r, Največji ulorenaki JiKiuik v Združenih državah Velja za. vse leto - - . $6.00 I leta - . $3.00- Za Ke* York celo leto . $7.00 Za in0Tfni»T0 celo leto $7.00 J TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 261. — STEV. 261. GLAS NARODA » The largest Slovenian the United States. Daily in List slovenskih, delavcevy AmerffcL I q Issued every day except Sundays |?i and legal Holidays. L 75,000 Readers. Entered ss Second Olsn Matter September 21, 1903, St the Port Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 7, 1934. — SREDA, 7. NOVEMBRA 1934 VOLUME ZLU. — LETNIK XT.TT. DEMOKRATSKA STRANKA JE ZMAGALA NA VSEJ ČRTI V KONGRESU BODO IMELI POTREBNO VEČINO; SINCLAIR PORAŽEN V CALIFORNIA Pretežna večina ameriškega naroda je odobrila politiko predsednika Roosevelta. — Demokratje upaj d dobiti v zveznem senatu šest novih sedežev. — V obeh zbornicah b:>do razpolagali z dve-tretinsko večino. — V državi New York je bil ponovno izvoljen governer Lehman. Japonska se bo zagovarjala pred Ligo UPTON SINCLAIR HAUPTMANN proti MERRIAMU IMA NOVEGA Natančen izid včerajšnjih volitev sicer še ni znan, navzlic temu se pa lahko reče, da so zmagali demokratje na vsej črti. Na marsikaterega volivca, ki je bil doslej odločen republikanec, so predsednikova prizadevanja in njegovi uspehi tako vplivali, da je glasoval za demokratskega kandidata. Vsak se sicer ne strinja z Roosevltovimi reformami, toda ljudem so še živo v spominu finančni škandali, ki so se odigravali v zadnjih letih republikanske administracije, v spominu jim je nenaden prihod depresije, ki je takorekoč preko noči vrgla na milijone delavcev na ulico brez zaslužka in sko ro brez podpore. Izza časa, ko je prevzel Roosevelt državne vajeti, se je marsikaj obrnilo na bolje, toda problemi, s katerimi se mora baviti predsednik, so preogrom-ni, da bi jih bilo mogoče rešiti čez noč. Leta 1932 je ameriški narod z ogromno večino' glasoval za Franklina D. Roosevelta, toda včeraj je pa dokazal, da soglaša z njegovo politiko oziroma z "New Dealom", v čigar znamenju hoče po spešiti povratek prosperitete. Zaenkrat še ni znano, kako so izpadle volitve v, takih državah kot so naprimer Wyoming, New Mexico in Nevada, navzlic temu se pa lahko reče, da bodo razpolagali demokratje v obeh zbornicah kongresa s popolno delavno večino. V državah Indiana, Maryland, Missouri, Ohio, in West Virginia ter celo v državi Connecticut, ki je bila nekoč z vso dušo za Hooverja, so zmagali demokratje. Kolikor je dosedaj znano, so republikanci le v sedmih državah zmagali. Demokratje so že dosedaj imeli v senatu šestdeset svojih ljudi. Samo štirje so jim še potrebni, da razpolago z dvetretinsko večino. V poslanski zbornici lahko izgube 3 I mandatov, a bi jim še ostala dvetretinska večina. Predsednik Roosevelt, ki se nahaja v svojem domu v Hyde Park, N. Y.t je z uspehom včerajšnjih volitev zelo zadovoljen. Farley, ki je predsednik narodnega demokratskega odbora, je rekel: — Vseh številk sicer še nimamo na razpolago, zagotovo pa vemo, da je narod v splošnem odobril predsednikov "New Dear*. Dosti važnih republikanskih osebnosti je padlo v' pozabljenje. Pri včerajšnjih volitvah je bilo treba izvoliti v, 3 I državah 34 zveznih senatorjev ter v 47 drža vali! 432 članov poslanske zbornice. Nadalje je bilo treba izvoliti v 33 državah go-vernerje. V državi New York je bil ponovno izvoljen za governerja demokrat Lehman. Iz Pennsylvanije in iz Wisconsina ni bilo do! enajstih zvečer še nobenih natančnih poročil, toda j zdi se, da je bil v Pennsylvaniji ponovno izvoljen! republikanski senator Reed, v Wisconsinu pa *Bob*1 LaFollette za zveznega senatorja, njegov brat Philip pa za governerja. LaFolletta sta imela Rooseveltovo podporo, četudi sta imela proti sebi ne samo' republikanskih, pač pa tudi demokratske kandidate. Natančen izid volitev bo znan šele nocoj, in pri tej priliki se bo tudi dognalo, če so imeli suhači, ki Ce je Sinclair porazen, bo imel republikanski governer ž njim še dosti posla. — "Ljudsko o-gorčenje ne bo poznalo meja.'* San Francisco, Cal., 0. nov. Demokratski kandidat za i^o-vernersko mesto 1'pton Sinclair je rekel danes opoldne, da ho pri k i pela ljudska mržnja do viška, ako bo izvoljen republikanski kandidat Merriam. V tem slučaju bo Sinclair takoj uvedel postopanje, da se governerja odstavi. Baje ima na razpolago dokaze, da je bilo črtanih iz volivnih imenikov na tisočo in t i sore imen o-liili, ki so nameravali voliti za demokratskega kandidata. — Prav lahko se zgodi — je dejal Sinclair — da bo izvoljena nazadnjaška vlada. V tem slin" a ju bo pa narod kaj ZAGOVORNIKA Reilly pravi, da je napra-v i 1 nanj Hauptmann ugoden vtis. — Pravi da 1>d Hauptman oproščen. NEMCI ZAPRU AMERIŠKA DRŽAVLJANA Državni department hoče vedeti za vzrok, čemu sta dva ameriška 1_v 1 • • V • državljana v j e c i. — Isabel Lillian Steel je že tri mesece zaprta. ' DOLŽE JO, DA JE UTRDILA NEKATERE OTOKE V PACIFIKU Flemington, N. J., G. nov. --Bruno Richard Hauptmann se je prvič sestal v ječi s svojim novim zagovornikom Edwar- dom J. Reillvjem iz Brook-, - , „.. .. , lyna. Reilly je bil z njim v raz- \ d.plomat.e- govoru pol ure in ; Washington, D. C., (i. nov. j V državnem dejjartmentu je i bilo sklenjeno da bo vlada iz- 2E.NEVA, Švica, 6. novembra. — Ali more Japonska, ko je naznanila svoj izstop iz Lige narodov, obdržati Ligin mandat nad nekdanjimi nemškimi otoki v Pacifiku? — O tem vprašanju sedaj razpravlja Ligin odbor za mandate. le pozne le 1111 Pritisk' da je bila Kot svojega zastopnika v aretirana blizu Flemingtonu sije Reillv iz-,Wma ^ wful" J.°"J a*vlac.'j' Steele je je imel skupno s^ ^^ ^ °bV?" Fisherjem konferenco z gene- ^ oktobra, ko se j, senator Borah obrnil z vprasa- hitro spoznal, da nima vlada! programa, in prihodnje leto se Hauptman bo morala baviti država s pri man kija jem, ki bo znašal sto' ednini državnim prevdnikom - , »lini; j Davidom T. Wilentz v Perth " njem «.lr/«mi1 Ko je Liga narodov po svetovni vojni izročila mandat nad temi otoki Japonski, se je morala Japonska zavezati, da teh otokov ne bo utrdila. Sedaj pa prihajajo obdolžbe, da je Japonska utrdila otoke in s tem kršila Ligin mandat, i V tem pogledu je moral japonski zastopnik poslanik v Varšavi, Nobubumi Ito zagovarjati japonsko stališče pred mandatnim odborom Lige narodov. Mandatni odbor pod predsedstvom italijanskega zastopnika markija Thcodolija je zahteval od 11 a, da odgovori na obdolžbo, da je Japonska utrdila tri otoke med Filipinskim in Havajskim otočjem. ni izročila mandata, temveč zavezniki v plačilo za njeno pomoč v svetovni vojni. Navzlic temu pa jo Japonska pripravljena tudi po svojem izstopu iz Lige poročati mandatnemu odboru Lige o upravi otokov. milijonov dolarjev ■ miNii i. w ne n iz, v j-cnn1 . • , . ^'P^tment - -'i' , - - . . „ i tudi od Japonske zahteval, da Koiderer, ki ,ie doma iz Nem-' VATIKAN BO POTOLAŽIL MEHIKANCE Vatikanski kr kujejo papež#T.v<<& fest na Mehikance. — Zatrditi jim hoče svojo solidarnost. prikipela do viška, uvedena ho, ,,a Hauptmanna. j £ <]ve ^ v Mq izobraževalna kampanja, čije )>osledica bo, da bo ]>o šestih mesecih governer odstavljen. ČOKOLADNI KRALJ UMRL Pariz, Francija, G. novembra. — Francoski čokoladni kralj senator Gaston Menier je umrl v starosti 79 let. Menier je bil dobro |>oznaii v Združenih državah in v Kanadi. Dolgo vrsto let je bil lastnik otoka Antieosti v zalivu Rv. lxiv-renca. V februarskih nemirih v Parizu ga je razjarjena množica napadla na ulici, toda ni bil poškodovan. je * 11 mi % -1 k ni pravdnik Wilentz dovolil' a postal ameriški dr dv ovem. Bil o -n - • m- i i . j hotel iti čez Keillvju m Fisherju, da smetaJ^j j ^ - Hauptmanna vsak"Čas obiska- * ° /A 11 ^ ti. Hauptmannova žena svojega moža ne sme več obiskovati vsak dan; kot do sedaj, temveč sami po trikrat na teden. Njegov enoletni sin Manfred pa samo enkrat na teden. I Po konferenci so se vsi trije | odpeljali v kaznilnico v Flem-ington in straža se je od Hauptmanove celice prvič u-maknila, ko sta zagovornika sama ž njim govorila. je aretiran, ko je švicarsko mejo. bil goljufije s čeki, toda zagotavlja se, da so proti njemu še težje obdolžbe. Ameriška konzla v Monako-vem in Berlinu sta zadevo zasledovala, toda nista mogla ničesar gotovega izvedeti. DEZERTER OBSOJEN NA SMRT STAVKA SIVIU Cleveland, Ohio, (j. novembra. — (hI 600 do 700 šivilj pri \V aynee Company, kjer izdelujejo srajce iu otroško obleko, je zastavkalo in zahtevajo 10 odstotkov višjo plačo. Moskva, Rusija, (J. novem-' bra. — Najvišje vojaško sodi-šče je obsodilo mornarja Ser-1 geja Voronkova, kil je v polj- * skem pristanišču Gdinj pobe«^- novembra. — Dne 7. novcm-nil z ruske ladje "Marat", na bra bo praznovala vsa Rusija smrt. Sodišče je odredilo za- obletnico boljševiške revoluci- RUSKI REVOLUCUONARJI IZMIKAJO Moskva, Sovjetska Unija, 5. RAZOROZITVENA KONFERENCA Ženeva, Švica, (j. novembra. Predsednik razoroži t vene konference Arthur Henderson je naznanil, da je sklical sejo odbora razorožitvoiie konference na dan 20. novembra. i pove, zakaj izdaja velikanske j vsote za letališča na teh oto-t kili in zakaj ta letališča ne bi ~ I bila o 1 prt a aeroplanom vseh j narodov ter zakaj ni dovolje-!no tujim bojnim ladjam prista-i ti v teh pristaniščih. Ito je na to odgovoril, da takih poriočil ni smeti vzeti resno. Rekel je, da je japonska mornarica imela ravno tedaj okoli otokov mornariške manevre, ko je prišla neka angleška ladja z angleškim škofom, ki je želel obiskati otoke, pa MIR V SAARU London, Anglija, 6. nov. — Zunanji minister Sir John Simon je naznanil v poslanski zbornici, da je od Francije in Nemčije prejel zagotovilo, da bosta izpolnili svoje obvezno- Vatikan, (>. rtovembra. —r, Vatikanski krogi so mnenja, da papež Pij pripravlja manifest, s katerim bo zatrdil mehiškemu narodu, da je ž njim v njegovi bridkosti, ker je mehiška vlada izgnala iz dežele katoliške duhovnike. Nek vatikanski, prelat je re-~ kel: — Papež bo najbrže na kak način izdal manifest, s katerim bo zagotovil mehiškim katoličanom, da je v duhu ž njimi, da bodo vedeli, da ne odo-bruje postopanja vlade v tej nesrečni deželi. Poročila, ki prihajajo v Vatikan, cerkvenih krogov niso presenetila, ker jim je že dol- mu ni bilo dovoljeno, ker k manevrom Japonska ne pripušča da hoče mehiška vla-nobenega tujca. Dalje je rekel,da razkristjaniti Mehiko. To-Ito, da so otoki, kolikor mu je da poročila so povzročila ža-znano, odprti vsem narodom.,1<>st.in ogorčenje. Papež stalno Odbor je zahteval, da Ito po-1 prejema poročila o položaju v ve, zakaj je Japonska izdala | Melliki ill je o tem govoril s 800,000 jenov za izboljšanje svojim držav, tajnikom kardi pristanišč in zakaj se je letošnje leto poveflal izvoz na te o-toke za 4,000,000 jenov. Ito je rekel, da otoki niso pripravni za mornariško postojanko, tla pa je bilo treba izboljšati pristanišča zaradi trgovine; izvoz pa je bil zato tako nalom Pacellijem. Mexicali, Mehika, 6. nov. — Narod, revolucijonarna stranka je na napad župnika .Tose Tor res, ki je napadal vlado zaradi preganjanja katoličanov, odgovorila s tem, da je prevzela katoliško cerkev in v i i • - Tr i , sti, ila vzdržujeta mir ob pri- plembo njegovega premoženja .ie. V rste onih, ki so bili udele- iiki plebiscita v Saaru in aretacijo njegove družine, ženi pri nji, se pa redčijo od__' Po postavi od junija 1934 mo- leta do leta. I.___ re biti njegova družina obso-j Leta 1917 je bilo 70,000 re | ŠTEVILO NEZAPOSLENIH V jena na 10-letno ječo ali pa na volucijonarjev, dočun jih da-izgnanstvo v Sibirijo. Petletna nes živi od njih jedva 9000. ječa celo za Za katmj jV ]utlolmUl kratske in socijalno napredne, s«> se radikah i le « težavo 'let, dokler ni iiagloma odšla od vdrzalL llas» smo J° kot mirno in do- V Franeiji so imele poglavitno besedo fašistične or- .Ysi "1"**»™!! ., _ . .... . x nedeljo zveeer me je pre- .'amzaeije, Ikot *sta aiapnmer "Croix de *eu m 44Came- soneti 1 Rev. odilo Hajnček, lots du 3oiM. Cele v Angliji, v zibelki parlamentarizma, trdnjavi ; olitičirh in gospodarskih svoboščin, so se pojavile črne Tajce, in njihov načelnik Oswald Moslej je z vso resnost-> prerokoval, da ni več daleč čas, ko bo \>a Anglija v fa-i stičnem taboru. Dvanajst mesecev kasneje so pa zopet prišle do veji, ve dinamične moči našega časa in sile soeijalnega razvoja- ' ,f » Pri okirober^kih volitvah v švedske deželne zbore se !obili soeijalisti večino. Pri dktoberskih volitvah v norveški parlament je do-ila prvič absolutno večino neodvisna kmetska in delavska stranka- Enotna fronta soeijalifctov in komunistov ruši v Franciji nazadnjaške sile »ter zmaguje pri volitvah v kan-tonska zastopstva- Tudi v Angliji se je konservaftdvni Ball 1 win-MaeI)o-: aldovi vladi približala zadnja ura. Ž njo vred je pa tudi fašistu Mosleyu odiklenkalo. Fašisti in konservativci so doživeli največji poraz, ki ga jim morejo dati splošne volitve. Kandidati delavske stranke so pri občinskih volil vali dobili v 41 najvažnejših angleških mestih absolutno večino. Zdi se, da je bil fašizem le hipen ]>ojav brez vsake trdne podlage in da je zopet začel zmagovati trezen razum- "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. telefoniral Mr. Jerry Vavpo-tič da je njegovo mater Apoloni jo zadela možganska kap. V ponedeljek popoldne so se začeli zbirati temni oblaki, parkrat je v daljavi zagrmelo, vendar iz vsega tega nismo mogli niti malo slutiti, kaj vse na.s čaka ponoči. Naenkrat je zavel strahoten piš, da s*1 je drevje pripognilo pod njem, listje pa je zašelestelo po zraku in že so se odprle nebeške zatvornice. Pričelo je liti, da nisi razločil predmetov nekaj korakov pred seboj. Vine« pa je začela padati v višjih legali tudi toča. Bliskalo in treskalo je neprestano tako, da je bilo svetlo kakor podnevi. Na Lomu pri Mežici je treščilo v hlev posest nice Marije Konečnik p. d. Zelizat. Streli je sledil požar, ki je sredi noči razsvetlil vso okolico. Živino S glav so še rešili, dva vola sta pa ostala v hlevu in zgorela: ubila ju je strela. Zgorel je ves hlev, kar je bilo lesenega, dalje mlatilniea, stroj za rezanje Upam pa, da bo prebolela tudi knne in dru-° P<»l.i<*dclske pri-setlaj kakor je že prej enkrat. !>™v«*. Posest mea je bda zava Važno za potovanje. ' i Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga M tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletna skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in. kštro. Zato te eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodih prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viae je in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno m najhitrejšem času, i« kar je glavno. ta najmanjše Nedriavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker prodno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in e*aotavlja-moVam^da boste poceni in udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. župnik v .Job i ist own m; na potu v Little Falls se je za dve uri ustavil v New Yorku. Pa sem v tem kratkem času mnogo zvedel; tako na primer, da ima pet let stara slovenska župnija sv. Terczike sedaj že dve cerkvi, v kratkem pa nameravajo postaviti še drugi dve. ITpam, da bom mogel v dogleduem času poročati tudi jaz o zidanju slovenske cerkve v Brook lynu. Pretečeno soboto je bil v naši cerkvi krščen spreobrnjenec iz luteranske vere, Mr. Kurt von Alinen. Prihodnjo soboto, 10. novembra, prejme sv. obhajilo (ob S. uri zjutraj), [»opoldne ob 4. uri pa se ]>oroči z vrlo Slovenko iz Forest City, Miss Ano Milavec. Pripomnim, da je to že drugi slučaj v tem letu, da j«* Slovenka privedla v naročje katoliške cerkve protestantovskega Nemca ter ga vzela v zakon. Tako se dogaja, da slovenski duhovnik oznanja evangelij in zveličavni nauk protestautovskim Nemcem, «»|»*»»»» *%.«*«#|v n, um 1 )«i Di ! Ko je nevihta ponehala, je začel padati sneg v gostili kosmih in padal do torka opoldne. Na Rifljevem vrhu ga je padlo 20 cm debelo. Katastrofalno bi bilo, če bi sneg sedaj obležal, ker imamo še mnogi kmetje krompir v zemlji, vendar u-pamo, da bo kmalu skopnel in da bo zopet posijalo toplo jesensko solnce. Strašna noč bo še dolgo o-stala v spominu prebivalcev. ONIM, KI MI POŠILJAJO DAROVE. V BOSNI JE ZAPADEL SNEG Na vseh planinah osrednje I Bosne ji- zapadel debel sneg, vendar kažejo vremenske razmere, da ne bo doliro ostal. BOLJŠA LUČ UTEGNE RE SITI VID — PRAVIJO IZVEDENCI. riše Dorothy Greig. Včeraj sem dobil pismo iz Sau Francisca, ('al., v katerem pravi rojak Frank Zaje med drugim: — Prihodnje leto te munc-ravam obiskati, (etndi svoje življenje žrtvujem, te moram osebno videti. Zaenkrat ti bom poslal steklenico štiri leta starega dobrega ealifornijeana, samo piši mi, če ga želiš rdeee ali bele barve. Kdo bi si mislil, tla je v Zajcu toliko odločnosti in trdne volje. Življenje bi žrtvoval, da bi mene videl. Taka žrtev je odločno prevelika in j<* za res nisem vreden. Samo zaradi mene hoditi iz Kalifornije v New York, sveti Bog, to se pa res ne izplača. Johna Gilberta. ('larka (hib la, Hicharda Bartlielinessa ali kakšnega drugega lepotca naj gre gledat v Hollywood, pa i bo par tisoč milj vožnje pn-11 ran i I in bo na istem kot da bi mene videl. ti-iu ki Isto svetujem tudi vsem stim cenjenim rojakinjam čitatel jicam moje kolone, hrepene po meni. (V jim je v Hollywood predaleč, naj sto-j pijo v bližnji kinematograf, pa 1 se jim bo za borih deset ceii-. tov vresničila želja. bodo pravočasno objavili vsej naselbini. Več tistih, ki so bili na zadnji zabavi cerkvenega lovskega zbora, me je že vprašalo. kdaj bomo zoi>ct imeli kaj ta- b tej množini -sve kega. Moj predlog l>i bil, da iz- ,. . . , . ... .. . rabimo v ta namen anierikan-1^ m olT ' 'tal., ne da ski praznik "Zahvalni dan-, bl 81 »»I^njal. oc. Število otrok, ki trpe vsled pomanjkljivega vida, strahovito narašča. Dognalo je, da ima izmed vsakih štirih šolarjev eden pomanjkljiv vid. Kaj je temu vzrok.' Kden iiajnavadnejših vzrokov so pomanjkljive ali napačno postav- J I'o Zgagi hrejn-niti ( poseb-Ijcne luči bodisi v šoli ali pa.no dokler je v seiJanji obliki) j se pravi brez potrebe trositi energijo, ki bi jo lahko > pridom porabile v dosti korist nejše namene. V zvezi s tem moram pa še nekaj omeniti in resno prosili rojake in rojakinje, naj mi ne pošiljajo nobenih darov, kei doma Izvedenci mno.ufi izmed Volj s vet lol»e, svoje oči. Vsh ua dognali, d.i lie «li>be dola bi zaščitili te«ra so ti stro- kovnjaki, člani Illuminating Engineering Society of America, sklenili, da nam povedo, kako naj zaščitimo ljaše oči. Za čitanje, pravi jo, potrebujete l(M)-wattno žarnico. IV zares lie Vem, Vein, tla imajo aiit bi /. njim 1. dobro voljo ima svetilka dve spojili, npo- >u dober namen, toda tudi brez rahljajte dve tiO-wnttni žarni- »larov oziroma vidnih znakov ci, če ima tri, uporabljajte tri prijateljstva borno prijatelji. Mogoče šc večji kot siuo bili doslej. ter priredimo zabavo na predvečer (Thanksgiving Eve). Irski konji, na katero so na-leto, ko bi kazalo. Pozabil sem ši rojaki stavili, so pa menda jo pa vprašati, če se je ka.j zglasila na mojem domu v Sent Oz bal t u pri Trojicah, pri Reberškovih. Kakor v starem kraju, tako je tudi tukaj vzela v roke "Glas Naroda" in či-tla v njem, da bo soboto zvečer ob pol dvauaj stih 1 m'l na radio (WWKL) in si je takoj uredila radio; d;i bo! uživala tudi v Ameriki lepo slovenske petje. Društva so sklenila, da praznujemo izseljen i ško nedeljo (2. decembra) v Slovenskem Narodnem Domu v Brook-S lynu. Program in vse druuro v svojem l v starem kraja Izplačilo ▼ dolarjih. Nujna nakazila Isrrinjeme pa Cable Letter za pristojbine $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPSNY "GU« Naroda" tU WB9T 18th STREET NEW YORK. N. I. Toliko sire in navlake'sc mi j«* nabralo v zadnjih petnajstih letih. «la res ne vem. kani l>i ž njo. Y vsem svojfin hist\ u sem sila skromen <"*l«»v(.'l\. Notranja stran senrnika naj bo bela, kajti belina odbija svetlobo bolje kot katerakoli drui^a barva. Svetilka naj bo tako postavljena, podtempljani z dvojnimi V zadnjem easu so izdelali 'i»>lj,t znanstvenih preoka-že, koliko svetlobe naj bi imeli pri čitanju, šivanju in za splošno razsvetljavo. Kako to doženete? Enostavno telefonirajte ali pišite družbi, ki vam preskrbuje elektriko. Z veseljem vam bo poslala svojega zastopnika, ki bo z aoaratoiu vse natančno premeril. Ta služba je seveda brezplačna. VINO Naravnost iz viiuu*-ne k vam. Stara vina le petindevetdeset eentov (95e) salona. FoSljite znamko za tri cente (3e) za popoln seznam in rene. . Slovensko - Angleška Wine Co. T, O. Box 467 Long Bearh, California • in pijačo, kadar se pa zgodaj zjutraj vračam proti domu. mi je Jožetova palica dobra opora in najboljša spremljevalka. Preskrbljen sem torej z vsem in ničesar, prav ničesar ne potrebujem. Povili tega je pa tudi prostor v moji koloni predrago-cen, da bi mogel zadostiti svoji moralni dolžnosti in se slehernemu za vsak tiar posebej zahvaljevati. "New Deal" je na tehtnici, prestoli se majejo, kralje pobijajo. revolucije se snujejo, po zahtevah najnovejše mode se ženske debele, jaz naj pa trosim prostor v koloni za same zahvale in priznanja.* To bi m-bilo prav in pošteno. Zato sem sklenil, da se za malenkostne darove ne boni nikomur več javno zahvaljeval. Naprimer za par klobas ali za steklenico ealifomijča-na. Izjemo bi storil edinole v slučaju, če bi se kdo tako daleč spozabil, da bi mi eel sod vina i>oslal ali pa celega prašiča. Navodilo za dolgo življenje . • • STARI alkimisti so si prizadevali odkriti eliksir življenja, Čarobno zdravilo, ki bi omogočalo ljudem večno živeti. Danes seveda vemo, da ni takšne čudežne pijače. Navzlic temu je pa hranivo, ki bolj prepreča prezgodnjo starost, kot vse, kar je bilo doslej odkritega—MLEKO! "Mleko vas ohranja zdrave, s tem da zgTadi vaš odpor, da se more vaše telo boriti proti bacilom in bolezni. Preskrbuje snovi, ki nadomeščajo umirajoče tkivo ter vam da orožje, da premagate strupe bolezni. Kakor pravijo znanstveniki, mleko vam pomaga '4 ohraniti značilnosti mladosti". Značilno dejstvo je, da na vsem svetu najdalj e žive oni narodi in plemena, ki pijejo dosti mleka. Mleko zares podaljša življenje. To je zato, ker vam da mleko elemente, ki jih DRŽAVA ni v drugih hranivih. In edino le v mleku je Vitalaktični Princip, ki napravi celoto večjo nego je vsota njenih sestavin. Je zares poceni z ozirom na hranilno vrednost. Zapomnite si tudi, da mleko samo po sebi ne debeli. Vsak otrok naj ga ima kvart na dan, odrasli pa najmanj en pint. NEW YORK Pijte ved Mleka JE DOBRO ZA VAS DVE SIROTI Spisal A. D. ENNEBY Naslednjega dne zgodaj zjutraj, i »redno j" odšel k svojim bogatim bolnikom, je zdravnik naročil svojemu komorniku zapreči. Potem je vzel torbico z instrumenti, jih pregledal in izročil torbico mlademu slugi, ki je bil ves presenečen, da gre zdravnik tako zgodaj z doma. Slnga je bil vajen govoriti s svojim gospodom e bo zgodilo. Zdravnik je odprl torbico, pri tem je pa pazil, da bi Peter ne videl, kaj dela. hm instrument je položil na mizico. Potem je stopil k Petru ter jel otipavati mišičevje in kosti, kakor je delal dva dni nonrej z okostnjakom v svojem kabinetu. Iskal je kraj, kjer je bilo treba prelomiti kost. Položil j«- pr>t na konec kosti in s«' obrnil k svojemu pomočniku, rekoč: — Tu!... Tu je treba udariti... Prisotni so utihnili. Kar je doktor lleb-Tt dvignil Petrovo nogo in jo držal v legi, kakor jo je hotel imeti. Potem je vzel z mizice intru-tnent in udaril na vso moč po Petrovi nogi. Vse to je trajalo komaj dobro sekundo. P«--ter je zadržal krik, ki mu je zamrl v grlu. Kri mii je pritisnila v obraz in iz oči mu je odsevala silna napetost volje, da bi ne stokal. Vsi so ga občudovali. Zdravnik je nadaljeval operacijo. Zdaj je bilo treba spraviti zlomljeno nogo čim prej v pravo lego. Zdravnik se je nemudoma lolil te težke naloge. Delal je zelo previdno iu pazil na to, da bi ubogega fanta čim manj bolelo. Pomožni zdravnik mu je podajal obveze iti instrumente in njegov pogled je govoril prisotnim,-da gre v.-e v najlepšem redu. Peter je pretrpel v teh trenutkih resnične liitike, njegov obraz je bil mrl vaško bled. —- \gre dobro, — je dejal doktor llcbert smeje Petru, ki ga je vprašujoč pogledal. — Zdaj se morate samo še strogo držati mojih navodil, pa bo vse dobro. Zalo prevzamejo skrbi za va- naši vrli strežniki. In videč, da hoče Peter nekaj odgovoril i, uril je za bran i I to, rekoč: j — Dobro, — je dejal doktor Ilebert, — pojdite v operacijsko dvorano iu počakajte tam v.\ ~ Najvažnejše je. da ostanete mirni in da po dvema strežnikoma, ker ju bom potreboval. | "lož»°-s1i g"voritc. Mir je v.mi neobhodno Potem mu je pa velel z resnim glasom: j potreben, če nočete, da bo operacija brezuspe- Pojdite po novega bolnika in privedit>rIia' (iovoriti v",» 1"» "Svetujem zato, ker vas >,„ bo najbrž tresla mrzlica, ki bi utegnila postati KRATKA DNEVNA ZGODBA MI/lAJL ZAŠCHSKO: SVATBA Tudi zavoja ni dala. Ali se je bala, da ge ne bi ukradel, ali pa je bilo kaj drugega. \ olodja Zavituškin jo je še enkrat pogledal in zardel. — O Gospod, — si je mislil, — kako srčkanc gospodične se vozijo s tramvajem! Tako sta minili dve postaji. Tri. Stili. Končno je Zavitu-škin videl, da se gospodična preriva k izhodu. Tudi Volod-ka je vstal. Tam pri izhodu se je torej začelo njuno znanje. Predstavila sta se drug drugemu in šla skupaj dalje. Tako hitro in brez ovir je šlo, da jo je Volodka Zavituškin že čez dva dni zasnubil. Ali je bila zadovoljna ali ne, tega ne vem, vem pa, da sta šla tretji dan v mestni pododdelek in se vpisala. Vpisala sta se tudi v ZA(iS (poročni urad v Sovjetski Rusiji), nakar so se razvili glavni dogodki. Po vpisu sta šla mlada poročena na stanovanje k manir-uiena, da je ne bi potniki podr-Jci. Tam je bilo seveda vse »avli. Z drugo roko pritiska na zkriž. Mnogo gostov je bilo in prsa zavoj. V tramvaju je bila ' mizo so pogrinjali. in sploh. S POROKO JE ZADEL DOBITEK Volodka Zavituškin .-e je se veda nekoliko prenaglil, .le pač napravil majhen pogre-šek. Lahko rečemo, da si^svoje neveste najbrž uiti ni bil ogledal. Da odkrito povem. lire/, klobučka in brez plašča je prav za prav sploh nikoli ni bil vi* del. Vsi glavni dogodki so se namreč odigrali na ulici. Ko se je šel Volodka Zavituškin prav pred svatbo s svojo nevesto predstavit njem mami, je to opravil, ne da bi k- slekel. Kar v predsobju, lahko rečemo mimogrede. S svojo nevesto se je bil Yo-hxlja Zavituških seznanil v tramvaju. Sedel je nekoč v tramvaju, ko se je mahoma pojavila pred njim gospodična. Prav prijazne vnanjosti je bila, nič ni mogel reči. Oblečena je bila v zimski plašč. Pa stoji ta gospodična v svojem zimskem plašču pred Volodko in se z roko drži jer- seveda gneča. Prerivali so se. Da odkrito povedano stati je bilo kar neprijetno. Volodki se je zasmilila. — Sedite k meni na koleno, — pravi, — tako se bost«-lažje vozili. — Ne, ne, — pravi, — hvala. — No, pa dajte zavoj, — pravi. —. Položite mi ga na kolena, kar nič naj vas ne bo sram. Dosti lažje boste stali. domač praznik — kakor vselej ob takih prilikah. vlekli noter, so se jen pogovarjati z njim, mu stiskčili roko in ga izprasevali, v kateri zvezi je včlanjen. Volodka nikakor ni mogel razkriti, kje je prav z;i prav njegova mlada žena. Deklet je bilo mnogo. Vse >o se vrtele ill motale okoli lljeo-v kakor da bi bile sredi ulice. — Za J »oga, si je mislil, — še nikoli se mi ni nič podobnega primerilo. Katera izmed njih je neki moja niIai je mislil, — t tvojo iskreno kosanje in na do- zg rešil sem jo in zdaj morem več najti, ni je 3ie Isedanje neoporečno življenje ti |ki kazen po svoji uradni moči Tedaj so se tudi sorodniki j od puščam'\ — Po razglasitvi pričeli zgražati, — kaj hodi ta|te originalne razsodbe je iz- mladič kakor neumen okrog in nadleguje vsa dekleta vprek Volodka je stopil k vratom in tam ves zmeden obstal. — No, hvala Bogu! — si je mislil. — Zdaj bodo sedli za najdljivi sodnik svoje delo. nadaljeval Po sobi so se vrtele razne raizo in jo bom lahko našel. Ti- gos|X)dične in kavalirji, postavljale pribore in odpirale zamaške. Svojo mlado soprogo je Volodka Zavituškin žc v predsobi izgubil z vida. Takoj so ga namreč kakor nalašč ohstopi!: najrazličnejši sorodniki in mamice, ga pričeli pozdravljali in potiskati v sobo. Ko so ga pri- sta, ki bo sedla k meni, bo prav gotova moja. < 'e bi bila vsaj onale plavooka. Najbrže mi bodo potisnili tja kako klado, potem j »a naj z njo živim. Meti tem so jeli gostje posedati za mizo. Mamica jih je za Boga pro- (NadaUmnk na 4. strani.) "GLAS NARODA" zopet pošiljamo ? domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje-sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo Usta ne pošiljamo. [ no sobo čim previdneje. sem pote, ker je na-. Xa zdravnikov migljaj so odšli strežniki po počil trenutek, da napraviva to, o čemer svi | nosilnice, kamor so položili Petra z vso opre-zadnje dni govorila. | znostjo. In ker je Peter molčal, je zdravnik nadalje-j l)oktor Ilebert je spremljal svojega varo- ' . • i vanca in pazil, da so ga previdno položili na — Zadovoljen sem s tem, kar vidim; poslušni I posteljo. — Tako, — je dejal, — zdaj ste prikljrni na posteljo; to vam ne bo baš prijetno, toda našel sem sredstvo za vaše razvedrilo in prepričan seni, da V'»ste zadovoljni. Ln ker ga je Peter vprašujoče pogledal, je pripomnil: — Zvedeli boste kmalu, y.a kaj gre. Zaenkrat pa samo želim, da si odpočijete. In zdravnik je po posrečili operaciji zapu-. stil svojega bolnika ter ga prepustil skrbnim strežnikom. si moje nasvete, premagal si strah i;' "vgum se ti je vrnil. — Da, gospod doktor, pripravljen sem.. . — Ce je tako, pa kar za menoj, — je dejal zdravnik. Ko sta stopila lih prigovarjal, vse se je iztekalo v naslednjo kratko modrost: — Žorž! Ti si lump! — Kadar je stopil, kadar je zasadil svojo palieo. kadar je s čevljem prevalil kak kamen, vsak glas j«- zvenel kot te besede In ko je v svoji slepi norosti zgrešil jelena, ki je, n test o da bi stekel i*> |»oti, na kateri ga je čakal Purčeler, ubral drugo pot. je slišal na njegovem begu pri vsakem skoku ]*> taktu: — Žorž! — Ti si — lump — lamp! • Tn sedaj sedi tukaj že dolge ure, vedno ua istem mestu, z vedno istimi l»esedami. Vtisnile so se v njegove misli in vendar jim ni hotel verjeti. Xa prstih je seštel svoje dobre lastnosti: skušal je opravičiti vsako neumnost, ki jo je imel navesti; je za vse zunanje stvari, ki so hranile njegovo lah-komišljeiiost, zvračal krivdo na svojo veselo naravo in si je prigovarjal, da do danes v resnici ni imel še ni kakih obvez nosti, da bi moral biti dostojen človek. Toda pri vsem tem velikem možganskem trudu, ki mu je gnal znoj na čelo, je vedno prišel do istega zaključka: — Žorž! Ti si lump!" — Lump! I>a! Toda tako slabo, kot je rekla, vendar le ne more biti! — Se nekaj časa razmišlja; nato pa poskoči in si z rokom osnaži klobuk. — Xič več mi ne da miru. Š«> danes moram dekle vprašati! V dolini je bila ura devet, ko je Žorž hitel čez travnike in je preskočil z velikimi koraki vse razpoke. Ko pride do vdrtine pri Simmeratierjevi hiši. se vstavi in se plaho umakne, «la Kit ni kdo ne )»i videl. Xa dvoroišeu. kjer se je mesečina mešala > tresočim plamenom trske, stojo Mihel, Matej in Vro-M vedno pri delu. T '<»da ravno sedaj — trsk«* s<» zgorcie že do kratkega tkgorka — odloži ftimmoraucr ža~o. — Pojdimo, otroci. — pravi, — enkrat moramo \-<>n. S SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU tIC WEST lttfa STREET NEW IOBI, N. J. PlAlTE MAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Strežajke v Hollywood Hills hotelu v Old Forge, X. V. st-r-virajo mleko vsakemu gostu, pa če ga je naročil ali ne. S tem pomagajo kampanji new-vorške države "Pijte več mleka!" RAZBOJNIŠKI NAPAD V CERJU imeti počitek. Xoč je ljubi Bog vstvaril za spanje. In |H»tn bujemo ga! Orodje nese k klopi ter gredo k vodnjaku, da si izpere-jo blato s svojih čevljev. Mihel goni sesalko in kmalu priteče močan voden ca rek v korito. — Samo poglej, Matej! Toliko vode! Komaj sem prič< ] vleči! Zopet je morala voda narasti* Ali ne misliš tako? — Da. oče! In voda v vodnjaku pride od spodaj. —- Da! Kadar bi prišla od s|>odaj. to bi bila sreča! ♦Simmerauer vleče vodo, da že teče čez rob korita. Xi se mogel dovolj nagledati tolike množine vode. Eden za drugim postavi svoje čevlje na rob korita in z Naselje Cerje nad I'oljčanami je doživelo praveato raz bojstvo, ki je močno razburilo naše ljudi. K lii>i posestnika Jožefa Tinina, ki doniuje sani s svojo žello, >(» se lepega popoldne okrog 14. ure priklatili trije bro/.pox'lui. ki pa jim »lilo očividiio nič ne di>i. Prvi je stopil v hišo in prosil miloda-ra v denarju, kar pa je gospodar odklonil, češ da je brez go- žojtovine. Nato so vsi priliuljeim . Tiiritiom in njegovo ženo kakor pravi razbojniki. I*o ohra/.ih so bili v-i trije namazani. 1 >va >ta >topi-la v In so oborožena s kolom in velikim nožem, tretji pa j«- zunaj stražil. Od bolnega Tinina, ki je bil takrat v po>te|ji SVATBA SaJaljeianje s 3. strani. roko zajema vodo, Matej popisi trske; pri hišnih vratih po-j sta spet zahtevala denar. Ker se sama grožnja ni nič zalegla, je stoji in y»ogleda jh> razsvetljenem pobočju v dolino. Tam je megla razdelila in se razlila v stranske doline, tako da je bilo mogoče razločevati višje ležeče hiše v vasi. — Tam doli imajo dobro. — pravi Matej svoji sestri, ko pride do vodnjaka. — Vse že spi in vse hiše so že temne. — Po kratkem odmoru pridene s pojemajočim glasom: — Samo pri Purčeler ju še gori luč! — Pogleda Vrono in j«> vpraša: — Ali misliš, da je otrok bolan? — Bog obvaruj! — Sestra mu položi roko na ramo. — Toda misli na nas, Matej! Xe misli na druge! — Imaš prav! — Z roko sn potegne preko čela ter stopi V vežo. — Toda tebi. Vrona, bi mogel danes nekaj |>ovedati. — Kaj pa? — Odkar je bil Žorž tukaj, si preveč zamišljena! Vrona pravi mirno: — Tukaj si se pa zmotil. Xa takega misliti, kot je Žorž? Bog me varuj! Tukaj pa me svari pred tako nesrečo naša uboga ( Vnea. — Prekriža se. ko izgovori itne svoje umrle sestre. — Ampak škoda je tega Žorža! Tako živ fant, kot ustvarjen za delo! Temno bobnenje, kot lahen odmev oddaljenega grmenja, se zasliši z vrha hriba. Oba skočita skozi vrata in poslušata. Tudi Simmerauer, ki je še stal pri vodnjaku, se vzravna in gleda na goro. Xo I »enega glasu več; vse je zopet tiho tam gori. — Xajbrze se je zopet kje odtrgala zemlja. — pravi Mi-bel; pride do vrat in potisne svoja otroka v hišo. — Pojdimo l»od streho! Ljubi Bog naj nas varuje in nam privošči malo spanja! Soba. v katero so stopili, je tako nizka, da se skoro z glavami zadevajo ob strop. Mati Katica je imela že nočni jopič in si je že tudi glavo ovila z ruto. Stoji pri mizi in z lasno igl6 vleče stenj iz |>etrolejke. čije majhni plamen je medlo razsvetljeval pri prosto pohištvo sobe. Jedli so že, da, že pred nekaj urami, ne da bi prekinili delo. Samo moliti še morajo. Milici ju Matej desno od kota, kjer je viselo razpelo, mati in Vrona pa na levi strani — ravno tako, kot imajo v cerkvi moški in ženske ločene prostore — tako pokleknejo na obeli straneh mize. Glasno molijo angelsko eescenje iu litauije vseh svetnikov. Po zadnjem oče-naihi, ko so se drugi že hoteli prekrižati, pravi Mihel: — Ostanite še malo, otroci! Ob posebnem času mora Kristus imeti kaj posebnega za svojega dobrega gosi»oda. Pojdi, Katrica, in mi prinesi molitveno knjigo. — Da, Mihel! — Mati prinese že zelo oguljeno knjigo. . — Ali ni nekaj notri? Nekaj posebno dobrega in tidne-£*f Tak izrek, veš, v stiski in nadlogi? — I, seveda, Mihel! — Mati je znala na pamet, kje je 'bilo. — Strun tristo stirindvajset. (Dalje prihodnjič.) »znja ni me zalegla, j« eden navalil na priletnega moža. ira začel pretepati iti iieelo-veško mučiti, drugi pa je u-strahoval ženo: veliki nož ii j«* nameril na prsi. rekoč: edejo, a gostov ni bilo moči zadržati. Vsi >o -e kakor en mož vrgli na jedačo iu pijačo. Volodja Zavituškiua >«» p'»-teirnili na častno mesto, polet; njena pa posadili eno izmed deklet. Volodka jo j«> pogledal iu kar odleglo n;u je. — Olcj jo tio, — m mi-li, —- ebi in njej vina. ter se sklonil k njej, da bi jo objel in poljubil. Tedaj je l»il o»enj v strehi. l*<> s o h i .-<» >«• pričeli razlegali kriki in različni vzdihi. — To je norec, pasji sin, —-.-o kričali. — Kar vse bi rad imel. Mlada soproga še k mi::i ni prišla, ker se še oblači, ta je pa že, z drugo pričel. Xastala je »plošna zmešnjava. Volodka bi bil sieer lahko vzel vse za šalo pa je bil preveč užaljen. V zmedi ga j<* namreč neki sorodnik mahnil s steklenico po tilniku. Volodka je zavpil * Pes naj vas razume. Najrazličnejše posajajo k meni ženske, jaz pa naj potem vem, katero je prava. Tedaj .-e je pojavila iiev->la v belem krilu s cvetlicami ob bokili. — Tako torej! — pravi, -ta je pa lepa! Iu seveda spet kliki, vzdihi iu histerični vzkliki. Sorodniki so kajpak pričeli Volodko poditi iz stanovanja. Volodka pravi: — Pustite me vsaj da pojem. Že od jutra nisem nič jedel zaradi t«' eeremonije. Sorodniki so ga pa vlek'; veil in ga vrgli ua stopnišče. Drugi dan je šel Volodka Zavittiškin po službi v mestni pododdelek in se dal ločiti. Tam se mu niso prav nič začudili. — To ni nič takega, — so dejali. — Tako se večkrat zgodi. Trajnejši zakoni so zdaj sploh zelo redki. In so ga ločili. {Iz ruščine pre v vi B. Z.) GROZNA TRAGEDIJA \ Franciji se je odigrala te dni pretresi i va rodbinska tragedija. V vasi Camhroii pri mestecu Abbeville je živel kmet Alfred Monehcaux. star • Hi let, oženjcil, oče petih o-trok. Bil je dokaj premožen in me«I prebivalstvom domačega kraja j«- užival velik ugled. Toda govorilo se j«' o njeni, da mdo ravna s svojo družino. In res so V »i l i zadnje čase tiled njim m ženu prepiri na dnevnem redu in otroei so se bali očeta. Prepiri so bili vedno hujši, sledili so jim tudi pretepi, mož je postajal vedno brutalnejši. Te dni sta se mož in ežna hudo sprla. I*o prepiru je mož odšel s lllapeem na polje, in I koder aur Mer 14. novembra: New York. M. C. v Hamburg 16. novembra: Stutendam v Buulo^ne sur M< / IJerengaria v Cherbourg 17. novembra: Champluin v Havre 21. novembra: Washington v Havre Altu-rt Kallin v allmburff 23. novembra: Majestic v Cherbourg Conte di Savoia v ~Jen<>& 24. novembra: Paris v Havre 29. novembra: SI. I.»He «li Savoia. v Genoa 15. deecmbra: Piris v Havre Bremen v Bremen 19. decembra: A bert Ballin v llarnbarg 21. decembra: O yinpic v C!ierlx>urg 26. decembra: ('•■utschland v Hamburg 29 derembra: H- Je France v Havre BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. I'nt! vodstvom Mr. Ekerouich-n. I BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. 1'itrl vodstvom Mr. Wohlmuth-a. PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.--- Kil <>r ž t'11 imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je £ut»»v, naj pošlje nekaj are, kaj, kar so j«* s|HHltaknil. Stopil jt* k pokojnikovi gospodinji in jo vprašal, koliko jt> stara. Odgovorila mu je, da je stara 4!) l»-t. O. potem ji' j »a vse v redu! — j»* vzkliknil Fearnlevev neeak radostno, saj je protislovji' med o)M>roko in va>o starost-jo. Stric ]>iše v oporoki, da naj podt duj<* njegovo pn>iiiožt'iijt> gospodinja, ee l»o priletna, ko oporoko odpro. 4^-letna žniska j«- pa št» mlada. K:;r poirlejte, • saj ste kakor popfk, st* j»» do-brikal nt t" a k strirevi gospodinji. Toda Mary mu za ^alant-nost ni bila hvaležna. Motite st>. mladi gospod, jr dejala, priletna sem že, pa še kako priletna, z 41) leti je ženska že stara. — l)a, toda samo ženska, ki se ji obeta bogata dedšrina, — jo pripomnil eden izmed sorodnikov. Zadeva se bo pred sodiščem. obravnavala faročite xe tta "ULA8 NARODA" največji slovenski dnevnik • Združenih državah IGRE ltenehki trenec, ixrokai. r Z. oejanj .M C'yrmii de Uergerae. U.-rk'nn komedija v petib dejanjih. Trdo ve- «mo..........................................1.70 Edela. dratuu t 4. dej. (•ospa i morja, 5. dej. l-okalua ieleznicH, a. dej. Marta, Semenj » UicLmondu. 4. dejauja ......................................... Ob vojski. I|eruk*s v Atlrlh nllkab . Tončkove itajne r.a Miklavžev refer, Mladinska Ijjra s petjem v 3. dejanjih .................................... R. U. K. llrauia v a dejanjih ■ predigro, (Ča|>ek). vex.............. Revizor, 5. dejanj, trca vezana Za križ in avohodo. igrokat v dejanjih .................................... ljudski oder: S. *v. Po 1! letih. 4. dejanja .. U. Zaoravljiver.......... 12. iv. Skopuh .............. Zbirka Ijudakib i^er: •1. snopič. .Mlin |>od zemljo, Neža, Sanje ................................. 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device. Marijin otrok ................. 14. snopič. Str. Ro&tjan, Juna&ka dekllea. M**r\m UicmUv .............Si 15. snopič. Trrki pr»d Dunajem, Fabjola in Neža ..............................JU 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka------ ----------.Si KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street NEW YORK CITY Sv. «0 75 .50 St 30 .60 45 73 ...35 .fi« .fid .60 M 0