Posamezna Stev. 40 vin. Slev. 220. Poštnina - * StT - paviallrana. v LjaMiaoi, v četrtek, dne 25. septembra 1919. LetoMIL »SLO V UNEC« velja po polti u vse strani Jngo- slavila ln v Ljubljani: sa oelo leta naprsj.. K M-— sa pol leta .. .. .. 42*' sa etrt lata .. m ai*— za ea mesec « .. „ ?*— Ea taosemstvo celoletno CM*— a Sobotna izdaja: ss Za oslo leto.....K 15*— ia iaoiemitv o. . . . „ 20 — ssbbo Inaaratli Bnostolpas pstttvrata (Um alroka ln 3 m m enkrat . . . |tl tU uradni rssglasl . 9« K HI Pri oaiodUn sad 10 i popast. .1i}niaJ»leflas 51/9 SM K*— a— Poslano: bm r.noatolpsa petttvnts K 3*— iihala vsak dan lsvsmll ponedeljek ta du po piuaa ok S. url listni. MT Uisdalitvo j« v Kopitarjevi allol iter. 8/m. Rokopisi ss vračajo; nsfrasklrsas pisna is ss sprsjssisjo. Dreda. telet. itv. tO, sprava, itv. 828. Političen Ust za slovenski narod. Uprava |s v Kopitarjevi al.6. » RsSas peitas km, lisbljsaike št. 850 sa naročnino ta it 3*9 sa oglase, avctr. ta češke 24.797, ogr. 26.511, bosa.*hsrc, 7583. „J« bom brezpogojno uzfrajal." D'Annunzio se je zasidral v Reki tako, da ga cela Italija ne more spraviti več ven. Nitti je poslal nadenj nekaj divizij vojaštva, ki so mesto odrezale od sveta in ga oblegajo že nekaj dni. Italijanski vojščaki se puntajo in prehajajo trumoma k pesniku. Kapitan Rizzo, znani potopljevalec avstrijskih ladij, ki je danes, ko avstrijskih ladij več ni, nekam brez pravega opravka, je stopil ob stran pesnika. Duca D'Aosta, nekak sorodnik kraljev, je doživel na stara leta, da mu jc ubežal sin k D'Annunziju. Vlada jc v težkem položaju. Dežela se jc razdelila na mah v dva tabora. Demonstracije za in proti pesniku besnijo po deželi. Socialna demokracija je izdala oster manifest, v katerem označuje roško podvzetje za pustolovstvo. Če dovoljuje državna disciplina, da smejo nacionalisti na lastno pest delati državno politiko, potem da imajo proletarci dolžnost, delati tudi sami politiko lastne volje in lastne koristi. Zavezniki so hoteli, da so spravi reška reč brez šuma s sveta in so prepustili zato Italiji, da sama prepriča D' Anunzija, da je treba oditi iz Reke. Kakor se pozdeva, je dala s tem Italiji, le priložnost, da pokaže, kako mala je danes njena moč nad svojimi državljani. Slika, ki jo vidi danes svet v Italiji, bo veljavo Italije v Parizu zmanjšala. Iz vsega je razvidno, cla se jc izvršilo proti volji in nameri vlade, kar vidimo danes v Reki. Sicer je bilo koj spočetka jasno, da 'je reško podjetje politična budalokt iu da se Nittijeva vlada name;, mia ne more spuščati v kratkovidnosti take sorte. Med tem, ko se nahaja »prestiž« Italije v težkih zadregah in preti deželi notranja nevarnost, se udomuje D' Annunzio z vso lagodnostjo v svojem obleganem mestu. Najprvo je izjavil svoje obžalovanje, da ni mogel pozdraviti zavezniških oddelkov, ki jih je pregnal iz Reke, ko so odhajali. V nadomestek je obljubil proklamacijo, ki bo gotovo Lloyd Georgea, Clemenceau-ja in VVilsona hudo pretresla. Potem je dal aretirati admirala Casano-vo, ki je bil prišel, da odpelje italijansko brodovje domov. Nadalje jo izdal za mornarje proklamacijo, ki poudarja: »Nikdar še ni bilo na svetu pravde, ki bi bila bolj čista in bolj lepa. Ni mogoče vršiti svojega odrešenja po mesu, temveč le po duhu, in vi ste videli te- kom teh dni, kakšna moč je moč duha.« D' Annunzija obdajajo sami »arditi«, ki so po »moči duha« zelo znani. Znajo namreč zelo spretno in strumno čistiti skladišča in osvobojati bližnika nepotrebnega denarja in vse prtljage. Ker je ta »moč duha« tudi Italijanom znana, jc zastopnik Italije na Reki naznanil, kakor poroča »Journal des debata«, francoskemu generalu, »da bo ves pro-vijant, ki so ga zavezniki pustili in je bii poropan, kakor tudi vso prtljago, ki jc bila ukradena francoskim častnikom, plačala Italija.« Arditi so počutijo v pristaniškem mestu dobro, ker so tnka mesta kakor ustvarjena za razvijanje njihovih talentov. Drugi čin, ki ga jc vladar D'Annunzio izvedel, jc ta, da ni »proti Hrvatom storil nobenega nasilja, pač jc oddelek arditov lc preprečil izdajanje hrvaškega časopisa na Sušaku in je zasedel in zaprl tiskarno.« Potem je izdal proklamacijo na prebivalstvo Reke. Vprizoril je nadalje manifestacijo in govoril z drugega nadstropja ljudstvu. Potem je zaukazal, da korakajo mimo njega njegovi vojaki, nakar jih jc nagovoril. Dal je nadalje izdelati posebne spominske svetinje, ki jih bo začel kmalu podeljevati svojim vojakom. Nato je sledila proklamacija Italiji. Nadalje je imenoval pesnika Sem Benelli-ja za svojega pobočnika. Končno jc izjavil: »Jaz bom brezpogojno vztrajal, lločem vzdržati do konca. Prišel sem, da tukaj umrem.« m m zgnasif! LDU. Belgrad, dne 23. septembra. — Naši delegati na mirovni konferenci v Parizu so včeraj ves dan porabili za to, da obveste načelnike parlamentarnih klubov o zunanjem položaju, in da se na drugi strani pouče o razlogih notranje krize. LDU. Belgrad, dne 23. septembra. — Pašič ie bil vse dopoldne in popoldne v klubu radikalcev ter je člana kluba informiral o zunanjem položaju ter se pustil poučiti o notranjih odnošajih in sc posvetoval o rešitvi krize. LDU. Belgrad, dne 23. septembra. — Mmister za zunanje stvari dr. Trumbič je tekom včerajšnjega dne obiskal vse klube, ter je bil dolgo časa na seji narodnega kluba. Delegat dr. Smodlaka ic poselil včeraj dopoldne Slojana Protiča in sc z njim dolgo časa posvetoval o krizi, med tem ko je delegat dr. Rybar konferiral s Slovenci. LDU. Belgrad, dne 23. septembra. — V predsedstvu narodnega predstavništva je bila včeraj ob 16.30 seja načelnikov strank, na kateri so delegati mirovne konference poročali glede sklepa miru /. Avstrijo. Tej seji ni prisostvoval minister za zunanje stvari dr. Trumbič, ker je bil ta čas v avdijenci pri regentu prestolonasledniku Aleksandru. Posvetovanje je trajalo pozno v noč. Danes dopoldne sc je nadaljevala seja z načelniki strank. Zjutraj se je v parlamentarnih krogih govorilo, da so velesile izzvale na svojem hrbtu vojno in da so dolžne, da varujejo meje, ki so jih določile na konferenci v Parizu. LDU, Belgrad, dne 23. septembra. — Minister za zunanje stvari dr. Trumbič jc 22. t. m. posetil vse klube narodnih poslancev, ki so večinoma tačas imeli svoje seje v skupščini. — Danes od 10. do pol 1. je bila pod predsedstvom Nj. Visočanstva prestolonaslednika regenta ministrska seja, v kateri je dr. Trumbič izčrpno poročal o jadranskem vprašanju in o položaju, v katerem se to vprašanje sedaj nahaja. — Na sestanku predsednikov vseh klubov narodne skupščine pod predsedništvom dr. Draže Pavloviča so nekateri delegati poročali o vprašanju naše politike v Parizu, Prva seja je bila včeraj od 16. do 19. ure, druga bo danes od 16. do 19. ure v kabinetu predsednika zbornice. LDU. Belgrad, dne 23. septembra, — Zjutraj sc jc nadaljevala seja kronskega sveta. Na dnevnem redu seje je bilo poročanje o zunanjem položaju in o delovanju naših delegatov v Parizu. O jadranskem vprašanju je poročal minister za zunanje stvari dr. Trumbič. Kakor čujemo, sloji rešitev jadranskega vprašanja tako-le: V Parizu se pričakuje odgovor predsednika Wilsona na poslednji predlog Italije. Govori se, da je bilo v teku posvetovanja o zunanjem položaju odločeno v kronskem svetu, da se prične s sestavo nove vlade, ki naj bi sprejela končni sklep o naših odnošajih glede podpisa st. germainske pogodbe, — Predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič, bi imel nadaljevati svojo misijo in sc včeraj sestati s Protičem, dr. Laginjo in dr. Korošcem, ki so svoj odgovor glede vstopa v vlado odložili na prihod naših delegatov iz Pariza, Do tega razgovora danes ni došlo, ker je sestanek načelnikov klubov s člani naše delegacijo trajal do 8. ure zvečer. Želja je, da bi bila nova vlada čim jačja po dcupinah, ki naj bi bile v njej zastopane in da se sestavi po možnosti koncentracijska vlada. Nadalje se želi, da se nova vlada čimprej sestavi. Kakor doznavamo, vlada pri naših delegatih skeptično razpoloženje z ozirom na sestavo nove vlade, zlasti glede vtisov, ki so jih dobili v stiku s posameznimi parlamentarnimi skupinami in odličnimi političnimi osebami. Govori se, da so konstatirali, da so na gotovi strani našli malo dobre volje glede medsebojnega popuščanja radi sestave koncentracijske ali široke koalicijske vlade. LDU. Belgrad, dne 23. septembra. — Danes popoldne so naši delegati imeli posvetovanje o zunanjem položaju z načelniki klubov. Kakor se čuje, so danes in včeraj poročali o st. germainski pogodbi, predvsem o členu 51. Današnji sestanek je trajal od 16.30 do 20. zvečer. Bili so prisotni poslanci vseh klubov in predsednik narodnega predstavništva. Jutri ob 16.30 bodo nadaljevali naši delegati posvetovanje, kakor sc govori o jadranskem problemu. LDU. Belgrad, 23. septembra. Sinoči ob 8. so bili pri Nj, Visočanstvu prestolonasledniku regentu predsednik ministrskega sveta g. Davidovič, predsednik skupščine dr. Pavlovič, delegati gg. Pašič, Trumbič, Smodlaka, Rybaf, minister Ba-lugdžič, adjutant polkovnik Damjanovič. Pri večerji je bila navzoča tudi kneginja Jelena. Po večerji jc prestolonaslednik imel ccrclc. Večerja je bila v vinogradu. m LDU. Belgrad, 23. sept. Z ozirom aa notranji položaj vlada šc vedno popolna nejasnost. Ne more se šc ničesar stalnega določiti in jc ludi prezgodnjo, govoriti o samem načinu rešitve krize. Gotovo je, da se od vseh strani kaže veliko volje, da se izide iz nejasnega in neznosnega položaja. — Govori se, da je želja politikov, da se v pogajanjih, ki se prično v četrtek glede rešitve notranje krize, glavne točke glede sporazuma oismeno formulirajo. LDU. Belgrad, 23. sept. Jutri se prično pogajanja za rešitev notranje krize. tz LDU Split, 23. septembra. (DDU.)' Popoldne ob dveh je naša vojska krenila v smeri proti Trogiru. Ob 11. uri dopoldne jc prišel v Trogir amerikanski rušilec, da prisili Italijane, da se umaknejo na de-markacijsko črto. Ko so trogirski meščani zagledali amerikansko bojno ladjo, so pograbili za orožje, pridrli na ulice in pričeli streljati. Ko so Italijani opazili pobuno meščanstva, približevanje srbske vojske iu ameriške ladje, so nemudoma pobegnili iz Trogira. Meščani so zajeli oklopni avtomobil, poveljnika italijanske vojske Torre Filiberta Emanuela s tremi vojaki. Med- LISTEK. Adolf Robida: Ignacij Borštnik. Oskar Wilde je napisal nekje stavek: »Vsakdo se narodi kot kralj, a večina jih umre v pregnanstvu — kakor marsikak kralj.« In te besede mi polnijo danes dušo, ko stojim ob mrtvaškem odru moža, ki je začel in končal svoj križev pot življenja doma in ki jc kraljeval kot car v Zagrebu. Bil jc pa tudi v Ljubljani kralj; o tem govori naša ljubezen, s katero smo ga sprejeli vselej, kadar je prišel k nam in s katero se poslavljamo od njega danes, ko čujemo ob njegovi krsti Miserere. Ignacij Borštnik je rojen v Cerkljah na Gorenjskem 11. julija 1858. Bil je na dunajskem konservatoriju. Dne 1. septembra 1884 je prevzel v Ljubljani režijo in vodstvo dramatične šole, kjer je ostal 11 let. Maja 1894 ga je angažiral dr. Miletič v Zagreb, ker je kot gost (Loris v Fedori in odvetnik v Valentski svatbi) silno ugajal. Ramo ob rami s Fijanom je rasel. Od ljubimca do karakternega junaka, od in-trigana do karakternc šaržirane partije, od očeta do modernega psihopatičnega iunaka ga je vodila pot umetniškega vstvarjanja in ga dovedla do nalriarha-ličnih — bonhomnih partij. Zato je Borštnikov repertoar tako bogat. V času mladih dni ie vladala francoska piece dc moeurs, nato je sledila doba realizma, dokler nista moderna natu-ralistika in simbolizem zašla na vse evropske odre. In s temi fazami v razvoju slovstva se jc razvijal Borštnik kot igralec-umetnik. Zato sc ne smemo čuditi, atto najdemo med njegovimi najboljšimi kren-cijami Armanda v »Dami s kamelijami , Napoleona, v »Mo.dame Sans Gene« in obenem Molierovega Tartuffa in Kcana in Shakespearovega Riharda III. in Shyloka. Njegov Henšel in Kanlor mu nista branila, da bi ne igral Flama v Rozi Berndtovi in Jaga v »Otelu«. Ibsen, Strindberg, Bjorn-son, Hauptmann in Bernstein niso šli nikdar preko odra, ne da bi Borštnik igral glavne partije v njihovih delih. Nad 300 vlog jc kreiral v svojem življenju in vedno mu je bilo geslo: »Zame ni druge umetnosti, kot ta, kakor io jaz občutim,« In to geslo ga ni pokopalo, dvignilo ga je in ga postavilo visoko. Kdor pa more geslo oktruirati drugim, mora biti močna individualnost, klena osebnost. Imeti mora v sebi nekaj, kar fascinira. In Borštnik jc bil osebnost. Igral ic sebe in vlogo. Zato je njegova umetnost vedno dvojna: avtorjeve besede so mu bile okvir, njegova individualnost pa slika, ki jo jc naslika! za ta okvir. Zato je bil velik. Tako velik pa ie bil zato, ker je znal barve prav izbrati in jih ekonomično uporabljati. Bil ni samo nadarjen, bil je tudi inteligenten. Na njegovih kreacijah je nekaj kakor patina rutinerja, zato pa umotvor sam ni ničesar na vrednosti izgubil, pač pa samo pridobil, ker ie bil kot umetnina šc patiniran. Ko bodo vsi ostali igralci že pozabljeni, bo zgodovina imenovala še Verov-ška, Skrbinška, Nučiča in na prvem mestu Borštnika. / Borštnik je bil pač v nekaterih nu-ancah šablonski, in to predvsem v efekt-nosti: tipično je stal razkoračen, v obupu je legel na mizo in roke so mu odpovedale, v vznemirjenosti jc govoril šablonsko gu-turalno in jokal jc hlastajoče, da nekako bevskajoče. Takih koncesij publiki, ki pač zahteva tudi nekaj za oko ia uho, se ni oprostil noben igralec,' pa si bodi Kainz, Bassermann, Zacconi, Movelli, Duša, Scliild-kraut, Sorina in kakor sc žc imenujejo vsi ti prvaki med prvaki. Vsak jc imel nekaj zunanje - teatralnih, efektno - ratiniranih manir in navad. Kako pa je Borštnik sicer igral! Saj ni igral, kako je doživljal, ustvarjal, porajal, pojmoval in interpretiral. Bil jc isto-vreden s pisateljem, kongenijalen /. njim. Kot ni življenja brez smrti, tako ni dramatika brez igralca. Drug iz drugega sta porojena, eden v drugem živita, uspevata ali padeta. In toko ie bilo z Borštnikom! Zavesi pomembne osebnosti st ustvari samaodsebc atmosfero ustvarjajoče gor-kote in prede zlate niti s tem, da poraja v enakih in sorednih dušah razpoloženje, ki jih dviga z umotvorom. Borštniku se je to vsikdar posrečilo! Brez krikov, brez zunanjosti, samo z mirom, notranjo resničnostjo, s polno dušo, ki nam jc polnila srca. Pa tudi čc nisi prišel k njemu praznično razpoložen in oblečen, kot za v nedeljo, si doživel pri njem svoj praznik in svojo nedeljo. Nikdar ni bil patetičen; ludi v prizorih naivečje vsh.ičenosti je ostal vsaj na-zunaj miren. Stavke je govoril hitro, s sijajno dihalno tehniko. V brzem toku govora je nakrat zategnil tempo in skozi zobe govoreče naglasil važno besedo. S trpko gesto je zamahnil in z upognjenim, kolenom jc napravil korak. In ko je balo treba pointirati, je napravil pavv.o, za spoznanje je poglobil glas in čuda, docela drug timbre jc dobila beseda in brez podčrtavanja jc napravil utis, globji kot kdorkoli. Bil je mojster v varčnosti sredstev, zato pa tem solidnejši v izdelavi duševnega pojmovanja. Brez reklame, brez bobna — in vendar od vseh priznan in ljubljen.* Četudi nisi hotel za Borštnikom, si moral! Bogat ic bil, zakaj tisoče in tisoče jc napajal s svojo bogato dušo. Resen in mniobeseden je živel samzase in redki so bili. ki ie občeval z njimi; in če ie že 4o- tem Sc Jc izkrcalo 200 oboroženih ameriških mornarjev s strojnimi puškami, katerim so oddali ujetnike in avtomobil. Na avtomobil so Amerikanci postavili svojo zastavo, ujetega častnika iu vojake pu so vzeli seboj uu ladjo in jih odpeljali v Split, kjer so jih izročili poveljniku italijanske stacijske ludje »Pugliu«. Medtem je prišla srbska vojska, ki jc bila z velikanskim navdušenjem sprejeta od ogromne množice ljudstva z zastavami. Amerikanci so izročili mesto srbski vojski in vkrcali svoje čete. Naša vojska je zasledovala sovražnika preko Trogira in nadaljuje svojo akcijo. Od tega časa nadalje ostane v Trogira stacionirana za nekoliko dni amerikanska vojna ladja, ki jc dobila najstrožje naredbe za eventuelni drugi italijanski napad. LDU Split, 23. septembra. (DDU.) Iz flProgira smo prejeli nastopne podrobne vesti: Ob 2. url ponoči so prišli natihoma italijanski vojaki iz Bristivicc ter takoj sasedli pošto in razne urade in začeli aretirati ugledne meščane. Mnogim je na razne načine uspelo, da so pobegnili. Do pol petih zjutraj meščani sploh niso znali za prihod vojske, ker se je izvršil brez Streljanja in so prišli Italijani v popolni tiSni. Trogirski itaJijanaši so vedeli že nekoliko dni prej za prihod Italijanov, kar se more soditi po grožnjah. Trogirski ita-lijanaš Fanfogna se jc proglasil za diktatorja ter prisilno oborožil nekatere naše ljudi, ki so bili podkupljeni z denarjem in živili. Okoli 10. ure je diktator pozval k sebi načelnike vseh uradov ter jim, grozeč | z rabo orožja, ukazal, da mu izroče svoje urade. Načelniki so energično protestirali, toda morali so se pokoriti sili. Fanfogna je imenoval za načelnika mosta Trogira dr. Lugina ter z oglasom pozval meščanstvo na mir in poslušnost njegovi volji. Značilno jo, da italijanske družine v Tro-girju niso izobesile italijanskih zastav, samo nekatere ženske so si pripele velike kokardp. na prsi ter so nedostojno izzivale meščanstvo. Italijani so zasedli vse ulice, trg in obalo ter postavili povsod strojne puške. Italijanski vojaki niso kazali posebnega navdušenja. Poznalo se jim je, da so prikorakali v Trogir samo na povelje. Po prihodu naše vojske v Trogir je bil Fanfogna obkoljen in zastražen v svoji hiši ter bo izročen pristojni oblasti. LDU Split, 23. septembra. (DDU.) Ko Je danes dospela v Split prva vest o italijanskem izpadu na Trogir, je zavladalo med občinstvom silno razburjenje. Že okoli 10. ure so bile zaprte vse trgovine. Po mostu so hodile v izprevodih čimdalje večje množice občinstva, klicale Jugoslaviji in demonstrirale proti italijanskim osvajalcem. Takoj so sc zbrale dobro disciplinirane prostovoljsko čete, ki so prisegle, da se hočejo boriti do zadnjega moža za svoj domači kraj. Na prvi poziv sc jc prijavilo več kot 2000 mož. Tucli iz okolice Splita je dospelo v mesto veliko število prostovoljcev. Ko so prostovoljske čete odkorakale, da osvobode Trogir, je nastalo med meščanstvom veliko navdušenje. Viharno je pozdravljalo prostovoljce ter jih obsipalo s cvetjem. Popoldne, ko je dospela vest, da so so Italijani umaknili iz Tro-girja. so se v Splitu vršile zopet veliko manifestacije. Na Poljani kralja Petra so se zbralo štiri prostovoljske čete ter so na poziv dr. Prvislava Grisogona, ki jc imel vznešen govor, prisegle, da bodo na prvi poziv polnoštevilno prihitele pod zastavo ter držale najstrožjo disciplino. Dogodki na Rsftf. LDU Milan, 23. septembra. (DunKU.) Uradno poročajo: Sklicanjc kronskega sveta je vzbudilo veliko pozornost. »Cor-riere della Sera« imenuje ta korak v zgo- voril s katerim in mu odprl zakladnice-delavnicc, sem imel vedno vtis: ta človek je nad tabo! In v tem tiči po mojem tudi precejšen kos njegovega čudovitega uspeha na odru. Najraje jc igral na. drugem in tretjem manualu in le ob najbolj svečanih prilikah jc zaigral plcno na prvem manualu, Zato jc imela njegova umetnost nekaj višinskega na sebi, ker jc stala pač trdno na zemlji, a sc je vendar dotikala neba. Hrast vrhu gore! Sam, a zato nič manj veličasten. In četudi je govoril kot Strind-bertfov kapitan Edgar tako prepričevalno in globoko resno: »Vsekakor je res; kadar sc pokvari naša mehanika, nc ostane drugega od nas kot polna samokolnica za na gredo . . .«, bodi prepričan Ignacij Borštnik, da ostaneš slovenski kulturi za vse večne čase mejnik, učitclj-vzornik in umetnik. Bogata jc bila tvoja duša in ti si nam jo dal vso in celo. Naša slovenska drama ima zopet svoj črni dan; komaj smo odpravili Krpanovo kobilo in ljudsko poneumnevalnico v obliki kina iz gledišča in komaj smo zastavili oogo za v višino, žc smo izgubili tistega, ki je stal vrh gore in nas vabil do sebe s svojo umetnostjo. Vrnil si se v domovino — da si umrl! — —- — dovini italijansko ustave kot izreden. »Popolo d' Itaiia« vprašuje, uli nuj kronski svet zavzame stališče napram kabinetni krizi ali napram režimu. »Itaiia« hvali Nittijov sklop za sklicauje kronskega sveta. »Avanti« izjavlja, da stoji italijanska buržouziju vsled roške pohuno izven zakonu. List poroča, da jc bil tudi Turati kot zastopnik socialistov povabljen. Turati jc izjavil v »Tempsu«, da se bo udoležil kron-skoga sveta samo s potrdilom stranko. Nesporazum med Tittonjjciu in Nittijem se jc poostril. Kakor poroča »Giornalc d' Itaiia«, namerava Tittoni odstopiti. »Se-oolo« dolži Nlttijeve nasprotnike, da so podpirali D' Annunzijevo pobuno, da bi vrgli ministrstvo. LDU Pariz, 23. septembra. (DunKu. — Brezžično.) Predsednik Wilson dosedaj na predlog, ki so ga predložili Italijani o rešitvi reškega vprašanja, še nI odgovoril. Ako Wilson tega načrta ne bo odobril, bo italijanska vlada gotovo demisijonirala in je zelo dvomljivo, ali bo italijanski narod sprejel pogoje, ki zagotavljajo Jugoslovanom enake pravice na železnice in doke v reškem pristanišču. LDU. Lugano, 23. sept. (ČTU.) V Bo-logni so včeraj častniki in dijaki demonstrirali za D' Annunzia ter se pri tem spopadli s socialisti. Aretiranih jo bilo približno 40 oseb. LDU. Rim 23. sept. (DunKU.) »Agen-zia Štefani« poroča: V inozemskih listih razširjena vest, da sc je med Italijo in Jugoslavijo sklenil dogovor v jadranskem vprašanju, ie popolnoma brez podlage. LDU. Amsterdam, 24. sept. (DunKU.) Kakor poroča tiskovni urad »Radio« je predsednik Wilson v enem svojih govorov namignil na reške dogodke, dasi jih ni izrecno omenil. V popolnoma splošnih izrazih je slikal svojim poslušalcem, kaka nevarnost bo grozila svetovnemu miru, ako zavladajo v jugovzhodni Evropi ruske razmere in ako se zveza narodov čimorej nc oživotvori. Prevladuje mnenje, da bo lažje prisiliti D' Annunzia k odnehanju z gospodarskim pritiskom, kakor pa z oboroženo silo. Trst, 23. sept. Nedeljski »II Secolo« prinaša v uvodniku pod naslovom »Proti nacionalističnim pustolovščinam« zanimiva, v jugoslovanskih krogih sicer žc dokaj znana razkritja o zavratnem rovarenju v gotovih vojaških in političnih krogih proti Jugoslaviji in o delovanju gotovih oficiel-nih italijanskih misij. Pravi med drugim: Med vestmi, ki smo jih brali tc dni, nahajamo ono o preselitvi na Reko celega informacijskega urada, ki je posloval pri armadi dizlocirani ob demarkacijski črti. Imena namcščcncev tega urada, ki čitamo v reških objavah, ne dopuščajo o stvari nikakega dvoma. Ne smemo torej prezreti, kako mnenje je vladalo pri tej armadi o rešitvi jadranskega vprašanja. Neki polkovnik, ki se jc že izkazal v vojni službi za domovino, se jc odkrito bavil po premirju z načrtom, da bi se v danem trenotku moralo podpirati in izkoriščati cventuelni hrvaški upor proti Srbiji, tudi čc bi se imelo v to svrho stopiti v stik z boljševi-škimi agitatorji. Zaželjeni upor bi bil moral najti svojo podlago na katolicizmu na se-ljakih, na separatizmu, torej na elementih, ki sc bunijo proti Srbiii s pretvezo federalizma, ki pa so bili najbolj naklonjeni staremu habsburškemu režimu. Pomagavgi upornikom, bi biii po tem načrtu dospeli Italijani na Hrvatsko kot prijatelji in bi tam ostali... v svrho zaključne rešitve jadranskega vprašanja. Da so sc gotovi elementi bavili dolgo časa s takim načrtom, dostavlja >Secolo<", s>e ne bo zdelo čudno onim, ki poznajo napačno in zgrešeno postopanje italijanskih vojaških misij tekom premirja v bivšem habsburškem ozemlju. Da sc sedaj segrevajo fantazije nekaterih, ki so se preselili na Reko, da sledijo D' Annunziu, jc jasna stvar. Jasno pa je tudi, da če bi se začelo izvajati take načrte, bi to dovedio do novih konfliktov, ki niso Italiji dobrodošli. Zato bi se zdel logičen in pravičen poziv ministrskega predsednika Nittija na modrost in previdnost italijanskih vojakov., kmetov in delavcev. Italija si želi miru, odklanja, pa pustolovščine nacionalizma. Trst, 23. sept. »Corriere della Sera« prinaša o kronskem svetu v Rimu med drugim sledeča zanimiva izvajanja datirana od 22. t. m. ponoči: Vest o sklicanju kronskega sveta — četudi sc pravzaprav ne more govoriti o pravem kronskem svetu, ker so bili pozvani tudi načelniki strank — jc napravil v Montecitoriu največji vtis. Gre za dogodek, kateremu je pripisali največjo važnost. Naglašalo se jc danes v Montecitoriu, da niti za odločitev tako velike važnosti, kakoršrta jc bila napoved vojne, ni smatrala vlada potrebnim, nastopiti to izredno pot. Prijatelji vlade omenjajo, da je hotela vlada v tako težkem trenutku, kakor je sedanji, preprečiti delitev duhov, kar bi bilo nevarno za ustroj države. Opo-zicionalci pa so ostro grajali sklicanjc kronskega sveta, ker smatrajo to kot pretvezo ministrskega predsednika, da se utegne svoji odgovornosti. Vendar se ugotavlja, da izhaja ta misel od. Tittonija in ne od Nittija. Z drutfc strani so ukreni, ki jih mora vlada storiti, take važnosti, da je v interesu naroda želeti sodelovanja vseh konstitucijonalnih politikov. Jadransko vprašanje, ki jc bilo do pred nekaj dnevi predvsem mednarodne važnosti, je edino predmet javnega zanimanja v deželi in je našlo globok odmev v vojski in v mornarici. Vlada torej ne more več zasledovati politiko čakanja, nego mora nastopiti pot dejanj. Minister za zunanje zadeve Tittoni se je vrnil v Italijo v nadi, da bo dogovor, sklenjen s Francijo in Angleško, našel takojšnje odobrenje s strani Wilso-ua, dočim ni dosedaj dospel na Consulto še noben odgovor. Da, izgleda celo, da je do-šla vlada do prepričanja, da bo treba še dokaj čakati na Wilsonov odgovor. Kakor torej vse kaže ,bo Tittoni v kronskem svetu zahteval od tam zbranih odličnih politikov, naj povejo svoje mnenje glede poti, ki nai se ima zasledovati. Najbrže bo ministrski predsednik Nittš izjavil, da je pripravljen prepustiti svoje mesto drugemu, ki sc ga bo smatralo bolj pripravnim, da reši sedanjo krizo. Politične novice. + Cenzura ne izzivaj! »Domoljub« je izšel žc dvakrat pobeljen. Čo smatra cenzura za svojo nalago potlačiti resnična poročila o hibah naše upravo, naj vc, da s tem uprava no bo nič boljša. S svojo predrznostjo izziva in buri ljudstvo! Ne bomo dolgo prenašali toga ruvarenja, ki jc na las podobno avstrijski nasilni metodi tlačenja proste kritike. Cenzura, rečemo ti, ne izzivaj! -j- Vcsnič o Italiji. V pogovoru, ki ga jc imel s poročevalcem >Matina«, jc pariški poslanik kraljestva SHS, Vcsnič, dejal med drugim: »Italija bi morala že enkrat opustiti svoje stremljenje, da razširi svoie gospodstvo sedaj na to, sedaj na ono točko jugoslovanske obale. Trdovratna želja, razviti italijansko zastavo na našem ozemlju, nc more imeti druge posledice, kakor o.a bo izzvala v jugoslovanskem narodu ogorčen odpor ter povzročila obžalovanja vredne dogodke, ki bodo v škodo obema narodoma.« -f Podpis mirovne pogodbe z Avstrijo. Belgrajska. »Politika« piše 23. t. m. z ozirom na podpis mirovne pogodbe z Av^'rijo nastopno: Ker je vprašanje manjšin bilo vzrok vojni, sta Francoska in Amerika zahtevali, da se v pogodbo z Avstrijo posta-v« odredba za varstvo manjšin. Predsednik Wilson je zahteval, da se naj ta odredba uveljavi in da naj ne bo v tem vprašanju nobenih izjem. Kar sc tiče člena 51., smo sedaj dos'i v ekutno fazo, ker nam je rok 2a podpis pogedbe določen in ker smo odbili »|.ic em tega člena, ki ga smatramo za atentat na svoio suverenost. Romunija je sklenila, da se o tem niti ne pogaja na podlagi koncesij. Ker se je za Grško določilo nekaj podobnega, je Grška izjavila, da ne prizna teh določb, toda da jc voljna pogajati se o tem. Mi ne bomo podpisali te pogodbe, dokler nc vidimo, kaj bosta storili. Grška in Rumunija. Za nas obstoje samo dve možnosti, da se ali pridružimo nepomirljivosti Rumunije ali pa grškemu stališču glede koncesij. Glavni razlog za podpis je, da sc pride čimprej do določitve mej, kar bi povoljno vplivalo na notranji položaj in na to, da se ne prekinejo politične zveze z zavezniki ter da bi se ne moglo tolmačiti naše aržanjc kol nepri-jateljsko napram ligi narodov, ki bi nam imela služiti za jamstvo naše teritorijalne celokupnosli, -j- Odlikovanje zunanjega ministra, Grški kralj Aleksander je podelil našemu ministru za zunanje stvari dr, Trumbiču red Sv. Jurija prve vrste, med tem ko ga jc Španska odlikovala z enim največjih svojih odlikovanj, imenovala ga je za viteza velikega križa Izabele Katoliške. --j- Slovensko uradovanje v zasedenem ozemlju. »Edinost« priobčuje: Množijo sc slučaji, da tisti občinski uradi v zasedenem Slovenskem (bivšem avstrijskem) ozemlju, ki so začeli že italijansko uradovati, naročajo strankam, naj zahtevajo od župnih uradov matične dokumente v italijanskem jeziku. Bodi enkrat za vselej povedano, da veljajo za matične urade še vedno stare postave, po katerih sc morajo strinjati vsi uradni predpisi oziroma izpisi z originalom matice »popolnoma v jeziku, črkah in znamenjih«. Pisec teh vrstic se je informiral pri višji italijanski instanci in tam so mu rekli, da je samo ob sebi umevno, da veljajo vsi dokumenti v slovenskem jeziku povsod v vsem okupiranem ozemlju tudi pri vseh italijanskih civilnih in vojaških uradih in poveljništvih. -j- Mostarski mohamedanci za obvezni pouk mohamedanske ženske mladine. Ministrski svet je nedavno sklenil, da sc novi šolski zakonski načrt nc tiče moha-medanskega dela prebivalstva. Potemtakem bi za mohamedansko žensko mladino obveznost šolskega pouka nc veljala. Mostarski muslimani so nato poslali parlamentu naslednjo protestno brzojavko: »Muslimanski meščani mesta , ;ostarja naj-encrgičnejc protestirajo pr izključcnju muslimanskega ženstva od obiskovanja osnovnih šol, kakor je sklenil ministrski svet. Muslimani lega sklepa ne smalrajo kot obzirnost nasproti kakim posebnim muslimanskim običajem, marveč vidijo v njem veliko zapreko za razvoj islamskega dela našega uaroda. Smatrajo, da je kultura majke najvažnejši činitelj tako v narodni kakor v verski vzgoji družine. Apelirajo na predstavništvo, da nikakor ne dovoli izvršitve takega sklepa, ki bi bil na sramoto kulturi in atentat na naš narod. -f Uredniška vest. Včerajšnji »Slov. Narod« izjavlja, da vest, da bi dr. Tavčar namerjal prevzeti glavno uredništvo »Slovenskega Naroda«, ki smo jo tudi mi priobčili po hrvatskih listih, ne odgovarja resnici. + Hrvatska ljudska stranka v Hercegovini. Mostarska »Narodna Sloboda« poroča o shodih Hrv. Ljud. Stranke v Otoku pri Sinju in Prozoru. Na obeh shodih so se kmetje navdušeno izrekli za H. L. S. kot pravo kmetsko stranko. Na shodu v Otoku jc bilo nad 2000 zborovalcev, j- Anglija varčuje. Kakor poroča »Daily Chroriicle«, je Anglija razveljavila vse pogodbe za zgradbo novih letal, jc prodala šest starih vojnih ladij kot staro železo in jc iz ministrskega budgcta črtala 40 milijonov funtov. •f Sinjska Krajina za Hrvatsko ljudsko stranko. 14. t. m. se jc vršilo v Otoku pri Sinju veliko zborovanje Hrvatske ljudske stranke, katerega sc jc udeležilo do 3000 kmetov. Zborovanje jc otvoril kmet Fran Čarič, nakar je bil z vsklikom izvoljen za predsednika fra Mijo Kotaraš, — Grgic je prebral in raz tolmačil program Hrv. ljudske stranke, ki so ga zborovalci točko za točko odobravali. Nazadnje je predsednik pozval zborovalcc, naj dvigne roko, kdor jc za program H. Lj. Str,, Tisoči kmetskih rok so sc dvignili v zrak in za-orili so dolgotrajni burni klici: Živela hrvatska krščanska stranka! Živela ljudska stranka! Živela Jugoslavija! + Tittoni pri kralju radi DAnnnn-zija. Kakor poročajo listi iz Rima, je sprejel kralj Nittija in Tittonija v avdi-jenci. Tittoni jo obvestil kralja o sklepih, ki jih misli napraviti mirovni posvet v vprašanju reških dogodkov. -f Živež in pomoč D Annunziju. »Corriere d' Itaiia« piše, da je bila ladja »Prinz Hohenlohe« (od prejšnjega avstrijskega brodovja) ustavljena na svojem potu proti Reki po italijanski torpedovki, ker se jc hotela združiti z D' Annunzijem. Štela je 500 prostovoljcev. Isti časopis poroča, da je neki zasebnik odposlal na Reko dve jader-nici, natovorjeni z živili. -f Posojilo za D' Annnnzija. »Popolo d' Itaiia« je razpisal na željo D' Annunzija posojilo, da bi bila pesnikova armada preskrbljena z denarjem. D' Annunzio izjavlja, da iuia moštva dovolj; njegova vojska da šteje v mestu več kot 20.000 mož; živež zadostuje za mesec dni, toda denarja da primanjkuje. Dnevne nmIce. — Ljudski »abor v Labodu bo 12. oktobra, ne pa, kakor sc jc prvič poročalo 5. Svira polnoštevilna vojaška godba iz Maribora. Korošci pridite vsi na to veliko narodno manifestacijo. Vsa društva po Sloveniji se naprošajo z ozirom na velikanski pomen za plebiscit, da se udeleže, Vsi v Labod 12. oktobra! — Iz Tržiča. Prejeli smo: Pretekli petek smo imeli dijaki pri našem priljubljenem g. Cirilu svoj poslovilen večer. Bilo je prijetno in vsi smo čutili loplo ljubezen, ki je vela iz poslovilnih besedi g. kaplana. Z veseljem priznamo, da so bile letošnje počitnice najlepše, kar smo jih doživeli. Živo so nam v spominu skupni nastopi, izleti, sestanki itd. Za vse to g. Cirilu naj-iskrenejša hvala! — Drugi dijaški transport v Prago odhaja iz Ljubljane v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 15. uri, iz Celja ob 20. uri 38 minut in pride v Maribor ob 0. uri 27 minut (vlak 814). Večji komadi prtljage sc bodo oddajali skupno v en za to določen voz, in sicer 29. od 10. uro naprej na južnem kolodvoru. Preskrbljena naj bo ta prtljaga z natančnim naslovom. — Vsi, ki ste sc prijavili, pridite točno! — Minister za pošto in brzojav dr. Edo Lukinič sc jo vrnil iz Karlov ca v Belgrad. — Izvozna carina. Iz Belgrada poročajo: V ministrstvu za trgovino in industrijo jc bila konfercnca strokovnjakov in referentov, ministrstev za trgovino, finance in prehrano, na kateri so razpravljali o vprašanju glede izvozne trgovine ter o izjavi trgovinskega ministrstva za izvozno carino. Ker jc stvar zelo potrebna in nujna, sc misli, da bo vso zadevo vzela v rešitev vlada, ker se jc v vprašanju izvoza do sedaj mnogo grešilo. — Čudna mera. Dodatno k včerajšnji notici o čudni meri se nam sporoča, da sc tudi od vojaške intendancc v Ljub- Ijani že izplačuje bivšim aktivnim nespre-jetim avstrijskim častnikom enaka plača kakor srbskim častnikom, intendanca sc pa brani rezervnim častnikom izplačati aaake plače, dasi se pri zagrebški inten-danci ni delalo nobene razlike. Čudna je vsekako ta dvojna mera! Ali so rezervni častniki manj zmožni za delo? Ali manj delajo kakor aktivni? Menda izkušnja ka-it, da je ravno narobe res! — Čemu torej ta nepravičnost! _Dobrodelna efektna loterija v korist sirot, slepcev, invalidov in hiralcev. 1317 dobitkov v skupni vrednosti 80.000 K. Glavni dobitek je vreden 20.000 K. Na-dalini dobitki so vredni po 5000 K, 3000 K, 1500 K itd. Žrebanje 18. decembra. Srečke 60 po 2 kroni in se naročajo v pisarni društva »Dobrodelnost« v Ljubljani, Poljanska cesta št. 4. Z ozirom na blag namen te loterije prav toplo priporočamo vsem, da takoj v obilnem Številu naročen srečke. — Sneg na Crurjanclh. Kakor kaže, bomo imeli letos kmalu zimo. Danes, 22. septembra, je zapadel po noči sneg, in sicer do Sv. Nedelje. Sedaj ob 10. uri So vedno sneži. Obeta se nam slaba trgatev. , „ _ Živinska razstava preložena. Nameravana razstava goveje živine v Gor-njegrajskem okraju se mora vsled opasne-ga širjenja kuge slinovke preložiti na drugo leto. — Tečaja za učitelje meščanskih šol ▼ Ljubljani in v Mariboru, Ta tečaja sc otvorita s 1. oktobrom 1919, in sicer v Mariboru za vse tri strokovne skupine, v Ljubljani za 2. in 3. skupino. Za vsako skupino se dovoli po 10 učiteljem (icam) dopust. Učitelji (ice), ki so prosili, da se priselijo v službovanje kaki meščanski šoli, t se niso sprejeli, naj javijo kratkim potom nadzorniku L. Poljancu, če se potegujejo tudi za dopust, da bi posečali tečaj, drugi pa naj pošljejo po službeni poti do 5. okto-ora 1919 prošnje višjemu šolskemu svetu tar prilože zrelostno in usposobljenostno Izpričevalo. — Predsednik: prof. Fr. Vad-ttjal 1. r. — Učiteljem-vojakom letnika 1886— 1887. Poverjeništvo za uk in bogočastje **zglaša z razpisom z dne 19. septembra J919, št, 4485: Komanda dravske divizijske oblasti je odredila, da sc. vsem učite-ljem-vojakom letnika 1886—1887, ki so nameščeni na javnih šolah in zavodih, dva-tnesečna orožna vaja preloži do počitnic končanega prihodnjega šolskega leta, — Pukovske okružne komande izstavljajo takim prosilcem tozadevna čakalna dovoljenja in skrbe, da bo učiteljstvo nastopilo orožno vajo po dokončanem šolskem letu. To se daje vsem prizadetim učiteljem na Splošno znanje. Predsednik; prof. Vadnjal L r. — Društvo akademičnn izobraženih agronomov se jc ustanovilo v Belgradu. Društvo šteje 70 članov-. — Da pospeši gradbo hiš jc sklenil esješki občinski odbor, da ostanejo vse kiše, ki se zgrade do 1. 1922., petnajst let proste vsakega občinskega davka. — Gospodje, ki sc zanimajo, da sc Ustanovi v Ljubljani konjsko dirka-Jko društvo, naj blagovolijo svoj naslov naznaniti z dopisnico podpolkovniku Ravniharju v žrebčarni na Selu pri Ljubljani. 5543 — Za pogozdovanje morske obale sc favzema v »Jugoslov. Ekonomistu« Dal-taatinec P. Radič. Poleg vseh drugih gospodarskih koristi, ki bi jih pridobili s pogozdenjem golih obali, bi bila tudi ta, da bi še-lc na ta način zagotovili in povzdignili naše ribarstvo. S pogozdcnc obali bi prihajale v morje snovi, ki bi morska tla pognojilc in omogočile razvoj rastlinstva, ki je za ribji zarod tako važno, Ribarstvo Pacifika je samo zato razvito, ker je ondotna morska flora izredno bujna. Iz enakega razloga naj bi sc pogozdili tudi bregovi naših rek in jezer. — Tekma za Skoplje, Skopljc jc žc danes veliko prometno-trgovsko središče, skozi katero teče železnica v Solim, V bodoče pa sc bodo tu križale vse železniške zveze med Jadranskim, Sredozemskim in Egejskiro morjem ter Donavo, Savo in Dravo. Zastopniki svetovne trgovine se že danes zelo zanimajo za Skoklje in tjekaj prihajajo Amerikanci, Angleži, Italijani in Nemci, da prouče razmere. Tudi domači ljudje se gibljejo in snujejo trgovinsko in gospodarsko glasilo, ki se bo v prvi vrsti posvečalo gospodarskim interesom južne Srbije. »Jugoslov. Ekonomista« pozivlje Hrvate, naj nc bodo zadnji v tekni za Skopljc. — Izkoriščanje Amerikancev je glasom hrvatskih listov tudi v Zagrebu v polnem cvetju. Vsak drugi prebivalec mesta se peča z dolarsko kupčijo: od vrača-joČih se izseljencev izmami dolarje po čim nižji ceni, da jih potem čim dražje prodaja Dunajčanom, Tržačanom in Belgrajčanom. Udarjena sta pri tem dva: izseljenec in država. — Prefekta išče »Dijaški doni« v Mariboru. Profekt ima prosto hrano in stanovanje. Plača pa so mu določi po dogovoru. Nastop takoj. Svoje dni bi so dijaki z» tako udobno mesto stepli, danes pa ni, kakor čujemo, nobenih prosilcev. Tudi znamenje časa. -— Društvo zasebnega uradništva za Slovenijo, krajevna skupina v Celju vabi vse spodnještajerske privatne uradnike in uradnice brez izjeme, ali so člani društva ali nc, na zborovanjo, ki so vrši v nedeljo, dne 5. vinotoka t. 1. ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Posebno vabimo naše tovariše iz Maribora in iz dežele. — Dnevni red: 1. Organizacija. 2. Službena pragmatika. 3. Ustanovitev splošne gospodarske zadruge v Ljubljani. Na zborovanju poroča predsednik osrednjega društva v Ljubljani. Nove ponudbe za vreče iz Francije, Holandije, Anglije in Avstriie so interesentom v pirarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vroi^od. jripvf«©. lj Vse pcvce »Glasbene Matice« prosimo, da se sigurno udeleže pogreba po preminulem velikem jugoslovanskem umetniku Ig. Borštniku. Pogreb sc vrši ob 4. uri popoldne iz Dramskega gledališča, lstotam sc zbiramo ob %4. — Odbor. lj Iz pisarne Ljudskega odra. Pogreba našega največjega igralca in umetnika gosp. Ignacija Borštnika sc udeleži tudi deputacija Ljudskega odra. Zbero naj se gospodje ob pol 4. uri popoldne pred dvorcem. Prosimo vse gospodične in gospode igralce Ljudskega odra, da se po možnosti v kolikor mogoče velikem številu udeleže žalnega sprevoda. — Vodstvo. lj Slovenska ženska zveza, Odborova seja Slovenske ženske zveze sc vrši v četrtek, dne 25. septembra, ob 6. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni. K seji so nujno vabljene tudi zastopnice Krekove prosvete'. lj Pevski zbor »Glasbene Matice«. Skušnje se vrše za soprane vsak ponedeljek in četrtek od 6. do 7. ure, za alte vsak torek in petek od 6. do 7. ure, za tenorje vsak torek in petek od 8. do 9. ure in za base vsak ponedeljek in četrtek od 8. do 9. ure zvečer. — V četrtek 25. t. m. in petek 26. t, m. prve skušnje v tej seziji. Pevci in pevke, ki so sp priglasili, dobe pri tej skušnji sprejemnice. — Odbor, lj Seja odbora ljubljanskih prosvetnih društev se vrši v petek, 26. t. m. ob 7. uri (ne ob 8. uri) zvečer v Jugoslovanski tiskarni (II. nadstr.). Dnevni red: 1. Določitev društvenih prireditev v zimski sezoni. 2. Ljudski oder.. Društveni zastopniki nai pridejo z načrti k seii. — Odbor. lj Zasebno uradništvo, pozor! V petek, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši v Mestnem domu zborovanje zasebnega uradništva glede ustanovitve »Splošne gospodarske zadruge«. Zasebno uradništvo se vabi, da So tega zanj važnega zborovanja polnoštevilno udeleži. Zasebno uradništvo je moralo v vojnem času in tudi šc sedaj pri svojih plačah, ki pri večini nc dosegajo niti prejemkov navadnih dninarjev ali državnih nastavljencev, mnogo pretrpeti glede prehrane in preskrbe z najpotrebnejšimi življenjskimi predmeti. Zdaj sc nudi prilika, da si izboljša tudi zasebno uradništvo v tem oziru svoj položaj. Torej vsi na zborovanje! — Odbor. lj Policijska kazen za kadilce v gledaliških prostorih. Policija nam poroča: Ker občinstvo vzlic strogim policijskim odredbam med predstavami v zunanjih gledaliških prostorih kadi, se opozarja, da bo vsak kadilec, ki se ga zasači, da kadi na hodnikih, pri vhodih ali na pragu med vrati policijsko kaznovan z globo do 200 kron oziroma z zaporom do 14 dni. lj Sprejemni izpiti konservatorija za vse one učence, ki zadnjič niso prišli ali so sc pozneje vpisali, bodo v ponedeljek, dne 29. t, m., popoldne ob 3. uri v dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica 7. lj Električna zadruga Sp. Šiška. Odbor vabi vse člane na sestanek, ki sc vrši v soboto, 27. t, m., ob pol 8. uri zvečer v telovadnici ljudske šole. Ker se ima odbor s člani o važnih stvareh pogovoriti in jim poročati o svojem dosedanjem delovanju, zato naj se gotovo tega sestanka vsi člani udeleže, lj Izpred ljubljanske porote. Porotno sodišče jo 24. t. m. prisodilo Jožefu šušteršiču 5 mesecev, Alojziju Sagalinu 4 mesece težko ječe; Francu Bastju in Francu Fritzu po en mesec zapora. Obsojeni so bili, kor so na glavnem kolodvoru kradli sladkor. — Josip Šolar, Josip Klobas in Josip Žerjal so vlomili pri Briclju in Gotzlu v isti noči. Pri Gotzlu jih jc preplašil stražnik Šterk, ki jc Šolarja aretiral. Porota jc prisodila Šolarju 6 let, Klobasu 5 let in Žcrjalu 18 meseccv težke ječe. Klobas, ki jo, kakor jc pred senatom ljubljanskega deželnega sodišča nedavno povedal. po poklicu tat, ni sprejel kazni, Češ, da jc previsoka in jc zamahnil proti občinstvu z roko, godrnjajoč: »P.....Kranjci, da mc tako obsodiio.« (Našo telefonsko poročilo.) REŠEVANJE VLADNE KRIZE. Belgrad, 24. septembra. Danes so sc začela posvetovanja o rešitvi vladne krize. Pašič, dr, Smodlaka in dr. Trumbič so sc razgovarjali s Protičem, predsednik narodnega predstavništva dr. Draža Pavlo-vič pa s predsednikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošccm. Demokratska zajed-nica razširja vest, da ne bo vstopila v ka-banet, ki bi mu stal na čelu Protič ali Pašič. S takim stališčem je demokratska zajednica zopet zašla v osebnosti. Jutri ima radikalni klub posvetovanje o rešitvi krize. POSVETOVANJE NAČELNIKOV STRANK. Belgrad, 24. septembra. Danes popoldne ob 5. uri bi se morala vršiti seja načelnikov strank, cla bi dr. Trumbič in dr. Smodlaka poročala o jadranskem problemu. Ker ni bilo nikogar, niti prvega niti drugega, so sc načelniki klubov razšli. NESPRETNA UTEMELJITEV ODSTOPA VLADE. BeHrad, 24. septembra. Pariški delegati so bili zamudili dcmokratsko-socijali-stični vladi iskreno povedati, da je storila veliko napako, ko je svoj odstop utemeljila z zunanje-političnim položajem, kajti tudi v Parizu je bilo znano, da ni to odgovarjalo dejstvom, in razen tega v mobiliziranih državah ni navada, da se odstop utemeljuje z zunanjo politiko. SLOVENSKE ŽENE ZA UJETNi Belgrad, TA. septembra. Danes dopoldne je prišla k delegatu dr. Ryba?u in predsedniku Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu deputacija slovenskih žen, ki je prišla posredovat za naše vojne ujetnike v Italiji, Francoski in Angliji. Oba sta obljubila, da bosta vsak na svojem mestu storila, kar je mogoče. LJUDSKA STRANKA V BOSNI IN SLAVONIJI. Belgrad, 24. septembra. V nedeljo in ponedeljek je imel v Bosni in sosednji Slavoniji poslanec dr, Šimrak štiri shode, ki so jako dobro uspeli. Govornik Narodnega kluba dr. Dražič je na teh shodih napadel dr. Korošca, škofa dr. Mahniča. dr. Jegliča in sploh srdito Slovence. Član težaške stranke v Bosni je napadel bosenske fra-njevce. DIPLOMATSKI ZBOR PRI DR. TRUMBIČU. Belgrad, 24. sept. Danes od 11. do 12. dopoldne jc sprejel minister za zunanje stvari dr. Trumbič v poslopju svojega ministrstva diplomatski zbor. STAVKE V ZAGREBU. Zagreb, 24. sept. Bančni uradniki in na,stavljenci še vedno stavkajo. Istotako stavkajo sladščičarski pomočniki in na-stavljenke, kleparski pomočniki, krojaški pomočniki, ki zahtevajo 30 % povišanja plač, spedicijsko pomožno osobje, kočitaži in tramvajski nastavljenci že 4 dni. Pripravlja se tudi stavka knjigotiskarskih delavcev, PROTI BOLJŠEVIŠ^IM SOCIA-LISTOM. LDU Pariz, 24. sept. (DunKU.) Na kongrosu francoske radikalne in so-cialnoradikalno stranke je bil sprejet program, ki odklanja zvezo s socialisti, v kolikor se strinjajo z boljševizmom, ker s tem delujejo za anarhijo. Stranka pa je pripravljena, pospeševati vso delovanje z vsemi strankami levice, katerih program temelji na posvetni demokratični republiki. Zahteva reforme na vseh področjih po načelih pravičnosti in na podlagi složnega sodelovanja kapitala z delom. Program odklanja nadalje ovekovečonje sovraštva med narodi, poudarja pa, da mora Nemčija izpolniti mirovne pogoje. Vojaška službena doba so mora spočetka znižati na eno leto, pozneje pa skrajšati še bolj. Za žrtve vojne mora država poskrbeti v zelo izdatni meri. UVOZNA DOVOLJENJA. Belgrad, 24. septembra. Na podlagi trgovinskega rekompenzacijskega dogovora z Avstrijo je centralna uprava za promet z inozemstvom pričela izdajati dovoljenja za uvoz. Dovoljenja za izvoz sc šc nc izdajajo, ker še niso formularji do-tiskani. REŠKI DOGODKI. LDU. Reka, dne 24. septembra. — Reška kvestura jc izdala proglas, da smejo biti hoteli in restavracije samo do 21. ure in kavarne do 22. ure odprte. Prestopki tega proglasa bi sc najstrožje kaz no vali. LDU. Reka, dne 24. septembra. — Ker sla Reka in Sušak blokirana, se nc pušča nihče iz Jugoslavije vun in nr noter. Zato ni nobenih potnikov v Relto-Sušak, LDU. Reka, dne 24. septembra. — Danes so krožili italijanski aeroplani nad Bakrom, Kraljevico in Krasico. Domneva se, da so rckognoscirali ozemlje, LDU. Reka, dne 24. septembra. —•> Na Reko jc priplula nova bojna ladja »Cortellazzo«. Potemtakem so pod poveljstvom D'Annunzia nastopne bojne ladje: »Dante Alighicri«, »Miracello«, »Abba«, »Nullo, in 'Cortellazzo«. D' ANN1NZIO HOČE ZASESTI DALMACIJO. LDU. Pariz, 24. septembra. (DunKU.) Kakor poroča »Chicago Tribune«, se v krogih mirovne konference boje, da bi sc D' Annunzio kakor Reke polastil tudi Za-dra, Kotora in drugih dalmatinskih pristanišč. >-Hommc Libre« se vprašuje: »Kaka nesreča bi bila, ako bi Jugoslovani naredili konec smešni komediji na Reki?« TV\DEREWSKI ODSTOPI? UU. Pariz, 24. septembra. (DunKU.) Kakor poroča -Chicago Tribune* iz krogov mirovne konferenco, bo Paderevvski v kratkem odstopil; njegov naslednik bo baje Bilinski. ZVEZA NARODOV. LDU. Amsterdam, 24. sept. (DKU.) -->jc pozvala gorenjske odseke, da sc. udeleže te prireditve, ki jc izredne važnosti za izid ljudskega glasovanja v cc.lem Rožu. Žc krai sam, ležeč ob Baškem jezeru, jc eden najlepših biserov cele Koroške, zato pohi-timo Gorenjci polnoštevilno z zastavami tja geri. Iz Ljubljane vozi v nedeljo ob 5. uri zj. posebni vlak; legitimacij ni treba, kupiti je treba le vozni listek za tja in sem do žel. postaje Bočc na progi Podrožca— Beljak. Z Gorenjskimi Orli gre tudi jeseniška godba. Predsedstvo O. Z. se po zastopstvu udeleži tega tabora. Po taboru se vrši sestanek naših fantov s koroškimi Orli. Bratje, pridite polnoštevilno k zborovanju! Podrobnosti izveste iz okrožnic. — Bratje in sestre, gorenjski Orli in Orlice kot najbližji mejaši, v nedeljo ob vsakem vremenu z zastavami v prijazne Loče! Seja Zvezinega vaditeljskeluS)U pristno žimnico ln nočno omarico. — Odda se za --talno mirni stranki brez otrok, ki bi si mogla oskrbeti lastni štedilnik, čeclno pritlično ctannuanio Obstoječe iz sobe OluUUVOflJIj in kuhinje. Naslov pove upravništvo lista pod Stev. 5653 Rnknuih rirv okr°s -000 m3 v pose" DUHOVIH Ul V kanje se proda. Naslov pove uprava toga lista pod štev. 5636 Mlad trgovski soirudnlk vojakov odpuščen išče službe. <'-re eve,.t. tudi za par mesecev v prakso. Naslov pri upravi lista pod štv. 5655. Dvovprežni voz Lit im1^ nizki ceni Martin Jancignj. /c. Šiška pri Ljubljaui. Kom- čtnrliin-l/ za vzidanje, pasjo nto, platni dlCllIlIM za.čj! Hlev, neka] balonov in dobrih vozov proda Martin Jančlgaj, Zgornja ŠiŠka pri Ljubljani. Pni7VPrihal U1'udn°se pr°si dotično rUlZiVuuUU; poznano žensko, ki jo bila 24. sept. ob 11. uri v Nunski cerkvi pri sv. Antonu poleg mene, naj na klopi pozabi >eno žepno denarnico z manjšo vsoto denarja iu malim ključkom, nemudoma odda cerkveniku Nunske cerkve, sicer se bo postopalo na drug način. I »hip (za čreslo) amrokovo, lepo, suho, tUiljC letošnjo, več vagonov jo naprodaj. Ponudbe na I. Cerue v Kranjski gori. (Gorenjsko). Mm vrvica (Zundschnur), pisalni stroj, lepi ribniški škafi iu jabolka se prodajo. Ponudbe pod ,Strelna vrvica1' na anončno ekspedicijo Alojzij Matelič, Ljubljana Spo ae in fedllne sobe, oJSiStS stelje, spodnje in vrline inodroce, umivalnike, vsakovrstne omare, mize in stole i v. trdega in mehltega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizej. — Vabimo na ogled! Iščem GOSPODIČ! k trojo otrokom v starosti 0., in lt.| let za poučovauje nemškega iu fran-| coskega jezika, mlado energično moč. Cenjene ponudbe, na nasl: i v. Reiiter, železarna, POŽEGA. 7420 i plašči sveže blago, iz nuj fin. švicarske gume, dokler traja za-loga. Razpošilja se po povzetju. - Pn. trgovci popust. Prva Kranjska razpošiljalna: SCHWAB & BIZJAK, Ljubljana, Dvomi trg št. 3. Ifnnlnrctinhl spretna stenograflnia llUillUi (Ollliju, v sloveščlni in nemšč. ter strojepiska so sprejme v tramo službo za takojšnji nastop. Ponudbo z navedbo plače pod Ljubljana poštni predal 123. Clarniranio eventuel. tudi hrano išče dlUUUVUlIjC 19 letno dekle iz dobre hiše pri boljši družini; je črez dan odsotno in bi moglo po primerno nizki ceni preskrbeti dobro pasterilizirano mleko. Ponudbe pod »Stanovanje« na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrež;»s štev. 5. Utajči (Jijal/ iz boljše hiše se sprejme miUjJl U• juil na stanovanje in hrano, kateri bi imel z doma kompletno posteljo; v sobi elekt. razsvetljava, pred hišo elekt. postaja. Naslov pove upravništvo lista pod šifro »Postelja 5660.« Naročajte ..Slovenca"! Prvovrstna vozna kolesa e vv • plascecevi Ivan l^unrimcr ^ntor\ija l^urp.m.er roj. J^iegl poročena dne 24. sepi. 1919. Igranj peyma pri Gorici v engros manufakturno trgovino s e sprejme. Ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod »Starejša moč 5609.« Bol griži 2 Pristen, domač borovnlčar je najboljšo sredstvo proti griži. Dobi se pri veležganjarni sadja Robert Dlebl, Ceije. Oddaja samo trgovcem v sodčkih od ao 1 dalje. V službo sc sprejme zdravo krepko deklo kot Prednost imajo dekleta z dežele. Oglasi naj se osebno ali pismeno v Ljuoljani Erjavčeva c. st. 12, Pollak. Večja množina blaga za moške in ženske obleke se na debelo ln drobno proda. — Ogleda in prodaja se pri agenturi Ježek v Stritarjevi ulici št 7, III. nadstropje od 10.—12. in od 2,-4. ure. KROMPIR, pšenico, rž. oves, iižol ":td., proda a na debelo po ugodnih cenah Franc viaidic Kranj, trgovina z deželnimi pridelki. 5439 in vseh drugih vrst sadje se v današnjih neugodnih prometnih razmerah najbolje prevažajo v lesenih sodcih, kijih dobavlja samo na cele vagone v velikosti po 100 kg vsebine Banka i mjenjačnica Brdarič i drug, Brod na Savi, Slavonija. Licifacli V sredo 1. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne se vrši v ,,Spc* diciji Balkan1' dražba 40.000—90.000 kg premoga. Kupovalci se vabijo. Plača se na licu mesta. Uprava stalnog prol. siagališta Dravske diviz. oblasti. Imam naprodaj več centov lepega V R • • mešane stroke dobi službo. — Ponudbe na »Ptvo ljub jansko delavsko feon-zumno društvo v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2. Pouudbe na i»iarko Majerle, Stari trg pri Kočevju. PtilPOHOČAM fjno kavo, čokolado, kremo za cevljo, pravo fino angleško mtlo. Pošiljam tudi v poštnih zavitkih po pov- --zetju po nizki ceni.-- Fran tietgaai Ljubljana, Sv. Jauoba trg. —- | Kupi se v sredini mesta Ljubljane S ali Šiški * majhna hišica če mogoče z vrtom. Ponudbe sprejema uprava ^Slovenca" pod »Solnčna lega 5!i49«. Prevzame sc tudi istotam dobro idoča stara trgovina špecerijske stroKe. ter in vsa zraven spadajoča dela priporoča stare ali nove, od 25 do 35 cm proteza za 2 atmosferi pritiska v poljubni dolžini posameznih cevi kupi 140 m co-lotne dolžine, tudi manj, Josip Petni v Rečici ob Paki in prosi ponudbe. Xupim več vagonov raznega sortiranega mr Sedaj Je najugodnejša prilika -99 da spravite v red hišo, dvorišče in vrt. Žlfno omrfižje iz pocinjene ali nepocinjene žice, 2l£ne ograje, vrata v enostav. in lični izvršitvi, okrogla sita za moko in drugo, košare za prevoz krompirja, repe itd., nagobčnike za govedo, mreže za pesek, žične modrace in železne postelje dobavljajo ceno ln točno Ostrovsko Witkov. tovarne za železnino in žič. blago Mucke & Melder, Vitkovice, Mor. Zahtevajte takoj ponudbe in prospekte. ►»♦♦■»I Iščemo trgovskega stika z velikimi tvrdkami, ki se zanimajo za dobavo asfaltove strešna lepenke. KUMMER & ZČLLNER, tovarna smolnatih izdelkov, Častolovice, čechy, »»um ■ a špeclialna trgov.na s ovalnimi stroji in ttoiesi LJubljana, Sodna ulica 7. Kosiieriie posode od ameriškega nolPfl fiifl kupuje SEVER & KO.uP. IJBIIU.Cju Ljubljana, VVolfova ul. 12. Zlala zaircslRica (i briljanti in 4 tur- kisi je na prodaj. Naslov pove upravništvo »Slovenca-- pod št. 5665. Picalni ctrni novej3eoasistemaclol,ro rljuliH Jiluj ohranjen se po ugodni ceni proda. Pojasnila v Anončni ekspe-declji AL. MATELIČ, Liubljana, Kongresni trg 3. se prično s 1. oktobrom v dveh oddelih po trikrat na teden po poldrugo uro. V I. oddel za začetnike je sprejem in dogovor v petes 2tS. t. m. ob 5. pop. na moškem učiteljišču I. nadstr., Resljeva ' cesla; za II. odd. višja stopnja, samo pismena prijava Mesečnina 20 K; varščina. — i. Mulaček, Hradeckega v. 64 Ponudbe za vagonsko oddajo franko vagon poljubni kolodvor z navedbo vrste prosi Fr. Sire, Kranj. Prosim tudi za ponudbe snhih gob in vseh drugih deželnih pridelkov. 3uf oslom TVORNICA .mil" vinskega žganja v OSIJEKU išče za posamezne okraje izurjeno in dobro vpeljane zastopnike ali zastopnice. Ponudbe z označbo referenc se prosijo na gornji naslov. Špecerijsko, kolo-nijalno šnprekmor-sko blago kupite najceneje in najhitreje od znane veletrgovine za promet zemeljskih proizvodov, kolonijainega in drugega blaga Zagreb, Viaška nI. 21. Telefon 106. Ustanovlj. 1883, Zahtevajte cenik! Iščem treznega in zanesljivega hlapca za konje z dobro plačo in hrano. Isti mora biti \ajen tudi vožnje iz gozda. Fianc Ravnikar, mest. tes. mojster, — Ljubljana, Linhartova nlica 25. race vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenjsko. BSBR KSenzI Mollnarl. drožista D&mal ML S^oi%b?unnerstr.2S4 Brzojavni naslov: Drogenkienzl. Spec jalnn trgovina za prima parfumerijske specljalltete, kakor tndi lastnih, odličnih, kvalitativno brezhibnih izdelkov. Priporočata se p. n. lekarjem, drožlstom, parfumeri-jam in veletrgovinam kosmetiške in parfumerijske stroke za vse najbolj idoče prima predmete in lastne specijalne izdelke. Obširni ceniki na željo zastonj. Gospod Herman Kienzl, družabnik tvrdke, si bo v kratkem dovolil osebno se zglasiti pri gg. interesentih. Danes je možno z njim govoriti v hotelu »Slon« od 2.—5. ure in si ogledati vzorce. pr KONTRABAS kupi takoj Linblj. gatn z. godba. Ponudbo na kapet Dr 6orlna, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14, I. („Novi Svet") &upaje o se dobro ohranjeni smili stroji in stojala Ponudbo na Jos. Peteline, Ljabljana Dražba. Dne 30. septembra 1919 ob 10. uri bo javna dražba enega žrebca ^m noriške pasme na jahalnici drž. žrebčarnc na Selu pri Ljubljani. Državna 2r«bčatna na Sein. > Najcenejši manufakluriie9a blaga nakup na debelo kakor: cefiri, sifoni, barhenti, velonr, iJa-nele, modra tiskovina, kord-baržuni, hlačevina etc. Sam. Pollak, Zagreb, Jelacicev trg 6.