LEMOMA
aribor
3AVORNJ^j
MOSTJ
ncovoDC.
'aluminij
TERMO* EL
®Subotii
, •.KOUS*'
jTOSTROJ
LjubUana
PRVOM OSK,
3EOINSTVO
Zagreb
GOilO
VINODOL
■m St Brod
a RAKKOV1Ć
'rjjeđor
OGRAD
Tuzla
inoviČ*
•^•Mladei
vZr^GOiPOOl NJ5K j
Zavidovici J>q
OZenii
<§\Syetozarevo
yč\jlifl' TOV
EL.KABLOV
Rankovičevo
4 LIVNO
U H| lit 3UGOVINIL
VALJARNA 8AARA
® puvus.
PBtrpoe
(P*'-».
\MQjkO>^C
usN.
rov tu
ELEKTRONK
’^sZvečan \
TOPUJi'CA / &KÜO
VLASIMA
MOU&D6N
tograd©
'«a«?*'
-Tetovo/v»

Malokatera odločitev naše dolge zgodovine nas le našla tako pripravljene in čuječe, kakor nas bo jutrišnja. V obdobju votivnih priprav, ki je zdaj za nami, v tem čudovitem vsedržavnem zboru jugoslovanskih delovnih ljudi, ki so prihiteli od blizu in daleč, da slišijo in razmislijo besede svojih voditeljev, je zorela in dozorela politična modrost in pripravljenost našega ljudstva, da mu bo jutrišnja odločitev praznično vedra in lahka. — Kdo bi objel razgibano sliko naše domovine v teh dnevih v vsej demokratični odkritosti in obsežnosti? In vendar jo nekaj draži in veže v globoko smiselno celoto: naj je šlo za majhne sestanke bližnje soseske ati velikanska zborovanja, pri vsem tako raznolikem razpravljanju, matih in velikih, dobrih in hudih reči, je bila vselej očitna silna in edina volja jugoslovanskih delovnih ljudi: da hočejo živeti svobodno in storiti vse, kar je v človeški moči, da se prebijejo čimprej dotlej, ko nam več ne bo težko! Kratko in jedrnato: Tito — Partija!
Moško odkrito in resno so razkrili naši voditelji ruše zgodovinsko poslanstvo. — Otipljivo jasno so razgrnili pred slehernim državljanom naš stvarni roložaj brez najmanjše sence lažnjive demagogije. Tako govori resnično demokratično državno in politično vodstvo ljudstvu, ki je resničen suveren! Zanašajmo se le na lastne sile! Ne pričakujmo pomoči od nikoder!
Kako lahko in poceni bi bilo tudi našim voditeljem, po zahodnih zgledih obetati in deliti brezplačno zlate čase, lahko bi zatajili, prikrili ali kakor-ie olepšali bitke, ki jih postavlja, pred nas vse bodočnost. Pa niso! Tudi za to odkritost smo jim ilohoko hvaležni, ponosni smo nanje, ponosni nase, ker verujejo v našo razsodnost in pogum!
Bore malo časa je minulo od razdejanj zadnje vojne, pa glejte, ljudje, — preletite z očmi naše kraje: Kaj vse smo že uresničiti doslej, kaj vse se je v naši domovini že odprlo, koliko poti in razgledov nas pelje že na vse strani! Ko drugod še niti vojnih ran niso zacelili — manj nevarnih in krvavih od naših! — smo v naši deželi ne le že pozabili nanje, celo na življenje v stari Jugoslaviji nam je ugasnil spomin, kot da je nikoli ne bi büo! Kdo misli dandanes pri nas še na krizo, zaskrbljen, ali bo vnovčil jeseni pridelek, kje najdete delavca, ki bi postaval ali trepetal za svoj jutrišnji zaslužek, kje mlade talente, obupane, da so življenju in svetu odveč? Kje so nekdanji brezposelni intelektualci, dekleta, ki bi morala kot nekdaj v beznice in prostitucijo, otročki, ki bi beračili po pivnicah... ubogi, lačni študenti in vrsta drugih, nekoč najbolj vsakdanjih pojavov?
Kaj je spričo vse te velikanske spremembe ta ati ona težava, ta ali ona nepravilnost, o katerih ati vemo, da je nujna zaradi drugih, neprimerno večjih in odločilnejših stvari, ali pa, da je znamenje naše mladosti, še večkrat pa naše brezbrižnosti in malomarnosti v javnih rečeh?
Kaj je treba tu še obljubljati in komu? Obljube so v nas samih in vse lahko uresničijo -»neizmerne sile zlatih rok naših delovnih ljudi«, če se združijo v eno voljo in en cilj! To niso več pravljice bodočnosti, temveč živa resnica, ki jo je potrdil sleherni dan Titove Jugoslavije — ne z besedami in papirjem, temveč z orjaškimi spomeniki Litostroja, Železnika, Končarja, z Mariborskim otokom in dragimi pričami čudovitih zmag naše Petletke.
TRST
1949 2o3.ooo br.reg.tćrfc^-
1945; 63 ooo brregAon.
Najvažnejši objekti naše petletke
Petletni plan je delovne ljudi Jugoslavije postavil pred velikansko nalogo: zgraditi sto in sto novih tovarn, velikanska podjetja težke industrije in nove orjaške elektrarne, odpreti nove rudnike, zgraditi tisoče kilometrov železnici, cest in mostov, izsušiti obsežna poplavna in zamočvirjena področja, zgraditi prekope, luke in pristanišča,
povečati železniški vozni park in tr-	,
govsko mornarico, sezidati stanovanji- mesta ali mestne četrti. Gradimo tudi ske hiše, šole, bolnišnice, kulturne in nova mesta kakor Novi Beograd, Novo znanstvene ustanove in še vrsto drugih Gorico in Titograd. V štirih povojnih stvari.	’	^ ’	1
Danes, ko vstopamo v gradbeno se- kakor zijo četrtega leta petletke nam veliko delo, ki smo ga že izvršili, daje novega poguma, da bomo laže premagali poslednje velike napore, ki so še potrebni do končne zmage. Obširno področje naše domovine je danes že posejano z velikimi objekti naše petletke. O tem se lahko vsakdo prepriča.
letih smo zgradili več železnic in cest, v dveh desetletjih pred vojno.
Nemogoče je vse to velikansko delo nazorno prikazati na zemljevidu Jugoslavije, saj smo samo v prvih treh letih rudnikov, elektrarn, železnic in cest, petletke izvršili za 100 milijard di- ki jih na tem zemljevidu ni bilo mo-narjev gradbenih del, v letošnjem letu moče vrisati.
pa bo znašala vrednost gradbenih del Toda že ta nepopolna slika nam zgo-skoraj 46 milijard. Zato smo v priču-	vorao priča o velikih zmagah naših
jočem zemljevidu označili le! največje	delovnih ljudi v socialistični graditvi,
Marsikateri kraj	je že	docela spreme-	gradbene objekte naše petletke, ki so	o naših žuljih in naporih in o uspeš-
—-- ----- ---	—	— —= —	že dovršeni ali pa so že v večjem ob-	nem izpolnjevanju Titove petletke nase gu zgrajeni. Od ysü^Si hidrocentral	vzlic vsem težavam, ki smo jih mo-
so prikazane le najpomembnejše, prav	rali premagati. Hkrati pa nam kaže,
_____^	______________ tako so vrisane le največje nove tovar- kako hitro se dvigamo iz podedovane
vih tovarnah so	dolge	vrsti modemih	ne, so naznačeni le najvažnejši novi	ekonomske zaostalosti in kako naglo
stanovanjskih hiš za delavce in usluž-	rudniki in prikazan» največje nove	si navzlic vsem oviram ustvarjamo
bence. V bližini naših najvtftih pod- železnice in ceste, Nepregledna je vp- trdne temelje boljšega, Ja lepšega ä«5 jeüj so v nekaj letih nastal# majhna sta snedajeyelikih in gganjglb ißBBBt» Ijtcja,
nil svoje lice in ga skotaj ni več mogoče spoznati. V nekaj »tih so zrasla orjaška podjetja, od kateAj mnoga zaposlujejo po več tisoč delay^ev. Ob no-
Vsi na volitve za srečo in blaginjo naših narodov, za nadaljnji razvoj naše jugoslovanske domovine, za lepšo bodočnost naše slovenske republike!
Mir za vse
Vpriašanje, ali je mogoče ohraniti mir med narodi, je tisti problem, kateremu i državniki i preprosto ljudstvo posveča danes največ pozornosti. Ne glede na obširne vojaške priprave na vseh koncih sveta, pa je odgovor na to vprašanje drugačen, kot bi si ga želeli vojni hujskači:: mir v svetu je mogoče ohraniti in utrditi, kajti v vseh deželah so pristaši vojne maloštevilni in nimajo pri ljudeh DObene podpore.
Odpor množic po vsem svetu proti načrtom vojnih hujskačev, sta prisilila tudi vplivne osebnosti in odgovorne državnike, da so začeli, včasih zgolj iz prestižno-pflopagandnih namenov, podajati izjave in predloge, kako naj bi se sedanja napetost v svetu omilila in mir zavaroval. Posebno v zadnjem času smo slišali več glasov o tem: tako se je v predvolivni kampanji v Angliji oglasil Churchill, slišali smo za dva predloga, ki jih je sestavil Trygve Lie, generalni tajnik OZN, na podlagi katerih naj bi velesile sklenile mir za daljšo dobo med seboj in prenehale s hladno vojno. Poseben predlog je postavil tudi ameriški senator Mac Mahon; za sporazum med velesilami je tudi avstrijski kancler dr. Figi, ki je predlagal sestanek med Stalinom in Trumanom na Dunaju. Ameriški zunanji minister Dean Acheson pa je kot v odgovor na predvolivni govor Molotova, kjer je le-ta poudaril, da kapitalizem in komunizem lahko živita drug poleg drugega, tte da bi se napadala, tudi poudaril in ponovil to misel. Obe nasprotujoči se ideologiji lahko živita druga ob drugi, zato pa je po Ache-sonovem mnenju potrebno najti sredstva za odstranitev sedanje negotovosti.
Mnogi listi so v zvezi s temi izjavami že pisali, da pride lahko v bližnji bodočnosti do sestanka med predstavniki velesil in morda tudi do sporazuma .To je toliko bolj verjetno, tako utemeljujejo svoje domnve, kajti tudi s sovjetske strani dajejo znamenje, da bi bili moskovski voditelji pripravljeni na takšna pogajanja.
Ni dvoma, da bi človeštvo z olajšanjem sprejelo in pozdravilo vsak korak, ki bi pomagal utrditi miroljubne odnose med narodi. Res je tudi, da so velesile v prvi vrsti odgo-vortee za pravilne odnose, ki morajo veljati v svetu. Toda majhna ali nobena usluga ne bi bila storjena za očuvanje miru, če bi se državniki velikih sil med seboj domenili le o miril med seboj in si razdelili svet na interesna področja, kjer naj bi ta ali ona velesila — zahodna ali vzhodna — imela prvo in zadnjo beseda To ne bi bil noben mir. Težnja po gospostvu je danes glavni vir za spore in oborožene spopade — pa naj se ta težnja pojavi v kapitalističnem ali v socialističnem svetu. (Gonja proti Jugoslaviji je še en močan dokaz za tol. Mir, ki bi veljal samo za velike, ki bi si s posebnim diplomatskim dogovorom izposlovali »pravico*, da na svojem »interesnem području«, na svojem »vplivnem območju« počnejo kar hočejo, bi bil klavern in majav.
Mir je nedeljiv. Mir ne more veljati samo za dve ali tri velesile. Mir mora biti za vse — za »velike« in za »male«, za gospodarsko močne in za šibke... To misel je jasno in prepričevalno izrazil naš zunanji minister Edvard Kardelj v svojem govoru v Črnomlju. »Za okrepitev in ohranitev miru, — je poudari! Kardelj — je potrebno ustvariti take mednarodne odnese, da bi vsi narodi, a ne samo dve ali tr» velesile, lahko živeli drug poleg drugega, ne glede na njihov družbeni red. Mir mora biti tako med velikimi, kakor med velikimi in malimi, če naj bo res mir, z ne delitev sveta na interesne sfere. Mir mora biti tako v kapitalističnem, kakor v socialističnem delu sveta.«
Laburisti se pripravljajo r.a volitve
London, 24. marca. (Tanjug) Na sestanku državnega izvršilnega odbora laburistične stranke je bilo sklenjeno, da bo v prihodnjih dveh mesecih posebna konferenca predstavnikov vlade, laburistične stranke in sindikalnih prvakov. Na konferenci bodo izdelali volivni program, če bi nenadoma razpisali nove volitve.
Ce je bilo mogoče tura do netke mere krotiti in so mogli ž njim menda celo križati udomačeno govedo, se je pa samosvoji in divje trmasti zober takega ponižanja vztrajno branil. V geološki davnini je bil zober še večji od poznejših njegovih potomcev, ki so dosegli težino »komaj« do 800 kg. V dilu-viainih zemeljskih plasteh in v jamah, v katere se je bil umaknil človek v dobi poiedenitve, naletimo med drugim tudi na ostanke nekdanjih orjaških zob rov.
Zobra so poznali tudi Grki in Rimljani. V svojih spisih ga omenja Aristotel, prav tako pa tudi Piinij v svojem enciklopedičnem delu Historia na-turalis. Julij Cezar pripoveduje, da so se Germani lotili zebra s samo sulico v roki. Herberstein opisuje podoben boj pri Litvancih: lovec se je skril za primemo drevo, privabil s klicem zobra, ki ga je izza debla skuša! s
Zober
Vlada FLRJ zahteva, da se zagotovi neovirano politično in kulturno življenje Slovencev v Italiji
Spomenica jugoslovanske vlade italijanski vladi o položaju slovenske manjšine v Italiji
Beograd, 24. marca. (Tanjug) Zunanje ministrstvo FLRJ je izročilo italijanskemu poslaništvu v Beogradu spomenico o položaju slovenske manjšine v Italiji. V spomenici so navedena številna značilna dejstva o težkem političnem, gospodarskem in kulturnem stanju slovenske manjšine v Italiji, hkrati pa se opozarja, da je treba izdati takojšnje ukrepe za zavarovanje pravic in koristi slovenske manjšine, ki so zajamčene z mirovno pogodbo z Italijo.
Proti slovenski manjšini v Italiji uporabljajo metode groženj, telesnih napadev in nasilnega vdiranja v slovenske domove, da bi onemogočili delo slovenskih organizacij, kakršni sta Demokratična fronta Slovencev (DFS) in Prosvetna zveza, delo kulturnih društev ali posameznih aktivistov Demokratične fronte Slovencev. Grdo ravnajo zlasti s Slovenci, ki so sodelovali v partizanskem gibanju.
Kar zadeva uporabo slovenskega jezika v krajih, kjer živi slovenska manjšina, se stanje v primeri s stanjem pod fašizmom ni veliko spremenilo. Prepovedana je uporaba slovenščine pri uradnem občevanju, uničujejo slovenske napise, oglase, obvestila itd. Ustvarjajo ozračje strahu, da bi popolnoma izločili uporabo slovenščine tudi v zasebnem življenju slovenskega prebivalstva. Da bi laže raznarodili Slovence, velja n. pr. še vedno ista odredba o grupiranju občin goriške pokrajine v votivne namene kakor pod fašističnim režimom. Zaradi tega nima nobena slovenska občina goriške pokrajine nobenega predstavnika v goriškem pokrajinskem odboru. Prav tako še vedno velja fašistični odlok o prisilnem poitalijančevanju slovenskih priimkov. V zadnjih letih so dokončno odstranili slovenske državne uslužbence iz krajev, kjer živi slovensko prebivalstvo.
S slovenskim prebivalstvom ravnajo pristransko tudi na gospodarskem področju. Slovenske trgovce, obrtnike in kmete obdavčujejo z visokimi davki, s čimer jih silijo k izselitvi, na njihova mesta pa pošiljajo Italijane.
Pristranska politika do slovenske manjšine se je pokazala zlasti na kulturnem področju. Slovencem še vedno niso vrnili bivšega kulturnega središča v Gorici »Narodni dem«, ki so ga
zgradile slovenske organizacije leta 1903, pa so ga leta 1933 fašisti nasilno vzeli. Sedanje italijanske oblasti so zelo malo storile, da bi popravile krivice, storjene pod fašistično vlado, ko so v celoti uničili slovensko šolstvo v Italiji. V sedanjih slovenskih šolah v Gorici je že v drugem razredu uveden pouk v italijanščini, kar jasno kaže težnjo, da bi poitalijančili slovenske otroke. V Beneški Sloveniji v približno 100 vaseh z večino slovenskega prebivalstva bodisi sploh ni šol, bodisi je pouk italijanski. Kot primer pristranskega ravnanja s slovensko narodno manjšino na področju šolstva lahko služi Standrež pri Gorici, kjer ima 170 slovenskih otrok štiri prostore, 17 italijanskih otrok pa dva prostora. V Ločniku pri Gorici kljub številnim posredovanjem slovenskega prebivalstva še niso odprli slovenskega razreda, v občini Podbonesec v Beneški Sloveniji pa je šolski pouk v dveh zasebnih stanovanjih.
Očitno pristranost proti slovenskemu življu predstavlja okrožnica italijanskega prosvetnega ministrstva iz lanskega novembra, po kateri je otrokom tistih staršev, ki so optirali za italijansko državljanstvo, prepovedano obiskovanje slovenskih šol. Z naknadno odločbo iz letošnjega januarja je italijansko prosvetno ministrstvo izpopolnilo prvo odločbo na ta način, da morajo biti vsi otroci optantov odstranjeni iz slovenskih šol in poslani do
18.	januarja 1950 v ustrezne šole z italijanskim učnim jezikam, izvzemši tistih otrok, ki so v zadnjih razredih. Skupine sovražnih elementov so lani onemogočile proslavo stoletnice smrti slovenskega pesnika Prešerna.
V spomenici je poudarjeno, da so ostala vsa dosedanja posredovanja Demokratične fronte Slovencev in političnih organizacij slovenske narodne manjšine pri italijanski vladi in italijanskih krajevnih oblasteh za zavarovanje najosnovnejših človečanskih in manjšinskih pravic brez kakršnega koli rezultata. Tudi številna ustna in pismena posredovanja poslanika vlade FLRJ v Rimu ter posredovanja predstavnikov zunanjega ministrstva FLRJ pri italijanskem poslaništvu v Beo-
gradu v tem vprašanju so ostala brezuspešna.
Vlada FLRJ misli, da tak odnos italijanskih oblasti do slovenske narodne manjšine v Italiji nasprotuje politiki zbližanja in dobrih odnosov med obema državama. Vlada FLRJ upa, da bo italijanska vlada razumela potrebo in nujnost, da se spremeni sedanje stanje in da bo izdala ustrezne ukrepe za zagotovitev neoviranega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja slovenske manjšine v Italiji, to Je, zagotoviti je treba izpolnjevanje določb mirovne pogodbe. V nasprotnem primeru bo vlada FLRJ prisiljena storiti ustrezne ukrepe za zavarovanje pravic in koristi slovenske manjšine v Italiji.
V dveh, treh vrstah
Rim, 24. marca. Prefekti petih italijanskih pokrajin so izdali danes odredbo o prepovedi vseh manifestacij in zborovanj kakor tudi vseh delavskih demonstracij za tri mesece v pokrajinah Arezzo, Benetke, Parma, Savona in Mantova, kjer je prišlo včeraj zaradi policijskega posredovanja do večjih incidentov.
Berlin, 24. marca. Zupan mesta Zwickau v Vzhodni Nemčiji in član vzhodnonemškega parlamenta Kasch-ner je pobegnil v Zahodno Nemčijo. Kaschner, ki je bil član liberalne demokratske stranke, je bil izključen iz stranke zaradi »protisovjetskih pripomb«.
Washington, 24. marca. Po podatkih trgovinskega ministrstva so znašali lani izdatki ameriških turistov v Evropi 185 milijonov dolarjev, ža 13°/o manj kakor 1. 1929, ko je bila dosežena rekordna številka za Evropo.
Tokio, 24. marca. Pogajanja med predstavniki 300.000 rudarjev in lastniki premogovnikov so bila prekinjena, ker lastniki rudnikov nočejo ugoditi delavskim zahtevam za povečanje nizkih mezd. Več kot 300.000 rudarjev je zato sklenilo, da bodo v soboto stopili v sedemdnevno stavko.
'Moč socializma ni v njegovi formalni enotnosti, ampak v tem, da s svojo praksoi lahko prepričuje človeštvo o svojih prednostih pred kapitalističnim svetom in da na ta način ustvarja enotnost progresivnih sil. Da bi pa socialistični svet «ares imel tako moč^prepri-čevanja, morajo biti njegovi notranji odnosi «ares socialistični in demokratični.
Edvard Kardelj na predvolivnem zborovanju v Črnomlju
Dvoje pričevanj
Louis Adamič L 1932 r knjigi;
The native’s return
»Ljudje raznih vrst so ml dali ali poslali najrazličnejše vrste podatkov (navajam samo tiste, ki sem jih lahko preveril). Ali veste, da imamo tri do osem samomorov vsak teden v Zagrebu in da ti samomorilci povečini pripadajo nižjemu, srednjemu ali proletarskemu razredu?... Ali vem, da je 80'/. jugoslovanske industrije in privatne bančne delavnosti pod vodstvom in v rokah francoskega, italijanskega, angleškega, nemškega, švicarskega in belgijskega kapitala, v rokah denarnih imperialistov, ki imajo v svojem izkoriščanju delavcev in naravnih bogastev Jugoslavije vso podporo beograjskega režima?... Da dobivajo ti inozemski industrije! s pomočjo svojih političnih prijateljev surovine po nizkih cenah, večkrat skoraj zastonj, nato pa dvigajo cene izgotovljenim proizvodom in končno hitro odnesejo vse bogastvo iz Jugoslavije, brž ko jim jugoslovanski delavci, pod bičem terorja, izdelajo te predmete?... Da večina rudniških in tekstilnih družb plačuje celo v teh časih krize 3B0'/« dividende delničarjem iz Francije, Nemčije, Belgija ia drugih tujih držav?...
Da so v nekaj mesecih pozimi 1. 1929-30 (prav ob koncu prvega leta diktature kralja Aleksandra) tuji kapitalisti iztisnili iz Jugoslavije za nad 2 milijardi bogastva, ki so ga ustvarile jugoslovanske roke iz jugoslovanskega materiala?... Mar je to pravilno gospodarjenje z državo.«
Louis Adamič 1. 1949 v časopisu
Trends and Tides
Nova Jugoslavija je Izredna država, tamkaj so značaji, tam stremijo vsi za določenim ciljem. Intenziteta revolucionarnega tempa je skorajda nepojmljiva. Ljudstvo zastavlja velike napore ter ima pri tem jasno sliko o prihodnosti. Po svojih prirodnih bogastvih je Jugoslavija razmeroma med najbogatejšimi državami sveta. To je eden izmed razlogov, zakaj bi jo hotele svetovne sile osvojiti. Ta bogastva se lahko razvijejo in koristijo jugoslovanskemu ljudstvu samo po poti plans'.-ega gospodarstva — po poti socializma. Ta bogastva se sedaj razvijajo s čedalje večjo naglico. Gradi se socializem. Videl sem tudi nove tovarne in hidroelektrične centrale, ki bi se ponašai3 z njimi tudi Amerika. Te objekte gradijo z velikanskimi napori, z majhno uporabo strojev. Delo, s katerim gradijo te objekte, je zares herojsko. Največje bogastvo Jugoslavije Je njeno ljudstvo, ki ima izredne ljudi. Njihova revolucija je bleščeč podvig...
Pred mladimi ljudmi se odpira takšna prihodnost, kakršna se nikoli ni odpirala mladim ljudem na Balkanu. Mladi ljudje se ničesar ne boje. SkleniM so izvojevati zmago. Odločni so se, da bodo svobodni ljudje, ki bodo razvijali svojo državo, svoje gospodarstvo, svojo kulturo na svoj lastni način, ki ustreza njihovim tradicijam in nacionalnim posebnostim. Kot država je Jugoslavija v čudnem in težkem položaju, ki je preveč zapleten, da bi ga mogel tukaj definirati. Vendar sem prepričan, da bo Jugoslavija konec koncev uspešno izšla iz tega položaja zaradi sile, ki jo ima njeno ljudstvo, in zaradi izredne sposobnosti njenega vodstva. Vselej sem bil ponosen na svoje jugoslovansko poreklo, toda nikdar bolj kot sedaj!«
MAJ ±9 Ftßft.50
2Ö.ÖOO 21.000
Moreča skr® za danes, strah pred jutri
to so »prednosti« za premnoge delavce v kapitalističnih, pa tudi v nekaterih informbirojskih državah. Naraščajoča brezposelnost je zanje problem, ki ga nočejo, ne morejo, ne znajo rešiti. V Jugoslaviji po strmoglavljenju protiljudskega režima nimamo tega problema. Res je tudi pri nas kriza delovne sile, toda ne takšna, kakršna je v kapitalističnih in nekaterih informbirojskih državah, kjer ne morejo zaposliti niti vseh strokovno sposobnih delavcev; v Jugoslaviji nasprotno ne moremo najti dovolj delovne sile za velikansko gospodarsko dejavnost, ki se razvija pri nas v zvezi z izpolnjevanjem zgodovinskih nalog n2še petletke. V socialistični Jugoslaviji ni in tudi ne more biti brezposelnosti. PRI tfAS POMENI — ZA DELOVNO LJUDSTVO JUTRI LEPŠE IN BOLJŠE
(Slike nam kažejo, koliko je narasla Drez-poselnost v nekaterih kapitalističnih državah od leta 1949 do 1950.)
Dela, ki Jih ne more]« zanikati
New York, 24. marca. (Tanjug) »Novi list«, tednik Američanov jugoslovanskega rodu, je priobčil članek dolgoletnega aktivista v organizacij:.:, naših izseljencev v ZDA Joe Miloševiča, ki poudarja, da so jugoslovanski narodi pri graditvi svoje srečnejše bodočnosti izvedii velika in občudovanj; vredna dela, ki jih ne morejo zanika'.: niti največji sovražniki ngproräa.
Obsojajoč protijugoslovansko k.v -panjo sovjetskih voditeljev, piše Jr--Miloševič, da je bila Jugoslavija napadena zato, ker se njeni narodi ni hoteli pokoriti njihovim odredbam diktatom, saj bi to pomenilo spreit. -niti se v odvisno in nesvobodno ir,-formbirojsko državo, kjer se zamer: • jejo visde in ministri, kakor žele i.; hočejo sovjetski voditelju
Miloševič nadalje obsoja revizionizem, s katerim poskušajo sovjetski voditelji zamenjati znanost Marxa in Lenina. Jasno je — poudarja člankar - -da to škoduje mednarodnemu naprednemu gibanju, ker so taki ljudje vze : monopol na socializem in menijo, če brez njih nima nihče na svetu pravice in ne more zgraditi boljšega in srečnejšega življenja.
Na koncu so navedeni poskusi in-formbirojskih agentov., da bi Americ -nom jugoslovanskega rodu servira, obrekovanja na račun Jugoslavije. Naši veliki in mali informbirojci — končuje Joe Miloševič — se lahko poslužujejo obrekovanj, lahko pačijo resnico, lahko rušijo in zatajujejo pridobitve narodov v stari domovini, vendar kolesa zgodovine ne morejo obrniti nazaj, niti ne morejo nsm Američanom jugoslovanskega rodu zapreti oči pred stvarnostjo.
Dr. Josip Mal
sulico smrtno raniti. Toda moral se mu je skrbno izmikali, kajti gorjie lovcu, če ga je zober dosegel le s svojim hrapavim jezikom: bilo je po njem. Ce ga lovec dolgo ni mogei pogoditi in je bil že utrujen, je vrgel pred zobra svojo rdečo čepico, nad katero je žival iztresaia svojo jezo. Nato je izvabil zobra lovski drug ter poskusil svojo lovsko srečo. Drugače pa zober ni bil baš nasilen in napadalen, ako ga nisi dražil. Edino le pozimi v snegu ga je lakota prignala, da se je postavil pred sanke; ko pa mu je voznik odstopil primeren delež sena, ga je v miru pustil naprej.
Iz Germanije, iz karpatskih in balkanskih dežei so dobivali Rimljani zo-bre za svoje cirkuške borbe. Pesnik Martial opisuje v verzih zmagoviti boj nekega gladiatorja s strašnim in orjaškim zobrom. Ni čuda, da so se začele črede zobrov redčiti. V frankovski državi so smeli zobre loviti samo kralji. Medtem ko je živel v dobi preseljevanja narodov zober še v Pirenejih, Se je že v zgodnjem srednjem veku umikal bolj in bolj proti vzhodu. Poznala ga je še srednjeveška Češka, Ogrska, več jih je bilo v poljskih in baltskih pokrajinah. Na začetku novega veka so živeli zobri le še na Poljskem, Erdeljskem, v Vzhodni Prusiji in Rusiji. V zadnjih treh deželah so jih iztrebili že pred koncem 18. stoletja.
Nekoliko milejša je bila usoda polj-.skolitavskim zobrom. ki nam jih je v sliki zapusti] tudi Herberstein. Pa tudi
tam so jih neusmiljeno trebili. Poljski kralj Sigismund III. je n. pr. v sedmih letih postrelil nad 40 zobrov. Avgust III. pa 1. 1744 na enem samem lovu s svojimi pajdaši kar 30. Žive zobre so poklanjali drugim dvorom v dar, tako da se je končno ob razpadu poljske kraljevine ohranilo eno samo naravno bivališče zobrov v pragozdu okoli vasi Bialowieže, 200 km vzhodno od Varšave, kjer je bilo potem nedotakljivo lovišče ruskih carjev. Ob Napoleonovem pohodu v Rusijo je živelo tam okoli 300 zobrov; ta družina je do srede 19. stoletja narasla na približno 1500 glav. Ob poljski vstaji 1. 1863 so se črede zaradi bojev in bolezni znova skrčile, a je bilo na začetku prve svetovne vojne v tem 2000 kv. km velikem pragozdu še vedno 737 zobrov.
Po končani prvi svetovni vojni je 1. 1921 bivši carjev gozdar ustrelil zadnjega bjaloješkega zobra. Leta 1929 je sklenila poljska vlada, da zobre nanovo zaredi v bjalovjeških loviščih. Iz zooloških vrtov v Varšavi in Poznanju so izbrali pet najboljših zobrov, kj so se res kmalu privadili življenja v prosti naravi. Zobri, ki se v ujetništvu skoraj sploh ne plode, v svobodi pa le prav počasi, so se do leta 1933 razmnožili na 200 repov; posamezne črede so bile močne po 12 do 15 glav. Kakor sem spredaj omenil, je med drugo svetovno vojno hitlerjanska objestnost najbrž docela oropala evropsko celino redke živali, ki je spremljala človeka od kamene dobe pa do najnovejših dni, pa čeprav v zadnjih stoletjih kot fauni-stična posebnost že zaščitena v posebnih gozdnih predelih.
Naš potopisec omenja še losa in divjega kon ja, ki se pa ni dal vpreči za
delo, pač pa so navadni ljudje uživali njegovo meso. Kmetje v Litvj niso orali s plugom, marveč s pripravnim lesom (prim. značilno slovensko ime za sedanji plug: drevo!), katerega so dosti napeljali na njivo, da so imeli takoj pri roki nadomestilo za polomljene kose.
Se za Herbersteinovih dni so v Litvi mnogi častili ogenj, drevesa, sonce in luno. Drugi so imeli božanstva kar v hiši, nekake večje, črne in debele ga-ščarice (Adaxen - Eidechsen, »giovi-tes«. »jastzuka«, zmija). Ob določenem času so dali tem božanstvom sredi sobe mleka, sami pa sp klečali na klopeh, ko je božanstvo obedovalo; strah jih je spreletal, če je žival kakor gos jezno zapihala. Ako se je komu pripetilo kaj neprijetnega, si je očital, da je slabo skrbel za svojega boga. Zopet drugič čujemo, da je mornar ob viharju izrosil lepo vreme tako, da je skrivaj pred »nevernimi« potniki splezal ponoči na obrežno skalo ter jo polil z daritveno kašo iz ovsene moke in surovega masla.
Ko slišimo o tem litvanskem dvoje-verstvu, se nam ne bo zdelo yeč tako čudno, da je 50 let pozneje ljubljanski škof Hren prijemal svoje vernike, ker so menda še vedno častili slovenske poganske bogove (Lada, Plejn, Pobe-rin, idola et dii antea Camiolae): Lada
—	boginja mladosti in pomladi, Plejn
—	bog obilja, Poberin pa morda bog žetve, ako je ime v kaki sorodstveni zvezi s starim Imenom za september, ki se je imenoval kot mesec pospravljanja pridelkov poberuh. Podobne hišne bogove kakor Litvanci, so poznali tudi stari Slovenci (prim. o tem
moj spis »Svetovni nazor starih Slovencev« v letošnjem »Tovarišu« str. 106).
Žival, ki so jo Litvanci častili kot svojega domovoja - ščura, je spadala v vrsto kuščarjev - gekonov. V nekaterih predelih jugovzhodne Azije smatra ljudstvo, da nek tak gekon Uokee) prinaša srečo v novo hišo. Napeto pričakujejo, kdaj bo prišel prvi v hišo, potem ,pa štejejo, kolikokrat se je zapovrstjo oglasil; čim več klicev, tem več sreče. Mnogi gekoni, ki uničujejo tudi hišni mrčes, se tako privadijo doma, da pridejo ob določenih urah celo beračit k mizam za drobtinice (prim. Brehm, 2ivljenje živali, IV, 56).
Poleg mnogih drugih živali omenja Herberstein kot posebnost še severnega jelena, ki ga vprezajo kot tovorno živino. Preko Karelije pride do Laponcev, ki znajo samo svoj jezik. Poleti, ko so dnevi najdaljši, tam na severu sonce 40 dni ne zaide. Herberstein tega ni smatral za čudež, dasi-ravno si pojava (pred Kopernikovimi in Keplerjevimi odkritji) temelječega na nagnjenosti zemeljske osi v eklip-tiki še ni znal razložiti. Zato mu je ostalo neznano tudi. da se ta severni vednj dan do zemeljskega tečaja poveča do pol leta, — prav tako pa se zdaljša tudi noč v nasprotnem delu leta. Ves ta čas, pravi Herberstein, je sončna obla vidna, le tri ure okrog polnoči ni tako čista in svetla. Kruha in soli Laponci ne potrebujejo, uživajo le ribe in divjačino, a da so kljub temu zelo nagnjeni k mesnemu uživanju. V zameno so sprejemali najrajši raševino za obleke, sekire, motiike, igle, žlice, nože, posodo za pitje, lonce, moko in podobno robo.
ZAKLJUČEK
V glavnih obrisih smo tako preleteli spomine našega znamenitega rojaka. Držali smo se deloma njegove razporeditve, deloma pa smo skušali njegovo razsežno gradivo prikazati v stvarno zaključenih opisih. Ce se ozremo na njegovo delo v celoti, moramo priznati, da je v odličnem diplomatu tičal tudi vesten in nadarjen potopisec. Na tem polju se je za bodočnost še bolj proslavil kot državnik, saj ga svet prišteva med najvažnejše potopisce vseh časov.
Herberstein opazuje kraje in ljudi, prav tako pa tudi prirodna svojstva, ki vplivajo na človeka-in na razvoj dežel. Podnebje, rastline, živalstvo, kovine, vera, jezik šege in navade, zgodovina, dvor in državni ustroj vojska in njena oprema, trgovina in obrt, življenje na dvoru in na vasi, vse ga živo zanima in vse si vestno beleži. Cesar ni sam videl, o tem izprašuje ljudi, ki so bili mnogo po svetu: trgovce, vojake, ujetnike, in sploh ljudi, ki so poznali dotične kraje in razmere. Toda pri tem ni bil zadovoljen s pripovedovanjem enega ali dveh, bil je nasprotno zelo previden in je verjel šele, če je slišal več enakih mnenj.
Na ta način je mogel podati ne le vseobsežno, marveč tudi vemo podobo dežel in ljudi, ki so jih do njegovih dni poznalj komaj le po imenu. Kako dobro je pogodil zahtevo in potrebo svoje dobe. to dokazujejo številne nove izdaje (v pripravi je tudi slovenska) njegovih Komentarjev in njegove Mo-skovije, ki so ohranile še do naših dnj svojo polno dokumentarno vrednost.
Glasujte
za kandidate Osvobodilne fronte za Zvezni svet! Glasujte povsod za listo Sveta narodov, katere nosilec je tov. fijgj/tJa'Vđ KOVllelj •
1951

1948
1949
Prve orjaške turbine LITOSTROJA
Titovi navodi Litostroj se uvrščajo med največje evropske tovarne turbin
Vehkanski napredek zaznamujejo Titoil zavodi »Litostroja v kratki dobi svojega obstoja. Ta napredek se ne kaže zgolj v novih velikih zgradbah, ki so jih lani postavili — nova Jeklo-; ivama, nova kovačnica in skladišče. Se pomembnejši je napredek znotraj p-djetja, v proizvodnji. Z jekleno voza in nepremagljivim: zaupanjem v lastne sile, v lastne sposobnosti, se je delovni kolektiv Litostroja prebil od konstrukcije in izdelave prvih, še r - jhnih turbin do orjaških strojev, ki jih sedaj konstruira in izdeluje.
Komaj poldrugo leto je preteklo, odkar so v Litostroju izdelali prvo turbino za hidrocentralo Vlasenica v Bos-Ei. in komaj 8 mesecev, odkar je začela obratovati ta prva Litostrojeva turbina za 600 konjskih moči. Danes pa izdelujejo že turbine z desetkrat, dvajsetkrat* petdesetkrat večjo zmog-! . rastjo; začeli so izdelovati tudi naj-večje turbine, kakršne so potrebne za naše orjaške hidrocentrale, za Jablanico, Zvomik ali Mavrovo. Obvladali so ne le konstrukcijo in proizvodnjo FtI lonovih turbin za centrale z velikim vodnim padcem, marveč tudi konstrukcijo in proizvodnjo spiralnih turbin Francisovega tipa za srednjevelike padce in največ j ih Kaplanovih turbin Z3 majhne padce in velike količine vode. Tako stopajo Titovi zavodi »Litostroj« tudi po svoji proizvodnji in po delovnem programu v vrsto največjih evropskih tavam za turbine.
Začetek ni bil lahek. Pred poldrugi::! istem so slavili veliko zmago, ko jen je uspjelo sestaviti prvo zlitino za lopatice Pel tonove turbine in te lopatice ulili tako, da so zdržale predpisano veiiko obremenitev. Danes jim Izdelava takih lopatastih turbin ne dela r enih preglavic več. Razen dveh
'tonovih turbin za Vlasenico so Izdelali in postavili dve podobni turbini : o 050 konjskih moći za hidrocentralo Žmavci v Makedoniji in 2 dvojčka takih turbin po’ 2250 konjskih moči za hidrocentralo Savico, izdelujejo pa še vrsto turbin Peltonovega tipa za manjše in srednjevelike hidrocentrale.
2e lani so izdelali tudi prvi dve Spiral ni turbini Francisovega tipa po 1100 konjskih moči, ki sla bili nedavno montirani v novi hidrocentrali Mesiči v Bosni. V glavnem so izdelali tudi ža prvi» večje turbine Kaplanovega tipa, in sicer dve taki turbini
Tako se sestavlja jedro kalupa za vlivanje tekača Francisove turbine
za hidroelektrarno Ozalj II. na Kolpi po 1350 konjskih moči in dve za jjiidro-eiektramo Cokcnjar-Sokolovica na Ti-raoku po 2200 konjskih moči.
Nova velika zmaga: turbine za Moste
Lani nas je hotelo inforrabirojsko Vodstvo najbolj zadeti s tem, da je preprečilo dobavo že izdelanih turbin za naše nove hidrocentrale. Njegov namen je bil preprečiti izpolnitev našega plana elektrifikacije in vsega pet-
V Litostroju izdelujejo poleg turbin tudi regulacijske in druge naprave zn . turbine. Na sliki vidimo pripiralno loputo s premerom 1800mm za velik
vedni pritisk
letnega plana, kajti dobavni roki za turbine so v inozemstvu najdaljši. Toda informbirojci so delali račun brez krčmarja. Niso računali z visoko zavestjo naših delovnih ljudi, ki so pripravljeni v borbi za socializem premagati tudi največje težave. Inform-biro.iska sabotaža je le podžgala naše delovne ljudi k novim še večjim naporom. To nam zgovorno potrjuje primer turbin za Moste.
V St. Poltemi v Avstriji so sestavne dele turbine za Moste že naložili na vagone, da nam jih pošljejo, ko so jih morali na zahtevo sovjetskih okupacijskih oblasti spet iztovoriti. Enako so sovjetske okupacijske oblasti preprečile dobavo druge turbine za Mariborski otok.
Ker ne moremo čakati, da bi nam v drugih inozemskih tovarnah izdelali nove turbine, je lani v jeseni Litostroj dobil naloga, čim prej izdelati turbine za Moste. Ce bi naročili te turbine kjer koli v Zahodni Evropi, bi morali pristati na dobavni rok dveh do treh let. To je pač normalni dobavni rok za velike turbinske naprave. Vodne turbine so individualni stroji, ki se ne izdelujejo v serijah ali po že pripravljenih načrtih. Vsaka hidrocentrala zahteva posebej konstruirane in posebej izdelane turbinske naprave. Vsaka taka naprava je rezultat temeljitega študija. Izdelati je treba najprej idejni projekt celotne naprave, nato ponudbeni glavni projekt v sodelovanju z drugimi podjetji (za električne generatorje in hidromehansko opremo), šele potem se začne podrobno delo za konstrukcijo turbinske naprave. Konstrukcijski oddelek mora izdelati tehnično dokumentacijo, nešteto načrtov-, risb, računov itd.
Vse to delo je bilo potrebno tudi Moste. Brž ko so dobili nalogo, so se strokovnjaki, konstruktorji in tehniki v Litostroju z vso silo vrgli na
delo. In uspelo jim je skrajšati obsežno • pripravljalno delo na dve tretjini običajnega časa. V nekaj mesecih SÖ izdelali docela samostojno konstrukcijo z vsemi načrti in tehnično dokumentacijo. Tako je že ob koncu februarja šla turbina za Mcste v izdelavo.
Sedaj tekmujejo kolektivi posameznih obratov, da skrajšajo roke v izdelavi enako, kakor so jih skrajšali v konstrukcijskem oddelku. Delo hitro napreduje. Ne bo treba več dolgo čakati in centrala Moste bo začela obratovati navzlic informbirojski sabotaži. Celotna turbinska naprava bo domač izdelek. Pri tem se moramo zavedati, da gre tu za dve Francisovi spiralni turbini, ki bo vsaka imela 7600 konjskih moči. Samo ena turbina bo tehtala okrog 90 ton, celotna strojna naprava z vso opremo pa 300 ton, to je toliko, kolikor je mogoče naložiti na 30 desettonskih vagonov.
Tudi največje turbine že izdelujejo
Litostrojci pa so se lotili izdelave še mnogo večjih turbin. Tako bodo izdelali dve turbini Kaplanovega tipa za hidrocentralo Medvode, ki bo vsaka imela po 12.700 konjskih moči. Mnogo delov turbinske naprave za Medvode so že ulili. Uspešno so ulili tudi prve dele orjaške Kaplanove turbine za hidrocentralo Vuzenica, ki bo imela 22.600 konjskih moči. Se večja bo turbina za hidrocentralo Zvornik na Drini. Prvi modeli za to turbino so že v livarni. Razen tega pripravljajo načrte za štiri orjaške navpične Pelto-nove turbine po 50.000 konjskih moči v specialni konstrukciji na štiri vodne curke, kakor tudi za tri velikanske Francisove turbine po 32.000 konjskih moči.
V vseh navedenih primerih seveda ne gre samo za turbine, marveč tudi za konstrukcijo in izdelavo potrebnih regulacijskih in mazalnih naprav, naprav za varnost In kontrolo, potrebnih pripiralnih loput itd. Konstrukcijski oddelek, kjer dela v brigadah okrog 30 strokovnjakov, inženirjevi, tehnikov in risarjev, izkorišča, pri svojem odgovornem delu poleg lastnih izkušenj tudi najnovejše izkušnje inozemstva, tako da so vse Litostrojeve turbinske naprave najsodobneje konstruirane in izdelane.
Orjaške turbine, ki jih sedaj gradijo, pomenijo hkrati velikanski napreaek strokovnjakov in strokovnih delavcev izdelovalnih obratov. Ne samo konstrukcija, tudi izdelava turbin terja mnogo znanja in izkušenj. Cim večja je turbina, tem obsežnejše so priprave, zlasti za ulivanje velikih odlitkov, tem večje so zahteve glede brezhibne izdelave, tem bolj se komplicira tehnika ulivanja in obdelave.
Z zgraditvijo novih predilnic bomo prihranili stotine milijonov pri uvozu
V stari Jugoslaviji je bila proizvodna zmogljivost predilnic mnogo manjša kakor zmogljivost tkalnic. Se danes moramo uvažati dražjo prejo namesto surovega bombaža ali volne. Zato moramo čim prej zgraditi' nove velike predilnice, da bomo lahko doma izdelali vso potrebno prejo.
Lani ob koncu leta je v Zagrebu začela obratovati nova velika bombažna predilnica. Se letos pa bo dograjena in opremljena v Tetovem v Makedoniji predilnica za volno, in sicer v okviru velikega tekstilnega kombinata za predelavo volne, ki bo zaposloval 3000 delavcev in delavk. Tekstilni kombinat v Tetovem je poleg hidrocentrale Mavrovo največji gradbeni objekt v Makedoniji. Velikansko poslopje za predilnico volne, ki za-
vzema s skladišči prostor 11.000 kvadratnih metrov, je že postavljen. V kosovsko-metohijski oblasti pa bomo v kratkem začeli graditi še eno predilnico za bombaž z 20.000 vreteni. Tudi ta predilnica bo veliko tekstilno podjetje, ki bo zaposlovalo do 2000 delavcev.
V svojem govoru v Užicu je maršal Tito poudaril, da je naša država kupila v inozemstvu številne stroje za predilnice. Ko bomo imeli dovolj predilnic, ne bomo v inozemstvu več kupovali drage preje, marveč bomo uvažali le surov bombaž, kolikor ga ne bomo doma dovolj pridelali. Tako bomo prihranili stotine milijonov dinarjev pri uvozu. Ta denar bo ostal doma in bo služil povečanju življenjskega standarda delovnih ljudi.
Gradnja ceste Koper—Slovenija
Cesta Križišče—Rižana, katere zgraditev določa letošnji gospodarski plan jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja., bo važna prometna zveza med Koprom in Slovenijo. Stara cesta na tej' trasi bo razširjena, ovinki na njej bodo prerezani, vzpetine pa zmanjšane. Cesta bo široka 8 in pol metra. Sedem metrov ceste bodo asfaltirali.. na obeh straneh ceste pa bodo betonski pasovi. Graditev je poverjena koprskemu podjetju »Edilit«.
Lesce: 185 °/o
Tovarna verig v Lescah pri Bledu je poslala včeraj glavnemu cdboru sindikatov naslednjo brzojavko:
Danes tekmujemo za večjo storilnost dela v čast volitev v zvezno skupščino. PredvoJivno tekmovanje smo z uspehom zaključili. Delovno obveznost smo izpolnili s 185 odstotki. S tem smo izpolnili naš trimesečni plan.
Kolektiv tovarne okovja Bistrica-Limbuš se je lotil tudi proizvodnje emajliranih štedilnikov. Ko so izdelali prototip, so se delavci obvezali, da bodo do konca tega meseca izdelali nadaljnjih 50 komadov štedilnikov. To so tudi storili. Štedilniki so zelo masivni in soiidno izdelani. Pri poskusih se je pokazalo, da se na teh štedilnikih dobro peče in kuha, pri tem pa porabi zelo malo kuriva. Upravi podjetja, kakor tudi celotnemu kolektivu je vsekakor trc-ha čestitati k tako velikemu uspehu, posebno še zato, ker bodo z izdelavo štedilnikov prispevali tudi k dvigu življenjske ravni našega delovnega človeka.
Litostrojevi strokovnjaki in delavci se sproti uče in izpopolnjujejo, enako se morajo sproti učiti in izpopolnjevati tudi v velikih inozemskih tovarnah, kajti tehnika gradnje turbin se tako glede konstrukcije kakor glede izdelave še vedno razvija in izpopolnjuje. Delovni kolektiv Litostroja noče niti v enem niti v drugem oziru zaostajati za največjimi evropskimi tovarnami za turbine. Največja zasluga tega kolektiva pa je, da se nam danes ni treba več obračati na inozemstvo za dobavo turbin, ker jih lahko izdelamo sami doma.
Tudi v Dalmaciji
pridobivamo nafto iz oljnih škriljcev
Po uspelih poizkusih predelave oljnih škriljcev so naši inženirji in tehniki ob koncu leta 1948 v Subotincih pri Aleksincu v Srbiji zgradili po originalni zamisli prve velike naprave za pridobivanje nafte iz oljnih škriljcev, ki so jih medtem že povečali in jih bodo letos še v velikem obsegu razširili. Tudi v bližini Vranja že kopljejo oljne škriljce in iz njih pridobivajo nafto. Lani pa se je začelo pridobivanje in predelovanje oljnih škriljcev tudi v Dalmaciji, in sicer na podnožju Dinarskega pogorja v dolini reke Cetine severno od Splita, kjer so velika nahajališča oljnih škriljcev.
Ob svojem nedavnem obisku v Dalmaciji je maršal Tito na poti iz Sinja proti Hanu obiskal tudi delavce tega novega rudnika oljnih škriljcev »Ruda«; Rudniške naprave so maršalu razkazali direktor podjetja Ante Tadič ter inženirja Branko Tančik in Dragutin Skaberne.
Kakovost oljnega škriljca, ki ga kopljejo v podjetju »Ruda«, je prvovrstna, ker vsebuje ruda velik odstotek nafte. Zaloge škriljca pa so že po dosedanjih ugotovitvah tako velike, da bo mogoče rudnik izkoriščati desetletja, geološka raziskovanja pa se še nadaljujejo in bodo verjetno odkrili še nova nahajališča. V neposredni bližini rudnika imajo tudi že prve naprave in stroje za pridobivanje olja in škriljca. Vse te naprave: peči, kondenzatorje, odvodne cevi, zbiralne rezervoarje in ostalo, so izdelali v naših domačih tovarnah. Rudo kopljejo na dnevnem kopu zaenkrat še brez mehanizacije, vendar bodo v kratkem dobili pnevmatična kladiva. Letos bodo znatno razširili naprave za pridobivanje nafte. Ze v kratkem bodo dovršili montažo novih generatorskih naprav in začeli graditi več novih peči.
Štirje kolektivi so izpolnili četrtletni plan
Te dni so nadaljnji kolektivi izpolnili svojo obveznost, izvršiti četrtletni proizvodni plan do dneva volitev. Hidrocentrala Mariborski otok je izpolnila svoj četrtletni plan proizvodnje električne energije že 21. marca, dan prej pa je izpolnil svojo četrtletno proizvodno nalogo idrijski rudnik živega srebra. Med kolektivi lesne industrije pa sta že izvršila svojo letno proizvodno nalogo var»*«» ierač v Novem mestu in glasbil v Mengšu.
V Boru so dosegli doslej največjo dnevno proizvodnjo
Ze nekaj tednov tekmuje delovni kolektiv našega največjega rudnika bakrene rude v Boru, da doseže čim boljše uspehe v počastitev volitev v zvezno skupščino. Tekmovanje je jelo vse obrate rudnika. Dne 11. ca je rudnik presegel svojo dnevno plansko nalogo za 23“/«, dne 15. marca pa za skoraj 28*/». Ta dan so dosegli največjo dnevno proizvodnjo, odkar obstoja rudnik. Tudi kolektiv topilnice, ki prejšnji mesec ni Imel dovolj koncentrata rude, je 12. marca presegel svoj dnevni plan za 9'/«. 15. marca pa za 21V», tako da je tudi topilnica ta dan dosegla svojo največjo proizvodnjo.
Postavljen je drugi turbo-agregat v hidrocentrali Savici
Izpolnili so svojo predvolivno obveznost
Hudi Čebašek, vodja skupine monterjev, ki je postavila drugi agregat v hidrocentrali »Savica«
V strojnici hidrocentrale »Savica« so monterji iz mariborskega podjetja »Hidromontaža« že pred dnevi izpolnili' svojo veliko predvolivno obveznost. V izredno kratkem času So pod vodstvom Rudija Čebaška montirali še drugi turboagregat-generator, ki ga ženeta hkrati dve Peltonovi turbini. Razen tega so montirali tudi vso hidromehansko opremo in še nov 12 ton težak transformator.
Hidrocentrala Savica je začela lani
30.	decembra obratovati z enim generatorjem. Drugi agregat so začeli montirati 7. februarja, približno pet tednov po tem, ko je hidrocentrala »Savica« začela pošiljati električno energijo naši težki industriji. »Med montiranjem drugega agregata«, pripoveduje Rudi Čebašek, »je predstavljal najtežjo nalogo prevoz 20 ton težkega generatorja iz železniške postaje v Bohinjski Bistrici po cesti okoli jezera do strojnice ob Savici.
Veliki generator so pripeljali h Savici na posebnem vozilu 17. februarja med najhujšim snežnim mete-
žem in nalivom. Ko «o monterji J» postaji v Bohinjski Bistrici nalagali generator, je zapadlo 35 cm novega snega. Težko vozilo z generatorjem je pozno ponoči še vedno tičalo sredi zasnežene poti, ki so jo šele proti polnoči očistili z buldožerjem. Toda kljub tolikšnim zaprekam so naši požrtvovalni monterji že naslednji dan postavili v strojnico ta drugi generator, ki bo omogočil, da bo hidrocentrala »Savica« kmalu obratoval* e vso svojo zmogljivostjo.
Monterji podjetja Hidromontaža Čebašek Rudi, varilec Gerhard Spudič, monterji Drago Mlinarič, Jože Kager, Stefan Smej, Peter Krušeč in Mirko Skrinar so izpolnili svojo obveznost. V skalah nad novo hidrocentralo -ob pregradi in v rovih pa »Gradi-sovci« še vedno bijejo bitko, da bodo člmprej končali tudi vsa gradbena dela. Ometati bodo morali še približno 10.000 m2 rovov, montirati zapornice, grablje in peskolov. Tudi od teh del in od pravočasne dograditve pregrade, zavisi v veliki meri, da bo hidrocentrala »Savica« skoraj začela obratovati z vso instalirano močjo 3600 kilovatov, kar pomeni, da bo naša težka industrija odslej lahko prejemala vsako leto novih 16 milijonov kilovatnih ur električne energije.
Tudi drugi agregat za hidrocentralo na Savici so izdelali izključno domači delavnj kolektivi. Dvojčka Peltonovih turbin in hidromehansko opremo so izdelali v »Litostroju«, generator, ki ima moč 2200 kilovoltamperov pa v tovarni »Rade Končar«. Nova zmaga monterjev ob Savici bo le še bolj vzpodbudila ves delovni kolektiv graditeljev hidrocentrale, da bo z vsemi silami končal bitko za dovršitev vseh objektov, kar bo omogočilo, da bo hidrocentrala Savica že v maju začela obratovati tudi z drugim agregatom. Požrtvovalni delovni kolektiv ob Savici pa bo v nedeljo tudi «3 prostovoljnim delom v počastitev volitev glasoval za izpolnitev prvega Titovega petletnega plana, za našo lepšo bodočnost, za gospodarsko in politično neodvisnost vseh naših narodov.
Drugi agregat v strojnici ssviške hidrocentrale
Število zaposlenih
delavcev in delavk v industriji, rudarstvu,gozdarstvu in gradnji
9o9
4 SLOVENSKI POROČEVADEC '/stew 73 5» «s. s«*««J4a!
----*--------- ,	... ■■■-,-»■ ■,	)■■ r    .. i *     i i|i—i. i n —i
35.000 na podeželju obnovljenih
POSlOpii je eden naših največjih uspehov °	v preteklih letih
Ob velikem zanosu in poletu, ki spremlja našo socialistično graditev, vidimo pogosto pred seboj Je tiste orjake, ki so za našo rast v socializem najznačilnejši in najvažnejši. Pozabljamo pa često na uspehe, ki smo jih v minulih letih dosegli, a nam niso tako na očeh, ker so prostorno raztreseni. Pomislimo samo na obnovo našega v vojni porušenega in požganega ‘ narna sredstva
iir",
-ivv.-aHfc.. ■ >
smo ga v obnovitvenih zadrugah in s prostovoljnim delom zmagovali, kakor nismo niti sami pričakovali.
V prvih treh letih, ko so med tem stekle že vse naše železnice in začele obratovati vse naše tovarne, smo obnovili nad 30.000 stanovanjskih in gospodarskih poslopij ali blizu 64 o/o. Država je k temu prispevala velika dein material delovno
Pogled na obnovljeno Rašico, prvo na Slovenskem požgano vas
podeželja. Kdor je takoj po osvoboditvi prehodil Belo Krajino, Dolenjsko, Slovensko Primorje, Notranjsko, Gorenjsko, Krško polje, Kozjansko, Maribor, frontno področje okoli Ljutomera, ta pač ni hodil veselega In lahkega srca naokrog. Čeprav je povsod videl velik delovni polet, občudovanja vredno premagovanje težav, se skoro ni mogel otresti moreče misli, da bodo minila desetletja, preden bo vse kar je ležalo v razvalinah, obnovljeno.
Ce pa danes ponovi isto pot, marsikje ne bo mogel ugotoviti, ali je bila vas porušena ali požgana. Ni minilo niti pet let še, odkar si je naše delovno ljudstvo zavihalo rokave in začelo povsod graditi in obnavljati, in že smo pred zaključkom obnove podeželja. To je ogromen uspeh, ki marsikateremu tujemu opazovalcu ni razumljiv, nam pa, ki smo vse to doživljali in ki smo, kolikor je bilo mogoče, povsod sodelovali in pomagali, pa se pogosto ne zdi kaj izrednega.
In vendar je stvar izredna. Samo pomislite: ko so Nemci položili orožje in ko smo začeli obnovo, smo imeli v Sloveniji porušenih ali požganih 48.138 stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Noben okraj ni bil izvzet, najbolj pa so bili prizadeti prav tisti predeli, ki smo jih že našteli. Na sto-tisoče ljudi in živali ni imelo strehe nadl glavo, a vrhu tega so bile v ruševinah še železnice, ceste, mostovi, številne tovarne itd. Kakor plaz nas je zasulo delo a pod vodstvom Fronte
Delavski naraščaj rešen izkoriščanja in propadanja
ljudstvo pa je s prostovoljnim delom ta sredstva spreminjalo v večkratno vrednost. Tako so bila poslopja, ki smo jih zgradili prvo leto, devetkrat več vredna, kakor se je zanje štelo denarja.
Leta 1948. in lani se je potem obnova podeželja nadaljevala. Zopet je država prispevala milijonske kredite. Leta 1948. je bilo odobrenih kreditov za 200 milijonov lani pa za okoli 170 milijonov din. V obeh letih je zraslo novih 5000 stanovanjskih in gospo-
darskih poslopij, tako da se je obnova že približala h koncu. Letos bomo obnovili še 1073 poslopij, dočim ostala ne bodo obnovljena, ker njihova obnova gospodarsko ni več utemeljena ali pa ker hiše in vasi niso več naseljene. Nekaj je vmes tudi takih poslopij, ki jih lahko njihovi gospodarji z manjšimi popravili sami obnovijo. Leta 1948. je bilo prostovoljno delo, opravljeno v zvezi z obnovo podeželja, vredno 161 milijonov din, lani pa 66 milijonov din. *
Tako lahko danes že rečemo, da je ohnova v mariborski oblasti končana, da je treba v ljubljanski oblasti obnoviti le še manjše število poslopij na belokranjskokočevskem področju in na Kozjanskem, nekaj več pa edino v goriški oblasti, kjer se je obnova tudi najkasneje začela. Dejstvo, da imamo neobnovljenih samo 2.3»/o požganih in porušenih poslopij, ki so našemu ljudstvu še potrebna, to je velika zmaga naše vere v novo življenje, v naše sile in naše vodštvo. Premagali smo velike težave in iznajdljivo reševali tudi najtežja vprašanja. Tako je bilo na primer zelo pereče vprašanje, kje najti dovolj strešne opeke, ki jo je povsod primanjkovalo in je naše opekarne niso mogle dovolj napeči. Z velikopotezno rešitvijo smo premagali tudi to oviro. Organizirali smo izkoriščanje lokalnih virov in na primer lani pripravili 6000 ton apna. Poslali smo ga v Srbijo, odkoder so nam zanj vrnili okoli 6 milijonov strešne opeke.
Taka je bilanca obnove našega podeželja v minulih letih. Kdor jo presoja, ne sme nikdar pozabiti, da smo jo dosegli pod vodstvom naše Partije in Fronte, ki sta znali zanjo mobilizirati najširše vrste delovnega ljudstva.
Tudi ustava nekdanje Jugoslavije je govorila o svobodnem in brezplačnem šolanju, a zaradi težkih življenjskih razmer in premajhnega števila šol nad 48 «/0 otrok sploh ni obiskovalo osnovne šole. V srednjih, strokovnih, zlasti pa na visokih šolah je bilo zelo mažo delavske In kmečke mladine. Na beograjski univerzi je bilo v predvojnih letih okoli 20 °/o študentov iz kmečkih in samo 3 % študentov iz delavskih družin.
V naši državi imamo danes mnogo šol, kakršnih pred vojno sploh ni bilo, ali pa jih je bilo zelo malo. Delavski tehnikumi, industrijske šole, šole za učence v gospodarstvu, šole za splošno vzgojo delavcev, vse te ustanove so bile nekdaj neznane.
Statistika desetletja 1938-1949 ima o šolah In šolskem obisku naslednje podatke: leta 1938. vseh vrst šol 9532, po desetih letih pa 14.128; nčencev, dijakov in slušateljev prej 1,708.300, po desetih letih pa 2,139.239. Od leta 1948. se je seveda število šol ter učencev in dijakov precej zvišalo.
_ .	, , .	,	. Nekdaj so bile višje šole revnim
Vajence so nekdaj mojstri in drugi študentom zaprte zaradi vjsokih šol-gospodarji na vso moč izkoriščali med skjh izdatkov in tudi zato> ker drža_ 12 m 14 urnim delom. Posledica tega j_______	_____________/,_____ tt-
Šole so dostopne
vsem slojem
izkoriščanja je bila velika umrljivost delavskega naraščaja. Od sto mladih ljudi, starih od 14 do 20 let, jih je po statistiki iz leta 1932. umrlo za jetiko: od delavske mladine — od vajencev
va ni podpirala nadarjene mladine. V zadnjem predvojnem šolskem letu je bilo na zagrebški univerzi samo 50 štipendistov, zdaj pa ima na isti univerzi štipendijo blizu 60 o/o slušateljev.. Letos prjema v vsej državi štipendijo
m mladih delavcev, 69, od kmečke | okoli 120,ooo študentov. V stari Jugo-mladme 9 od meščanske mladine 7, ■ slaviji Me univerze samo v Beo-od bogataške 3 Te številke, prevedene d Zagrebu in Ljubljani, zdaj pa v jezik socialne politike, pomenijo: imamo univerze tu(J. v Sarajevu in slaba nezadostna .hrana, nezdrave de- skoplju ln števi]o fakultet se je zvi-lavmce m stanovanja, naporno m sla- .alo r,.d 21 ng 44
Nekdaj mnoge narodne manjšine niso imele šol v svojem jeziku, zdaj pa je šolstvo vseh narodnih manjšin visoko razvito in je samo v manjšinskih osnovnih šolah nad 200.000 učencev več, kakor jih je bilo v zadnjem predvojnem letu.
Zaščita matere in otroka v socialistični Jugoslaviji
Od 1. 1930 do 1934 je pred 10. letom starosti pomrlo od sto otrok 24.9 %>. To pomeni, da je umrl pred svojim 10. letom vsak četrti otrok. Predvojna Jugoslavija je bila v pogledu otroške umrljivosti med najslabšimi državami na svetu Se slabše kakor v Jugoslaviji
bo plačano delo.
V socialistični Jugoslaviji so učenci v gospodarstvu deležni socialnega zavarovanja in tudi letnih dopustov. Izkoriščanja ni več. zato pa so dani vsi pogoji dobre strokovne in splošne izobrazbe. Namesto 380 večernih vajeniških šol. ki jih je nekdaj obiskovalo le okoli 43.000 vajencev, je imelo v zadnjem šolskem letu 557 rednih šol za učence v gospodarstvu nad 120 tisoč učencev ln v 480 industrijskih šolah z internati inr=mo zdaj nad 46.400 učencev v gospodarstvu. Na dopustu je bilo lani nad 17.000 učencev na stroške države, sindikatov in podjetij, za polkvalificinane in kvalifi-rane delavce pa se je usposobilo nad
24.GOO mladincev.
je bilo v tem pogledu v 12 drugih državah, a od teh držav je bila samo Romunija v Evropi, medtem ko so bile ostale vrstnice Jugoslavije v pogledu umrljivosti otrok kolonialne in polko-lonlalne dežele.
Tudi stalno zaposlene matere niso imele zase in za svojega otroka nobene zaščite. To zaščito jim je dala šele nova Jugoslavija z dopusti ob porodu, z denarnimi dokladami za prehrano in opremo otroka, z živilskimi dokladami in s raznimi olajšavami za doječe matere ter na druge načine. Danes je v naši državi 162 otroških domov in nad 320 otroških vrtcev in drugih zavetišč. Za otroške jasli in zavetišča je letos določila zvezna vlada 260, za otroške domove in okrevališča pa še posebej 400 milijonov dinarjev.
V enem mesecu nad 2000 novih delovnih brigad v LR Hrvatski
Tekmovanje sindikalnih organizacij v LR Hrvatski, ki se je začelo že z mesecem januarjem, je doseglo velike uspehe, kajti že po enem mescu je bilo na Hrvatskem 8044 delovnih brigad. Meseca februarja so se te brigade še bolj organizirale, ustanovljenih pa je bilo v enem mesecu še 2000 novih brigad. Največ brigad in bri-gadnikov je iz oblasti Karlovca in Zagreba. V vsej Hrvatski se je število brigadnikov zvišalo za 30 o/o. V reški oblasti je bilo 1. februarja 2627, 1-marca pa že 3067 delovnih brigad, ki so vse presegle dnevne norme povprečno za 20 do 30 “/o. V zagrebški oblasti so sindikalne organizacije doslej prevzele patronate nad 30 kmečkimi obdelovalnimi zadrugami.
Uspeh petrovaradinske tovarne poljedelskih strojev
Kombinat poljedelskih strojev »Po-beda« v Petrovaradinu je včeraj proslavil dve zmagi: delovni kolektiv je izpolnil svoj četrtletni plan 8 dni pred rokom in 3 dni pred prevzetimi obveznostmi, po izvirnem osnutku pa so izdelali v tovarni prvi stroj za rezanje slame.
Nekaj stanh in novih zgodb
o elektrifikaciji
Djl.li.na daljnovodov in nizkonapetostnega omrežja ter število transformatorskih postaj so najvažnejši p.t—v.-.c tega, Kaiio da-leč je neka dežela elektrificirana. Ce označimo stanje teh elementov v Sloveniji v maju 1945 (ob osvoboditvi) z indeksom 100, tedaj je znašal ta indeks ob koncu leta 1949: pri daljnovodih 144, pri nizkonapetostnem (krajevnem omrežju 138 in pri transformatorskih postajah 129. Proizvodnja električne energije pa je v primeru z letam 1939 (indeks 100) narasla v letu 1947 na 149.2 v letu 1948 na 248 in v letu 1949 na 250.
Ti indeksi nam seveda še ne povedo dovolj, zato je .treba primerjati vsaj nekaj podatkov iz predvojnih let s podatki po vojni.
Vzemimo daljnovode. Bivše Kranjske deželne elektrarne in Fala kot najmočnejša činitelja elektrifikacije v Sloveniji sta zgradila v dveh štiriletnih razdobjih 1931 do 1934 oziroma 1935 do 1938 453 oziroma 390 km daljnovodov. Naša ljudska oblast pa je v razdobju od maja 1945 do oktobra 1948. t. j. v treh letih in pol od katerih odpade dobra polovica na čas velikanskih naporov za obnovo naše porušene domovine, zgradila 680 km daljnovodov ali 150 odstotkov tega, kar je bilo v tem oziru storjenega v času največje gospodarske konjunkture pred vojno. Pri tem je treba poudariti, da
odpade od tega 63 °/o prav na podeželje.
Pri nizkonapetostnem omrežju primerjamo lahko samo podatke za gradnje Kranjskih deželnih elektraren. V razdobju 1931 do 1934 in 1935 do 1938 je zgradilo to podjetje 626 oziroma
452.7	km tega omrežja. Res je da ti podatki ne zajemajo skrajnega vzhodnega dela Slovenije, vendar se je v teh predelih ta čas naredilo malo, ali skoraj nič. Zato ni nobeno pretiravanje, če trdimo, da predstavlja 1015.2 kilometrov nizkonapetostnega omrežja, ki smo ga zgradili v času od maja 1945 do oktobra 1948, dobrih 200 odstotkov v primeri s tem, kar je bilo zgrajenega pred vojno. Ele&trična luč je zasvetila v hišah dotlej zanemarjenih krajev kakor so Haloze in podobni predeli, ki bi v pogojih kapitalizma morali čakati nanjo oač še desetletje ali celo dve
Več kot vse drugo pa nam pove število elektrificiranih naselij Na žalost se opremo lahko tudi pri tem samo na podatke Kranjskih deželnih elektraren in še to le za razdobje 1930 do 1934. V teh petih letih so elektrificirale Kranjske deželne elektrarne 160 naselij, kar da povprečno 32 naselij na leto. In kako je s tem pod pogoji naše ljudske oblasti? V času od maja 1945 do oktobra 1948 smo elektrifici-
rali 487 naselij, kar da povprečno 149 naselij na leto ali 465 odstotkov zgoraj omenjenega predvojnega povprečja.
Sedaj pa še besedico o stroških gradenj in o cenah toka.
»Spominski Zbornik Slovenije« (založba »Jubilej«, Ljubljana 1939) piše o tem na strani 443: »Ker je cena toka za luč nizka (kako je bilo s to nizko ceno, bomo videli pozneje
—	op. pisca), poraba toka za luč na deželi pa zelo neznatna — povprečno na žarnico letno le 10 kilovatnih ur
—	zahteva banovina, da plačajo kraji na račun Investicij pri izvedbi elektrifikacije enkratni prispevek, ki naj bi omogočili, da ostanejo investicije elektraren aktivne. — Tako je »ščitila« kapitalistična Jugoslavija delovnega človeka. Res je, da je tudi prvi dve leti po osvoboditvi, ko je bilo ogromno najnujnejšega dela in se naša ljudska oblast še ni mogla zavzeti za vse zadeve, ljudstvo prispevalo h gradbenim stroškom daljnovodov in krajevnega omrežja. Toda že od leta 1947 dalje je prevzela ljudska oblast stroške teh gradenj v svoj proračun in omogočilo tako elektrifikacijo tudi najrevnejših krajev.
Glede cene toka pred vojno ni bilo enotne politike. Za področje bivše predvojne mariborske oblasti pravi isti Zbornik (na str. 434): Ker so bili stroški krajev za amortizacijo investicij in upravo zelo veliki, poraba električnega toka m deželi pa majhna, je
Delovne zmage podjetij Slovenskega Primorja in protesti proti SSF
Med podjetji v Slovenskem Primaju ki so obljubila, da bodo svoje plane izpolnila do dneva volitev, so to obljubo izpolnili že pred rokom rudnik živega srebra v Idriji, rudnik Timav, tovarna pohištva v Gorici, tovarna likerjev v Ajdovščini, okrajno mizarstvo v Solkanu, okrajno mizarsko podjetje v Idriji ter delovni kolektiv tovarne cementnih izdelkov v Kanalu. Vsa lesno industrijska podjetja pa vodijo odločno borbo za izpolnitev svojih kvartal-nih planov do roka.
Sindikalne podružnice vseh teh in tudi drugih podjetij so imele včeraj in že prej protestna zborovanja zaradi in-formbirojskega udejstvovanja voditeljev Svetovne sindikalne federacije. Z zborovanj pošiljajo predsedniku centralnega odbora Zveze sindikatov Ju* goslavije Dju.ru Salaju pozdrave, v katerih mu izražajo zaupanje ter obljubljajo, da se bodo v odgovor na vsa obrekovanja in krivice še bolj zavzeli za zmago socializma v naši državi.
Nova obdelovalna zadruga na čast volitev
V	znamenju tekmovanja v čast volitev so v četrtek v Igi vasi v Loški dolini ustanovili novo kmečko obdelovalno zadrugo. Vanjo je stopilo 19 gospodarjev z 59 člani. Vložili so 186 ha zemlje. Izvolili so upravni odbor in za predsednika postavili tov. Janeza Škrbca iz Podgore, ki se je dobro izkazal še na ekonomiji. »Ohišnice morajo biti majhne,« so dejali, »ker se sicer ne bomo mogli tako posvetiti delu v zadrugi.« Določili so njih velikost na 20 arov. Nova zadruga se imenuje po padlem partizanskem borcu »Slavko Smeli«, ki je med prvimi odšel v partizane in padel za svobodo.
Gorjani
bodo dobili elektriko
Stalno so nam fašistične oblasti obljubljale, da napeljejo električno razsvetljavo na Predmejo, Dol—Otlico in Kovk. Toda, elektrifikacija naših vasi je ostala samo pri obljubi.
O veliki potrebi električne energije smo razpravljali že med narodnoosvobodilno borbo ter se pogovarjali, kar ko bi prišli do luči. Stopili smo do podjetja za razdeljevanje električne energije, poudarili potrebo in tud; že dali svoje predloge ter obljubili, da bomo vse delo, ki ga lahko opravijo nestrokovnjaki, opravili sami prostovoljno in brezplačno. Ce potuješ danes iz Predmeje proti Kovku, vidiš, da že povsod kopljejo jame in pripravljajo vse potrebno. Preteklo nedeljo je bilo pri delu kakih 60 moških, med njimi večje število takih, ki imajo že preko 60 let. Za zgled pa jim je tov. Ivan Vidic, ki pri 73 letih starosti dela zelo pridno in vestno.
V	počastitev volitev bo večina del
opravljenih.	F. H.
Zadnje volivne zborovanje v Bosni in Hercegovini
Včeraj je bilo v Sarajevu veliko zborovanje študentov in profesorjev sarajevske univerze, ki je bilo zadnje votivno zborovanje v Bosni in Hercegovini. Na zborovanju je govoril predsednik planske komisije LR Bosne in Hercegovine Brkič, ki je poudarjal na-ioge, ki jih imajo predavatelji in slušatelji univerz v naši socialistični domovini. Zborovalci so poslali svoj pozdrav CK KPJ in maršalu Titu.
Kolektiv Slovenija-avto-promet-Maribor Je izpolnil obveznosti predvolivnega tekmovanja
V	veliko predvolivno tekmovanje vseh kolektivov v naši državi, ki traja že od meseca januarja, se je vključil tudi delovni kolektiv SAP Maribor. Kakor povsod v naši industriji, tako je bilo tudi v prometu treba v tem času premagati več ovir in težav ter vzdrževati in popravljati avtobusna vozila, da so bila sposobna vzdrževati promet na progah mariborske oblasti. Prizadevanja požrtvovalnih članov delovnega kolektiva so bila dne 20. marca poplačana, ko je bil dosežen plan za I. tromesečje 1. 1950. Dne 23. marca je bil dosežen mesečni plan v avtobusnem prometu. S tem so člani delovnega kolektiva dokazali, da bodo šli v nedeljo na volitve s ponosom in tudi v nedeljo izpolnili častno svojo državljansko dolžnost. — M. V.
Leta 1939: Rudarji rudnika v Hrastniku v gladovni stavki
DELAVCI NA DOPUSTU
Ifti
Nad dva milijona delavcev in nameščencev pojde letos na plačan letni dopust in mnogi ga bodo preživeli popolnoma brezplačno v delavskih počitniških domovih. Dopustnikov iz delavskih vrst je vsako leto več, odkar je zvezna vlada 14. julija 1946 uvedla plačan letni dopust za vse delavce in uslužbence. Lani jih je bilo že blizu dva milijona in nad 120 tisoč jih je bilo na stroške sindikatov in države v delavskih počitniških domovih, ki jih je sedaj že 93 v najlepših krajih države.
Plačani letni dopusti so bili leta 1946 prvič uvedeni v zgodovini Jugoslavije in njenega delavstva, ki pa pozna od nekdaj tudi drugačne dopuste.
Po konjunkturi so kapitalisti nekdaj zapirali svoje obrate za dneve, tedne in mesece in te redukcije dela in zaslužka so tudi delavske zbornice v
svojem uradnem jeziku imenovale — začasne dopuste.
V Sloveniji so bili takih dopustov stradanja predvsem deležni rudarji. Začelo se je že deset let pred drugo svetovno vojno. V začetku je bilo po eno »praznovanje« na teden, polagoma pa se je ves letni zaslužek tako skrčil, da je. razdeljen na vse dni v letu, ki jih človek brez hrane ne more preživeti, zadoščal samo za kos kruha na dan. Steklarska industrija v Sloveniji je že v letih 1930 do 1932 vrgla na cesto tisoče delavcev, delavska zbornica. ki je odstotek brezposelnosti v Sloveniji ne samo zaokroževala, temveč tudi močno potiskala navzdol, pa je v vsakem svojem poročilu navajala toliko in toliko steklarjev na — začasnem dopustu.
Tako je bilo z delavskim dopusti nekdaj. Ali ne vidite tudi v tem velike razlike med staro in novo jugoslovansko državo?
V novi Jugoslaviji bedijo deiavci in kmečki zadružniki na odam v pianinsue
in obmorske kraje
59 novih jurišnih mladinskih brigad
Tekmovanje pred volitvami je razvnelo borbo mladinskih proizvodnih brigad za pridobitev častnega naslova jurišne brigade. CK LMS je tretjič razglasil za jurišne 12 mladinskih brigad, od katerih jih je pet v tovarni metalnih konstrukcij v Mariboru, po ena pa pri gozdnem gospodarstvu na Bledu, v tobačni tovarni, v železniški kurilnici in lokomotivski delavnici v Ljubljani, v jeseniški železarni, v Trbovljah in v Zagorju.
Drugič si je priborilo častni naslov 21 mladinskih brigad, od katerih jih je 8 iz tovarne avtomobilov v Mariboru, po 3 iz tobačne tovarne in jeseniške železarne. 2 iz »Indusa« ter po ena iz Trbovelj, tovarne metalnih konstrukcij,, »Eelektrokovine«, iz železniških delavnic v Mariboru in od gozdnega gospodarstva na Bledu.
Zgledu teh ponovno odlikovanih mladinskih brigad je sledilo 59 brigad, ki so bile prvič razglašene za jurišne. Komisija je po pregledu rezultatov in pogojev dela priznala prehodno zastavico trikrat jurišni brigadi Ferda Korošca pri gozdnem gospodarstvu na Bledu kot najboljši mladinski brigadi v Sloveniji.
V Beogradu bo letos na razpolago 7500 družinskih stanovanj
Najvažnejša naloga gospodarskega plana mestnega ljudskega odbora Beograda je graditev stanovanjskih hiš. Od letošnjih investicij 2 milijard in 52 milijonov dinarjev pride na graditev hiš 1 milijarda in 473 milijonov, na opremo hiš in stanovanj pa 537 milijonov dinarjev. Letos bo na razpolago v Beogradu 7500 družinskih stanovanj, pri
čemer pa niso všteta stanovanja v hišah, ki jih zida Jugoslovanska armadi ter stanovanja za kmečke delavce na Pančevskem ritu.
Veliko ljudsko zborovanje pri Sv. Miklavžu	<
pri Ljutomeru
Dne 22. marca popoldne so se zb. velike množice ljudstva pri Sv. Miklavžu pri Ljutomeru. Prišli so ijudie iz štirih vinogradniških zadrug (Vinski vrhovi, Kerenčič, Sv. Miklavž in Krčevina), iz vseh okoliških vasi in sosednih krajevnih ljudskih odborov.
Pustili so delo v vinogradih, nihče ni hote! zamuditi te ljudske manifestacije. Prišli so z domačo godbo, ki je uvodno zaigrala narodno himno. Govrr-niki so govorili o pridobitvah, ki so jih viničarji dobili v novi Jugoslaviji. Tov. Peter Strucelj, predsednik vinogradniške obdelovalne zadruge Vinski vrhovi, kandidat za Zvezni svet. za ljutomerski in radgonski okraj je podr; b-no obrazložil življenje viničarjev v bivši Jugoslaviji in danes, ko se je naš ničar vključi! kot enakovreden čirn človeške družbe v novo plansko gospodarstvo.
Po zborovanju je mladina vinogradniške zadruge Vinski vrhovi nastopila s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«.
Zveza borcev je imela ob priliki tega zborovanja svojo konferenco.
Ob*pol 6 zvečer je prispe! sekretar Prezidija Ljudske skupščine LRS tov. France Lubej, kandidat za Dom narodov ter govoril o problemih v naši državni politiki.
Po končanih govorih se je ljudsko zborovanje razvilo v veselo ljudsko rajanje.	ap.
razumljivo (za kapitaliste razumljivo — op. pisca), da je bila cena za stranke zelo visoka, n. pr. v Ormožu brez državne trošarine za luč 8 din, za pogon 4 din za eno kilovatno uro. Zaradi visokih cen je elektrifikacija podeželja le počasi napredovala. Kranjske deželne elektrane so od leta 1923 dalje zaravunavale za eno kilovatno uro: za luč 3.25 din, za obrtne in pogonske namene 1 do 2 din, za industrijske namene pa pod 1 din. Nič čudnega, če so elektrarne na vse mogoče načine propagirale večjo porabo toka, kajti dohodki prebivalstva so bili na splošno sramotno nizki in spričo teh dohodkov se je delovni človek dvakrat premislil, preden je, razen v nujni potrebi, uporabljal tok bodisi za luč, bodisi v kak drug namen, — Tudi to se je danes temeljito spremenilo. Zakaj in kako, je pač- vsakomur jasno.
Elektrifikacija Slovenije se nadaljuje. Pod n tki od oktobra 1948 do danes niso toliko zbrani, da bi jih bili mogli koristno uporabiti Samo zaradi tega smo se v naših primerjavah morali omejiti na čas do oktobra 1948. Kakor čutimo pomanjkanje obleke, obutve in podobno, tako smo z doslej izvedeno čudovito naglo elektrifikacijo podeželja še posebno z izgradnjo velike industrije, prišli do tega, da nam je začelo primanjkovati tudi električne energije. Zato se elektrifikacija podeželja trenutno ne razvija s tempom iz razdobja 1945 do 1948. Vendar je to te prehodnega značaja. Danes že gra»
dimo nove velike elektrarne, kakor Mariborski otok, Vuzenica, Savica, Moste, Medvode in Šoštanj. Nekatere od teh bodo začele obratovati že letos, nekatere pa proti koncu prihodnjega leta. Tako je tik pred nami čas, ko bomo dvignili povprečno proizvodnjo električne energije na prebivalca v Sloveniji na 740 kilovatnih ur
na leto in presegli tako naprednejše ter tehnično razvitejše države, kakor so Avstrija (415 kilovatnih ur na o?e-bo in leto), Francija (452), Anglija (552) in Italija (345). S tem bo dana osnova za to, da bomo lahko v najkrajšem času preskrbeli z električnim tokom slehernega prebivalca v Sloveniji
vtk
Zadnji drug
za, mä sc» U9S0 7 safBV, fs/SEOVENSKl POROČEVALEC Ste.®
SOVRAŽNIKI LJUDSKEGA NAPREDKA in sluge imperialističnih grabežljivcev in [vseh inozemskih vojnih hujskačev pa naj glasujejo v črno! Oni s tem ne bodo mogli spremeniti smeri našega razvoja!
Tretja najveeja tovarna
Nova velita tovarna lesenih montažnih biš v ZavMovicih v Basni, ki je nedavno začela obratovati v vseh oddelkih, je edina tovarna te vrste na Balkanu in po svoji velikosti tretja v Evropi. Na površini 15.000 kv. m so v dveh letih zgradili pet velikanskih tovarniških poslopij. Glavna tovarniška dvorana za mizarsko delavnico, za iz-
Graditev ceste Trbovlje—Zagorje
Ker je delo na cesti Trbovlje—Zagorje v zadnjem času nekoliko zaostaje, so se minulo nedeljo zbrali pro-fovoljci iz Trbovelj in Zagorja ter odšli skupno na delo v Slačnik. Nočejo, da bi jih njihova obveznost, ki jo jo dali tov. Mihi Marinku ostala neizpolnjena, Napravili so 774 prostorjih ur, na delu pa jih je bilo 144. Narejenega je bilo 113 m ceste, Frontovci Trbovelj in Zagorja hoče-■e cesto dovršiti v najkrajšem času. J
montažnih hiš v Evropi
delovanje parketov in barvanje je dolga 320 m. Najvažnejši oddelek tovarne pa je tisti, ki izdeluje heraklitne plošče, kajti vse notranje in zunanje stene teh montažnih hiš so sestavljene iz takih plošč. V posebnem oddelku izdelujejo okna in vrata. 2e pri sedanjem obsegu obratovanja, bo nova tovarna lahko izdelala po štiri montažne hiše na dan. Vsaka od teh hiš bo imela sobo, predsobo, kuhinjo, kopalnico, shrambe in druge prostore. Ko se bodo delavci usposobili za posamezna dela,| bodo začeli v tovarni delati v treh izmenah in bodo izdelali po 12 hiš na dan. Samo letos in v prihodnjem letu bodo v novi tovarni izdelali eno pe tino stanovanjskega prostora, določenega po petletnem planu.
Začetek obratovanja nove velike tovarne se je nekoliko zavlekel zaradi težav, ki, so jih povzročili češkoslova-
ški inJEormbirojci. Stroje bi morali montirati češki monterji in prinesti s seboj montažne načrte. Seveda niso prišli, češkoslovaško podjetje pa je trikrat poslalo napačne montažne načrte, da bi tako oviralo zgraditev tovarne. Navzlic tem oviram so naši domači monterji in strokovnjaki uspešno izvršili vsa potrebna montažna dela.
Toizvodnja
n a/te
62.600 ton 20.600 t07|
1.000ton
1 Qt+9
Obseg industrijske proizvodnje
Je bil lani
trikrat	VQčjt
HOL'KOt peed. vojno
16?
,oo i
25?
m
I
193 9
19^?
1948
1949
Za zgled naj si vzamejo svoje poštene sosede
Tudi v Ihanu imamo kmete, ki se zavedajo svojih dolžnosti do skupnosti. Reči pa je treba, da so to predvsem mali kmetje.
Martin Podlipnik redi na svojem majhnem posestvu samo eno kravo. Od te je oddal lani 1318 litrov mleka. Ivana Gregorin, ki je že zelo v letih, pa opravlja kljub temu vsa dela sama, je oddala od svoje edine krave 1048 litrov mleka. Pohvaliti je treba tudi Jakoba Majdiča, ki zelo redno izpolnjuje vse obvezne oddaje. Obvezno oddajo mleka je lani presegel, razen tega pa je dal 1000kg krompirja več, kakor bi ga moral oddati.
Ti svetli primeri zahtevajo, da ožigosamo Alojza Dimca, Ludvika Fle-rina, Alojza Trtnika in še nekatere velike kmete, ki še do danes niso izpolnili obveznih oddaj za leto 1949. Sedaj, ko je tudi pri nas izterjava zaostankov, se ti veliki kmetje na vse načine izgovarjajo, da nimajo tega in onega. Vendar je to stara navada vseh špekulantov, ki jih bo treba prijeti v prihodnje bolj trdno kakor doslej.	,	M. L.
‘I
Nova radijska oddajna postaja
Jutri bodo v Bftolju slovesno odprli srednjevalovno oddajno radijsko postajo. Poleg skopske je to druga radijska postaja v LR Makedoniji. Postajo so montirali tehniki skopskega radia iz starih delov prejšnjih radijskih postaj. Postaja bo imela svoje uredništvo poročil iz bitoljske oblasti. Bitolj bo oddajal na valovni dolžini 212,4 m.
»Nov« človek s staro miselnostjo
Posestnik Anton Adamič, po domače Krajčefc iz Vidma št 9. ni samo dober kmet, ampak tudi dober gostilničar, saj vodi znano privatno gostilno v Vidmu. Razen tega je redno plačan nameščenec krajevnega ljudskega odbora	V idem-Dobrepol je, oziroma
namestnik predsednika, kakor si sam pravi. Da je njegova strokovna usposobljenost na višku, dokazuje njegova izredna skrb za uspešno delo gostilne, Vino, ki so ga drugi prodajali po 90 do 95 dinarjev, je prodajal v svoji gostilni po 100 dinarjev, žganje pa za 5 dinarjev dražje, kakor v drugih gostilnah.
V zadnjem času si je nabavil s področja novomeškega okraja brez dovoljenja in ne da bi prijavil krajevnim organom oblasti 111 litrov žganja in 831 litrov vina. »Smola« je hotela, da so mu organi Narodne milice zaplenili to pijačo.
Potrebno bi bilo da pregleda krajevni ljudski odbor Dobrepolje malo bolj kritično delo svojih nameščencev in da presodi, kakšne koristi ima lahko skupnost od človeka, ki ima 11.53 ha zemlje (po lastni prijavi na krajevnem odboru le 3.91 ha), lastno gostilno in še službo na krajevnem odboru. Zelo verjetno je namreč, da vseh trdi služb ne more opravljati v redu, in da daje službo na krajevnem odboru malo »bolj na stran«, če tako zahtevajo njegove osebne koristi.
Ponovno opozorilo * dopisnikom!
Se enkrat prosimo vse priložnostne dopisnike, da se podpišejo z imenom, priimkom in naslovom bivališča. Razen tega opozarjamo vse sodelavce, da -ne .moremo objavljali --dopisov, ki obravnavajo dogodke, stare dva ali tri tedne in še več.
Naslov je potreben že zato, da odgovorimo dopisniku če dopisa iz kakršnega koli razloga ne moremo priobčiti	Uredništvo
Birokracija, neuvidevnost ali sabotaža?
Kmet Anton Žgajnar iz Ceste št. 23. v krajevnem ljudskem odboru Videm-Dobrepollje ki spada v drugo velikostno skupino, bi moral obvezno oddati 368 kg žive teže goveje živine, Na poziv odkupnega podjetja v Gro-suplju je pripeljal dve glavi mlade živine, katerih skupna teža je presegala predpis obvezne oddaje za 160 kilogramov. Odkupno podjetje ni hotelo prevzeti obeh živali in je zahtevalo, da pripelje Žgajnar eno samo žival. Da bi ugodil tej zahtevi, je zamenjal Žgajnar obe živali s sosedom za enega junca, ki pa je imel 16 kg manj, kakor je znašal predpis. Nakupovalci podjetja so zavrnili tudi to žival. Sosedje, ki so videli vse to, so hoteli Žgajnarju podariti manjkajočih 16 kg, vendar prevzemali tega niso dopustili in so vztrajali pri tem, da pripelje kravo, ki jo je še imel doma. Kmet Žgajnar je nato res pripeljal brejo, okrog 600 kg težko kravo, ki bi se morala naslednji dan oteliti. To se je tudi zgodilo. Ker pa je medtem posredoval okrajni odbor, je moralo podjetje vrniti kravo in. tele. .
Zaradi tega posredovanja okrajnega ljudskega odbora se sedaj odkupno podjetje celo izgovarja, češ, da ne more izpolniti plana odkupa živine, če vrača okraj to, kar je podjetje odkupilo.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
I Sobota. 25. marca: Marija.
Nfiiclja. 26. marca: Emanuel, Maksima j Po-_ leljek. 27. marca: RuDert. Stanimir.
SPOMINSKI DNEVI . Til 1848. — Na skupščini v Zagrebu izmešeua zahteva, dia bi se zdru-.rvatska. Slavonija, Vojna kraji-Reka do<1 skupno hrvatsko vlado. I. 1941. — Izdajalska jugoslovan-• 1 -da j © podpisala na Dunaja pri-• k osi-
r. 1944. — Začetek volitev v krajev-:n okrajne XOO na osvobojenem ..lju na Dolenjskem.
III. 1947. — FLRJ je počastila slo-r->-ko£ra znanstvenica dr. Alojzija ■ ar ja profesorja kmetijske fakul-‘e v Zagrebu. Prejel je red dela T. nje. Dr. Tavčar je s križanjem dvfh vrst koruze »osmak* in »lirva-" i- ustvaril novo vrsto, ki daje večji
Č '!OS.
‘F III. 18*27. — Umrl na Dunaju ^kla-•'■•*elj Ludvik van Beethoven.
III. 1838. — Rojen na Brdu pri Bo-'j ski Bistrici pisatelj dr. Janez
■! • • noin-ger.
-• III. 1848. — Prvič iz^la v »Novicah« Prešernova Zdravljica, ki jo je posni k napisaši že ob novini I. 1844, pa^ Je tedaj cenzura ni dovolila objaviti.
X ITI. 1884. — Umrl pesnik Ivan Ve-sel-Knseski. rojen 12. septembra 179S v Kosezah-
3. III. 1943. — Velika partizanska zmaga
v Jelovem žlebu.
-c III. 1944. — Zavzeta postojanka La-•”ica, posadka zgorela z vsem orožjem.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna. Trom ost j e. Trg Praočeta Prešerna 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
^'ubijana:	Nočna dežurna zdravniška
- užba je vsak dan, tudi ob nedeljah d 20 do 6 zjutraj v nedeljo od 6 zjutraj do 20 zvečer, Miklošičeva ce-20 telefon 50-81.
Celje: dr. Čerin Josip, Cankarjeva ul. 9. tel. 219 od sobote opoldne do ponedeljka do 8 zjutraj.
Obvestilo. Z današnjim dnem prične poslovati Centralna prijavnica za ho-leiske sobe na Tyrsevi cesti štev. 2.
Prijavnica bo poslovala od 7.30 do 24. ure. — Poverjeništvo za gostinstvo in turizem MLO, Ljubljana.
Promenadni koncert — v nedeljo 26. marca doooldne in ob 17 pre-d Narodnim dorn-un. Koncert izvajati godbi Jugosl. Armije in Narodne milice.
Uprava hidrometeorološke službe pri VLRS proslavlja te dni stoletnico meteorološkega _ vremenskega opazovanja v Ljubljani. Ob tej priliki prireja uprava zanimivo jn poučno razstavo v Cankarjevi in Gajevi ulici, kjer je prikazan ■■■“S razvoi te službo od začetka do danes. — Oglejte si razstavo!
Obveščamo vse urade, ustanove in podrtja, ki imajo bančno poslovanje s Podrtjem za preskrbo železničarjev Ljublana. da nam je N. B. spremenila štev. tek. računa in sicer se glasi Rftl-68055-0.
Dr. Houška Mirko, specialist za no-bnlezmi. DJarihor, Gosposvetska nli.c 16. ordim'rp vsak dan od 14 do 15. razen sobote fn nedelje.	7‘19-n
Trgovsko podjetje z galanterijo v Ljubljani. Sv. Petra c. 1 ima na zalogi večje količine pletenih bombažnih tra-
kov, bombažne in svilene rese ter razne vrste trakov. —- Mal o proda j alci naj pohitijo s svojimi naročili. Vzorci so na razpolago.	732-n
M KUD Miran Jare na VIII. gimnaziji Ljubljana Bežigrad priredi danes, 36* marca v počastitev volitev _ glasbeno kulturno prireditev v pesmi in besedi v gimnazijski telovsdnici v Peričevi ul. 12. Pričetek točno ob 20.	733-n
Zveza potrošniških zadrug za gl» mesto Ljubljana v likvidaciji kot nasled-njica I. Delavskega konzumnega društva v Ljubljani poziva bivše člane tega društva. da dvignejo svoje hranilne vloge v mesecu aprilu pri blagajni Zveze v Ljubljani. Masarykova c. 15-1 na podlagi predložene hranilne knjižice. 10S9-I
GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja. 26. oh 14:	Ostrovski:	Goreče
srce. Izven. Ob 20: Kraigher: Školjka Izven.
OPERA
Nedelja, 26., o-b 16: Lindpaintner: Danina, balet. Zaključena predstava za škofjeloško garnizijo.
šentjakobsko gledališče
MESTNI DOM
Sobota. 25. mairea ob 20: O. Zupančič: »Veronika Desetiška», zaključena predstava-
Nedelja, 26. marca ob 15: O. Zupančič: »Veronika Deseniška«, popoldanska, pred. stava, zadnjič.
LEVSTIKOVO GLEDALIŠČE LJUBLJANA - VIC
So-b-oia 25. marca ob 20: Feldman: »Iz temnih dni«, režija Zoran Naprudnik.
Nedelja. 26. marca ob 20: Feldman: »Iz temnih dni«.
LJUDSKO PROSVETNO DRUŠTVO OF »VODNIK« — ZG. ŠIŠKA
V nedeljo 27. marca ob 20. v počastitev volitev — mladinska opereta v 3. dejanjih: Pastirček Marko. Predprodaja vstopnic v gostilni Martine.
IKUD MATIJA UDVANC JEŽICA
pododsek Savlje Kleče, dramatska sekc.
Nedelja 26. marca ob 20: Finžgar »Razvalina življenja. — v domu KOZ v Savljah.	734-n
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja 26. marca oh 16. in 20. uri: Orlo Goldoni: Krčmarica Mirandolma.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, 28. marea ob H:	Shakespeare
Romeo in Julija«. Predstava za okolico
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Torek 28. marca o-b 15: Schiller »Kovar-stvo in ljubezen . Zaključena predstava za I gimnazij n. (Sedmič.) »31-n
KAKŠNO BO VREME V PRIHODNJIH DNEH V nedeljo 26. marca ugodno. Od ponedeljka dalje nestalno vreme. Proti sredini tedna večje padavine in močna ohladitev. V drugi polovici tedna zboljšanje in hladno, vendar ob koncu tedna (domnevno v soboto) kratkotrajne padavine, nakar bo sledila hitra razjasnitev. V drugi polovici tedna v jasnih nočeh vseskozi nevarnost slane.
Ljubljana, 24. marca 1950.
Dr. Vital Manohin.
V MARIBORU bo v ponedeljek 27. marca ob 12. v dvorani Poleta koncert Slovensko filharmonije iz Ljubljane, na katerem bo izvajana. Haydmova kantata Štirje letni časi za soli. zbor in orke-stoir. Vstopnice uprava Vestnika v Mariboru.	.	Tl V
CELJANE opozarjamo na velik koncert. ki bo v dvorani kina Metropol v Celju v sred» 29. ma.rca ob 20. Ansambli Slovenske filharmonije bodo izvajali pod vodstvom Jakova Cipciia Haydnovo kantato Štirie letni časi. Solisti: Polajnarjeva Lipušček in Piehler. Zborovodja dr. Valens Vodušek. Vstopnice v Celju.
LJUBLJANČANE in okoličane opozarjamo na koncert koroške narodne pesmi, katerega ho izvajal Centralni pevski zbor iz Slovenske Koroške pod vodstvom zborovodij Pavla Kernjaka l-n Valentina Hartmana. Koncert bo v ponedeljek 27. marca o-b 20. v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice Knjigarn» muzikalu-KONCERTNE ABONENTE opozarjamo, da ho danes v soboto ponovitev Ha yd. nove kantate Štirje letni časi za soli, zbor in orkester»nh 20. v Unionu. Izvajalci: Milica Polajnarjeva. Janez Lipušček in Milan Piehler (solisti), zbor m orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Jakov Cipci. Stojišča v Knjigarni muzi-kalij.
PRESKRBA
RADIO
SPORED ZA NEDELJO 26. marca 1950 Poročila ob: 7.00. 8.15. 12.30. 15.00, 19.00. 22.00 in 23.30. — 5.00 Budnice, 7.15 Radio Ljubljana na dan volitev, 13.00 Zoran Hudales: Neicek. llustru rana radijska povest: 13.4» Popularni koncert: igra Orkester Radia Ljubija-na pod vodstvom Filipa Bernarda so-delujejo: Sonja Draksler. Andrej Jarc. Tone Petrovčič in Friderik Lupša: 15.10 Radio Ljubljana na dan volitev; 20.00 Oddaja za zamejstvo: 2020 Neuspele operne premiere: 21.00 Plesna in zabavna glasba; 22.15 Veder nočni koncert: 23.35 Zaključek oddaje.
KINO
LJUBLJANA UNION: amer. film »Sirota iz Lowooda«. Fizk. in šport. Predstava ob 16.15 Predprodaja za sindikati od 9-do 11. MOSKVA: amer. film Njen obraz. MOSKVA:	amer. film »Njen obraz-«
Črna reka. Predstave: 16-15. 18.15. 20.15. SLOGA:	amer. film »Vojna divjih
mačk«* Hrvaški pregled 9-49. — Prestave ob 16.15. 18.15 in 20.15 un. -TRIGLAV: angl. barvni film »Sa.?«^-da 7/* umrle l.iubimee«. Film. :**;*. žuT-ŠIŠKA: ameriški film ^Boomerang«. I. kongres KPN. Predstavi ob 18 in 20-, LITOSTROJ: ameriški film »Tarzanov zaklad*. Kurentovanje.
MARIBOR PARTIZAN: «vstrfiski film »Srce naj molči«. Obz. 39. ITD ARNIK: ameriški film »Tarzan zmagovalec«. — Nauk in tehnika 3
POBREŽJE: ameriški film »Noč v Casablanci«, S pionirji po Dalmaciji- — ba Zvane«, Filmske novosti 293.	*—
SVOBODA: francoski film »Beli valček«. Filmske novosti 194. —
CELT E METROPOL:	rrancosfci film
»Po ljubezni«. Obzornik 40. — DOM: avstrijski film »Beli sen«. Drina. — VRHNIKA:	jugoslov.	fiUm »Zastava*.
Filmske novosti 195. —
DOMŽALR:	poliskf film »Prepovedane
■pesmi« Filmske novosti 197. — ŠOŠTNAJ: nemški film »Afera Blum^-Filmsko novosti 198. —
DELITEV ŽIVIL ZA DOJEČE MATERE
Obveščamo doječe matere mesta Ljubljane, da si lahko takoj nabavijo na do-d.atno nakaznico za mesec marec vsa pripada joča živila in sicer:
500 gr sladkorja; 400 gr maščob; 3000gr enotne 90%-ne moke ali 2355 Og moke: 600 gr surovega masla; 300 gr sira; 15 kom. jajc.
Za delitev gornjih živil na dodatne nakaznice smo določili posebne poslovalnice in smer:
Frančiškanska 10. Florijanska 22. Vodnikov trg 2, Miklošičeva 34, Celovška 62. TVrševa 47. Zaloška 22, šm art inska 10, Rimska 24. Tržaška 46. Polje 1. Poslovalnice imajo že vse blago ua razpolago, zato naj ga đoj'eće matere takoj nabavijo. Na dodatne nakaznice za mesec marec se bo delilo blago do konca meseca marca.
ODDAJA NAROČILNIC ZA MLEKO
Pozivamo potrošnike mesta Ljubljane, kateri prejemajo nakaznice za mleko, da morajo oddati naročilnice za nileko najkasneje do 29 marca najbližji mlekarni, v kateri žele prejemati mleko. Mlekarne morajo dati naročilnice do 31. marca do 12. pristojnim upravam na RLO.
OBVESTILA
rine 18. marca so se zorali delavci državnega posestva Jeruzalem k veliki svečanosti. Podeljena jim je bila prehodna zastavica LRS kot najboljšemu kolektivu državnih posestev Slovenije. Za ta uspeh je bilo treba mnogo delati. V letu 1949-50 je bilo na posestvu proglašenih 21 udarnikov, ki so si svoj naslov zaslužiti pri trganju grozdja, nošenju brent in rigolanju za novi nasad. V letu 1949 so povprečno pridelati 24 hi vina na hektar, celotnega pridelka pa je bilo 2000 bi. Na novo so zasaditi 1 hektar vinograda, sedaj pa rigolajo 5 hektarjev za nadaljnji nasad. V preteklem letu so napeljati elektriko po kleteh in v Dom igre in dela, sezidati so velik goveji hlev, silose, kokošnjake in popraviti stanovanjske hiše delavcem. Na stiki skupina trgačev, ki so tekmovati po Sirotanovičevem sistemu.
Stroga obsodba nevarne
teroristične tolpe
Ljubljansko okrožno sodišče je na
svojem zasedanju v Šoštanju v dneh 22., 23. in 24. t. m. obsodilo 14 članov teroristične tolpe, ki si je nadela ime »Križarska vojska Slovenije«.
Ze leta 1946. se je v šoštanjskem okraju pojavil mož, ki se je izdajal za »majorja« in voditelja »Križarske vojske«. Prvi njegov, pristaš je postal Ivan Podkrižnik, za njim pa Miha Su-mah, a vsa stvar pri prebivalstvu ni našla nobene zaslombe. Lani pa se je pojavil kot nov »križar« Franc Požar, ki se je v okolici Belih vod združil z nekaterimi svojimi soobtoženci ter postal vodja teroristične tolpe, ki je imela za svoj znak križ in polmesec z zvezdo. 2ig s tem znakom je izdelal obtoženi Hrastnik in kmalu so se pojavili letaki s takim žigom. Požar je na sestankih govoril o raznih terorističnih naklepih, med katerimi so bili tudi načrti miniranja prog in viaduk-tovi, udeležil pa se je dveh roparskih napadov na poštene kmete in politične funkcionarje. Tolpa je imela na svoji listi najvidnejše aktiviste in kot prva njihova žrtev je padel aktivist Trav-ničkar.
Franc Požar je izrazit zločinski tip. Bil je v partizanih, a vsi vzgojni vplivi nanj so odrekli. Takoj po osvoboditvi ' je bil zajradi' raznih zločinov obsojen na pet let, pozneje pa pomilo-ščen. Zločinska narava pa mu ni dala miru in tako je našel pot med teroristično tolpo. Na razpravi je sicer tajil, da bi bil njen vodja, a vsi ostali obtoženci so zatrjevali, da je to bil in da so izpolnjevali njegove ukaze.
Obtoženi Alojz Stropnik je znan de-lomrznež, ki je po vaseh kradel živino, preden se je združil s Požarjem in drugimi člani tolpe. Tolpa ga je poslala tudi v Ljubljano, da bi poiskal zvezo z nekim tujim konzulatom.
Ivan Sumah je bil med ustanovitelji tolpe leta 1946, ko se je pojavil tako zvani križarski major. Tudi Anton Wo-vič je bil med starimi člani tolpe in je v njo. uvedel Požarja. Medtem ko je imel Šumah v tolpi naredniški čin, je bil obtoženi Ivan Podkrižnik njen oti-cir in najožji sodelavec Franca Požarja. Obtoženi Jože Andrejc je skrival na svoji domačiji teroriste in se udeleževal njihovih sestankov, ki so biti večkrat na njegovem domu. Na razpravi se je skušal uveljaviti kot žrtev svoje nevednosti. Ivan Beričnik je poleg Požarja dajal tolpi navodila za napade na aktiviste. Obtoženi Goršek, Jazbec, Hrastnik, Nahtigal in Medved so aktivno delovali v organizaciji tolpe ter jo podpirali z orožjem in na dftige načine.
Med razpravo so se vsi obtoženci zagovarjali, da so delali pod pritiskom. Zbrano gradivo in izpovedbe mnogih prič pa so jih postavile na laž. Vsi obtoženci so se prostovoljno udeleževali sestankov, poznali so cilje svoje tolpe in soglašali so z vsemi njenimi načrti. Zbirali so orožje ter storili vse, da bi se zločinski naklepi uresničili.
Nekateri so se vrivali v krajevne ljudske odbore, da bi tako prikrili svoje zločinske nakane. Razkrinkani so bili po zaslugi budnosti varnostnih organov in zavednosti ljudstva.
Obsojeni so bili: Franc Požar, Miha Sumah, Ivan Podkrižnik in Ivan Beričnik na smrt z ustrelitvijo, Alojz Stropnik, Anton Sovič in Franc Jazbec na 18, Alojz Goršek, Anton Jazbec in Ivan Medved na 16, Jože Andrejc in Franc Hrastnik na 14, Adolf Nahtigal na 11 let odvzema prostosti s prisinim delom, Martin Tajnik pa na 2 leti poboljševalnega dela. Vsi obtoženci so bili obsojeni tudi na zaplembo vsega premoženja.
(v zgradbi Zadružne gospodarske banke). — Denar za plače in mezde se bo lahko 30. in 31. marca dvigal v podružnici 610.	— Komunalna banka
mesta Ljubljane.	109£)-I
MALI OGLASI
OBJAVA
Zaradi večiih sprememb telefonskih številk sporočamo, da ima ministrstvo za notranie zadeve LRS v Ljubljani naslednje telefonske številke: Ministrstvo za notranie zadeve LRS. Tyrseva cesta, telefonska podcen-traia	53-40 do 53-43
Sekretariat	44-52
Uprava Ljudske Milice za S’ovenijo, Kotnikova ulica, telefonska ood-centrala	41-02. 40-24
Glavna direkena trgovskih preskrbovalnih podietii. »Preskrba«, Mino-ta. Črtomirjeva ulica direktor	44-50
telefonska podcentrala	44-64
Iz sekretariata ministrstva za notranje zadeve LR Slovenije.
VSEM KRAJEVNIM LJUDSKIM
ODBOROM!
Državni vavod za socialno zavarovanje je razposlal krajevnim lindskim odborom vprašalne pole, da, bi dobil verodostojno podatke v zadevi zaposlenja in prešolania invalidov dela v smislu predpisov novecn zn k on a o socialnem zavarovanju. Opozarjamo v«e krajevne ljudske odbore, k: teh »podatkov «e niso poslali da to nemudoma, store. Invalidi Jela zaslužijo, da se njihove zadeve rešijo lrrez zavlačevanja.
OPO~v>?TLO
Vse - 'mid.r.ike investitorje opozarjamo da predložijo zahteve z» določitev ožje lokaejje- v sini sin odredbe o ožji lokaciji (Ur. list FLRJ št. 11-113-50) v podal Išn-nem Toku do 31. marca. Ministrstvo za komunalne zadeve LRS.
OBVESTILO
Komunalna banka mesta Ljubljane
obvešča svoie komitente, ki spadajo na področje Liubliana-okolica. da bo dne 29. marca zaprla tekoče račune in jih. kakor tudi računsko in proračunsko poslovanje OLO in KT.O dne 31. marca brenesla v Narodno banko za liubljan-sko okolico. podružnico »610«. Vse ru> slovalniee se torei od 1. aprila 1950 usmerja ra teritorialno pristojno po-drhžnico Narodne banke, ki ima svoie prostore na Miklošičevi cesti štev. 10
IZGUBILA sem večjo vsoto denarja, ki ni moja last — v bufetu Kajfez pri kolodvoru; padel mi je pod mizo. zavit v papir. Pošten najditelj naj mi ga vrne v oglasnem oddelku SP.
100 KOMADOV IGEL za pletilni stroj štev. 8 prodam. Ponudbe pod Strojne igle na oglasni oddelek.
OSEBO, katera je po pomoti vzela v nedeljo zvečer v vlaku od Zidanega mosta do Ljubljane aktovko s puloverjem, 2 buteljkama in nekaj masti, prosim, da vrne študentu na naslov: Internat. Ljubljana, Nunska ulica štev. 2.	1575-14
DNE 20. marca mi je bila na plesu v Mladinski dvorani vzeta siva žen ska torbica. Prosim vrniti vsaj dokumente. slike in ključe na naslov: Bavdaž Nada, Ljubljana, Prešernova štev. 7-1.	1579-14
NA VLAKU Zidani most—Ljubljana sem 19. marca izgubil aktovko z brisačami. srajcami, nekaj zvezki, knjigami kemije in nekaj mesa. Vrniti prosim na naslov: Internat. Nunska ulica 2. Ljubljana.	1576-14
UŠLA je lovska psica brak-jazbečarka. rja-vo-pšenične barve z imenom Sna-ka. Obvestila proti nagradi poslati na Slavko Kovač — Celje — Zavodna štev. 31.	1624-14
IZGUBILA sem industrijsko karto na ime Sneler Marta. Najditelja prosim, da jo odda Wolfova št. 4 (menza).	1618-14
DNE 19. februarja sem na vlaku proge Jesenice—Nova Gorica izgubila denarnico z odločbo o priznani pokojnini 400 boni in 900 dinarji. Prosim najditelja, naj mi vrne odločbo o pokojnini. ostalo pa lahko obdrži. — Cakš Lucija. Gozd Martulik 70.
1616-14
V TRAMVAJU od Šiške do St. Vida pogrešam denarnico z dokumenti. — Najditelja prosim, da proti nagradi vrne v Kurilnico gl. kolodvor, Lampe Anica.	1614-14
ZAMENJAM trisobno stanovanje v Liubliani za dvosobno v Beogradu. Mitrovič. Rimska c. 5-1.	1610-10
REVNA DIJÄKINJA je izgubila legitimacije in denar. Najditelja prosim, da mi vrne vsaj legitimacije na naslov na legitimaciji.	1606-4
KUPIMO numerator za prevzem hlodovine trištevilčen od I—1000. Cena po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov »Elektronabava«. Ljubljana — Resljeva 18.	1598-6
DNE 19. marca sem izgubil na postaji Trebnje naDoleniskem 1800 din. blok za menzo In sindikalno knjižico na ime Avsec Jože. Ker sem vajenec in Izgubljeno težko pogrešam, prosim naiditelja. da pošlie na naslov Avsec Jože, vajenec Unitas. Ljubljana. KDOR .TF. 21. marca pomotoma vzel v trgovini v Fr. ulici denarnico z de-nariem_ in delavsko kniižico na Ime Kovačič Ivana nai orosim nroli nagradi vrne v Streliško ul. 18. I. nad. ANTTKVARTAT Mladinske knjige kupi več izvodov kniige Rob — Deseti brat. vezano ati broširano. 1566-6
ŽAGANJE, vsako količino po nizki ceni oddamo. — Želimo stalnih odjemalcev. Podjetje »Tesar«. Ljubljana, Parmova ul. 45, tel. 23-79.	1594-5
DOTICNIK, ki je 20. marca v večernem vlaku Jesenice—Ljubljana vzel aktovko, naj bo toliko uvideven in naj pošlje vsaj legitimacije in očala na naslov, naveden na pismih, ki so bila v aktovki.	1625-14
DNE 19. marca v Planici najdeni naočniki se dobe v oglasnem oddelku Slov poročevalca.	1627-14
V OKOLICI Orehovi ja pri Mirnu sta se izgubila temno siva krava in vol. Kdor bi ka-j vedel o živalih, nai tako} javi na naslov: Lestan Uršula, Orehovi j e 59. Miren.	1628-14
UdlKiii
Pomladne sape so upihnile lučko naši 16 letni zlati hčerkici edinki, vnuki-nji._ nečakinji in sestrični BABIKI
V njen zadnji domek jo ponesemo v ponedeljek ob 15 iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče^— 2abijoča
mama Zvonka, omica Frania. stric Marjan in ostalo sorodstvo. — Ljubljana. Buenos Aires, 25. marca 1950.
Naznanjamo, da nas je nenadoma zapustil naš dragi sin. brat in svak VINKO RAJH v 31. letu starosti. Pogreb pokojnika bo v soboto 25. marca ob 10 dopoldne pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. — Žalujoča družina Rajhova in ostalo sorodstvo. — Sv. Miklavž, dne 23. marca 1950.
Po hudem trpljenju nas je z« redno zapustila naša ljuba mama FANI VOLK. Pogreb nepozabne mame bo v soboto. 25. marea ob 16 iz kapelice sv. Fraa-MSka na Žalah. — Žalujoči: Vinko, mož: Franci. Karlo, Rudi .sinovi in ostalo sorodstvo- — Ljubljana. Maribor, Trst Cleveland.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dobri mož. oče. stari oče brat in stric JOSIP POLJŠAK železniški upokoie-nec. Pogreb blagopokojnega bo v nedeljo 26. marca v Mali Račni. Prosimo tihega sožalja. — Družina Polišakcva.
Umrl nam je naš ljubljeni, nepozabni oče FERDO ROSENSTEIN, šolski upravitelj v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek 27. marca ob 15.30 z Žal. iz kapelice sv. Krištofa, na pokopališče. — Zaluioči: Marica, hčerka: Leo, sin, Gregor Sašel. zet: Meri in Jožek, vnukinia in vnuk ter ostalo sorodstvo. 1098-1
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 25. marca ob 1 url: Področje visokega zračnega pritiska, katero še nadalje obvladuje pretežno vso Evropo. se je razdelilo v dve središči, od katerih eno je na Balkanu, a drugo, nad Severozahodno Evropo- Frontalna oblačnost. ki zjutraj prepravlja Slovenijo, se bo v popoldanskih orah raebila, zaradi česar se nam obeta za jutri ugodno vreme.
Snežne razmere v Sloveniji dne 25. marea ob 7 uri:
Planica:	temperatura plus 2 C. 9 em
sneg«.
VREMENSKA NAPOVED ZA NEDELJO 26. MARCA:
Sončno, toplo vreme. Temperatur^ ponoči plus 2° C, čez dan 22® C,
JPo vsej Sloveniji gradimo
številne wove zdravstvene ustanove
Zapuščina, ki nam jo je prepustila stara Jugoslavija na področju zdravstva, je bila tako porazna, da o njej ni vredno izgubljati mnogo besedi. Kdo se ne spominja majhnega števila bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov, po katerih so morali bolniki pogosto ležati po dva v eni postelji, po tleh ali celo na hodnikih. Od stare Jugoslavije smo podedovali tudi jetiko, ki je širila smrt, posebno med delavci, malimi kmeti in viničarji po Štajerskem in v Prekmurju, kjer se je prav do osvoboditve širil tudi trahom.
Ob osvoboditvi so naše novo ljudsko zdravstvo čakale težavne naloge. Mnoge bolnišnice in zdravstvene ustanove so bile porušene ali oropane. Vojna leta in trpljenje naših ljudi v fašističnih taboriščih je še poslabšalo že tako slabe zdravstvene prilike. Razširile so se najrazličnejše nalezljive bolezni.
Delovno ljudstvo, ki ima danes skrb za zdravstvo v svojih rokah, je že rešilo mnoge teh težkih nalog. 2e prva leta po osvoboditvi se je mreža novih zdravstvenih ustanov povečala bolj kakor prej dve desetletji v stari Jugoslaviji.
Se pred tremi leti smo v Sloveniji imeli samo 176 ambulant in poliklinič-nih ustanov, lani pa jih je že bilo 230. Kaši zdravniki in zdravstveno osebje so opravili ogromno delo. V letu 1947 je bilo v teh zdravstvenih ustanovah nad 2,300.000, leta 1949 pa že nad 3 milijone zdravniških pregledov, kar najbolj kaže, kako se danes delovni človek rad poslužuje naše nove zdravstvene službe in kako ji zaupa.
lozi vodimo v številnih novih in razširjenih starih zdraviliščih. Leta 1945 smo v zdravilišča in bolnišnice lahko sprejeli samo 450 tuberkuloznih. Lani je bilo v teh zdraviliščih že 924 postelj. Konec letošnjega leta pa se bo v Sloveniji lahko zdravilo tudi do 1442 tuberkulozno bolnih hkrati.
Prav zanimivo sliko o delavnosti in uspehih ljudskega zdravstva nam kaže tudi vedno hitrejše padanje najvažnejših nalezljivih bolezni. Medtem ko
terih so mnogi pogosto delali po bolnišnicah le za borno hrano, tako nam danes zelo primanjkuje zdravnikov, medicinskih sester,, tehnikov, otroških negovalk, babic, bolničarjev in ostalih medicinskih delavcev. Toda tudi pri vzgoji novega zdravstvenega kadra smo dosegli že nekaj uspehov. Po osvoboditvi je končalo naše srednje in nižje medicinske šole 856, tečaje pa 495 novih zdravstvenih delavcev. Seveda pa ie vprašanje kadrov še vedno pereče
Nova bolnišnica v Sežani, kjer se bo lahko zdravilo hkrati do 167 tuberkulozno bolnih, bo dograjena in opremljena še do konca letošnjega leta
Vsakdanji jutranji in večerni prizor: umivanje in nega otrok v enem izmed naših domov igre in dela je glavna skrb naših otroških negovalk
V bolnišnicah po Sloveniji smo imeli po osvoboditvi na razpolago 4366 postelj, lani pa že 4927. Prvo leto po osvoboditvi se je v naših bolnišnicah zdravilo 63.628, lani pa že nad 1,300.000 bolnikov. To število je naraslo predvsem zaradi večje skrbi našega ljudskega zdravstva za delovno ljudstvo. V bolnišnicah se je zboljšala prehrana in je že dosegla dnevno vrednost 3200 do 4800 kalorij. Borbo proti tuberku-
srao v predvojnih letih imeli v Sloveniji 6000 do 7000 ljudi, ki so bolehali na trebušnem legarju, griži, škrlatin-ki in davici, je danes število takih bolnikov že pet do šestkrat manjše. Po osvoboditvi je bilo pri nas 195 ljudi bolnih na pegavcu in 1530 primerov tifusa, 526 primerov griže in 1744 primerov davice. 2e lani v Sloveniji ni bilo več bolnih na pegavcu. Znatno je padlo tudi število bolnih na tifusu, griži in davici. Po osvoboditvi je bilo predvsem v Prekmurju 7760 ljudi, ki so imeli trahom. Doslej smo jih ozdravili že približno 5000. Z brezplačnim zdravljenjem in z zatiranjem drugih nalezljivih bolezni smo dosegli, da v Sloveniji ni več bolnih na kronično nalezljivih boleznih.
Medtem ko je naše ljudsko zdravstvo doseglo že tolikšne uspehe, pa gradimo in razširjamo po Sloveniji mnoge nove bolnišnice in zdravstvene ustanove. V Sežani bo letos dograjena in opremljena velika bolnišnica za tuberkulozno bolne, ki bo lahko sprejela 167 bolnikov. V St. Petru pri Gorici dokončujejo bolnišnico za zdravljenje kostne tuberkuloze, ki bo imela 160 postelj. V tej bolnišnici bo prostor tudi za zdravljenje raznih nezgod in za opravljanje operacij. Velike in lepe ambulante gradimo v Komnu, v Kobaridu in v Bovcu. V Celju dokončujejo 70 m dolgi moderno opremljeni operacijski trakt, v Škofji Loki, na Jesenicah in v Zagorju — v naših velikih delavskih središčih, gradimo prav tako velike ambulante, v Topolščici pa nov paviljon, kjer bo prostora za 52 postelj. Se letos bo dokončana tudi bolnišnica za tuberkulozne v Novem mestu pri gradu Kamen. Razen teh in mnogih drugih zdravstvenih ustanov bomo v Sloveniji zgradili številne domove igre in dela ter dečje jasli.
Za našo zdravstveno službo, ki bo imela vedno večje naloge, pa potrebujemo seveda tudi vedno nove kadre zdravstvenih delavcev. Kakor je za predvojne prilike značilno visoko število nezaposlenih zdravnikov, od ka-
in mu bomo morali prihodnja leta posvečati še veliko skrbi, da bomo lahko zadostili vsem zdravstvenim potrebam delovnega ljudstva.
ŠAH
Giigorič
vodi s 7 in pol točke
V desetem kolu šahovskega turnirja v Mar del Plati je jugoslovanski mojster Giigorič premagal v 41. potezi Martina. Goimard pa Castilla. Partije Trifunovič : Pirc. Balbochan : Rosetto. Maderna : Eliskases. Luckis : Rossoli-mo. Freitas : Sanguinetti so se končale neodločeno. Prekinjeni sta partiji Pilnik : Michel in Marini : Czemyak.
Po X. kolu vodi Giigorič s 7 in pol točke pred Trifunovičem 7. Guimar-dom 6 in pol. Rossolimom 6 točk itd.
Drobne Šahovske novice
Na moštvenem brzotumirju JA v Ljubljani je zmagalo prvo moštvo JA s 36 točkami pred JA II. 27, UDV 19 in Narodno milico s 15 točkami.
Na sindikalnem moštvenem tekmovanju v Mariboru je osvojilo naslov prvaka in prehodni pokal moštvo delavnice državnih železnic 27 točk. Nato:	Prosveta 27.
Hrana 22. TAM 21 in pol. Grafičarji 21 in pol. MTT 19 in pol Brivci 15 in pol, OblLO 15 točk. Med ženskimi vrstami ie zmagal OblLO Maribor.
Velemojster dr. Milan Vidmar je odigral v Kopru simultanko s 25 nasprotniki- Velemojster Je 18 partij dobil, pet remiziral, dve pa izgubil.
Karlo Konič je igral v Dolnji Lendavi simultanko proti 34 igralcem. Lendavčani so 9 partij dobili. 9 remizirali in 25 izgubili.
Prvokategornik dr. Janez Nemec je
odigral v Murski Soboti simultanko proti 16 igralcem. Tri partije je remizral. ostale pa dobil.
Mladinci blejskega šahovskega kluba so ore mag ali mladince Bohinjske Bistrice z rezultatom 4 in pol proti 3 in pol.
Prvokategornik prof. Muzlovič Je odigral na Bledu simultanko na 27 deskah. Po štiriurni igri je Muzlovič 16 partij dobil. 4 remiziral. 7 pa izgubil.
Šahovski krožek Ministrstva za kmetijstvo LRS je priredil za svoje člane brzoturnir. Prvo mesto sta osvojila ing. Volk in Šuligoj s 6 točkami, slede Ber-not 5 in pol točk, Komljanc 5 točk. ing. Burja 4. Gvardjančič in ing Kranjc 3 točke itd.
Ljudska tehnika
TEKMOVANJE V JESENIŠKEM OKRAJU
Člani tehnike jeseniškega okraja marljivo tekmujeio. Minuli mesec so osnovne organizacije, društva in klubi sprejeli svoje obveznosti.
Radioamaterji so napovedali tekmovanje vsem ostalim društvom in klubom in sklenili, da bodo ozvočili dve vasi, imeli osem A in B tečajev, vključili 100 novih članov v svojo organizacijo in opravili 100 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega bo tovariš Podobnik do volitev izdelal vrtilni kondenzator, Stare in Vinger pa bosta dokončala visokofrekvenčno jedro. Krožek v Podhomu se je prvi odzval tekmovanju. in tudi radioamaterji iz Blejske Dobrave niso hoteli zaostajati. Jeseniški radioamaterji so v kratkem ča-
su izpolnili velik del svojih obveznosti Ozvočili so Begunje, Blejsko Dobravo, valjarno v Javorniku, železarno in Titov dom na Jesenicah. Priredili so tudi tečaje v Radovljici, Podhomu,podjetju Elan in v Radovljici. . .
Tudi ostala društva izpolnjujejo svoje obveznosti. V »Elanu«, tovarni Verig in na Jesenicah bodo v kratkem šoferski tečaji. Foto amaterji bodo priredili tečaje v metalurški šoli. v Bistrici in Radovljici. Mladi letalci in padalci v Lescah, na Jesenicah in Bledu bodo začeli te dni s poukom. Oblastni odbor bo ustanovil 5 novih elektro-strojnih kiubov, v Begunjah, Ljubnem, Kropi, na Jesenicah in na Bledu pa postaje mladih tehnikov.
S foto-amaterstvom na ras !
Lani je fotoamaterska zveza dosegla lepe uspehe. Število članov je od 800 narastlo precej čez 1000, svoje planske naloge pa je izpolnila s 141 "/». Na drugi zvezni razstavi so njeni člani sodelovali z 99 slikami, na štirih razstavah v tujin; s 400 deli, a na republiški razstavi je sodelovalo 50 avtorjev s 120 fotografijami.
Toda bile so tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so zavirale nadaljnji razvoj organizacije. Tako so v pretežnem delu društev smatrali za svoj edini smoter dokumentarno fotografijo, do-čim so v ljubljanskem društvu zašli v nekdanje klubaštvo in skušali kot edino nalogo uveljaviti umetniško fotografijo. To je marsikje dovedlo do
nepravilnih odnosov — Nepravilna je bila tudi praksa v tečajih do neke stopnje usposabljati ljudi, potem pa jih puščati, da s pridobljenim znanjem sa-motarijo, namesto da bi ga izpopolnjevali po raznih sekcijah Zato morajo letos fotoamatersko delovanje poživiti sekcija za dokumentarno in umetniško fotografijo, sekcija za razvoj fototeh-nike, kinoamaterska in druge sekcije. Med najvažnejšimi letošnjimi nalogami je razširitev in učvrstitev fotoamater-skih klubov na vasi. kjer ie bilo doslej fotoamaterstvo le medlo razvito.
Sprejet je bil predlog o postavitvi žirij, ki bodo na temelju umetniške, konstruktivne presoje hkrati z oceno in izbiro slik za razstave tudi vsebinsko usmerjale delo fotoamaterjev.
Svetovno prvenstvo v, rokoborbi je končano
Vukov in Gombar najboljša
Jugoslovana
Na vsakoletnih rentgenskih pregledih odkrivamo že sproti tudi najmanjše kali nalezljivih bolezni, posebno pri naši mladini
NOVICE Is zanimivosti
k vsega sveta
hteva ameriško zunanje ministrstvo cd kongresa 7 milijonov dolarjev iz proračuna za vzdrževanje ameriških okupacijskih sii v zahodni Nemčiji. K stvor je znano, je podobna skupina Japoncev že na takem »šolanju« v ZDA.
Ležišča urana v portugalski Afriki. Iz Johannesburga javljajo ,da je prišla na dan skrivnost, ki so jo skozi dve iei ptrikrivali. Gre namreč za dejstvo, da so 30 km od reke Zambezi začeli graditi naprave za rudnik, ki bo predstavljal drugo največje središče za proizvodnjo uranove rude v Afriki. Kot je znano so doslej veljala za največja ležišča uranove rude nekatera področja v belgijskem Kongu. Portugalske kolonialne oblasti so že odobrile načrte za zgraditev posebne železnice skozi džunglo, do novih uranovih ležišč.
Našli so eno prvih knjig z barvnim tiskom. V ZDA so našli eno najstarejših knjig z barvnim tiskom, katere vrednost cenijo na več kot 250.000 dolarjev. Komisija ameriških strokovnjakov, ki je ocenila knjigo, je ugotovila, da gre za psalter iz Mainza iz leta 1457. Knjiga je bila verjetno natisnjena v tiskarni Johanna Fusta in Petra Schaefferja, za katera mislijo, da sta delala skupaj s slavnim tiskaroarjem Gutenbergom. Knjiga ima 175 strani. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila knjiga med vojno vzeta iz neke knjigarne v Dresdenu, so jo sklenili vrniti v Nemčijo.
Znižanje ameriške proizvodnje jekla.
Po podatkih ameriškega instituta za železo in jeklo je znašala proizvodnja jekla v februarju 6,782.448 ton, kar pomeni zmanjšanje za 14,5% v primeri z januarjem, ko je proizvodnja jekla znašala 7,930.372 ton. Do zmanjšanja proizvodnje je prišlo delno zaradi stavke v ameriških premogovnikih.
Priseljevanje Zidov v Izrael. Izraelska vlada je letos pred težkim problemom, kako bo razmestila priseljence, ki bodo letos prišli v Izrael. Razen 85.000 priseljencev, ki so še vedno v taboriščih, se bo letos v Izrael priselilo še okrog 150.000 2ide v iz drugih držav in 80.000 2idov iz Iraka.
George Diseftel, direktor oddelka za priseljevanje pri židovski agenciji za Palestino, ki je prispel v ZDA, kjer bo organiziral kampanjo za pomoč Izraelu med ameriškimi 2idi, je izjavil, da bo treba za rešitev tega problema najmanj 250 milijonov dolarjev.
... Halo Zemlja, halo Zemlja, balo Zemlja, tukaj Saturn, tukaj Saturn...
S težko pričakovanim in toliko obetanim kometom, ki naj bi padel na tovarno Saturnus v Ljubljani, ne bo nič, ker nam primanjkuje atomske energije...
•
Predor pod gibraltarsko ožino V
Španiji se že delj časa bavijo z mislijo, da bi zgradili predor, ki bi pod morjem vezal Gibraltar s Tangerjem na afriški celini. Gibraltarska ožina je samo 13 km široka, globoka pa 500 metrov, kar pa pomeni v primeri z dolžino precejšnjo oviro. Zaradi tega so izdelali načrte, ki predvidevajo, da bi bil predor dolg 37 km. Speljan bi bil v globini 450 metrov, nekako 33 metrov pod morskim dnom. Graditev tega prodora niti ne bi bila pretirano draga, saj bi stala približno toliko, kot staneta dve 45.000 tonski križarki. Kot zanimivost navajamo, da predvidevajo načrti za zgraditev podmorske zveze pod Rokavskim prelivom — predor, ki bi bil dolg 54 km in bi večinoma potekal v globini 105 metrov.
Nemci se bodo šolali v ZDA. Zunanje ministrstvo ZDA namerava v letu 1951 poklicati v ZDA 3000 Nemcev zaradi »šolanja«. Med temi Nemci bodo v glavnem uslužbenci različnih ustanov, uredniki časopisov, učitelji, poslanci in drugi. Za finansiranje njihovega potovanja in bivanja v ZDA za-
it Stockholmu je bilo minuli četrtek končano svetovno prvenstvo v rokoborbi. Sodelovalo je 16 držav s 97 udeleženci. Plasma tekmovalcev ie tale: mušja kategorija:	1. Johansson
(Švedska). 2. Jučel (Turčija), 3. Abdel Hamid (Egipt)). 4 Vukov (Jugoslavija);
bantam: 1. Hasan (Egipt). 2. Kaja (Turčija). 3. Lombardi (Italija);
lahka: 1. Gal (Madžarska), 2. Frei (Švedska). 3. Jučel (Turčija);
velter: 1. Simanion (Finska). 2. Ri-tig (Turčija). 3. Andersen (Švedska);
srednja: 1. Gramberg (Švedska). 2. Godimir (Turčija). 3. Nemeth (Madžarska).	,
pol težka:	1. Kandas (Turčtiia). 2.
Kovacs (Madžarska), 3. Andersen (Norveška). 4. Nilson (Švedska). 5. Gombar (Jugoslavija);
težka: 1. Antversen (Švedska). 2. Bobis (Madžarska), 3. Candir (Turčija).
Končni vrstni red držav ie tale: 1. Švedska 15 točk. 2. Turčija 13. 3. Madžarska 9 točk.
Od naših tekmovalcev sta se najbolje plasirala Vukov in Gombar. V zaključnih borbah ie Vukov izgubil z Johanssonom po točkah. Gombarja pa je tuširal Antonsel.
Gore v Martuljku so vedno vabljive
se je udeležilo 17 članov in priprav- I na Oltar in Dovški križ.
nikov alpinističnega odseka, ki so izvedli številne težke ture. Dva dni zaporedoma so se vzpenjali na zasnežene vrhove, preplezali severni raz Kukove špice. Špikov greben, greben do Špika in grapo v severni steni mar-
Vsi ti uspehi jeseniških alpinisn-v so plod marljivega dela in pravilr?.3 vzgajanja mladih kadrov, ki so ?: v zimski aipinistiki pridobili že mr.-jK izkušenj in se usposobili za najtežje vzpone.
RAZPORED NOGOMETNIH TEKEM III. KOLA MLADINSKE LIGE — V NEDELJO 2. APRILA
Branik : Rudar ob 10.30 (Rajbenšu). Železničar (Li) : Krim ob 10 (Gjud), Proleter (Koper) : Kamnik ob 14 (Gvardjančič D.). Železničar (Mrb) : Slovan ob 14 (Bačnik). Odred : Sobota ob 13 (Beteto). Korotan : Kladivar ob 13.30 (Ganter).
LESTVICA MLADINSKE LIGE
Železničar	(Lj)	2	2	0	0	8:0	4
Rudar		2	2	0	0	5:0	4
Kladivar		2	2	0	0	6:1	4
Branik		2	2	0	0	5:1	4
Proletarec (Koper)		2	1	1	0	2:0	3
Sobota		2	1	1	0	2:1	3
Korotan		2	1	0	1	3:3	2
Železničar	(Mrb)	2	0	0	2	2:5	0
Odred		2	0	0	2	1:6	0
Kamnik		2	0	0	2	1:11	0
Slovan		2	0	0	2	0:3	0
Krim		2	0	0	2	0:4	0
Tekma Odred : Kladivar je bila verificirana 3:0 za Kladivarja. ker so v moštvu Odreda nastopili igralci, ki niso bili zdravniško pregledani. Tekma Branik : Kamnik,zaradi protesta Kamnik ni verificirana.
Ureja ureOuiSKj udhoi. CJdguturui urednik Lene Sranje. Uredmžtru m uprava do 55-25. telefou uprave ra ljubljanske naročnike 38-96, za naročnike izven štev. 38-96. Tekoči račun jiri Naroku banki, Ljubljan a 6-90601-1. Tiskarna Poštnina plačana v gotovini. — Četrtletna naročnina 135 din. polletna 270 din. izhaja vsak dan razen ob nedeljah in praznikih.
Ljubljana, knafijeva ulica 5, tetelon 55-2, Ljubljane 38-32. telefon oglasnega oddelka »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. -celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec.
DANES POPOLDNE NA STADIONU Ob 15: ODRED : KRIM (juniorji)
Ob 16: ODRED : KRIM (liga)
Vstopnina 5, 10 in 15 din
Začela se je veslaška sezona
V mnogih krajih naše države so že bila prva veslaška tekmovanja. Ta, tekmovanja so pokazala, da so se kit: K pozimi marljivo pripravili.
Najboljši v tem pogledu so bili zagrebški veslači, ki so prtu začeli veslaško sezono že 5. marca. Tekmovan a se je razen tekmovalcev zveznega razreda udeležilo tudi več kot 50 veslačev I. in II. razreda ter mladinci in ženske. V Splitu se je prav tako za čela sezona z veslaško regato, ki jo e organiziral veslaški klub »Gusar«. Tega množičnega tekmovanja so se udeležili tudi člani kluba »Krka« iz Šibenska. Razen najboljših klubov so začeli s tekmovanjem tudi mnogi manjši klubi. Člani veslaškega kluba »Jadran« so v počastitev volitev priredili v reškem pristanišču regato, ki se je je udeležilo 64 vesiačev.
Te dni bodo po resnih pripravah in zimskem treningu prvič nastopili najboljši veslači beograjskih klubov. — Upajmo, da tudi ljubljanski veslač: hodijo v koraku s središči veslaškega športa v državi.

Ilustracije MikntoSa Aleša
22
tir E § JANI
Alois Jiräsek.
»Tisti veliki Chod, ki je tam na rihti bil za glavo višji od vseh, to je njih zadnji zastavonoša. On je zastavo prinesel na grad. Zastavo so izročili zadnjo. Dolgo so jo skrivali, dokler se ni končno odkrilo, kje je. Bila je na Ujezdn, kakor včeraj te listine, pri očetu tega visokega kmeta. Ko sem tja poslal mušketirje, je niso izročili, šele ko sem jim trdo zagrozil, so jo prinesli sami. To vama je bil teater, gospoda! Pfibek sam, tisti velikan, jo je nesel, z njim pa je šla skoraj vsa vas; njegov oče, rihtar, srenjski možje in vsi moški. To je bilo častno spremstvo zastavila je pristavil Lamminger z porogljivim nasme-škem. »In ko so jo tu v pisarni izročali, se je tisti stari Pfibek spustil v jok in marsikateri tistih glavanov si je brisal bči.a
»Ko stari vojaki,a je poudaril polkovnik.
»Pa je ta zastava še kje, ali je uničena?« je vpraša)
ritmojsler.
' »Tu nekje menda je, med to staro ropotijo. Oskrbnik gotovo ve zanjo. Bi jo rada videla, gospoda?«
Oba sta pritrdila, da bi rada videla to kmetsko zastavo. Lamminger je pozvonil po oskrbnika. Ta je že čakal zunaj. Na ukaz svojega gospoda je prinesel chodsko zastavo. Stala je za veliko, temno skrinjo, ki je služila za regi-«traturo. Oskrbnik jo je ne brez truda dobil iz tega
nemarnega kota; potem jo je zunaj opahal in jo prinesel pred gospode.
»Drog je močno nalomljen,« Je rekel, ko je razvijal zastavo, okoli katere so se razstopili plemenitaši. Bila je svilena, včasih bela, s črnim robom obrobljena, zdaj pa žs zelo obrabljena, oguljena ter tu in tam natrgana.
»To ni od preperelosti, to so častne rane,« je dejal polkovnik, ki se je sklonil nad razporke.
»In ta grb — pasja glava!« je vzkliknil mladi grof pL Vrtba ter pokazal na oguljeno, zbledelo vezenino.
»Bolj prav bi bila glava bika!a je vzkliknil Lamminger posmehljivo. Obrnil se je k oskrbniku in ga vprašal, kako so se kaj Chodi vedli.
»Tako kakor včeraj. Kozina in Pfibek pa tudi oni dudaš niti črhnili niso, ko jib je mušketir mazal z lesko vko!«	,
Lamminger ni nič odgovoril in se je samo obrnil k častnikoma.
»Želita, gospoda, da začnemo?«
»Da, lahko,a je odvrnil polkovnik. Lamminger je pomignil oskrbniku. Oskrbnik je naslonil ebodsko zastavo ob zid blizu kamina in odšel. Cez čas se je vrnil s svojim tovarišem iz Küta in z dvema graščinskima pisarjema, za njimi pa so vstopili jetniki, spredaj Pfibek in Kozina; postavili so se v polkrogu pred gospodo. Oskrbnik, ki je že vedel za namere svojega gospoda, je postavil skrinjico »chodskih pravic« na mizo pred Lammingerja. Ko sta jo zagledala stari Pfibek in rihtar Syka, sta se zdrznila. • Matčj Pfibek pa je uprl svoj mračni pogled v staro za-I stavo,
»Saj jo poznate!« je začel ledeno Lamminger in pokazal na skrinjico. »Tudi vaši majestati so v njej!«
Oskrbnik je na te besede odkril pokrov ter jemal ven listino za listino, in sicer tako, da Jih je videl vsakdo.
»Tu so vse listine!« Kakor nehote Je to poudaril m pogledal rihtarja Syko. Ta je mežiknii z očmi. »Vsi, vaša gnada —«
»Tako, zdaj se pa poslovite od njih!« je odgovoril oskrbnik, vzel velike škarje, odstrigel od vseh pečate in jib metal drugega za drugim v plapolajoči kamin, za njimi pa še majestat za majestatom. Plameni so siknili in zaplapolali više in više. V trenutku so bila uničena poroštva svoboščin in pravic, ki so uživala spoštovanje in priznanje nekaj stoletij. Chodi, ki so gledali zdaj njih konec, nikoli niso uživali njih dobrot in pravic razen starega Pribka. Poznali so zlato svobodo samo iz pripovedovanja starih ljudi; toda vsak izmed njih je vedel in veroval, da ta njihov zaklad ni za vedno pokopan, da so te stare listine, ki so jih podedovali po prednikih, tista čarovniška palica do tega zaklada. In zdaj jih je požiral plamen, zdaj zdaj bodo razpadle v pepel in z njimi bodo za vedno zašli zadnji upi v olajšanje in rešitev iz sramotnega tlačanstva.
Lamminger je ogledoval Chode. V njegovem mrzlem pogledu je sinil žar škodoželjnega, sebičnega veselja. Videl je namreč, da se ni motil in da se je prav odločil. Končno! Včeraj so se še puntali, čeprav Jim je grozil z vojsko in z vešali! In zdaj! Glej, kako so se jim povesile trde buče, kako črno, mračno gledajo v pogubne plamene, celo oni plečati Pfibek! A ta = kako pa to! Kozina,
tega pa niti pretepanje ni ukrotilo, tega niti pogled na goreče pergamente — kako da Se lahko še smeje? In vendar se je nasmehnil, da, pa še kako zaničljivo! O, saj ga bo ta smeh kmalu minil! Globoka tišina je bita v pisarni, ko je oskrbnik metal majestate v plamene. Samo njihovo šuštenje in padec, ko je pergament ali pečat padel v plamene, so motili tišino. Preden je vrgel zadnjo listino v usodni plamen, se je obrnil oskrbnik k Chodom.
»Tako je konec z vašimi majestati. Zdaj, ko so bili uničeni pred visoko gnadljivimi gospođi (tu je navedel njihova imena), pred gospodoma pisarjema našega gnadlji-vega gospoda in pred vašimi očmi, zdaj boste pač prišli k pameti in se ne boste več sklicevati nanje.«
Ze je botel tudi zadnji list vreči v ogenj, ko Je opazil, da hoče gospod spregovoriti. Zato je počakal, držeč pergament v dvignjeni roki.
■Vršite zdaj svoje dolžnosti pošteno, kakor se spodobi tlačanom in podložnikom, da si ne boste svojega položaja še poslabšali,« Je rekel Lamminger strogo. »Saj vidite, da je vse zaman.«
Pomignil je, rumenkasti pergament Je vzplaval nad kaminom, padel vanj; v tem so se vsi nenadoma zganili. Zdajci je zdrknila ebodska zastava z zidu, b kateremu je bila prislonjena, in ropota je padla čez kaminovo mrežo proti plamenom. Toda v tem Je že planil z enim samim velikim skokom b kaminu Pfibek in z vso naglico zastavo strgal stran, da bi jo rešil pred ognjem. Pa je bik» že prepozno. Svila se je vnela in čim je Pfibek hitro dvignil zastavo In tako nehote z njo zamahnil, je vzplamtela g enem samem plamenu.