PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale i gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 37 (9312;
TRST, petek, 13. februarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZOČARANJE MED PARLAMENTARCI KD ZARADI POTRDITVE PREJŠNJIH MINISTROV POROČILO MINICA PREDSEDSTVU ZK SZDLJ
Mova demokrščanska vfada je včeraj prisegla V četrtek bo Moro podal programsko izjavo
Cossiga imenovan za notranjega ministra - Na prvi seji bo morala vlada imenovati ministrske podtajnike
RIM, 12. — Nova demckrščanska Vlada je danes opoldne prisegla na Kvirinalu pred predsednikom republike Leonejem. Pred prisego je Moro obiskal predsednika poslanske zbornice Pertinija in predsednika senata Spagnollija ter jima sporočil, da je sestavil vlado. Sporočili so, da bo predsednik vlade Moro dal programsko izjavo nove vlade v četrtek, 19. februarja, ob 16. uri na Montecitoriu, ob 19. uri pa v palači Madama. Kmalu nato se bo začela razprava, ki se bo zaključila z glasovanjem o zaupnici vladi.
Nova vlada je nastala v izredno zapletenih okoliščinah. Včeraj zvečer je Moro sporočil seznam ministrov predsedniku republike'. V seznamu ni bilo dotedanjega notranjega ministra Guia, ki je vpleten v zadevo Forlani. Tako je bilo uradno sporočeno. Danes dopoldne so sporočili, da se je Forlani odrekel začasnemu vodenju notranjega ministrstva. Zato je notranje ministrstvo začasno prevzel predsednik Moro. Presenečenj pa še ni bilo konec. Nocoj so sporočili, da je predsednik Moro ponovno obiskal predsednika republike Leoneja in mu predložil v podpis odlok o imenovanju ministra brez listnice Cossige za notranjega ministra.
V 24 urah so prevzeli notranje ministrstvo kar trije člani vlade. Kaj takega se morda se ni pripetilo niti v kaki južnoameriški državi. Nocoj so v prostorih poslanske zbornice ocenjevali novo Morovo vlado. Najbolj optimisti so ji dali dva meseca življenja. Zadnji dogodki o sestavi enobarvne vlade gotovo niso prispevali k ugledu KD. Med demokrščanskimi poslanci in senatorji vlada razočaranje zaradi sklepa o potrditvi vseh bivših ministrov razen Guia. Zanj že govorijo, da je z imenovanjem Cossige za .notranjega ministra zgubil vsako možnost vstopa v sedanjo vlado. Nekateri celo pravijo, da se ga je KD otresla, ker noče imeti «nič skupne-i ga» z zadevo Lockheed, v katero naj bi bil vpleten tudi Gui.
Deinokristjanska parlamentarna «raja» je zamerila Moru in tajniku Zaccagniniju. Večje število poslancev in senatorjev ostro obsoja vodstvo stranke, ki ni poskrbelo za pomladitev vlade.
Najbolj je razočaral mnoge de-mokrščanc način, kako je prišlo do nadomestitve notranjega ministra Guia. Imenovanje Forlanija, njegova zavrnitev imenovanja, odločitev Mera, da začasno sprejme notranje ministrstvo in končno imenovanje Cossige za notranjega ministra je veren dokaz zmede, ki vlada v vodstvu krščanske demokracije. Zelo so razburile «raja» izjave Forlanija, ki je povedal, da so mu včeraj ponujali najrazličnejša ministrstva in da mu niso niti sporočili, da so ga vključili v seznani ministrov tudi kot začasnega notranjega ministra. Tekom današnjega dne pa je Moro snubil Taviamja, naj sprejme mesto notranjega ministra. Taviani je to odklonil. Ni se hotel vezati na sedanjo enobarvno vlado pred skorajšnjim kongresom stranke. Med dnevom je imel Moro tudi sestanke z Zaccagninijem in s Predsednikoma parlamentarnih skupin krščanske demokracije. Po dolgih pogajanjih so se končno dogovorili, da imenujejo Cossigo za notranjega ministra. Preden so se odločili za sardinskega poslanca, so snubili najprej Tavianija, nato pa Natalija in Sedatija. V popoldanskih in večernih urah je bilo torej mnogo kandidatov za notranje ministrstvo.
Morova enobarvna vlada bo imela v parlamentu zelo šibko večino. Za sedaj so vladi zagotovili neposredno podporo demokristjani in socialdemokrati. Socialisti, republikanci in liberalci so sklenili, da se bodo vzdržali pri glasovanju o zaupnici. Poleg tega so tudi izjavili, da bodo delovanje vlade ocenjevali sProti in se ravnali v parlamentu Po ukrepih, ki jih bo vlada predlagala. Gotovo pa je, da bo Moro s svojo vlado premostil prve ovire. E-npbarvna vlada je nastala zato, ker ai nihče drug od bivših levosredin-
l|Ull,ilifllll)lmi||||||||||M||||||||||,l|t|lll|IIIllimi|M|
Visok primanjkljaj zunanje trgovine v lanskem letu
. RIM, 12. — Po podatkih, ki jih Ic zbral osrednji statistični zavod, I® Primanjkljaj trgovinske bilance ^ lanskem letu znašal 2.340 milijard lr- Samo v decembru je trgovinski Primanjkljaj znašal 567 milijard lir.
v lanskem letu je Italija uvozila *a 25,093 milijard lir, izvozila pa za «■753 milijard lir. V primerjavi z etom 1974 se je uvoz zmanjšal za cdst., izvoz pa se je povečal za 9,6 _ odst. če izvzamemo primanj-'Jaj, ki ga je povzročil uvoz nafte, le bila trgovinska bilanca v lanskem ®tu za ostalo blago aktivna za 2.415 “bhjard lir.
skih zaveznikov ni hotel prevzeti neposredne odgovornosti v novi vladi. Vsi pa so nasprotovali razpustu parlamenta in razpisu predčasnih volitev. Ta nevarnost z enobarvno demokrščansko vlado še ni odstranjena. Mnogi sodijo, da bo imela sedanja Morova vlada kratko življenje in da se, Moro tega tudi zaveda. Njena naloga naj bi bila. da premosti tako imenovano obdobje kongresov, se pravi vsedržavni kongres PSI in vsedržavni kongres krščanske demokracije, ki bosta v-marcu. Oba kongresa bosta odločala o nadaljnji politiki strank. Zato bodo na obeh kongresih zapečatili tudi usodo sedanje vlade. Za sedaj pa se vsi strinjajo, da mora nova vlada sprejeti nujne ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja, ki se slabša iz dneva v dan. To zahtevajo tildi sindikalne organizacije, ki so zelo kritične do napovedanega vladnega programa.
Pris ega ministrov nove vlade na Kvirin alu.
PREISKALI ODVETNIŠKO PISAltNO BRATOV D'OVIDIO, PRAVNIH SVIIOVALCEY LOCKHEEDA V IIALIJI
ZAČETEK PREISKAVE 0 ŠKANDALU LOCKHEED V RIMU SO IZDALI PRVA TRI SODNA OBVESTILA
Komunistično vprašanje o dobavi letal C 130 - Zanimiva dejavnost družbe Com. El. Zaslišan bivši poveljnik letalstva - Prve posledice škandala za tovarno Lockheed: Japonska preklicala dogovor o nakupu letal v vrednosti milijarde in 300 milijonov dolarjev
RIM, 12. — Trije komunistični sei ■ natorji Albarello, Bruni in Pirastu so naslovili na predsednika vlade in na obrambnega ministra vprašanje v zvezi z dobavami ameriških IleČkl tovarne jLočkheed. Komunisti bi* hoteli -vedeti, ali je res, da je tovarna izročila 14 C 130 hercules v letih 1972 in 1973 s tako majhno količino nadomestmh delov, da decembra 1974 ni bilo nobeno od 14 letal zmožno vzleteti. Vprašujejo tudi, ali je res, da je od omenjenih letal tipa hercules samo pet ali šest bilo kadarkoli zmožno leteti. Albarello, Bruni in Pirastu se zanimajo tudi za drugo Lockheedovo letalo F 104, ki ga je italijansko letalstvo kupilo, potem ko je dalo negativne rezultate že v drugih državah v' okviru NATO. Komunisti hočejo vedeti, zakaj je italijanska vlada, potem ko je zgubila 50 letal tega tipa od skupnih 125, naročila še 165 letal istega tipa, od katerih je kasneje strmoglavilo kar 25.
V zvezi z zadevo Lockheed je rimsko državno pravdništvo izdalo danes tri sodna sporočila ter tako praktično začem s preiskavo o vsotah, ki jih je tovarna Lockheed raz-
ročili zadevata brata Antonia in Ovi-d a Lefebvre D’Ovidio, katerih odvetniško pisarno so že preiskali, kot so preiskali tudi sedež skrivnostne družbe Com. EL., ki je kot kaže bila posrednica med tovarno in italijanskimi osebnostmi, ki ,so zapletene v vso zadevo. Za koga je b;lo tretje sporočilo, se še ne ve. Primer družbe Com. El. je zelo zanimiv. Ustanovili so jo že leta 1963, do leta 1969 pa sploh ne deluje. Tistega leta prevzame vodstvo družbe Maria Fava in istočasno družba posreduje med Lockheedom in ministri ali člani obrambnega ministrstva. Zadnje dni je prišlo tudi na dan, da je posredovala med družbo Selenia, ki je last v dobršni meri finančne družbe ŠTET (kapital javne družbe IRI) in ministrstvom za letalstvo. Pri tem ugotavljajo, da gre za protizakonito posredovanje, saj gre pri Selenii v bistvu za družbo, v kateri je naložen javni denar in bi moralo torej do pogajanj med njo in ministrstvom priti brez kakršnegakoli posredovanja.
Preiskavo o zadevi Lockheed so poverili namestniku državnega prav-dnika Ilariu Martelli, ki je že za-
delila v Italiji. Prve dve sodni' spo- slišal kot pričo upokojenega letal-
LIRA PONOVNO V VELIKIH TEŽAVAH
Včeraj je razvrednotenje doseglo 11,5 odstotka
Povišanje bančnih aktivnih obresti
RIM, 12. — Lira je tudi danes precej izgubila na vrednosti. Na prostem menjalnem trgu je dolar veljal ob zaključku poslov v popoldanskih urah od 765 do 766 lir. To pomeni, da se je lira, upoštevajoč njeno uradno vrednost 20. januarja, razvrednotila za 11,5 odst. Današnji valutni trg je bil sorazmerno slabo obiskan. V dopoldanskih in popoldanskih urah so menjali skupno 15 milijonov dolarjev. Velikih kupcev deviz ni bilo. V glavnem čakajo, kako se bo končal močan pritisk na zahodnonemško marko in francoski frank. Kljub zanikanju vesti, da ne bodo ovrednotili marke in da ne bodo razvrednotili franka, vendar špekulanti čakajo prav na spremembo vrednosti zahodnonemške in francoske valute. To pogojuje tudi italijanski prosti menjalni trg, saj pričakujejo, da bo lira še bolj izgubila na vrednosti, če bo padla vrednost francoskega franka.
Podobno kot doma je lira slabo kotirala tudi v tujini, zlasti pa še v Frankfurtu, kjer je dolar veljal 764,16 lire. Na črni borzi pa so dolar danes kupovali po 880 lir.
Zguba vrednosti lire in omejitev likvidnosti italijanskih bank povzroča povečanje bančnih aktivnih obresti. V zadnjem mesecu so obresti za privilegirane kliente narastle na 12 odst., za manjša posojila ostalim klientom pa zaračunajo še višje o-I bresti. Po drugi strani pa so banč-
ne pasivne obresti, se pravi obresti, ki jih dajejo varčevalcem, ostale nespremenjene. Zaradi tega in zaradi drugih vprašanj, ki so nastala v zvezi z omejitvijo kreditov, je bil danes sestanek med ravnateljem «Banca d’Italia» in voditelji glavnih italijanskih bank. Čeprav so sporočili, da je bil sestanek v okviru «rednih posvetovanj» mek državno banko in ostalimi bančnimi zavodi, s,e je vendar zvedelo, da so razpravljali predvsem o možnostih skorajšnjega uradnega povišanja aktivnih obresti
skega generala Nina Pastija. Gre za častnika, ki je od vsega začetka, še ko je bil poveljnik letalstva, kritiziral nakup ameriških letal C 130, češ da ne ustrezajo potrebam Italije,- ker imajo 7.000 km avtonomije, kar je za italijansko letalstvo odločno pretirano.
Medtem so tudi sporočili, da so prevod poročila ameriške jsreiskoval-ne komisije Church poverili skupini sodnih prevajalcev.
Iz Latine so danes posredovali u-radu rimskega javnega tožilca prijavo, ki jo je tajnik PSDI Tanassi, ki je poleg bivšega obrambnega ministra Guia, vpleten v škandal podkupovanja Lockheed, vlož:l proti časnikarjem rimskih časopisov Paese Sera in II Messaggero. Oba časopisa sta včeraj zahtevala naj do sodne obravnave pride čimprej, kot predvideva zakon o tisku,-
O zadevi Lockheed je socialistični poslanec Signori postavil obrambnemu ministru vprašanje že 3. julija 1975. Po več mesecih je obrambno ministrstvo dalo Signoriju samo površen odgovor. 12. decembra 1975 je drugi socialistični poslanec Gua-dalupi bil v , svojem posegu mnogo bolj .oster in javno zahteval odgovor o glasovih, po katerih naj bi vidni predstavniki 'evropskega in še zlasti italijanskega političnega življenja prejemali večje vsote denarja, da bi podprli nakup ameriških letal. To je bilo toliko bolj utemeljeno, ker je Guadalupi bil podtajnik za obrambo v ministrstvih Andreotti, Tre-melloni, Gui in Tanassi ter je še danes predsednik komisije za obrambo poslanske zbornice. Forlani pa ni odgovoril niti njemu. Samo štiri dni kasneje. je postavil poslanec Signori spet vprašanje o isti zadevi ter izrecno zahtevki pojasnila v zvezi z letali C 13J in F 104. Tudi tokrat je minister za obrambo Forlani sprejel njegovo vprašanje z največjim molkom.
Za tovarno Lockheed bo škandal o podkupovanju političnih osebnosti imel hude posledice. V prihodnjih dneh bosta po vsej verjetnosti odstopila predsednik Haughton in podpredsednik Kotchian (tisti, ki je pričal pred komisijo Church). Upravni svet tovarne, ki se bo v kratkem sestal, bo moral tudi preučiti posledice, ki jih bo imelo dejstvo, da je japonska vlada preklicala sporazum o dobavi 100 protipodmorniških letal v skupnem znesku milijarde in 300 milijonov dolarjev. Japonski ve-
leposlanik v Washingtoinu pa je zahteval od ameriškega podtajnika za zunanje zadeve vso dokumentacijo o vsoti 12 milijonov dolarjev, ki jih je Lockheed baje izplačal japonskim osebnostim.
Vsedržavni kongres KD od 19. do 22. marca
RIM, 12. — Tajništvo krščanske demokracije je sklenilo, da se odloži vsedržavni kongres stranke od 4. marca na 19. marca. Kongres je bil odložen zaradi pozne rešitve vladne krize. Poleg tega so demokristjani odložili svoj kongres tudi zaradi odložitve socialističnega kongresa. Vsedržavni kongres KD bo torej v Rimu od 19. do 22. marca.
LIZBONA, 12. — Zunanja ministra Šjiar.ije in Portugalske sta se sestala danes v mestecu Guarda v severni Portugalski ob meji s Španijo. V ospredju pogovorov med Meloni AntuneSom in De Areilzo. so bib odnosi med obema državama.
Priprave na skorajšnji vrh neuvrščenih držav v Colombn
Konferenca, ki bo avgusta, bo eden najvažnejših letošnjih mednarodnih dogodkov - Sprejeli bodo dokumente in sklepe, v katerih se bodo odražali interesi vseh neuvrščenih držav
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Predsedstvo zvezne konference socialistične zveze je na današnji seji namenilo o-srednjo pozornost pripravam na peto konferenco voditeljev držav sli vlad neuvrščenih, ki bo avgusta letos v Colombu. O tem je uvodoma govoril zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic. Med drugim je dejal, da bo konferenca v Colombu 15 let po prvi konferenci, ki je bila v Beogradu. Tako bo to v določenem pomenu jubilejna konferenca in ob tej priložnosti bo treba napraviti pregled 15-letnega boja neuvrščenih držav ter razvoja gibanja in politike neuvrščenih v svetu. To je, kot je dejal Mini.: velik pregled izredno velikega zgodovinskega pomena.
Na področju boja za mir mora biti po Miničevih besedah v ospredju akcija ža reševanje sedanjih kriz in kriznih žarišč, za preprečevanje oboroževalne tekme in za razoroževanje, za podporo ogroženim državam, nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve, novim in starim oblikam gospodarskih in političnih pritiskov, agresije, neokolonializma in hegemonizma.
Jugoslavija in posebej predsednik Tito sta veliko prispevala k razvoju in krepitvi vloge in vpliva neuvrščenih držav v svetu in k razvoju mednarodnih odnosov, je poudaril Minic. Zaradi tega sta vloga in odgovornost Jugoslavije tudi zdaj med pripravami na konferenco v Colombu zelo veliki. Prepričani smo, je še dejal Minic, da bo peta konferenca sprejela dokumente m sklepe, v katerih se bodo kar najbolj zrcalile potrebe današnjega svetovnega razvoja in usklajala stališča ter skupni interesi vseh neuvrščenih držav. To bo okrepilo .enotnost in solidarnost. neuvrščenih in dvignilo na še višjo raven nji hovo sposobnost, da odločilno vplivajo na reševanje akutnih in dolg0-rečnih mednarodnih problemov.
Predsedstvo zvezne konference socialistične zveze je v zvezi s pripravami na konferenco v Colombu sprejelo sklep, v katere mugotavlja, da bo konferenca brez dvoma eden najvažnejših mednarodnih dogodkov in ena najpomembnejših nalog jugoslovanske zunanje politike.
Predsedstvo zvezne konference meni, da dosedanja dejavnost Jugoslavije omogoča pravočasne priprave na peto konferenco. V zvezi s tem poudarjajo obveznost socialistične zveze in vseh delov fronte organiziranih socialističnih sil, da se dejavno vključijo v priprave in mednarodno dejavnost Jugoslavije in tako s svoje strani prispevajo k celotnim prizadevanjem Jugoslavije. Pri tem je treba posebej poudariti potrebo po bolj aktivnem angažiranju gospodarske politike ir združenega dela v gospodarstvu ter znanstvenoraziskovalnih in drugih ustanovah, da bi se pri napredku in racionalizaciji strukture mednarodnih gospodarskih odnosov
Jugoslavije vse bolj krepile prvine trdne povezanosti in skupnosti z neuvrščenimi in drugimi deželami v razvoju.
Priprave na konferenco v Colombu morajo biti tudi sestavina množičnega političnega dela med milijonskim članstvom socialistične zveze in sicer v smislu še bolj poglobljenega in bolj vsestranskega seznanjenja z dosedanjimi dosežki neuvrščene politike in neuvrščenih držav s prispevkom Jugoslavije v uresničevanju ciljev te politike ir, z vprašanji, ki $0 na dnevnem redu konference v Colombu.
Predsedstvo je obravnavalo tudi meanarodno sodelovanje s političnimi strankami in gibanji neuvrščenih držav in ga ocenilo kot plodno in uspešno. Predsedstvo je tudi opozorilo, da imajo v pripravah na peto konferenco neuvrščenih držav pomembno nalogo in dolžnost tudi sredstva obveščanja. To velja za
seznanjanje jugoslovanske in svetovne javnosti s pripravami z dejavnostjo, politiko in stališči Jugoslavije in drugih neuvrščenih držav pred konferenco pa tudi za analitično osvetljevanje in obravnavanje vprašanj problemov, ki so na dnevnem redu konierence.
Predsedstvo zvezne konference socialistične zveže je na današnji seji obravnavalo tudi naloge socialistične zveze, ki izhajajo iz poročil predsednika Tita v intervjuju zagrebškemu Vjestniku, razpravljali *pa so še o proslavi jubileja Nikole Tesle.
VLADO BARABAŠ
MADRID, 12. — Madridski dnevnik «Nuevo diario» danes ni izšel zaradi stavke časnikarjev in tiskarjev, ki protestirajo proti sklepu vojaškega sodnika, ki je odločil uvesti sodni postopek proti časnikarju Vasquezu Pradi.
liiMlIiiiimfiiiiiiiiillliiiiiiHlliiililiiiiiiiiiiiliiiilfiiiiriiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililliliimiliMKumiinia
Medtem ko frank zgublja na vrednosti
Denarna vprašanja v ospredju sestanka D’Estaing-Schmidt
Francoski predsednik obsoja odsotnost EGS z mednarodnega političnega odra
NICA, 12. — Denarna vprašanja, v zvezi predvsem s špekulacijami o marki ter kronična nezmožnost Evrope, da poseže v velika mednarodna vprašanja, naj ni bili osrednji lemi francosko - nemških pogovo rov, ki so se danes začeli v Nici med predsednikom Giscardom D'E staingom in zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom. Mea političnimi opazovalci, ki sledijo pogovorom,
kot gospodarsko najtrdnejša in naj-bogatejša dežela. Ta načrt so predstavniki Belgije, Nizozemske in Luksemburga že ostro napadli in obsodili.
Da je francoski predsednik Valéry Giscard D Estaing govoril predvsem o političnem vprašanju pričajo njegove današnje izjave, \ katerih pravi. da je Evropa popolnoma odsotna na mednarodnem političnem odru in
prevladuje mnenje, la bodo kaj več j da ni zavzela svojet,a slališča niti sporoc.h samo ob trenutku objave v imeru takjh ,,pr.jsanj kot je sklepnega sporočila o sestanku. I • •	«	•
Za sedaj so možne torej le dom- I prjpjsatj predvsem .»manjkanju e-
neve, ki pa verjetno niso daleč od resnice, predvsem ^ai zadeva borbo proti denarni spekulacij' in sporazum. ki sta ga v ponedeljek dosegli osrednji bančni ustanovi Francije in Zahodne Nemčije in ki je doslej še tajen. Giscard D’Estaing bi hotel pritegniti svojega nemškega sogovornika tudi k načrtu za ustanovitev evropskega direktorija.
notnega političnega vodstva, trdi Giscard D Estaing.
Tudi danes se je medtem nadaljevalo divje nakupovanje zahodnonemške marke na vson denarnih trgih ter se čedalje po h vztrajno govori o njeni možni '■evalvaciji. Istočasno beležijo ponovni padec francoskega franka in imenskega do-
se pravi ozkega evropskega vodstva, I la, 'a' St-'vecia v primerjav z mar-v katerem ne bi hjH navzoči vsi | ko' Da bl 01,1,1,1 Pntis,< na franc0-
člani deveterice. Neme. so uradno proti takemu načrtu saj v bistvu v okviru EGS 'majo bonski predstavniki že sedaj glavne besedo,
lIlllliiiiiiilliliiiiilililMliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiriiliiiuiiiililliilliliilliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiriiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiii
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE FEDERACIJE
Ne§®.tivM ocena gespedrnskega programa nove Morave vlade
V Ljubljani pokopali
Kovinarji zahtevajo zaostritev boja za obnovitev delovnih pogodb konzula Edvina Zdovca
sko in ameriško valuto je nemški osrednji denarni zavod pokupil velike količine dolarjev n frankov Danes je padel tudi britanski funt šter-ling, ki je dosegel najnizic, kotacijo od julija lani.
Zato pričakujejo z ve ikim zanimanjem izid pogovorov meo nemškim kanclerjem Schmidtom in francoskim predsednikom Giscardom D’E-staingom. S tem v zvez> je francoski nredsednik spet demantiral, da bodo frank devalvirali nemški minister za aospodars;ve Friderichs pa je zanikal, da bi imeli namen re val virati marko.
RIM, 12. — Na seji izvršnega odbora vsedržavne sindikalne federacije, na kateri so razpravljali o vladnem gospodarskem programu in o poteku boja, za nove delovne pogodbe, so sklenili, da se bo izvršni odbor federacije ponovno sestal 1. in 2. marca in tedaj preveril izid pogovorov, kì jih bodo imeli sindikati z vlado o gospodarskem položaju, kakor tudi vprašanje bojev za delovne pogodbe.
Pred zaključkom današnje seje so skoraj soglasno odobril’ resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je vladni
llllllllllllllllllll■lll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnIllllll■lllllllllll||||||lllll|||||||||||||llllll||||llIlll|||||lllllllllllllllll|||||||||||||||tllllllllllllllltIlllllllllllltlllllllll■
Nova demckrščanska vlada je včeraj prisegla pred predsednikom republike. Včeraj zvečer pa je Moro ponovno obiskal Leoneja in mu predložil odlok o imenovanju ministra brez listnice Cossige za notranjega ministra. Najprej so sporočili, da bo to mesto začasno prevzel obrambni minister Forlani. Tik pred prisego vlade se je zvedelo, da je Forlani odklonil to odgovornost. Zato je Moro začasno prevzel tudi notranje ministrstvo. V 24 urah so torej trije člani vlade prevzeli notranje ministrstvo. To je vzbudilo v političnih krogih pikre pripombe V krščanski demokraciji pa vlada , nezadovoljstvo, ker
sta Moro in Zaccagnini dopustila, da ni prišlo do nobene spremembe pri imenovanju ministrov, nano je, da so bili potrjeni vsi bivši demokrščanski ministri v vladi Moro • La Malfa razen Guia, ki je vpleten v zadevo Lockheed. Nova vlada se bo predstavila parlamentu prihodnji četrtek, ko bo Moro podal programsko izjavo.
Raba slovenščine v izvoljenih svetih je bila v središču včeraj-
šnje politične razprave v pokrajinskem svetu, kjer se je ponovila razprava o tem, kdo naj bo pristojen za reševanje tega problema. Kot že v deželnem in tržaškem občinskem svetu, je tudi tu prevladala teza, ki jo zagovarjajo KD. PSDI, PRI, PLI in MSI, da je to v pristojnosti parlamenta. Tudi v pokrajinskem svetu, kot že v občinskem, se je zgodilo, da je predsednik Zanetti prekinil svetovalca Brezigarja, ki je govoril v slovenščini. Sicer pa sla na včerajšnji seji Slovenska skupnost in PSI formalno potrdili svoj izstop iz večine, ki je doslej podpirala enobarvni Zonettijev odbor ta pa kljub temu ni odstopil.
gospodarski program, čeprav upošteva nekatere predloge sindikalnega gibanja, neprimeren, upoštevajoč sedanji resen gospodarski položaj in politiko vlade o zaposlitvi. Resolucija nadalje govor o dramatičnem položaju prezposelnih delavcev. Sindikalna federacija zahteva, da je treba uresničiti pobude o zamrznitvi odpustov z dela. Zato se obvezuje, da bo v najkrajšem času zahtevala pogovore z vlado in z organizacijami delodajalcev, da se zavrejo odpusti in da ^e dajo nove pobude za zaposlitev
Poleg tega resolucija poudarja veljavnost sindikalnih zahtev za obnovitev delovnih pogodb in obsoja stališče delodajalcev, ki zavračajo sindikalne zahteve predvsem glede delavskega nadzorstva nad naložbami in zaposlitvijo.
Seja izvršnega odbora sindikalne federacije je trajala ves dan. Uvodno poročilo je 'mei glavni tajnik CISL Storti. Že v začetku je predlagal, naj bi dokončno oceno o vladnem programu dali šele v začetku marca, potem ko se bodo sindikati ponovno srečali ? vlado. Razprava je bila zelo živahna, vendar pa so vsi osredotočili svoje posege na veliko gospodarsko krizo, ki grozi, da bo v bližnji prihodnosti ostalo brez dela veliko število delavcev. Zato so se zavzeli za odločen nastop pri vladi, da spremeni svoj go-
spodarski načrt, ki se nanaša na naložbe, preureditev industrije in zaposlitev. Med drugimi le govoril tudi glavni tajnik CGIL Lama, ki je opozoril izvršni odbor, da je njegova dolžnost, da se jiosvetuje z vsemi sindikati predno zavzame dokončno stališče do vladnega programa. Lama je poudaril, da morajo sindikati gledati na splošni politični položaj v držav; in da jim ne more biti vseeno, če ima država vlado, čeprav šibko, ki ne ustreza zahtevam sindikaiov, ali pa če pride do zaostritve položaja in do sklicanja predčasnih volitev. Zato je opozoril, da je ireba previdno ravnati, ker ni mogoče nastopati tako, da se povzroči Kriza komaj sestavljene vlade.
Federacija kovinarskih delavcev je na današnjem sestanku izvršnega odbora vsedržavne federacije o-brazložila stališče Kovinarjev, ki so dijo, da je vladni gospodarski program nesprejemljiv, kei zahteva zamrznitev plač. Kovinarji menijo, da je ta predlog nesprejemljiv in zahtevajo, da se sklenejo nove delovne pogodbe, ki bodo upoštevale zmanjšanje kupne moč' delavskih plač. Poleg tega so kovinarji tudi ugotovili, da je osnovna skrb nove vlade podpora delodajalcem v trenutku, ko je na dnevnem redu ob-
LJUBLJANA, 12. — Na glavnem ljubljanskem pokopališču «Žale» so danes z visokimi državnimi častmi pokopali jugoslovanskega konzula v Frankfurtu Edvina Zdovca, ki ga je minulo soboto zjutraj za zdaj neznani pripadnik skrajne teroristične emigracije zahrbtno ubil Pogreba so se poleg svojcev in sodelavcev udeležili tudi številni Ljubljančani ter vidni politični predstavniki Slovenije, med njimi Marjan Brecelj, Andrej Marinc in Mitja Ribičič, na pogrebu pa je bilo tudi visoko zastopstvo zveznega tajništva za zunanje zadeve pod vodstvom zveznega tajnika Miloša Minica.
Od pok konzula Edvina Zdovca so se na Žalah poslovili pomočnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Nikola Miličevič, jugoslovanski generalni konzul v Frankfurtu Vasilije Radič, republiški tajnik za mednarodno sodelovanje Marjan O-solnik in svetovalka v protokolu izvršnega sveta Slovenije Tanja Kolenc.
RIM, 12. — V senatu so danes umestili preiskovalno parlamentarno komisijo, ki ima nalogo, da v šestih mesecih poroča parlamentu o višini plač in splošnih prejemkov
------ „„ j— ....	^-.uslužbencev v javni upravi in da
novitev velikega števila delovnih prouči tudi vprašanje plač na zaseb-pogodb.	Inem področju.
TRŽAŠKI DNEVNIK
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Za netti jev pokrajinski odbor ostane kljub izstopu SS in PSI iz večine
Tudi svetovalcu Brezigarju onemogočeno, da bi govoril v slovenščini - Raba slovenščine osrednja točka v razpravi - Zavrnjene resolucije SS, KPI, PLI in indipendentistov
na glasovanje. Proti temu tolmačenju so se izrekli predstavniki KPI, PSI in Slovenske skupnosti.
Sožalje SKGZ ob smrti Borisa Ziherla
Ob smrti Borisa Ziherla je SKGZ poslala Slovenski akademiji znanosti in umetnosti naslednjo sožalno brzojavko:
«Živo nas je prizadela novica o nenadni smrti revolucionarja in marksističnega misleca Borisa Ziherla, podpredsednika Slovenske a-kademije znanosti in umetnosti. Prišla je tem bolj nepričakovano, ker je moral v bližnji prihodnosti nastopiti v naši sredi, v svojem rodnem Trstu, in smo se tega srečanja z njim veselili, kakor se le more človek veseliti srečanja s tovarišem iz skupnega ooja in človekom tolikšnega duševnega bogastva in življenjskih izkušenj. Zakaj prehodil je bil trdo pot predvojnega marksista in prvoborca, bil profesor in teoretik, ki' je oblikoval vrsto proučevalcev marksizma, številne visoke kulturne in politične funkcije pa dovolj zgovorno dokazujejo njegovo družbeno zavzetost. Prejmite iskrene izraze našega globokega sožalja.»
NA POVABILO SZDL HRVATSKE
Delegacija deželne KD odpotovala na uradni obisk v Zagreb
Včeraj je odpotovala na uradni obisk v Zagreb, na povabilo predsedstva Socialistične zveze Hrvat-ske, delegacija deželne Krščanske demokracije. Obisk spada v okvir odnosov, ki jih je Krščanska demokracija vzpostavila z družbeno - političnimi organi sosednih republik Slovenije in Hrvatske, da bi v neposrednih razgovorih obravnavala skupna vprašanja, ki zadevajo razvoj italijansko - jugoslovanskega sodelovanja in vlogo obmejnih področij v tem okviru.
Obisk deželne KD v Zagrebu in nato na Reki je rezultat dveh preliminarnih razgovorov med vodilnimi predstavniki KD in SZDL Hrvab ske, ki so bili lani v Vidmu in v Zagrebu. Delegacijo, deželne KD vodi deželni tajnikj stranke Tonutti, v njej pa SO' predsednik demokr-ščanske skupine v deželnem svetu Coloni, predstavniki stranke iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona, nekateri voditelji in izvedenci za gospodarska vprašanja, za mednarodne odnose in za manjšinska vprašanja. Delegacijo SZDL Hrvat-
Politične krize v tržaški pokrajini za sedaj ne bo: to je bil glavni rezultat včerajšnje izredno dolge seje pokrajinskega sveta, ki je formalizirala izstop socialistov iz koalicije, ki je doslej podpirala demokrščanski enobarvni odbor, in prehod Slovenske skupnosti v opozicijo. Toda Za-nettijev odbor, ki sedaj nima več večine, ni smatral za potrebno, da odstopi, in to predvsem zaradi tega, ker socialisti niso zahtevali odstopa, pa tudi, kot je dejal predsednik odbora Zanetti, za sedaj ni nobene alternative sedanjemu odboru ter bi zato odstop privedel do komisarske uprave.
Sicer pa je bilo v središču sinočnje seje vprašanje rabe slovenščine v izvoljenih svetih in seveda še posebno v pokrajinskem svetu. Ko je svetovalec Brezigar začel svojo intervencijo v slovenščini, ga je predsednik Zanetti prekinil in ga opozoril, da pokrajinski pravilnik ne predvideva te možnosti. Vsi, ki so nato posegli v razpravo, so obširno govorili o tem problemu, tudi ob tej priložnosti pa sta se spopadli dve tezi: prva, po kateri bi lahko sam pokrajinski svet z izglasovanjem u-streznega popravka pravilnika zagotovil slovenskim svetovalcem pravico do izražanja v materinem jeziku (to tezo so poleg Slovenske skupnosti zagovarjali še komunisti in socialisti), in druga, po kateri je vprašanje rabe slovenščine stvar rimskega parlamenta, ki bo sicer za to kmalu poskrbel, ko bodo ratificirani italijansko - jugoslovanski sporazumi iz Osima. To tezo je zagovarjal predvsem načelnik skupine KD Perini, medtem ko je predsednik pokrajinskega odbora Zanetti zavzel nekoliko bolj ohlapno stališče, po katerem morajo politične sile poiskati najboljšo pot, ki naj bo v skladu z ustavo, za zagotovitev priznanja pravic slovenske narodnostne skupnosti, da pa vsekakor v sedanjem trenutku nima smisla poiskati rešitev ki bi bile na robu zakonitosti, ko pa bo parlament v kratkem moral dokončno urediti to vprašanje.
Sicer pa se je sinočnja razprava razvila na osnovi štirih resolucij, ki so jih predložile razne politične sile in ki jih je predsednik Zanetti prebral na začetku seje. Resolucija Slovenske skupnosti ugotavlja, da pokrajinski odbor m izpolnil svojih obveznosti glede vprašanj razvoja tržaškega gospodarstva in tržaškega družbenega življenja, še posebno pa ne glede vprašanj slovenske nacionalne skupnosti, med katera spada v prvi vrsti vprašanje rabe slovenskega jezika v izvoljenih svetih. Zato Slovenska skupnost sklene preiti v opozicijo in poziva odbor, naj kot naravno posledico dejansko že obstoječe krize, poda svojo ostavko.
Resolucija KPI, o kateri smo že včeraj poročali, sicer izrecno ne zahteva odstopa odbora, pač pa se zavzema za takojšnji začetek posvetovanj med vsemi demokratičnimi strankami za ustvarjanje drugačnih odnosov v pokrajinskem svetu in za sestavo novega odbora, ki naj bo sposoben lotiti se kočljivih vprašanj na dnevnem redu. Med ta vprašanja postavlja KPI v prvi vrsti probleme zaposiovanja in razvoja tržaškega gospodarstva, prooleme slovenske nacionalne skupnosti, kateri je treba, med drugim priznati pravico do rabe slovenščine v izvolienih svetih, in vprašanje psih;atrične oskrbe.
Resolucija PLI poziva odbor, naj ostane na svojem mestu, istočasno pa ga vabi, naj sproži posvetovanja med vsemi političnimi silami ustavnega ioka za sestavo trdne in homogene večine. Končno resolucija ind pendentista Marchesicha enostavno zahteva odstop vribora.
Potem ko je prebral predložene resolucije, je Zanetti takoj dal besedo svetovalcem za diskusijo. Prvi je bil na vrsti prav Brezigar, ki je začel govoriti, kibt smo že omenili, v slovenščini. Ko ga je Zanetti pre kinil, ga je predstavnik Slovenske skupnosti pozval, naj mu piove, na osnovi katerega zakona mu odvzema besedo. Zanett: se je pri tem skliceval na notranji pravilnik in na dejstvo, da je bil pred časom zavrnjen spremin jeva Ini predlog o priznanju rabe slovenščine v pokrajinskemu svetu. Brez/gar se je iz protesta proti takemu stališču odrekel svoji intervenciji, pač pa je v italijanščini izčrpno govoril o problemih slovenske narodnostne skupnosti.
O njegovi intervenciji, kot tudi o govorih ostalih svetovalcev, bomo zaradi pozne ure in pomanjkanja prostora bolj podrobno poročali jutri.
Po diskusiji je Zanetti prekinil sejo in sklical sestanek odbora, kije sklenil, da ne odstopi. Sledile so glasovalne izjave in nato glasovanje, na katerem so bile vse predložene resolucije zavrnjene. Za resolucijo Slovenske skupnosti so poleg Brezigarja glasovali ,šc komunisti, vsi o-stali pa proti, razen Marchesicha, ki se je vzdržal. Za resolucijo KPI so glasovali komunisti in Brezigar, predstavniki PLI, PSI in indipenden-tistov so se vzdržali, vsi ostali pa so glasovali proti. Za resolucijo indipendentistov je glasoval samo Mar-chesich, za liberalno resolucijo pa samo predstavnik PIJ.
Med glasovalno izjavo je predstavnik KPI Iskra predložil osnutek popravka pravilnika pokrajinskega sveta. ki predvideva pravico slovenskih svetovalcev, da se na sejah izražajo v materinščini. Z glasovi KD,
PSDI, PRI, PLI in MSI je prevladala teza odbora, po kateri ni bil popravek predložen v skladu s pra- Mcrgera, Sergio Pacor, Enzo Pin-vilnikom in torej ga ni mogoče dati cherle, Franc Škerlj, Drago Štoka,
pin, ki se sklicujejo na ideološka načela KD, prav tako pa tudi predstavniki strank ustavnega loka, predstavniki sindikalnih organizacij ter gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja.
Dela se bodo začela v soboto, 28. febr. popoldne z uvodnim referatom deželnega tajnika Tonutti-ja, nato pa bodo predstavniki list orisali kongresne teze. Sledila bo razprava, ki se bo nadaljevala tudi v nedeljo, 29., kongres pa se bo zaključil z izvolitvijo 17 delegatov za vsedržavni kongres stranke. KD ima v deželi 41.421 vpiasnih članov.
• Danes dopoldne se bo v Trstu sestala deželna komisija za zadružništvo. To bo njen prvi sestanek pod vodstvom novega odbornika za vprašanja zadružniškega sodelovanja Dal
Masa. Na dnevnem redu je razprava o tekočih vprašanjih zadružništva v naši deželi in o nadaljnjem poglabljanju sodelovanja med zadružnimi organizacijami in deželno up:| vo.
Jugoslovanski tehniki na obisku pri GMT
Te dni si je ogledala Tovarno velikih motorjev pri Boljuncu skupina tehničnih strokovnjakov iz najvažnejših jugoslovanskih ladjedelnic. Gre za mlade tehnike, ki se pripravljajo na usposobljenostni izpit in ki so vključili v študijski načrt tudi obisk tovarne GMT, ki sodi med največje evropske obrate za proizvodnjo ladijskih motorjev na die-slov pogon.
SINOČI V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU
Vloga zamejskih Slovencev v blagovnih tokovih s SFRJ
Predaval je univ. prof. dr. Aleš Lokar - Zanimiva razprava
Sinoči je bilo v Kulturnem domu v priredbi kulturnega združenja «Most» napovedano predavanje u-niverzitetnega prof. dr. Aleša Lokarja o «Vlogi in možnostih zamejskih Slovencev pri blagovnih tokovih med Italijo in Jugoslavijo». Čeprav je to vprašanje zaslužilo največjo pozornost vseh naših gospodarskih operaterjev in ustanov, število prisotnih ni doseglo niti petdeset, verjetno zaradi mraza. O vsebini predavanja bomo obširneje poročali prihodnjič. Predavanje je bilo — kakor tudi diskusija, ki mu je sledila — tako zanimivo in važno, da zasluži posebno pozornost Za danes naj se omejimo le na poudarek, ki smo ga dali v našem dnevniku že ob prvi napovedi, da so predavatelj in diskutanti analizirali možnosti, ki se ponujajo zamejskim Slovencem pri trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo. Predavatelj je analiziral predvsem trgovinsko izmenjavo med o-bema jadranskima sosedoma, podal številne podatke predvsem od leta 1968 dalje, govoril o trgovinski iz-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
DELEGACIJA KOROŠKE NA OBISKU PRI PREDSEDNIKU COMELLIJU
Sestavili bodo mešam komisijo za ureditev prometa z Avstrija
Poleg zastojev pri Kokovem so obravnavali cestne, železniške in letalske zveze - Ogled tržaške luke in letališča v Ronkah
menjavi v okviru avtonomnega maloobmejnega računa, obrazložil tri klasične proizvodne faktorje in nujnost spremembe strukture izvoza iz Jugoslavije itd. Nato je načel vprašanje strukture ter obširno govoril o tem, kako se je treba pravzaprav lotiti tega vprašanja — vse v zvezi s pristopom k reševanju nalog, ki čakajo Slovence v Italiji, zlasti pa tržaške, glede bodoče proste cone, ki jo predvideva sporazum v Osimu.
Lokarjeva razlaga pa je bila komaj podlaga za obširno in izredno zanimivo razpravo, v katero so posegli Stanislav Bole, dr. Darij Cu-pin, dr. V. Vremec, dr. Vito Svetina, Kozlovič, Boris Možina in Dušan Košuta.
Vprašanja v zvezi z blagovnim prometom s tovornjaki med deželo Furlanijo-Julijsko krajino in sosedno Avstrijo so bila včeraj ponovno predmet razgovorov med predstavniki deželne uprave in, avstrijske Koroške. Na sedežu deželnega odbora so se to pot sestali člani avstrijskega odposlanstva, ki ga je vodil prvi podpredsednik koroške vlade in odgovorni za promet Freuhbauer in dlani deželnega odposlanstva, ki jim je načeloval odbornik za industrijo in trgovino Stopper.
Pred sestankom je dr. Freuh-bauerja sprejel predsednik deželne vlade Comelli, ki je ob tej priliki naglasil pomen gospodarskega in vsestranskega sodelovanja med sosednima deželama. V svojem po-zdravnem gdvoru- se je Comelli dotakni! tudi vprašanj, zaradi katerih je avstrijsko odposlanstvo dopotovalo v naše mesto in v tej zvezi zagotovil, da bo deželna uprava napela vse sile, da bo problem zastojev na meji pri Kokovem v čim krajšem času odpravljen v o-bojestransko korist prizadetih dežel in širšega italijanskega in avstrijskega gospodarstva. Podpredsednik koroške dežele Freub
ske bo na razgovorih vodil njen ] bauer pa je s svoje strani naglasil, predsednik dr. Margan.	| da gleda Avstrija s posebnim za-
Predviden	je	tudi	razgovor	de-	nimanjem na možnost, da	bi	se obo-
legacije	KD	s	predstavniki	Unije	jestranski stiki na upravni	in teh-
Italijanov za Istro in Reko.	nični ravni v prihodnje še poglobi-
li in postali bolj redni.
Po obisku pri Comelliju. je dr. Freuhbauer s svojimi sor* ,-ci, med katerimi so bili deželn .-»valeč E. Pasca, ravnatelj za	-a dela
Fomari, ravnatelj za	.et Mi-
tsche in drugi funkcir-'	koroške
deželne uprave, začel	-vore s
predstavniki naše de -ostanka so se poleg Stopperja .iežili še odbornik za promet u.cianni in
Za 6n teden odložen deželni kongres RD
Deželni kongres Krščanske demokracije so odložili za en teden in bo v dneh 23. in 29. februarja v Cervignanu. Odložili so ga zaradi krajše odložitve vsedržavnega kongresa stranke.
Na deželnem kongresu bodo poleg 159 delegatov, ki so bili izvoljeni na sekcijskih skupščinah, prisotni tudi demokrščanski župani in načelniki svetovalskih skupin tistih občin, kjer je KD v opoziciji, predsedniki pokrajin, parlamentarci, deželni svetovalci, tajniki sekcij ter predstavniki mladine in žensk. Na kongres so bili povabljeni tudi predstavniki združenj in socialnih sku-
predstavniki odbomištev za načrtovanje in proračun, javna dela in promet. Glavna teža razgovora je veljala obojestranskim prizadevanjem za olajšanje osebnega in blagovnega prometa čez Kokovo, zlasti v poletnih mesecih, ko se rednemu prometu pridružujejo še turistični tokovi, odposlanstvi pa sta se dotaknili tudi nekaterih drugih problemov skupnega interesa, tako na primer mednarodnih avtobus-
nih prog, prometa čez prehod na prelazu Pramollo, letalskih zvez med Italijo in Avstrijo, tržaške luke, avtoceste Videm - Trbiž, prometa čez prelaz Moste Croce Car-nico in železniških zvez med Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško.
V zvezi s cestnim prometom čez mejni prehod pri Kokovem — o tem se je odbornik Cocianni pred časom pogovarjal z avstrijskimi sobesedniki na sestankih v Beljaku in v Trbižu — so predstavniki deželne uprave obnovili že znana zagotovila o skorajšnjem izboljšanju carinske službe na meji, o ureditvi tovornega postajališča in o podaljšan iu poslovnega urnika mejnih organov, člani avstrijskega odposlanstva so sprejeli z zadovoljstvom na znanje, da se z italijanske strani .nekaj ukrepa v tej smeri; naglasili pa šO '1 potrebo, da bi podaljšali delovni urnik tudi kar žadeva poslovanje tovornega pósta-jhliščh' '0?i "Kokovem 'ih ' 'da T>i olajševalni ukrepi, ki so jih pristojne oblasti na italijanski strani sprejele začasno, veljali po potrebi vse do trenutka, ko bo rednost prometa čez prehod Kokovo zagotovljena na osnovi širše in trdnejše ureditve celotnega vprašanja.
Pri tem pripada glavna beseda obema vladama v Rimu in na Dunaju; dežela Furlanija-Julijska krajina in Koroška pa morata predhodno pripraviti ustrezne načrte o-ziroma predloge. V ta namen so se na včerajšnjem sestanku dogovorili o sestavi skupne mešane komisije, ki naj s pomočjo ustreznih delovnih skupin preuči posebej področji osbenega in tovornega prometa na meji med Italijo in Avstrijo.
Odposlanstvi sta nato podrobneje obravnavali vprašanje avtobusnih prog in ugotovili, da so sedanje avtobusne zveze med našo deželo in Koroško kolikor toliko ustrezne, manjka pa redna avtobusna zveza na relaciji Trbiž - Beljak. Kar zadeva letalske zveze, velja še vedno na italijanski strani prepoved preleta obmejnega področja (iz vojaških razlogov), zdi pa se, da bo ministrstvo za obrambo na večkratno prigovarjanje deželne uprave vendarle v kratkem dovolilo vzpostavitev redne letalske zveze med Ronkami in Avstrijo.
bianchi A 112, je bil namenjen proti Ul. Roma, 9-letna Tabiana pa je prečkala cesto izven prehoda za pešce.
Zdravniki v otroški bolnišnici so ponesrečenki ugotovili močan udarec v glavo ter lažje poškodbe po telesu. Pridržali so si prognozo.
Danes praznujeta na Opčinah zlato poroko
TEREZA in PEPI ROVATTI
Še mnogo let skupnega življenja jima želijo hčeri Jolanda in Pepka, sin Dario ter vsi sorodniki.
Protest dijakov zavoda «Žiga Zois» zaradi slovenščine
Dijaki Trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» so na svojem zborovanju 12. t.m. sprejeli javni protest proti prepovedi rabe slovenskega jezika v izvoljenih svetih. V svojem protestu pravijo:
«Ugotoviti moramo, da se nam 30 let od osvoboditve še vedno v praksi odreka pravica rabe našega materinskega jezika v izvoljenih organih, in to tudi po podpisu pogodbe v Osimu, ki bi morala zagotoviti naši narodnostni skupnosti vse pravice. Obenem izjavljamo, da bomo tudi v bodoče podpirati boj tistih sil, da so se redno zavzemale za naše pravice.»
imiiiiiMmtfiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiilliiHiiiitiitiiiumiiftiiuniilllliilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
PRID PROCESOM O RIŽARNI
Več kot 30 odvetnikov zastopa prizadete stranke
Odvetniški kolegij zajema politično ves ustavni lok Jutri počastijo v Rižarni spomin žrtev - Tiskovna konferenca
Proces zaradi hudih zločinov e-sesovske skupine Einsatzkommando Reinhard v Rižarni se bo začel pred tržaškim porotnim sodiščem v ponedeljek, 16. t.m. ob 9. uri. Porotnemu zboru bo predsedoval dr. Domenico Maltese, sestavljali pa ga bodo še dr. Vincenzo D'Amato, kot svetovalec, in šest zapriseženih porotnikov. Uradna branilca sta odv. Sergio Padovani in odv. Francesco Filograna.
Prizadete stranke, svojce umorjenih v Rižarni, bo zastopal odvetniški kolegij, ki ga sestavljajo: sen. Umberto Terracini (Rim), posl. Alfredo Biondi (Genova). Raimondo Ricci (Genova). Alberto Malagugi-ni (Milan), prof. Claudio Schwar-zenberg (Rim), Alessandro Canestrini (Rovereto), Alberto Cosattini (Videm), Nereo Battello (Gorica), A-gostino Majo (Gorica), Peter San-zin (Gorica), iz Trsta pa Branko A-gneletto, Cecilia Assanti, Bogdan Berdon, Mario Bercè, Pasquale Ci-vello, Damo Clarici, Emanuele Flora, Egon Floridan. Jan Godnič, prof. Sergio Kostoris, Angelo Kuka-nia, Pierpaolo Longo, Gianfranco Mateyka, Dušan Mogorovich, Enzo
Aldo Terpin, Sergio Trauner, Enzio Volli.
Jutri ob 11.30 bodo člani predsedstva vsedržavnega združenja bivših političnih internirancev v nacističnih taboriščih ANED (sen. Piero Caleffi, sen. Gianfranco Maris in gen. Giuseppe Ardi) skupno z odvetniki prizadetih strank položili venec v Rižarni, ob 12.30 jih bo sprejel tržaški župan, ob 16.00 pa bodo imeli tiskovno konferenco v hotelu «Jolly».
Tako številnega in močnega kolegija, ki zastopa prizadete stranke, menda še nismo videli v Trstu. Sestav kolegija pa je zanimiv in pomemben tudi zaradi tega, ker združuje italijanske in slovenske odvetnike ter politično zajema ves u-stavni lok. Iz raznih italijanskih mest bodo prišli odvetniki, med katerimi so zelo znane osebnosti, kot komunistični senator Terracini, vsedržavni podtajnik liberalne stranke prof. Biondi in drugi. To dokazuje, kako veliko važnost in politični pomen pripisujejo procesu o Rižarni. Kljub težavem je prijavilo in pred notariem podpisalo posebno pooblastilo odvetnikom precejšnje število svojcev žrtev Rižarne s tostran in onstran meje.
Prešernova proslava v Slovenskem dijaškem domu
Sinoči so tudi gojenci Slovenskega dijaškega doma priredili proslavo Franceta Prešerna. Najprej je spregovorila Silvana Pieri o uveljavljanju slovenščine in Slovencev v zamejstvu ter v svojem govoru poudarila še posebno zahtevo po rabi slovenščine v izvoljenih svetih ter po samostojnem slovenskem šolskem okraju. Po govoru je ravnatelj Dijaškega doma Edvin Švab podelil nagrade gojencem, ki so se izkazali v šoli, nato pa je dramska skupina doma podala recital Prešernovih poezij v režiji Sonje Pečar. Lektorsko je gojence pripravila gledališka igralka Mira Sardo-čeva. Po recitaciji je glasbeno besedo prevzel oktet «Majnica» iz Brega.
Jutri na vojaškem pokopališču
Odkritje spomenika sovjetskim vojakom
Tržaška sekcija združenja «Italija-SZ» sporoča, da bo jutn, v soboto, ob 10. uri na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani svečanost za padlimi sovjetskimi vojaki, med katero bodo odkrili novi, njim posvečen spomenik. Svečanosti se bosta udeležila general Aleksij Čižov in kulturni ataše sovjetskega veleposlaništva Valentin Vogomazov.
V nedeljo, 15. t.m. ob 9. uri bo v dvorani «Di Vittorio» Nove delavske zbornice CGIL v UL Sant’Apollinare 1 kongres sekcije, katerega se bodo poleg glavnega tajnika združenja posl. Vincenza Corghija, udeležili predstavniki mestnega življenja.
NA VČERAJŠNJEM ZASLIŠANJU
;n j-;)	.run '
Dr. Basaglia potrdil veljavnost novih metod umskega zdravstva
Ravnatelj psihiatrične bolnišnice v celoti odklonil obtožbe
• -Na sedežu v Ul. Cicogna 30 se bo drevi ob 20.30 sestala rajonska konzulta za Kolonjo in škorkljo. Na dnevnem redu je razprava o družinskih posvetovalnicah ter o zdravstvenih enotah.
V	Miljah avtomobilist povozil 9-letno deklico
V	otroško bolnišnico Burlo Garofalo so v sredo zvečer sprejeli 9-letno Tabiano Frausin, žrtev prometne nesreče v Miljah. Dekletce, ki
Tržaški preiskovalni sodnik dr. Fermo je včeraj zaslišal ravnatelja tržaške psihiatrične bolnišnice prof. Franca Basaglio in bivšega primarija tržaške bolnišnice dr. Luciana Carrina. Basaglia je obtožen, da je predpisoval bolnicam proti njihovi volji kontracepcijske tablete in da jih je prisilil, da so jemale te tablete.
Včerajšnje zaslišanje, ki mu je prisostvoval odv. Amigoni (poleg njega je prof. Basaglia imenoval za zagovornika znanega rimskega odvetnika Consa), je trajalo približno poldrugo uro. Izid sodi seveda v preiskovalno tajnost, kljub temu pa smo izvedeli, da je Basaglia naglasil, da dejansko ne obstajajo kontracepcijska zdravila, v bolnišnici pa predpisujejo izključno zdravila. V tem primeru je šlo po vsej verjetnosti za pomoto, kajti zdravniki dejansko predpisujejo zdravila za u-rejevanje delovanja spolnih organov. Gre pa vsekakor za zdravila, ki jih predvidevajo posebni seznami, s katerimi razpolagajo bolnišnice.
Mimo tega vprašanja je Basaglia potrdil veljavnost svojega načina zdravljenja umskih bolezni. Tržaška psihiatrična bolnišnica je odprta in bolniki so v stalnem stiku z zunanjim svetom. Nekateri so celo ustanovili zadrugo, ki deluje v bolnišnici sami in izven nje in ki je sprejela v zakup čiščenje nekaterih javnih in zasebnih uradov. Zato je razumljivo, da se bolniki bolj soočajo z zunanjim življenjem in z vsemi novostmi, med katerimi je seveda tudi uvedba kontracepcijskih sredstev.
Basaglia je še obtožen, da je kršil funkcije ravnatelja psihiatrične bolnišnice, ker prof. Missagli ni poveril mesta primarija, ki ttlu pri-tiče po kvalifikaciji, ki jo je imel v bolnišnici pred prihodom Basaglie. Prijavo je sprožil sam Missaglia, ki se je, ob namestitvi prof. Bàsaglie za ravnatelja bolnišnice pritožil proti tej odločitvi na pokrajinski nadzorni odbor. Ta je priziv zavrnil, Missaglia pa je ponovno vložil priziv na državni svet. Ker tudi tukaj ni imel uspeha, se je sedaj poslužil prijave sodišču.
Trikratni bolgarski morilec aretiran v Belgiji
Interpol je včeraj z brzojavko obvestil šefa letečega oddelka tržaške kvesture dr. Sergia Pctrosina. da je v teh dneh belgijska policija a-retirala 28-letnega Bolgara Ivana Pavlova iz Sofije, ker je tam umoril svojega rojaka Damjana Trep-kova.
O Ivanu Pavlovu sme pred nekaj
stanuje v Ul. D’Annunzir 3 v Miljah, je blizu doma prečkala cesto, ko je leti (točneje januarja 1971) obširno mimo privozil 35->etni Silvano Za- poročali. V decembru leta 1970 jc nini iz Ul. Cereria 15 ter jo povo- namreč pri Milanu umoril 37 letnega zil. Zanini, ki se je vozil v avtu ■ bolgarskega begunca inž. Nikolaja
Kožuharova ter ga nato oropal. Truplo s številnimi vbodljaji je skril na smetišču nedaleč od pokopališča Musocco v predmestju Milana.
Še dolgo časa po umoru so se kvesture po vsej Italiji trudile, da bi odkrile morilca, zadevo pa je razkrinkala tržaŠKa policija. Ko žuharov in Pavlov sta namreč živela v begunskem taborišču pri Padričah. Pavlov je opazil, da ima njegov rojak precej denarja ter je zato zasnoval načrt, k: ga je iz peljal s pomočjo drugih beguncev, ki so padli v mrežo policije. Samo njemu je uspelo zbežati in od takrat za njim ni bilo več sledu.
Umor v Belgiji je že tretji umor, ki ga je zagrešil Pavlov, saj je pred Trepkovim in Kožuharovim hladnokrvno ubil č’ovcka, ki je pričal proti njemu na procesu zaradi tatvine. Pavlov je bil nekaj časa zaprt, čim pa je prišel na svo bodo je «kaznoval» priče in pobegnil v Italijo.
Neznanci so včeraj ponoči razbili izložbeno okno urarne v Ul. Mazzini 47. Ukradli so le sedem ali osem ur, ki skupno veljajo približno 50 tisoč lir. Tatvino je odkril lastnik urarne, 62-letni Marcello Titz iz Ul. del Bosco 22, ko je zjutraj prišel v trgovino.
RAVASCLETTO
SMUČARSKI
TEČAJI
(različnih stopenj)
NA ZONCOLANU 4 nedelje vključno vožnja 19.000 lir
Informacije pri:
SKI KLUB UNION Ul. sv. Frančiška 20 III. nadstr. od 17.30 do 19.30 tel. 794-530
Mali oglasi
V TRSTU ali okolici iščem enosobno stanovanje. Boroša, Dakovičeva 59 61000 Ljubljana.
V DOLINSKI TORKLI
bo razstavljal
A. ČERNIGOJ
Prešernov nagrajenec 1976
Ob otvoritvi danes, 13. februarja ob 20.30 bo bral iz svoje nove zbirke
pesnik MARKO KRAVOS
Vabi PD V. Vodnik, Dolina ob sodelovanju Založništva tržaškega tiska
GLASBENA MATICA - TRST
Sezona 1975 - 76
Šesti abonmajski koncert
Danes, 13. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
VALTER DEŠPAU
violončelo
pri klavirju IVO MAČEK
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega do-
Prosveta
PD Vesna prireja ob slovenskem kulturnem prazniku, v nedeljo, 15. februarja 1976 ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu prvo srečanje s slovenskimi ustvarjalci. Na sporedu je srečanje s skladateljem Ignacijem Oto, z likovnim umetnikom Klavdijem Palčičem in s književnikom Miroslavom Košuto. Nastopajo recitatorji in Aljoša Žerjal, ki bo predvajal svoj film o Klavdiju Palčiču. Režija Soča Košuta-Hafner.
Razna obvestila
Danes, 13. t.m., ob 20. uri bo v krožku za politično-socialne študije «Che Guevara» prof. Carlo Santoro predaval o temi: «Brezposelnost in kapitalistična preosnova».
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na ogled fotografske razstave s kraško tematiko mladega amaterja Danija Mikolja.
Razstava bo odprta do zadnjega februarja.
VABIMO VAS, DA SE UDELEŽITE
PUSTNEGA PLESA
KI GA PRIREDI ŠPORTNO'DRUŠTVO « VESNA » ZA ČLANE k.. in SIMPATIZERJE , mio. •	■ '14. ' FÈBÉÙARJA,
V DVORANI LJUDSKEGA DOMA V SV. KRIŽU
ŠD BREG
priredi v nedeljo, 15. t.m.
SMUČARSKI IZLET
na Piancavallo
Vpisujejo:
Ribarnica Koren - Boljunec Gostilna Sancin - Boljunec Gostilna Petaros - Boršt
Gledališča
S S G
Stalno slovensko gledališče v Trstu
gostuje danes, 13. februarja, ob 20. uri v Portorožu s predstavo Maksima Gorkega: «Barbari».
VERDI
Danes ob 20. uri za red B/A predstava Verdijeve opere «Traviata». Dirigent Bruno Bartoletti, režija Giancarlo Menotti. V glavnih vlogah nastopajo Katia Ricciarelli. Jose Careras in Giorgio Zancanaro.
Spored nadaljnjih uprizoritev «traviate» je naslednji: v nedeljo, 15. februarja, ob 16. uri za red D, v sredo. 18. t.m., ob 20. uri za red C/B, v četrtek, 20. t.m., ob 20. uri za red E in v soboto, 22. t.m., ob 18. uri za red S.
ROSSETTI
Drevi ob 20,30 «H costruttore Soi-ness» H. Ibsena v izvedbi igralske skupine «Quattro stagioni». Režija F. Piccoli. V glavnih vlogah Raf Vallone in Germana Paolieri. Za abonente posebni popusti.
AVDITORIJ
Drevi, 13. t.m., ob 20.30 «Femminilità». Nastopa Paolo Poli. Za abonente posebni popusti. Predstave si bodo sledile do nedelje.
Kino
■ V- >..	,
■ ;	vhiU *"
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 13. februarja KATARINA
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.27 — Dolžina dneva 10.16 — Luna vzide ob 15.12 in zatone ob 5.13.
Jutri, SOBOTA, 14. februarja VALENTIN
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7 stopinj, najnizja 4,3, ob 19. uri 6 stopinj, zračni pritisk 1012 mb rahlo narašča, veter 26 km s sunki 51 km na uro, severovzhodni, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 12. februarja so se v Trstu rodili trije otroci, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 94-ietna Zaira Fonda vd. Stefani, 93 letna Giovanna Concina vd. Buzzi 75-ktna Romea Bellemo vd. Pelleschiar, 76-letni Bruno Pangrazi, 45-)etni Luciano Albonese, 81-letna Maria Agnese Semich, 87- letna Amalia Adamič vd. Sacci, 52-letna Messina Maini por Panteghini, 71-letni Umberto De Lorenzi, 81-letna Fortunata Bersoni vd. Blezza, 67-letr.a Narcisa Iskra yd. Schreiber, Sg-letni Abbondio Cal-ligaris, 84-letni Isidoro Èva. 79-letna Carla Persolja por. Franco.
La Cappella Underground 16.00 «I racconti di Beatrix Pitter», barvni film, glasbena komedija za vse.
Ariston 16.30 «Terminal», prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Tutti insieme appassionatamente», igra: Julie Andrews. Barvni film za vse.
Grattacielo 14.30 «Frau Marlene». Barvni film. Igrata Romy Schnei-der in Philippe Noiret. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Penice 14.30 «Lo zingaro». Barvni film, v katerem igra Alain Delon. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 14.30 «Quaranta gradi all'ombra del lenzuolo». Barvni film. Igrata: Barbara Bouchet in Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Incredibile viaggio verso l'ignoto», Walt Disneyeva risanka.
Eden. 16.00 «Allarme a Scotland Yard», prepovedan mladini pod 14. letom.
RitZ; . 15,30 «Remo in Romolo», zgodovinski film o dvojčkih in volkulji. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Il mistero delle 12 sedie», režija: Mei Brooks. Barvni film.
Capital 16.00 «Cenerentola». Barvni Walt Disneyev film.
Cristallo 16.30 «Non siamo angeli». Igra B. Smith. Barvni film.
Moderno 15.00 «Cane di paglia», igra Dustin Hofman, barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 «11 tango della perversione». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «La furia del vento giallo», film o karateju za vse.
Impero 16.30 «Buona fortuna maggiore Bratbory». Barvni film.
Vittorio Veneto 15.30 «Yupi du», igra Adriano Celentano, barrai film za vse.
Radio 16.00 «Gli amori di Ercole», igra Micheli Kargitay, barrai film.
Abbazia 16.00 «Inchiesta pericolosa», igra Frank Sinatra, prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Pianeta Terra anno 0», barvni fantazijski film za vse.
Volta (Milje) 16.00 «Frontiere a Nord Ovest», igrata Kenneth Moore in Laureo Bacali.
Razstave
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2: Alla Salute, Ul. Giuba 1; Picciola, Ul. Oriani 2; All’ Annunziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3# do 8.30)
Alla Basibca, Ul. S. Giusto 1; Alla Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia. Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Trg Mazzini 43.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje - Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Se-sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
V	galeriji «Tribbio» 2 bo jutri, 14. t.m. ob 18. uri otvoritev osebne razstave slikarja Marcella Avenali-ja. Razstava bo odprta do 27. t.m.
V	galeriji moderne umetnosti mestnega muzeja Revoltella bo jutri, 14. in v nedeljo 15. t.m. seminar na temo «Karnija» s kritičnim pogledom «Zvezka», z razstavo in uvodnimi študijami o poglavjih, ki bodo priložene «Zvezku». Sodelovali bodo docenti tržaške univerze in u-metnostni kritiki. «Zvezek» obsega dokumente za mednarodno razstavo sodobne umetnosti o urbanističnem in arhitektonskem planiranju alpskega področja.
V	dolinski Torkb bo do 22. t.m. razstavljal Prešernov nagrajenec Avgust Černigoj. Razstava bo odprta ob delavnikih od 19. do 21. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure.
V	galeriji «Planetario» v Ul. Diaz 1/D bo jutri. 14. februarja, ob 17. uri otvoritev razstave Picassovih del-Razstava bo odprta ob delavnikih od 10. do 12.30 ter od 16.30 do 19-30 do vključno 14. marca.
Deželno umetnostno združenje sporoča vsem umetnikom, ki so predstavili svoja dela za kiparsko, slikarsko in grafično razstavo «Zima 75-76», da bo otvoritev zaradi tehničnih ovir šele v ponedeljek, 23. t.m., ob 18. uri v umetnostni dvorani «Sofianopuio» na Trgu Papa Giovami.
Prispevki
Ob obietmei smrti brata partizan3 Ivana Verse s Proseka, daruje s®' stra Danica 3.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel.
V spomin pok. Lojzeta Grgiča daruje- družina Grgič (Padriče 52) 3.000 lir za šolo K. D. Kajuh.
GORIŠKI DNEVNIK
PREŠERNOVA PROSLAVA V PROSVETNEM DRUŠTVU «IVAN GRBEC»
Tudi s proslave v Skednju protest zaradi prepovedi rabe siovenšme
IZJAVA DEŽELNEGA ODBORNIKA MIZZAUA MED SESTANKOM NA POKRAJINI
Dežela pripravljena prevzeti pobudo za samostojni slovenski šolski okraj
j Vse stranke za široko avtonomijo slovenske šole - Kaže, da so sedaj le še pomisleki tehnične-Ì ga in upravnega značaja - Slovenske šole doberdobske občine so vezane na Gorico in ne na Tržič
Nastop okteta «Majnica» na škedenjski proslavi
V sredo so škedenjci v prosvetnem društvu «Ivan Grbec» proslavili obletnico smrti Franceta Prešerna in dan slovenske kulture. Tudi tu je društvo sprejelo resolucijo o uporabi slovenskega jezika v izvoljenih svetih, katero je prisotnim prebrala Breda Pahor in ki se glasi:
. «Prisotni, zbrani na Prešernovi proslavi v škedenjskem prosvetnem društvu Ivan Grbec, dna 11. jebrua-rja, obsojamo stališče, ki ga v izzvo-Ijenih svetih zavzemajo predstavniki vladajoče večine. Predvsem sta protiustavni dejanje tržaškega župana Spaccinija, ki je preprečil slovenskemu svetovalcu, da bi govoril v materinem jeziku, in pa sklep deželnega sveta, da se o rabi slovenskega jezika ne sme razpravljati in je seveda tudi ne uveljaviti, vse dotlej, dokler se o tem vprašanju ne izreče in zakonsko ukrepa italijanski parlament. Menimo, da tako ponašanje ne uresničuje ustavnih načel italijanske republike, ki se je rodila iz odporniškega gibanja, v katerem, smo mi Slovenci prispevali o-iPromen delež; niti ne izpolnjuje mednarodnih obvez, ki določajo največjo možno zaščito manjšin, kar mora pomeniti konec zavlačevanja in neodločnosti.	.
Po izjavi je Breda Pahor najprej prebrala nekaj odlomkov in . misli iz Cankarjevih del ter spregovorila o Prešernu samem, nakar sta študenta Tanja Furlani in Renato Kneipp, recitirala nekaj pesmi Dragotina Ketteja ter zamejskih pesnikov M. Čuka, A. Mermolja, F. Fischerja, M. Košute, M. Kravosa in F. Be-nedetiča. Z izrednim posluhom, je med eno recitacijo in drugo zapel oktet «Majnica», bolje poznan kot fantje iz Brega.
miiiiiliillliiiiuiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiuiiiyiiiiiiiiiiriiimiiiiiimuiiiiiiiiinii
KER JE ZAPADEL ROK ZA PRIJAVO SODIŠČU
Pretor oprostil lastnika počitniške hiše na Krasu
V torek prizivna razprava o podzemski vili odvetnika Terpina
Stanovanjske miši na delu:
plen za nekaj milijonov lir
Neznani tatovi so v sredo imeli srečno roko. V enem samem popoldnevu so vlomili kar v tri stanovanja ter odnesli iz njih vrsto dragocenih predmetov, katerih' vrednost 2naša skoraj deset milijonov lir.
Najbolje so se tatovi znašli v stanovanjski hiši v Ul. Artemisio 5. Skozi kuhinjsko okno so najprej vlo-mili v stanovanje 39-letnega Odori-ca Bonifacia, ki je dìi od doma le nekaj ur. Polastili so se krznenega Plašča vrednega pol milijona lir, Prstana z zafirom, tu stane tri milijone lir, dveh drugih prstanov, ki skupno veljata skoraj milijon in Pol lir, dveh zapestnic, sto nemških •nark ter še nekaj drugih predme-fov. Seveda so med iskanjem teme-ijito razmetali vse sobe.
Očitno nezadovoljni so nato vlomili še v stanovanje Umberta Ga-sparellija. Tam je oil njihov plen nekoliko manjši: Krznen plašč, usnjena torba, ogrlica, nekaj prstanov, fotografski aparat ter sto tisoč dinarjev.
Tretja žrtev tatov je bila družina Nadaia iz UL' Monte S. Gabrielle ‘O- Ko se je 42-letna Marina Nada-la vrnila iz službe, je našla stano-vanje v popolnem neiedu. Izginili Pa so dragocen plašč, ogrlica, verižica, prstan z briljantom ter manjša vsota denarja.
Črne gradnje zopet pred sodiščem. Tržaški pretor Bidoli je včeraj obravnaval dva primera. Prvi se je~ nanašal na leseno montažno hišico, ki jo je v bližini restavracije La Bora pri Briščikih zgradil Adriano Bogateč. Gre za leseno zgradbo s cementnimi temelji, dolgo 7 in široko 6 metrov, priključeno k vodovodnemu, električnemu in grezničnemu omrežju. Kot kaže, je
Študijske štipendije za dijake višjih srednjih šol
Uprava «Sklada G. Grego, F. Zi-bila ! botto e Riunite» obvešča, dr. bo 21.
hišica zgrajena brez gradbenega dovoljenja.
Bogateč, ki ga je zagovarjal odvetnik Borgna, je zatrdil, da je stavbo dokončal že pred letom 1970. To sta potrdili tudi mici .Stanislav Bri-šček in Bruno Emili. NačeSik tefj-n čnega urada zgoniške občine geom. Cosma- pa , je i.izjayil, da sicer ne ve, kdaj -je-bila-hiša-zgrajena, ker je prevzel svojo funkcijo šele leta 1974, vsekakor pa je potrdil, da je zelo verjetno stavba še precej stara, kar je mogoče ugotoviti po tehničnem pregledu lesa in cementa. Na tej osnovi je pretor odločil, da ne more ukrepati proti Rogatcu, ker je že minil rok treh let od dograditve Iršiče do ugotovitve kršitve urbanističnih zakonov.
Zaradi kršenja urbanističnih zakonov se je moral na preturi zagovarjati tudi Tržačan Ettore de Vito. Njegov primer je značilna posledica neurejenosti delovanja javnih uprav : pred leti je De Vito vložil prošnjo z., gradnjo enostanovanjske ivšice na Katinari; januarja leta 1974 so mu na tržaški občini zagotovili, da je gradbena komisija odobrila nje-gòvo prošnjo, ki jo mora le še podpisati župan. De Vito se je zato v dobri veri lotil del : izkopal je temelje in začel z gradnjo, ko so mu sporočili, da župan ne namerava podpisati gradbenega dovoljenja, ker so vse področje namenili strukturam, ki bodo služile novi bolnišnici. Ker je De Vito dejansko že začel z deli, je torej kršil zakone o urbanistiki; pretor je upošteval, da je to naredil v dobri veri in zato ga je obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na najnižjo možno kazen: 5 dni pripora in 100.000 lir denarne kazni.
Ob koncu naj še povemo, da bo v torek, 17. t. m. na kazenskem sodišču zanimiva prizivna sodna razprava proti odv. Aldu Terpinu in Mirku Ciuku zaradi znane podzemske vile, ki jo je Terpin zgradil brez gradbenega dovoljenja pri Padričah.
februarja zapadel rok za priglasitev na natečaj za podelitev treh študijskih štipendij po 150.000 lir iz samega sklada za šolsko leto 1975/76. Na natečaj se lahko priglasijo dijaki višjih srednjih šol s stalnim bivališčem v tržaški pokrajini. Pojasnila daje urad ECA,, Ul. Pascoli 31, telefon štev. 744-357. .vsak delavnik od 8. do 13. ure.
• Prihodnjo sredo se bodo na županstvu v Tržiču sestali načelniki skupin, da bi preučili okvirni načrt za napeljavo metana
TAUNUS1976
bomo predstavili 14. februarja
v prostorih: NUOVA CONCESSIONARIA
Ulica Caboto 24. vse informacije o novem modelu tel. 826-181
OD 3. DO 7. MARCA
V Vidimi I. razstava vin in žganih pijač
Na novem razstavišču na Trgu Diacono v Vidmu bo od 3. do 7. marca I. razstava vin in žganih pijač iz Furlanije - Julijske krajine.
Na razstavi, ki jo organizira ustanova za videmske sejme Udexpo (bivši Ormu), in sicer pod pokroviteljstvom deželne uprave, bodo nastopili praktično vsi važnejši pridelovalci vina in žganih pijač iz naših krajev, Državni zavod za zunanjo trgovino IGF pa bo priredil vrsto j spregovoril tudi socialistični pokra-strokovnih posvetovanj z udeležbo jinsk- svetovalec prof. Cumpeta, ki
• je dejal, da spada problem šolskih
Kot smo že včeraj poročali je deželni odbornik za šolstvo Mizzau na sestanku s predstavniki občin in šolskega življenja v Gorici, med predavanjem o ustanovitvi šolskih o-krajev dejal, da je dežela pripravljena prevzeti kot svojo pobudo za ustanovitev slovenskega šolskega o-kraja, ki so ga zahtevale slovenske m tudi reka cere italijanske občine ter vse slovenske šolske, kulturne in politične organizacije.
V debati, ki je sledila posegu odbornika, so sodelovali številni prisotni zastopniki in v glavnem se je diskusija odvijala okrog vprašanja slovenskega šolskega okraja. Prvi se je v tej zadevi oglasil k besedi socialistični pokrajinski svetovalec dr. Štefan Bukovec, ki je dejal, da je končno dežela uvidela, c}a je treba podrobno preučiti vprašanja slovenskega šolstva, vendar pa da bo potrebna učinkovita politična akcija dežele, da se to uresniči, kajti administrativni ukrep ni zadosten. Potreben je dodatni zakon v rimskem parlamentu, za katerega se lahko zavzame direktno naša deželni uprava.
Ribaldo Rizzi, komunistični pokrajinski svetovalec, je nato govoril obširneje o šolskih vprašanjih in dejal, da so šolski okraji le ena izmed točk celotne šolske problematike ter pri tem omenil zlasti še pomanjkanje ustreznih šolskih prostorov v vsej deželi. Kar se tiče slovenskega šolskega okraja je dejal, da ta sicer ne bo avtomatično rešil vsa vprašanja slovenske šole, j ka ,ti potreben je deželni svet za slove lisko šolstvo, ki naj ima posvetovalni značaj, mnenje tega posve-tovainega organa pa naj upoštevajo odločilni faktorji. In še, je dejal R.zzi, ustanovi nàj se komisija, v kateri naj so zastopani tudi predstavnik: slovenskih šol, da se podrobneje preuči to vprašanje.
Odbornik števerjanske občine Ciril Terpin je orisal zahtevo slovenske nacionalne skupnosti za slovenski šolski okraj in bil zadovoljen, da se tudi dežeia nagiba k tej rešitvi. Podobne misli je povedal tudi podžupan sovodenjske občine profesor Venceslav Devetak, ki je de-, jal, da so se slovenske občine izrekle za tak okraj, da pa je potrebna širša akcija za samoupravnost slovenske šole. Tudi podžupan doberdobske občine dr. Mario Lavrenčič je dejal, da so se Slovenci opredelili za šolski okraj, istočasno pa je dejal, da je prav, da je dežela sprejela predlog njegove ob-cihe. da Teži ta 'na Gorico in ne ‘na’ Tržič. preHVsem zaradi slovenskih šol. Polemičen do teh tez do-berdobskega predstavnika, pa je bil odbornik občine étàrancan Volpato, ki je bil uvodoma za slovenski o-kraj, dejai pa je, da ni prav, da se Doberdob loči od tržiškega okoliša. saj da živi v tem nižinskem predelu, predvsem v Tržiču, šta-rancanu in Ronkab, nad 2000 Slovencev, ki bi bili morali biti povezani z Doberdobom. Odbornik Mizzau je v zvezi s tem dejal, da je treba sedaj upoštevati obstoječe stanje slovenskih šol in da bi se o pristojnosti morebitnih slovenskih šol na Tržiškem govorilo takrat, ko bi jih morda ustanovili.
O splošni problematiki šolstva je
okrajev v širšo problematiko reforme šolstva v naši državi. Kar se slovenskega okraja tiče, je izrazil bojazen, da bi prišlo z njim do izolacije slovenskega šolstva. Njegovim izjavam je takoj oporekal dr. Štefan Bukovec, ki je poudaril, da se s šolskim okrajem in tudi z dejansko avtonomijo naše šole Slovenci ne izoliramo, saj smo aktivno soudeleženi v javnem življenju in tudi slovensko dijaštvo se v vseh akcijah druži z italijanskimi dijaki. Njegovim izvajanjem je pritrdil tudi član zavednega sveta italijanske klasične gimnazije, srednješolec Tripani. ki je poudaril povezanost slovenskih in italijanskih dijakov in istočasno dejal, da je prav, da se ustanovi slovenski šolski okraj.
K besedi se je oglasil tudi gori-ški šolski skrbnik dr. Imbriani, ki je dejal, da bi bilo najbolje, če bi bila slovenska šola samostojna. Istega mnenja je bil tudi predsednik zavednega sveta klasičnega liceja «Primož Trubar» prof. Andrej Makuc.
0 V okviru goriške hranilnice in
posojilnice so ustanovili socialistično
delovno skupino. Uslužbenci te bančne ustanove, ki se nameravajo politično udejstvovati v okviru socialistične stranke, naj se javijo pri odgovornih delovne skupine ali na sedežu PSI, v Ulici 9. avgusta 2, v Gorici.
Tečaj za pomočnice ostarelih občanov
Goriška občinska uprava prireja tečaj za gospodinjske pomočnice, ki se bodo vključile v novo področje delovanja občinske uprave. Razviti ga namerava v odnosu do ostarelih občanov, kakor je bilo sklenjeno na seji občinskega sveta. Gre za novo storilnost, ki naj zagotovi večjo družbeno varnost občanom, ki si sami ne morejo več pomagati.
Tečaj bo trajal 15 dni ter se bodo udeleženke med njegovim o-biskovanjem seznanile z vprašanji ostarelih občanov ter z vlogo in nalogo gospodinjskih pomočnic. O-biskovanje tečaja oo nudilo kandidatkam več možnosti za zaposlitev.
ZA OBSTOJ IN RAZVOJ NAŠEGA ŠOLSTVA GRE!
O predlogu, da bi slovenske šole vemo, da se na znanstvenem liceju, v Ul. Randaccio premestili v pe- ki ima sedež na Senenem trgu, že rijemo zgradbo (nekdanje semeni- razpravlja, da bodo en del razredov šče) v Ul. Alviano se je doslej po- premestili v Ul. Randaccio, brž ko
javilo v javnosti razmeroma malo vesti ter je na to vprašanje namignila v tiskovnem sporočilu samo goriška občinska uprava. Pač pa se o tej možnosti obsežno govori v občinski upravi, v slovenskem in italijanskem šolstvu ter v političnih sredinah. Očitno podaja, da skuša tisti, ki drži vse niti v rokah, ust variti v zvezi z zgradbami slovenskih šol v Ul. Randaccio takšno stanje, da bi na vsak način premestili slovenske šolarje iz mestnega središča. Gre za ponoven dokaz stare politike, da za Slovence ni prostora v mestnem središču, kot ni, na primer, v Gorici nobenega slovenskega napisa in kot, da navedemo zadnji pri mer, Slovencem ne dovolijo, da bi njihov kulturni dom tudi navzven imel podobo hrama kullare.
Občinski predstavniki so nekaterim šolnikom sporoči:, da bodo premestili slovenske šole v «bolj zračne» prostore, v nekdanje semenišče, kjer bodo imeli učenci vse tisto, česar nimajo v Ul. Randaccio Začeli so pri najšibkejši točki, torej pri tistih, ki jemljejo določene odločitve «na znanie». Vzporedno s tem gre. dalje akcija v italijanskih srednjih šolah, kjer se že pripravljajo, da se preselijo c. izpraznjene ;n popravljene šolske prostore v Ul. Randaccio.
Da ne bo slepomišenja, naj po-
O NJEM BODO RAZPRAVLJALI V OBČINSKEM SVETU
letošnji proračun mestnega podjetja beleži kar 560 milijonov lir primanjkljaja
Najbolj bremeni podjetje služba meslnih avtobusov, medtem ko je odsek za razdeljevanje metana po lanskih poviških brez primanjkljaja - Predvideni poviški cen vode in avtobusnih prevozov
domačih in tujih izvedencev.
tiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiirniimimiui
DELOVANJE DRUŠTEV V SPZ
Pripravljen bogat koledar letošnjih poletnih prireditev
Od maja do septembra bodo sagre na prostem, povezane s kulturnimi nastopi
Na zadnjem sestanku zastopnikov društev, ki so včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo, so v glavnih obrisih izdelali tudi koledar poletnih prireditev, ki bodo tudi letos v skoro vseh naših krajih na pobudo posameznih prosvetnih društev in drugih vaških organizacij. Zastopniki SPZ in včlanjenih društev so vzeli tudi za letos že v prejšnjih letih veljavna pravila, da je treba na vsaki poletni šagri imeti tudi kulturno prireditev. Sklenjeno je bilo tudi, da bi na vsako prireditev povabili .po. eno močnejšo in kvalitetnejšo kulturno skupino iz Jugoslavije ali iz Trsta in da bi program osredotočili na to skupino. Ne bi kazalo obnavljati nekaterih prireditev prejšnjih let, ki so bile skoro reviainega značaja. Nanje je namreč prišlo po več skupin, ki so izvajale vsaka kratek program. Zastopniki prosvetnih društev so se tudi pomenili, da bodo strogo spoštovali dogovorjene termine, da ne bi prišlo, kot lani, do istočasnih prireditev v dveh, tudi sosednih krajih.
Tudi letos bo prva prireditev v Števerjanu, v oriredbi društva «Briški grič» v dneh od 30. aprila do 2. maja. Sledil no spomladanski praznik v Štandrežu, ki bo v dneh 22. in 23. maja, nato bo na vrsti praznik na Peči, Ki bc v skupni priredbi prosvetnega društva «Vipava» in krajevne sekcije VZPI-ANPI. Ta bo 29. ter 30. maja. Sledil bo tradicionalni praznik v Podgori, tudi ta v sočasni priredbi prosvetnega društva «Andrej Paglavec» in Krajevne partizanske sekcije, ki oo od 2. do 6. junija.
V Sovodnjah pa Dodo letos pros-
lavljali 30-letnico obstoja domačega športnega društva, zato bodo prosvetni delavci sodelovali pri prireditvah športnikov, ki bodo zaobjele več časa, od 16. do 29. junija, vendarle bo šlo v veliki meri za razna športna tekmovanja. Na Vrhu bo tradicionalni piknik v priredbi domačega društva «Danica» in krajevne sekcije borcev od 4. do 11. julija,- Društvo «Kras» v Dolu bo imelo svoj praznik od 16. do 25. julija, na Oslavju pa bo tradicionalni «briški praznik» prosvetnega društva «Naš prapor» od 20. do 23. avgusta. Na Peči bodo imeli prosvetarji še en praznik, in sicer konec avgusta, v septembru pa bo na pobudo društva «Oton Župančič» tudi jesenski praznik v štandrežu.
Manjka v našem seznamu še praznik prosvetnega društva «Jezero» v Doberdobu, kajti tamkajšnji prosvetni delavci morajo o njem še razpravljati. Seveda pa bodo po slovenskih vaseh tudi prazniki športnih in drugih društev. Vsekakor se bodo društva, včlanjena v SPZ, držala zgoraj omenjenih datumov in prosijo vsa druga društva, da te termine upoštevajo, da ne bi prišlo do škodljivih dvojnih prireditev v isti ali v sosednjih vaseh.
• Včeraj popoldne se je okoli 15. ure na Travniku ponesrečila 71-letna upokojenka Matilda Marega vd. Ben-delli, iz Gorice, Gabrijelova ulica 59. Ko se je vozila s kolesom, jo je podrl osebni avtomobil. PrepeljaK so jo v splošno bolnišnico, kjer se bo zaradi zloma zapestja morala zdraviti 40 dni.
Na dnevnem redu drevišnje seje goriškega občinskega sveta sta tudi obračun za leto 1974 in proračun za leto 1976, ki ju je pripravil upravni odbor mestnega podjetja za elektriko, metan, vodo in avtobusne prevoze. Občinski svetovalci so poklicani razpravljati in odobriti te proračune, čeprav obstaja prav od občinskega sveta izvoljeni upravni odbor, ki skrbi bolj direktno za u-pravijanje tega velikega podjetja.
Do pred .'-.nekaj 'leti, ko je' pocl-jetje upravljalo le razdeljevanje e-lektrike,. vode in plina (t^trat lo -.še .metanaj, je bil proračun i&rez primanjkljajev. Odseka za elektriko in vodo sta bila aktivna, izgubo pa je imel odsek za izdelavo in prodajo plina. Dobički in izgube so se krili. Hud gospodarski položaj je nastal, ko je goriška občina publicizi-rala službo mestnih avtobusov in jo dodala, kot četrti odsek mestnemu podjetju. Zaradi velikih režijskih stroškov in nizkih cen prevozov, je imelo avtobusno podjetje veliko izgubo, ki je seveda pestila proračun celotnega mestnega podjetja. V letu
1973	je n. pr. avtobusno podjetje i-mt4o 127 milijonov lir izgube, v letu
1974	pa že 195 milijonov lir (dohodkov je bilo v tem letu 162 milijonov, izdatkov pa 358 milijonov lir). V zvezi s tem naj omenimo, da je tudi v drugih italijanskih mestih deficit občinskih avtobusnih podjetij zelo visok. Listek stane povprečno 50 lir, dejansko pa ima podjetje z vsakim prevoženim potnikom strošek, ki je višji od 150 lir.
Leta 1974 je eleKtrični odsek imel izgubo skoraj petih milijonov lir, odsek za metan izgubo 15 milijonov lir, medtem ko je imel odsek za vodo dobiček 1.200.000 lir.
Drugačni pa so računi za letošnje leto. Že vnaprej naj povemo, da znaša predvidena izguba 560.000.000 lir, pri dohodkih 2 mrd. 828.000.000 lir in izdatkih 3.388.000.000 lir. Deficit je kar za 197 milijonov lir višji od predvidenega za leto 1975 kljub temu, da odsek za razdeljevanje metana po lani v decembru odobrenih poviških cen metana, ne bo imel izgube.
V poročilu, ki ga je podpisal predsednik upravnega odbora dr. Marino Marin, so podrobno razčlenjene posamezne postavke letošnjega proračuna tega velikega podjetja, ki ima 144 uslužbencev. Do poviškov stroškov je prišlo zaradi zvišanih kupnih cen električne energije, metana, vode, nafte za avtobuse, povečanih plač osebja, večje dotacije fondu za pokojnine osebja, več popravil na zastarelih avtobusih. Poleg tega pa je še en vzrok kontingentnega značaja v zvišanju primanjkljaja, in sicer v zmanjšanju potrošnje, predvsem elektrike in vode, tako v industrijskih in obrtniških podjetjih zaradi nastale krize, kot tudi v družinah, kjer so se ljudje navadili šte-diti, potem ko so se cene tem uslugam povečale. V poročilu je tudi o-menjen visoki deficit avtobusnega podjetja. Delna rešitev iz težav bi bila le v povišku tarif (te naj bi podvojili od sedanjih 50 na 100 lir) in v razširitvi službe na vse občine severnega dela pokrajine, v sodelovanju z nastajajočim medobčinskim avtobusnim konzorcijem.
Odsek za elektriko bo letos imel, bodisi zaradi zvišanih kupnih cen e-lektrike pri ENEL bodisi zaradi zmanjšane potrošnje, 145.000.000 lir izgube. Dohodka predvidevajo milijardo 475.000.000 lir, izdatkov pa 1.620.000.000 lir. Izguba je kar za 95 milijonov lir večja od lanske. Predvidevajo potrošnjo 41 milijonov kilovatnih ur, kar je za pol milijona manj kot lani. To je v diametralnem nasprotju z realnostjo prejšnjih let, ko je bil prav odsek za elektriko najbolj aktiven in je kril izgube o-stalih odsekov.	,
V odseku za plin, ki je nekoč imel z razdeljevanjem plina občutne izgube, beležijo letos uravnovešen proračun. Predvidevajo, da bodo letos prodali 10 milijonov kubikov metana, kar je za milijon več kot lani. Ljudje rabijo danes metan. tudi za kurjavo in to v večji meri kot v prejšnjih letih, ker stane metan, kljub podražitvam, še vedno manj kot druge vrste goriva -a kurjavo. Da so proračun uravnovesili, je bilo mogoče tudi po decembrskem zvišanju prodajne tarife:‘ki je prizadela predvsem tiste,, ki. rabijo metan za kurjavo.	olžbm sas:. , v.
Vodovodni odsek pa bo imel 60 milijonov lir izgube (dohodkov 327, izdatkov pa 387 milijonov lir). To je za petdeset milijonov več kot lani. Pravijo, da je to odvisno od zmanjšane porabe in tudi od povečane cene vode z Mrzleka. Sicer pa bo italijanska vlada kasneje krila to višjo ceno v tujini kupljene vode, vendar bo podjetje kmalu predlagalo občini, da zviša ceno vodi.
Poglavje zase je odsek za avtobusne prevoze, kjer znaša primanjkljaj 355 milijonov lir (dohodkov je
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PREŠERNOVE
PROSLAVE
Danes, v petek, 13. februarja, ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva «Danica» na VRHU. Nastopajo moški zbor in recitatorji društva «Oton Župančič» iz štan-dreža in domači moški zbor.
Danes, v petek, 13. februarja,
ob 20.30 v šolskem poslopju v GABRJAH na pobudo prosvetnega društva «Skala». Nastopajo moški zbor «Jezero» iz Doberdoba in recitatorji društva «A. Paglavec» iz Podgore.
Jutri, v soboto, 14. februarja,
ob 20.30, na sedežu prosvetnega društva «Vipava» na PECI. Nastopajo moški zbor, recitatorji društva «O. Župančič» iz štan-dreža ter domači srednješolci.
Vljudno vabljeni!
bi to simpatično manifestacijo izpeljali.
Druga, prav tako na turistično noto uglašena pobuda, pa zadeva goriška Brda, to je tisti del Brd, ki je v Jugoslaviji. / griturist, EPT ter gospodarski in turist ično-gostin-ski operaterji v Gonci, Novi Gorici in v Goriških Brdih se namreč resno pogovarjajo o podaljšanju «ceste vina in češenj» čez mejo na jugo slovansko, stran,..kjer imajo poleg gostiln ,z dobro . kapljico tudi zadružno klet ter s sadnim drevjem na gosto posejano .pokrajino.
Jutri nagrajevanje avtorjev diapozitivov na temo «Kras jeseni»
V teh dneh je s svojim težkim delom zaključila komisija, ki ji je načeloval Silvio Domini in v kateri so bili fotografi in esteti, ki je preučila diapozitive, ki so bili poslani društvu ENARS - AGLI v Gorici, ki je razpisalo natečaj za diapozitive o jesenskih barvah na našem Krasu. K natečaju se je javilo 63 avtorjev s 1.262 diapozitivi. Prvo nagrado ex-aequo sta dobila Giovanni Viola iz Gorice in Ermanno Cornar iz Trsta. Posebno priznanje je dobil Boris Stocca z Opčin pri Trstu. Nagrajenih je bilo še več drugih sodelavcev. Udeležence bodo nagradili jutri, v soboto 14. februarja, ob 17.30 v dvorani goriškega pokrajinskega sveta.
jih bo županstvo popravilo.
Očitno postaja da o vprašanju, ki se tiče nas, razpravljajo in odločajo ljudje, tei naših potreb ne čutijo, in jih obravnavajo s svojega zornega kota. Kakor vse kaže, bo a zadevi beseda na sestanku prihod nji torek, prav pa bi bilo, da 'm o njej naša skupnost v aelala stališče. ki odraze razpoloženje v naši sredini. Na pogovoru meri SKGZ in Slovensko skupnostjo se je na primer pokazalo, da nasprotujeta preselitvi naših šol iz mestnega sredi šča. Takšno stališče zavzemajo tudi šolski sveti.
Predlagane spremembe resno o-grožajo obstoj slovenskega otroškega vrtca v južnem mestnem središču in spravljajo v nevarnost sam obstoj petletne slovenske osnovne šole v južnem mestnem središču, ki se je razvila do te stopnje — ne pozabimo tega! — z velikimi napori. samoodpovedovanjem ter prizadevnostjo staršev in šolnikov.
Kako resno občinska uprava pripravlja svoj načrt o preselitvi slovenske šole v periferijo, da bi v te zgradbe namestila razrede sosednjega italijanskega znanstvenega liceja, dokazuje tudi zanemarjanje šolskega telovadnega pouka, za katerega so sicer zagotovili ustrezne telovadnice v mestni periferiji, toda ni volje, da bi zagotovili tudi šolske avtobuse za prevoz dijakov od šole do telovadnice, ker za «tako kratek čas itak nima smisla.»
Predvajanje zanimivega sovjetskega filma
V okviru Cineforuma bodo od danes dalje predvajali v kinematografu «Modernissimo» v Gorici sovjetski film Andreja Tarkovskega «Andrej Roublev». ici ga je avtor dokončal 1969. leta ter prejel zanj številna mednarodna priznanja. Tega filma v Sovjetski zvezi še niso predvajali ter ga cenzura zavrača. Obravnava življenje znanega slikarja ikon. ki je žive! na koncu 14. in v začetku 15. stoletja Osnovna poanta je slikarjeva drama v odnosu do družbe. Film velikih umetniških vrednosti je Oil neštetokrat kritiziran ter so ga obsojali tudi v Italiji.
Predvajanje traja in ure, igralci nimajo slovitih imen in tudi njegova vsebina je *ežkc> razumljiva. Ogled filma -? težaven zaradi njegovega poredkega predvajanja ter je za Gorico dogodek izjemne kulturne vrednosti.
Režiser Tarkovskij je star 43 let in je že izdelal filma kot so «Ivanova mladost», delo, ki je bilo porojeno v času «Hruščovove odjuge» ter «Solaris», ki ga ie italijanski distributer grdo izmaličil. Filmi Tarkovskega so trn v pet< za vsakega birokrata.
Drevi predavanje SPD o vzponu na Makalu
Ljubitelji planin in izrednih vzponov bodo prišli na svoj račun danes zvečer na predavanju, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo v Gregorčičevi dvorani ob 20.30. V gesteh bedo imeli Aleša Kunaverja iz Ljubljane, vodjo šeste jugoslovanske himalajske odprave na Makalu v lanskem letu. Govoril bo o tej odpravi in prikazal številne diapozitive iz osrčja azijskih gora.
-Kino
le 189 milijonov, izdatkov pa 544 milijonov). To je za 67 milijonov lir več kot lani in še več kot v prejšnjih letih, kljub temu, da so med dohodke vpisali prvič deželni prispevek za 50 milijonov lir. Kot lahko sami ugotovimo, vozijo avtobusi skoro prazni, podjetje pa predlaga 100-odstotno povišanje tarif, da bi vsaj delno krilo primanjkljaj.
Brez dvoma se bo o vprašanju u-pravljanja tega podjetja razvila drevi ali na kaki naslednji seji, živahna debata v občinskem svetu.
V	Krminu jutri nastop tržaškega gledališča
V	okviru letošnje abonmajske gledališke sezone v Krminu, ki so jo priredili na pobudo krminske občinske uprave, bodo imeli jutri zvečer, v soboto 14. februarja, v krmin-skem mestnem gledališču gostovanje stalnega tržaškega gledališča. Tržaški igralci bodo predstavili Goldonijevo komedijo «Sior Todero bron tolon», s katero so že nastopili v Trstu, v Gorici in v drugili krajih. Na zadnji turneji na Dunaju in v nekaterih slovenskih mestih so tržaški igralci dosegli lep uspeh.
Dve obmejni turistični pobudi
Proti koncu prihodnjega meseca bodo v Gorici priredili teden slovenske kuhinje. Ponovili bodo lansko pobudo Park hotela, ki je v svojih prostorih priredil teden go-riške kuhinje. Vse kaže, da se bodo goriškim ljubiteljem slovenskih specialitet predstavili s svojimi specialitetami kuharji hotelov v Postojni, Ajdovščini, Park hotelu in Argonavtih v Novi Gorici, Kaninu v Bovcu, v Mostu na Soči ter v Šempetru pri Novi Gorici.
Prireditelji, ki so vedno isti prizadevni turistični in gostinski delavci Gorice in Nove Gorice, se sedaj pogovarjajo o kraju, kjer naj
Fašist prijavlja sodišču župana Tržiča dr. Maianija
Fašistični svetovalec v tržiškem občinskem svetu Ritossa je včeraj protestiral, ker ni bila v sredo, na obletnico konkordata med Mussolinijem m papežem, razebešena na županstvu trobojnica. Ritossa je v zvezi s tem poslal županu nujno interpelacijo. V njej med drugim grozi, da bo župana dr. Giannija Maianija, ki je socialist, prijavil sodišču zaradi nespoštovanja navodil prefekture. Fašisti so v Tržiču v zadnjem času zelo aktivni. Vidi se, da se je v ta kraj preselil Goričanom znani Spina.
Gorica
VERDI 16.30—22.00 «Lo zingaro». A. Delon in A. Girardot. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 16.30—21.30 «Cenerentola». Barvni Walt Disneyev film.
MODERNISSIMO 15.00, 18.15. 21.30 «Andrej Roublev». A. Torkovskj in A. Solonitzyn. Barvni film.
CENTRALE 16.30—21.30 «24 dicembre 1975: fiamme su New York». J. Forhyte in J. Bell. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «La novizia indemoniata». C. Collins in D. Mangano. Mladini pod 18. letom prepovedan.
/ rzic
EXCELSIOR 16.00—22.00 «L'anatra all'arancia». Barvni film.
PRINCIPE 20.45 koncert italijanskega pevsko-folkiomega društva «Lino Mariani» iz Pule.
Nova Gorica
SOČA «Zbiralci perja», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Lord iz predmestja», nemški barvni film ob 18.00 in 20 00.
DESKLE «šerif iz klana», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 24-43.
0 Pred nekaj tedni so se na večerji zbrali Vižintini in Visintini, ki jih je na tržiško-kraškem področju precej. Izkupiček večerje so namenili starčkom v domu v Ronkab in jutri opoldne jih bodo peljali na kosilo v krajevno restavracijo.
• V Ul. Baianionti v Gorici se je včeraj zjutraj z mopedom ponesrečil 46-letni delavec Albano Turco iz Gorice, Ul. Cipriani 99. Pri trčenju v avtomobil si je poškodoval levo nogo, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Roberta lacumin, Monica Visintin, Sabrina Speccher, Marco Della Corte.
SMRTI: 67-letni mizar Bruno Concetti, 76-letna gospodinja Rosa Margherita vd. Marte, 89-letni upokojenec Francesco Dprlighieri, 84-letna gospodinja Margherita Kristler vd. Nigris.
VTEM KO SE SVET UKVARJA S ŠKANDALOM LOCKHEED
Prometni minister Coleman se je zavzel za «concorde»
Poleg vrste najrazličnejših organizacij in forumov, ki so proti letalu, je na strani ministra Colemana newyorska trgovinska zbornica, ki veliko pomeni
V zadnjih dneh se v vrsti prestolnic govori o škandalu Lockheed. A-meriška družba, ki izdeluje vojaška in civilna letala, je kar na veliko podkupovala ministre in višje funkcionarje po svetu, ki so ji pomagali razpečevati njena letala, med katerim: je bilo tudi vojaško letalo, ki so mu v Zahodni Nemčiji vzdeli i-me «leteča krsta», ker jih je med vajami veliko treščilo na tla. Toda v New Yorku in v Washingtonu je trenutno na dnevnem redu še drugo vprašanje, ki je povezano z letalstvom. Gre za vprašanje civilnega letala vrste «concorde», proti kateremu se v ZDA upirajo, ker ga ne marajo, češ da je nevarno prebivalstvu in njegovemu zdravju.
«Concorde nam je toliko potreben, kot rak na koži, ali kot izčrpanje naftnih vrelcev», je zapisal neki bralec v pismu uredništvu, ki ga je objavil časopis «Times». Pismo je bilo namenjeno pravzaprav ameriškemu prometnemu ministru Wil-liamu T. Colemanu. Toda Coleman, ki je edini temnopolti minister v Fordovi vladi, se na take pripombe ne ozira. Letalo «concorde» bo letelo tudi na mednarodnih progah, ki se bodo začenjale ali končavale v New Yorku. šestkrat dnevno se bo spuščalo na enem izmed newyor-ških letališč, za sedaj seveda le poskusno, nato pa redno, kot je sklenilo ameriško ministrstvo za promet. Toda zadnja beseda, verjetno, še ni bila rečena . . .
Gornji ministrski sklep bo postal izvršen le čez mesec dni in še to le teoretično. Brž ko je Coleman sprejel gornji sklep, je združenje za obrambo človekovega okolja vložilo tožbo na sodišče in predsednik «odbora za prepoved letalu .concorde’» Joseph R. Lewis dobesedno pravi: «Minister Coleman je popustil pritisku Bele hiše in zunanjega ministrstva, katerima so britanski in francoski interesi bolj pri srcu kot zdravje ameriških državljanov. In tako sta Bela hiša in zunanje ministrstvo spremenila ZDA v kolonijo Velike Britanije in Francije».
Te ostre besede so le ena cvetka iz celega šopa cvetja, ki ga lahko zasledimo v dnevnem tisku in na sestankih, na katerih je govor o tem, kako bi bilo treba preprečiti, da bi letalo «concorde» pristajalo in vzletalo z ameriških letališč. V skupno fronto proti letalu «concorde» se se uvrstili tudi nekateri Kongresni organi, pa tudi guvernerja držav New York in New Jersey. Edino trgovinska zbornica v New Yorku, ki strnjuje okoli 500 mogočnih korporacij, po večini mul-tinacionalnih, se je postavila na stran letala «concorde», vtem ko so vsi ostali proti njemu in nekdo je v zvezi s tem zabeležil, da je dovoljenje letalu «concorde», da pristaja na ameriškem letališču «morda najslabši sklep, kar jih je Washington sprejel v zadnjih desetih letih».
Coleman se je zavedal, da njegov sklep ne bo naletel. na odobravanje. Toda če bi prepovedal letalu dostop v ZDÀ, bi se jez med ZDA in zahodnoevropskimi zavezniki še povečal. To pa bi lahko privedlo tudi do trgovinskega bojkota in podobnih ukrepov. In tako je prišlo do zanimivega «naključja»: nekoč so Francozi in Angleži tožili, češ da so «ameriška tehnološka kolonija», sedaj pa pravijo v ZDA, da so oni postali «kolonija Anglije in
Francije». Nekoč so Francozi in Angleži grozili z bojkotom zahodnoevropskih linij, sedaj pa Američani, pozivajo proti Francozom in Angležem na pomoč celo svoje sodstvo.
«Letal naših zaveznikov — pravi Coleman — ne moremo jemati slabše kot jemljejo prizadete države letala naših' družb, hkrati ne smemo zapreti vrat pred nečim, kar predstavlja izreden tehnični napredek».
In tako je prišlo do sklepa, da se letalu «concorde» odprejo vrata vsaj za poskušnjo. Minister Coleman je namreč pripravil celo vrsto previdnostnih pogojev in obvezal celo Kis-singerja, da naj «na mednarodni ravni razpravlja o vseh morebitnih spornih vprašanjih». S tem se je Coleman pravzaprav pripravil na daljši boj in na to, da «čas opravi svoje». «Če .concorde’ propade iz e-konomskih razlogov, ne bodo mogli tega pripisati nam, češ da smo s svojim protekcionizmom ameriških družb prisilili angleško in francosko družbo v smrt», meni Coleman.
Angleži in Francozi so že najavili program za povezavo med Londonom in New Yorkom. Cena vožnji v obe smeri bo 1168 dolarjev, kar je za malo manj kot 18 odst. več kot znaša sedanja cena v prvem razredu. Trajanje poleta pa bo tri ure in 50 minut vtem ko traja sedaj z najboljšim civilnim letalom sedem ur in 50 minut. Praktično se danes ve že vse, kar je bistveno za uvedbo nove linije med Evropo in New Yorkom. Ni pa znano, kdaj se bo povezava začela, kajti rečeno je že bilo, da je Coleman dal pristanek na poskusne polete, toda končno besedo o tem bo imelo sodišče. To pa lahko zakasni uvedbo linije za mesece, tudi leta.
In to še ni vse. Colemanovo dovoljenje velja le za letališče, za katerega je kompetenten Washington, nad drugimi letališči pa ima oblast New York sam. In newyor-šk. guverner je v zvezi s tem že izrazil svoje mnenje, ko je rekel : «Moje mnenje o tem se ni spremenilo. Letalo .concorde’ je polno napak».
Težko je v New Yòrku in Washingtonu najti zagovornike letala «concorde». Splošni javni odpor, ki se je razširil po vseh ZDA, pa bi mogli razdeliti na tri skupine, V prvi skupini so tako imenovani borci za zaščito zdravega okolja. Ti merijo, da je letalo «concorde» preveč bučno, da povzroča rak na koži, da uničuje v zraku ozon in da troši preveč goriva. V drugo skupino spadajo bolj «liberalni» misleci, ki so sklep ameriškega kongre-, da ne bodo ZDA gradile lastnega nadzvočnega letala, proglasili za «zgodovinski sklep», točneje za «zgo-vinsko napako», ker da so se ZDA s tem umaknile iz boja za tehnološki napredek. V tretjo skupino nasprotnikov letala «concorde» pa spadajo politični delavci, ki so se v tej začetni predvolilni kampanji pojavili kot nekakšni zaščitniki preprostih ljudi, katerim da bo letalo «concorde» le škodovalo, nič pa koristilo. Ti ljudje pravijo, da je «concorde» «izum le za elito», kot je rekel predsedniški kandidat senator Byrch Bayth.
Kaj pa pravijo v krogih ameriške letalske industrije?
Ti sedaj stoje ob strani, ker so prepričani, da bodo drugi šli po kostanj v ogenj za njih. Lansko leto je družba «McDonell Douglas»
prodala samo enajst letal vrste DC-10, družba «Boeing» je prodala le dvanajst «jumbo-jetov», družba «Lockheed» pa ni prodala niti e-nega letala vrste «tri-star», to se pravi, da so tri velike družbe v lanskem letu prodale za 50 odst. manj letal kot leto prej. In vtem ko ameriške družbe odpuščajo delavce in polnijo svoje hangarje z novimi letali, -skladišča pa z nadomestnimi deli, imajo evropska letalska industrijska podjetja polne roke dela in so v tem času izdelala načrte za celo vrsto novih letal, ki niti malo ne zaostajajo za podobnimi ameriškimi potniškimi reaktivci.
Kaj pa bo, če bo letalo «concorde» zares uspelo?
To bi bil tehnološki in ekonomski poraz ameriške letalske industrije. In tega se ne bojijo le v krogih pravkar omenjenih treh letalskih družb, pač pa tudi v drugih ameriških krogih.
NOVOST NA KN1IZNI POLICI
Čeprav je goveje živine pri nas vedno manj, še posebej vprežne, ker njeno delo opravljajo v glavnem tovornjaki in traktorji, imajo v Gročani «štant» za podkovavanje
«tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiK
«Momenti sodobnega italijanskega filma» v Savoni
Prvo resno odkrivan
• v
resnično vre
Zelo dobro pripravljena retrospektiva del režiserja Raffaella Matarazze, ki bo sedaj obšla nekate ra druga italijanska mesta
(Naš dopisnik poroča)
SAVONA. — Letošnja, šesta izdaja manifestacije «Momenti sodobnega italijanskega filma» v Savoni je bila razdeljena v dva dela: prikazala je, kot prejšnja leta, pregled najnovejše proizvodnje italijanskih fiimov, ki nastajajo izven uradnih proizvodnih struktur; obenem se je razvijala retrospektiva, posvečana italijanskemu režiserju Raffaellu Mata-razzu. Ta je bila najzanimivejši del manifestacije.
V «uradnem pregledu», ki ga je organizirala skupina ligurskih kritikov, je bilo le nekaj zanimivih del:	tako Paola Ben venuti j a
«Frammento di cronaca volgare», ki se zgleduje po Siraubovem filmskem modelu v obravnavanju dogodkov iz toskaffške zgodovine: Giannija Amelia «Bertolucci secondo il cinema», ki je prava mojstrovina, razmišljanje o filmski fascinaciji, katera priložnost nudi snemanje filma Bernarda Ber-toluccija «Novecento»; Alberta Grifija in Massima Sarchiella delo «Anna», štiriurni film, sneman s sredstvom videotape; Petra Del Monteja «Irene Irene», o katerem smo pisali ob tržaški premieri; Marca Bellocchia, Silvana Agostija, Sandra Petraglie in Stefana Rullija delo «Nessuno o tutti»; Paola Gobetti ja in Giuseppa Rissa «Lotta partigiana», skrajno inteligentna montažna operacija nad partizanskimi dokumentarci (obratno od operacije Ansana Giannarellija «Resistenza, una na-
..........................■nun.................................................................................

Pogovori o davkih
M

Zbirajmo podatke in dokumentacijo
Rok za predložitev prijave za lanske dohodke fizičnih oseb bo zapadel 30. aprila 1976. Lani je bil podaljšan do 15. julija zaradi stavke osebja finančne uprave, kar se verjetno ne bo več ponovilo. Dolgoletna izkušnja pa uči, da na splošno davčni obvezanci čakajo na predložitev prijav do zadnjih dni. S takim početjem spravljajo med drugim v težak položaj zlasti strokovna združenja, ki pomagajo prizadetim pri sestavljanju prijavnih listin. Letos napovedujejo, kot smo že večkrat omenili, novost: Vsak prijavljenec bo moral v izogib nemajhnih zamudnih obresti plačati na poverjenih bančnih zavodih davčnino IRPEF, ki jo bo moral sam izračunati na osnovi prijavljenih dohodkov, ter zadevno potrdilo priložiti prijavi.
Čeprav je časa še dovolj, ne bo odveč, da prizadete opozorimo že sedaj na'nujnost, da čimprej zberejo potrebne podatke in dokumentacijo, ki jim bo služila za sestavo prijave. Zato priporočamo vsem, da se v tem pogledu pravočasno potrudijo, da se izognejo živčnemu beganju zadnjih dni.
NEPREMIČNINSKI
DOHODKI
Kdor je lani točno izpolnil okvira A in B obrazca 740, ki se nanašata na nepremičninske dohodke, ne bo letos imel nobenih preglavic. Upoštevati bo moral kupoprodajne pogodbe, priposestvovanja in dedovanja za morebitne' ustrezne spremembe. Manjša novost je navodilo, da se kvote solastnine ne bodo izražale v ulomkih, pač pa v odstotkih (n. pr. 1/4 = 25 odst.). Vsi nepremičninski lastniki, ki niso gotovi o točnosti lanske prijave, pa naj zopet pogledajo na katastral-nem uradu ali na mestnem kata-
stru (catasto edilizio urbano) naslednje :
a)	za zemljišča: štev. posestne pole (drugod v starih provincah katastalni vložek — partita catastale — ki nima nobenega o-pravka s tabularnim vložkom) ; do-menikalni dohodek (reddito domenicale) in agrarni dohodek (reddito agrario), ki sta izražena v lirah in stotinkah. Zadostuje seštevek prvega in drugega kat. dohodka. Ne bo škodilo, da prizadeti zahtevajo enkrat za vselej od urada izvleček ali prepis posestnih listov.
b)	Za zgradbe: štev. katastralne-ga vložka; katastralni dohodek za vsako zgradbo odnosno za vsako nepremičninsko enoto; leto zapadlosti morebitne oprostitve za zgra-darìno (imposta fabbricati) sedaj ILOR. Za stavbe, ki so v najemu, je pripraviti lanskoletni seštevek najemnin. Pripominjamo, da zasebniki nimajo nobene obveznosti, da vodijo v tem pogledu kakršno koli knjigovodstvo, saj so med drugim stanarine popolnoma oproščene IVA. Le za najemnine, ki v letu presegajo 600.000 lir, je registracija obvezna s plačilom 2 odst. takse.
DOHODKI OD DELA IN POKOJNIN
Kakor lansko leto, bodo morali vsi prejemniki pokojnin in plač za odvisno delo, ki nimajo nobenih drugih dohodkov, predložiti le obrazec 101 in še to kolikor ti prejemki niso presegli (v lanskem letu seved"1) 1.320.000 lir. Prijavo z obrazcem 740 pa bodo morali vsekakor sestaviti, če so prejemki izvirali iz več dajalcev ali če so prejeli zaostanke ali odpravnine. Prijava z obrazcem 740 bo tudi obvezna v primeru zakoncev, ki so lani presegli 7 milijonov lir do-
hodkov, čeprav sta imela zakonca dohodke izključno od dela ali pokojnine. Vsem pa svetujemo, da si oskrbijo fotokopije obrazcev 101, seveda preden jih izročijo. To pa zaradi morebitne kasnejše uporabe (n. pr. za prizive). Opozarjamo na dejstvo, da je lani izdal zlasti INPS mnogo zgrešenih obrazcev 101 na škodo zavarovanih.
RAZNI DOHODKI IZENAČENIH DELOVNIH PREJEMKOV
Gre za vrsto dohodkov, ki jih zakon izenačuje delovnim prejemkom in ki jih je prav zaradi tega treba prijaviti v okviru C, ki je namenjen prav dohodkom od dela. Med temi bi navedli razne nagrade, žetone itd., ki jih izplačujejo državne in krajevne ustanove za izvrševanje javnih funkcij (n. pr. občinskim svetovalcem, članom raznih komisij itd.). Dajalec teh dohodkov mora ob vsakokratnem izplačilu odtegniti in vplačati državnim blagajnam 13 odst. na izplačane zneske.
PROFESIONALNI
DOHODKI
V posebnem okviru bo potrebno prijaviti stalne ali priložnostne profesionalne dohodke, ki jih izplačujejo družbe ali ustanove (n. pr. honorarji za sodelovanje na Radiu ali pri časopisih).
Kakor navedeno v prejšnjem poglavju, morajo tudi od teh dohodkov dajalci odtegovati 13 odstotkov, kot predujem na davek na dohodke fizičnih oseb. Izplačilne dokumente morajo obvezno izdajati dajalci, prizadeti pa jih morajo v izvirniku priložiti prijavi 740. Od tod važnost skrbnega zbiranja vseh navedenih dokumentov.
St. Oblak
zione che risorge»). Predvajani so bili še naslednji filmi: Ennia Lorenzinija «Quanto è bello lu murire acciso», Giannija Minella «Ne! cerchio», Uga Gregorettija «Vietnam, scene del dopoguerra», Giuseppe Ferrare «Faccia di spia».
Najzanimivejši del manifestacije pa je bila — kot smo rekli— retrospektiva Rafaella Matarazza, režiserja rojenega leta 1909 in aktivnega od leta 1933 do, leta 1964 (umrl je leta 1966). Retrospektivo je organizirala skupina mladih kritikov. Kljub vsakovrstnemu zaviranju bo ta retrospektiva (ki se sedaj ponavlja v raznih italijanskih mestih) nedvojnno , ostaja kot prva resna manifestacija v odkrivanju starega italijanskega filma; pregled filma pod fašizmom v Pe-saru je bil namreč še preveč pogojen od zavirajoče previdnosti in diplomatičnosti, Matarazzova retrospektiva pa je že nekakšen model za razvijanje nadaljnjih raziskav, saj so bili na njej prikazani vsi trenutno dosegljivi režiserjevi filmi (tri filme so organizatorji dali celo ponatisniti, ker je bil na razpolago le negativ; ko bi bile seveda finančne zmogljivosti večje, bi se našel in ponatisnil še kak drug film) ; objavljena je bila tudi knjiga materialov o režiserju, Kateri bo sledil še drugi in morda tretji zvezek.
Reči je tudi treba, da se je izkazala vrednost režiserja večja, kot so si organizatorji sami pričakovali, kar jih bo seveda spodbudilo k še večji pozornosti na italijanski «popularni» film, ki ga je doslej kritika kontraponirala avtorskemu, «kulturnemu», ter ga seveda prezirala. Batarazzovi retrospektivi bodo zato verjetno sledile druge: Predava, Cottafavijeva, Bavova, Franciscijeva. pa tudi režiserjev, ki morda niso izredni a nekaj pomenijo v razvoju italijanskega filma (Mattoli, Brignone, Malasomma, Campogalliani, Genti-lomo, Ferroni, Mastrocinque, Bra-gaglia. Righelli. . .), pa seveda ponovni pristop k italijanskemu filmu 30 let (Camerini, Blasetti, Poggioli, Genina, Soldati, Alessandrini . . . lahko pa so tudi še imena, ki nam še ne pomenijo, kar zaslužijo). To delo bo seveda moralo najti manj tesna organiza-tivna sredstva, kot jih ima dosiej: nujna je ustvaritev posebnih filmskih dvoran (kakršnih je še premalo in še niso povezana
Matarazzo se je torej izkazal nedvomno za enega izmed najpomembnejših italijanskih režiserjev. Iz 30 let smo videli le en njegov film, čudoviti prvenec «Treno popolare» (1933), poleg filma Baldassara Negronija «Due cuori felici» (19321, njegovo drugo sodelovanje pri scenariju. Videti pa bi bilo treba, poleg začetnih dveh dokumentarcev in drugih filmov, katerih je bil scenarist, še «Kiki» (1934), «Il serpente a sonagli» (1935), «L’anonima Roy-lott» (1936), «Joe il rosso» (1936), «E’ tornato carnevale» (1937), «Sono stato io» (1937), «L’albergo degli assenti» (1939), «H marchese di Ruvolito» (1939).
Iz proizvodnje 40 let smo videli dve čudoviti komediji za časa vojne, «Giorno di nozze» (1942) in «D biricchino di papà» (1943); videli pa bi radi še «Giù il sipario» (1940), «Trappola d amore» (1940), «L’avventuriera del piano di sopra» (1941), «Notte di fortuna» (1941), španska filma «Dora, la espia» (1943) in «Empezò en boda» (1944) ter povojni deli «La fumeria d’oppio» (1947) in «Lo sciopero dei milioni» (1948)
V 50 letih se njegova proizvodnja jasno preusmeri: doslej so bili skoraj vsi filmi komedije, odslej bodo melodrame. Od komercialno uspešnih filmov z dvojico Amedeo Nazzari - Yvonne Šanson, v proiz-
vodnji Titanus. smo videli izvrstne «Catene» (1950), «Tormento» (1951). «T figli di nessuno» (1951), «L’angelo bianco» (1955), nismo pa videli filmov «Chi è senza peccato» (1953), «Torna!» (1954) in «Malinconico autunno» (1958).
Druga družba, s katero je Matarazzo večkrat sodeloval, je Lux: od teh režij smo videli vse in sicer «Paolo e Francesca» (1950). «Vortice» (1954), «L’ultima violenza» (1957). Za druge hiše pa . je podpisal še nekaj filmov, od katerih smo videli izvrstne «Giuseppe Verdi» (1955), «L’intrusa» (1955), «La risaia» (1956), nismo pa videli «Il tenente Giorno» (1952), «La schiava del ptecòtifo» (1954) in zopet Titanusov film «Difendo il mio amore» (1956), katerega je Matarazzov le konec.
V 60 letih prevzame njegovo delo zopet novo usmeritev, a to obdobje poznamo še malo. Videli smo namreč dva povratka h komediji, «Adultero lui, adultera lei» (1963) in «I terribili sette» (1964), ne pa verjetno zanimivejši «okvirni» deli, zmes melodrame in komedije «Cerasella» (1960) in melodramo «Amore mio» (1964),
S. G.
Bernhard!
Kellermann:
«MORJE»
V prevodu Branka žužka je založba Mladinska knjiga v svoji zbirki Krog izdala roman nemškega pisatelja Bernhardta Kellerman-na z naslovom MORJE. Nihče ne bo mogel sicer reči, da je to slabo napisan tekst, vendar pa lahko ugotovimo, da gre za poprečno stvaritev, ki sicer tudi ne bo presegla poprečnega uspeha. Pravzaprav smo že pri oznaki roman najbrž napravili napako, ker bi že tako rekli, da knjiga Morje predstavlja roman, pripoved z neko določeno vsebino z neko idejo ter notranjo zgradbo. Nedvomno, da ima pripoved svojo vsebino, nedvomno je tudi, da ima delo neko notranjo zgradbo. Toda tistega običajnega zapleta, prepleta in razpleta, tistega žgočega obravnavanja nekega problema, ki bi nas pritegnilo, če že ne pretreslo tega pa v tem. delu ni. In prav monotonost pripovedi je tisto, kar nas odvrača od intezivnega branja in od razmišljanja o stvareh, o katerih pisatelj pripoveduje. Tako nas nekoliko odmaknjena pripoved o strahotah in lepotah morja, o preprostih navadah ribičev in obmorskih ljudi, pa pripoved o njihovih žalostnih usodah posebno niti ne pretrese,
Zato bi delo bolj kot roman lahko označili kot neko privzdignjeno, romantično pobarvano lirično pripoved o morju in obmorskih i ljudeh. Tako branje pa je morda odmaknjeno današnjemu bralcu, zlasti še, če je tudi dogajanje postavljeno v polpretekli čas in nas niti aktualnost dogajanja ne more pritegniti.
In tako beremo in beremo lepo pripovedovano, romantično ljubezensko zgodbo, prepleteno s pripovedjo o usodah ribičev in z opisi e-lementarne narave, čakamo na to. La j se bo zgodilo, obračamo list za listom, preberemo nekaj strani, pa knjigo odložimo in jo drugič spet beremo, na koncu pa nam razen lepih opisov prirode v vsej njeni elementarnosti, podobe, ki si jo predstavljamo iz starih marin, od vsega dela ne ostane dosti.
Pisatelj pripoveduje o dogajanjih na majhnem bretonskem otoku ob francoski obali, kjer sam živi v preprosti zgradbi in sodoživlja dogajanje domačinov na otoku. Njegov prijatelj je Yann, pomorščak, ki zdaj upravlja poštni parnik, med njima pa je dekle, lepa Rosse-herre. Oba imata rada to dekle, zaradi dekleta pride med njima tudi do konflikta in to privede slednjič do tega, da mora avtor zapustiti idilični otok v Kanalu in se vrniti v svoj	Ta preprosta
ljubezenska zgodba,, pà je vtkana v I okvir pripovedi, o morju, o vihar-j jih, nesrečah mqrnarjeft in ribičev, j o trdem življenju ~brelbnskih do-■ mačinov, tako da že tako skrom-j na epika izginja ob romantičnosti, poetični podobi življenja. Lahko bi res rekli, da gre za lirično prozo, ki je sicer lepa, ki nam ostane kot lepa podoba v spominu, da pa ne da tistega, kar pričakujemo od dobro napisane pripovedne knjige. In tako lahko govorimo le o lepi, a vendar poprečni knjigi.
Sl. Ru.
iiiiiinmiiiiuiiiiimimiumniitHnmnmMunniimimiiiiiummiiuuiiiiiniumimmiinimiiiuiMiiiinHni
Horoskop
-F : /■ .vri.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Potrebno je, da kar najhitreje rešite zapleteno zadevo. V čustvenih odnosih se bo zapletlo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Za okrepitev tehnične organizacije so vsekakor potrebni določeni izdatki. V večernih urah v družini prijetno.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izkoristite v največji meri določena srečna naključja. Ne trošite po nepotrebnem svojih energij.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Predložite na ustreznem mestu svoje zahteve. Večerne ure posvetite duševnemu in telesnemu počitku.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Na finančnem področju zadoščenje, braniti pa boste morali svoj u-gled. Bodite bolj elastični.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte si pridebiti podporo, ker boste sicer ostali osamljeni. Razumevanja z ljubljeno osebo.
TEHTNICA (od 23.9, do 23.10.) Prilagodite svoje načrte okoliščinam, ker ne boste vsega zmogli sami. Razčistite neke motnje v čustvih.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Odlični odnosi med sodelavci, ki pa ne bodo preveč disciplinirani. Skušajte izgladiti neki spor.
STRELEC (od 2?.11. do 20.12.) Skušajte sistematično usmerjati svojo dejavnost, da ne bi zašli. Preveč ste zahtevni.
KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Borite se proti brezbrižnosti, ki vas obkroža in sprejmite nove odgovornosti. Prijetno srečanje.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne oddaljujte se z običajnega področja, in se postavite po robu vsem kritikam. Pismo ali darilo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaša dejavna narava vas bo spodbudila k novim podvigom. Neko novo prijateljstvo se bo poglobilo.
PETEK, 13. FEBRUARJA 1976
12.30
12.55
13.30
14.00
17.00
17.15
17.30
17.45
18.10
18.45
20.00
20.40
21.45
22.15
22.45
12.25
17.00
17.30
18.45
19.00
20.00
20.30
21.00
22.35
8.10,
12.25
16.20
17.20
17.55
18.10
18.45
18.50
19.15
19.30
19.55
20.05
20.35
21.05
23.30
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
Poljudna znanost: Zdravje in šport — šesto nadaljevanje
Napravimo družno
DNEVNIK
Tečaj angleškega jezika DNEVNIK
Program za najmlajše — risani film Švedski film
Program za mladino: Kdo je na vrsti?
Yogijeva vesela tolpa — risani film Poljudna znanost: Oživljeni stari plesi Italijanske kronike in Vremenska slika DNEVNIK
TEDEN AKTUALNOSTI
Zimske olimpijske igre — Umetnostno drsanje
Srečanje z Ànnaglorio
DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
- 16.15 Zimske olimpijske igre: Veleslalom za ženske in bob Konjske dirke v Rimu
Zimske olimpijske igre: Veleslalom za ženske, posnetek
Športni dnevnik
Jo Gaillard: NEZNANEC
Ob 20. uri
DNEVNIK
Vita amori autocensura e morte in scena del signor Moliere nostro contemporaneo ovvero il Tartuffo
Drugo nadaljevanje oddaje, ki jo je Luigi Squarzina napravil po Molierovih, Bulgakovovih in svojih tekstih Zimske olimpijske igre: Strnjepi glavni dogodki
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00 TV ŠOLA
Računstvo, Gozd, Ali ste vedeli? Organske spojine, Evolucija življenja, TV vrtec. Angleščina itd.
Olimpijske igre: Veleslalom za ženske - prenos
Veleslalom za ženske - posnetek
Morda vas zanima — PREŠERNOVI NAGRAJENCI
Obzornik
ANSAMBEL BORISA KOVAČIČA Cesta in mi
BOLNIŠNICA PRIHODNOSTI
Vodilni evropski strokovnjak za bolnišnice prof. dr. Chester pravi: «Leta 2000 bo zdravstvo znalo zdra iti vse. Vprašanje je le, ali si bo družba mogla privoščiti takšno medicino».
Zares, že danes so bolnišnice in zdravstveni domovi opremljeni s tolikšno kopico zapletenih medicinskih aparatov in instrumentov, da so se posamezni oddelki spremenili v prave pravcate laboratorije zdravja. Razumljivo pa je, da je oskrba bolnika v njih iz dneva v dan dražja in se zato že danes postavlja vprašanje, kako naj si človeštvo zagotovi sredstva za opremljanje ter tudi vzdrževanje tako dragih naprav Risanka DNEVNIK
Tedenski notranjepolitični komentar Teversenove pravljice — pripravila sarajevska TV MEHANIČNE KOVINSKE TEHNIKE
Kovine so prišle v grafično umetnost stoletja pozneje kot je prišel les in vendar je človek že od davnine oblikoval in krasil kovinsko posodje, orožje in se kitil z lepim nakitom. Ko je Guttem-berg odkril tisk in so ročno prepisovanje knjig zamenjali tiskarski stroji, pa so grafične matrice, predvsem kovmske, dobile poleg umetniške tudi neprenecljivo praktično vrednost. Nemški pesnik Goethe je v zvezi s tem zapisal: «Zahvaljen bodi baker, zahvaljeno bodi dleto, pa tudi črtalo in vse priprave za reproduciranje, kajti zavoljo njih so v številnih podobah rešene po-zabne dobrine, ki jih premoremo» in 23.00 OLIMPIJSKE IGRE Umetnostno drsanje žensk in Filmski pregled DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
12.25, 14.25 in 16.15 OLIMPIJSKE IGRE Ženski veleslalom, Bob, Hokej 19.55 Naučimo se smučati — ponovitev
20.15	DNEVNIK
20.30 in 23.00 OLIMPIJSKE IGRE
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
18.15	VSI ENOTNI V OBRAMBI 19.05 Kulturni pregled
20.00 Sedem zank — kvizi
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah, 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost; 18.30 Radijska šola; 18.50 Koncert;
19.10	Neva Godini: «Med oblačkom in cedro»; '3.30 Jazz; 20.00 Šport: 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
20.30	Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk, glasba; 10.15 Orkester Baiardi ; 12 00 Glasba po željah; 14.00 Dan slovenske kulture; 14.35 Juke Box; 15.00 Naši otroci in mi; 16.45 četrt ure z Beneškimi fanti: 17.00 Kulturna panorama; 17.10 Melodije; 18.00 Tops-pops; 18.35 Pevski zbori;
19.00	Prenos RL; 20.00 Zvoki in glasovi; 21.35 Simfonični koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00, Poročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi m jaz; 10.00 Reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Koncert; 13.20 Strnjena komedija;
14.05	Glasba Divjega zah.; 14.45 Znanstvena oddaja," 15.10 Pojejo «Nomadi»; 15.30 Plošče za mladino;
17.05	Nadaljevanka «Rasputin»;
17.25	Komorna in operna glasba;
19.30	Pevci in avtorji; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00,	13.00,	15.00.
19.00	Poročila; 3 50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Laž; 9.30 Jug. narod na glasba; 10.05 Po poteh odio Čanja; 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem?; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Orkestri in solisti;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Šopek domačih melodij; 13.30 Priporočajo vam...; 14 19 Mladina noje; Mladinski zbor iz Trsta in Bodra smjana; 15.30 Napotki za turiste;
15.45	«Vrtiljak»; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; >7.20 Iz koncertov in simfonij; 18.05 O gledalo našega časa; 18.15 Ob lahki glasbi; 19.40 Ansambel Lojzeta Slaka; 19.50 Lahko noč. otroci!; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.20 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Orkester Benny Goodman.
Piš« C. GALE Riše; v. ČUK
OZADJA MEDVOJNIH POGAJANJ Y TABORIH NACISTIČNIH KOLABORACIONISTOV
Kdo je razstrelil spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Gorici ?
Članek zgodovinarja NOB dr. Toneta Ferenca iz «Goriškega letnika» - zbornika Goriškega muzeja v Kromberku
Arhiv Vojaškega zgodovinskega inštituta v Beogradu hrani namreč izvirni zapisnik zaslišanja es-esovskega poroč. Friedricha (ali Fritza) Duponta oziroma dve njegovi izjavi o delu v vojnem času, ki ju je napisal v zaporu v Frei-singu v Zah. Nemčiji 21. julija in 20. avgusta 1945. Zasliševala sta ga kapetan Tresnel in poročnik Herbst iz «službe za ugotavljanje vojnih zločinov sovražnikov».22 Duponta, rojenega 20. 4. 1920 v Her-meskeilu pri Trierju v Nemčiji (bivajočega v Wuppertalu, Vohwin-kel, Bahnstrasse 15), je vojna pot leta 1944 zanesla tudi v Slovenijo. Spomladi ali zgodaj poleti 1944 so ga poslali v esesovsko podoficirsko šolo v Ljubljani. Bil je tudi kandidat za Skorzenyjev akcijski oddelek, vendar ni odšel vanj, ker je bil poročen in imel otroka. V Ljubljani so ga določili «za posebno uporabo in za posebno dejavnost pri višjem vodji SS in policije v operacijski coni «Jadransko primorje». Po kratkem tečaju na Rakovniku v Ljubljani so ga skupaj z dvema banatskima Nemcema (Miloschem in Kahnom), ki sta znala srbohrvatski, poslali v Trst in od tam v Ajdovščino, da bi o-pazoval in nadzoroval ter vzgajal domobranske častnike, «nasploh so me kot Nemca gostoljubno sprejeli in konkretno obravnavali. V mnogih pogovorih pa sem jim moral priznati nepravilno politiko Nemčije, ki je v tej deželi povzročila toliko zla. Naša dejanja na bojnem polju so toliko bolj upoštevali in tudi v poznejših bojih sem opazil, da so zelo vrednotili mojo sodbo in moje sklepe,» je pisal Dupont. S svojima človekoma je Dupont hodil na Nanos in še dalje v iz-vidniško službo, preoblččen v partizana. «Pri prebivalcih smo se največkrat izdajali za partizane, ki so že naveličani dolge vojne. Nato smo jih prosili za jed in pijačo, kar so nam vedno radi dali. Oba moža 'sta nato morala družino zaplesti v razgovor, da bi od nje izvedela za stanje morebitnih partizanskih skupin. Pri tem sem jaz najčešče odšel ven, da bi varoval okolico hiše. To, da ne znam domačega jezika, ni bilo nobenemu sumljivo, ker so bili pri partizanih prav vsi balkanski narodi, tudi Nemci. Da bi natančneje ugotovili položaj, smo često ravnali tako, da sta me oba moža peljala kot nezanesljivega Italijana in smo se pri tem premikali sredi sovražnikovih položajev. Spraševala sta, kje je položaj čete ali brigade, kamor sta me nato peljala. Moja moža sta nato omenila, da me morata peljati še v divizijski štab in sta prosila, naj jima povedo pot do tja. Toda ostalo je le pri natančnih poizvedbah o divizijskem stanu, tja pa si nismo upali, ker so bili tam vedno častniki, ki so znali prav vse jezike in bi me lahko začeli zasliševati. Na poti tja smo zavili in po raznih stranpotih dosegli lastne položaje,» je izpovedal Dupont.
Nato je Dupont omenil prihod kvizlinških oddelkov z Balkana in nadaljeval:
«Dne 1. decembra, na jugoslovanski narodni praznik, so hoteli Slovenci in Srbi praznovati slavje pobratenja. Zvečer bi morala biti kulturna svečanost, h kateri so povabili tudi ustrezne nemške osebnosti. Priprave so bile ogromne, kajti to naj bi bilo že petindvajsetič, kar se praznuje ta dan. Dan je minil brez posebnih pripetljajev, ko se je zvečer tik pred kulturno svečanostjo, razpočila bom-ba, ki je porušila vso dvorano in zahtevala ne ravno majhno število žrtev. Svečanost so imeli kljub temu na nekem drugem mestu.
Za Slovence in Srbe je bila sedaj prva dolžnost, da ugotovijo, kdo je napravil ta napad. V prvi vrsti so osumili fašiste in so zahtevali maščevanje. Do popolnega razkritja zadeve ni prišlo nikoli. Maščevanje naj bi bilo v obliki razstrelitve fašističnega spomenika, ki je bil postavljen zaradi nekega italijansko - jugoslovanskega obmejnega spopada. Za izvedbo so zadolžili mene, ker sem imel kot Nemec za to boljše možnosti. Privolil sem, po končanem podoficirskem tečaju sem se lotil načrta, ki je uspel dva dni pred božičem.» (Podčrtal T. F.).
_ 'Dupont je konec leta 1944 odšel iz Primorske, češ da je bil med Partizani že razglašen, kar naj bi domobranci izvedeli od nekega u-jetega partizana. Poslali so ga na polenjsko, kjer je sodeloval v nemških zimskih operacijah proti enotam VII. korpusa NOV Slovenije. Sredi februarja 1945 je vendarle odšel v lovski oddelk Skorzenyje-ve organizacije na Češko in nato v Avstrijo, kjer so ga po koncu vojne ujeli.
To, da je razstrelil spomenik v Gorici, je Dupont ponovil tudi v svoji drugi izjavi. Vendar je v njej napisal, da se je to zgodilo' 22. februarja 1945, kar je očitno pomota, ker je iz nadaljnjega besedila izjave razvidno, da je mislil na 22. december 1944. To nas seveda navaja k še večji kritičnosti pri obravnavi njegove izjave o razstrelitvi spomenika. Imena raznih nemških častnikov v Ljubljani in Trstu, imena domobranskih častnikov v Trstu in Ajdovščini (npr. majorja Janka Debeljaka)23, imena krajev, podatki o narodnoosvobodilni vojski itd , ki jih je Dupont navedel v svojih izjavah (seveda nekatera popačena, ker sam pravi, da je izjavi pisal brez gradiva), dokazujejo, da je bil Dupont res v Ljubljani, Trstu in Ajdovšči-nb Skušal je navesti natančne datume za svoje delo v vsem voj-
nem času od leta 1939 do leta 1945, vendar se je često zmotil, kar seveda ni čudno, saj so zasliševal-ca datumi zanimali najmanj, čudi pa nas lahko, da je za dogodke, ki so bili mlajši od enega leta, navedel napačne datume. Med avgustom in decembrom je razlika vendarle štiri mesece in se ni mogoče kar tako zmotiti. V svojih izjavah pa je vendarle navedel oba dogodka, tj. napad na dvorano, v kateri naj bi bila «kulturna svečanost», in razstrelitev spomenika (vedel je tudi to, da storilca niso «našli»), kar pomeni, da je zanju vedel. Morda bi lahko zvedel za dogodka, ko je prišel v Ajdovščino, saj sta, kot smo videli, široko in dolgo odmevala po vsej deželi. Toda zakaj naj bi izjavil, da je spomenik razstrelil on, če ga o tem ni nihče spraševal in verjetno tudi ni mogel pričakovati, da bi mu zavezniki to dejanje priznali za zaslugo.
To so vprašanja, ki se postav-
ljajo ob Dupontovi izjavi o razstrelitvi spomenika padlim Italijanom v prvi svetovni vojni v Gorici. Verjetno je vprašanj še več, vendar nanje za sedaj lahko odgovarjamo le z domnevami. Ker je nekdo od okupatorjevih vojakov prav gotovo sodeloval s slovenskimi domobranci pri razstrelitvi spomenika in je bil Dupont po svojih lastnostih zelo ustrezen (pozneje so ga vendarle sprejeli v Skorzenyjev diverzantski oddelek) in ker je tudi sam spontano izjavil, da je to storil, domnevam, da gre verjeti njegovi izjavi in da je vprašanje natančnosti navajanja datumov v njegovi izjavi drugotnega pomena.
KONEC
22) Arhiv Vojnoistorijskog Instituta JNA, Beograd, nemški fondi, škatla 32 A, št. 0/17. Arhiv je ta dokument dobil od Državne komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih po-
magačev za Jugoslavijo v Beogradu, ki ga je registrirala s št. 15 072. Kdo ga je izročil tej komisiji ni znano.
23) Major bivše jugoslovanske vojske Janko Debeljak je bil belogardistični in četniški organizator ter italijanski podrepnik v Ljubljanski pokrajini. F. Saje ga v svojem «Belogardizmu» o-menja mnogokrat. Dne 11. julija 1944 ga je sprejel v službo organizacijski štab Slovenskega varnostnega zbora in ga že 19. julija 1944 imenoval za Kokalje-vega namestnika za goriško pokrajino in za poveljnika skupine SNVZ v Gorici. Septembra 1944 je Debeljak postal poveljnik rekrutne šole v Trstu, pozneje pa je bil v štabu I. udarnega polka SNVZ v Vipavski dolini in na Pivki. Domnevam, da je major Janko Debeljak eden glavnih pobudnikov za razstrelitev spomenika v Gorici.
ŠfudijsKe štipendije za kemike In pravnike
Sklad «Franz Kind» razpisuje natečaj za podelitev dveh študijskih štipendij po 350.000 lir v akademskem letu 1975-76. Na natečaj se lahko priglasijo študentje zadnjih dveh letnikov tehnične ali kemične fakultete tržaške univerze, in sicer z diplomskim delom o petrokemiji. Uprava univerze pa je razpisala natečaj za podelitev štipendije 300.000 lir v spo min odv. U. Vollija. Priglasijo se lahko študentje pravne fakultete. V obeh primerih zapade rok za vložitev prošenj 28. februarja. Prošnje sprejema rektorat univerze.
študijska podpora za univerzitetne študente
Tržaška univerza je v teh dneh razpisala natečaj za podelitev študijske podpore (v višini 300 tisoč lir) v spomin dr. Vinicia Laga. Natečaj je namenjen študentom, ki so vpisani za leto 1975/76 na pravni fakulteti ali na fakulteti političnih ved in ki še niso izpolnili 25 let. Kandidati morajo biti italijanski državljani in rojeni v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Prošnje sprejema rektorat do 28. t.m.
© V včerajšnji številki Uradnega vestnika je bil objavljen odlok, ki določa, da bo obrazec za davčno prijavo za leto 1976 stal 200 lir.
■im imitimi.......................................
HIŠE_ BREZ ZAPOREDNIH ŠTEVIL^ NOVA NASELJA BREZ IMENA
Hiter razvoj vasi v dolinskem bregu povzroča težave z ostevilčevanjem hiš
Dolinska občina šteje danes že več kot 6000 prebivalcev - Prirastek gre v na j večji meri na račun priseljevanja - Stari avstrijski zakon o ošte-vilčevanju - Zakaj imajo nova naselja samo italijanska uradna imena?
Kdor slučajno išče po vaseh dolinske občine kako novejšo hišo jo bo le z največjo težavo našel sledeč hišnim številkam, ker se te vrslijo brez kakršnegakoli zaporedja ali logike. Toda to ni edini problem. Tudi poimenovanja raznih krajev se večkrat spreminjajo, ali pa na novo nastajajo, vse prevečkrat samo v italijanski obliki.
Hiter razvoj brežanskih vasi v povojnem razdobju, zlasti pa v zadnjih petnajstih letih, ko so bile, delno zaradi razlastitev, industrializacije in priseljevanja pozidane velike površine zemljišč,' je privedlo do stanja, ki je danes že pereče in terja čimprčjšnje rešitve.
Da bo naše razglabljanje razumljivejše si oglejmo nekaj statističnih podatkov s tega področja. Dolinska občina je v letu 1936 štela 5030 prebivalcev, imela pa je poleg današnjih še vasi Vrhpolje, Nnsirc, Krvavi potok in Miheli. Na prvem ljudskem štetju leta 1951 po vojni pa je brez gornjih vasi, ki so prešle pod Jugoslavijo, štela 4821 prebivalcev. Leta 1861 je število prebivalcev naraslo na 5175, od tedaj dalje pa je naraščalo izredno hitro. Leta 1971 jih je bilo že 5676, sedaj pa jih je že več kot 6100, (točnega števila nimamo, medtem ko se ostali podatki nanašajo na ljudska štetja). Vsem je seveda jasno, da prebivalstva ne povečuje tako hitro naravni prirastek, temveč priseljevanje. V štiriletju 1970- 1973 je naravni prirastek prinesel zvišanje prebivalstva za 56 enot, priseljevanje pa kar za 237 enot. Če pomislimo, da izda občinski tehnični urad približno 100 gradbenih dovoljenj letno, od katerih 50 stanovanja, nam je slika že popolnejša! Nove hiše pa si ne gradijo samo priseljenci, temveč predvsem domačini, ki so večino iztržka od razlastitev vložili v stanovanjske hiše. Fiziognomija vasi se je tako bistveno spremenila. Seveda je pri tem prišlo do zapletov pri oštevilčenju, za katero ne vemo točno kdaj je nastalo. Po približnih podatkih baje v začetku prejšnjega stoletja. Na ana-grafskem uradu dolinske občine, kjer segajo knjige do leta 1921, pa so vedno iste številke skozi vse to obdobje.
Avstroogrski zakon, ki je urejeval oštevilčenje, je slonel za vaško označevanje na dveh osnovnih temeljih. Za manjša naselja se je držal pravila, da se je o-številčenje pričelo v središču vasi, po navadi pri cerkvi, nato pa se je vrtelo v krožni spirali in zaobjelo vse vaške hiše. Razpotegnjene vasi vzdolž ceste, ali pa na splošno večja naselja, so slonele na principu, da se je oštevilčenje pričelo na skrajnem koncu vasi in vzporedno zaobjemalo tudi na široko postavljene hiše, tako da so najvišje številke bile na drugem skrajnem koncu.
Če si je nekdo iz družine zgradil novo stanovanje v bližini, ali kar naslonjeno na staro hišo, je dobil k številki še črko, če je bila hiša popolnoma nova pa kar novo najvišjo številko. Tega sistema se anagrafski urad dolinske občine poslužuje še danes. Ker pa je novih zgradb veliko na vseh koncih raznih naselij je tudi zmešnjava precejšnja. To pa še ni vse. Nastajala so tudi nova naselja, ki so bila od prejšnjih pre cej oddaljena. Ker so nastajala polagoma in jih niso takoj poimenovali, so jih oštevilčili po zaporedni številki tistih vasi, pod katerih faro so spadale. Tako sledijo hišne številke Žavelj (Aquili nia) in Frankovca zaporednim številkam Doline, ker spadajo pod to faro, hišne številke Lakošč, Krmenke pa Boljuncu, Dorrjo in Puljf pa Logu. Tako se je že pripetilo, da je n.pr. števika 248 v Dolini,
249 v Žavljah, 250 pa v Frankov-cu, (omenjena števila so le za primer in ne odgovarjajo stanju, o,ur.). Isto velja za vsa novejša naselja, ki so nastajala po vsej dolinski občini. Zmešnjava je kar precejšnja, a se še komplicira če pomislimo, da so nove hiše že pokrile obširna področja in že težko ločujemo, kje se posamezne vasi nehajo, druge pa pričnejo. Nedomačin brez dvoma ne loči več kje je meja med Logom, Pul-jami in Domjom, med Lakoščami, Domjom in Krmenko, med Borštom in Zabrežcem; še celo med Boljuncem,1 Dolino, ter Krogljami bo kmalu popolnoma izginila.
Številke pa niso edini problem. Novo nastala ali na samem stoječa naselja je treba poimenovati. Pred vsakim ljudskim štetjem naslovi notranje ministrstvo na občinske urade posebno okrožnico s katero napove nove sisteme pri ugotavljanju novih naselij (pravila stalno menjavajo) in zaprosi naj jih občina poimenuje. Na tak način so nastala vsa nova imena vasi v naši občini. Narobe pri tem
je le to, da jih je občina doslej posredovala v italijanščini. Pred ljudskim štetjem leta 1971 je občina na novo imenovala dve naselji: Monte d'oro, ki leži na hribu Dolga krona med Žavljami in Mačkoljami in Domio - Zona industriale, ki je današnje industrijsko področje.
Prav tako so nastale spačenke ali prevodi slovenskih imen za nova naseija: Gornji konec je Bagnoli Superiore, Frankovec je uradno Francovec, Lakošče so La-cotisce, Pulje so Puglie di Domio. Zanimiv je primer Peska, ki je uradno Pesek di Grozzana. Vse oblasti razen občine pa ga imenujejo na kratko Pese.
Občinska uprava se je doslej tega problema lotila že večkrat. Že pred ljudskim štetjem leta 1951 je nabavila nove hišne številke za vso občino. Te še sedaj čakajo na podstrešju, ker novega ošte: vilčenja ni uspelo uresničiti. Temeljiteje se je lotila dolinska občinska uprava tega problema pred štetjem leta 1971. Naročila je nove mape, ki sta jih pripravila stro-
iiuumiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiumiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiitiifiiimiuiiiiiiiiiimmiittiiimimimmiuiiiiiuimiiiii
DO 17. T. M. V «POLITEAMA ROSSETTI»
H. Ibsen: «Gradbenik Solness» V naslovni vlogi Raf Vallone
Uspešen nastop našega mladega rojaka Branka Vatovca
«Bygmester Solness» je naslov Ib senove drame, ki jo letos Trst prvič lahko gleda po zaslugi gledališke skupine Fantasia Piccolija v «Ros-settijm v bleščeči interpretaciji naslovne vloge Raja Valloneja in ni dvoma, da spada predstava med izredno pomembne kulturne dogodke v našem mestu, čeprav skromen o-bisk premierske predstave tega ne bi potrjeval.
«Gradbenik Solness* menda v slovenščino še ni preveden, kar je poseben razlog — poleg nosilca naslovne vloge — da si ga Slovenci še rajši ogledamo tudi spričo znanega velikega Ibsenovega vpliva na dramski opus našega Ivana Cankarja. Gre za dramo «absolutnega individualizma*. v kateri je z izjemno umetniško potenco podan odnos med strastjo in razumom, med resnico in lažjo, med dobroto in zlobo, med skritimi željami in obupanostjo, med starostjo in mladostjo, med življenjem in smrtjo.
Toda režiser F. Piccoli je vse to morda premalo upošteval in tudi scenograf M. Scandella je ravnal podobno enostransh : vse sta usmerila v turobno vzdušje slutnje tragičnega konca
Bistveno različna je bila postava «absolutnega individualista»:	Raf
Vallone je njegov lik podal na višini Ibsena, avtorja, umetniško mojstrsko razčlenjene dvojnosti narave, nasprotij med notranjo in zunanjo resnico, med iskrenostjo in teatralnostjo. In takoj moramo dodati, da se je ob tem preizkušenem igralcu kar lepo uveljavila mlada začetnica — «debitantka» Cristiana Tonello, nosilka nelahke ženske glavne vloge.
Prav tako razveseljiv je uspešen nastop našega mladega Branka Va tovca. Našega zato, ker se ga naši bralci gotovo spominjajo kot našega i občasnega rimskega dopisnika, ko ' je za naš dnevnik vodil pogovore z marsikatero popularno zvezdo o-beh spolov: filmsko in popevkarsko, pa tudi z Lilo Brignone. Nastopati z uspehom z Rafom Vallonejem je lep napredek še enega našega dvojezičnega kulturnika Vatovčeva vloga ni velika a tudi lahka ne. Odigral jo je pohvalno kot tisto — prav1
tako neveliko — pred leti na odru v tržaškem Kulturnem domu.
Tudi vsi ostali — zlašti Germana Paolieri poleg Giancarla Fantinija, Alda Pierantonija, Angele Barilazzi in Giusi Carrara — so se potrudili, tako da je treba ogled predstave vsem ljubiteljem gledališča le priporočiti,	p. g.
kovnjaka. S prosvetnimi društvi in drugimi organizacijami je pripravila več sestankov, da bi. se sporazumeli za čimboljšo ureditev imenovanja posameznih ulic ali trgov. Vse pa je zaspalo, ker brez dvoma odobrenje za poimenovanje ulic in trgov s strani notranjega ministrstva ne bi prišlo pravočasno, pa tudi uradi niso zmogli tolikšnega dela. Saj je treba popolnoma obnoviti praktično vse kartoteke, arhive, , pa tudi vse dokumente prizadetih občanov. Strošek je izredno velik, če pomislimo tudi na nabavo novih hišnih številk (potrebnih bi jih bilo'okrog 1400), ter tabel za nove ulice in trge.
Tako. obsežno delo lahko, občina izvede samo pred ljudskim štetjem, ker takrat itak obnovi veliko podatkov. Prihodnje štetje bo leta 1981. Pet let pa je razmeroma kratko razdobje, da se najdejo najboljše rešitve za ta pereč problem. Rešitve, ki morajo upoštevati trenutno stanje, nadaljnji razvoj naselij na podlagi urbanističnih načrtov, predvsem pa etnično sestavo ozemlja. Sestaviti je treba tudi vso potrebno dokumentacijo, ker je treba posamezna poimenovanja na ministrstvu temeljito opravičiti, drugače jih ne sprejme. Nazadnje pa je treba izvesti še vse delo v anagrafskem in tehničnem uradu, ki bo zahtevalo veliko časa in dobre volje.
Vendar pa je današnje stanje že na taki točki, da ne kaže dlje odlašati, saj se bo drugače zgodilo, da bo naše kraje kdo drug poimenoval in ne bo pri tem preveč upošteval slovenskih krajevnih imen, kot tudi ne naših zaslužnih mož. Etnična sestava prebivalstva dolinske občine se stalno slabša v škodo Slovencev. Nadaljnja, čeprav na minimum omejena urbanizacija in industrializacija, pa ne bosta odpravili tega pojava, temveč ga kvečjemu le poslabšali.	V. K.
Teden na fotografijah
Letošnje Prešernove proslave proslave slovenskega kulturnega praznika, so precej razgibale prosvetno življenje pri nas ne-le v društvih, pač pa tudi po šolah, krožkih itd. Danes objavljamo še tri posnetke s teh proslav.
1.	(zgoraj) — Slovensko zamejstvo v Italiji je tudi letos dobilo svojega Prešernovega nagrajenca v osebi nestorja slovenskih tržaških umetnikov prof. Avgusta Černigoja. Matična domovina je s tem izrekla priznanje mojstru za njegovo življenjsko delo in pomenljivo poudarila enotnost slovenskega kulturnega prostora. Nagrajenec, ki je bil prisoten na osrednji proslavi v Kulturnem domu (skupno z nekaterimi svojci), je ob tej priložnosti prejel čestitke predstavnikov osrednjih zamejskih organizacij in ustanov.
2.	(v sredini) — Na tej proslavi so sodelovali tudi recitatorji Stalnega slovenskega gledališča, med njimi mlada članica SSG Stanislava Bonisegna (na sliki), ki je v družbi z ostalimi recitatorji občuteno izrazila misli našega velikega pesniškega ustvarjalca.
3.	(spodaj) — V okviru Prešer-novih proslav so gojenci glasbene šole GM nastopili za dijake nižje srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah v prostorih «Finžgarjeve-ga doma». Vsi nastopajoči so pokazali lepo znanje in proslava je lepo uspela v zadovoljstvo dijakov in nastopajočih.
. i/ Z'.
' jL
W v

T ■: *.s	'	! * /
■
■■i'/ >	-,V
/§Pr
i

'rt' v’
- P 1
M-
'• *'<? • j yV. ~
■
: "... -prA ' ■ v	\	‘
S I :'L
'
V >, ■

•uiuiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii,iiiiiiiliiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii),iiii|lll„„l„ll,l,lllllllll
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuuiiiM
ZIMSKO RAZMIŠLJANJE S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Zakaj se ljudje v Istri veselijo burj e
Meščani se burje in mraza nič kaj ne veselijo, čeprav je zlasti v obmorskih mestih burja kot nekakšen surogat za mestno čistočo, seveda če jo v zimskih mesecih ne spremljata led in sneg.
V vaseh bfižje slovenske in hrvalske Istre je drugače. Ljudje se burje veselijo in če zanjo pravijo, da je zdrava in koristna pomeni, da je tudi res tako. Ves pretekli december je nad slovensko Istro in nad Bujščino ležalo megleno vlažno ozračje in ljudje po vaseh so bili kar nekam slabe volje, godrnjali so in zaskrbljeno pogledovali v nebo. Ko pa je v drugi polovici januarja in tudi še v februarju živo srebro zdrknilo pod ničlo in je v zraku završalo so se jim obrazi razvedrili.
Zakaj? Kaj je pravzaprav pomenila burja v preteklosti in kaj še pomeni v severozahodnem delu Istre?
Hiše v vaseh tega območja so grajene iz kamna, tako imenovanega «črnega kamna» za razliko od hiš v drugih predelih Istre, ki -so grajene iz belega apnenca. Ta «črni kamen» je zelo trd in hiše iz tega kamna lahko preživijo stoletja. Toda ta kamen ima veliko napako, da namreč hitro vpija vlago in jo v sebi tudi dolgo za držuje. Če ni burje se zaradi te ga hiše ovlažijo in vlaga — kot
znano — škoduje človeku. Vlažne so tudi kleti in tudi za vino vlažni prostori niso koristni. To je torej eden izmed glavnih razlogov zakaj se ljudje burje veselijo in čim močnejša je, tem hitreje 'izsuši «črni kamen» in tem prej izgine vlaga.
Je pa se drugi razlog. Burja namreč opravi za kmetovalce precej tistega dela na poljih in v vinogradih, ki bi ga sicer morali o-praviti sami. Predvsem uniči mnogo insektov in drugih škodljivcev, z zmrzovanjem in odmrzovanjem pa spreminja strukturo zemlje in jo rahlja za novo setev in rast. Pa še nekaj: v januarju po Istri koljejo prašiče in brez burje ni dobrega pršuta, ni dobre slanine in klobas. Tukaj ljudje — kot znano — ne sušijo pršutov in klobas
ge, ki se mu nabira v kosteh.
V Istri v prejšnjih časih ni bilo drugega gradbenega materiala razen «črnega kamna», ki so ga kar na kraju samem kopali iz zemlje in ki je tudi zelo prikladen za gradbeništvo zaradi lahke obdelave in že naravno primernih oblik. Gradnja ni zahtevala posebnega truda, saj so kamenje kar postavljali eno na drugo in zid je bil narejen. Ker sta bila apno in pesek predraga, se za vezavo kamnov niso posluževali «malte», marveč navadne gline in ker povrhu tega zunanje stene niti niso obmetavali z ometom, jih niso «žlukali», ker je bil to že luksus, je kaj razumljivo, da so bile hiše vlažne in mrzle, zlasti še v zimskem času. Kako so se ljudje v njih počutili ni treba posebej
spi na koruznem ličanju in se ne i delo več tako zamudno, kot je ~ grobimi domačimi po- , bilo še do nedavnega, ko so ljudje
rti II nnflrih Minh	I	...	.	.	, .	.	' J
v dimnikih, pač pa na suhem zra j govorili in prav tako je lahko tu-
ku in tega spet ni brez burje.
Malokje je vsakodnevno življenje tako odvisno od suhega zraka kot na Gornjem Bujskem, ker je preko leta precej vlage v zraku in v zemlji, saj so tla glinasta ali lapornata in prepojena s talno vodo, «črni kamen» pa vpiva via go kot goba. V mestih, kjer ljud je živijo v hišah iz opeke, betona in drugih materialov, vlage ne ob čutijo v tolikšni meri. v hišah po vaseh severozahodne Istre pa je lakorekoč vsak človek, tud’ če ni poln revmatizma, živi merilec via
di razumljivo, zakaj je burja za te kraje tako pomembna in zakaj velja še bolj kot drugje tudi še danes za nekakšno naravno zdravilo, čeprav so se stanovanjske razmere tudi v odročnih krajih slovenske in hrvatske Istre začele v zadnjih letih spreminjati na boljše. Nove hiše, delno pa tudi stare, kolikor ne samevajo zapuščene in razpadajoče, se sodobneje opremljajo. Tla v njih niso več iz desk polna špranj, prekrita so z linolejem ali celo s preprogami, bolj cenenimi seveda, nihče več ne
pokriva
grinjali. Tudi v vaških hišah imajo sodobna ležišča z volnenimi ali sintetičnimi vzmetmi. Okna in vrata so čvrsto vdelana v stene. Skoraj povsem so že izginila starinska ognjišča, ki so dajala mnogo dima pa malo gorkote. Zamenjali so jih sodobni štedilniki in peči na električni tok, kerozen, če ne celo centralno kurjavo. Ljudje ne o-pravljajo več kmečkih del izključno ročno, pomagajo si z mehanizacijo, ki je prodrla tudi v Istro. Delo gre hitreje od rok in obdelovalci niso v tolikšni meri, kot nekoč, izpostavljeni mrazu. Zenske ne hodijo več izpirat perilo na bolj ali manj oddaljene potoke in izvirke. Danes so tudi v Istri že bolj redke hiše, ki ne bi imele vode v rezervoarjih, pa pralne stroje. Le še v najbolj zapuščenih krajih je še mogoče srečati koga, ki gre z osličkom ali z vedrom na glavi po vodo. če je že nima pri hiši, opravlja tudi to s traktorjem, kar je manj zamudno. Nihče več ne hodi — kot nekoč — s tropi ovc cele dneve, tudi v zimskem času, na pašo, saj je drobnica takorekoč izginila iz I-stre. V zimskem času tudi krav in volov ne gonijo na pašo in za tistih nekaj glav, ki jih še redijo, pripravijo že čez poletje vse potrebno za krmo. Niti z gozdu ni
hodili po les z volovskimi vpregami, s sekiro in ročno žago na rami. Zdaj hodijo v gozd s traktorjem in motorno žago in za kar so prej porabili ves dan, opravijo sedaj v nekaj uricah. Prav tako so tudi že davno v pozabi časi, ko so ljudje iz istrskih vasi hodili tudi v zimi in v burji peš u Buie. Piran, Koper in celo v Trst. Zakaj bi hodili, če pa imajo skoraj iz vsake vasi avtobus, če že nlmor jo celo osebnega avta pri hiši.
Jstrski ljudje, podobno kot meščani, radi modri:jejo. da zime niso več take, kot so bile v starih časih, da se je burja upehala in da to, kar imamo sedaj, sploh ni več prava burja. Bolj bo najbrž res, da so tudi včasih bile zime eno leto bolj mrzle, drugo leto manj, da je burja pihala eno leto močneje, drugo leto "itikeje. Le standard sé je spremenil tudi na vaseh in zato tudi manj občutijo vremenske neprilike.
In če se danes nekaterim toži Po stordì lepih zimah in pravi burji, ni toliko zaradi zime, mraza in burje, kot je bolj zaradi spominov na mlada leta, ko je bilo življenje sicer težko, a vendarle lepo — ker so bili pač
mladi.
T.F.
SPORT SPORT SPORT
PO SLEDOVIH MILANA IN GIANNIJA RI VER E
SMUČANJE
ŠOLSKO PRVENSTVO ZA MI TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH KOŠARKARSKIH PETERK
V MILANU ZOPET BOMBA: Dij akin je in dijaki naših šol HERRERA KUPEC INTERJA v hudi konkurenci zadovoljili
Mazzola naj bi bil tehnični vodja. Pacchetti pa trener
MILAN, 12. — V Milanu nas italijanski nogometni ambient vse bolj preseneča. Po zadnjih skoraj enoletnih polemikah v zvezi z Gianni-jem Rivero, ki se je celo potegoval za predsedniško mesto Milana, pa včeraj zopet nova bomba: Helenio Herrera, slavni trener, ki je z In-terjem osvojil vsa mogoča prvenstva, pokale in turnirje, je jasno dejal, da je pripravljen kupiti večino delnic in tako postati «gospodar» In-terja.
S to izjavo je Herrera presenetil ne samo navijače in igralce Inter-ja, temveč tudi samega predsednika Fraizzolija, ki je v zadnjem letu s svojim klubom doživel veliko razočaranj. Zanimivo je tudi, da Fraiz-zoli ni demantiral vesti in je celo dejal: «Če je kdo pripravljen prevzeti to veliko finančno breme, je seveda dobrodošel.»
Herrera torej naj bi bil novi predsednik milanskega kluba? Nikakor ne! čeprav je slavni Helenio vnovčil težke milijone z nogometom, pa gotovo nima toliko denarja, da bi lahko kupil večino delnic Interja.
Nedvomno se za vso zadevo skriva bivši predsednik Interja Angelo Moratti, ki naj bi dal sinu Massimu toliko denarja, da bi lahko kupil delnice in nato postal predsednik Interja. Herrera bi seveda upravljal društvo, tehnični vodja bi bil Sandrino Mazzola, ki je že večkrat dejal, da bo tudi po končani karieri ostal v nogometnem krogu. Trener pa naj bi bil Giacinto Facchetti, ki se prav te dni pripravlja za trenerski izpit.
Če bi prišlo do teh sprememb, bi seveda moral Chiappella opustiti trenersko mesto, Fraizzoli pa bi se le v večji meri posvetil ženi Ladyji Fraizzoli, ki ima — po mnenju milanskih navijačev — glavno besedo pri Interju.
Skratka, pravi preobrat pri milanskem klubu, ki išče novih poti, da bi se spet uveljavil ne samo v državi, temveč da bi obnovil tradicijo, ko je s predsednikom Moratti-jem in trenerjem Herrero osvojil evropske in svetovne pokale.
Ne glede na Interjev primer pa je na dlani, da italijanska društva i-ščejo novih prijemov, da bi se obdržala med elitnimi evropskimi klubi. Pri tem pa se seveda prepletajo taki ekonomski interesi, da res ne vidimo, kako bi lahko italijanski nogomet predvsem tehnično napredoval.
3.	Švab Mojca	26”4
4.	Hrvatič Ileana	27”2
5.	Kosmač Karmen	28"
6.	Prašel Manuela	28”2
7.	Čuk Katerina	28”4
8.	Kocijančič Eleonora	29”
9.	Slavec Ksenija	32”6
KOŠARKA
Med slovenskimi dijakinjami je bila najboljša Katja Tomšič (šestnajsta), med dijaki pa Andrej Don (osmi) - Brezhibna organizacija
V soboto je bilo na Piancavallu |ši uspeh. Vsekakor pa je potrebno pokrajinsko smučarsko prvenstvo v pripomniti, da iz leta v leto nara-okviru letošnjih mladinskih iger zaj šča število prijateljev bele opojno-
Zmaga Dirrnove
PORDENON, 12. — Švicarka Eveline Dirren je zmagala na mednarodnem ženskem tekmovanju v smuku na Piancavallu, veljavnem za EP Nastopile so tekmovalke iz 20 držav.
Rezultati:
1.	Evelin Dirren (Švi.)
2.	Brigitte Schroll (Av.)
3.	Elena Matous (Iran)
4.	Martine Ellmer (Av.)
5.	Brigitte Briand (Švi.)
6.	Ingrid Eterle (Av.)
7.	Marianne Jagher (Švi.)
8.	Andrea Totschnig (Av.)
9.	G. Michelain (Švi.)
10.	Caterine Gonseth (Fr.)
2’00”30
2'01”46
2’01”85
2'02”24
2’02”33
2’02”53
2’02”74
2’03”04
2'03”05
2'03”38
Na mladinskih igrah doiinske cbčine
V okviru mladinskih iger dolinske občine so pred časom opravili tudi smučarsko tekmovanje v veleslalomu, ki je dalo take rezultate:
FANTJE
B — Bor 56:74
Itatcantieri (31:43)
BOR: Mazzucca 4, Mesesnel 18. Dovgan 19, Slobec G. Koren 18, Jan čar 4, Zubalič 2, Brana 2. Andio vič 1.
PROSTI METI: 4 P.
Borovi naraščajniki so sinoči : v Tržiču odigrali prijateljsko košar karsko tekmo z drugo postavo Italcantierija.
«Plavi» so dokaj dobro opravili svojo nalogo in so tudi zanesljivo premagali domačine. Med posamezniki pa so se izkazali Koren, Dovgan in Mesesnel.
nižje srednje šole. Pobudnik tega tekmovanja je bilo kot vsako leto šolsko skrbništvo. Pri sami organizaciji tekmovanja pa je priskočil na pomoč smučarski klub 70 iz Trsta, kateremu gre vsa pohvala za res vzorno organizacijo. Letošnja udeležba je bila rekordna. Skupno je pomerilo moči preko 150 dijakov in dijakinj. Številni so bili tudi slovenski smučarji, in sicer petindvajset, ki so zastopali štiri šole: «Simon
sti, ki med vratci tudi na težavni progi, kot je bila v soboto, nimajo nobenih težav. Po najboljših mestih pa seveda segajo samo tisti, ki stalno trenirajo in tekmujejo za razne klube. - Prav temu gre pripisati velike časovne razlike med najboljšimi in tistimi, ki so le občasni ali priložnostni prijatelji te zimske športne zvrsti.
Pri dekletih je bilo že med prvo jn deveto več kot deset sekund raz-
Gregorčič» iz Doline, «Ciril in Me- j like. V pičli pol sekunde pa dobimo tod» od Sv. Ivana, «Ivan Cankar» od tri najboljše smučarke in najboljša
Sv. Jakoba ter «Fran Levstik» iz Rojana. K odličnemu uspehu samega tekmovanja je v izdatni meri pripomoglo tudi dokaj lepo in sončno vreme in v največji meri sami tekmovalci in tekmovalke, ki so se izjemno prizadevno borili za čim bolj-
iiiiiiiiiiiiiimiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimutuiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiniiiiiiim
NOGOMET
TROFEJA MARJAN 76
Partizan je zapusti! v Splitu dober vtis
Reograjcani bodo 19. t. m. nastopili tudi na Proseku
1. Žerjal Florjan	21”6
2. Pregare Robert	22”8
3. Slavec Robert	23”6
Slavec. Boris	23”6
5. Tul Igor	23”8
6. Starec Robert	24”2
7. Kraljič Sergio	24”4
8. Kofol Branko	25”
Prašelj Robert	25”
10. Cherbancich Klavdij	25”2
11. Zahar Giorgio	26"2
12. Tul Igor	27”4
13. Starec Pavel	30"
Pieri Renzo	30”
15. Slavec Gianfranco	34”2
16. Oblak Branko	41”2
Korošec Franko	diskv.
DEKLETA 1. Tul Viviana	24”
2. Stefančič Tatjana	25”2
Ljubitelji nogometa na Tržaškem v teh dneh nestrpno pričakujejo nastop beograjskega Partizana, ki se bo 19. februarja pomeril z ojačeno enajsterico Primorja na Proseku. Tako slovite ekipe na Tržaškem, seveda, ne vidimo vsak dan, zato je tako pričakovanje razumljivo.
Beograjčani v teh dneh nastopajo na mednarodnem nogometnem turnirju v Splitu, kjer imajo možnost, da pokažejo svoje sposobnosti proti ekipam zvenečih imen. V prvem dnevu so sicer podlegli domačemu Hajduku s 4:2 (strelca Beograjčanov sta bila Perovič in Vukotič), vendar so skupno s Spličani pokazali pravo predstvo sodobne nogometne igre, ki je navdušila vseh
20.000	gledalcev.
V drugem dnevu so igràfi profi e-kipi, vredni vsega spoštovanja, namreč proti državni r5j?rezentanci' Sovjetske zveze, k: ic" v teh dneh pripravlja na svoje letošnje mednarodne obveznosti ob jadranski o-bali, v letoviškem kraju Kupari pri Dubrovniku. Partizan je sicer zgubil tudi to tekmo (z 2:1), ki ni bila na taki ravni, kot ona med Beograjčani in Spličani, vendar pa je tudi to srečanje potrdilo, da je Partizan že v odlični formi in pripravljen na spomladanski del prvenstva. Strelec edinega Partizanovega za detka v tem srečanju je bil Bjeko-vič.
Med Partizanovimi igralci so doslej na tem turnirju, ki je bil prvi resnejši letošnji preizkus beograjskega prvoligaša, najbolj zadovoljili Vukotič, Perovič in Zavišič, ki bodo verjetno nastopili tudi na Proseku.
TRADICIONALNI STIKI
Srečanje obeh Gori
Srečanja šahistov obeh sosednjih mest so postala tradicionalna, saj je bilo sobotno gostovanje Goričanov že deseto po vrsti. V Park ho-I telu jim je priredilo domače šahov-I sko društvo lep sprejem. V imenu
jak ter poudaril pomen teh tekmovanj za zbližanje in tesnejše sodelovanje športnikov obeh sosednjih mest. Žahvalil se mu je predsed-
nik goriške šahovske federacije Tubo Bregant. Kot znak prijateljstva in sodelovanja sta si društvi izmenjali spominske plakete.
Obe ekipi so sestavljali člani (na vsaki strani po šestnajst), tako da je bilo v treh urah igre pričakovati tudi lepe in zanimive partije. Ta pričakovanja številnih ljubiteljev šaha, ki so se zbrali, niso razočarala. Čas je le počasi mineval in do zadnje partije ae ni vedelo kakšen bo končni rezultat. Zato ni nič posebnega, če so se morali tudi tokrat zadovoljiti Novogoričani z neodločenim rezultatom 8:8. Tudi ob zadnjem srečanju v Gorici je bil rezultat enak. To samo dokazuje, da se pri takih tekmovanjih obe moštvi zelo potrudita in vsi nastopajoči kolektivno sodelujejo v borbi za svoje bat¥(*?»kéf* daje temu tekmovanju posebno privlačnost.
Pq končanem srečanju so se dogovorih, še,, za..;Mratah ^hitropotezni turnir. Na obeh straneh je nastopilo po deset članov, ki so se pomerili vsak z vsakim. Tudi pri tem tekmovanju, ki je ob živahnem poteku in dobri volji vseli dalo mnogo športnega zadovoljstva, so vsi sodelujoči pokazali svojo športno zavest, saj je potekalo vse hitro in brezhibno. Rezultat pa je bil tokrat (igra je trajala pozno v noč) 63:33 za domačine.
Ne glede na rezultate športnih srečanj, ki se med obema društvoma samo zabeležujejo, pa si želijo še posebno šahisti iz Gorice, da z Novogoričani zopet kmalu sedejo za tekmovalne šahovske mize in se ponovno resno pomerijo v šahovskem znanju ter tako potrdijo svoje športne tovariške stike.
Naslednje tako tekmovanje bo predvidoma v Gorici junija. B. F.
TENIS
V San Franciscu so Amerikanci ponudili znani jugoslovanski teniški igralki Mimi Jaušovec profesionalno pogodbo, katere pa ta ni sprejela. Tako bo na mednarodnih turnirjih Jaušovčeva še naprej branila jugoslovanske barve.
je bila Uxa Gianna, dijakinja, italijanske šole iz Nabrežine Marche-setti. Nato sledijo Comelli, Zoch, Hlavaty in druga zastopnica nabre-žinske šole Scuka. Tako je bila ta šola tudi prva v ekipni konkurenci glede na to, da sta se štela dva najboljša časa. Od slovenskih dijakinj je bila najboljša Kristina Tomšič šestnajsta, nato sledijo Tanja Ku-ter - sedemindvajseta, Tatjana Štefančič je .bila 29., Silvija Kalin 30., Barbara Gruden 34., Viviana Tul 35., Laura Maver 40., Mojca Švab 45., Ingrid Vigini in Tanja Vecchiet pa 49. oz. 50. Ne glede na vrstni red zaslužijo naše dijakinje vso pohvalo, saj so končale tekmovanje vse razen ene, ki je bila, žal, diskvalificirana. vv
Pri fantih za sam vrh ni bilo tako izenačenega boja kot pri dekletih. Končni zmagovalec Ragogna je pustil za seboj drugouvrščenega Bazza-nella za več kot tri sekunde ali točneje tri sekunde in tri desetink«. Obenem se je Ragogna s časom 47”4 kot edini spustil pod 50”. Pri naslednjih štirih tekmovalcih pa so bili zaostanki minimalni, le štiri desetinke. Pod minuto pa je smučalo kar 20 dijakov. Med temi je bil zelo dober Andrej Don kot osmi, z odličnim časom 53”6. Ostali slovenski dijaki pa so se morali zadovoljiti z naslednjimi uvrstitvami: Valter Krpan 23., Robert Slavec 29., Aljoša Kosor 31., Peter Gerdol 36., Aleks Tomšič 39., Tomaž Saldassi 42. in Igor Škamperle 47. Pri fantih je bilo kar šest naših dijakov ob uvrstitev.
Proga veleslaloma je bila tako za dekleta, ki so startala prva, kot tudi za fante enaka, dolga 1000 m z višinsko razliko 200 m in 34 vratci.
'	•REZUPrATi— * ■*-
DIJAKINJE
1- (Marchesetti)
2.'CémèlK (F.‘Rismondo) '
Pri dekletih je zmagala šola «Mar-chesetti» pred «F. Rismondo» in «Stuparich». Tudi v tej konkurenci je bila od naših šol najboljša «Ciril in Metod» deveta, «Simon Gregorčič» 12. in «Ivan Cankar» 15.
G. Furlanič
BOKS
Ali četrtič
NEW YORK, 12. — Novinarji strokovne boksarske revije Ring so četrtič izbrali ameriškega boksarja Mu-hammada Alija, kot najboljšega boksarja leta. To priznanje je Ali dobil že leta 1963, 1972, 1974 in torej 1975.
50”3> 50’'7 50” 8 52” 1 55"6 r05”2 1’14”8 1’16”4 1’17”0 1’22”3 1’22”5 1’24”2 1’39”6 2’02”2 2'22”9
3.	Zoch (D. Alighieri)
4.	Hlavaty (Stuparich)
5.	Scuka (Marchesetti)
16. Tomšič (Ciril Metod)
27. Kuret (Cankar)
29.	Štefančič (Gregorčič)
30.	Kalin (Ciril Metod)
34; Gruden (Ciril Metod)
35.	Tul (Gregorčič)
40. Maver (Ciril Metod)
45. Švab (Gregorčič)
49.	Vigini (Cankar)
50.	Vecchiet (Cankar)
Od skupno 67 dijakinj je tekmovanje končalo 50.
DIJAKI
1.	Ragogna , (Campi Elisi)	47”4
2.	Bazzanella (Manzoni)	50”7
3.	Ujka (Campi Elisi)	50”9
4.	Marion (F. Rismondo)	51”0
5.	Rizzian (Div. Julia)	51”1
8. Don (Ciril Metod)	53”6
23. Krpan (Erjavec)	1’02”7
29. Slavec (Gregorčič)	1’05”6
31.	Kosor (Erjavec)	1'07”1
36.	Gerdol (Cankar)	1'08”8
39. Tomšič (Cankar)	1TO”0
42. Saldassi (Ciril Metod)	1’15”2
47. Škamperle (Ciril Metod)	r29”l
Od 80 dijakov, kolikor jih je star-talo, se jih je uvrstilo 52. Poleg ve leslaloma je bilo tekmovanje še v teku, prav tako za dijake in dijaki nje. V tej panogi pa ni tekmoval noben slovenski šolar ali šolarka.
V ekipni konkurenci za šole je bila pri dijakih najboljša «Campi Elisi» pred «F. Rismondo» in «Div. Julia». Od slovenskih zavodov je bil najboljši «Ciril in Metod» osmi, nato sledijo «F. Erjavec» deveti in «Ivan Cankar» 13.
OBVESTILA
SPDT priredi danes, 13. februarja v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9, ob 20. uri «Večer filmskih zapisov o zimskih športnih igrah». Na sporedu bodo reportaže prvih, drugih in tretjih ZŠI (1967, 1968, 1969).
* * *
SPDT priredi v nedeljo, 15. februarja smučarski izlet z avtobusom v Trbiž ali na Nevejsko sedlo (če bo cesta prevozna).
Borovi člani sami na vrhu Prva zmaga Bregovih dečkov
Kontovelovi dečki in kadeti brez težav premagali nedeljske nasprotnike
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Nadaljuje se zmagovita pot Borovih članov. V nedeljo so doma zanesljivo premagal' Barcolano in vse kaže, da je najresnejši tekmec «piavib» Itala iz Gradišča, ki je v nedeljo slavila v Tržiču proti ekipi POM le s točko razlike.
IZIDI 18. KOLA Bor — Barcolana	67:50
CUS TS — Arte Gorica	75:59
Edera — Viilesse	73:77
POM Tržič — Ita.a	68.69
CGI Milje — Alba	99:70
Inter 1904 — Umanità	n.o.
Počitek: Sagrado.	
LESTVICA
Bor 26; Itala Gradišče 24; Sagra-do in Inter 1904 22; Arte Gorica 20; POM Tržič 18: CGI Milje 16; Barco-lana in Edera Gorica 12; Viilesse in CUS Trst 8; Umanità Gorica 6; Al ba Krmin 0.
*♦? - v* < l£i SMQVH&9 mm S M
Primorje je v nedeljskem derbiju z Vesno ostalo praznih rok. Na sliki: Prosečani med srečanjem z enajsterico De Macorija
liiiiiimiiiiiimiiiiiniiMUiimimiiiiiinMnimiiMiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimumimiiMiiiiiiimiiiiinuMHiMiiiiii
č
PRIHODNJE KOLO (15.2.)
CUS Trst - Bor (11.00 Trst, Ul. Monte Cengio); Alba - Inter 1904-Villesse - CGI Milje, Itala - Edera; Arte - Sagrado; Barcolana - Umanità. Počitek POM Tržič.
NAJBOLJŠI STRELCI
BOR: Guštin 157; Fabjan 164: Kraus 103; Kralj 95; Kapič 83; Klobas 79; Vatovec 74- Lisjak 70; Sirk 56; Hrvatič 41; Pertot 24; Francia 23; Sancin 20; Mazzucca 14; Marassi 4; Oblak in Žerjal 2.
PROSTI METI: Bor 173:275.
MLADINSKI FINALE
Borovi mladinci so, žal, že v prvem kolu klonili Italcantieriju. V prvem polčasu so igrali izredno slabo in to se jim je tudi maščevalo v nadaljevanju tekme, pa čeprav so v drugem delu odločno reagirali in zaradi požrtvovalnosti tudi zadovoljili.
Ne glede na ta neuspeh pa je že vstop v finale za borovce edinstveno doživetje. «Tu se igra prava košarka», vlada splošno mnenje v Borovem taboru. In da se v tem finalu igra «prava košarka», je predvsem pokazala goriška Patriarca, ki je s 65 točkami razlike premagala tržaški Pallacanestro.
IZIDI 1. KOLA
Bor — Italcantieri	75:86
Patriarca — Pali. TS	121:56
Arte Gorica — Inter 1904	62:70
LESTVICA
Patriarca Italcantieri Inter 1904 Arte Gorica Bor
Pali. Trieste
2
2
2
0
0
0
ODBOJKA
V 2. MOŠKI DIVIZIJI
V tretjem kolu več presenečenj
Dom je v 4. kolu osvojil prvo zmago
Goriška odbojkarska federacija je te dni sporočila izide tietjega kola prvenstva 2. moške divizije ter trenutno stanje na lestvici po treh odigranih kolih.
V tem kolu je Pilo več presenečenj. Največje je pripravila šester-ka,S. Andrea, ki je odpravila s 3:1 enega izmed favoritov za prvo mesto Novalineo. Drugo presenečenje je poraz goriškega idbertasa z Ra-valicom, ki je tako prišel do prve zmage in zapustil dno lestvice. Tržaška ekipa Rozzola je tokrat gladko odpravila poprečen Pieris in tako nemoteno nadaljuje svojo zmagovito pot.
Goriški Dom je 'v' tem kolu počival. Z zmago v nedeljskem četrtem kolu proti S. Andrei pa je svoje mesto na lestvici bistveno popravil.
IZIDI 3. KOLA (31. L		in	1.	2.)
Ra valico — Libertas (GO)				3:1
Rozzol — Pieris				3:0
S. Andrea — Novalinea				3:1
Počival: Dom (Gorica)				
Še en izid iz 4.	soli	(8.	2.)	
Dom — S. Andrea				’ 3:2
LESTVICA				
Rozzol (Trst)	3 3	0	9	3 6
S. Andrea (Trst)	4 2	2	9	8 4
Novalinea (Trst)	2 1	1	4	4 2
Libertas (Gorica)	2 1	1	4	4 2
Ravalico (Trst)	3 1	2	5	7 2
Pieris	3 1	2	4	7 2
Dom (Gorica)	3 1	2	6	8 2
PARI PRIHODNJEGA		5.	KOLA	
Pol. Rozzol — Ravalico				
Novalinea — Libertas Dom — Pieris (v soboto 14. 2. ob 20. uri v Gorici, Ul. Nizza 38); Počiva: San Andrea.
L K.
1 1 0 121:56 1 1 0	86:75
1 1 0	70:62
101	62:70
1 0 1	75:86
101 56:121 PRIHODNJE KOLO (14.2.) Inter 1904 - Bor (17.15 v Trstu, Ul. della Valle); Italcantieri - Patriarca; Pallacanestro Trieste - Arte Gorica.
NAJBOLJŠI STRELCI
BOR: Klobas 22; Ražem 16; Vatovec 14; Žerjal 11; Košuta 6; Luksa 5; Sancin 1.
PROSTI METI: Bor 13:26.
DEČKI
SKUPINA C
Brežani so v zadnjem kolu prvega dela prvenstva osvojili prvi prvenstveni par točk proti Interju iz Milj. Bregovi košarkarji niso torej več osamljeni na dnu lestvice. IZIDI 5;-'KOLA
Breg — Intel' Milje	43:26
Inter 1904 — Chiadino	71:20
Don Bosco — Ricreatori 52:65
»*• .	“	•" »	afe
LESTVICA
Inter 1904 10; Recreatori 8; Don Bosco 6; Breg, Chiadino in Inter Milje 2.
Prvenstvo se bo nadaljevalo verjetno čez 14 dni.
NAJoOn„aI STRELCI BREG: Barut 35; Boris Slavec 31; Meneghetti 26; Čok 16; Rajko Pertot 6; Corbatti in Korošec 5; Starec 3.‘
PROSTI METI: Breg 8:52.
# # *
SKUPINA D IZIDI 5. KOLA
Polet — Bor .	27:22
Kontovel — SABA	121:18
Ferroviario — Servolana 54:40
LESTVICA
Kontovel 6; Servolana in Ferroviario 4; Bor, Polet in Aurisina 2; SABA 0.
PRIHODNJE KOLO (15.2.) SABA - Polet (.:o prenesli na kasnejši datum); Servolana - Kontovel (9.00 v skednju); Bor - Auri-sina (14.2. ob 19.00 TJ1. Caravaggio).
KADETI
SKUPINA D
Kljub porazu z Juventusom, Borovi kadeti niso razočarali. V prvem delu prvenstva so sicer osvojili le dve točki (na račun Servolane B), gre pa omeniti, da ja ta skupina izredno kakovostna.
IZIDI 5. KOLA
Bor — Juventus	67:73
Italsider — Pall.TS	73:67
Počitek: Servolana B.
LESTVICA
Italsider 8; Pallacanestro Trieste 6; Juventus 4; Bor 2; Servolana B 0.
Prvenstvo se bo nadaljevalo verjetno čez 14 dni.
NAJBOLJŠI STRELCI
BOR: Aleks Mazzucca 44; Udovič 40; Renato Furlan-Kneipp 37 ; Bruno Furlar.-Kneipp 30; Marassi 28; Pa-rovel 23; Race 19; Volk 14; Trevi-san 13; Pegan 3; Fabio Mazzucca 1.
PROSTI METI: Bor 17:46.
SKUPINA C IZIDI 5. KOLA
Kontovel — Inter Milje	74:35
Flaminio — Inter 1904	57:93
Don Bosco — Servolana A 52:79 LESTVICA
Servolana A in Inter 1904 8; Kontovel 6; Flaminio in Inter Milje 2; Don Bosco 0.
Prvenstvo se bo nadaljevalo verjetno čez 14 dni.
edko
* * *
Na Goriškem se je v nedeljo zaključil prvi del košarkarskega prvenstva kadetov, «jer tudi letos nastopa Dom in to zelo uspešno. Naši fantje so do sedaj odigrali štiri srečanja, trikrat so zapustili igrišč» neporaženi, četrtič pa so podlegli premočni ekipi Patriarce, ki trenutno zaseda prvo mesto lestvice. Domovci so s šestimi točkami na drugem mestu, skupno s peterko Arte A. Toda bodisi Dom, bodisi Arte A imata po srečanje manj. To srečanje bi moralo Diti odigrano že pred štirinajstimi dnevi, toda je bilo odloženo zaradi slabega vremena.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva (poleg pričakovanih zmag Doma in Albe Mobilcasa nad Arte C in Arte B) je prišlo do zanimivega rezultata. Arte A je v razburljivem in dramatičnem srečanju, ko je več kot polovica igralcev obsedela na klopi (zaradi petih osebnih napak), premagala Patriarco. Oglejmo si celotne izide petega kola.
Arte C — Dom	68:79
Arte B — Alba Mobilcasa 72:82 Arte A — Patriarca	67:55
LESTVICA
Patriarca Arte A Dom
Alba Mobilcasa Arte B Arte C Naši fantje
4 3 3 3 1 0
se do
1 441:249 8 1 278:232 6
1	246:280 6
2	336:284 6
4	313:374 2
5	216:470 0 danes iz-
kazali zelo pozitivno, saj še nobeno leto niso zbrali toliko zmag. Trener Hvalič je zelo zadovoljen s svojimi. varovanci. Tekma bo odločala katera izmed teh dveh ekip se bo pridružila vodeči Patriarci. Domovci nameravajo če bo le mogoče odnesti par zelo dragocenih točk. Vendar srečanje bo zelo težavno, kajti Arte A sodi med najresnejše kandidate za prestop v finaim del prvenstva «kadetov». Trener Hvalič ima veliko zaupanje v svoje varovance, kajti meni, da je Arte A res močan nasprotnik, toda na naši strani imamo bodisi igrišče, bodisi mraz, na katerega nasprotnik' niso navajeni. Med igralci ne viada prevelik optimizem, saj v do sedaj odigranih tekmah proti Arte A niso še nikoli zapustili igrišča kot zmagovalci. Če bodo domovci igrali požrtvovalno in ne bodo prezgodaj popustili nasprotnikovi igri jim zmaga ne more uiti. Vsekakor bodo morah zaigrati kar se da dobro, kajti Arte A ima v svojih vrstah več visokih igralcev in nekaj prav dobrih strelcev s srednje in velike razdalje. Trener Hvalič je za to .zelo pomembno srečanje sklical naslednje igralce, ki se bodo morali zbrati uro pred pričetkom srečanja:	Mauro Dor-
nik, Vladimir Ko d, Flavio Terčič, Livio Semolič, Al."š Figelj, Bojan Tomažič, Franco Fait, Arturo Bresciani, Marko Čubej.
Tekma Dom — Arte A bo na sporedu v soboto, s pričetkom ob 15.30 na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma.
M. C.
ATLETIKA
V Varšavi je Poljakinja Szevinska pretekla 60 m v dvorani v 7”30, kar je letošnji najboljši čas na svetu.
MAJ V DEŽELI SOVJETOV
II
1-“
i
POT K SVETLOBI
!
prav tako dvignila rdečo zastavo in parnika «Emerans», katerega mornarji so oskrbeli uporniško križarko Potemkin s premogom, ki ji je bil tako potreben.
V dvorani številka štiri sem videl pregleden razvid razvoja sovjetske trgovske mornarice, dalje udeležbo mornarjev trgovinske mornarice v veliki oktobrski socialistični revoluciji do udeležbe mornarjev trgovske mornarice v
Njena dolžina je znašala 54,6 metra, širina 13,6 metra, srednja globina 6,13 metra in motor parnega stroja je imel moč 300 konjskih sil.
Gradnja parnega ladjevja je v Rusiji potekala izredno počasi. Vzrok za to je bil v tehniški zaostalosti dežele m tlačanski družbeni ureditvi.
Šele med razvojem kapitalizma v Rusiji začenjajo nastajati trgovinske paroplovne družbe in kompanije, ki so pravzaprav utemeljile začetek nastajanja trgovske parmš-
ke flote.	. ,	. .	, ,
Morda najzanimivejši eksponat v tej dvorani je model parnika «Diane», ki je pripadal največji ruski paroplovni družbi tedanjega časa, imenovani ROPIT. Poleg modela je krmilno kolo, ki so ga sneli s te ladje. Kapitan «Diane» je bil namreč od 1899. leta do 1903. P. P. šmidt, ki je bil novembra 1905. na čelu oborožene vstaje na križarki «Očakov». Skupaj s temi eksponati je tu razstavljen prav tako model križarke «Potemkin», poleg njega pa na steni fotografije te križarke med njenim bivanjem in uporom v Odesi, zraven pa sta fotografiji parnika «Puškin», katerega posadka je v znamenje solidarnosti s potemkinovci
Pomorski muzej v Odesi
veliki domovinski vojni ter na koncu še razvoj in napredek sovjetskega trgovskega brodarstva po vojni tja do 1950. leta. Tudi v tej dvorani je veliko maket ladij, še več fotografij in fotokopij najrazličnejših dokumentov, ki zares vsestransko in pregledno, tudi tujcu, nudijo izreden vpogled in razvid v to obdobje, ki ga nekako oklepajo letnice 1917- 1950.
Morda je za tujca pa tudi domačina, naj zanimivejša dvorana številka pet, v kateri. je nazorno prikazana zgodovina osvajanja Arktike.
Na zemljevidu, razstavljenem v tej dvorani, so zaznamovane številne maršrute vzdolž obal Severnega ledenega oceana.
Veliko so prispevali k preučevanju Arktike ugledni ruski raziskovalci kot V. A. Rušanov, G. J. Sedov, N. A. Begičev, A. I. Viljkickij, G. A. Brusilov, F. P. Litke in drugi, katerih fotografije sem videl obešane na stenah. Številni izmed njih so si prizadevali osvojiti severno morsko pot — najkrajšo zvezo med zahodom in vzhodom dežele. Toda življenje je nenehno potrjevalo, da plovba po tem območju zemeljske krogle ni možna brez močne ledolomilske flote. In zato ni nič čudnega, če je znani ruski pomorščak in viceadmiral S. O. Makarov, ko je zgovarjal idejo aktivne plovbe med arktičnim ledom, zapisal; «Noben narod ni tolikanj zainteresiran za ledolomilce kot Rusija.»
Leta 1899 so na pobudo in pod nadzorstvom S. O. Ma-karova zgradili na svetu prvi močnejši ledolomilec «Jermak». Njegov model sem videl razstavljen, dalje fotografijo Ma-karova in njegovo knjigo «Jermak med ledom» z njegovim podpisom.
Za «Jermakom» so zgradili še nekaj najboljših ledolomilcev takratnega časa. Vendar pa carski Rusiji ni uspelo vzpostaviti redne linije po severni morski poti. Šele po revoluciji se je začelo načrtno osvajanje Arktike. Že leta 1918 je Lenin podpisal ukaz o organizaciji hidrografske ek-
spedicije za raziskovanje Severnega ledenega oceana.
10. marca 1921. je Lenin podpisal dekret, čigar fotokopijo sem tu tudi videl, o ustanovitvi plovečega morskega znanstvenega inštituta, ki je odigral pomembno vlogo v preučevanju Arktike.
In tako so mi številni eksponati v tej dvorani omogočili slediti tako pomembnim jurišem sovjetskih ljudi v surovih prostranstvih Arktike kot karski ekspediciji (1920-1928) iz Arhangelska v ustji rek Ob in Jenisej ter kolimskim maršrutam (1923 - 1928) iz Vladivostoka v ustje reke Kolime. Te odprave niso samo zbrale dragocenega znanstvenega gradiva, temveč so tudi udarile temelj in začetek aktivne plovbe na sever. Razen tega so ladje kanskih odprav prepeljale iz Sibirije v Arhangelsk na desetine tisoč ton žita ter s tem rešile severno primorje pred lakoto.
Na razstavi tod je moč videti nazorno tudi podvig ledolomilca «Krasin». Pri reševanju udeležencev odprave Italijana Nobila leta 1928, ki je doživela katastrofo med poskusom, da doseže severni tečaj na cepelinu «Italija», je ledolomilec odigral odločilno vlogo in bil zato tudi odlikovan z redom delovne rdeče zastave. Zato sem tu torej videl tudi model tega ledolomilca, listino prezidija centralnega sveta društev za reševanje v vodah s podpisom vsezveznega staroste Kalinina in prav tako fotografije znanih polarnih letalcev M. S. Babuškina in B. G. čuhnovskega, ki sta dejavno sodelovala pri reševanju italijanskih letalcev.
Posebno pozornost mi je v tej dvorani dalje vzbudil elektrificirani zemljevid, na katerem so prikazane poti splošnega napada sovjetskih pomorščakov na Arktiko. S svetlečimi točkami so označene zgodovinske plovbe ledolomilca. «A. Sibirjakova» leta 1932 in parnika «čeljuskin» leta 1933, ledolomilca «Fjodor Litke» 1934. leta in ledolomilca «Georgij Sedov» v letih 1937 do 1940.
(Nadaljevanje sledi)
13. februarja 197i
QQQ
^ /? u c '1'
12. zimske olimpijske igre v Innsbrucku 1976
. •' & .f - 'SS C ( ^ H ' V ^ I S ‘ ^ V{	. ^ ' *- '•
922
^ u c ^
10. dan
Zlato za Muellerja (ZDA) in štafeto SZ Tudi reprezentanca C S Sit žrtev dopinga
Zaradi Pospišilovega prekrška so moštvu odvzeli točki s Poljsko - Veliki finale s SZ izgubil na zanimivosti
INNSBRUCK, 12. — V knjigah bodo ostali le rezultati, neprijetnih dogodkov pa je tu žal še preveč. Danes so oddali dve kolajni, ki sta jih odnesli SZ (ženska štafeta)-in ZDA (1500 m). Glavna vest dneva pa je nov primer dopinga: tokrat se je pregrešil hokejist ČSSR Po-spišil, ekipi pa so odvzeli točki s tekme s Poljsko. Italijani so poskrbeli za novo polemiko, vrh tega pa se mrzlice otepa zdaj že vsak četrti tekme alee (uradno, verjetno pa se vsi niso prijavili).
Američan Peter Muller se je z vso močjo pojavil na evropskih drsališčih komaj med letošnjo zimo. Na 1000 metrov je imel letos najboljši čas ri7"4, pred kratkim pa je v Berlinu gladko odpravil vso evropsko elito z izjemo Sovjetov, ki niso nastopali. Njegova olimpijska zmaga je bila torej pričakovana, v resnici pa se je upalo, da bodo nudili Švedi in Nizozemci precej več odpora od dobre Sekunde zamude, katero je zabeležil Norvežan Didrik-sen. Pravi poraženci so torej ostali Nizozemci in Švedi, ki so Miillerju pred igrami delali družbo na prvih mestih lestvice. Sovjetska dvojka Muratov - Safronov je občutno napredovala samo v primerjavi z letošnjimi najboljšimi časi, ni pa potrdila rezultatov z zadnjega svetovnega prvenstva sprinterjev v Gote-borgu kjer je SZ osvojila s Safrono-vonj, Kulikovom in Muratovom vsa prva tri mesta. Nasprotno je današnji zmagovalec v primerjavi s SP napredoval kar od 14. mesta.
Vrstni red:
Peter Muller (ZDA) 1’19”32 Jorn Didriksen (Nor.) 1’20”45 Valerij Muratov (SZ) 1’20”57 Aleksander Safronov (SZ 1’20”84 Hans van Helden (Niz.) 1’20”85 Gaetan Boucher (Kan.) 1’21”23
7.	Mats Wallberg (Šve.) 1’21”27
8.	Periti Nittylae (Fin.) 1’21”43
9.	Horst Freese (ZRN) 1'21”48
10.	Klaus Wunderlieh (NDR) r2l”67 14. Bruno Toniolli (It.)	F22”83
26. Floriano Martello (R.)” 1’26”54
stavi (med drugim je imela le prvega vratarja Holečeka in nobene rezerve). Pospišil je dosegel drugi gol in ni bil v ničemer prizadet zaradi afere o dopingu. V zelo pomembni tekmi je ZDA premagala Poljsko s 7:2 in s tem napravila pomemben korak proti osvojitvi bronaste kolajne, katero so Poljaki dokončno zamudili .Sovjetska zveza ni imela težav niti s Finci, ki so zaigrali slabo, verjetno demoralizirani po porazu z ZDA. Samo v zadnji tretjini so se namreč uspešno upirali nasprotnikom.
Rezultati :
ZDA — Poljska	7:2
Češkoslovaška — ZRN	7:4
Sovjetska zveza — Finska 7:2
Lestvica:
1.	Sovjetska	zveza	4
2.	češkoslovaška	4
3.	ZDA	4
4.	Finska	4
5.	ZRN	4
6.	Poljska	4
Tekmo ČSSR — Poljska so registrirali z rezultatom 1:0 v korist Poljske, ker so razveljavili vse gole ČSSR.
36:8
14:6
14:17
12:17
17:23
8:32
1.
2.
3.
4.
5.
6.
g
Najboljši med prireditelji
Obdelovanje vseh rezultatov olimpijskih iger je poverjeno elektronskemu računalniku vrste «honey well - buli». Računalnik lahko sprejme preko 2 milijonov različnih informacij in jih po potrebi posredu-
je organizaciji, novinarjem ali re-. porterjem.
Poleg vseh rezultatov vsebuje tudi j osebne podatke in strnjeno športno j kariero aktivnih udeležencev iger.
Aktivno pomaga tudi pri upravljanju vstopnic za vse prireditve in preko velikih semaforov hitro posreduje rezultate tekmovanj, ki so v teku.
Računalnik iste vrste so uporabljali tudi ob priliki evropskega atletskega prvenstva v Rimu leta 1974.
Steiner najdaljši po prvih skokih
Na 90-metrski skakalnici pri Ber-giselu so danes opravdi dve seriji poskusnih skokov. Manjkali so sicer skakalci Sovjetske zveze, Finske in Avstrije, tako da rezultati nimajo velikega pomena. Najdaljši je bil sicer Švicar Steiner, ki je pristal pri 103,5 metrih, pol metra manj pa je skočil vzhodni Nemec Glassa. Danneberg se je zadovoljil s 100 metri, nekateri diugi vidnejši skakalci pa so se očitno zadovoljili s tem, da so skakalnico preizkusili, ne da bi se ozirali na rezultate. Tako je Aschenbach, zmagovalec na ma,njši skakalnici, pristal pri 93,5 metrih, Van Groeningen pri 90 in prav tako Eckstein. Jugoslovani so skakali še kar solidno To velja predvsem za Norčiča, ki je bil s
95,5	m osmi v prvi seriji in Demšarja, ki je skočil 34 metrov. Zupan je dosegel najboljši rezultat 84 m, Dolhar pa 83,5.
DANES
ITALIJANSKA TELEVIZIJA: ob
12.25	veleslalom, ženske; ob
14.25	štirisedežni bob; ob 21.45 umetnostno drsanje.
LJUBLJANA: ob 12.25 veleslalom, ženske; ob 15.45 filmski pregled; ob 16.20 veleslalom, ženske (ponovitev); 21.05 umetnostno drsanje; ob 23.00 filmski pregled. KOPER: ob 12.25 veleslalom ženske; ob 14.25 štirisedežni bob; ob 16.15 hokej SZ - Finska; ob
20.30	umetnostno drsanje; ob
23.00	filmski pregled.
JUTRI
ITALIJANSKA TELEVIZIJA: ob
8.30	smučarski teki, 50 km moški; slalom moški; ob 13. uri slalom moški, 2. vožnja; ob 15. uri četverosedežni bob.
LJUBLJANA: ob 10. uri slalom moški; ob 14.30 filmski pregled; ob 15. uri štirisedežni bob; ob
20.15	hokej: SZ - ČSSR; ob 23.40 filmski pregled.
KOPER: ob 10. uri slalom moški,
1.	vožnja, ob 13. uri slalom moški, 2. vožnja; ob 15. uri štirisedežni bob; ob 16.15 tek na 50 km; ob 17. uri hitrostno drsanje; ob 20.30 hokej: ČSSR - SZ; ob
22.30	filmski pregled.
Peter Mueller je na 1000 m potrdil obetajoče reiuiiale pred olimpijskimi igrami in osvojU zlato kolajno
pred Norvežanom Didriksenom

							
_	...	rri
Današnji
zmagovalci
SMUČARSKI TEKI, štafeta 4x5 km ženske: Sovjetska zveza. HITROSTNO PRSAfME, 1000 m moški: Petei;,Mueller .(ZDA).
Favoriti v današnjih tekmovanjih
Sovjetske tekmovalke v štafeti 4x5 km se niso pustile presenetiti kot se je to zgodilo v moški konkurenci. Resda je bila tu razlika med ekipami še večja, saj so se ruske tekmovalke uvrstile med posameznicami na 2., 3., 4. in 6. mesto, na začetku pa je le kazalo, da bo boj hud. Baldičeva je na začetku padla, nato pa vodila skoraj do konca, kjer sta jo Švedinja in Finka prehiteli. Presenetljivo dobra je bila Amosova, ki je pustila za sabo Finko Kajos-maa, Smetanina pa je povsem strla odpor ostalih, tako da je Kulakova startala kar z minuto prednosti nad zmagovalko med posameznicami, Finko Takalo, ki je bila na papirju edina, ki bi jim lahko ogrožala zmago. Zelo lep je bil boj za bron: šve-dinje so se zelo dobro držale, bile tretje do zadnjega kroga, kjer je sicer Petzoldova (NDR) le predala štafeto Schmidovi le s par sekundami zaostanka. Olsenova je imela boljšo uvrstitev med posameznicami, Schmidtova pa se je je držala vse do cilja, kjer jo je tudi prehitela.
Vrstni red: Sovjetska zveza Finska NDR švedska Norveška ČSSR
7.	Kanada
8.	Poljska
9.	ZDA
zaost.
1.07’49”75
46”82
2’08”20
2’24”93
3T9”23
3’38”08
6T2”97
6’23”65
10’08”42
«Àpollo-Sojuz>>
Med častnimi gosti olimpijskih iger so tudi udeleženci vesoljskega poleta Apollo - Sojuz. Sovjetsko zvezo predstavljata Aleksej Leonov in Valerij Kubasov, ZDA pa Thomas Staf-ford, Donald Slajdon in Vanče Brand.
Astronavt: so se seveda vpisali v častno knjigo iger, Leonov — ki se ukvarja tudi s slikarstvom — pa je podaril innsbruškemu županu panoramo olimpijskega naselja.
Oba sovjetska vesoljca sta prepričala ameriške kolege, da stalno spremljajo predvsem teke na dolge proge v Seefeldu.
* * *
Nemci izkazujejo svojo zvestobo športu z zbiranjem avtogramov. Delegacija NDR je v sklopu stalne razstave narodnega športa doslej priredila tudi nekaj «Autogrammstun-de», kjer so znani športniki na razpolago navijačev in jim delijo avtograme.	* * *
Koristniki letališča v Innsbrucku so bili med čakanjem prikrajšani na televizijske prenose. Uprava je zato uredila velik televizijski ekran na katerem se v čakalnici lahko spremlja vse dogodke. Na posebno desko stalno lepijo tudi biltene z vsemi rezultati.
* * 41
Olimpijska tekmovanja je doslej obiskalo 530.000 gledalcev. Od teh je pripisati zahodni Niemčiji 130.000 ljudi. Predvideva se, da bodo danes na avtocesti Miinchen - Innsbruck nastali veliki 'zastoji v pi ometu, ker se bo na tisoče ljudi podalo v Innsbruck, da bi navijalo za Rosi Mit-termeier.
Polemike tudi pri bobu V ospredju ženske: VSL in umetnost Smučarji preboleli šok
Biutlonsku štufetu kot orožne vuje
- !«#•'''	'	II '< 'J / II'
Kolajneše za hitrostne drsalce na 1500 m - Odločilna tekma SFRJ v hokeju
Igre gredo hitro proti koncu in današnji dan bo s podelitvijo kolajn v štirih panogah pravo izobilje v primerjavi z včerajšnjim programom.	,
Višek bo predstavljal ženski veleslalom, za njim pa umetnostno drsanje za posameznice. Na sporedu bo še biatlonska štafeta in hitrostno drsanje moških na 1500 metrov.
Z razliko od moških bodo dekleta v veleslalomu nastopila z enkratnim spustom. Proga po pobočju Hoàdla začenja pri nadmorski višini 2025 metrov, start pa je po dolžini 1525 metrov 485 metrov nižje.
Moški veleslalom je imel prisiljenega favorita v G. Thoniju, ženski pa ima naravno favoritinjo v Rosi Mittermaier, ki je blizu edinstvenega uspeha, da osvoji vse tri razpoložljive zlate kolajne in tudi neuradni naslov prvakinje v kombinaciji.
Zahodna Nemka je po zmagi v smuku ohranila mirno kri. Živčnost, ki se loteva Švicark govori v njeno korist. Konkurenca iz Francije in Avstrije izgleda sedaj manj nevarna.
V zadnjem trenutku so prireditelji sklenili skrajšati progo. Ta je imela namreč isto dolžino od moške, kar bi bilo po mnenju delegata FIS preveč zahtevno za dekleta. Zato so skrajšali progo za 300 metrov, razlike v višini med startom in ciljem pa je zmanjšana za 105 metrov. V bistvu so prireditelji odpravili najbolj strmi del. Treba je poudariti, da je bila originalna proga celo v nasprotju s pravilnikom, ker je največja dopuščena razlika v višini samo 450 metrov (ta pa je znašala 485 m).
Vrstni red v Sapporu	leta 1972:
1.	Nadig (Švica)	1’29”90
2.	Proli (Avstrija)	1’30”75
3.	Drexel (Avstrija)	1’32”35
Nastop posameznic v umetnostnem
drsanju se je obrnil odločno v korist Američanke Dorothy Ramili, ki ima dve točki naskoka nad Nizozemko De Leeuw in skoraj 3 nad zahodno Nemko De Navarre. Možna zmagovalka je znana po tem, da se je na zadnjem svet. prvenstvu v Munchnu prestrašila gledalcev, ki so bučno protestirali, ker so sodniki prenizko ocenili njeno izvajanje. Njeno glavno orožje je dokajšnja moč, ki ji omogoča lahkotno izvedbo tudi zelo težkih likov.
Leta 1972 so osvojile kolajne:
1.	Schuba (Avstrija) t. 2.751,5
2.	Magnussen (Kanada) 2 673,3
3.	Lynn (ZDA)	2.663,1
Biatlonska štafeta bi morala biti
od vseh nordijskih panog najbolj slikovita. Pravilnik tekmovanja predvideva namreč 4 odseke po 7,5 km, vsak odsek pa se razvija na 2,5 km dolgi krožni progi, katero je treba preteči trikrat. Ker je treba ob vsakem krogu tudi streljati in ker bodo štafete startale skupaj bo tekmovanje bolj podobno orožnim vajam kot športni prireditvi. Do konca tekmovanja bodo prvi gotovo za cel krog prehiteli slabše ekipe in zgodilo se bo, da bo celotno prizorišče s streliščem vred polno zasedeno.
Favoriti so, Sovjeti. Na podlagi rezultatov teka posameznikov je njihova prednost nedotakljiva in samo nezgode kot pri tekaški štafeti jih lahko spravijo v težave. Za drugo mesto so kandidati Finci in pred-
stavniki NDR, blizu kolajn pa bi mo rali biti tudi Italijani.
Rezultati prejšnjih
olimpijskih iger:
1.	Sovjetska	Zveza	1.51'44”92
2.	Finska	1.54’37”25
3.	NDR	1.54’57"67
Na 1500 m naj bi obveljala značilnost daljših prog, ki dajejo prednost severnjakom, Nizozemcem in predstavnikom ZDA. Svetovna lestvica ni povsem zanesljiva, ker na zadnjem tekmovanju v Davosu na tej razdalji niso drsali. Časi so z drsališča v Madonna di Campiglio ali celo z začetka zime. Najboljši je vzh. Nemec Wunderlieh, zdi pa se nam, da bo najvišje prišel Norvežan Sjo-brand. Od Sovjetov je najhitrejši Kondakov.
Vrstni red v Sapporu:
1.	Schenk (Nizozemska) 2’02'’96
2.	Gronvold (Norveška) 2’04”26
3.	Claesson (Švedska) 2’05”89
V Iglsu bodo prve spuste opravili
štirisedežni bobi, v hokejskem turnirju B skupine pa bo v zaključnem kolu Jugoslavija igrala odločilno tekmo za prvo mesto proti Avstriji. Slaba igra proti Japonski in vpliv domačega igrišča na Avstrijce nalagata «plavim» vrhunski napor.
Zagrenjenost zaradi preobrata v časopisju ni skvarila vzdušja pri S. Thoniju in tovariših
Torej doping pri ČSSR. Tekma s Poljsko res ni predstavljala hudih Problemov za moštvo, zato je vsem 1 jasno, da je pravilnik antidoping Požel še eno nedolžno žrtev. Dejstva so ta: ČSSR ima trenutno šest (!) zdravih igralcev, nekateri drugi (skupno jih ni 15) pa igrajo samo zaradi izredne požrtvovalnosti in fizične zdržljivosti. Med temi tudi Po-spišil, ki si je bolezen zdravil z zdravilom, ki mu ga je priporočil uradni češki zdravnik. Nič hudega sluteč je zato igral proti Poljski, katero so Čehi z lahkoto odpravili (7:1). Žirija ni hotela nastopati prehudo proti Pospišilu, ki bo lahko še naprej igral, tudi tokrat pa, kot Pri Kulakovi, ni mogla mimo pravilnika, ki kaznuje v lakih primerih ekipo s porazom. Češka ima tako sedaj le štiri točke, Poljski pa se odpira celo možnost, da osvoji bron. Pravzaprav ni bistvenih sprememb za zlato, ker bi ČSSR itak morala Premagati SZ, da bi osvojila prvo mesto.
Češkoslovaška je vseeno igrala danes proti ZRN in zmagala s 7:4, čeprav je nastopala v okrnjeni po-
lž kraju Bad Kleinkirchenheim, kjer je Franz Klammer kot šolar zmagal na svojem prvem tekmovanju v smuku, bodo glavno smučarsko progo poimenovali po njem.
* * *
Cynthia Nelson, bronasta kolajna v smuku, je izjavila, da so vse članice belega cirkusa skrajno sebične. Edina, ki rada priskoči na pomoč naj bi bila Rosi Mittermaier.
INNSBRUCK; 12. — V itali jan-1 skem taboru riòV škandal. Uprli so se člani prvega štirisedežnega boba.
Težave so se začele ko so med treningom ugotovili, da dosegajo Ve-gnuti, Bianquin in Perruquet slabe čase med odrivom. Tehnično vodstvo je zato sklenilo, da v poskusni vožnji zamenja tri od štirih članov posadke. Ostal je kot krmar samo Al-verà. Bob so tako v prvi vožnji porivali Armano, Vegnuti in Butteri, v drugi pa je v standardni postavi Bee zamenjal Vegnutija. Druga sestava je dosegla za nekaj stotink boljši vmesni čas. Samo pol ure pred zapadem vpisovanja je tehnično vodstvo sklenilo, da bo prijavilo standardno postavo, torej četverico Al-verà, Vegnuti, Bianquin, Perruquet. Tej odločitvi sta se uprla Bianquin in Perruquet, ki vidita v izključitvi Beeja krivico. Pomiritev je bila nemogoča in vodstvo je prijavilo naslednji četverki:	Alverà, Vegnuti,
Bee in Butter ter De Zordo, Fiori, Forzia in Benoni. Upornika sta bila diskvalificirana in nameravali so ju celo poslati domov.
Italijanska delegacija bo skušala sedaj stvar spraviti, jasno pa je da se niti v bobu ne more na hitro sestaviti dobro moštvo in boljši u-speh bi moral na tekmovanju na vsak način odpasti.
Ob zaključku celotne zadeve so vsi prizadeti podali svoje izjave. Izkazalo se je, da sta bila dva upornika precej nepriljubljena tudi pri krmarju. Alverà je namreč izjavil, da se počuti sedaj olajšanega.
* # *
BRUNECK, 12. — Daleč od polemik in — tudi to je važno — epidemije mrzlice, so se italijanski smučarji že povsem znebili mučnega vzdušja po porazu v veleslalomu.
CoteUi, ki je v imenu vseh odgovarjal na vprašanja, (ostgli so ves dan marljivo trenirali) je skušal postaviti vso zadevo na bolj realen plan. Jasno je, da en sam poraz, pa čeprav na olimpijskih igrah, še ne more pomeniti katastrofe za moštvo, ki je celo leto želo izredne uspehe. Bolj je njega in smučarje potrlo obnašanje italijanskega časopisja, ki je pred veleslalomom in po prvi vožnji govorilo o nepremagljivih a-sih, katere pa je naslednji dan, po porazu, že imelo za stare in na zatonu. «To ni res — je dodal Cotelli — kot ni res, da je srebrna kolajna Giordanijeve naenkrat rešila vse probleme ženskega italijanskega smučanja.»
Thóni je danes pokazal, da je povsem v formi in da bo lahko uspešno nastopal v slalomu. «Če pa ga bo Stenmark premagal, bo treba tudi ta poraz sprejeti brez panike, saj je nasprotnik izredno močan» je dodal še Cotelli, ki očitno nima tiste bolezni, ki že leta razsaja med športnimi časnikarji v Italiji.

Premoč sankačev NDR samo delno potrjena
Tokrat so bili uspešni tudi tekmovalci iz ZRN - Neuspeh Italije
Češkoslovaška ekipa je kljub aferi o dopingu zlahka premagala ekipo ZRN in si zagotovila srebrno kolajno
že kolo pred koncem
Tekmovanje v sankanju je tudi letos potekalo v znamenju premoči nemških posadk, čeprav ne samo iz NDR. Res je, da so vzhodni Nemci osvojili vse zlate kolajne, nekaj pa so jih morali prepustiti tudi ZRN in Avstriji. Skupna razdelitev kolajn je bila namreč letos taka:
1.	NDR	3	1	1
2.	ZRN	0	2	1
3.	Avstrija	0	0	1
V Sapporu je NDR namreč pospravila skoraj vsa odličja. Njeno premoč je prekinil le italijanski par Hildgartner - Plaikner, ki je v dvosedih osvojil prvo mesto skupno z Homleixnom in Bredowim: ti dve posadki sta namreč imeli do stotinke sekunde enako vsoto časov, tako da so podelili dve zlati odličji in nobenega srebrnega. Vse ostale zlate, srebrne in bronaste kolajne pa so odšle v NDR.
l Če sta torej lahko zadovoljni z
uspehom ZRN in Avstrija (slednja je bila sicer do pred Sapporom v tej disciplini najuspešnejša), je o-stalo malo grenkobe v italijanskem taboru, kjer so imeli še pred očmi zmago Erike Lechtner na svetovnem prvenstvu. Njene mlade naslednice pa se niso znale uveljaviti, tako kot sta zmagovalca iz Sappora povsem odpovedala. Če zdaj seštejemo vsa odličja, ki so bila razdeljena v tej panogi na dosedanjih o-limpijskih igrah, je stanje tako:
1.	NDR
2.	Avstrija
3.	Nemčija
4.	Italija
5.	ZRN
(sk.)
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
DANAŠNJI SPORED
Petek, 13. februarja
10.00-12.00 Biatlon, štafete 10.00-12.00 Hitrostno drsanje, 1500 m - moški
12.30-	14.15 Alpsko smučanje, ve-
leslalom - ženske
14.30-	16.45 Bob, štirisedi
14., 17., 20. Hokej na ledu, skupina B
19.30-	23.00 Umetnostno drsanje,
ženske - prosti program
19.30 in 23.00 Podelitev priznanj najboljšim
JUTRIŠNJI SPORED
Sobcta, 14. februarja
8.30-11.45 Teki, 50 km - moški 9.00-15.00 Hitrostno drsanje, 5000 m - moški
10.00-	13.00 Alpsko smučanje, sla-
lom - moški, 1. tek
13.00-	14.30 Alpsko smučanje, sla-
lom - moški, 2. tek 13., 16., 20. Hokej na ledu, skupina A
14.30-16.45 Bob, štirisedi 19.00 Podelitev priznanj najboljšim
KOLAJNE
1.	Sovjetska zveza 11	5	8
2.	NDR	6	4	4
3.	ZRN	2	4	1
4.	ZDA	2	3	4
5.	Finska	2	3	1
6.	Švica	12	1
Norveška	12	1
8.	Avstrija	112
9.	Vel. Britanija	10	0
10.	Italija	0	11
Nizozemska	0	11
Kanada	0	11
13.	Švedska	0	0	1
Halo...
Dušana Petarosa iz Boljunca smo presenetili na delu. Fant se ukvarja s špediterskim delom.
Naprtili smo mu dokaj zahtevno nalogo: iz Innsbrucka prepeljati v Arabijo dovolj snega za progo smuka.
«.Kako bi to izvedli?»
«S kontejnerji.»
«Bi se sneg po poti ne stopil?»
«Seveda bi uporabljali hladilnike.»
«Koliko pa jih bi bilo potrebno?»
«Najmanj 600 velikih.»
«Bi bil to lep posel?»
«Čudovit. Za tako neumnost tudi primerno zaračunan. Sneg bi tudi zavaroval.»
«Proti čemu?»
«Proti črvom!»
«Kako bi povečali učinkovitost napada hokejske ekipe?»
«Svetoval bi naj kupijo Savoldija.»
Danes bodo tekmovali
ZA ITALIJO
ALPSKO SMUČANJE, veleslalom ženske: Giordani, Bieler, Gatta, Hofer.
NORDIJSKO SMUČANJE, štafeta v biatlonu: Jordan, Clementi, Weis in Bertin.
HITROSTNO DRSANJE, 1500 m moški: Panciera, TonioUi in Mar-teUo.
UMETNOSTNO DRSANJE, prosti liki ženske: DrL.no.
ŠTIRISEDEŽNI BOB: Italija 1 Alverà, Vegnuti, Bee, Butteri; Italija 2 De Zordo, Fiori, Porzia in Benoni.
Pismo iz Innsbrucka
(Naš poseben dopis)
Včerajšnji dan v taboru Jugoslovanov je minil predvsem v analizah tekme z Japonsko, ki je pomenila prvi poraz «plavih» na turnirju skupine B. Igralci so sami priznali, da so nekako podzavestno v začetku podcenjevali nasprotnika. Morda je nekaj resnice tudi v komentarjih, da je trener Heini Premisi napravil napako, ker je v drugi napad poleg Hitija in Puterla dal Petača, Smolej pa je šel med branilce. Zadnja tretjina, ko je Petača zamenjal v napadu Smolej je bila namreč dokaz, da je taka postava mnogo boljša in vprašanje je, kako bi se tekma končala, če bi Jugoslovani ves čas igrali v taki formaciji. Seveda, s tem porazom še ni nič izgubljenega. Jugoslovani so še vedno lahko prvi v svoji skupini. Treba je le premagati Avstrijo, ki je vsaj v zadnjih letih slabše moštvo.
Zanimivo je, da ima možnost za prvo mesto zdaj kar pet reprezentanc, seveda ob teoretičnih variantah. Zgodi se namreč lahko, da bo na koncu turnirja vseh pet reprezentanc imelo e-nako število točk in bi v tem primeru odločala medsebojna srečanja, če pa bi se tudi na ta način ne moglo dobiti zmagovalca, pa razlika v golih. Stanje na lestvici je pred zadnjim kolom, ki bo na sporedu danes, takole: Romunija in Jugoslavija imata po 6 točk, Avstrija, Švica in Japonska po 4, brez točke pa je Bolgarija.
V zadnjem kolu bodo na sporedu naslednja srečanja: Japonska - Bolgarija, Romunija -Švica in kot zadnje Jugoslavija -Avstrija. Če bi Švica premagala Romunijo in Avstrija Jugoslavijo (z dvema goloma razlike), potem bi vse reprezentance, vključno z Japonsko, imele tudi enako razliko v golih. Potem bi veljala razlika v golih tudi ob rezultatih tekem z Bolgarijo. Ko se bo začelo srečanje Jugoslavija - Avstrija, bo že tudi jasno ali je Jugoslaviji za prvo mesto dovolj neodločen rezultat ali pa mora zmagati. Neodločen rezultat bi zadostoval le v primeru, če bi se tudi srečanje Romunija - Švica končalo neodločeno. Razplet dogodkov v tej skupini je nedvomno zanimiv, po dobrih začetnih igrah Jugoslavije pa ga verjetno ni nihče pričakoval.
Skakalci so včeraj spet trenirali na skakalnici v Innsbrucku. Na startu ni bilo le Poljakov, Norvežanov in Švedov. Spet so bili najboljši Avstrijci in skakalci iz Nemške demokratične republike, ki so edini v vseh štirih serijah preskočili 100-metrsko znamko. Približal se jim je le Finec Rautionaho. Med Jugoslovani je bil nekoliko boljši Norčič, ki je v prvi seriji skočil 96,5 m, kar je bila šesta daljava dneva. Norčič je bil najdaljši Jugoslovan v vseh štirih serijah: v drugi je skočil 91 metrov (to je bila šele 23. daljava), v tretji 85 m (bil je 15.) in v zadnj 90,5 (kar je pomenilo 17. daljavo). Ostali Jugoslovani so precej zaostajali, saj je za Norčičem edino še Dolhar enkrat skočil več kot 90 metrov, in sicer 93.
Franck Trefalt
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monfecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADÌT» - DZS - 61000 Ljubljan*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno *
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 10(J lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I«
Stran S
13. februarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
PO IZJAVAH ZUNANJEGA MINISTRA DOS SANTOSA FRANCOSKIM NOVINARJEM
Ljudska republika Angola neodvisna in neuvrščena
Netovi vladi bo dobrodošla vsaka tuja pomoč, ne bo pa dovolila, da se ogrozi suverenost Angole - Čete MRLA zlomile še zadnji odpor separatistov
'LUANDA, 12. — Zunanji minister Ljudske republike Angole, ki je bila, kot znano, sprejeta v Organizacijo združenih narodov v svojstvu edine zakonite predstavnice nekdanje portugalske kolonije, je na intervjuju skupini francoskih časnikarjev govoril o odnosih Netove vlade s Sovjetsko zvezo, sosednimi afriškimi deželami. Južno Afriko, zahodnoevropskimi državami in večnacionalnimi družbami.
V zvezi z domnevno željo Sovjetov, da se angolski problem dokončno reši s političnimi pogajanji, minister Jose Eduardo Dos Santos izključuje možnost vsakega kompromisa s -kvi-zlinškima gibanjema UNITA in FNLA. LR Angola hoče biti suverena, svobodna, neodvisna in neuvrščena ne glede na to, kaj mislijo v Sovjetski zvezi ali drugod. Tisti, ki nas podpirajo, meni zunanji minister, morajo nujno tudi odobravati naše odločitve.
Odnosi z Južno Afriko se bodo normalizirali šele, ks bo le-ta priznala Nctovo vlado ter se torej spo-prijaznila z novim položajem v Angoli, ki ni nič drugega, kot veren odraz volje velike večine prebivalstva. Šele tedaj bo mogoče rešiti problem«, ki so povezani z južnoafriškimi naložbami in drugimi interesi te države v Angoli.
Z druge strani bo LR Angola še naprej podpirala osvobodilno gibanje SWAPO v Nambiji. To gibanje ima uradnega predstavnika v OZN, kar pomeni, da mora biti Namibija svobodna, neodvisna država; Južna A-frika naj se iz nje čimprej umakne.
LR Angola se ne bo protivila pobudam večnacionalnih družb na njenem ozemlju, če bodo te prispevale k napredku angolskega gospodarstva. Dobrodošle bodo vse ustrezne investicije, pa naj pridejo z vzhoda ab zahoda. Netova vlada za sedaj vsaj načeloma tudi ne bo podržavljala podjetij, razen, če bi šlo za industrijska ali kmetijska podjetja s tujim kapitalom, ki so jih lastniki zapustili.
Glede odnosov s sosednima Zaire-jem in Zambijo pravi Dos Santos, da sedaj ni med njima in Angolo nobenih stikov; ti bodo možni šele, ko bosta deželi pokazali dobro voljo v tem smislu in ko se bo prenehalo pretakanje najemniških vojaških enot iz Zaireja na angolsko ozemlje, kjer najemniki krepijo vrste vojaško že uničenih gibanj UNITA in FNLA. Podobne misli je Dos Santos iznesel tudi v pogledu odnosov s Francijo. Dejstvo, da pariška vlada uradno podpira separatistično gibanje FNLA, gotovo ne more koristiti vzpostavitvi prijateljskih stikov med Parizom in Luando.
Da je vsaka nadaljnja pomoč separatistom Holdena Roberta in Jonasa Sawimbija vsaj v vojaškem pogledu nesmiselna, dokazuje neovirano in naglo napredovanje čet ljudskega gibanja za osvoboditev Angole PLA, ki ga vodi Neto. Edino kolikor toliko pomembno mesto na severu države, ki ga , sile MPLA še niso zavzele, je Sao Salvador. Prodor rodoljubov je zlasti mogočen na jugu, kjer je bil zlomljen še zadnji odpor pristašev UNITA. Po zasedbi luke Mocamedes in Lubanga so Netovi vojaki zavzeh sedaj še mesti Maquela Do Zombo in Bie (Silva Porto), kamor se je umaknil po padcu Huamba glavni štab UNITA. Slednje nadzoruje le še kraj Lušo, toda menda ne za dolgo, saj so separatisti nedavno celo brez boja zapustili Menongue (Serpa Pinto) in Ngivo (Pereira De Eca).
Borci MPLA so se medtem približali na samih 200 km vojaškim u-trdbam Južne Afrike na angolskem ozemlju, severno od meje med Angolo in Namibijo. Tam je okoli 4.000 južnoafriških vojakov, ki so pripravljeni braniti z zobmi hidroelektrične centrale v Ruacani in Caluequeju. Južnoafriški obrambni minister Botha ne izključuje pogajanj z gibanjem MPI.A, «ko bi slednje ne skušalo zavzeti Namibije». Južnoafriška vlada je zaprosila OZN, naj priskoči na pomoč 11.000 angolskim izseljencem (nasprotnikom Agostinha Neta), ki se sedaj nahajajo v štirih zasilnih taboriščih. Glavni tajnik OZN Walòheim je pomoč odbil, toda pripomnil, da bo beguncem pomagal mednarodni rdeči križ.
Zahteva komunističnih poslancev
Italija naj prizna LR Angolo
RIM. 12. — Komunistični poslanci Berlinguer, Longa, Pajetta, Bot-tarelli. Cardia, Segre in Tromba dori so naslovili na ministrskega predsednika in na zunanjega ministra vprašanje, ali se ne zdi rimski vladi potrebno, da brez vsakega nadaljnjega oklevanja prizna Ljudsko republiko Angolo. Takšen korak bi omogočil ugoden razvoj italijansko-angolskih odnosov in sprožil koristno sodelovanje tudi na gospodarskem področju. Vlada naj bi na ravni Evropske gospodarske skupnosti skušala doseči p< doben korak tudi s strani drugih držav čla nic EGS.
Z druge strani so komunistični poslanci Bottarelli, Carata, Sandri, Segre in Trombadori naslovili na zunanjega ministra interpelacijo v zvezi z domnevnim novačenjem italijanskih prostovoljcev zi boj proti Netovun silam v vrstah secesioni-
stov. Vlada naj taicoj prepreči mo rebiten odhod orožja in ljudi iz Italije v Angolo.
Univerzitetni študentje volijo svoje predstavnike
RIM, 12. — Danes ob 8. uri sa se začele v vsej Italiji volitve za obnovo študentskih predstavniških teles v upravnih organizmih univerz. Volitve bodo trajale do jutri zvečer, izidi pa bodo znani šele v soboto ali ponedeljek. Volivnih u-pravičencev je okoli 800.000. Na lanskih volitvah se je udeležba volivcev sukala okrog 15 odstotkov, letos pa bo nedvomno višja, kajti posamezne grupacije so se med seboj domenile, da opustijo politika sabotiranja volitev.
Volitve potekajo v glavnem brez incidentov, le v Turinu je prišlo do pretepa. Kaže, da je skupina skrajnih levičarjev hotela preprečiti des-
ničarskim študentom dostop na volišče in s tem povzročila reakcijo prizadetih, štirje študentje so bili ranjeni, med temi kandidat desničarske liste, ki so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice. Desničarji obtožujejo predsednika piemontskega deželnega sveta, da sam nosi odgovornost za incident, ker naj bi uradno podprl poseben odbor študentov za za gotovitev mirnega poteka volitev, a v tem odboru naj ne bi bilo desničarskih elementov, marveč izključno levičarski.
Število volivcev ni bilo doslej visoko, tako je v Piemontu doseglo 10 odst., vendar se dotok na volišča običajno poveča v drugem dnevu volitev.
LONDON, 12 — V 7ri. letu starosti je umrl general Colin Gubbins. Med drugo svetovno vojno je vodi! organizacijo SOE, ki je dobavljala orožje in drugo pomoč partizanom in spioh odporniškim gibanjem v Italiji, Jugoslaviji, Franciji ter na Norveškem.
TRINAJSTI TOVRSTNI IZPAD V ITALIJANSKI PRESTOLNICI
Hčerka premožnega rimskega industrijca ugrabljena včeraj pred svojim domom
Žrtev izpada je 22-letna M. D’Alessio - Banditi so jo napadli na notranjem dvorišču pred garažo
RIM, 12. — še ena ugrabitev v Rimu, trinajsta po vrsti: tokratna žrtev podlega izpada je bila 22-let-na Marina D’Àlessio hčerka premožnega industrijca Domenica. Banditi sn jo napadli davi, ko se je od-
ve v bližnjem baru in čakal, da dreuzzija, Alfreda Danesija in far-pride hčerka ponj z avtom. Po i- j macistke Angeline Ziaco, k čemur
zjavah očividcev naj bi moški, če prav razburjen zaradi hčerkine za mude, ne zasumil, kaj se je pripetilo, dokler ni videl policijskih av-
pravljala v garažo, da bi se skupaj i tomobilov, ki so pridrveli pred po-z očetom peljala na delo. Po priče-1 siopje., v katerem stanuje. Takoj vanju očividcev so bili banditi v ] nato se je industrijec, ki je lastnik treh in so pobegnili z avtom alfa romeo - 2000 temne barve.
vrste podjetij, vrnil domov in sedel pred telefon. Začelo se je dolgo
Na osnovi dosedanjih pričevanj so ugrabitelji napadli dekle, ko je stopilo na notranje dvorišče poslopja v Ul. Trissine, v katerem stanuje skupaj z družino. Banditi so jo omamili z uspavalnim sredstvom — preiskovalci so pozneje našli na tleh še mokro injekcijsko brizgalko — in jo s silo porinili v svoj avto. Očividec — isti, ki je nemudoma obvestil leteči oddelek rimske kvesture o podlem izpadu — je poudaril, da je ob izhodu opazil kričeče oblečenega fanta s krinko na obrazu. Najbrž gre za roparja, ki je stražil ob vhodu, dokler sta pajdaša opravila z dekletom.
Domenico D’Alessio je medtem nič hudega sluteč srebal skodelico ka-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiniiiiimiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiKiiiitJiliiiiiJiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
POSTOPNA NORMALIZACIJA V LIBANONU
Po dolgih mesecih tragične državlja nske vojne, ki je zahtevala na stot ine človeških življenj, se položaj v Libanonu postopno normalizira. Včer aj so prvič po dolgih mesecih odp rii bančne poslovalnice, pred katerimi so sc koj zbrale gr uče ljudi, ki so potrpežljivo čakali, da bi dvignili prihranke.
čakanje na sporočilo banditov.
Policija je medtem postavila cestne bloke na vseh glavnih rimskih prometnih žilah, a doslej brez rezultata. Nekaj minut po ugrabitvi so agenti priprli moža, ki sta potovala z avto «alfa romeo», a so ju kaj kmalu izpustili, ker se je izkazalo, da nista vpletena v napad na Marino D’Alessio.
Ni to prvič, da je dekle, ki je staro 22 let, časnikom v zobeh. Fred nedavnim je bila namreč vpletena v goljufijo, ki so jo preiskovalci razkrili novembra lani, ko so ugotovili, da sta ji baron Pasqualino in vedeževalka, princesa Barbara Rascheeva, z zvijačo izsilila nekaj stotin milijonov lir. Dekle je bilo tedaj še zaljubljeno v gradbenika Domenica Franceschija (le-ta je pred nedavnim za las ušel napadu ugrabiteljev) in, ker je bilo zelo vraževerno, je zaupalo Ras-cheevi svoje ljubezenske težave. Vedeževalka jo je predstavila baronu Vassallu (vnuku ustanovitelja radikalne stranke), ki je kaj kmalu o-mrežil še naivno Marino. S pretvezo, da je v finančnih težavah, jo je prosil za «posojilo» in dekle, ki upravlja eno od očetovih podjetij, mu je podpisalo čeke za nekaj stotin milijonov lir. Goljufija je prišla na dan, ko je Domenico D’Alessio opazil znaten primanjkljaj in je prijavil vso zadevo policiji, ki je zaprla barona in princeso.
Kot rečeno je ugrabitev Marine D’Alessio že trinajsti tovrstni izpad v Rimu in tretji proti neki ženski. K temu gre dodati še vrsto spodletelih podvigov, med katerimi gre omeniti ravno napad na gradbenika Franceschija in na otroka znanega slikarja Manzuja. Današnji izpad pa je hkrati tudi dokaz, da je bil optimizem policije in karabinjerjev, ki so menili, da so pred nedavnim naredil konec rimskim ugrabitelj-skim tolpam, odločno preuranjen.
Preiskovalci so prišli na sled mednarodni roparski tolpi pred dvema tednoma in aretirali osem banditov, tri pa še aktivno iščejo. Tolpa naj bi po mnenju policije u-grabila v enem letu vsaj pet petičnežev in iztržila okrog devet milijard lir, majhen del katerih so preiskovalci našli v švicarskih bankah. Med izpadi, za katere preiskovalci dolžijo tolpo, so ugrabitve Lucchi-nija (5 milijard lir odkupnine), predsednika tovarne Voxon Amedea Ortolanija, gradbenika Fabrizia An-
gre dodati še vrsto ropov in izsiljevanj. Sprva je bila policija mnenja, da je tolpi načeloval zloglasni bandit Jacques Rene Be-rehguer, vodja «klana Marsejcev» in odgovoren za rop na poštni u-rad na Trgu Caprettari, med katerim je bil ubit policijski agent Giuseppe Marchisella, pozneje pa je bil vodja tolpe Maffeo Belhcini, ki ni imel še doslej opravka z italijansko pravico. Belhcini, ki se je «strokovno» usposobil v Franciji, se je ujel v mrežo preiskovalcem v Ostii skupno s pajdašem Pablom Pena Torresom. Obema so zaplenili znaten sveženj bankovcev od odkupnine Danesi. Za njima je padlo v past policije še osem banditov, trije pa so zaenkrat ušli roki pravice.
Današnja ugrabitev Marine D’A-lessi dokazuje, da z aretacijo Bellici-nijeve tolpe, preiskovalci niso še o-nesposobili vseh ugrabiteljskih tolp. Prazno mesto, ki ga je zapustil Belhcini, je takoj zasedel nekdo drug, ki je dokazal, da je sposoben postaviti na noge prav tako učinkovito zločinsko organizacijo.
0PUST0ŠENA DRŽAVA SE LE S TEŽAVO PREBUJA K ŽIVLJENJU
Preplah v Gvatemali zaradi novega potresnega sunka
Dosedanji obračun katastrofe je 19.000 mrtvih,
63.000 ranjenih in nad milijon ljudi brez strehe
CIUDAD GUATEMALA, 12. -Zemlja se je sinoči znova silovito stresla v Gvatemali, majhni srednjeameriški državi, ki jo je prejšnji teden epustošil katastrofalen potres. Doslej še ni bila ugotovljena jakost potresnega sunka kot tudi ne njegov epicenter, geologi pa vsekakor poudarjajo, da je šlo za naj-jačji sunek od okrog 700, ki so sledili prvemu uničujočemu potresu.
Iz skopih in netočnih poročil iz Gvatemale ni še jasno, če je nov sunek zahteval še druga človeška življenja, gotovo pa je že, da so se pekatera poškodovana poslopja zrušila, preživeli, ki že teden dni živijo v zasilnih šotoriščih, pa so se razbežali na prosto.
Le nekaj minut pred sunkom je predsednik države gen. Kjell Lau-gerund sporočil, da je bil sinočnji začasni obračun žrtev potresa 18 tisoč 982 mrtvih in 62.400 ranjenih, dodal pa je, da bo končni obračun brez dvoma še tragičnejši, saj so nekatera področja v notranjosti države še osamljena, pod ruševinami je veliko trupel, poleg tega pa v
umu imiiitmiiiii m mn iimiimiiiiiniiHiniiimiiiimnimmiiii umili mimmimmii mimi* inni iniiiiiiiii
NEZASLIŠANO RAVNANJE VOJAŠKIH OBLASTI
Marešalo obtožen «tatvine» telefonskega žetona
Obtoženec, 3Ó-letni Gesualdo Caddia je eden od voditeljev koordinacijskega odbora demokratičnih podčastnikov
CAGLIARI, 12. — «Bo tudi absurdno, vendar pa se v Italiji lahko zgodi, da sodna oblast obtoži marešala z dvajsetimi leti službe goljufije, češ da se je polastil telefonskega žetona. Jasno je, da gre vzrok obtožbe iskati kje drugje.» Tako sta v pogovoru s časnikarji poudarila branilca 35-letnega marešala Gesualda Caddia, ki je dodeljen nadzorni službi na letališču Elmas v Cagliariju. Marešalo je obtožen goljufanja vojaškega le-j talstva.
Obtežba pa je absurdna le na prvi pogled: dovolj je, da pobrskamo nekoliko po podčastnikovi pretek-osti in takoj razumemo, zakaj je risei navzkriž z vojaško «pravico». Marešalo Caddia je namreč eden Ad voditeljev demokratičnega koordinacijskega odbora letalskih podčastnikov, ki že dalj časa vodi boj za demokratizacijo italijanske vojske in za boljše delovne pogoje kvalificiranega osebja, torej giba-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiinmiiiiuiiiiiiiiiiiiiinm»iiiiiHiiniiiiiiiiiiiii»»ui«HHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiumiiimiiiiii»iiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHM*Mn«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinii»iiniimiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiu
ZASLEDOVANJE S TRAGIČNIM KONCEM V MILANU IN PRI NEAPLJU
Policijski agenti pobili z brzostrelkami tri mlade kriminalce
Pretirana reakcija varnostnih sil - Ena od žrtev sploh ni bila oborožena
MILAN, 12. — Danes je prišlo v lompardijskem velemestu in v Neaplju do tragičnih dogodkov, ki sta zahtevala tri smrtne žrtve in zopet postavila v ospredje kočljiv problem, kako zatirati kriminal. Ako je namreč res, da število oboroženih lopovov nenehno raste in da ti kar brez preudarka streljajo na varnostne organe, je z druge strani res tudi to, da zadnje čase policijski agenti in karabinjerji preveč ravnodušno pritiskajo na petelin, kakor se je pripetilo npr. v Milanu: z brzostrelkami so policisti divje streljali proti neoboroženemu človeku in ga seveda pokončali. Brezglava uporaba orožja ne vodi nikamor, notrebno je čimprejšnje raz-čiščenje odnosov med zakonodajalcem, sr-dno oblastjo in varnostnimi službami oziroma sprejetje učinkovitejše m mani krvave politike pro-tikriminalnega boja.
Milanski dogodek nas povsem u-pravičeno spominja na prizore iz filmskih kriminalk, le s to razliko, da je bila v središču tega mesta res prelita kri. Začelo se je v jutranjih urah (6.20) v mestni četrti Po-ta Venezia, kjer je kar mrgolelo do .zob oboroženih policijskih a-gentov; v teku je namreč že več dni širokopotezna akcija za izsleditev nevarnega kriminalca, o katerem pravijo, da je brez predsodkov napadalen in silno pogumen. Policijske obhodnice ustavljajo vsako sumljivo vozilo in v takšen cestni «blok» sta se zapletla tudi dva mlajša človeka na motorju kawasaki 900. Namesto, da bi se na poziv agentov ustavila, sta odbrzela proti predmestju, policijski avtomobil pa za njima. V Ul. Buenos Aires so a-genti namenoma trčili v motocikl in možakarja sta se zvrnila. Eden je ušel, drugega pa so prijeli. Medtem ko je agent zadržal prvega, sta njegova kolega jela teči za bežečim. Tedaj se je zajeti neznanec agentu izmuznil, sedel za volan policijske «pantere» in se naglo odpeljal. Agent je z brzostrelko streljal za vozilom in preluknjal zadnje steklo (pozneje je bilo ugotovljeno, da se je ena od svinčenk
zapičila le nekaj centimetrov od volana in ni torej le za las zadela neznanca), vendar zaman. «Pantere» so našli kasneje na Trgu Piemonte: v njej je še vedno bila brzostrelka enega od agentov, kar je značilno kot tudi dejstvo, da ubežnika
DIPLOMATSKA
NERODNOST
Vse kaže, da v zadnjih časih svetovna diplomacija vse bolj prezira železni pravilnik diplomatskega vedenja Od kar je pokojni tajnik sovjetske komunistične partije Brusčev tolkel s čevljem po mizi med zasedanjem generalne skupščine OZN je minilo že dolgo let, prav toliko pa je bilo v tem času diplomatskih nerodnosti, ki so zasenčile ae ravno bontonsko vedenje sovjetskega voditelja. Na prvo mesto med ne-rodneže gre vsekakor postaviti ameriškega predsednika Forda, o čigar nezgodah smo že večkrat poročali, na drugo bivšega italijanskega zunanjega ministra Medicija in s seznamom bi lahko nadaljevali še in še.
Značilno pa je, da so nepojmljivo napako naredili tudi Francozi, ki veljajo za izkušene diplomate in ki imajo že vrsto stoletij eno oc nosilnih vlog na diplomatskem odru. Včeraj zjutraj ie na balkonu hotela Negresco v Nici ,ki je bil izbran za sedež tiskovnega urada ob priliki dvodnevnega srečanja Giscard D’Estaing -Schmidt, poleg jrancoske trobojnice zaplapolala še zastava ... Nemške demokratične republike s srpom in kladivom ter z rdečo zvezdo.
Osebje hotela, 'e le delno popravilo nerodnost • ko je bilo obveščeno o oom^H je sicer spustilo vzhodnonemško zastavo, ni ie pa moglo nadomestiti z zahndmnemško, i:er je v hotelu ni bilo.
sploh nista streljala na policijo, slednja pa je. Možakar, ki je a-gentu pod nosom ukradel avto, je 31-letm Egidio Sircana, Milančan aretiran in zaprt zaradi tatvin in nedovoljene posesti orožja. Sedaj ga seveda iščejo.
Njegovemu pajdašu pa usoda ni bila mila. Med vratolomnim pobegom skozi mestne ulice ga je e-den od agentov dohitel, toda koj zatem je omedlel — morda, ker ga je ubežnik udaril, morda pa, kot poroča agencija Ansa, zaradi utrujenosti. Cosimo Antonio Cirillo, 22 let, po rodu iz Caulonie (Reggio Calabria) — tako je bilo ime mladeniču — je stopil v garažo, ukradel avto vrste mini in se z njim hotel odpeljati, ko so pritekli a-genti. Ti so jeli takoj streljati proti vozilu z brzostrelkami : samo na karoseriji so pozneje našteli 34 lukenj, a mnogo svinčenk se je porazgubilo in nekatere so poškodovale bližnje izložbe in avtomobile. Ciril-lovo telo so razmrcvarile in mož je bil na mestu mrtev. Proti agentom ni izstrelil enega samega naboja, kot je priznal sam načelnik policijskega letečega oddelka, ki je s tem tudi zanikal prvotne zgrešene vesti, češ da sta bila Sircana in Cirilio 'oborožena in- da so agenti samo odgovorili na njuno streljanje.
Agencijske vesti o dogodku so bile sploh do zadnjega nejasne, kar pomeni, da so se policijske oblasti spričo brezglavega ravnanja agentov znašle v hudi zadregi. Preiskavo o zadevi vodi namestnik državnega pravdnika dr. Marra, ki si je ogledal prizorišče tragedije in jel zasliševati v streljanje vpletene policiste. Pokojni Cirilio je bil večkrat v zaporu zaradi tatvin in drugih prekrškov ter je ušel iz ječe
3.	oktobra lani s Sircano, ki je z njim deli; celico.
Neapeljski dogodek je mnogo preprostejši, čeprav je zahteval dve smrtni žrtvi. V občini Pianura pri Neaplju je policijska patrulja u-stavila Volkswagen s štirimi osebami, ki pa je takoj zopet oddrvel. Med zasledovanjem so neznanci streljali proti policijskemu avtomo-
bilu, agenti pa so odgovorili na o-genj, čeprav brez posledic. Nenadoma je na ozkem ovinku Volkswagen zdrsnil s ceste in trčil v drevo. Potniki so jeli bežati po gmajni in streljati proti policistom. Ti so jim vrnili milo za drago: enega so zadeli v prsi ter je bil koj mrtev, drugega pa v glavo in je izdihnil v bolnišnici. Policija zatrjuje, da so agenti streljali ubežnikom v noge, svinčenki pa sta se zarili v prsi oz. glavo, ker sta nesrečneža bila med begom sklonjena. Vprašanje je seveda, kako lahko zadeneš v prsi in ne v hrbet moža, ko pač pred teboj beži. Žrtvi sta 28-letni Gustavo Bardellino iz San Cipriana di Aversa (večkrat aretiran zaradi tatvin) in mladi Giuseppe Diana, ki je služil voja-
ka s policijo, in sicer zaradi nakupovanja ukradenega blaga). Njuna pajdaša sta ušla ter ju sedaj i-ščejo s policijskimi psi.
Vsaka od treh omenjenih žrtev se je torej že večkrat pregrešila zoper zakon, s tem pa ni rečeno, da so si nesrečneži zaslužili takšen konec. Tembolj še, ker nima italijanska policija, kolikor nam znano, uradnega dovoljenja za pobijanje kriminalcev.
nja, ki so ga silovito napadli vsi najbolj nazadnjaški in zakrknjeni i-talijanski vojaški in nevojaški krogi,
A da se povrnemo k dogodku, ki je privedel do obtožbe marešala. Oktobra je vojaško poveljstvo letališča Elmas odkrilo, da je števec telefonske govorilnice beležil znatno več telefonskih pogovorov kot pa je bilo vnovčenih žetonov. Zaradi tega so odredili strogo nadzorstvo nad telefonsko govorilnico, da bi o-nespcsobili domnevne goljufe. Zgodilo se je tako, da je paznik nekega dne opazil, kako je marešalo Caddia po telefonskem pogovoru dal v žep žeton, ki mu ga je telefon vrnil. Obvestil je svoje nadrejene in podčastnik je moral pred sodišče. Seveda pa preiskovalci doslej niso upoštevali njegovega ugovora, da je šlo za medkrajevno zvezo, zaradi česar je dal v telefon šest žetonov in stroj mu je vrnil tiste, ki jih ni porabil.
Marešalovi odvetniki so tudi prepričani, da bo vojaško sodstvo med sodno obravnavo spoznalo svojo zmoto in popolnoma oprostilo Caddia vsakršne krivde. Na njihovem mestu ne bi bili ' v to tako trdo prepričani: v državi, kjer bogataši lahko nekaznovano prikrivajo davčnim uradom svoje dohodke, kjer obtoženi ministri ne odstopajo s svojih mest, kjer parlamentarne preiskovalne komisije utišajo škandale, v katere so vpleteni oblastniki, bi bilo tudi možno, da strogo kaznujejo nekoga, ki se je polastil žetona za 50 lir (če za trenutek «per absurdum» predpostavimo, da naj bi bil marešalo res goljuf).
Okrog 60 mrtvih zaradi plazu
RIM, 12. — V Rebibbii je bilo danes zasliševanje časnikarja in obveščevalca tajne službe SID Guida Giannettinija v okviru dodatne preiskave o pokol1', na milanskem Trgu Fontana 1. 1969. Zaslišala sta
ga sodna funkcionarja iz Catanzara, ški rok, a bil trenutno na bolniškem ! ki jima je bila poverjena naloga, dopustu (tudi on je imel že oprav-1 da razčistita njegov položaj.
QUITO, 12. — Pristaniško mesto Esmeraldas 160.000 prebivalcev) v severnem delu Ekvadorja je bilo prizorišče strahovite nesreče, pri kateri je po vsej verjetnosti izgubilo življenje kakšnih 60 oseb. Včeraj se je zružilo na stanovanjske hiše 300 ton blata in kamenja, ki sta pokopala pod seboj večje število moških in žensk; ti so tedaj pomagali iskati 5-člansko družino, o ka teri ni bilo več sledu zaradi razdejanja, ki ga je povzročil nekoliko poprej drug silovit plaz.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
TRAmm PMGTA ALI ZLOČIN V PORODmmi V MILAIIU?
Pet novorojenčkov zastrupljenih z razkužilom
Eden od petih otrok je umrl včeraj popoldne na polikliniki v Mesini
MESINA, 12. — Tragična pomota zdravstvenega osebja porodnišnice v Milazzu, kjer so pred nekaj dnevi dali novorojenčkom raztopino «desogena» (razkužilo za kirurški pribor) namesto raztopine sladkorja, je zahtevala prvo človeško življenje: danes popoldne je na polikliniki v Mesini umrla Francesca Merletto, štirje novorojenčki, ki so bili prav tako zastrupljeni, pa se borijo s smrtjo v pediatričnem oddelku bolnišnice v Milazzu.
Do tragične pomote (ah namerne zastrupitve?) je prišlo v ponedeljek zvečer v porodnišnici splošne bolniš niče v Milazzu. Bolničarke, ki so zadolžene za nego otrok, so dale novorojenčkom namesto raztopine sladkorja raztopino razkužila, ki je
povzročilo otrokom pljučno in črevesno vnetje. Doslej ni bilo še pojasnjeno, kako je stekleničica z razkužilom prišla v omaro porodnišnice, kjer po navadi hranijo raztopino glukozija in kako je sploh mogoče, da se bolničarke niso zavedle za kakšno raztopino gre. «De-sogen» je namreč gosta oljnata tekočina z dušečim vonjem in izredno slabim okusom.
Po odkritju pomote je ravnatelj bolnišnice prof. Buzzanca takoj obvestil sodno oblast, ki je začela preiskavo. Do danes jo je vodil pretor Francesco Sidoti, po smrti male Francesche pa je preiskavo prevzelo državno pravdništvo v Mesini. Dr. Sidoti je zaslišal zdravstveno osebje, ni bilo pa še mogoče zve-
deti, do kakšnih zaključkov je prišel.
Kot rečeno so preiskovalci vzeli v poštev tudi domnevo, da je bila zastrupitev otrok namerna ne pa posledica nezaslišane nemarnosti. Pošastno domnevo sta, pa čeprav posredno, potrdila v pogovoru s časnikarji tako prof. Buzzanca kot pretor Sidoti. «Ena od možnosti — je poudaril zdravnik — je tragična pomota, o osnovanosti drugih pa naj presoja sodna oblast.» Pretor pa je s svoje strani na izrecno vprašanje časnikarjev, če gre za namerno zastrupitev, dvoumno odgovoril: «Na osnovi doslej zbranih indicov je možna vsakršna domneva.»
zasilnih bolnišnicah stalno umirajo ranjenci. Silovit potresni sunek prejšnjega tedna je ohromil ves gvatemalski gospodarski potencial: računajo, da sta dve tretjini države popolnoma opustošeni, zaradi pomanjkanja energetskih virov pa tudi industrijski obrati večinoma še ne obratujejo. K temu gre dodati še, da je samo v prestolnici skoraj 40C.000 ljudi brez strehe, v celotni državi pa nad milijon (število Gvatemalcev ne dosega petih milijonov).
Po vesteh iz poluradnih virov naj bi bil končni obračun katastrofalnega potresa nad 20.000 mrtvih, po mnenju tujih opazovalcev pa so te cenitve nadvse optimistične in že nekaj dni se govori o 50.000 žrtvah. Kot rečeno pa so dosedanji podatki omejeni na 16 od 22 gvatemalski!» pokrajin, dokaj točni pa so le podatki, ki se nanašajo na prestolnico. V pogovoru s časnikarji je župan Ciudad Guatemale poudaril, da je potres uničil 60.000 stanovanjskih hiš, gmotna škoda pa po prvih ocenah presega 40 milijonov dolarjev. K temu gre dodati še na stotine hudo poškodovanih poslopij, ki so jih začeli rušiti. Inženirji, ki nadzorujejo ta dela, so poudarili tudi, da je bil hudo poškodovan tudi eden od glavnih mostov v središču mesta, ki bi se lahko zrušil vsak čas.
Časnik «La Hora», ki navaja kot vir informacij ameriško geološko odpravo, pa poroča, da je zazevala 100 km dolga razpoka, ki se kot velikanska rana vleče čez vso državo. Ponekod naj bi bila razpoka tako globoka, da ji sploh ni videti dna.
Teden dni po katastrofalnem potresu ima Gvatemala še vedno videz hudo ranjenega bolnika, katerega zdelano telo le s težavo reagira na zunanje stimulanse. Reševalne ekipe so na delu noč in dan, vendar življenje teče še v zelo počasnem, skorajda mrtvaškem tempu. Samo v najmanj prizadetih četrtih v središču gvatemalske prestolnice je opaziti delen življenjski utrip, pa še tu ima hude težave, ker nihče noče v službo v višja . .nadstropja, kjer so potresni sunki bolj zaznavni in kjer je nevarnost večja. K temu gre dodati še objektivne težave kot pomanjkanje cestnih in železniških zvez ter telekomunikacij.
Gvatemalsko gospodarstvo, ki je stalo že pred potresom na dokaj majavih nogah zaradi hlapčevske podrejenosti vojaške hunte interesom ZDA, je po katastrofi na tleh. Prav zaradi tega je ravnatelj u-stanove za turizem Jorge Bonilla napovedal, da bodo v najkrajšem času usposobljeni za sprejem tujih gostov najboljši hoteli v upanju, da bodo s tem denarnim prilivom vsaj delno krili prve izdatke za obnovo države.
Italijanski Rdeči križ je medtem sporočil, da je sporazumno z mednarodnim Rdečim križem in s predsedstvom vlade sklenil začeti nabiralno akcijo za pomoč Gvatemali. Vsakdo, ki želi prispevati svoj delež za obnovo srednjeameriške držav« se lahko obrne neposredno na odbor Rdečega križa ali pa pošlje denar po pošti na tekoči račun 1/125.
Proces o umoru Pasolinija
Številne priče potrdile
Peiosijevo «resnico»
RIM, 12. — Z zasliševanjem številnih prič se je danes na rimskem sodišču za mladoletnike nadaljeval proces proti Pinu Pelosiju, domnevnemu Pasolinijevemu morilcu. Med današnjo obravnavo ni prišla na dan nobena novost, saj so priče, v glavnem obtoženčevi prijatelji, potrdili Peiosijevo «resnico» o smrti znanega pesnika in filmskega režiserja.
Eden od teh, Claudio Seminara je celo dodal, da je videl obtoženca, ko je stopil v Pasolinijev avto. Koj nato je Pelosi prišel k njemu in ga prosil, če zapelje njegov fiat 850 kupe v Guidonio. Priča je še dodal, da je zakričal prijatelju, ko se je ta vračal h klientovemu avtomobilu. «Pazi, je Pasolini». Seminara je še dodal: «Ne znam, če je Pino slišal moj klic, s katerim sem ga hotel posvariti, saj je bilo znano, da je bil Pasolini robat človek.»
Rimski pravdiiik Vitalone premeščen
RIM, 12. — Višji sodni svet je danes po petih urah razprave sklenil premestiti namestnika rimskega državnega pravdnika dr. Claudia Vita-loneja, ker da bi njegova prisotnost v Rimu škodila ugledu sodstva. Kam bo sodnik premeščen pa bo moral odločiti tretja komisija.
Vitalone, ki je eden od najbolj znanih rimskih sodnikov, ker je bil javni tožilec v procesih o «črni mreži» in o Borghesejevem poskusu državnega udara, je obtožen pretesnih stikov s politično oblastjo (je osebni prijatelj ministra Andreottija) in vodenja preiskav, v katere so bili vpleteni njegovi sorodniki.
Premestitev vsekakor še ni dokončna, ker Vitalone lahko vloži priziv na deželno upravno sodišče.