Mijo Ceščutovo (na sliki), načelnico gimnastičnega odseka pri goriškem športnem društvu Dom, z gimnastično delavko, mimo katere ne bo mogel
Domovca na prvenstvu Slovenije v akrobatiki
V soboto 13. februarja bo v Logatcu prvenstvo Slovenije posameznikov v akrobatiki. Poleg telovadcev iz Slovenije se bosta tega tekmovanja udeležila tudi pripadnika SG in SRG sekcije SZ Dom iz Gorice Agata Pipan in Matjaž Klemše. Pipanova bo tekmovala v razredu MLP, Klemše pa v razrtedu STP. Na tekmovanju ju bo spremljal njun trener dr. Dušan Furlan.
Obvestila
ZSSDI
obvešča, da bo seja izvršnega odbora danes, ll.t.m., ob 20.30 na sedežu SD Primorje na Proseku.
ZSSDI
obvešča, da bo seja balinarske komisije jutri, 12. 2.1993, ob 20. uri v koči »Pod rupo« v Repnu.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST SMUČARSKI ODSEK
organizira v nedeljo, 14. 2. 1993, smučarski izlet v Sexten (in ne v Podklošter, kot je bilo prvotno načrtovano). Odhod avtobusa iz Trsta bo ob 6. uri zjutraj s Trga Ulpiano. Prijave in informacije pri načelnici smučarskega odseka Valentini Fakin po tel. 634648.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE JADRAN
obvešča, da je urad v Prosvetnem domu na Opčinah odprt vsak dan razen nedelje od 10.30 do 13. ure. Tel. številka urada je 213403
nihče, ki bo pisal novejšo zgodovino zamejske gimnastike na Goriškem.
Bi se, prosim, lahko kratko predstavili kot gimnastična entuziastka?
Prav rada. Sem rojena Goričanka, vendar sem svojo športno pot začela kot 15-letnica v Mirnu, kjer sem se spočetka ukvarjala z baletom pri mirnskem Partizanu. Sčasoma sem presedlala na ritmiko, za to dejavnost sem odgovarjala za vso severno Primorsko, nato pa sem prišla v Gorico, kjer delujem pri Domu.
V gimnastični sekciji?
Da. Imamo avtonomno gimnastično sekcijo, v kateri skupaj z njenim predsednikom zastopava to dejavnost tudi v glavnem odboru Doma.
Ste avtonomni tudi finančno?
Povsem. Skoraj v celoti se vzdržujemo s članarino, če pa ob koncu leta kakšna malenkost zmanjka, nam pomaga glavni odbor iz svojih fondov.
Ce smo prav informirani ima sekcija dva oddelka?
Gojimo športno gimnastiko in sportno-ritmično gimnastiko. V športni imamo 17 fantov in 5 deklet, v SRG pa 32 deklic. V okviru federacije FGI tekmuje iz vsakega oddelka po 5 tekmovalcev. oz. tekmovalk, udeležujemo pa se tudi raznih prvenstev Slovenije.
Vi delujete, seveda, tudi kot trenerka?
Seveda. Skupno nas je 5 in sicer 2 za SRG in 3 za športno. Vsi pa smo, kajpak, diplomirani vaditelji.
Ima vsak trener svojo skupino?
''f M

■
■

Nekateri imamo po več skupin. Teh je sedem.
Kako je s treningi?
Oh, to je pa žalostno. Pri našem društvu imajo očitno prednost športne igre in te ekipe imajo mnogo boljše vadbene pogoje od gimnastike. Naše skupine vadijo le po eno uro dvakrat tedensko in le dve skupini pol ure več. V takih pogojih pa pri gimnastiki nikakor ni mogoče zahtevati vidnejših rezultatov.
Dom bo letos slavil 30-letnico svojega obstoja. Ta jubilej boste gotovo proslavili?
Kako namerava društvo proslaviti to obletnico ne vem, ker o tem, kolikor mi je znano, še sploh ni bilo govora. Gimnastični odsek bo vsekakor obeležil to obletnico s tremi prireditvami:	pripravljamo
srečanje Centrov Olimpia iz Gorice, 7. marca bo naša tradicionalna belo-rdeča kolebnica, ob koncu pa bo v okviru tega jubileja tudi naša vsakoletna sklepna akademija.
V Gorici je tudi uveljavljeno italijansko
gimnastično društvo.
Da, toda kakšno tesnejše sodelovanje z Ginnastico Goriziano nam nikakor ne uspe, Stiki s tem društvom so izredno skromni.
Kaj pa čez mejo?
Zelo dobre odnose imamo z Novo Gorico, posebno z osnovno Solo »F. Erjavec«, kjer vadi Norma Simoniti ritmiko in mažo-retke. Pa tudi s tamkajšnjim gimnastičnim centrom.
In Trst?
Tu imamo tesnejše povezave z gimnastično skupino s Proseka in Kontove-la, z Borom pa stikov skorajda ni.
Zakaj? Morda niste konvergentni v vadbeni vsebini?
Vzrok je drugje in je enostaven: nikoli nismo prejeli vabila za nastop v Trstu in nekako v skladu s tem, tudi mi nismo vabili Tržačanov v Gorico.
Menite, da bi bilo treba tu kaj spremeniti?
Vsekakor. Stiki med Borom in Domom bi bili koristni za obe strani.
Zanima nas tudi odnos, ki ga imajo starši vadečih otrok do vašega dela?
Ti odnosi so res zelo prijateljski. Starši nam mnogo pomagajo in med nami se je razvilo prijateljstvo tudi na osebni ravni.
Kaj pa relacija društvo -sekcija?
"Vzdušje na tej ravni v prejšnjih letih ni bilo ravno zgledno. Zdaj pa moram poudariti, da je sodelovanje s sedanjim predsednikom društva, inž. Niko Brešanom, naravnost čudovito. Kar se tiče sodelovanja z ostalimi društvenimi odseki pa bi bilo vsekakor lahko boljše.
Je Dom bolj moško ali
žensko društvo?
Rekla bi, da je predvsem mladinsko.
Ali bi lahko rekli za Gorico, da je telovadno mesto, kot je n. pr. Kanal odbojkarsko, Jesenice hokejsko itd?
Ne. V Gorici ne prevladuje nobena panoga.
Kaj predstavlja za vas osebno delo v okviru Doma?
Prizadevanje za ohranitev slovenske identitete društva. Italijanski ambient nam namreč močno vdira v društvo in marsikje moramo že uporabljati dvojezičnost.
Za hipec se spustiva v terminologijo, ko vidim vašo zavzetost za slovenski jezik. Ste za staro telovadbo ali za novo gimnastiko?
Odločno za telovadbo. Ono staro, sokolsko.
Česa se spominjate v svojem preteklem delu z neprijetnimi občutki in česa z lepimi spomini?
Z grenkobo se spominjam časa pred nekaj leti, ko v društvu nekateri niso imeli razumevanja za moje delo in so mi celo metali polena pod noge. Zelo svetle spomine pa imam na prva leta mojega delovanja v Mirnu in nato na povratek v mojo rojstno Gorico.
Letos boste slavili 45-letnico svojega delovanja v športu. Ce bi bilo mogoče, bi bili pripravljeni vztrajati v tej dejavnosti še 45 let?
Poznam vrsto športnih delavcev, ki so ostali aktivno v športu do kasnih let: Strgar, Vazzazova, Ulaga .... zakaj bi potem tudi jaz ne nadaljevala...
Torej, boste še naprej razdajali svoje znanje mladini?
Bom!
ŠPORT
Četrtek, 11. februarja 1993
MORIOKASHIZVKUISt
____________ŽENSKI VELESLALOM / SCHNEIDERJEVA SPET OUT_
Zlato Carole Merie
Odlično šesto mesto Pretnarjeve in deveto Suhadolčeve - Na zmagovalnem odru še 1Nachterjeva in Ederjeva - Deborah Compagnoni odstopila v i. teku
NOVICE
Tanja Zelene na 5. mestu
AOSTA (Morel) - Zadnji dan evropskih olimpijskih iger mladih so bili na sporedu smučarski teki. Od naših je najboljši rezultat dosegla Tanja Zelene, ki je osvojila 5. mesto, v klasični kombinaciji pa je bila sedma.
KonCni vrstni red - moški: 1. Skvorcov 45:13, 4, 2. Kovalev (oba Rus) 45:14, 0, 3. Santus (Ita) 45:40, 0, 13. Petkovšek 46:43, 6, 45. Jerončič 49:51, 5, 47. Fele (vsi Slo) 49:59, 1; Zenske: 1. Sepalova (Rus) 34:46,1, 2. Shmigun (Est) 35:07, 0, 3. Hanu-sova (Ceš) 35:23, 4, 7. Zelene 35:52, 9, 29. Mali 38:51, 0, 35. Ambrožič (vse Slo) 39:57,1.
Carole Merie imajo za lepotico med smučarkami (AP)
Andrej Dekleva
M O R I O K A - S I -ZUKUISI - Veleslalom za naslov svetovne prvakinje je bil v znamenju dveh velikih tekmovalk, Francozinje Carole Merie in Avstrijke Anite VVach-ter, drugi dve, šampionka iz Saalbacha Per-nila VVilberg ter zadnji dve leti najboljša alpska smučarka Petra Kronber-ger pa sta dvoboj gledali od daleč. Pernila VVilberg poškodovana, Petra Kronberger pa kot nekdanja Članica avstrijske reprezentance, ki se je prav v letu svetovnega prvenstva nenadoma poslovila od svoje ekipe.
Francozinji je pripadel prvi del veleslalomske predstave, Avstrijki pa drugi. Na koncu se je bolje izteklo za Francozinjo, ki si je uvodoma zagotovila dovolj prednosti za naslov svetovne prvakinje.
Na dopoldanski veleslalomski tekmi moških ni bilo v ciljnem prostoru prav nobenega izmed italijanskih novinarjev, ki so sicer zanesljivo najštevilneje zastopani. Bilo je videti, kot da Italijani bojkotirajo ta veleslalom, ki se ga zaradi bolezni ni mogel udeležiti italijanski idol Alberto Tomba, se jih je pozneje pri ženski tekmi kar trlo. Prišli so, da bi videli nov
uspeh Deborah Compagnoni, ki je lani nesrečno končala olimpijske igre v Albertvillu, nato pa se z voljo spet vrnila v tekmovalno areno. Toda Deborah tega veleslaloma ni končala.
Podobno se je godilo tudi veliki švicarski šampionki Vreni Schneider, ki zna kot za šalo dobivati tekme za svetovni pokal, tukaj pa živčno ni zdržala napetosti, ki spremlja boj za naslove.
Za slovenski tabor se je veleslalom na prvi progi končal kot slalom dan poprej. Spela Pretnar je bila prav tako Četrta kot v slalomu Urška Hrovat, le da se je tekma za naša dekleta končala
ugodneje. Spela Pretnar, ki je že posegala po kolajni, na drugi progi ni zdrsnila tako globoko navzdol kot po hudi napaki Urška, ampak je s šestim mestom ostala v ospredju, tako da bo na slovesni podelitvi kolajn stala na Častnem odru s Francozinjo Carole Merie, Avstrijko Anito Wa-chter, Nemko Martino Ertl, Švicarko Heidi Zel-ler in Italijanko Sabino Panzanini, le da bodo tri tekmovalke, ki so se uvrstile za dobitnicami kolajn, dobile v roke le šopek. Po tekmi je Spela Pretnar povedala: »Težko bi si prismucala kolajno. Tako sem raje šesta kot Četrta. To je
tako ali tako moja prva sezona med najboljšimi smučarkami, imam še veliko Časa.«
K velikemu uspehu slovenske ženske vrste je v veleslalomu dodala svoj delež tudi komaj 17-letna VrhniCjanka Mojca Suhadolc, ki je bila pravo presenečenje drugega teka. Na prvi progi se je z visoko štartno številko 33 povzpela na 16. mesto, nato pa je dosegla osmi Cas in se znašla med deseterico najboljših skupaj z veleslalomsko svetovno prvakinjo iz Bormia leta 1985, Američanko Diann Roffe. »Zelo sem zadovoljna s svojo drugo vožnjo, nisem delala večjih napak kot na prvi progi. Se posebej sem vesela, ker je bil to moj prvi veleslalom, v katerem sem obe progi presmučala kar 'normalno’.«
REZULTATI: 1. Merie (Fra) 2:17, 59; 2. VVachter (Avt) +0, 40; 3. Ertl (Nem) +1, 11; 4. Zeller (švi) +1, 48; 5. Panzanini (Ita) +1, 58; 6. Pretnar (Slo) +1, 62; 7. Kjorstad (Nor) 2, 01; 8. Demez (Ita) 2, 56; 9. Suhadolc (Slo) in Roffe (ZDA) +2, 64; 11. Gedde Dahi (Nor) + 2, 72; 12. Seizinger (Nem) +2, 78; 13.Eder (Avt) +2, 84; 14. Rey-Bel-let (Fra) +2, 92; 15. Maier (Avt) +3, 04; 16. Magoni (Ita) +4, 01; 27. Hrovat (Slo) +6, 78.
_____PRVENSTVO NBA / V ZAHODNI KONFERENCI__
New York povečal prednost Zmagovita serija Chariotte
Američani z glasovanjem izbrali igralce za Ali Star game
Vanja Jogan
NEW YORK - New York, New York ... je pel Frank Sinatra, znani refren pa bi si lahko sposodili, da bi naznanili sijajno obdobje forme košarkarskega moštva iz tega velemesta, ki je s petimi zaporednimi uspehi znatno povečalo prednost nad zasledovalci. Vlogo protagonista ima seveda temnopolti orjak Patrick Evving, ki je na zadnji tekmi dosegel kar 40 točk. V teku tedna so uspešno igrali še Chicago, Cleveland, Phoe-nix, Boston, San Antonio in celo Chariotte, ki so dobili vse tri odigrane tekme, medtem ko se je najslabše pisalo Golden Statu (0-4), Detroitu (0-3) in Portlandu (0-2).
TEAM OF THE VVEEK:	Povečevalno
steklo bomo tokrat preusmerili na moštvo Char-
iotte Hornets, ki so s štirimi zaporednimi uspehi zasedli začasno tretje mesto v Central divi-sion. Zvezda ekipe je prav gotovo center afriškega porekla Alonzo Mourning, prvo peterko pa sestavljajo se Johnson (najboljši strelec ekipe), Gill, VVingate ter najnizji igralec NBA lige Tyron Bogues, ki pa z izredno lahkoto zabija in je med prvimi pri asistencah.
ALL STARS - STAR-TING F IVE: Na milijone Američanov je v zadnjem mesecu izrazilo preference za posameznike, ki se bodo pomerili v ekshibicijski tekmi Ali Starš East - Ovest. Na podlagi prejetih glasov so si mesto v začetnih postavah priborili: Mi-
chael Jordan, Shaquille 0’Neal, Isiah Thomas, Scottie Pippen in Larry Jhonson (Vzhod) ter Cly-de Drexler, Charles Barkley, John Stockton, David Robinson in Karl Malone (Zahod). Najbolj preseneča izreden podvig 0’Neala, ki si je že kot novinec med centri zagotovil največ glasov, kar je doslej uspelo le Jordanu pred 8 leti. Isiah Thomas je že enajstič med izbranimi, desetkrat pa v prvi peterki.
KAKO IGRA DEL NE-GRO? Lanski elan Benet-tona iz Trevisa s katerim je tudi osvojil državno prvenstvo se je letos vrnil med ameriške profesionalce in igra pri San Antoniu. Po obetavnem začetku je imel nekaj težav s soigralci, ki so mu očitali, da je preveč zaposlen z odvečnim vodenjem žoge, sedaj pa igra približno dvajset minut na tekmo, redkokdaj pa presega mejo desetih točk. Njegov adut pa so asistence, kjer je med boljšimi v ligi.
LESTVICA STRELCEV: Jordan (Chicago) 1458 točk (poprečno 32, 4); VVilkins (Atlanta) 975 (28, 7); K. Malone (Utah) 1250 (28, 4); Mullin (G.State) 1191 (25, 9); Barkley (Phoenix) 1046 (25, 5).
% PRI METU ZA 2 TOČKI: Daugherty (Cleveland) 58, 7; 0’Neal (Orlando) 57, 4; K. Malone (Utah) 55, 9; Ceballos (Phoenix) 55, 5; Davis (Indiana) 55, 3.
% PRI METU ZA 3 TOČKE: Petrovič (N.Jer-
sey) 50, 4; Smith (Houston) 46, 5; Scott (Orlando) 45, 8; Mullin (G.State) 45, 1; Mayberry (Milvvaukee) 45, 0.
SKOKI: Rodman (Detroit) 560 (poprečno 19, 3); 0’Neal (Orlando) 568 (14,2); Olajuvvan (Houston) 584 (13,0); Barkley (Phoenix) 525 (12,8); VVillis (Atlanta)563 (12, 8).
PETROVIČ SIJAJEN: Pri Portlandu si prav gotovo grizejo nohte vsakič, ko igra New Jer-sey, saj je njihov bivši igralec Dražen Petrovič med glavnimi protagonisti Netsov, vedno bolj pogosto pa igra v slogu prve zvezde ekipe. V zadnjih nastopih je DOSEGEL 21 točk proti Dallasu, '15 točk in 3 asistence proti San Antoniu ter 35 točk in 5 asistenc proti Seattlu.
VZHODNA KONFERENCA
Atlantic division: New York 30-15; New Jersey 27-20; Boston 25-21; Orlando 21-21; Philadelphia 17-27; Miami 15-29; VVashington 14-31.
Central division: Chicago 32-15; Cleveland 29-18; Chariotte 23-20; Atlanta 23-23; Indiana 22-24; Detroit 19-26; Milvvaukee 18-29.
ZAHODNA KONFERENCA
Midvvest division: San Antonio 30-14; Utah 30-16; Houston 26-20; Den-ver 18-27; Minnesota 10-32; Dallas 4-40.
Pacific division: Phoe-nix 34-9; Seattle 30-16; Portland 28-15; LA Clip-pers 24-22; LA Lakers 24-22; Golden State 20-28; Sacramento 16-30.
Alonso Mourning - zvezda ekipe Chariotte (AP)
PO DVEH DNEH / MOŠKI VELESLALOM
Aamodtu po srebru še zlato
Kunc in Grilc iz petnajsterice - Košir v drugem teku odstopil
m o r i o k a - s i -
ZUKUISI - Drugi dan tekmovanja v veleslalomu. Slišati je kot nekdaj na olimpijskih igrah, še v Lake Placidu leta 1980 je bil veleslalom razvlečen na dva dni. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju je za taksen spored seveda poskrbelo vreme.
V torek je veleslalomiste s smučarske pro-gepregnal veter, včeraj pa so slabo vreme očitno pregnali ptujski kurenti, ki so na tribuni ob cilju proge Kotakakura dvignili dve slovenski trobojnici. Veter je pihljal ravno prav moCno, da sta se lepo vili, prav tako kot pisani trakovi na maskah kurentov.
Da je obveljal prvi, torkov veleslalomski nastop, so bili zlasti veseli v trije v njem najhitrejši. Norvežan Kjetil Andre Aamodt, dan poprej srebrn v kombinaciji in očitno v odlični formi je vodil s kar 45 stotinkami prednosti pred Avstrijcem Rainterjem Salzgeberjem ter s sekundo in 49 stotinkami pred Švedom Johanom VVallnerjem. Mitja Kunc s Časom, ki ga je dosegel na prvi progi, ni bil zadovoljen. Bil je petnajsti in tako prvi na štartni listi drugega nastopa. Jure Košir je bil na 18., Gregor Grilc na 28. ter Andrej Miklavc, ki se je na progi zaradi napak nekajkrat skoraj ustavil, na 39. mestu.
Na drugi progi se za prvi mesti posebno isker boj ni obetal. Zlato in srebro sta bila ob precejšnjih razlikah tako-rekoc oddana, znal pa se je vneti boj za bron med kar šestimi smučarji - za VVallnerjem niso veliko zaostajali Nemec Markuš VVasmeier, Luksemburžan Marc Girar-
Andre Kjetil Aamodt
delli, Norvežan Ole Kri-stian Furuseth ter Švicarja Urs Kalin in Steve Locher. A tudi na tretjem mestu se po drugem nastopu ni nic spremenilo. Obdržal ga je Johan VVallner, morda edini, ki bo na tem prvenstvu ubranil kolajno s prejšnjega.
Enaindvajsetletni Kjetil Andre Aamodt je na tem prvenstvu osvojil že drugo kolajno (po srebru v kombinaciji), prvo zlato, na tiskovni konferenci pa je povedal: »Malce nenavadno je, da je veleslalom trajal dva dni. A včeraj zvečer sem se potrudil, da nisem preveč mislil na to, da vodim po prvem nastopu. Zjutraj sem vedel, da mi bo uspelo obdržati vodstvo in tudi postavitev proge mi je ustrezala. Zlato kolajno posvečam svojemu oCetu, ki je mojim pripravam namenil veliko Časa, svojim trenerjem, zlasti Alešu Gartnerju, ter svoji mami, ki je tekmo gledala doma po televiziji in je bila verjetno zelo živčna.«
Mitji Kuncu se drugi nastop ni povsem po-
srečil. Izgubil je dve mesti, a nad nastopom vseeno ni bil razočaran: »Danes zjutraj sem si progo sicer dobro ogledal, a sem jo očitno napačno ocenil. Zdelo se mi je, da se da skozi vratiča smučati bolj naravnost, kot se je dejansko dalo. Silovito sem napadel, a že na vrhu začel delati napake, ker je bila proga postavljena nerit-micno. Torej mi je to, da sem Startal prvi, kvečjemu škodovalo, ker nisem mogel vedeti za pravo linijo. Pričakoval sem veC, a vseeno nisem razočaran, ker sem se trudil in napadal.«
S svojo uvrstitvijo ni bil najbolj zadovoljen Gregor Grilc: »Vse možnosti za uvrstitev med prvih 15 sem zapravil že na prvi progi, ko me je v zgornjem delu oviral veter, spodaj pa sem napake delal sam. Ge bi dvakrat smučal tako, kot sem na drugi progi, bi bil verjetno med petnajsterico najboljših.«
REZULTATI: 1. Aamodt (Nor) 2:15, 36; 2. Salzgeber (Avt) +0, 87;
3.	VVallner (Sve) +1, 91;
4.	Kalin (Svi) +2, 27; 5. Pieren (Svi) +2, 39; 6. Strolz (Avt) +2, 80; 7. Girardelli (Luks) +2, 83; 8. Locher (Svi) +2, 86; 9. VVasmeier (Nem) +2, 90; 10. Furuseth (Nor) +2, 98; 17. Kunc +3, 81; 21. Grilc +4, 89; 22. Senigaglesi (Ita.) +5, 17; 31. Miklavc +8, 41.
(ANDREJ DEKLEVA)
Miosprav
USPESNO BLA2I BOLEČINE
ELfKN
®
Senne ne bo na startu?
PARIZ - Ayrton Senna se verejetno ne bo udeležil svetovnega prvenstva v formuli 1. McLaren namreč ni prijavil brazilskega pilota za letošnjo izvedbo Fl, na McLamovi spisku pri mednarodni avtomobilski zvezi (FISA) sta American Michael Andretti ter Finec Mika Hakkinen. Kaže, da je Senna nekoliko pretiraval pri »ekonomskih zahtevah« in tako je brazilski pilot ostal na cedilu. Sicer pa odločitev še ni dokončna.
Roma v polfinalu
RIM - Roma je v povratnem srečanju Četrtfinala italijanskega nogometnega pokala premagala Na-poli z 2:0 (1:0) in se tako uvrstila v polfinale. Prva tekma v Neaplju se je namreč končala z 0:0. Zadetka za Romo sta dosegla Camevale v 10. min. in Hassler v 71. min. iz enajstmetovke.
Dva svetovna rekorda
MALMO - Prvi dan zimskega svetovnega pokala v plavanju sta bila dosežena dva svetovna rekorda za 25-metrsske bazene. Novozelandec Danyon Loader je na 200 metrov delfin plaval 1:54, 50 in za osem stotink sekunde izboljšal svoj lastni rekord.
Drugi svetovni rekord je postavil 19-letni Finec Jani Sievinen, ki je na 400 metrov mešano dosegel cas 4:07,10, kar je za 1, 67 sekunde boljše od dosej najboljše znamke Italijana Luca Sacchija. Nastopili so turdi trije slovenski plavalci. Na 400 metrov kravl je Jure Bučar zasedel peto mesto s 3:49, 49, Igor Majcen pa je bil deveti s 3:53, 64. Zmagal je Rus Jevgenij Sadovi (3:43, 19). Na 100 metrov prsno je Alenka Kejžar osvojila 11. mesto z 1:13, 06, zmagala pa je Poljakinja Alicja Peczak (1:09, 29). (STA)
Agassi že v osmini finala
MEMPHIS - Dva dni po zmagi v San Franciscu se je American Andre Agassi že uvrstil v osmino finala mednarodnega teniškega turnirja (nagradni sklad 780.000 dolarjev) v Memphisu. V 2. kolu je ugnal Avstralca Simona Youla s 6:2, 6:2.
Drugi rezultati - 1. kolo: Braasch (Nem) - Ondru-ska (JAR) 6:4, 6:4, Herrera (Meh) - Stolle (Avstral) 7:6, 6:1, Stark - Flach (oba ZDA) 6:2, 6:3, Wood-bridge (Avstral) - Lavalle (Meh) 7:5, 6:2, Eltingh (Niz) - Mezzadri (Svi) 6:3, 6:2, Randall - Rostagno (oba ZDA) 6:7, 6:3, 6:4; 2. kolo: Števen (N. Zel) -Prades (Fr) 6:4, 6:2, Cesnokov (Rus) - VVitsken (ZDA) 6:2, 6:4, Reneberg (ZDA) - Furlan (Ita) 7:6, 6:4, Oncins (Bra) - Enquist (Sve) 6:4, 6:4.
MILANO (800.000 dolarjev): moški -1. kolo: Ros-set (Svi) - Gano (Ita) 6:2, 6:7, 6:3, Siemerink (Niz) -Forget (Fr) 7:6, 6:3, Edberg (Sve) - Medvedev (Rus) 6:3, 7:5, Boetsch (Fr) - Pozzi (Ita) 4:6, 7:5, 6:0, Volkov - Cerkasov (oba Rus) 6:1, 6:3.
Courier še na vrhu
HAMBURG - Vrstni red na vrhu lestvice najboljših teniških igralcev sveta ostaja nespremenjen. V vodstvu je še vedno American Jim Courier (3588 točk), pred rojakom Petom Sampra-som (3399) in Švedom Stefanom Edbergom (3271), Četrti je Nemec Boris Becker (2751), peti pa Hrvat Goran Ivaniševič (2610), ki zaradi poškodbe že dalj Časa ne nastopa. (STA)
Kiptanui napada rekorde
STOCKHOLM - Svetovni rekorder, Kenijec Mo-ses Kiptanui, je po zmagi na 3000 m s Časom 7:38, 46 dejal, da bo poskušal postaviti svetovna rekorda na 1500 in 5000 metrov. Udeležil se bo še nekaj atletskih mitingov v Evropi, nato pa se bo vrnil v Kenijo, kjer se bo pripravljal na svetovno atletsko prvenstvo, ki bo avgusta v Stuttgartu.
Drugi rezultati - moški 200 m: Trap p (ZDA) 21, 29; 400 m: Grindley (VB) 46, 91; 800 m: Gray (ZDA) 1:48, 21; 1500 m: Cacho (Spa) 3:42, 45; palica: Trandenkov (Rus) 572; daljava: Povvell 841; troskok: Dohring 20, 56; 60 m ovire: Poster (vsi ZDA) 7, 58; višina: Sjoberg (Sve) 231; ženske 60 m: Devers (ZDA) 7, 14; 1500 m: Akraka (Sve) 4:11, 81; daljava: Berežnaja (Ukr) 688; 400 m: Myers (Spa) 54, 39. (Reuter)
KOŠARKA / TE2KI ČASI ZA GORIŠKI KLUB
Dalipagič do nedelje, nato
GORICA - Goriško košarkarsko društvo Ciemme, ki je še pred nekaj leti nastopalo v prvoligaški konkurenci in je po vsej Italiji slovelo po svoji (McGregorjevi ...) košarkarki Soli, preživlja v tej sezoni težke Čase.
Ekipa Ciemme, ki je bila še pred tremi koli v krogu kandidatov za »play-off«, se je po treh zaporednih porazih znašla na sredini lestvice v nic zavidljivem položaju. V nedeljo pa Čaka goriško moštvo domaCe srečanje proti Monti-chiariju in v primeru no-
vega poraza bi se položaj na lestvici bistveno poslabšal.
Kaj se pravzaprav dogaja v taboru goriškega drugoligaša?
Vzdušje gotovo ni najboljše. Tarča skoraj vseh kritik pa je Dražen Dalipagič (na sliki), trener moštva, ki pa ne more sedeti na klopi med prvenstvenimi tekmami, ker nima »italijanske« trenerske izkaznice. »Prajo« krivijo, da slabo pripravlja tekme, da slabo vodi treninge in še marsikaj. Šušlja se (in to kar glasno), da bo Dali-pagiča, Ce v nedeljo spet
»kiksne«, zamenjal Asti. Pripravljen pa je tudi Bosini.
Praja pa gotovo ni kriv za vse goriške ... grehe. Težave goriškega kluba so se začele že pred nekaj leti, ko je društvo povsem napačno načrtovalo svoje nadaljnje delovanje. Najprej je v celoti prenovilo ves igralski kader, nato pa je skušalo poprečne rezultate »krpati« z najemom novih košarkarjev z raznih krajev po Italiji. Vse veC pa se je pozabljalo na lasten kader.
Za to sezono je go-risko društvo sestavilo
kar Čedno ekipo, ki je bila ena od favoritov za napredovanje. Moštvo pa je igralo s spremenljivo srečo in zato se je na novembrski borzi ojačilo s Castellazzijem in Slovencem Borisom Vitezom. Po nekaj solidnih nastopih pa je zadnje Čase goriška ekipa spet zabredla v hudo krizo, tako da razočarani navijači zahtevajo Dalipa-gičevo glavo.
Sedaj pa v Gorici vsi čakajo na nedeljski nastop proti Montichiariju. Verjetno pa tudi zmaga ne bo rešila Goričanov vseh težav.
DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE
NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU
TRST
L ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
DISTRIEST
SEŽANA TEL. 067/73373 FAKS 067/31202
Gledališča
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 20. uri (Štihova dvorana) Shaffer: Le-ticija in Luštrek. Cena vstopnice je 500 SIT.
JUTRI: Ob 21.00 (Ovalna dvorana) G. Strnisa-D-Zlatar: Frey: Žabe.
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 21. uri (Ovalna dvorana) G. Strnisa-D. Zlatar Frey: Žabe. Cena vstopnice 1000 SIT.
13. 2. ob 20. uri in 14. 2. ob lS.uri G.Tabori: Nata-nova smrt. Gostuje Bavarsko državno gledališče iz Miinchna. Predstava bo simultano prevajana. Vsto-je 500 SIT, dijaki Študentje in upokojenci 250
16. t. m. ob 20. uri (Štihova dvorana) P. Shaffer: Leticija in Luštrek. Cena vstopnice 500 SIT.
NAPOVEDUJEMO: 21. ob 18. uri, 22. ob 19. uri in 23. t. m. ob 11. uri (Gallusova dvorana) W. Shakespeare: Kralj Lear. Cena vstopnic 600, 500 in 400 SIT. Za predstavi 21. in 22. t. m. je na voljo le Se nekaj vstopnic.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG LJUBLJANA
DANES: ob 19.30 Schnitzler: Anatol. Abonma Dijaški 6- večerni.
Ob 20.uri (Mala drama) Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. Razprodano.
JUTRI : ob 19.30 Schnitzler: Anatol. Abonma Petek in izven (konto).
Ob 20. uri (Mala drama) Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. Razprodano.
V	PRIHODNJIH DNEH: 13.t.m. ob 19.30 Schnitzler: Anatol. abonma sobota in izven (konto).
Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19. uri Verdi: Don Carlos.
V	PRIHODNJIH DNEH:13. in 17. t. m. ob 19. uri J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke (13. je nadomestna predstava za odpadli termin 22. decembra 1992)
15.	t.m. ob 15. uri Golob: Krpanova kobila (mladinska).
16.	in 18. t. m. ob 19.00 uri G.Verdi: Don Carlos.
19.t.m ob lS.uri, 20. t. m. ob 19. uri in 22.t.m. ob
15. uri Strauss: Netopir.
26. t. m. ob 19. uri Bizet-Scedrin: Carmen, balet -premiera; Bartok: Čudežni mandarin (obnovljena predstava)
NAPOVEDUJEMO: 6.3. ob 19. uri verdi: Re-quiem. Operni gala koncert.
Abonente lahko pri predstavi Molitveni stroj Noordung v CD (28.t.m. ter l.,2.,3.,4., in 5.3.) sami izberejo prostor. Prosijo, da želene vstopnice dvignete najkasneje do 20.t.m. na upravi SNG, Cankarjeva 11.
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
DANES: ob 19. uri A.P.Cehov, T.Brasch: Platonov. za abonma Mladinski 2.
JUTRI: ob 19.30 E.Flisat: Kaj pa Leonardo? za izven in konto. Avtor te uspele tragikomedije, pisatelj Evald Flisar, je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada.
V	PRIHODNJIH DNEH: 13.t.m. ob 19.30 E.Ki-shon: Bil je škrjanec. Za izven in konto.
Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
SLOVENKO MLADINSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: 19.30 A.A. Rozman: Tartif. Za izven.
V	PRIHODNJIH DNEH: 13.t.m. ob 19. uri Ach-ternbusch: Susn. Za izven.
Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije, med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.3* uro, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni SMG.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI
DANES: ob 20. uri Roger Vitrac: Volkodlak, komedija. Gostovanje primorskega dramskega gledališča Nova Gorica. V glavni vlogi Rade Serbedžija.
Prodaja in rezervacija vstopnic vsak dan razen nedelje od 9. do 13. me in od 16. do 19. me v Je-lovskovem salonu Kulturnega doma in uro pred predstavo pri blagajni. Tel. 061/448-922.
šentjakobsko gledališče
DANES:ob 17. mi Z.Petan: Zmagoslav Sloven, diktator de luxe.
JUTRI: ob 19.30 mi 2. Petan: Zmagoslav Sloven, diktator de luxe.
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 19.30 in 14. t. m. ob 16. mi Levstik-Jovanovic-Partljic: Martin Krpan.
Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. me, na dan predstave pa dve mi pred predstavo. Rezervacije po telefonu 061/312-860.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 19.30 mi H. Ibsen: Nora. Za konto in izven.
Informacije na tel. 064/222-681.
KOPER
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 20.mi R.Vi-trac. Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Informacije na tel. 066/21-027.
KRŠKO
KULTURNI DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19. uri Strauss: Netopir, v izvedbi ljubljanske Opere in baleta. za izven. Vstopnice so v prodaji na upravi doma. Gostovanje ponavljajo, ker lani vsi gledalci niso mogli v dvorano - do ponovitve bo prišlo, Ce bo v predprodaji prodanih dovolj vstopnic.
ILIRSKA BISTRICA
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 19.30 mi gostovanje PDG Nova Gorica s predstavo R. Vitranc: Volkodlak. Predstava sodi v okvir XVI. meseca kulture v Ilirski Bistrici.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 20.30 premiera - T. VVilder - Nase mesto (abonma red A). Rezija Adrijan Rustja. Igrajo: A. Rustja, V. Jmc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Blagovie, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi.
Ponovitvi v soboto, 13. t. m., ob 20.30 za abonma red B in v nedeljo, 14. t. m., ob 16. mi za abonma red C.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 20.30 bo skupina Teatro d’Arte predstavila B. Brechtovo delo Madre coraggio. Igra Piera Degli Esposti, režija Antonio Calenda. V abonmaju odrezek st. 7 - red prost. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča Rossetti. Ponovitev jutri, ob 20.30 (red prost).
V	PRIHODNJIH DNEH: od 16. do 21. t. m. gostovanje gledališke skupine Comunita teatrale italiana z
delom I. Horowitza Čare conoscenze e cattive me-morie. Režija Giancarlo Sepe. Nastopata Aroldo Tie-ri in Giuliana Lojodice. Predstava v abonmaju: odrezek St. 8A (alternativno). Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
DVORANA TRIPCOVICH
DANES: ob 20. mi (red C) ponovitev Poulencove »Le Voix Humaine* in Mascagnijeve »Cavalleria ru-sticana«. Dirigent Niksa Bareza. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. Umik blagajne: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Ponovitev v soboto, 13. t. m., ob 17. uri (red S).
GLEDALIŠČE CRISTALLO
V	PRIHODNJIH DNEH: od 20. do 28. t. m. Peter Tunini - Tango viennese v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopajo Ariella Reggio in Cochi Ponzoni.
GLEDALIŠČE MEELA
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 13. t. m., ob 21. uri predstava Antonia Albaseneja »Uomo«. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
NAPOVEDUJEMO: v torek, 2. in v sredo, 3. marca gostovanje gledališke skupine Backstage S.r.l. z delom Domenica Stamoneja - Sotto banco. Režija Daniele Luchetti. Nastopajo Angela Finocchiaro, Silvio Orlando, Vittorio Ciorcalo.
LATISANA
GLEDALIŠČE ODEON
NAPOVEDUJEMO: v torek, 16. t. m., ob 21.00 -Opera Omnia - II ritomo di Butterfly» v izvedbi skupine Banda Osiris.
VIDEM
GLEDALIŠČE LUIGI BON (Colugna)
JUTRI: ob 21. uri H. von Kleist: Kohlhaas. V glavni vlogi nastopa Marco Baliani. Predstave bodo trajale do 14. t. m.
ČEDAD
GLEDALIŠČE RISTORI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Comunita teatrale italiana z delom I. Horowitza Čare conoscenze e cattive memorie. Režija Giancarlo Sepe. Nastopata Aroldo Tieri in Giuliana Lojodice.
PORPENON
AUDITORHJM CONCORDIA
JUTRI: ob 20.45 recital Pasolinijevih poezij »Una disperata vitalita«. Nastopa Lama Betti.
Koroška
BELJAK
KLETNI TEATER
DANES: ob 20. uri Uli Bree: Don Quichote - Der Jahrhundertmann.
Glasba
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
JUTRI: ob 20. uri (Gallusova dvorana) koncert simfomikov RTV Slovenije-zeleni abonma. Dirigent Philippe Bender, Francija; solistka Stefania Mormone, klavir, Italija; Seigej Krilov, violina; Jmij Reja, tenor; Neven BelamariC, bas; sodeluje zbor.
Ob 21.30 mi (Klub CD). VVanton Reed -jazz. Vstopnina je 600 SIT.
V PRIHODNJIH DNEH: 18. in 19. t.m. koncert Orkestra slovenske filharmonije. Dirigent: Uroš lajo-vic. Solist: Thomas Christian. Oranžni abonma.
Informacije na tel. 061/222-815.
AKADEMIJA ZA GLASBO
DANES: ob 18.30 nastop MoPZ Grafika.
FESTIVAL LJUBLJANA - CERKEV SV.JAKOBA
JUTRI: ob 19. mi bo koncert ansambla Gradiva s porgramom Scarlattijevih skladb. Solista: Brigitte Belamy, sopran in Alain Zapffel, kontra tenor. Vstopnine ni.
KLUBK4
DANES: ob 20. uri Fmclap. Nastop renomirane furlanske folk/rock skupine.
V PRIHODNJIH DNEH: 16. t. m. ob 21. mi koncert Tomoža Pengova, promocija novega CD Rimska cesta.
18. t. m. ob 22. mi Oldies Goldies noC z gosti Moonlight Cats. Informacije na tel. 061/113-282.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V PRIHODNJIH DNEH: 15.t.m. koncert - Thomas Cristian, violina, Magdalena Kumpf, violina in Emma Schmidt, klavir.
17.t.m. ob 19.30 koncert Komernega orkestra Stuttgart. Program: Bach, Mozart, Schubert. V organizaciji CD. Vstopnina je 500 in 300 SIT.
ATRIJ NARODNEGA MUZEJA
V PRIHODNJIH DNEH: 17.t.m. ob 20. mi koncert Tartini kvarteta. Program: Golob, Haydn. Informacije in vpis abonmaja: sedež koncertne agencije Gallus International, tel. 061/137-098, in Galerija Labirint. Tel 061/150-155.
KOPER
GLASBENA SOLA
DANES: ob 20. mi 4. koncert 30. sezone, Slovenski kvintet trobil: Anton GrCar, trobenta; Stanko Arnold, trobenta; Viljem Trampuš, rog; Stanko Vavh, pozavna; Darko Rošker, tuba.
GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 24. t. m. ob 21. mi koncert Massimo & Elements.
27. t. m. ob 19. uri koncert KUD Bratstvo Koper. Informacije na tel. 066/21-027.
LITIJA
GRAD BOGENSPERK
V	PRIHODNJIH DNEH: 22.t.m. bo nastopila ljubljanska ambientalna skupina Kapela La Chateliere.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MTEI.A
V	NASLEDNJIH DNEH: v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice - Sodobni deželni skladatelji in pihalni trio. Nastopajo: Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urdan (klarinet), Vojko Cesar (fagot).Program obsega Vidalijeve, Sofia-nopulove, Coralove, Merkujeve, Niederjeve, Biluca-glieve, Dominuttijeve in Zenettovicheve skladbe.
Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Shangai Quartet.
NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My
fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 21. mi celovečerni koncert italijanske rock skupine Litfiba z naslovom »Terremoto tour«.
NAPOVEDUJEMO: aprila bo v Športni palači nastopil kantavtor Marco Mašini.
BBC CLUB - Ul. Donota
DANES: ob 21. mi nastop reške glasbene skupine »Public«.
GORICA
KULTURNI DOM
JUTRI: ob 20. uri abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopil bo duo Beatrice Zonta in Vesna Zuppin. Na programu Clementi, Schumann, Kogoj, Martinu, Lutoslavvski in Gelmetti.
GLEDALIŠČE VERDI
JUTRI: ob 20.30 koncert Združenja Lipizer. Nastopil bo Andrea Lucchesini (klavir).
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 20.30 uri (Klub CD) Večer z ume-nikom- Andrej Hieng. Vstopnine ni.
JUTRI: ob 19. uri (Kosovelova dvorana) potopisno predavanje alpinistične odprave SCT: Himalaja. Vstopnce 250 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
KLUBK4
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t. m. ob 22. uri Roza Valentinovo. Nastop Elene, druge dame transvestit-ske scene in gostov.
15. t. m. ob 21. uri predstavitev Qi Gong metode Wang Ai Ping. Vodi Rudi Klarič.
Informacije na tel. 061/113-282.
FILOZOFSKA FAKULTETA
DANES: ob 12. mi (pred. St. 526) prireja Fenomenološko društvo predavanje prof. dr. Renata Cristina iz Univerze v Trstu: Vedenje kot govorica fenomenologije.
MARIBOR
DVORANA ROTOVŽ
V	PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 18. mi literarni večer s Francetom Frostnericem. V organizaciji Mariborske knjižnice.
CELJE
NARODNI DOM
JUTRI: ob 20. mi elitni pleskluba Plesni val.
DVORANA PLESNEGA FORUMA
V	PRIHODNJIH DNEH: od 15. do 20.t.m. teden Plesnega foruma Celje ob kulturnem prazniku, predstavitev plesnih projektov zadnjih veh sezon.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
SALA STURZO
Ul. Sturzo 2
JUTRI: ob 21. mi«Laada« (Burkina Faso 1991).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
DANES: ob 17.30 »Con la virtu d’un femminil sembiante« - ob 200-letnici smrti Carla Goldonija. Nastopale bodo Sara Alzetta, Stefania Barca, Monica Bucciantini, Riccardo Canali, Nicoletta Corradi, Giu-lia Del Monte, Francesca Gamba, Alvia Reale in Gianni De Lellis. Vstop prost.
V	PRIHODNJIH DNEH: od 12. februarja do 12. marca, se bodo v gledališču Rossetti vršila srečanja z gledališkimi umetniki z naslovom »II mestiere delFattore«.
JUTRI: ob 18. uri srečanje z igralko Piero Degli Esposti, ki nastopa v igri Madre coraggio.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Ul. Diaz 27
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 15. t. m., ob 18. mi srečanje z Deboro Baronesi, ki nastopa v teh dneh v dvorani Tripcovich. Ob klavirski spremljavi Fione De Luca bo izvajala mozartove skladbe.
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
DANES IN JUTRI: ob 17. mi (Lutkoteka) Jan Malik: Žogica Marogica. Vstopnice so že v prodaji.
V	PRIHODNJIH DNEH: 13.t.m. ob 11. in 17. mi Kubatova-Loboda: Oh, te princese. Za izven.
14.t.m. ob 11. mi Capek: Kužek in muca, za izven. Gostuje lutkovna skupina Us.
Informacije ob sredah, četrtkih in petkih od 11. do 12. me in mo pred predstavo na tel. 061/314-962.
OPERA IN BALET
JUTRI: ob 11. in 13. mi Cipci: Sneguljčica.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
V	PRIHODNJIH DNEH: 14. t.m. ob 18. uri M.Dekleva: Mi se ne damo, musical v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja. Vstopnice za predstavo so v pordaji v PIC MGL vsak dan od 10. do 12. me in mo pred predstavo. Telefon 061/210-852.
KD SPANSKI BORCI
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 16. uri Sobotno popoldne za otroke: Predavanje o copmijah. Predaval bo coprnik Miro Canak. Informacije na tel. 061/448-920.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
V	PRIHODNJIH DNEH: 14.t.m. ob 11. uri D.Ceh:Pepelka.
RUM KUKLU V RUŠAH
V	PRIHODNJIH DNEH: 14.t.m. ob 10. in 11. mi J.Kolaric: O pajku, goslti in slonu Balonu.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 16. uri gostovanje KD Španski borci iz Ljubljane s predstavo An-dersen-LainšCek: Snežna kraljica.
KOPER
GLEDALIŠČE
V PRIHODNJIH DNEH: 13. t. m. ob 10. uri Črviva zgodba. V izvedbi luktovne skupine Us. Informacije na tel. 066/21-027.
Koroška
CELOVEC
JUTRI: ob 10.30 in ob 15.00 Die chinesische Na-chtigall (Kitajski slavček).
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografske razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu.
Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Tel. 061/222-815.
NARODNA GALERIJA
Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti. Informacije na tel. 061/219-740.
MODERNA GALERIJA
DANES: ob 18, uri bo otvoritev razstave oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa. Razstava bo na ogled do 7. marca.
Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Do 24. februarja je na ogled razstava akademskega slikarja Darka Slavca. Razstavišče je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 14. ter od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure.
MALA GALERIJA
Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij belegijskega umetnika Jana Fabreja.
Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
DANES: ob 19. uri otvoritev razstave slik Toma Podgornika .
GALERIJA INSULA
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jaenza Mateliča.zstava slik akademskega slikarja Jaenza Mateliča, pregledna razstava grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana.
KAPELICA
Do 19. februarja je na ogled razstava Mirjana Rukavina. Razstavišče je odprto od 11. do 17. ure.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Janeza Ferlana. Tel. 061/332-288.
GALERIJA STOPNIŠČE
Na ogled je razstava fotografij Damjana Kocjancica. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA LABIRINT.
Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije -
predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski.
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE
Do 15. februarja je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 061/ 218-862.
KRANJ
CLUB GALOISES BLONDES
DANES: ob 20. uri otvoritev razstave grafitov Strip core.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA
2
Na ogled je razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753.
KOPER
GALERIJI LOŽA IN MEDUZA
V prostorih je odprta razstava akademskega kiparja Matjaža Pocivavska.
NOVA GORICA
GRAD KROMBERK
Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustra-totja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca.
PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE
Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska kruSarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
TOLMINSKA KNJIŽNICA
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
SEŽANA
GALERIJA ZDSLU
Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 0061/320-730.
GALERIJA ILIRIJA
Do 4. marca bo na ogled razstava portretov Irine Rahovsyy-Kralj. Tel. 061/266-461.
GALERIJA COMMERCE
Do 26. t.m. bo na ogled razstava fotografij arhitekta Braneta Zalarja - fotografije s potovanj po ZDA in Ukrajini. Tel. 061/122-241.
FOYER MGL
Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni.
SREDNJA POLICIJSKA SOLA V TACNU
Na ogled je razstava akademskega slikarja Tineta Gorjupa.
KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Do 25. februarja je na ogled razstava Koristne in škodljive žuželke v Sloveniji.
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ
Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in Studijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886.
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
DANES: ob 18.30 bo otvoritev razstave akademskega slikarja Toma Vrana.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA - MARGINALIJA
Do 21. februarja je na ogled razstava del italijanskih umetnikov. Razstavljajo: Marco Baratella, Alessandro del Gaudio, Giulio de Mitri, Delia Fi-schetti, Carlo Marzuttini, Giammarco Roccagli, Wla-dimiro Tulli in Anna Valla.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa
Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segu-la-Miske iz Škofje Loke.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
JUTRI: ob 18. uri bo otvoritev razstave Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja.
BLED
GALERIJA GRADU GRIMSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
JESENICE
RAZSTAVNI SALON DOLIK
Do 24. februarja je na ogled razstava likovnih del Evgena Guština. Razstavišče je odprto vsak dan, razen sobote popoldan, nedelje in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
KOSOVA GRAŠČINA
Do 20. februarja je na ogled razstava Ilustracij Prešernovih pesmi in knjižnih oprem Prešernovih Poezij. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldne in nedelje, od 10. do 15. ure in od 16. do 18. ure.
RADOVLJICA
FOTOGALERIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je orvi del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica.
CERKNICA
GALERIJA KRPAN
JUTRI: ob 19. uri bo predstavitev grafične mape akademskega sliakarja Veljka Tomana. Avtorja bo predstavil likovni kritik dr. Ivan Sedej.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141.
IZLAKE
MEDIJSKE TOPLICE
Do 26. februarja je na ogled slikarska razstava Antona VVolfa iz Ljubljane. Slike so tudi na prodaj.
TRBOVLJE
DELAVSKI DOM
Na ogled je razstava slik slikarja Ervina MateSiCa. Razstava bo odprta vsa dan do februarja od 16. do 19. ure.
ZAGORJE
AVLA DD
Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
Do 27. februarja bo v Studijskem oddelku na ogled razstava del prekmurskih doktorjev znanosti.
GALERIJA
JUTRI: ob 18. uri bo otvoritev razstave del, ki so nastala na mednarodni likovni koloniji Lendava. Razstava bo na ogled do 9. marca.
ROGAŠKA SLATINA
RAZSTAVNI SALON
Do 26.t.m je na ogled razstava beneških umetnikov v sodelovanju z beneško galerijo iz Spetra.
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Na ogled je slikarska razstava Gian Battista Rosija.
GALLERIA RETTORI TRIBBIO
Se danes in jutri je na ogled razstava slikarja Car-mela Vranicha. Urnik:
10.30-	12.30, 17.30-19.30,.
CARTESIUS
Ul. Marconi 16
Se danes je na ogled je razstava tuSev in olj Fabia Zubinija z naslovom »Pari-gi, o čara«. Urnik: 11-12.30,
16.30-	19.30.
GALERIJA MINERVA
Ul. S. Michele 5-8
Do 27. t. m. je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Rispar-mio 10
Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni», ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej
Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTELLA- AVDITORIJ
Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odbornistvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Under-ground.
V	organizaciji Tržaške le-toviSCarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepsih neoklasiCnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
V	razstavnih prostorih gledališča razstavlja mladi tržaški slikar Daniele Au-ber.
ART GALLERV
Ul. S. Servolo 6
Do 21. t. m. razstavljajo kipar Giorgio Benedetti, ter slikarji Silvano Clavora, Claudia Raza, Adriana Sca-rizza in Edi Žerjal. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 18.00 do 19.30, ob praznikih 11-13.
STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE
Trg Giotti 8
Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna delVOrto 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. ure.
OPČINE
SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM
Se danes in jutri razstavlja svoja olja Tatjana Jenko. Urnik ogleda: od 16. do 19. ure.
KAVARNA S. MARCO
Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza.
Koroška
CELOVEC
GALERIJA SLAMA
Na ogled je razstava risb Ernesta Grafa.
GALERIJA CA-RINTHIA
Danes ob 19. uri verni-saža: Manfred Bockelmann (nova dela).
HIŠA UMETNIKOV
Mala galerija
Na ogled je razstava slikarja Kurta Piberja.
BV GALERIJA
Feldkirchner Strasse 31
Na ogled je razstava Danila Lexa.
MOHORJEVA KNJIGARNA
Na ogled je razstava »Planine v sliki« in »Otroški portret* Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe.
MESTNA HIŠA
Velika galerija
Na ogled je razstava »L’art est inutile« - avantgardna umetnost 1960-1980.
GALERIJA ARS TEM-PORIS
Herrengasse 14
Na ogled je razstava Jana Saudeka (slike) in Jirija Suhajaka (stekleni objekti).
SIMENS
Forum: Do 28. t.m, je na ogled Španski konstruktivizem.
VRBA OB VRBSKEM JEZERU
CASINEUM
Do 17. t.m. je na ogled razstava del Karla Holzerja
TINJE
DOM PROSVETE
Na ogled je razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane.
ROZEK-SEMISLAVCE
Galerija Rožek-Sikoronja: v soboto, 13.t.m., ob 19. uri - Otvoritev razstave Gustava Januša (slike).
RUBRIKE
Četrtek,
11. februarja 1993
SLOVENCI V AVSTRALIJI	Milan F-aho«
Ethnic Australia
Eno izmed središč množičnega priseljevanja Tržačanov in Slovencev iz osrednjega slovenskega narodnega prostora je bil Melbourne.
ski ogled mesta, nato večkratni sprehodi po mestnem središču, ogled univerze (-University of Melbourne), sodišča, centra Vi-ctorian Art, botaničnega vrta Royal Botanic Garden, mestnega središča ob redi Yarra, katedrale St. Patrick, Co-ok’s Cottage, mestne četrti Kew s slovenskim verskim središčem, mestnih četrti Carlton in Moonee Pond, umetniškega predela St. Kilda, pa še kaj bi lahko zapisal. Vendar so to le drobci, ki so nam
Sedež slovenskega društva Planica v predelu Spring Vale v Melbournu
Obe fotografiji: Milan Pahor
Z zraka sva z Aleksom zagledala Melbourne z okolico okrog desete ure zvečer, ko je Boeing 767 pristajal na letališču Tullamarine. Tam sta naju pričakala predsednik in podpredsednik društva Jadran, Valentin Brecel in Dino Rupnik. Lučke mesta so se svetlikale v daljavi, ko smo se v japonskem subaruju vozili proti naselju Macedon, v katerem prebiva Brecel in kjer je bilo najino prvo domovanje v Avstraliji. V naslednjih tednih sva lahko po koščkih spo-
znavala velemesto in okolico, tako kot sva se postopno seznanjala s slovenskimi izseljenci, njihovimi društvi, organizacijami in življenjem.
Večmilijonski Melbourne je dobesedno pogreznjen v zelenje. Zato ima zvezna država Victoria vsekakor ustrezen naziv : The Garden State. V spremstvu gostoljubnih in prijaznih ljudi sva si lahko nekoliko ogledala samo mesto in nekatere njegove znamenitosti. Najprej je bil na vrsti avtomobil-
jih ponudili naši ljudje, že dolga leta izseljenci v daljnji Avstraliji. Tako so nama šli na roko, da sva lahko izvedela precej zanimivih podatkov, hkrati pa sva si lahko ogledala velemesto in njegovo okolico.
Prav človek z veliko začetnico je tisto, kar je naredilo na naju največji vtis med najinim popotovanjem in raziskovanjem. Naletela sva na dobre ljudi, ki so nama bili takoj pripravljeni pomagati, ko sva jim razložila najin poglavitni cilj: da bi rada spoznala vsakdan izseljenskega življenja, predvsem prek pogovorov z izseljenci. Pri tem nisva imela nobenih težav. Takoj smo se razumeli. Tako sva tako rekoč čisto spontano obiskala številne slovenske družine, naj navedem le nekatere: Lorenzi Pisani, Bole, Rupnik, Kampuš, Opelt, Starc, Gergič, Cesar Fiumani, Gomizel, Vitez, Škof, Gec, Kralj, Križmančič, Leber, Vidau. Nekateri pa so nama ponudili tudi streho nad glavo: Brecel, Stoudt, Kodrič, Sgubin, Može in patri frančiškani (pater Tone in pater Bazilij) v Baraga House. Človeško toplino, gostoljubnosat in prijaznost je bilo čutiti na vsakem koraku naji-
Cerkev slovenskega verskega središča v predelu Qew v Melbournu,
ne poti po Avstraliji.
Najbolj so naju zanimale osebe, ki so se v Avstralijo izselile iz Trsta in okolice. Eno izmed središč množičnega priseljevanja Tržačanov, pa tudi Slovencev iz osrednjega slovenskega narodnega prostora, je bil prav Melbourne.
Vse to se kaze tudi v organiziranosti slovenskih izseljencev. Na območju mesta Melbourne delujejo tri društva: Slovensko društvo Melbourne (pravijo mu tudi Eltham ali »na Griču«), Slovenski primorski socialni klub Jadran in Slovensko društvo Planica. Poleg tega že dolga desetletja deluje Slovensko versko in kulturno središče Sv. Cirila in Metoda, za katerega skrbijo patri frančiškani, v njem pa
od leta 1975 naprej potekajo tedenske radijske oddaje 3 EA (Ethnic Australia) v sklopu državnega sistema SBS (Special Broadcasting System).
V omenjenih društvih in institucijah naletimo tudi na Slovence iz Trsta in okolice, vendar se ti večinoma srečujejo v prostorih tržaškega kluba Alabarda S. Giusto in deloma še v Istra club. Vse to ponovno dokazuje, kakšen posebnež med ostalim slovenskim izseljenstvom je tržaški priseljenec. Prav njegovo specifičnost sva lahko nenehno odkrivala ter ga primerjala z drugimi izseljenci, saj so nama bila odprta vrata v vse klube in ustanove. Razveseljivo je, da se posamezna duštva med sabo poznajo, so-
delujejo in tekmujejo, predvsem v balinanju.
Večina društev si je znala zgraditi lepe društvene domove. Človeka prijetno strese, ko vidi pridnost in iznajdljivost naših ljudi, ki se zrcali tudi v teh društvenih domovih. Gre za prav velike objekte z večnamensko funkcijo: z društvenimi dvoranami z več sto sedeži (največja je dvorana društva Planica, kjer je prostora za 700 ljudi), restavracijami, pubi, klubskimi prostori, ponekod imajo tudi knjižnice, pokrita balinišča z več stezami (ponavadi jih je 5), prostore za prireditve na prostem, pri nekaterih naletimo še na športna igrišča na odprtem (za nogomet, košarko ali balinanje). Najstarejše slovensko društvo so
ustanovili leta 1954 (Slovensko društvo Melbourne), leta 1971 je bilo ustanovljeno društvo Jadran, leto kasneje pa še Planica. Vsa tri društva imajo take društvene sedeže, kot sem jih opisal zgoraj.
Zasledimo tudi slovensko tiskano besedo, saj pri društvu Jadran občasno izhaja Jadranski zvon, pri Slovenskem društvu Melbourne pa Vestnik. Ze prav bogato tradicijo izhajanja pa ima list Misli (Thoughts), ki ga že 41 let neprekinjeno izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji. Gre za pravi informativni mesečnik z informacijami o verskem in kulturnem življenju Slovencev v Avstraliji.
Prihodnjič: Slovenci v Sydneyju
12. februarja
Danes, ko se človek sprehaja po vesolju in gleda v strukturo snovi, si je težko predstavljati, kakšne razprtije so povzročala odkritja in nove znanstvene teorije. Kot da se človek ni ničesar naučil iz klavrnih zgodovinskih izkušenj, so se še dolgo v naše stoletje nadaljevale zlorabe znanstvenih dognanj za verske namene in vpletanje Cetkve v svet empirije.
Stoletja dolgo je trajalo, da so ljudje pričeli bolj razumno obravnavati svet in sebe. Bojevniki za pravo vero so še posebej »grešili«, kadar so bolščali v črko, zgrešili pa duha. Zagovorniki in nasprotniki raznih teorij so se v tej goščavi sijajno znašli in izživljali.
Se današnja srednja generacija se je v mladih letih srečevala z ihtavimi reakcijami ob trditvi, da se je človek razvil iz opice. Ne glede na dejstvo, da še danes glede razvoja vrst znanost ni prišla dosti dlje od teorije, je žalostno, da ob vseh prepirih nismo odkrili bistvenega: kaj sploh je človek, kaj ga določa.
Najhujši vihar in spore med predstavniki Cerkve in znanosti je povzročil angleški naravoslovec Charles Damin s teorijo o razvoju vrst. Rodil 12. februarja 1809 v Shrewsburyju. Študiral je v Edinburgu in Cambridgeu. Osnove za svoje znanstveno delo je pridobil, ko je na petletnem križaijenju spremljal odpravo v Južno Ameriko in na Tihi ocean na ladji Beagle.
RECEPT
Ribja jed
SESTAVINE: 1 kg morskih rib, 100 g masla, 60 g moke, 100 g kisle smetane, 50 g belega vina, 150 g naribanega parmezana, sol, poper, 100 g šampinjonov, kapre, maslo za model
CAS PRIPRAVE: 30 minut + pečenje
Očiščene ribe skuhamo, odcedimo, odstranimo kožo in kosti ter razrežemo na majhne kose. Iz masla in moke pripravimo svetlo prežganje, dodamo kislo smetano, belo vino, nariban parmezan in nekaj tekočine, v kateri so se kuhale ribe. Iz tega skuhamo gosto belo omako, solimo in popramo, dodamo dušene Šampinjone in kapre. V pomaščen model položimo koščke rib, prelijemo z omako, na debelo potresemo s parmezanom, drobtinami in kosmiči masla ter postavimo v peCico. Pečemo približno pol ure, da zlato porjavi. Taksno jed lahko pripravimo iz vseh vrst rib s Čvrstim mesom -zelo dobra je iz polenovke.
(Slavko Adamlje)
ZELENI RECEPT
Zimska
zelenjavna
juha
SESTAVINE: 11/21 vode, 1 lovorov list, beli poper v zrnju, 3 klinčki, 1 repa. 1 pesa, 100 g zelja ali ohrovta, 1/2 majhne cvetače, 3 žlice olivnega olja, 1 korenček, triplat, sladki janež, rožmarin, sol
Uporabimo lahko vodo, v kateri smo kuhali zelenjavo; segrejemo jo, ji dodamo začimbe in na rezance naribano repo in peso. Zelje narežemo na krpice, ga stresemo v juho in kuhamo 15 minut. Ostrgan korenček narežemo na tenke diagonalne rezine in ga dušimo na olju, da spusti barvo. Nato ga zlijemo v juho, jo zacinimo in solimo. Cvetačo razdelimo na posamezne cvetove in stresemo v juho. Kuhamo Se 5 minut.
jeseni lahko repo in peso nadomestimo z rdeCo papriko ali bučkami, zelja pa ne uporabimo.
(Neva Miklavčič Predan)
MODA DANES
Moška
moda
Zvonka Makuc
MODA VČERAJ
Nazaj
v prihodnost
Nada Vodušek
Ce za živalski svet pogostokrat velja, da so samci neprimerno lepši in opaznejši od samic, tega skorajda ne moremo trditi za ljudi. Raznolikost in domišljija v oblačenju sta predvsem privilegij nežnega spola, medtem ko moški ostajajo podrejeni nekemu stilu, ki se je v osnovi začrtal okoli leta 1800 in dokončno zasidral sto let kasneje. Od takrat se moška moda spreminja le v niansah: take ali drugačne oblike reve-rjev in ovratnikov srajc, širine in dolžine hlačnic, bolj ali manj oprijetih suknjičev, drobnih detajlov in dodatkov.
Razkošnost baroka, rokokoja in drugih preteklih obdobij, ko moški del človeštva v pestrosti oblačenja nikakor ni zaostajal za ženskim, je torej nekaj, kar lahko gledamo le še na starih slikah, v filmih ali na gledaliških deskah. Današnji moški je soliden, strog, praktičen, čim manj obarvan in zato največkrat tudi nezanimiv. Vsaj če pomislimo na povprečnega predstavnika moškega spola iz katerekoli »civilizirane« države, ki mu je ideal neupadljiva obleka v kombinaciji s čim bolj nevtralno srajco in kravato. Vendar pa se ta privzgojena nagnjenost k sivini, nevtralnosti in enakosti počasi umika želji po pobar-vanosti, zabavnejših kombinacijah, nonšalantnosti, ki pa je ne smemo zamenjavati z zanemarjenostjo in ignoranco. Gladka, temna obleka in obvezna kravata nista več merilo za dobro sklepanje pogodb. Te se da skleniti tudi z mladeničem v nekoliko spranih, a čistih kavbojkah in malce bolj pobarvanem suknjiču. In če je to ljudem končno jasno, potem lahko začne tudi moška moda rahlo konkurirati ženski. y^Zato propagirajmo sodoben
stil oblačenja, ki vsebuje naravne materiale, pastelne barve, izrazitejše vzorce, bolj pestre kombinacije, vesele pisane kravate, očarljive metuljčke, mehke jope in puloverje v kontrastu s suknjičem in hlačami, zabavne telovnike, manj vpadljive nogavice, ležerne jopiče, klobuke, ki tu in tam tako popestrijo vsak dan. Marsikaj je dovoljeno in zaželeno, in to ne samo na počitnicah ob morju ali nekje na deželi, pač pa tudi v mestu in na najbolj odgovornem delovnem mestu. Sproščena moda pomaga k sproščenejšem obna-
šanju, odprtosti, kar se preneka-teri moški ne zaveda niti sredi najhujše vročine. Seveda to ne pomeni, da mora hoditi direktor banke v službo v pisanih^ bermudah. Ohlapne dolge hlače iz naravnega platna poleg širše krojene srajce pa njegove avtoritete vendarle ne bodo porušile.
Saj se razumemo! Oblačenje, tako žensko kot moško, mora biti skladno z nekimi estetskimi pravili in neutesnjeno. Ukle-ščenost v prestroge norme in kroje nam le greni življenje. Vsaj temu se lahko izognemo v modi!
Včasih naključja poskrbijo za prav zabavna presenečenja.
Eno takih me je doletelo prejšnji teden na sejmu mode v Milanu. Odkrila sem, da nisem edina, ki je v zadnjem času premišljevala o dveh nekdanjih zvezdah z modne scene, Coco Chanel in Elsi Schiaparelli. Obe sta se namreč povsem eksplicitno pojavili v kolažih, ki napovedujejo modne smernice za prihodnjo jesen in zimo.
Prvo so povezali z ikonografijo smeri, imenovane »mestni šik« in jo »tren-dovsko« opredelili z znano Man Rayevo fotografijo, prav tisto, ki smo jo objavili prejšnji teden. Druga pa je s svojimi zamislimi, jasno, pristala v »ekscentričnem in nekonvencionalnem« trendu.
Sicer pa vse skupaj nikakor ni nekaj novega ali nenavadnega: moda Ze od nekdaj reciklira dobre stare vzore/vzorce in v skladu s trenutnim zeit geistom brska po svoji zgo-
dovini. Pri čemer ma-dame Coco sploh ni bila nikoli »out«. Čeprav interpretacije njenega stila, ki jih v svoji kolekciji ponuja prvi co-uturier hiše Chanel Karl Lagerfeld, zadnje čase niso deležne posebne hvale, vsaj med modnimi kritiki ne, ima znamka z njenim imenom vseeno trden imidž. Trden imidž pa ima svojo ceno. Denimo, kakšnih 70 tisoč tolarjev za visoke rde-
če motoristične škornje z odtisnjenim zaščitnim znakom. In ob tem ne kaže moralizirati: prestiž in ekscentričnost sta nujna (čeprav ne edina) pogoja visoke mode.
Ko sta bili Elsa in Coco še mladi, sta se zdela zabava in biznis v modi nekako uravnotežena. Danes se je dano zabavati le redkim, modni biznis pa doživlja krizo, kakršne najbrž ni še nikoli.
RADIO TV
Četrtek, 11. februarja 1993
ODDAJE V SLOVENŠČIN
			W KAI 1
ti	r SLOVENIJA 1		
			Aktualno: Unomatti-
			
■			na, vmes dnevnik
■	Zgodbe iz školjke		Film: Abbasso la mise-
H	Živeti v temi, amerišk film, ponovitev		ria (kom., It. ’45),
	Poročila		vmes (11.00) dnevnik
m	Filmsko popoldne		Vremenska napoved
	Buntz z Beverly Hillsa, 7/13 del ameriške nanizanke,		Variete: Servizio a do-
	ponovitev, VPS 1400		micilio, vmes (12.30)
	Želite, milord?, 18. epizoda angleške nanizanke, pono-		dnevnik 1
	vitev, VPS 1425		Dnevnik in Tri minute
	Beach Boys - poletne sanje, ameriški film, VPS 1515		Fatti, misfatti e...
	TV dnevnik 1 - slovenska kronika		Aktualno: Primissima
	Otroški program: Živ žav		Variete: Buona fortuna
	Regionalni studio Maribor		Otroška oddaja
	16 črk, tv-igrica		Mladinski variete: Big
	Risanka		V Parlamentu in vesti
	TV dnevnik 2, vreme		Aktualno: Italija, na-
	Šport		vodila za uporabo
	Žarišče		Variete: Ci siamo?
	F.Huby: Ljubezenska preizkušnja, 2/7 del nemške na-		Vreme in dnevnik
	daljevanke, VPS 2040		Variete: Partita doppia
	Tednik, VPS 2130		(vodi Pippo Baudo)
	TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215		Variete: Caffe italiano,
	Šport		vmes (23.00) dnevnik
	Poslovna borza		Dnevnik in vreme
	Video strani		Danes v Parlamentu
			Rubrika opolnoči
			Film: The Cracker Factory (dram., ’79)
			
S	'j RETE 4	® TMC	
	Nan.:	Družina		Euronevvs
	Bradford, Družina Ad-		Nad.: Doppio imbro-
	dams, Jeffersonov!,		glio, 9.45 Potere
	vmes od 7.30 dalje		Rubrika: Zenska TV
	vsakih 30 min. vesti		SP v smučanju: ženski
	Nad.: General Hospi-	m	superveleslalom
	tal, 9.00 Marilena,	B	TMC News - Šport
	10.00 Ines, 11.00	pri	Film: Lettere smarrite
	Amanda, 12.00 Cele-		(ZDA ’73, i. Barbara
	ste, vmes (10.30) vesti		Stanwyck, J. Forsythe)
	Variete: A časa nostra		Risanke: Snack
	TG 4 vesti		Nan.: Batman
	Variete: Buon pome-		Dok.: Prijateljska nara-
	riggio		va - Živali-ribiči
	Nad.: Sentieri, 15.10		Rubriki: Ženska TV,
	Greda, 16.05 Anche i		19.10 Garderoba
	ricchi piangono, 17.00		Vremenska napoved
	Febbre d’amore		TMC News
	TG 4 vesti		Nan.: Maguy
	Aktualno: C’ eravamo		Film: Asilo di polizia
	•tanto amati		(kom., It.-ZDA ’86, i.
	Nad.: La signora in ro-		David Landsberg)
	sa, vmes (18.55) vesti		Snežni planet
	Kviz: La cena e servita		TMC News in vreme
	Film: Greystoke: la		Film: Truck drivers
	leggenda di Tarzan		(pust., ZDA '77, i. Pe-
	Film: Momenti di Glo-		ter Fonda, J. Reed)
	ria, vmes (23.30) vesti		SP v smučanju: moški veleslalom, 1. tek,
SLOVENIJA 2
2.
(2.45) CNN News
Koper
Mannix, ameriška nanizanka
Mali steklar, ponovitev filma
Ponedeljkov športni pregled, ponovitev Novice
Čarobna svetilka, otroški program Tečaj italijanščine Pustite jih živeti, dokumentarna serija Oscar Junior: Želvina skrivnost Vohuna, am. nan.
JJjjjlj Studio 2 magazin •S!) Primorska kronika TV dnevnik Mannix, am. tv nan. Nočni sodnik Stekleno srce, nemški film - Sugestivna nordijska saga, prežeta s simboli in magijo. Igralci so igrali pod hipnozo...
TV Dnevnik Severovzhod, tv mag. Out, 6., zadnji del nadaljevanke
Latvija, ponovitev
Slovenija - umetnostni vodnik: Od Kanalske doline do Trsta, ponovitev
Košarka (M) - Evropska liga: Gibona - Limoges, posnetek
Borovetz: SP v biatlonu, 20. km (M) posamezno, prenos
SP v alpskem smučanju, superveleslalom, posnetek
Akcent, ponovitev
Svet poroCa, ponovitev
SP v alpskem smučanju, posnetek iz Morioke
Videošpon
Ze veste, svetovalno namenski program MajIme skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV dnevnik 2, vreme, Šport
Umetniški veCer Portret: Igor Ozim
Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist Igor Ozim: Karol Szymanowski - Koncert za violino
Letni koncert Big Banda RTV Slovenija, 1. del
Sova
Dragi John, 42. epizoda ameriške nanizanke Želite, milord?, 19. del angleške nanizanke Video strani
KANALA
Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 93. dela Ninja želve, 6. del
Nin ja želve, 49. del ameriške risanke
MCM
Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme Dance session, 17. oddaja o plesu Domoljub, ameriški akcijski film .
Drugačen svet, 94. del ameriške nadaljevanke Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle Astrološka napoved MCM
Video strani
	-	iSl CANALE5	
%	P RAI 2		
			Na prvi strani
			
	Otroški variete		Variete: Maurizio Co-
	Vesti - Euronevvs		stanzo Show
	Rubrika o vrtnarstvu		Nan.: La časa nella
	Film: L’isola dei delfi-		prateria
	ni blu (pust., ZDA ’64)		Variete: ore 12
	Nan.: Lassie		Dnevnik TG 5
	Kratke vesti		Sgarbi quotidiani
	Segreti per voi...		Aktualno:	Forum,
	Variete: I fatti vostri		14.35 Agenzia matri-
	Dnevnik, gospodarst-		moniale, 15.00 Ti amo
	vo, Nonsolonero		parliamone,15.30 Sce-
	Nad.: Quando si ama,		ne da un matrimonio
	14.40 Santa Barbara		Otroški variete: Ri-
	Kronika v živo		sanke in kviz
	Vesti in iz Parlamenta		Kviz: OK il prezzo e
	Aktualno: 11 coraggio		giusto, 19.00 La ruota
	di vi vere, nato šport		della fortuna
	Nan.: Hunter, vreme		Dnevnik TG 5
	Nad.: Beautiful		Striscia la notizia
	Dnevnik in šport		Kviz: Tutti per uno
	Variete: Ventieventi		(vodi M. Bongiorno)
	TV film: La scalata		Nan.: Časa dolce časa
	(dram., It. ’92)		Variete: Maurizio Co-
	Aktualno: Rock caffe		stanzo Show, vmes
	TG 2 - Pegaz		(24.00) TG 5 vesti
	Šport: EP v košarki		
			
			
ITALIA 7		Avstrija 1	
			Cas v sliki
			
	Risanke		Težave s prfoksi, po-
	Nad.: Čara a čara		novitev filma
	News Line - Vesti		Sinha Moča, 93. del
	Nad.: Aspettando il		Trojica s štirimi pest-
	domani, Il tempo della		mi
	nostra vita		Heatchliff in Rilfaff
	Deželni programi		Kislo zelje, 4/13 del ri-
	Sette in allegria		sane serije
	News Line		Naravovarstveni dete-
	Nan.: Buck Rogers		ktivi
	Il sasso nella scarpa		Igra
	Film: Tre ore per ucci-		Cas v sliki
	dere (vestern, ZDA		Velika svoboda
	’54, i. Dana Andrevvs,		Cas v sliki, vreme
	Dionne Foster)		Šport
	Vesti: News Line		Avstralski divji konji
	Colpo grosso story		Lov na denar, am. ko-
	Film: Qualcuno ha tra-		medija; igrajo: James
	dito (dram., It. ’68, i.		Caan, Peter Boyle in
	Elsa Martinelli, Robert		drugi
	VVebber)		Potnik, nemški film;
	News Line - Vesti		igrajo: Tony Curtis in drugi
0 KOPER
Primorski forum Primorska kronika
RAI 3	
	Dok.: L’altrarete, vmes (6.50,12.00) dnevnik
	Chi e di scena
	Znanstveni dnevnik
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Dok.: Beli vulkan
	Samo za šport
	Športna rubrika Derby
	Neonevvs, nato pregled tujega tiska
	Tenis: turnir Milano
	Vreme in dnevnik
	Deželne vesti
	Telegiornale Zero
	Blob in Una cartolina
	Aktualno: Il rosso e il nero (vodi M. Santoro)
	Dnevnik in Omnibus
	Dnevnik in vreme
	Variete: Fuori orario
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non h la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Tvvin Clips. 17.35 Mitico Nan.: MacGyver Vremenska napoved Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport Nan.: Beverlv Hills 90210
Film: Scappatella per due (kom., ZDA '85, i.Rob Morrovv)
Odprti studio, pregled tiska in šport
£$ TELEFRIULI	
i	Nan.: Barney Miller
H	Kratke vesti
M	Starlandia
n	Nan.: Villa Arzilla
	Nad.: Destini
	Večerne vesti
	Rubrika: Parliamone
	Film: I soldi 0 tua mo-glie (kom., ZDA '72, i. E. Ashley, T. Bessell))
	Nočne vesti
strovin
DM?0 Avstrija 2
S TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
Morioka, veleslalom, Z, 2. vožnja Morioka, SP v alpskem smučanju Igre življenja: Lovci in plen, 4. del Neroda, ameriška komedija
Tečaj madžarskega jezika
SP v al. smučanju, studio
Tista stvar je, kviz Regionalni programi Cas v sliki, vreme Kotiček za živali Cas v sliki
Naš sef je zenska, 5. del; Super velesi., M, iz Morioke
DtD Hrvaška 1	
	Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe in Monticella, 59. del
	Poročila
	TV šola
	Mali svet
	Poročila Svet se vrti naprej, 59. del nanizanke
	Monofon
	Poročila
	Slika na sliko
	Palača vetrov, ponovitev 3. dela
	The Big Blue
	Poročila
	Učimo se o Hrvaški
	Malavizija
	Hrvaška država in ljudje
	Poročila
	Santa Barbara, 322. del nadaljevanke
	Dnevnik 1
	Misijonarji, 3/6 del angleške dok. serije
	V velikem planu
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila v angleščini
	Poročila
	Sanje brez meja
M Hrvaška 2
TV koledar
Veleslalom, Z, posnetek iz Morioke Vaterpolo, finale pokala evropskih zmagovalcev Dnevnik 1
Dragi John, 14/22 del ameriške humoristične nanizanke Palača vetrov, 4/6 del nadaljevanke V senci vešal, 4/8 del am. nadaljevanke Poezija: V. Popovič: Čudežna ladja Horoskop
@ Madžarska
■	Dobro jutro
	Cez dan
	Peklenski raj, brazilska pustolovska serija
	Kje je denar, ponovitev fr. filma
	Igra
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Ameriške kronike
	Igra
	Kupil bom to žensko, 151. del
	Svet denarja
	Večerna pravljica
	Kolo sreCe, kviz
	Katoliška kronika
	Dnevnik
	Govorica srca, 2. del serije
	Car športa
	Dnevnik; dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 1 / DANES OB 15.15
Beach boys Poletne sanje
Zgodba o dečkih s plaže, ameriški barvni film iz leta 1988
Kdo, ki je v šestdese-j tih preživljal svojo mladost, se ne spominja Beatlesov ali skupine Beach boys. Prvi so iz Anglije prodrli v Ameriko in osvojili svet, drugi so se iz Amerike uspeli prebiti celo v Anglijo.
V začetku šestdesetih so bratje VVilson - Carl, Brian in Dennis nastopali na raznih šolskih plesih, ustanovili svojo skupino in s skladbo S ur fin Cez noC zasloveli. Njihova glasba se je v marsičem razlikovala od evropske, zato so s svojimi melodijami vplivali tudi na okus stare celine. Z drugačno zvoCno podobo, novostmi na sceni, z
vedrimi, lahkotnimi melodijami, tesno povezanimi z okoljem, v katerem so nastajale, so prinesli v svet popularne glasbe radoživost in svežino. Večino uspešnic je napisal Brian VVilson, vendar se je zaradi bole-
zni moral kaj hitro umakniti z odra. Pridružili so se jim novi glasbeniki,ki pa so bili manj uspešni in skupina je začela propadati. Dokončni in prezgodnji zaton so povzročile droge in alkohol. Kljub temu pa je skupina Beach boys ostala zapisana v pop glasbi z nekaj nepozabnimi hiti, kot je recimo pesem Good Vibrations.
Filmska zgodba govori o rojstvu, uspehu in propadu ene najslavnejših ameriških pop skupin Beach boysih. Režiser je bil Michael Schvvitzer. Scenarij je napisal Charles Rosin po romanu He-roes and Villains pisatelja Stevena Gainesa.
RADIO
V
r
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 14.00,
18.00.	21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-lh; 19.30 Obvestila; 19,45 Lahko noč, otroci; 20,00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba;
17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Zavrtite - Uganite; 22.20 Rock.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00,22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja;
10.05	Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni pevci; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Glasbena umetnost;
18.05	Svetovna reportaža; 18.25 Koncert; 19.35 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45
Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-to-plo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30.16.30.17.30.18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan otroci;
7.45	Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna;
9.00	Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9,50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah;
14.45	Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baiguero;
16.00	Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 17.20 Sin-gle tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly;
18.45	Jazz; 20.00 Nočni spored.
A
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 9.00 Slovenska lahka glasba; 9.30 Pesmi New Age - World Sounds; 10.00 Pregled tiska; 10,10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšič); 11.45 Kantavtorji;
12.00	V deželi čarobne palice;
12.20	Potpuri; 12.40 MPZ Leder Lesičjak; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Evergreeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: s tekmovanja C.A. Seghizzi; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Blues;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolu-tion rock.
Radio Koroška
Od 18.10-19.00 Rož-Podjuna-ZI-
SATELIT
SUPER
5.30	Victory, poslovne novice;
6.00	Super Shop; 6.30 Denar In politika; 7.00 Financial; 8,00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11,00 Video Fashion; 11,30 Poslovne novice; 13.00 Financial;
13.30	Inside Edition; 14.00 Unesco File; 14.30 Video Moda, Ali Mixed Up; 17.00 Om The Air; 18.30 Bo-nanza; 19.30 Media television;
20.00	The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Film Europe; 22.00 Novice; 22.30 Evropa poslovno; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Last Plane Out (dram., ZDA 1983); 0.45 Film Europe; 1.15 The Mix;
2.00	China News Europe; 5.00 The Mix.
SKY ONE
7.00	DJ Kat show; 9.40 Lamb Chop-s Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game;
11.00	Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12,00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14,00 E Street;
14.30	Drugačen svet; 15.20 Santa Barbara; 15,45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver;
18.00	Star Trek; The next genera-tion; 19.00 Rescue; 19.30 E Street;
20.00	Alf; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Full Kouse; 21.30 Melrose Plače; 22.30 Chances; 23.30 Studs; 24.00 Star Trek; The Next Generation.
EUROSPORT
7.30	SP v smučanju; 9.00 Aerobika; 9.30 SP v smučanju; 11.00 Aerobika; 11.30 SP v prostem slogu; 12.30 SP v smučanju; 13.30 Košarka; 15.00 Finale v bandyju;
17.00	Dirke s psi; 18,00 SP v smučanju; 19.00 Boks; 20.00 Trans World Šport; 21.00 Eurofun; 21.30 Športne novice; 22.00 EP v košarki (2); 23.30 SP v smučanju; 0.30 Športne novice.
SCREENSPORT
8.00	Faszination; ; 9,00 Go; 10.00 Kegljanje; 11,00 Kickboks; 12.00 Dirke na ledu; 12.30 Košarka NBA; 14.30 Monster Truck Chal-lenge; 15,00 Snooker; 17.00 Dirke na ledu za VN Francije; 17.30 Kegljanje; 18.30 Longitude; 19.00 Global Adventure Sports; 19,30 Lahka atletika; 21.30 Nogomet;
22.00	Nogomet; 23.00 Nogomet;
23.30	Tenis; 0.30 Golf; 1.30 Mednarodni šport.
MTV
7.00	Avvake On The VVild Side;
10.00	Video; 16.00 Greatest Hits;
17.00	Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Simon's Dance Party; 18,30 MTV Prime;
20.00	Dial MTV, 20.30 Most Wan-ted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24,00 Oure Cult Special;
3.00	Yo! Lestvica.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 King Ralph; 12.55 Rosebud; 15.00 Blue; 17.00 Back Home; 19.00 King Ralph; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 The Package;
23.00	hellgate; 0.30 Blind Fury;
2.00	Listen To Me; 3.45 Strom;
5.25	Ambulance.
MOVIE CHANNEL
7.00	A Night To Remember, 8.35 Mr. Smith Goes To VVashington;
10.45	Crime And Punishment;
12.20	Rock Around The Clock; 13.40 Tarantula; 15.05 Treasure Island; 16,30 Alkazam The Great;
18.00	A Night To Remember,
19.45	VVaterloo; 22.00 reversal of Fortune; 24.00 In The Custody Of Strangers; 1.40 Heaven Tonight;
3.20	Deske And Hell At The Sun-set Hotel; 5.05 C.H.O.M.P.S..
PRO 7
5.35 Serije: Jane in Kathleen, 6,20 Vicky, 6.40 Risanke, 8.35 Neizprosna, a prisrčna; 9,30 Colt za vse primere; 10.20 Perry Mason: Smrtonosna poroka; 12.05 Ulice San Francisca; 13.00 Show Billa Co-sbyja; 13.30 Vegas; 14.20 Operacija Tajfun (krim,, Šp.-Fr. 1966); 15.50 Neizprosna, a prisrčna;
16.45	Risanke; 18,30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Lahkoživa klinika (kom., ZDA 1985); 22.00 T.J. Hooker; 23.00 Seme zla (srh., ZDA 1974, i. John Ryan); 0.35 Poročila.
RTL
6.00	Jutranji magazin; 9.00 Serije in igre: dr. Marcus Welby, 10,00 Bogati in lepi; 10,30 Cena je vroča, 11.00 Tvegano, 11.30 Družinski dvoboj; 12.30 Springfiel-dova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 15.00 Umor je napisala;
16.00	Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19,15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20,15 Očividci -Video; 21.15 Klic v sili; 22.15 Poročilo o zvezdah; 22,45 Show Dirka Bacha; 23.15 Gottschalk;
24.00	Zakon v Los Angelesu; 1.10 Nočni program.
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6,00 Dobro jutro; 8.45 Pod kalifornijskim soncem, 9.35 Sence strasti,
10.20	Moja nečakinja tega ne počne; 11.55 Herrmann; 12.25 Kolo sreče; 13.05 Prosim, javi se!;
13.55	Sence strasti; 14.40 Sosedi; 15.10 Pod kalifornijskim soncem;
15.55	Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport;
18.45	Poročila; 19.00 Točke, točke, točke; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Cluedo; 21.15 Zlata lestvica popevk; 22.15 Podgana -Odštevanje na Manhattnu (krim., ZDA 1979, i. James Brolin); 0.05 Drakula (srh.. VB 1958).
PREMIERE
7.00	Romeo predstavlja; 8.00 Gola pištola 2 1/2 (ZDA 1991);
9.25	Mamila v šoli; 10.20 Skipper (ZRN, 1990); 12.00 0137 intervjuji;
12.45	Šport; 12.50 Shovvbiz; 14.15 Lovci na dediščino (kom., ZDA 1990); 15.50 Sami s stricem Buckom (kom., ZDA 1989); 17.25 Nevaren par (srh., Fr.-Kan.); 19.00 Kino; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Očarliv zoprnež (kom., ZDA 1990); 22.05 Rdeča svetilka (Hong Kong, 1991); 0,05 Let's Talk Sexs, Kadar ženske ljubijo.
EVROPA / PO NIŽINAH POGOSTA NIZKA OBLAČNOST IN MEGLA
Jpod -20 C°
-20/-10 C’ EU-10/0 C° |	L/10 C° Ji 0/20 C
20/30 C"
Inad 30 C°
O
jasno
tš
poloblačno
O
oblačno
f
nevihta
A
dež

sneg
■■■■Mii


megla
DANES
topla
fronta
hladna
fronta
okluzija
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je ustaljeno območje visokega zračnega pritiska. Ob vzhodnih višinskih ve-
trovih doteka nad naše kraje prehodno nekoliko hladnejši zrak.
C A
središče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 07.11 in zašlo ob 17.23. Dan bo dolg 10 ur in 12 minut. Luna bo vzšla ob 23. uri 36 minut in zašla ob 09. uri 00 minut.
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE	
	
	
PO SVETU	
HELSINKI		-4/7
OSLO		-5/2
STOCKHOLM...	-3/7
K0BENHAVN...	1/5
MOSKVA		-5/4
BERLIN		1/4
VARŠAVA		0/2
LONDON		3/7
AMSTERDAM...	3/5
BRUSELJ			1/4
BONN		-3/9
FRANKFURT		-2/5
PARIZ		2/3
DUNAJ		-4/4
MUNCHEN		-1/0
zOrich		0/2
ŽENEVA		2/4
RIM		5/13
MILAN		2/8
BEOGRAD		-6/7
NICA		9/16
BARCELONA...	3/13
BUKAREŠTA		-7/-
CARIGRAD		' 2/5
MADRID		2/13
LIZBONA		10/15
ATENE		5/10
LARNAKA		5/10
TUNIS		7/15
ALZIR		2/18
MALTA		12/15
JERUZALEM		0/3
KAIRO		9/13
PLIMOVANJE
Danes: 6.15 najnižje -31 cm, ob 11.57 najvišje 22 cm, ob 17.51 najnižje -34 cm.
Jutri: ob 0.29 najvišje 42 cm, ob 7.09 najnižje -27 cm, ob 12.48 najvišje 10 cm, ob 18.20 najnižje -22 cm.
ALPE-JADRAN / SONČNO Z MEGLO
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA..	-3/5
TRST......... 5/-
CELOVEC....	0/0
BRNIK........ -5/5
MARIBOR......	-5/6
CELJE....... -5/5
NOVO MESTO	-6/4
NOVA GORICA	-1/12
MUR. SOBOTA	-6/4
PORTOROŽ...	-1/9
POSTOJNA.....	-2/5
IL. BISTRICA.	-6/10
KOČEVJE....	-7/5
ČRNOMELJ...	-7/4
SL. GRADEC...	-1/3
BOVEC......	-3/7
RATEČE.....	-4/0
VOGEL......	-2/2
KREDARICA....	3/0
VIDEM......	-/11
GRADEC.....	0/5
MONOŠTER...	-5/5
ZAGREB.....	-4/6
REKA......... 4/-
V SLOVENIJI: Jasno bo. Zjutraj in dopol- SOSEDNJE POKRAJINE: Jasno bo. Zjutraj dne bo po nekaterih nižinah megla. V in dopoldne bo po nekaterih nižinah Vipavski dolini bo pihala zmerna butja. megla, ki se bo ponekod v severni Italiji Najvišje dnevne temperature bodo od in v Celovški kotlini zadrževala večji del 4 do 9, na Primorskem do 14° C.	dneva.
OBLAČNOST
DEŽ/SNEG mm na dan
* *
pod 10% pod 5
5F “ **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
50-80%	30-60
/\ *** ***
\mS ***
nad 80% nad 60
VETER 1 NEVIHTE
t
5-10 m/s
nad 10 m/s
V SLOVENIJI: V petek bo pretežno OBETI: V soboto se bo nadaljevalo jasno, brez temperaturnih spre- sončno in suho vreme z jutranjo memb. Zjutraj in del dopoldneva bo meglo po nižinah, po nekaterih nižinah megla.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na nrA zraka:
Ljubljana	111
Maribor	116
Celje	129
Trbovlje	158
Hrastnik	118
Zagorje	259
Šoštanj
Kritična 24 urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 106, Drava HE Dravograd: — Sava Radovljica: 37, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče:104, Sora Suha: 98, Ljubljanica Moste: 48, Savinja Laško: 92, Krka Podbočje: 77, Kolpa Radenci: 78, Soča Solkan: 170.
r
HOROSKOP
Pide:
Aleksandra Zorc Berce .
M
te
OVEN 21-3/20-4 : Prav zanimivo bo, če boste danes znali prepričati dobrega prijatelja, da se vam pridruži pri nakupih in vas hkrati ustavlja, ko se boste zaleteli v prvi dosegljiv artikel.
BIK 21-4/20-5 : Bodite nadvse elastični pri svojem odnosu do drugih ljudi. Poslovna zadeva bo zahtevala dobro premišljeno preusmeritev, ki vam bo končno nudila tudi dolgoročno varnost.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Danes vas mnogo bolj zanima zabava kot služba in vsakdanja rutina. V teku dneva pa postaja jasno, da prav veliko priložnosti za zabavo ne bo.
RAK 22-6/22-7 : Po včerajšnjem natrpanem umiku, bo današnji dan izzvenel precej medlo. Vsaj večjih problemov ne boste imeli, pa čeprav se ne boste znali zamotiti z ničemer zanimivim.
LEV 23-7/23-8 : Z malo sreče boste danes zabavali osebo iz sosed-Sčine, ko boste pri tem odkrili, da vas pravzaprav spremljajo oči, polne občudovanja in zaupanja.
DEVICA 24-8/22-9 : Po obetavnem jutru se bodo dogodki odvijali v počasnem tempu. Poskrbite za finančne zadeve še pred poldnevom, kajti potem ne boste imeli pravega elana.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Razen jutranje dejavnosti se danes ne bo zgodilo prav veliko zanimivih stvari. Če od vas pričakujejo, da zaigrate vodilno vlogo, vam bo tudi kmalu zmanjkalo moči.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Navdih vas bo držal pokonci do poznih nočnih ur in razmišljali boste o vseh srečnih možnostih. Prav zato boste dan začeli nabiti z energijo.
STRELEC 23-11 /21-12 : Ker bo vaše družabno življenje precej dolgočasno, se boste danes odločili nekoliko pritajiti, dokler vas nekaj zanimivega ne bo ponovno motiviralo.
KOZOROG 22-12/20-1 : Včasih se vam prav prileze nekoliko bolj počasen dan, saj imate takrat možnost razmisliti in pregledati, kaj ste naredili in kaj še načrtujete.
VODNAR 21-1/19-2 : Stik s prijatelji ali sorodniki, ki ne živijo blizu, vam bo tokrat razkril popolnoma drugačen odnos do vaših prihodnjih načrtov. Zvečer bo mimo.
RIBI 20-2/20-3 : Kljub najboljšim namenom boste danes zaradi pomanjkanja priložnosti držali roke globoko v žepih. Za to boste poželi marsikakšno pikro pripombo.
CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE
BELJAK
VARAŽDIN
ZAGREB
Okarlovac
OPAZIN
0	ZASTOJI
X	ZAPRTA CESTA
	POPRAVILA NA CESTIŠČU
*	POLEDICA
0	SAMO Z ZIMSKO OPREMO
999	ŠPORTNA PRIREDITEV
=	GOSTA MEGLA
i	BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče, razen na prehodu Dolga vas, kjer tovorna vozila za izstop čakajo do 3 ure.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)				
SLOVENIJA Kope			-/20	FURLANIJA-JK Cimolais		...10/10	KOROŠKA Podklošter			-/40
Vrhe			-/-	Claut			-/-	Bad Kleinkirchheim	....20/70
Lontovž			-/-	Piancavallo		...20/50	Pliberk/Peca			-/30
Stari vrh			Zabnice/Ovčja vas		.-/-	Sloveniji Plajberk....		-/50
Rogla		..30/40	Raibl			-/-	Dobrač		....30/80
Kanin			-/90	Farni Avoltri			-/-	Nassfeld/Mokrine...	....60/80
Cerkno			-/25	Farni di Sopra		...30/50	Spittal/Goldeck	 IHeiligenblgt		....10/60
Soriška planina			-/-	Paluzza-Timau			-/-		„20/140
Vogel..'		-/30	Paularo			-/-	Katsčhberg		„60/110
Kabla			-/20	Pontebba			-/-	Koralpe/Golica			-/30
Mariborsko Pohorje,		-/40	Pradibosco			-/-	Kčtschach/Mauthen..30/40	
Kranjska gora 			-/20	Prato Carnico			-/-	Mallnitz		„20/140
Pokljuka			-/-	Zoncolan		...10/40	AVSTRIJA	
Rog - Črmošnjice			-/-	Sauris			-/-	Arlberg		„60/250
Prvine			-/-	Sella Chianzutan....		-/-	Seefeld		..„35/90
Jezersko			-/-	Nevejsko sedlo		...20/80	Kitzbuhel		....10/30
Ulovka			-/-	Višarje		...35/60	Obertauern		140/260
Krvavec				-/-	VENEJO		7ell nm fiee		...70/80
Črni vrh			-/-	Sappada		.20/100	Schladming/Planai ...30/100	
V VEDNOST
Vpliv vremena na ljudi
Pri kakovosti zraka upoštevamo, poleg ostalih snovi v zraka, tudi ione. V grobem ločimo male in velike ione. Veliki ioni imajo razmeroma dolgo Življenjsko dobo, merimo jo v dnevih ali celo tednih. Njihova koncentracija je eden izmed kazalcev onesnaženosti zraka. Mah ioni imajo zelo kratko življenjsko dobo, pripisujejo pa jim biološke učinke.
Glede na naboj delimo ione na negativne in pozitivne. Za negativne ione trdijo, da ugodno delujejo na razpoloženje, fizično in mentalno sposobnost ter da so celo zdravilni. Najvisje koncentracije negativnih ionov v naravi so v gozdovih, ob slapovih in ob obali. V zaprtih prostorih, v bližini električnih apamtov, v onesnaženem ozračju in povsod tam, kjer ljudje kadijo, so negativni ioni v zraku redki. Njihova koncentracija upade na nekaj deset negativnih ionov na kubični centimeter. Kadilci v zaprtih prostorih tako kakovosti zraka ne slabšajo le s škodljivimi snovmi v dimu, ampak s kajenjem manjšajo tudi koncentracijo negativnih ionov v zraku.
Prebitek pozitivnih ionov ima vedno negativne učinke. Presežek pozitivnih ionov vpliva na tvorjenje in delovanje nekaterih snovi, ki uravnavajo delovanje živčnega sistema. Povečano izločanje serotonina lahko povzroči zaspanost, glavobol, razdražljivost, tresavico, vrtoglavico, težave z vidom, potenje in celo mišično astenijo. Druge težave, ki se lahko pojavijo zaradi prevelike količine pozitivnih ionov v zraku, so apatija, astenija, depresivnost in težave s koncentracijo.
Koncentracija ionov v zraku so zelo spremenljive. Se posebej v zaprtih prostorih je pogosto premalo negativnih ionov. Razmere lahko izboljšamo tako, da uporabljamo kvalitetne ionizatorje zraka.
Tanja Cegnar