Št. 15. V Gorici, v soboto dne 20. februvarja 1904. Letnik VI. Izhaja vsa toi'»*k inNobotuob Jl. mi prodpoldnn' /.a nmsto tor oL H. uri pop. za elczt'lo. Ako pads na ta dnrva praznik iscidf dan prej ob (J. zvecVr. Slime po poäti prcjoniaii ali v Gorici na dom pošiljan celoletno 8 '<,poll«4no 4 K in öetrtloLijo 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwär, v Šolskih ulicali, J e I 1 «> r H i t z v Nuuskih ulicah in L o- ban na Vordijevwn tekaliäöu po 8 vin. &0RICA (Zjutranje izdanje.) Urediiistvo in upravniätvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Wtturini h. SI. 9. Dopisp je nasloviti na uredništvo, oglase in naiočnino pa na upravništvo >Goricr«. Oglasi se računijo po petil- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, racu- nijo se po pogodbi. Kiiajatelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Podaljšanje vipavske zelc/nicc. V prvem clankusmo navodli glavno misli HolzerjevH brošure s posobnim ozi- rom na črto Ljubljana-Sv. Lucija Vklein tfir dodali nekatero opazke in pomisleke, kateri se vsiljujejo nehott'; čitatelju ozna- čunega spisa pri prvorn čitanju. Med lern je prinesla „La Patria del Friuli" tozadeven uvodni članek, v ka- terem osvitljuje 9 ätevili na dlani delco g. poslanca llolzerja in dokazuje neovrg- Jjivo, da mu je narekoval one vrsle le strah pred izvräitvijo navedenega načrta. Imenovani list ovrže Holzerjeve trditve toliko glede atroäkov kakor tudi glede daljave, kazoč na pretirane llolzerjeve zgradbene stroške, ter naglaäa veliko važnost, katero bi ta zveza imela za za- padno Furlanijo in Italijo v obče, oso- bito z ozirom na slovanski jug. Še bolj neBrečen kakor pri tern vpraäanju j pri vpr\3anju o podaljaanju vipavske železnice do Vrhnike. Vidi se mu, (?•¦•¦ mu to vpraäanje kar sapo za- pira, *ato hiti kar s par opazkami mimo njega naprej. Ta ne navaja nobenih po- datkov, ne primerja dolgosti železniške črle Ljubljana-Vrhnika-Ajdoväcina-Gorica -Gervin;-'".-Mestre zono Ljubljana-Videm niti čez ldrijo, niti čez JeBenice ter molči poYsem glede Btroškov, katere bi podalj- äanje vipavake železnice provzročilo. lz- vestno je, da ga puščajo v tern pogledu števila na cedilu, kajti že povräen pogled na zemljevid kaže, da bi bila ta zveza najkrajša in najugodnejša med Ljubljano in Benetkami. Ta zveza bi bila direktna, noodvisna bodisi od bohinjske, bodisi od južne železnice, v čemer obstoji njena velika prednost, in bila bi tudi najce- nejša. To je piscu brošurice „La ferrovia Cividale-Oberlaibach" dobro znano, zato 8i pomaga čez to z opazko. da stoj6 po- daljšanju vipavske železnice n^.p^li skoro nepremostljive ovire (ostacoli quasi insormontabili.) Da bi navedel ali vsaj povräno označil te ovire, to mu ne pride na urn; misli si marveč : To naj veruje, kdor more! Ne pomisli pa> da so Ijudje, ki dobro poznajo avct na llruäici in vedö, ' da takih ovir tain ni, zato so siljeni ' iskati v toj njegovi površnosti prave na- ; mono njegova trditve, namene namreč, na vsak način zapreöiti ngodne zveze goriških Slovoncev s sorojaki na Kranj- skem in na slovanskem jugu, tor olajšali nemäkemu življu prihod v naäe kraje. Našim inestnim očetom je treba slikati strah pred slovensko povodnjo — in temu ho zelo pristopni —, kazati jim v živih burvah veliko škodo, katero bi mesto trpelo vsled malenkostnega lokalnega promrta, kateri bi odnesla odalj^aua vi- pavska železnica, a kuterega tako in tako odnese bohinjska železnica, zamolčati pa velike koristi, katere bi imelo ravno go- riäko m^sto po podaljšani vipavski želez- nici valed velikega prometa med Jugo- slovani in Italijo. Njim je treba natve- ziU, da se morajo ločiti goriäki Slovenci od drugih ter da jih je treba vezati na Gorico, „katera more iskati re- šenjajedino le v nepoaredni železniški črti Gorica-Čoivi- njan, ki je sposobna skrajno nategniti vezi med obema Furlanijama in Benetkami". To je paö jasno govorjeno, a za- mol^ano je, da Gorica nima v materijal- nem oziru od Furlanije in Benečije ni- česa pričakovati razen materijalni pogin; zamolčano je ludi, da s to železniško politiko se hoče držati odprto pot v naše Primorje le Nemcem, ki naj bi deželo proplavili in jo politično in materijalno izkoriščali. Da zakriva pisec omenjene broäu- rice svoje pravo namene, razvidi se äe bolj jasno iz njegove daljne razprave o podaljšanju vipavake železnice, ki je po- vsem — neraiumljiva. „Ker so velike ovire na potu po- daljšanju Železniške proge Gnrica-Ajdov- ščina čez Col v Logatec ali do kake druge bližnie točke", tako modrnje gos- pod poslanec, „ovire, na katere Bern opo- zarjal prilično žo I. 1893, je pfemerila in preiskala čela inženerjev iz železni- äkega ministerstva ves ta svet, kar je dovedlo do črte Gorica Bihemberg-Opčina -Trst-Sv. Andrej, ki se že gradi". Nočemo opozarjati na očitno proti- slovje v tern sestavku. ker nima to v stvarnem oziru pomena ; toda vprašati moramo, v kaki zvrzi je črta Gorica- Rihemberg s svetorn na Pivki in HruSici? Saj se vendar ni mislilo kedaj graditi bohinjsko železnico skozi Hrušico bodisi v Gorico, bodisi v Trst, najmanj pa v Liubljano. Celo črti Loka-Trst, ki je po- vsem razli^'na od črte AjdovšČina-Vrb- nika, niso bile terenske, marveč vse druge ovire na polu. Kdor si količkaj ogleda tudi ta pro- jekt podaljäanja vipavske Železnice in na- vedeno Holzerjevo delo, razumi takoj, da rnesto Gorica nasprotoje temu stremljo- nju iz italijansko-političnib, drugi iz nem- Ško-politi^nih nagibov ; ost jednih in drugib je obrnjena proti Slovencem in Slovanom sploh. ŽhI, da prvi ne uvide- vajo velikih gospodarskih koristij, katere bi imeli od te zveze, dočim uvidevajo prav dobro to njihovi sorojaki v Vidmu. Kar nas Slovence tiče, vemo vsaj sedaj, pri čem smo. Zaradi goriškega rae- sta, k: plačuje le 4% vseh davkov za vzdrževanje ljudskih Sol, morajo plače- vati naši slovenski okraji v ta namen po 69 do 75%, in sicer okolica goriäka po 69%, tolminski okraj po 70% *n sft- žanski po 75% na realni davek in 100% na obrtni davek, dočim doprinaäa Furla- nija v to svrbo le 42%. Radl — recimo — čadnih razmer v deželi nalagajo Rlovenski cestni odbori od 20 do 55% doklade na vse izravne davke za vzdrževanje in zgradbo skla- dovnih cest, dočim plačuje mesto v la namen jako male procente, Furlanija pa le 2 do 12%. Vrh tega vzdrževati moramo po krivici v mestu sami ljudske Sole slo- venske, in mestni očetje zameöejo rajäe 10.000 K na leto nego da bi jih dali Slovencem v podporo za slovenake ljud- ske sole. Sedaj hočejo zapreöiti še to, da bi se promet v slovenBkem delu dežele na- ravno razvijal. Na tak način morajo priti Slovenci na Goriškem v polno sužnost Italijanov in Nemcev, v materijalno, po- litično, duševno in prometno. Tako pa ne pojde naprej, to tern manj, ker dobro vemo, da plačuje Kranj- ska le 40% na vse izravne davke in 40% na užitnino vina, moäta in mesa (pri nas pa 120%) in sicer za vse äol- sko, cestne, bolni^ke in dež.-zakladne potrebščine. Pri nas se morajo te razmere pre- drugačiti, če ne smo prisiljeni postati Kranjci. Obcni zbor društva „Solski Dom" v Gorici. Društvo „Šolski Dom" v Gorici je imelo pretekli poneneljek 15. t. m. svoj letni občni zbor z dnevnim redom, ki ga določujejo društvena pravila. Predsednik dr. Gregorčič izjavi, da občni zbor je bil pravočasno napo- vedan in da od vsote 47.724 K, katero so vplačali Še živi neizstopivši člani gla- sovalci (§ 4. druätvenih pravil), je zasto- pan znesek 23.300 K, torej veliko veö nego zahtevajo društvena pravila za sklepčnost občnega zbora, in otvori zbo- rovanje. Tajnik cesarski svetnik Franc V o- d o p i v e c prečita poročilo o druätvenem delovanju v letih 1902 in 1903. Iz njega je razvidno, kako so se druätveni učni in vzgojevalni zavodi razvijali in množili vsled neke naravne sile, ki se ne da za- duäiti; kako se je menjavalo in popolne- valo učitelJ8ko osobje ; kako se je odbor prizadeval pridobiti druätvu stalnih in iz- datnih podpor ; kako so rodoljubi in ro- doljubkinje z neutrudljivo požrtvovalno- stjo znaäali radodarnih prispevkov za vzdržavanje „Šolskega Doma" z raznimi njegovimi zavodi; kako so postali pro- stori v sedanjem „Šolskem Dornn" pre- tesni, in kako je bil odbor siljen misliti na nov mali „Solski Dom". Oböni zbor je vzel poročilo s po- hvalo na znanje ter je izrekel iskreno zahvalo neimenovani gospej, ki je podarila društvenim zavodom krasno äolsko za8tavo, kakor tudi katehetu c\ o. V i 1 i b a 1 d u, ki je zagotovil društvu lep kip Matere božje, ki naj se postavi med primerno slovesnostjo v zunanje ali no- tranje prostore „ŠoIskega^Doma". Občni zbor odobri kupčijo, katero je sklenil društveni odbor z Ign. K o v a- č e m radi staviŠča v ulici Bertolini, na- roči odboru, naj zgradi novo äolsko po- slopje po predloženih in že potrjenih naörtih, ter ga pooblasti, da sme vzeti v ta namen na druätveno nepremiöno pre- moženje pri zasebniku ali kakänem de- narnem zavodu posojila, kolikor ga po- trebuje v to svrho. Blagajničar prof. Ivan Berbuö prečita letni račun in stan premoženja za leti 1902 in 1903 ter da potrebna pojasnila. Občni zbor potrdi računa ter izreče na predlog druätvenika prof. dr. K o s a odstopiväemu odboru zahvalo na njegovem previdnem postopanju in po- LISTEK. Svoji k svojim*). Ceäki: Karolina Hvetla I. Cibelice so bile majhno siromašno mestece na češki meji. Po deželi je bilo potnano samo zaradi krasne tvornice (fa- brike) znamenitega miljonarja Müllerja, ki je vladala nad tern mestom; od daleö je bila videti kot trdnjava z gradom in podgradjem. V tem mestecu je bil pek Kotnik, miren mož. Odkar se je poročil, še no- bene „pravde" ni dobil v prepiru se svojo ženo Doro. Zato pa je povabU neko ne- deljo popoludne äe učitelja na pomoö; kajti šlo je za važno stvar, ki mu je bila zelö na srcu. Ali tudi njegovo ženo je ta reč zelö skrbela, in zato se je tudi jako 8rdila v tem prepiru. „Ne, tega pa ne dopustim", pravi jima prav odločno. „Prav dobro in dosti dolgo aem premiäljevala to stvar v svojem umu. In ne dam, da me kdo odvrne od tega, kjor vidim srrčo svojoga jedinca. *) Gl. »Materiao delo« ^tr. 1U7. Ne morem ti pritrditi, kar zeliä ti, mož: naj bode sin pek, kakor ti. Tudi ne morem pritrditi temu, kar nam pripo- ročate vi, gospod učitelj: naj mu kupimo kje v okolici posestvo, <5e nočemo, da bode pek. Govorite, kar hočete, o na- predku poljedelstva, ali kako ga že \me- nujete. In naj bi rnu kupili äe tako lepo posestvo, pri ljudeh bi vendar veljal le za kmeta, in zaničljivo bi ga gledal vsak meäcan, držeč sebe za nekaj viäjega in boljega, če tudi ničesar nimali. V tem zazvoni zvonec nad vrati v tik stoječi prodajalnici. In gospa Dora, ki je oskrbovala prodajo blaga, naprav- •jenega od moža, je morala iti iz sobe, da zadovolji odjemalca. „No, zdaj vidite: kako je pri nas" očitala je učitelju, ko se je bila vrnila in zopet sedla k oknu na svoje mesto. (Od tarn se je lepo videlo na dvor, ograjen z nizko ograjo in na cesto poleg nje, pa tudi na prostrano, večnadstropno po- slopje Müllerjeve tvornice.) „Zdaj ste se mogli prepričati sami, kaka slava je s to našo obrtjo, v katero bi hotel moj mož tako rad vpreči na- äega siromaka Jalčka. Škoda, da nisem ätela, kolikokrat je zapel zvonec, kar se- dite vi tu in kolikokrat sem morala teči, da poslužim ljudi. Vsak ima nedeljo, dragi gospod učitelj, samo mi je nemamo. Že trikrat je deval danes moj mož v peč, le poglejte ga, kako je truden". „Ali za to" — nasmeje se uöitelj — „nobeden v Gibelicah v nedeljo toliko ne zasluži. Kajti trgovec ne sme pro- dajati ob času službe božje, a kruh je prosto prodajati razen predpoludne ob največjih praznikih. Torej gospa Kot- nikova: Res, da ni samo prijetno, su- kati se okoli peči ali — ali kakor vidim — se je vaš mož polagoma privadil, in ne vidim, da mu je to posebno hudo. NaBprotno menim, da bi se mu zdelo öudno, ko bi moral pustiti svojo obrt (kakor meni, ko bi moral opustiti äolo). Kar se pa tiče vas, to pa menda ni tako težavna reč — gledati, kako vzame kdo žemljo, ali rogliček, ali hleb kruha, pa Btegniti roke ter sprejeti novce za to blago". „Saj tega ne govorim. Le to mi je hudo: kako malo časti uživam pri ljudeh, ki vedö, da jih morem poslužiti vsak čas, kadar oni hočejo", odbije gospa raz- draženo njego/ nasmeh. „Nekateri Ijudje — seveda ne oni, ali ravno taki, katerim je to najmanj primerno — me gledajo tako, kakor bi mi dajali milostinjo z onim krajcarjem, ki mi ga dajo zaslužiti. In ti mi dajejo nekako razumeti, kadar na- nese prilika, kako bi bilo pri nas, ko bi nam ne dajali zaslužka". „To ni tako hudo", nakaälja se pek boječe. „Vsaj jaz tega nisem zapazil pri naäih odjemalcih. Se ve, jaz nisem vedno v prodajalnici, in tedaj bi žena bolje ve- dela nego jaz, pristavi na to; opazil je bil namreč oster pogled svoje pikre boljäe polovice. „V ostalem naj se kdo äe to- liko hrupi, saj vendar živimo eden od drugega. Ko bi ljudje, kakoräni smo mi to je obrtniki, rokodelci in kmetje no pla- Čevali svojega davka, tedaj bi najviäji uradniki in generali zastonj čakali svoje place; in tukaj bi bilo konec njihove slave. Odkod bi namreč imel cesar denar za nje? Zato, ženica, nikar ne sodi tega tako, nismo tako zanič ne, kakor se tebi zdi". (Oalje pride.) žrtvovalnem truda pri upravi šolskega društva. Račun za leto 1902 je bil objav- Ijen v „Zlati knjigi" za tisto leto. Iz ra- čana za leto 1903 podajemo to-le: Dohodki; 1. Gotovina 31. dec. 1902 . . 1.24681 2. društvenine so plačali: a) pokrovitelji . . . 5001— b) častni udje . . . —*— c) ustanovniki . . . 560 — . P '«tniki.....1.448 — u, .odpiratelji . . . 222 60 2.730 60 3. dobrotniki so podarili . . 2.10088 4. Volila in zapuačine .... 125-— 5. Zbirke,veselice, razneprilike 2.500 68 6. Prispevki in podpore . . , 11.660-— 7. Najemščina in odäkodnine . 3.467.60 8. Šolnina in dohodki šole . . 2.68739 9. Obresti od naložene glavnioe 104 70 10. Razni dohodki..... 60 — Skupaj 26.68356 Stroški: 1. Slavbeni stroški: &) plačalistavb. dolga 1.954.10 b) dopoln.delav„g.D.' 4840 2.002-50 2. Obresti s pripadki.....2.51442 3. Šolska uprava: a) place in nagrade 14.28016 b) najemščina . . . 1.724-— c) š. oprava, poprave 57410 č) karjavain avečava 39440 d) postrežba in snaž. 55744 e) učila, blago za delo 59712 f) podpore in darila 958 07 g) pisarna, tiskovine 9-821909510 4. Hišna uprava....... 958* 11 5. Druätvena uprava ...... 25614 0. Naložili na obresti . . . '. 434 96 7. Gotovina 31. decembra 1903 1.42233 Skupaj 26.68356 Stan premoženja: Aktiva 31. decembra 1903: 1. Fliäa T ulici Vetturini . . 24.000 — 2. Hiša v Križni ulici .... 78.000 — 3. Šolski in hiäni inventar . . 24001— 4. Delež pri „Centraini pos." 2 — 5. Naložena glavnica ... 127319 6 Gotovina v blagajnici . . 1.42233 Skupaj 107.09752 Pasiva 31. decembra 1903: 1. Prejeto posojilo.....54.000-— 2. Stavbeni dolg...... 386— 3. Čisto imetje.......52.711 52 Skupaj 107.097 52 Natančneje podatke in razkaze pri- nese „Zlata knjiga" za leto 1903, ki iz- ide v nedolgem času ter ae dopošlje dru- ätvenikom in dobrotnikom po navadi. Druätvena pravila so ae premenila v tem zmislu, da ako se društvo razpu- sti po ukazu politične oblasti, pripade njegovo premoženje „Centralni posojil- nici" v Gorici z nalogo, da je obrne v svrhe, zaznamovane v § 1. društvenih pravil. I)r. Aleksiju Rojcu, ki je odklo- nil zopetno izvolitev v druätveni ortbor, je zbor izrekel zahvalo na njegovem ne- utrudnom in vztrajnem delu za sloven- sko šolstvo v Gorici, obžaluioč, da mu okoliščine ne dopuščajo dalje sodelovati na tem polju. Nato so sledile volitve. V odbor so Lili izvoljeni: predsednik dr. A. G re- go rčič; odborniki: prof. Iv. Berbuč, prc'l". dr. Fr. Kos, katehet And. Tabaj, cesarski svetnik Fr. Vodopivec; v razsodništvo: odvetnik dr. AI. Franko, župnik Blazij G r č a, naduöitelj Ambrož Poniž; za pregledovalce računov: ka- nonik dr. Fr. Sedej, vikar Josip Ma- sera, veleposestnik in trgovec Josip Vi d m a r. S tem je bil dnevni red končan in zborovanje se je zaključilo. Bilo je že čez poldan ko so se zborovalci razšli. V prvi odborovi seji so si odbor- niki posle tako razdelili, da je dr. Fr. Kos podpredsednik, lvan Berbuč de- narničar, Fr. Vodopivec tajnik in And Tabaj knjigovodja. Naj bi se prenovljenemu odboru posrečilo voditi to šolsko družtvo še na- daljH tako srečno, kakor do zdaj ter pri- boriti slovenskemu šolstvu in vzgoji v Gorici trdno podlago, na katori naj se vednft lepše in čvrsteje razvija v cast in vsestransko korist slovenakega naroda na Goriškem. Do pisi. Iz Brtl, 18. febr. — Kaj ne, g. urednik, da Vam UBtrežem, ako Vam kaj sporočim iz naših Brd? Vže dolgo se ni bralo nič iz naäih krajev. V zadnji „Go- rici" pač, je — pa le na kratko oinenil Mardohej II pod zaglavjem: „Ali je mo- goče"? — da se je pri obedu po cer- kveni slovesnosti v M. neki laški (fur- lanski) župniji na slovensko-iurlanski me.ji napivalo na izgon slovenske du- hovščine iz mesta Gorice, in to v nav- zočnosti moža, recte: pod pokrovi- teljstvom, patronanco moža i. t. d. Bomo videli, če nas Bog živi, v koliko se bodo v napitnicah v M. irražene želje vre- sničile. Te pa tudi kaj takega v Gorici doživimo, nas s tem §e ne bodo zatrli naši narodni nasprotniki. Poklicanim faktorjem pa: na delo, pozor! Morebiti Vam je znano, g. urednik, da so prve dni februvarja menda volili župana v Kojsko-Kozanski /upaniji in sicer v Šmartnom, kjer biva najstarejši odbornik. — Do rolitve ni prišlo, na- sprotovali so „naprednjaki" in postavili tako zabtevo, kateri druga stranka ni- kakor ni mogla ustreči. Na vse zadnje to ni nič posebnoga, vsak po svoji prosti volji in po svojem lastnern prepričanju, če, in dokler more, saj živimo v času secesionizina. — To pa velja zabeležiti, kar se je zgodilo po volitvi. Ko so se odborniki iz raznih krajev obsežnega Kojsko - Kozanskega županstva vračali proti doma, je „Gradenskemu" nekdo od nasprotne stranke, ki jo stal v družbi z dragimi somišljeniki ne daleč od poli, po kateri se je „Gradenski" vračal domu, čisto brez povoda zaklical dvakrat: „Ob- Ijubek ni bolan, ne potrebuje spovedi"! „Naprednjaški" lehko je — na poti tako človeka napadati, lepo pa ni. — Dokler ima duhovnik pravico voliti, katere mu ne odreka ne Bog, ne cerkev, ne svetna oblast, mislim, da tudi nikdo drugi, makar prvi „naprednjak" nima pravice napadati ga z edinega razloga, ker se je dejanski poslužuje. - Vnovič bode volitev pri- hodnji teden menda. — V županiji Biljana začel je nositi pošto selski pismonoša. z JavlJa, da se vojska od- loči p*ed Soulom. Miru ne bo prej, .dokler Rusija ne dobi protektorata nad Korejo, in dokler ne bodo ruske posadko v Masamphu, Soulu, Mokphu, Čemulpu, Cimaruphu in bensanu. * Po boju pred *Port-Arturjem so Japonci s tremi poäkodovanimi ladjami odpluli v Cemulpo. * Ruska mobilizacija se izborno vrži Trdnjava Port-Artur se bo izkazala kot nepremagljiva prednja straža Rusije. Aleksejev je izdal oklic, v katerem pravi, da ga je carjeva volja postavila na čelo mornarice in junaške arnnade v yzhodni Aziji. V oklicu pravi: „Ako je naš sovražnik močan, tedaj dobimo s tem novib moči, da ga premagamo. Vsak naj ima mirno zavest, ki je poleg mo- litve k Bogu najboljše jamstvo, da stori vsak svojo dolžnost. Molitev k Bogu in »lažba carja so niste nikoli bili brez- uapešni". Priälo je poročilo, da so Japonci parnik „Kotby", ki je vozil konaerve za Ruae, vzeli in odvedli v Nagasaki. Do milijon zabojčkov konserv je že naloženih za rußko armado v Port-Arturju. * * Ob svojem odhodu iz Tokija je dejal luski poslanik baron Rosen, da vidi že naprej velike zmage, katerih nasledek bo moral bili razsodišče. Rusija no tebi nie" ter brez vaakega vzroka odpuäca z dela že v tovarni osta- rele uslužbence in delavce sploh, ne da da bi dobili kako odškodnino ter da na- domešča odpuščence, posebno ako so to tehniki, pisarji ali pa tudi rokodelci, a tujci, in sicer z Nemci. Tako je ta mož odpUBtil iz službe te dni tudi mehanika Rosalina. Rosalinovi tovariši pa so se za njega zavzeli ter prosili zanj pri ravna- telju. Ker ni pa hotel ravnatelj usliäati njih prošnje ter obdržati v službi Rosa- lina, opustili so delo VBi. Ravnatelj, ne bodi len, porabi naglo mu dano priliko odkrižati se domačinov, brzojavi koj centralnemu vodstvu tovarne na Dunaj po nove nemäke moči ter naznani tova- riäem Rosalinovim, da so tudi oni stalno odpuščeni. Tako postopanje novega rav- natelja pa je ostale tovarniške delavce, öez 500 na številu, tako razkačilo, da so v ponedeljek vsi zapustili delo in pro- glasili šlrajk. Hranilnica in posojllnica v Hen- čah bode imela svoj redni občni zbor dne 6. marca t. 1. v uradnih prostorih. Dnevni red po pravilih. Nesreča pri gradbl železnice. — V torek popoludne ponesrečila ata pri delu 36-letni Černe Franc iz Grgarja in 46ietni Črnogorec Nikolaj Ivančevič. De- lala sta pri nekem nasipu, ki se gradi pri Soöi v Solkanu. Vozila sta namreč öez neki provizoriöen lesen moatič ma- terijal. Pri ti priliki pa se je baje neka greda zmaknila ali mogoče celo vlornila, in vo- zič z obema delavcema se je prevrnil. Delavca sta bila strašno poškodovana Prepeljali ao obadva v tuk. bolnišnico, kjer je baje jeden že umrl. Padla je z hodnlka na dvorišče 20-letna Humar Terezija z Banjäic, ki je služila pri posestniku Velikonji pri Barki in se je jako močno poSkodovala. Pre- nesli so jo v žensko bolnišnico. Opekla se jo v Mirnu 5-letna Ge- nofesa Brumat po zgornjem životu. Padla je namreč v ogenj ne ognjiäöu. Prenesli so jo v tukajšnjo bolniänico. Pazite ven- dar na otroke ! (iorican, ki je trosil ponarejenl denar. — V ponedeljek zveöer so pri- jeli v Trstu v neki gostilni nekega An- gela Livelicha, ker je v drnžbi svojega tovariša hotel menjati ponarejene Ster- linge. Livelich je človek na slabemglaau in je bil že večkrat izgnan iz Trsta. Nesre^a na zeleznlci. — V öetr- tek okolo 6. ure zjntraj je na južnem kolodvoru v Trstu z Dunaja prihajajoö vlak povozil želez. uslužbenca Žgajnarja ter ga v pravem pomenu besede zmeč- kal in razmesaril. Nesrečnež je zapuatil ˇdovo z 9 otroci. Nevibte. — Z Dunaja se poroča, da ao razsajale včeraj in predvöeranjera hnde nevihte po nažih planinakih deželah in da so bile vsled tega pretrgane brzo- javne in telefonične vezi. Tudi na Mo- ravskem, Češkem, v Galiciji in v Južni Nemčiji so vsled neviht pretrgane onae- njene vezi. Iz Opatije nam piäejo: Dne 14. t. m. je doäla v Opatijo Soüja, kraljica bvedske in Norveäke ter namerava ostati tu več meseeev. Dne 27. t. m. pride sem tudi njen soprog, kralj Oskar II., kateri bode dne 24. t. m. gost naäega cesarja na Dunaju. — Pred nekoliko dnevi je bival med nami nadvojvoda Oton; vraöal se je iz Dalmacije na Dunaj. — Veöletni gost Opatije, Adolf, veliki vojvoda luk- semburški, biva že 14 dni tu in namerava ostati äe nekaj tednov. Iludonevaren žepni tat prijet. — V pondeljek je prijela segedinska po- licija nekega Ernesta F i s c h e r j a, ki je na glasu najnevarnejäega žepnega tatu. Zadnji čas je ukradel nekemu ita- lijanskemu trgovcu Boschiniju na želez- niäki progi med Piranom in Tratom 14000 lir. V Segedinu nastanil se je namreč v hotelu „Union" in je zaradi tega obrnil nase pozornost polieije, ker je živel jako potratno. Zdi se, vsaj neka znamenja kažejo tako, da je Fischer v nekaki zvezi z umorom nadporočnika Comlosyja. o katerem smo svoječasno poroöali, da so ga naäli mrtvega ter straäno razme- sarjenega na obrežju blizu Zadra. Doguano je, da so obče priljubljene in vsestransko razäirjene »kapljice ir. Marka,> mestne lekarne v Zagrebu. Markov t r g, najpotrebnejäe v vsaki hiäi. Po- dati se jih more bolnikom kot prvo ponioč, zdravim pa v odvrnitev boleznij. Zato pa opo- zarjamo p. n. gg. čitatelje na danaänji oglas »Meatne lekarne« v Zagrebu, Markov t r g, ua 4. strani. Št. 423 Öp7 Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil IV. öetrtleta t. j. meseeev oktobra, novembra in decembra 1902. začne v ponedeljek dne 7. marca 1904. ter ae b ' nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Od ravuat cljutva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice. V Gorici, 6. februvarja 1904. Vsaka rodbina Daj bi v svoj prid rubila le Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo kot primes vsak- 4uk)i karai pij»ii. ¦^mmm^ -^^m^- -^mi^ wm -^^^^- -^™^^ -^mma^ > Jakob Miklus, I trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in rnehkega j koroškega in kranjskega lesa ter ' pohištva, | v Pevini, za Soškm mostom, p. Gorica, I priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- 1 jeno I podružnico na voglu prišedši od Soškega mosta proti Gorici v hiäi g. Fo- gar.ja h. št. 42. V delavnici se izdelujejo vsa i v sodarsko in kolarsko stroko ' spadajoča dela, in postrežba z lenoni po najnižji ceni. — | V pisnrni S c i t«-o ve ti- t-kame uasproti semenišča š. 12 v Uoriei, se proilaja yo zni/ani ceui — 2 K 00 viu. Veliki teden ali Velika noč, splsal prof. A. Marušlč Knjiga «e posilja po poSti po povzciju. Kdor pa denar že z narociluinpoš1je,pritl«'ue naj še 20 vin. za posto. Mnogo denarja! od 800 K na niesec zamorc vsakdo zaslužiti lahko, poäteno, brez stroškov in posebnega znanja. Pošlje nuj takoj svoj naslov pod E 1095 na: Annoncen-Abtheilung des „Merkur", Mannheim, »•«L»*-;«""• Anton Kuštrin Gosposki ulic. h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega bJaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zabojo Sladkor azne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Vt?č vrst riža. Miljsveče prve in drug« vrste, namreč po Va kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valencia v 11. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg n:!ina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Izvrsten okus dobi kava, |\ ako ji primešate ( Vydrove žitne ) — kave. — ( Pokusite! Poštnaokg po- šiljka 4 K 50 h franco. 1 Vydrovii tovarna žitno ( kave.Pra^a VIII. i^ostiliia I tik nove postaje na Blančah, toči vedno naravna doma- ča črna in bcla vina. JKukinja je prcskrb- ljcna vcdno z gorkimi I in mridimi jedili. Ccne , zmerne. l Priporoča se zaobilen obisk iz -^*a in dežele. Pozor! Pozor! Vsako pilo in stru- galo se jamči. Kovače, ključavničarje, mi- aarje, čevljarje itd. se opo- aarja, da stara pila in stru gala (rašpe)se zopet tta novo nasekajo jako po cent. Pri- nesite afi poŠljite jih takoj v novo delavnico pil in strugal v Gorici nlica Duomo 3, Vsakovrstne nove se iago- tavljajo. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 | priporoča \ pristna bela in črna vina 4 \m vipavskih, ffurlanskih. briskih, dal- matinskih in isterskih v i - nogradov. D<)8tavlj'.i na doni in razpoäilja po zelt'/" : .lici na vae krajc avstro-ogerake monarhije v I Bodih od b$ litrov naprej. Na zahtevo po^ilja i tudi uzorco. Cene zmerne. Postr«Lba pošiona. Krojaška zadruga Qoriea, Qosposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblačila za damc in gospode, modne barhcntc, in drugo manifakturno blago posebno za bližajoči sc zimski čas, blago vsch kakovosti in po najnitje mogočih konkurenč- nih in stalnih eenah. Yzorei najnovejše izbere sc na^ahtevanjepošiljajo bre^plač- no in poštnine prosto. Predavanje zdravnika dr. Baumgarten iz Wörishofena bo v ptttck due 2(J. lebruvarja ob 5. I pop. v dvorani tuk. gledališča o „Modi I /Ivcev, kako se pritle ob nje in kako I sejolaliko /opet pritlobi". — Vstopnina : I Zaznamovani sedeži po K 1 20, nezaznamo- I vani po 60 v, — Ustopnice se prodajajo v I kiiji^arni Paternolli-jevi nn Travulkn. I RÄZGLÄS. 1>ne I. liiaroa t. 1. ob II. itrl He bode prodalo v Ajdovščini zalogo manufakturnega in drob- nega blaga konkurziie inasc Štefanu Kali^-a, naijvec- Jeniu poimdiiiku. Položiti je vudiuui 1O od «to od cenjeiie »vote 13*5OO kron Kup- ii in a ne plaica proooj in bla^o je tak jj prevzeti. Kdor zeli ogleduti Hi &;alogo, naj ne obrne ua upravnika mane A. Casagrande v Ajdovscini. TRGOVCI POZOR! TRGOVCI POZOR! -^ Pri svetem Antonu Padovanskem ^^J^ \ > TJovT^ALOGA^ cerkvenih oblek in nabožnih stvari- irst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog^a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti iu kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveö iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, ^v^-^v-w^----v-^v-v >~-*^—^-r-v-'vv^w-~^^-^-v pri Kojej je izkljuöeiia vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Jj^~ Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. *^H Z odličnim spoštovanjem Anton J. VogriÖ. 8HT Zdrayje je iiajveeje bogantvo! "^Pt 'J'f ^lasovito in m» nadkriljivc kapljico sv. Marka se uporabljajo za notranjc in zunanje bolezni. Posobno odstranjujejo trganjo [>o kostoh, nogah in rokali tor ozdravojo vsak glavobol. Ono delujojo nodoao^ljivo in spasonosno ]>ri zt'lodcnili boluznih, ublažnjojo katar in izmeČok, odpravijo naduho, bolcöino in krčo, pospcšujcjo in zboljšujojo prebavo, čislijo kri in čreva. Te prcžoncjo velike in nialo glisto tor bolečine po tcli provzroö«ne. Tudi dolujtvjo izbonio proti hripavosli in prohlajonju. LeÖijo vso bolezni na jotrih in slo.zih tor „koliko'1 in ščipanjc v žclodcu. Odpravijo vsako mrzlico in od te izvirajoöe bol»;sti. To kapljice so najboljšo srodstvo ]>roli bolezni na materiiici in „niadroiui'", in zato no bi sinolo manjkali v nobciri meščanski in knioitki hiši Dobivajo sc samo v (lMestni lekarni v Zagrebu". Naročuje so odino in tučno lc pod naslovem: „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg stev. 40, poleg eerkve sv. Marka. l)(>nar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot en ducat (12 stoklenic) se no poäilja. Ona je naslednja in sicer franko na vsako pošto: 1 ducat (12 Kteklenic) K 4-- h j 4 ducat (48 8tekleni«-) K 1460 1. i » ill " < " if]- » ! 5 „ (60 „ ) „ 17- „ Priznalnih pisern imam na tisočo, da jih ni mogoßo vseh tu,kaj pona- tisniti, zato navodem ithena le nekaterilx gospodov, ki so s posehnini VBpehoni uporabljali kapljice sv. Marka, tor popo- nonia ozdravili: Iv. Barenthičič. uöitelj Janko Kišur, kr. nadlogar; Stefan Barsiič župnik; Hija Manic, opančar; Sofija Vu- helič, šivilja; Jožef Seljanič, kmet itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, poleg cerkve 8v. Marka. ---------------------- y*r Vstanovljena I. 1360. ,-^© Kapljice sv. Marka.