PoStnlna platana o gotovini ,.x' » Cena Din 1*- jimreiukl dum Steo. ib V £)ubl|ant, 30. dcctmbca 1933 leto 1. Po faualoui zmagi Pariz, 29. decembra. »Atlantic Press« poroča, da vse svetovno časopisje živo komentira zmago Lavalove vlade po njegovem govoru in po silnih napadih v francoskem parlamentu. Zlasti se v tem odlikuje italijansko časopisje in pa- nemš-ko, ki posveča brez razlike veliko prostora Lavalovemu govoru in sprejema njegove mirovne izjave z odkrito simpatijo, pri čemer podčrtava zlasti tisti del, kjer je Laval govoril o francosko-nemških odnošajih. Pravijo, da je Laval ne le dobro pojasnil parlamentu evropski politični položaj, marveč da je spretne in poleg tega nadvse odkrito zagovarjal smernice svoje politike. Z ozirom na debato, ki je v govoru sledila, se vedejo listi rezervirano, U nekateri napadajo opozicionalne govornike. Lavala napadajo nemški le v toliko, v kolikor je omenil francosko-ruski pakt. Italijanski tisk smatra Lavalov uspeh kot dokaz, da je v Franciji večina, ki je naklonjena pomirjenju. Italijansko časopisje izraža upanje, da bo to ravnanje francoskega parlamenta vplivalo na javno mnenje nekaterih tujih držav, ki imajo velik vpliv v Ženevi. Za tem poudarjajo italijanski listi zmago Lavalovo kot velik osebni uspeh človeka, ki je letošnjega januarja podpisal v Rimu pakt o italijansko- francoskem prijateljstvu in ki se je pozneje ves čas trudil, da bi ustavil ibesinski konflikt vsaj v toliko, da se ne bi razvil do oboroženega spopada in do evropskega požara. Vsa poročila poudarjajo francosko zvestobo do Društva narodov in se temu prav nič ne čudijo, saj jt Franciji ostala v tem zvesta svoji dolgoletni politiki. Pariz, 29. decembra, liavas poroča: Razprava o zunanji politiki se je končala v poslanski zbornici z uspehom vlade, ki je večji, kakor so prvotno domnevali. Lavalov govor je večina poslancev sprejela z močnim odobravanjem. Predsedmk francoske vla- de je dokazal, da je bila njegova polit'ka v skladu z njegovimi besedami in izjavami, ki jih je dal v Ženevi. Francija ostane zvesta članica Društva narodov, je naglašal Laval. Obenem je povdarjal, da bo tudi v bodoče sodelovala z angleškimi ministri Posebno pozornost je vzbudila Lavalova izjava v tehničnem sporazumu med generalnima štaboma Francije in Velike Britanije, če bi Italija napadla Veliko Britanijo v zvezi s sankcijami. Laval je tudi pristavil. da bo Francija skušala vzpostaviti dobre stike tudi z drugimi evropskimi državami, zlasti z Nemčijo. Po tej težki parlamentarni bitki in zmagi Lavalove vlade pričakujejo politični krogi, da bosta < be zbornici dokončali proračunsko razpravo danes ali v torek. Pariz, 29. dec. c. Inozemsko časopisje prinaša že komentarje o Lavalovein govoru »Sunday Chro-nicle« piše, da se je Laval bolje branil kot pa je bilo pričakovati. »Sunday Graphic« hvali Lavalovo iskrenost in odkritost. Vse evropske vlade vedo sedaj, česa se morajo držati. V Rimu mislijo, da bo sedaj Laval takoj nadaljeval s posredovalnim delom. Kdaj se bo to zgodilo, »e še ne ve. Najbrž šele po 20. januarju. »Pester Lloyd< je vesel, da bo Laval še naprej posredoval med Italijo in Anglijo, »Pesti Hirlap« pa že objavlja domneve o novih Lavalovih predlogih. Nemško časopisje objavlja čez vso stran vesti iz Pariza z napisom, da je Laval za zbližanje z Nemčijo. Boc ra v senci politih® i Pariz, 29. dec. HaVas poroča o političnih dejanjih, ki to vplivala na gibanje pariške borze, ki j« srce vsega francoskega in v veliki meri tudi evropskega gospodarskega življenja. Po tem poročil« »o bili glavni zunanji činitelji v borznem življenju 1935 naslednji: 1. devalvacija belgijskega franka, 2. kriza francoskega franka, 3. poskusi za ozdravljenje francoskih javnih financ, 4. dvig gospodarskega življenja v Ameriki, 5. mednarodni dogodki, 6. notranji položaj, 7. nova francoska denarna kriza z ozirom na frank v novembru. Vsa ta dejstva so močno vplivala na gibanje francoskega denarnega trga. Če se ozremo na gibanje posameznih vrednosti na borzi in jih primerjamo z gibanjem v L 1934, je treba ugotoviti, da so francoske rente in drugi francoski papirji padli. Pač pa 90 se dvignile mednarodne vrednosti, ki za- znamujejo važen napredek, razen Sueza, na čigar stanje je vplivala bojazen pred abesinsko-italijan-skim spopadom. Od francoskih papirjev so se dvignile samo delnice družb za promet s surovinami, ki se lahko po gospodarskem razmahu primerjajo z inozemskimi družbami. Dvig mednarodnih papirjev in papirjev glavnih francoskih družb za promet s surovinami je mogoče razlagati edino z izbo'jša-njem konjunkture v Ameriki, zaradi katere se je dvignila cena glavnim surovinam. Prav izboljšanje gospodarskega položaja v Ameriki daje za prihodnje leto najboljše upanje za ugoden razvoj francoske trgovine in denarstva. Prav tako bo razvoj podpiral mednarodni položaj, ki zahteva od vseh držav, da začno polagati večjo pozornost na svojo narodno varnost in obrambo. Silili ■ -—'7 - ” -v;:, 'mM: ■'! & ri / O i Uy 1 Isflf *~7 ! ■ |l »i*''-’ <•; -.•• ^ M .s*?'-'-* i . Wilhelm: »Kaj je res, da dela Anglija iz idealizma in zaradi pravičnosti!« Eden: »Kako, da ne!... Saj mi vsi pravijo, naj grem to pripovedovat vam.« NauotUla inozemskih komunlstiinih tenteal za propagando o Jugoslaotp Iz Belgrada poročajo, da je policija zaple-afla ogromne količine komunističnega propagandnega materiala, med kaieiim so zlasti važna navodila za komunistično borbo v Jugoslaviji- Vse propagandno delo se mora vršiti pod firmo narodne opozicijske fronte. Treba je zlaati pred shodi doseči sporazum z organizatorji in če le mogoče vriniti v voditeljske kroge svoje eksponente. Najprej je treba pripraviti gesla in govornike ter ščuvati množico, da bo na shodih čimbolj udarna in radikalna. To delo je treba vršiti z listi, letaki in ustno propagando. Pri vseh prilikah je treba svoje za-nteve skrivati pod popularna socialna in politična gesla, kakor: razpast s terorjem izvoljene narodne skupščine; pravica samodločitve za zatirane narode, slasti za Hrvate in Makedonce; izpustitev vseh političnih in vojaških obsojencev; ukinitev zakona in sodišču za zaščito države; svobodo tiska, zborovanja in združevanja; vzpostavitev prijateljskega razmerja s sovjetsko Rusijo; črtanje vseh kmečkih in obrtniških dolgov; pomoč nezaposlenim delavcem in kmetom na račun kapitalistov, države in občine; 40-urni delovni tednik brez znižanja plač; razpis svobodnih volitev. Ta navodila jasno kažejo način najnovejše komunistične borbe, taktiko Komlrterne in cilje, ki jih komunisti pod temi krinkami pri nas hočejo zasledovati. luuuiia oradi... nat g"”* Sr- ■ Dimitrov — vodja za inozemsko propagando v ko-minterni in Kaganovič — sovjetski komisar za promet Pariz. 29. decembra. Včeraj popoldne je se-razpravljal o proračunu vojnega ministrstva Poročevalec je v svojem ekspozeju naglasil, da so vsa dela za utrditev vzhodne francoske meje končana in da se vrše sedaj le še dela, ki so potrebna za zaščito nezavarovanih prelazov pri Muubegeu, Montmedyju in Valen-ciennu. Dalje mora Francija nadaljevati z gradnjo tankov in težkih topov. Predsednik vojnega odbora v senatu general Bourgeois je izjavil, da se proračun francoskega vojnega ministrstva izdeluje v razmerju s številkami, ki so znane za stanje oborožitve nemške armade in po potrebah, ki jih položaj narekuje. Zahteval je, naj parlament čiinprej sprejme novi zakon o rekrutiranju, senat pa mora delati na tem, da se uvede dveletni kadrovski rok in izgotovi nov sistem vzgoje podčastnikov. Istotako bo treba rezerviste večkrat poklicati na vaje, a mladino začeti že prej vzgajati v posameznih vojnih disciplinah. Francija mora izvesti te naloge, ker ve, da se sovraž;nik loteva le držav, ki o njih ve, da mu niso kos. Močna in hrabra francoska vojska je prva in največja garancija neodvisnoiti naše zemlje. Pariz, 29. decembra. Havas. Minister za letalstvo Denain je odobril načrt za popolno rekonstrukcijo največjega francoskega letališča v Le Bourgetu. Po načrtih arhitekta Evgena La- Dtobne vesti Moskva, 29. dec. Tass javlja, da namerava ruska vlada likvidirati skladišča Torgzina, sovjetske družbe za trgovino i inozemstvom. Državna banka bo dobila pooblastilo, da lahko menja inozemske devize po določenem kurzu. — Ta določila so v zvezi z nameni sovjetske vlade, da bi dvignila dotok inozemskih turistov. Ista agencija izjavlja, da je pooblaščena demantirati poročila, ki so jih priobčili nekateri inozemski listi in ki se nanašajo na bodočo denarno reformo v sovjetski Uniji. Ta reforma naj bi se izvedla v praven devalvacije in s tem, da bi državna banka izdala nove bankovce in tako naprej. Tass izjavlja, da so vse te informacije napačne in neutemeljene. Moskva, 29. dec. Agencija Tass javlja, da bo z ozirom na prekinitev diplomatskih odnošajev z Urugvajem moral urugvajski poslanik zapustiti Moskvo danes, dne 30. decembra. Poslanik je že včeraj dobil svoje listine. Atene, 29. dec. Na včerajšnjem velikem političnem zborovanju, ki se je vršilo na Krfu, je povzel besedo Theotokis in izjavil, da bodo načelniki strank, kakor Tsaldaris in Metaxas začeli takoj s pripravami za svoj volivno boj. Varšava, 29 dec. Sem je prispel posebni papežev odposlanec, kapitan papeške častne straže Conte Pietro Marchi in prinesel s seboj kardinalske insignije za apostolskega nuncija Marmag-gia, kateremu je papež pred nedavnim podelil kardinalski klobuk. Insignije bo nunciju izročil predsednik poljske republike z vso slovesnostjo dne 4. januarja. broya bodo takoj začeli z nujnimi deli, ki ne bodo v celoti dovršena prej, kakor v dveh letih, to je tik pred svetovno razstavo 1937. Potniki za letala bodo na novem letališču imeli lep zračni kolodvor. Dostop na letališče iz Pariza bo omogočen v najkrajšem času, ker bodo zveze med mestom in letališčem poenostavili in razširili. Letališče bodo razširili s tem, da bodo posekali drevje na daleč, krog in krog njegovih meja, tako da bodo odstranjene zadnje ovire za Eristajanje letal. Površino utrjenega letališča odo razširili, pomnožili število močnih aparatov, vso signalizacijo bodo preuredili izključno na svetlobne znake. Signalne naprave bodo izpopolnjene tako, da bo vsako letalo ob vsgkem vremenu lahko našlo letališče in da bo moglo pristati. Zadnje vprašanje pri preureditvi tega velikega letališča je vprašanje nagle in hitre zveze med Le Bourgetom in med Parizom. To je že skoraj rešeno s tem, da so razširili avtomobilsko cesto, ukinili tramvajske proge in ves promet preusmerili zgolj v avtomobilizem. Italijanska statistika Milan, 29. dec. »Popolo dTtalia« prinaša v današnji številki statistiko vseh abesinskih oboroženih in neoboroženih prestopkov proti Italiji od 1. 1928, ko so v Rimu sklenili in podpisali logodbo med Italijo in Abesinijo. Po tej statistiki se je od tega leta dalje izvršilo nič manj kakor 91 spopadov, za katere vse je odgovoren neguš. Ta dejanja, ki so bila v krutem nasprotju s pogodbo, so naslednje vrste: 25 napadov na italijanske diplomatske in konzularne predstavnike, 15 oboroženih napadov na življenje, imetje in koristi italijanskih podanikov, ki prebivajo ob Abesinip. K tem napadom je treba prišteti še 51 vpadov abesinskih oboroženih tolp na italijansko ozemlje v Eritreji in Somaliji. Vsa ta izzivanja so dosegla svoj višek s splošno mobilizacijo. Iz tega je razvidno, da je nesmiselno dolžiti Italijo kot napadalca in to ceio pri najvišjih evropskih sodnikih za politični položaj v Ženevi. Italija je poročila o vseh teh napadih in izzivanjih predložila Zvezi narodov, a na nje ni bilo pravičnega odziva. Aoierlka la Evropa Pariz, 29. dec. AA. Ilavas poroča iz Washing-tona: Vladni krogi z velikim zanimanjem zasledujejo razvoj dogodkov v Evropi, čeprav se vzdržujejo uradnih komentarjev o francoski notranji politiki. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da je USA v glavnem zadovoljna z razvojem debate v francoski poslanski zbornici. Washington je naklonjen akcijam DN. ki jim je namen napraviti mir, čeprav ameriška vlada nadaljuje politiko popolne nevtralnosti in ne mara dati povoda, da bi se javno mnenje razdelilo glede ženevskih vprašanj, zlasti glede italijansko-abesinskega spora. Glede sankcij komentarji listov niso ugodni. Po drugi strani so pa ameriški krogi zelo zadovoljni z Lavalovimi izjavami pri parlamentarni debati, da namreč hoče francoska vlada podpirati pakt DN. Abesloija Addis Abeba, 29. dec. Današnji boji okrog Ti-greje vzbujajo vtis, da se vojska v Abesiniji zares začenja šele zdaj in da so šele zdaj zares udarile skupaj italijanske in abesinske čete v večjem boju. Nocoj so skušale abesinske čete obkoliti Makale in se polastiti italijanskih položajev. V teh spopadih in poskusih ni italijansko letalstvo moglo uspešno posredovati in vsi boji so se vršili tako, kakor so napovedovali strokovnjaki mož proti možu. Streljanje se je moralo omejiti na golo bombardiranje. Na vzhodni fronti in v Ogadenu je bilo mirno, proti večeru so llaliiani poskusili zavzeti nazaj ozemlje, ki so ga v zadnjih bojih 'z<*ubMi. S te niso *e na tem j edeiu fronte znova zuče'e sovražnosti. Suez, 29. dec. Po poročilu angleških nadzorstvenih oblasti se je promet v Sueškem kanalu v zadnjih dneh znatno povečal. Zadnji teden v decembru je šlo po kanalu 10.340 italijanskih vojakov in oficirjev, 17.000 ton materijala 'n veliko orožja. Ateotot aa Dunaju Dunaj, 29. decembra. Neznan napadalec je sinoči izvršil atentat na Maxa VVallharsa, voditelja in ideologa heimewhrovskih mladinskih organizacij. Napadalec ga je usttelil / revolverjem v ledja ter nato brez sledu izginil Gotovo je, da gre pri tem dejanju za politični zločin. Policija je napela zaradi tega vse sile, da bi izsledila napadalca, pa se ji dozdaj še ni posrečilo. Pariz, 30. dec. AA. Havas poroča: Poslanska zbornica je dokončno odobrila zakonski načrt o ligah, in sicer tisto besedilo, ki ga je odobril senat. Za zakonski načrt so glasovali 403 poslanci, proti njemu pa 104. Izpreminjevalni predlog neodvisnega poslanca de Mangea, ki je zahteval razpust vseh tajnih društev, je poslanska zbornica odklonila s 417 proti 104. Jz domače politike Minlstro Cuctkoutt potuje Niš, 28 dec. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje in zastopnik ministra za tele; 9no vzgojo prebivalstva Dragiša Cvetkovič je včeraj popoldne inspiciral umobolnico v Topalmici blizu Niša. Danes oib 6 popoldne se je odpeljal v Aleksi-nac. Čeprav njegov prihod ni bil napovedan, se je hitro zbrala velika množica njegovih osebnih m strankarskih prijateljev, ki so ga prisrčno pozdravili. Ob 6.30 se je minister odpeljal v Zitkovac. Tudii tam je bil predmet navdušenih ovacij velikega števila pristašev JRZ, ki je z njimi konferiral. Knjaževac, 29. dec. AA. Na svojem inšpekcijskem potovanju je minister za socialno pohtiko in namestnih ministra za telesno vzgojo Dragiša Cvetkovič prispel v Knjaževac, kjer je prisostvoval posvetitvi Narodnega doma danes dopoldne ob 10. Pri tej priliki je minister tudi inspiciral banovinsko bolnišnico in Dom za onemogle. Drevi se minister odpielje v Niš. Shodi opozicijo Včeraj se je vršil v Skoplju velik shod pristašev bivše demokratske stranke, ki je na njem Ljuba Davidovič obširno govori! o svojem programu in o nalogah' združene opozicije. Takoj v začetku svojega govora je Davidovi? postavil zahtevo po demokraciji, ker je uamreč po njegovem mnenju demokracija edini politični sistem, ki more urediti naše noiranje-politične razmere, kajti demokracija ima v svojem programu eno veliko načelo, namreč načelo po- pvolne enakosti. Samo p>o teh načelih se dajo rešiti vsa naša velika sporna notranje-politična vprašanja. Tudi v Banja Luki se je včeraj vršil shod združene opozicije, ki pa ni vzbudil tolike pozornosti, ker na njem niso govorili odposlanci dr. Mačka v smislu sklepa bivše HSS, da do spomladi ne bo prirejala shodov. Pač pa so shodu zastopniki Hrvatov le prisostvovali. Premestitve Likovič Joža, banovinski tajnik pri banovinskem načelstvu v Ljubljani, je premeščen na upravni oddelek kr. Ban«ke uprave v Ljubljani; dr. Brolih Mirko, politični upravni tajnik pri kr. banski upravi v Ljubljani, je premeščen na okrajno načelstvo v Ljubljani; Gerčar Ivan, banovinski pisar pri okrajnem načelstvu v Ljubljani, je premeščen na oddelek za socialno skrbstvo in narodno zdravie kr. banske uprave v Ljubljani: Masnak Helena, sestra-pomočnica pri zdravstvenem domn v Murski Soboti, je premeščena v zdravstveni dom v Mariboru. Pariz, 30. decembra AA »Matin« je objavil poročilo svojega londonskega poročevalca, ki je ugotovil, da je Lindbergh s svojo družino dejanske odpotoval v Evropo in da se bo v torek izkrcal v Liverpoolu Lin Iberghovi bodi' takoj nadaljevali svoje potovanje z avtomobi lom v neko manjše mestece blizu Cardiffa, kje1 se bodo nastanili pri daljnem sorodniki Aubreyu Morganu. Angleške policijske oblas* so izdale stroge varnostne odredbe za zaščiiu Lindbergha in njegove družino. Avstrija in Grafenauerjev pogreb Obširno ao naši dnevniki poročali pogrebu r.nanega koroškega narodnega borca Franca Grafenauerja, ki so ga pred 14 dnevi pokopali na Brdu v Ziljski dolini. Niso pa listi pisali — in to odi vidno namenoma, da ne bi žalili pietete do pokojnika — o tem, kako »e je z ozirom na smrt in pogreb Franca Grafenauerja vedla oficielna Avstrija, t. j. avstrijske oblasti in avstrijska javnost. Mislimo, da ne bo odveč, ako v zvezi g tem objavimo samo par primerov, iz katerih se nazorno vidi, kake razmer« vladajo na slovenskem Korofikem. Strožja obmejna kontrola v Podrozci Y soboto na predvečer Grafenauerjevega pogreba so bili med potniki na progi Jesenice— Beljak najštevilnejši oni, ki so se peljali na pogreb. Vsak pa, ki se na lej progi večkrat vozi, je moral opaziti, da je bila nemška obmejna kontrola tokrat v Podrožci znatno strožja, kakor sicer. Osebne preiskave so bile nenavadne. Neko žensko so organi odvedli celo v posebno sobo, da so jo lažje in temeljito preiskali. Pri zastopniku nekega koroškega kluba it Jugoslavije so našli dnevnik, katerega je prej že neštetokrat, in to prav očitno, nosil s »eboj na KoroSko. Nikdar ni imel radi tega kakih sitnosti, le tokrat so ga odvedli na komisarijat, mu odvzeli list ter ga poučili, da bi ga morali sicer kaznovati z 2000 šilingi globe, da pa tega izjemoma in it tolerantnosti ne bodo storili... Najbolj začudeni pa so gotovo bili delavci in delavke, ki se vsak večer vračajo z dela i Jesenic domov preko meje. Omenjeno soboto so vse preiskali. Najbrž niso niti slutili, da so te preiskave v zvezi z Grafenauerjevim pogrebom; kajti na ta pogreb se utegnejo pritihotapiti v Avstrijo bogve kaki protiavstrijski elementi z brošurami, listi, propagadnim materijalom ali celo z bombami... Za celovške liste nič novega... Radovedni smo listali na predvečer pogreba v beljaški kavarni po celovških dnevnikih. Zanimalo nas je, kaj pišejo ti listi o Grafenauerjevi smrti. Da ne bo ničesar — razven morda kakih neokusnosti — pisala o Grafenauerju n. pr. celovška »Freie Stim-mem, to nam je bilo razumljivo ter tega tudi nihče ni pričakoval. Pričakovali pa smo to od drugih listov, posebno od nekega eelo.trškega lista, o katerem smo mislili, da je postal do koroškega slovenskega življa vsaj strpljiv, če že ne odkrit. Pa tudi za ta liat tiste dni v Šmohorju oziroma na Brdu, razven vesti, da je zapadel globok sneg, ni bilo ničesar novega... Dva orožnika en detektiv... Posebnost, o kateri moremo reči, ali je to bila neokusnost, izzivanje ali naivnost, je bilo oficijelno zastopstvo, ki so ga poslale k pogrebu avstrjske oblasti: ko se je od Grafenauerjevega doma pomikal proti pokopališču mrtvaški sprevod, sta stopila z nekega dvorišča dva oborožeuea, en »Hilfs-policist« in en orožnik. Priključila sta se zadaj sprevodu, mu sledila vse na pokopališče, ostala tam do konca pogreba ter še potem sledila skupini pogrebcev vse do pra- neke gostilne. Že prej pa He je pomešal n.« med pogrebce detektiv, ki je istoiako vztra-od pri pogrebu do zadnjega... „Dos ist doch homisch...44 Ko se je po pogrebu skupina pogrebcev podala v neko gostilno na Brdu, sta skupini Maribor preko nedelje Kaj bi Vam poročal o današnji mariborski nedelji? Kaj drugega, kakor da smo se počutili danes kakor prve dni pomladi, ki je v Mariboru, tem »štajerskem Meranu«, vsaj za mesec dni zgodnejša, kakor v Ljubljani in kje drugod v naši domovini. Letos pa se je menda mariborska pomlad zmotila v koledarju. Za cele tri mesece je prezgo-nja. Ves dan je danes sijalo toplo solnce, da »o poleg snega kopneli tudi kožuhi in zimske suknje na promenadi ter so se dame prikazovale kar v lahkih kostumih. Popoldne Mariborčanov kar ni več vzdržalo za mestnim ozidjem. Vsuli so se kakor čebele v okolico ter obiskali vse priljubljene izletne točke v Radvanju, Limbušu, Kamnici in Šentpetru. Pri sladkem letošnjem »novem« so pozabili vse križe in težave, še smučarji so se potolažili, da jih je zima tako prevarila in pozno ▼ noč se je polovica Maribora vesela »smučala« po zbrozganih cestah iz okolice v mesto. Vremenski preroki so trenutno najbolj osovražen stan. Letošnjo zimo so nam že pokvarili in če bi šlo po lastnikih in oskrbnikih okoliških in pohorskih zimskošportnih postojank, bi se letos vremenogledom slabo godilo. Pa kljub temu letošnja smučarska sezona nj preveč razočarljiva. Vsaj glede tujskega prometa ne. V Dravski dolini, predvsem v Št Lovrencu ter na Pohorju v koči na Pesku je še ostalo kljub južnemu vetru okrog 200 smučarjev, Belgrajčanov in Zagrebčanov, ki so se zanesli na letošnjo pohorsko zimo ter imajo preko praznikov od Božiča do Novega lete dopust. Ti so prav zadovoljni s svojim dopustom, menda prav zaradi tega, ker se ne morejo smučati. Poznamo to vrsto obiskovalcev zimskega Pohorja. Na terenu jih vidimo po večini s smučkami za ramo, v smučarje se razvijejo šele ob večerih v koči pri čaši vina, kjer znajo pripovedovati čudovite stvari o svojih turah...« Ti »smučarji« sedaj nemoteno vladajo na pohorskih vrhovih in priznati je treba, da se na posel razumejo. Kleti na Pesku in v Št. Lovrencu bodo baje kmalu prazne... Kar tako brez dogodkov današnja mariborska nedelja ni bila. Imeli sino pravcato politično senzacijo, o kateri se je šušljalo že nekaj dni sem. V kavarnah smo opažali skupine ljudi o skrivnostnih pomenkih, govorilo se je o raznih ministrskih obiskih, celo iz Belgrada bi mel dospeti imeniten gospod in zato je vladala danes umevna pozornost za sestanek, ki se je vršil v lovski sobi pri Orlu. Kljub vsemu šušljanju in vabljenju je prišlo kakih 20 ljudi, ki so tvorili prav čedno omizje. Ministrskih gostov pa so zaman pričakovali. Nestrpne obiskovalce je nazadnje potolažil sklicatelj, da sta bivša gg. ministra in »voditelja slovenskega naroda« najbrže za-mndila v Ljubljani vlak, kar hi bila drugače gotovo prišla. sledila tudi orožnika, a sta se vendarle ustavila na pragu gostilne. Bilo je v bližini več kmetov in eden od orožnikov je vprašal: »Boe ist ajgentlich do drinen, a Farzomlung odar bos«. Tedaj je potegnil iz ust pipo star očanec in dejal orožniku: »Brauhns ihnen niks furchten, sind jo lauter kultivirte Lajt drinen.« Orožnika sta počasi odhajala, kmet pa je še rekel: »In an katolišn Štot hobnia an katolišn mon pogrobn und is doch komiš, das dos nit one Policaj und Zandarmari gen kon.« Grafenauerju v spomin V soboto ob pol sedmih zvečer so koroški Slovenci, ki so združeni v Koroškem klubu, priredili svojemu rojaku in neustrašenemu borcu za pravice slovenske Koroške, pokojnemu Francetu Grafenauerju lep spominski večer. Ta spominski večer je bil’ izveden kot nekaka žalna seja Koroškega kluba, ki se je vršila v mestni zbornici in katere 3e je poleg zastopnikov vseh naših narodnih organizacij in društev udeležilo tudi precej občinstva. Večeru primeren spominski nagovor je imel predsednik Koroškega kluba v Ljubljani, državni tožilec g. dr. Fellacher. Orisal je vse razmere, pod katerimi je deloval pokojni Grafenauer, ki ga je govornik kot svojega soseda vsestransko poznal. Kakor bi listali po knjigi, se je razvijala pred poslušalci vsa trnjeva pot, ki jo je prehodil pokojni Grafenauer v svojem življenju, katerega je posvetil samo Koroški in njenemu prospehu. S trikratnim »Slava«, ki so ga navzoči stoje vzkliknili, je bila žalna seja, s katero je Koroški klub dostojno počastil spomin velikega pokojnika, Je bila žalna seja zaključena. m m •V o fr Vft y i- X '■> Skupina mladih tepežkarjev čaka na posel. Ogromna tatvina v Prekmurju Kuharica ugrabila svojemu gospodarju 50.000 dinarjev - Denar po večini vrnjen Maribor, 30. decembra. Iz Cankove v Prekmurju poročajo o ogromni tatvini, ki ji je prišel na sled posestnik in gostilničar Viktor Vogler. Začetkom decembra t. 1. je omenjeni gospodar prijavil orožniištvu, da mu nekdo že od junija meseca naprej neprestano krade iz miznice v stanovanju denar. Zmanjkalo mu je dosedaj že 50 tisoč dinarjev. Dejal je, da je čestokrat pustil denar nalašč v niiznici po 300 400 Din, ki pa mu je bil večkrat ukraden. Ni pa mogel priti na sled tatu. Dne 3. decembra je vložil 16.000 Din, naslednje jutro pa mu je zmanjkalo od tega 1000 Din. Vogler je osumil tatvine svojo kuharico, ki je pri njem služila že štiiri leta in se zelo dobro vedla. Ker pa nihče drugi nima dostopa v pisarno, se mu je zazdelo verjetno, da je le to kuharico zapeljalo, da mu je začela kuharica jemati denar. Orožniki so začeli preiskavo ter zasledili pri kuharici Leopoldi ni Buchmamovi, ki je poročena in doma iz Kramarov-cev, večje svote denarja. Sum, da je ona izvršila tatvino, je podkrepil še njen beg, čim je doziiala, da so prišli orožniki k posestniku Vog-lerju. Skrila se je na svojem domu v Kramarovcih pri Buchmanovih, kjer pa so jo orožniki izsledili. Skraja je trdovratno tajila, da bi bila ona izvršila tatvino. Končno pa se je dala omehčati ter je priznala, da je ukradla samo 8000 Din. Pri nadaljnjem zasliševanju je priznala tudi tatvino ostalega denarja ter je izjavila, da je pripravljena vso škodo povrniti. Cez nekaj dni je puchamnova prišla k Voglerju v spremstvu svojega moža ter se začela pogajati v Voglarjem radi povrintVe Škode. Iz razpoložljivega denarja in iz svojega zaslužka je poravnala 22.000 Din. Obvezala pa se je z garancijo, da bo plačala še 12.500 Din, a Vogler ji je popustil ostalih 15.000 Din. Pred sodiščem je bila Buchamnova zopet zaslišana ter je ponovno izjavila, da je vzela samo 8000 Din. Da je vzela več denarja, je priznala prej orožnikom )e iz ! strahu. Kljub temu pa, da je pripravljena Voglerju ves znesek, za katerega sta se pogodila, poravnati, | m ker je priznala, da bo škodo povrnite, ko ima ' tudi premoženje, jo orožniki niso aretirali. Pitij Da je Ptuj med slovenskimi avtonomnimi mesti bodisi v kulturnem bodisi socialnogospodarskem oziru razmeroma na najslabšem, to dejstvo je že dolgo splošno znano, na to je deloma že opozoril naš novi župan g. dr. Alojzij Remec v svojem nastopnem govoru. Bitnih pogojev za uspešen razvoj in napredek mesta niso mogle prinesti niti nove državne meje, kar mnogokrat daje zaostalemu kraju novega poleta, pa se nam vendarle zdi potrebno poudariti, da bi Ptuj kljub temu že moral in mogel imeti svoj vodovod in kanalizacijo, kar oboje spada h kardinalnim pogojem za zdravje prebivalstva. Odveč bi bilo še posebej naštevati vse koristi, ki jih ima večja naselbina od vodovoda in kanalizacije, zlasti pa Ptuj, ki je kot en sam arheološki rimski muzej važno izhodišče za pokrajinsko prelepe Slovenske gorice in Haloze. — Načrt za vodovod in kanalizacijo v Ptuju si je oskrbela ptujska občinska uprava že pred vojno, uresničenje načrta pa je preprečila svetovna vojna; kmalu po svetovni vojni, v dobi gospodarskega dviga, so iz neznanih razlogov izvršitev načrta zamudili. Pozneje, ko se je ze jela pojavljati gospodarska kriza, je bila sicer za to dobra volja, ni pa uspelo odločujočim činiteljem ptujskim za taka dela dobiti potrebnih finančnih sredstev. Od novega občinskega odbora pričakujemo, da se bo z novo, večjo vnemo lotil dela in uresničil »sen« Ptujčanov, t. j. zgradil vodovod in kanalizacijo. Ne verjamemo, da bi gospodarska kriza mogla resno ogrožati ta dela, saj so vendar taka javna dela važno sredstvo za rešitev ali ublažitev krize. Sploh so pa taka vprašanja za današnji čas v civilizirani Evropi, kamor menda spadamo, že tako primitivna za vsako resnično modernost, da hi o njih ne smelo biti več ne debat, še manj pa prošenj zanje. Maribor Po »amerikansko« so vlomili. Malo je v mariborski kriminalni kroniki zabeleženih takih vlomov, kakor je bil izvršen v krojaško delavnico podjetja »Gentlemao« t Cankarjevi ulici. Včeraj med tričetrt na 13 in 13. uro je nekdo vdrl T zaklenjeno delavnico ter pobasal zavoje za 10 oblek in angleškega blaga, vrednih 10.000 Din. Posrečilo se mu je, da je neopaženo pobegnil, predno je prišel mojster nazaj v delavnico. Tudi na ulici najbrž ni vzbujal s svojem zavojem posebne pozornosti, ker je zmanjkala za njim vsaka sled. Policija stoji pred veliko zagonetko, ki jo bo težko raz-vozljati. Iz kaznilniške službe. Kaznilniški zdravnik dr. Oton Šantel je prestavljen na lastno prošnjo za kaznilniškega zdravnika v Lepoglavo. Mesto kaznilniškega zdravnika v Mariboru se bo razpisalo. Silvestrov večer bo slavilo pevsko društvo ^Maribor« jutri v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Spored je pester in zabaven, da bo vsakdo prišel na avoj račun. Silvester ▼ gledališču. V duhu nekajletne tradicije bo mariborsko Narodno gledališče slavilo tudi letos prehod v novo leto. Ob devetih zvečer se uprizori uspela opereta »Veseli kmetič«, ki je lani doživela rekordno število predstav. Opolnoči se bodo izžrebali listki, ki jih prejme vsak obiskovalec gledališča. Srečni dobitniki prejmejo vesela presenečenja. Fotoklub Maribor ima občni zbor dne 10. januarja v rdeči sobi kavarne Jadran. V korist gluhonemih »e je vršila v nedeljo popoldne v dvorani na Aleksandrovi c. 6 božičnica. Katehet ljubljanske gluhonemnice g. Tomc je predaval o življenju in vzgoji gluhonemih, frančiškova mladina pa je priredila nekaj lepih prizorov. Prireditev j« bila zelo dobro obiskana. Zborovanje mariborskih strelcev. Strelska družina v Mariboru je imela občni zbor v restavraciji Novi svet. Glavno poročilo o živahnem delovanju v preteklem letu je podal predsednik bančni ravnatelj Sterger. Družina etopa z novim letom v 10. leto svojega obstoja ter pripravlja za to priložnost velike strelske slavnosti. Za velike zasluge, ki sta si jih pridobila za razvoj strelskega športa v Mariboru, sta bila izvoljena general Putnikovič in primarij dr. Robič za častna člana mariborske strelske družine. Otročiček v snegn. V Lancavasi je odpustil posestnik Josip Turk svojo služkinjo, ki ima 6 mesecev starega nezakonskega otročička. Služkinja je odšla, otroka pa je položila enostavno v sneg pred gospodarjevo hišo. Šele potem, ko je bil otrok že ves trd od mraza, so ljudje v hiši začuli stokanje malega revčka ter ga rešili gotove smrti. Mater so orožniki prijavili sodišču. Papežev božič Rim, 27. dec. Božič je v Vatikanskem mestu potekel v zbranem miru. Sv. oče je imel vse tri maše o polnoči v zasebni kapeli svojega stanovanja. Mašam so prisostvovali njegovi sorodniki ter nekaj drugih osebnosti, ki jim je bil v znak posebne odlike dovoljen obisk papeževih maš. Zadnji papež, ki je bral božične maše slovesno, je bil Benedikt XV., ki je svete obrede vršil v Pavlinski kapeli, tj. sedanji župnijski cerkvi apostolskih palač. Ker pa slovesnosti niso potekale dovolj zbrano, se je Benedikt XV. sam odločil da bo od tedaj opravil polnočnico čisto zase. Božič je potekel v znamenju popolnega počitka. Sv. oče je te dni posvetil molitvi in svojim sorodnikom in ni nikogar sprejel. Avdijence so začele šele včeraj in se bodo nadaljevale prav do novega lota. Sv. oče je za božič sprejel nešteto važnih brzojavk in vo-od vladarjev, od državnih poglavarjev ter predsednikov vlad, škofov, organizacij K A in načelnikov verskih redov. V Vatikanskem mestu so po vseh stanovanjih, kakor je to že davna krščanska in latinska navada, postavili jaselce. Našim prijateljem! Današnja izdaja dnevnika Slovenski dom“ je zadnja, ki j« pošiljamo vsakomur brezplačno na ogled. Prihodnjo prvo Številko v novem letu razpošiljamo samo razprodajalcem in kolporterjem in pa onim naročnikom, ki se bodo dotlej priglasili za naročbo. Pohitite torej, somišljeniki, z naročili! Zadošča dopisnica na upravo Slovenskega domač, Ljubljana, Kopitarska ulica 6. Blagajna Poštne hranilnice, podrui. v Ljubljani, bo poslovala za stranke zaradi letnega zaključka v torek, dne 31. decembra t 1 Mm« od 8 do 12 dopoldne. V šoli so dobili otroci sledečo nalogo: »Obisk pri moji teti.« Najbolje je napisal Janezek: »Moje tete takrat ni bilo doma.« Bežigrajski nebotičnik Pred vojno ao bili kraji ca Bežigradom aami travniki in njive. Postavljene so bile samo hranil-niške hiše, ki jih jc bila zgradila takratna Kranjska hranilnica, za tem poslopja topničarske vojašnice in ie dve hiši ob Dunajski eeeti. Po vojni od 1. 1922 naprej pa so začeli graditi na raznih parcelah stanovanjske hiše. Prva fe bila mestna občina, ki je v tem letu zgradila itiri mestne dvonadstropne hiše. Pozneje je mestna občina zgradila še več drugih stanovanjskih hiš, eno- in dvonadstropnih kakor tudi pritličnih. Tudi privatniki so začeli, ko so bile izvedene gotove parcelacije in določene glavne prometne črte, graditi zase stanovanjske hiše in vile. Prva sta bila zadružni revizor pok. Novak in čevljarski mojster Zalokar, ki ima svojo prodajalno na Mestnem trgu. Od 1. 1924 do 1926 je nastal zastoj. Nato pa se je gradbena akcija v bežigrajskem okraju zopet poživila. Zgrajenih je bilo do letos nad 250 stanovanjskih hiš in vil od gorenjske železniške proge tja za artilerijsko vojašnico. Gradita se modema osnovna šola in III. realna gimnazija. Naravno, da tako razširjeni in v higijenskem pogledu najboljši okraj potrebuje tudi modernega javnega lokala, kjer naj bi bilo shajališče Bežigraj-čanov. Podjetni restavrater kolodvorske restavracije g. Ciril Majcen se je lotil gradnje modernega, 4 nadstropnega poslopja ob Tyrševi cesti in Trstenjakovi ulici. Po načrtih inž. arh. Plantnerja je stavbenik g. Mavrič letos začel graditi tako zvani »mali in bežigrajski nebotičnik«, ki v mnogih adaptacijah presega še ljubljanskega. Namenjen je nebotičnik privatnim stanovanjem, v pritličju pa bo adaptirana velika in z vsem komfortom opremljena kavama, ena med prvimi, kajti napravljena bo na povsem nov način. Poleg kavarne, v katero bo originalen vhod, se bo nahajala pivnica za mimoidoče potnike in okrepčilnica. Za kavarniške uslužbence bodo posebna stanovanja in uslužbencem bo na razpolago modema kopel. Za ljubitelje kegljaškega športa bo v podzemlju posebno in zaprto kegljišče. Vse te prostore bo grela centralna kurjava, ki jo je inštaliral inž. Likar Noč in dan »c kvalificirani delavci, mizarji in drugi delali, da bo kavama že na Silvestrovo na primemo svečan način začela obratovati. Otrok pod gorečo o Jejo Maribor, 29. decembra. V Hotinji vasi pri Slivnici se je pripetila včeraj usodna nesreča, ki je zahtevala življenje 20 mesečnega sinka železničarja Dolenca. Otrokova mati je položila sinka popoldne v zibelko k počitku. Imela je opravka pri sosedih, pa je postavila zibelko na toplo v kuhinjo poleg zakurjenega štedilnika. Ko je otrok zaspal, je odšla za hipec na obisk k sosedu. V tem l^ratkem času se je pripetila usodna nesreča. Zaradi velike vročine se je vnelo perilo, ki je bilo obešeno na vrvici nad štedilnikom. Zareče cunje ao padle v zibelko na spečega fantka ter ga prekrile. Kmalu je bila vsa odeja na otroku v plamenih. V tem trenutku se je vrnila mati nazaj. Na pragu kuhinie je okamenela od strahu, ko je videla, da se v zibki zvija otrok v strašnih bolečinah pod gorečo odejo. Planila je naprej, kljub žgočemu ognju zagrabila otroka ter Ža rešila iz plamenov. Bilo pa je že pregg^no. »brazek malčka je bila ena sama rana, prav tako je imel strahovite opekline na prsih in trebuhu. Mati se je s prvim vlakom odpeljala z nezavestnim otrokom v bolnišnico po pomoč. Bilo pa je že prepozno, ker je otrok kmalu po prevozu v bolnijnico v velikih mukah umrl. Važna pridobitev Snšak, 27. dec. Sušaška luka je prva naša luka mednarodnega pomena Dasi je bila s strani države dokaj zapostavljena, je vendar v letih [X) vojni dosegla precej moderno višino, ki je potrebna za vsakršen pomorski promet. Številne težave, ki so ovirale napreJek tr naše luke, je bilo mogoče obvladati •amo s složnim delom med vsemi gospodarskimi organizacijami, med podjetniki in med poedinci. Po svoji kapaciteti je danes Sušak močnejše pristanišče kot katerikoli drugo v Evropi, Vi se je razvijalo pod podobnimi pogoji. Pristanišče se postopoma dovršuje, da bo zmeraj lažje zadostovalo težkim nalogam, ki ga čakajo, zlasti kar se tiče uvoznega in tranzitnega prometa Poleg javnih in svobodnih carinskih skladišč, ki so jih začeli graditi pred poldrugim letom, urejujejo zdaj najmodernejši kemični laboratorij Ta laboratorij bo spadal med nfcjpopolneje urejene kemične laboratorije v nas državi. Jasno je, da najvažnejša naša luka ni mogla ostati brez kemičnega laboratorija, ker je taka naprava za dober razvoj prometa neobhodno potrebna. Dozdaj je bilo vse vzorce za analizo blaga treba pošiljati v Zagreb, s čemer se je carinjenje silno zavleklo. Seveda je to pomenilo veliko oviro za hiter trgovski promet. Pristaniški promet se mora vršiti v naglem tempu, zato prinaša vsak zastoj in vsako zavlačevanje veliko škodo. Ministrstvo za finance je zdaj to pomanjkljivost uvidelo in odredilo, naj se pri sušaški carinarnici uredi tak laboratorij Za načelnika tega laboratorija je postavljen višji svetnik inž. Kanovič. Poleg laboratorija bodo organizirali tudi muze: za vzorce vseh vrst blaga, ki se uvaža k nam, bodisi kot uvozno ali kot tranzitno blago. Uprava javnih carinskih skladišč bo uredila tudi moderno statistično službo. Prva razsodba v zagrebški zdravniški aferi Pred nekaj tedni je prišla v javnost afera treh zagrebških zdravnikov, ki so se v svojih zasebnih ordinacijah bavili z nedovoljenimi posh Javnost je iz časopisja izvedela, da ie preiskava ugotovila pri omenjenih zdravnikih dolgo vr9to zlorab odprave plodu, od katerih je več slučajev končalo s smrtjo. Državni tožilec je proti prizadetim zdravnikom dvignil obtožijo, dočim je Zdravniška zbornica kot stanovski za stop v svojem disciplinskem odseku že izrekla sodbo, po kateri je Specialistu za ginekologijo dir. Mirku Karpatifu vzela pavico vršenja zdravniške prakse. O slučaju ostalin dveh zdravnikov dr . Kolomana St rake in dr. Josipa Koporca p« disciplinski odsek Zdravniške zbornice ni razpravljal, temveč sklenil počakati izida preiskave in sodbe rednega kazenskega sodišča, # Koledar Ponedeljek, 30. decembra: David Kralj. iz dražbe Poročil se je r Varaždinu profesor in slovenski pesnik najmlajše generacije Edvard Kocbek z gdč. Miilico Koprivnjak. Mladi zakonski dvojici naše prijateljske čestitke! Akademski kipar France Gorše vabi k zaključku svoje retrospektivne razstave zadnji dan leta 1935 ob 16 v ateljeju na Go>spo«vetski cesti št. 13, Kolizej. Nastanek portreta v plastiki. Na umetn. razstavi akad. kiparja Franceta Gorše ta (Gosposvetska cesta: Kolizej — dvorišče) se na izrečno željo občinstva ponovi nazorna demonstracija nastanka plastičnega portreta po živem modelu v ponedeljek, dne 30. t. m. ob pol 7 zvečer. Ker se Goršetova raftava v torek zvečer zaključi, p. n. občinstvo vljudno vabimo, da si ogleda razstavo in se udeleži zanimive demonstracije. Božična umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu je odprta vsa.k dan od 8 do 12 in od 14 do 16. Na njej razstavlja svoja dela mlada slovenska umetniška generacija. Razstava je propagandnega značaja in namenjena najširšim krogom, zato je vctopaina malenkostna: 3 Din. Telefonske številke našega 'uredništva: dopoldne in zvečer: 29-94 in 29-96, popoldne: 25-49. — Uprava ima telefonsko štev. 29-92. Koledar naših zimsko-športnih prireditev v januarju Objavljamo koledar glavnih zimskošportnih prireditev, ki so napovedane za mesec januar na področju Jugoslovanske zemsiko&portne podzveze. Poleg tu objavljenih tekem je še več drugih, ki pa so popolnoma krajevnega značaja in zato niso vnesene v seznam. 1. I.: Mladinska tekma v Celju. Priredi Športni khib Celje. 5. I.: Klubski dan zagrebške podzveze. 5. I.: Jubilejne prireditve SK Ilirije (teki in skoki) v Ljubljani ali v Planici. 'Klubska tekma v slalomu na Golem brdu. Priredi SK Reka, Ljubljana. Damska propagandna tekma na Golem brdu. Priredi SK Reka, Ljubljana. Klubska klasična kombinacija ob zaključku tečaja. Priredi Slalom klub 34, Ljubljana. Medklubska skakalna tekma v Kamniku. Priredi SK Kamnik. 6. I.: Jubilejne prireditve SK Ilirije. Medklubska skakalna tekma v Žaki pri Bledu. Priredi SK Triglav, Bled. Podzvezna mladinska skakalna tekma in otvoritev mladinske skakalnice TK Skale na Jesenicah. Miladinske smuške tekme priredi SK Kamnik. Klubska mladinska tekma. Priredi Sm. K. Ljubljana. Smuška tekma. Priredi SK Olimp, Celje. Smuška tekma za prvenstvo Samobor a. Izvede H. P. D. Japetič, Samobor. Medklubska tekma v smuku za prehodno darilo s Smrekovca v Crno. Priredi Olepševalno in tujsko-prometno društvu Črna pri Prevaljah. * 12. I.: Klubski dan s sodelovanjem mladinskega •°"*Stfeeka na Jesenicah. ojlsf • Klubski dan na področjih ljubljanske, mariborske, koiroške, sarajevske in belgrajske zimskošportne podzveze. Jugoslovanski zimsko športni s a v e z Smučarski dinar za pripravo naie udeležbe na zimski olimpijadi 1956 1 + t + 1 . . . . = 100.000— Miladinska tekma v slalomu. Priredi SK Tržič. Smuški tek dolenjskih fantov na Polževem. Priredi Slalom klub 34, Ljubljana. Tekma v kombinacija (smuk in skoki) za prvenstvo Medvednice. Priredi H PD, Zagreb. 15.—16. I.: Skakalna tekma za prehodni pokal g. Kratnerja, žu,parna mesta Kamnika. Priredi Jugoslovanska akademska smučarska organizacija — Ljubljana. 18.—19. I.: Klasična kombinacija za državno prvenstvo JZSZ v Mariboru. Prvi dan tek na 16 km, drugi dan skoki na skakalnici v Betnaci. 19. I.: Tekma v smuku v Samoborskem gorju. Priredi SK GraNčar, Zagreb. Sflcradslci dan v Slkradu, otvoritev nove trening skakalnice in tekma v slalomu ter teku. Priredi H PD v Zagrebu. Sankaška tekma za prvensitvo SZSP na Trebe-viču pri Sarajevu. Propagandne omladinske tekme na 3 in 6 km. Pod zvezno prvenstvo za dame na 6 km. Podzvezno mladinsko prvenstvo v teku in skokih. Priredi LZSP. Sankaška tekma od cerkve sv. Ane. Priredi SK Tržič. 26. I.: Podzvezno prvenstvo v slailomu na Črnem vrhu. Priredi ASK Gorenjec, Jesenice. Vremenska športna poročila Današnja vremenska poročila iz naših smučarskih postojank javljajo sledeče vremenske razmere: Pokljuka: plus dva, oblačno, megleno, 60 cm, sneg južen, smuka dobra, dasi ne mika v ua; v okolici snega sicer dovolj, vendar ne najboljši za smuko. it ,iho.rie: na Pesku, Planinki, Rogli in yel; kopi okrog 2 m snega, sne^ moker. Smu- j1’ j s? mudijo tam dalje casa, so prišli pred dnevi na svoj račun, zadnje dni so nezadovoljni. Koča na Vel. planini: južno, oblačno, amuka neugodna. Dom na Krvavcu: južno, oblačno, smuka Pogled v Jakopičev paviljon Žalostna slika naših kulturnih razmer neugodna. Ki Z1 slaba. Če bi stopil včeraj popoldne v Jakopičev paviljon, kjer razstavljajo svoja dela slovenski upodabljajoči umetniki, bi našel sledeči prizor: krog in krog po razstavnih prostorih slike, na levi strani obešalnik, za vhodom pa lepa gospodična, ki ti je med tem že ponudila vstopnico. Le od Casa do časa jo zmoti kak obiskovalec, ki je prišel gledat slike. Obiskovalcev pa je toliko, da gospodična, ki je sicer prav ljubezniva in komaj pridemo do zaključka, da so Ljubljančani izdali vseh 15 dni na vstopnini za to razstavo skupno 750 Din. čaka, da more obiskovalcem postreči z informacijami, mirno lahko sedi sklonjena nad romanom. 20 obiskovalcev dnevno. Razstava je bila otvorjena 15. decembra t. 1. Od dneva otvoritve do danes jo je obiskalo skupno 300 obiskovalcev, torej povprečno 20 ljudi na dan. Vstopnina znaša 3 Din, za dijake 1 Din. Če računamo povprečno vstopnino 2.50 Din na osebo, V 15 dneh dve kupčiji. Odkar je razstava odprta pa do danes sta bili prodani samo dve sliki: ena za 1400 Din, druga za 600 Din in to kljub temu, da so cene slikam nastavljene tako nizko, kakor morda nikjer drugje na svetu. Saj stane najcenejše delo (sliki na steklu »Križanje« in »Polaganje Kristusa v grob« Mire Pregljeve) 300 Din, najdražje (Kosove »Ribe — olje) pa 3500 Din. Slika za 3 milijone Din — prodana, toda ne na naši razstavi, marveč v Londonu. Tam je bila prodana pred nekaj dnevi neka Watteau-jeva slika za 1400 angl. funtov, kar da približno 3 milijone v našem denarju. Vsa razstavljena dela v Jakopičevem paviljonu so po cenah, ki so pripi- sane posameznim podobam, ocenjena največ na 200.000 Din. To se pravi, da dajo v Londonu za eno sliko petnajskrat toliko, kakor pri nas ne dajo za vso razstavo. Nočemo s tem reči, naj se pojavijo ljudje, ki naj takoj pokupijo vse slike na razstavi slovenskih umetnikov v Jakopičevem paviljonu, vendar pa moramo pribiti tole: v času, ko so polni ljubljanski kinematografi, ko so prenapolnjene kavarne in vsa ljubljanska zabavišča bi Ljubljančani lahko žrtvovali par minut in par dinarjev za obisk razstave v Jakopičevem paviljonu, da bi s svojim obiskom našim umetnikom pokazali, da znamo njih prizadevanja vsaj ceniti, če jih že ne moremo z odkupom nagraditi. Na koncu vseh koncev sta vendarle kultura in umetnost tisto, s čemer se tudi najbolj omejeni in najmanj kulturni Slovenec najprej in najbolj postavlja pred svetom ... (M Gledališki pomenki Za prvo pot bo skoraj dobro, da kot uvod napišem najprej dve, tri misli, ki naj pokažejo smer in namen teh naših pomenkov. Ne bom se v njih preveč spuščal v estetsko vrednotenje ljubljanskih gledaliških sporedov, kar vrši vzorno in z vso poklicanostjo g. F. K. v »Slovencu«. Naši pomenki naj bodo marveč praktičen kažipot našemu občinstvu; govorili bomo v njih predvsem s stališča so- j ciološke funkcije Narodnega gledališča ali, po do- : mače povedano, ugotavljali bomo, kako se in kako ■ se ne uvršča delo našega Narodnega gledališča v ; skupnost našega naroda. Zakaj trditev postavljamo, I da mora biti delo vsakršnega odra organski zraslo z neko skupnostjo, da bi moralo biti tedaj delo Narodnega gledališča prav tako zraslo s skupnostjo — naroda. Ker pa enotne, homogene narodne skupnosti dandanes ni več, se mora Narodno gledališče pravično ozirati na vse dele, ki naj bi to skupnost tvorili in ki na zunaj to skupnost etnično še predstav-•jajo. To je stališče, ki priznava v vsaki stvari vsaj drobec dobrega in hoče biti na vse strani pravično. Dandanes se to stališče drugod umika diktato-ričnemu. Iz sožitja smeri prihajamo v borbo smeri za oblast in nadvlado sveta. Zlato sredino požira prepad med levico in desnico. Tega dejstva ne moremo več utajiti. Vsa oribanja za novi ljudski oder, od nemškega Laienspiela, ki sta ga rodila mladinsko gibanje m liturgično gibanje, preko francoskega thčatre crč-tien, do boljševiškega samodejateljnega teatra, poudarjajo nove osnove sodobnega teaitra: svetovno-nazorna uravnanost in skupnost (občestvo, kolektiv) sta zibelka novega teatra. To ni sicer nič novega. To je celo bistvo vsega teatra. A v brezbarvnem vzdušju preteklih stoletij se je ta resnica pozabila. Vse to pa je šele v nastajanju. Poklicno gledališče, če je Narodno gledališče, mora biti nad tem. Celo sovjetska Rusija je kar kmalu po revoluciji spoznala potrebo gledališča, ki naj bi bilo nad golim propagandističnim značajem odrov tretje fronte. »Akademski« odri, kot jih je krstil Lunačarskij, so prevzeli takšno več ali manj nadstrankarsko kulturno nalogo. Pri nas opažamo ravno nasprotno. Pri nas se Narodno gledališče zmeraj jasneje odnrka vzvišeni kulturni nalogi, kakršna mu je odmenjena, in se enostransko opredeljuj«; za kulturne smeri, ki se z njimi velikanska večina naroda ne more strinjati. Še več Pri nas Narodno gledališče očitno prezira kulturno smer, ki v njej živi skoraj ves naš narod. Temu je dokaz božični program našega gledališča. Božič je za ves krščanski svet poleg velike noči največji praznik v letu. Nihče si ne upa trditi, da to občutje v najširših krogih in plasteh ne živi. Pri velikanski večini živi iz globokega prepričanja in iskrene vere. Navaden takt zahteva do se to spoštuje. Kaj bi rekli hitlerjevski Nemci, ako bi na obletnico »nacionalne vstaje« kakšno njihovo državno gledališče tega dne ne upoštevalo in mu ne dalo izraza s posebno izbrano igro? Kaj bi ukrenili v sovjetski Rusiji, ako bi kakšno gledališče ne spoštovalo I. maja? Ali pa naj kulturna svoboda, kolikor je imamo, pri nas pomeni že zadosten razlog, da se božič, ki ga tako rekoč ves naš narod spoštuje in praznuje, v našem Narodnem gledališču nele prezre, ampak naravnost žali z Bulgakovljevim »Molierom« ali pa vsaj bagatelizira z burkasto opereto kot je »Preklemani (ali: Prešmentani?) grad«, ki sta doživeli na sam sveti dan premijeri? Zelo obžalujemo to pomanjkanje takta, ki ga je pokazalo letos naše Narodno gledališče Se bolj bi obžalovali, če bi morali ugotoviti, da je takšno preziranje pozitivno vernega dela našega naroda s strani našega Narodenga gledališča že kar sistem. Skušnje zadnjih mesecev govore močno v prilog za to. Da je to stanje nevzdržno in poslanstva Narodnega gledališča nevredno, je po vsem doslej povedanem pač odveč ugotavljati. Za danes samo to. Naša beseda o »Moličru« in podobnem pa sledi. nk. Gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA — začetek ob 20. uri Ponedeljek, 30. dec.: »Moliere«. Red Sreda. Torek, 31. dec.: ob 21 »Vesela božja pot*. Izven. Znižane cene. Sreda, 1. jan.: Ob 15 »Uboga Ančka«. Izven Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20 »Direktor Čampa«. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA — začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 30. decembra: Zaprto. Torek, 31. dec.: ob 21 »Prešmentani grad«. Izven. _ Znižane cene. Sreda, 1. jan.: Ob 15 »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20 »Aida«. Gostuje dr. Adrian. Izven. Zn žane cene. Četrtek, 2. jan.: »Saloma«. Red Četrtek. Jugoslavija na olimpijskih igrah godna. Kamniška Bistrica: megleno, južno. Zlatorog (Za Komno): južno, smuka ia_ . D Sv. Janez on l*oh. jezeru: južno, oblačno. Erjavčeva koca na Vršiču: južno, snega okrog 70 cm. Naročajte „Slovenski dom,, Izvleček referata glavnega tajnika Jugoslovanskega olimpijskega odbora g. Miroslava Dobrina: Sredstva za nastop so zagotovljena, toda tehnični del: izbira in trening tekmovalcev še ni urejen. Naša reprezentanca na olimpijskih igrah bo sestavljena takole: Smučanje in umetno drsanje na IV. zimskih olimpijskih igrah skupno 20 tekmovalcev. Lahko-atletika 15 tekmovalcev, gimnastika 16, boks 8, sablanje 7, rokoborba 6, veslanje 16, kajak 6, plavanje 15, kolesarstvo 5, skupno torej 114 tekmovalcev. Kakor vidimo iz številk, bo naša reprezentanca na olimpijskih igrah daleko močnejša kot je bila kdaj prej. Našim smučarjem in drsalcem je stanovanje in prehrana že zagotovljena. Pa tudi tekmovalcem v Berlinu so stanovanja rezervirana v »olimpijski vasi«, kjer bodo zbrani tekmovalci vseh narodov. Berlinski tekmovalci še niso določeni in tudi njihov trening še ne. To je prepuščeno inicijativi posameznih zvez in klubov. Naši zimski olimpijci pa, kakor vemo, trenirajo že od poletja. Za glavno predpripravo v zimi pa je JZSZ pridobila tri trenerje, ki že vadijo naše konkurente za Garmisch-Parten-kirchen. Tudi materialno stran je JOO porazdelil na podrejene zveze. Ti so s svojimi prihranki skozi več let prihranili gotov denar. Glavna naloga pa je bila seveda na ramenih JOO in njegovega predsednika dr. Hadžija. S prihranki vsakoletnih »Olimpijskih dni«, z raznimi podporami in subvencijami bo mogoče poslati tako številno zastopstvo na olimpijske igre. Ta številna udeležba v Berlinu in Garmisch-Partenkirchenu bo prav jasno pokazala, koliko smo napredovali v športu in koliko še zaostajamo za vrhunskimi rezultati, ki bodo v Berlinu prav gotovo postavljeni. • 27 stopinj nad ničlo v Garmisch-Parten-kirchnu. Toplotni val, ki je zajel skoraj celo Evropo, ni prizanesel niti Bavarski niti Gar-mischu. Na torišču zimskih olimpijskih iger je kazal toplomer 27 stopinj toplote, 20 stopinj več kot lansko leto v teh dneh. Toplota ni prizanesla niti zimskemu stadionu, niti progi za bob-vožnje. Najmanj je še trpelo radi svoje tehnične ureditve drsališče. Maratonski zmagovalec iz Los Angelesa, Zobala, že trenira v Berlinu. Svoje življenje je popolnoma prilagodil svojemu namenu: zmagati še enkrat v maratonskem teku. Ne pije, ne kadi, spat hodi ob 9, vstaja pa ob 7 in na sport-lorumu preteče vsak dan 8—12 km. Poleg tega pa študira Se medicino in se bavi z gimnastiko. Avstralija in Davisov pokal. Avstralska športna zveza je sklenila, da se njeni tekmovalci ne udeleže teniških tekem za Davisov pokal 1. 1936. Verjetno je, da je ta sklep v zvezi z dejstvom, da Avstralija ne razpolaga več s tako močnimi igralci kakor včasih. Božično plavanje na Seni Pariz, 27. dec. DNB poroča: Včeraj so kljub velikemu mrazu priredili na Seni gla-sovito plavalno tekmo, ki jo že desetletja prirejajo v Parizu na Štefanovo. Temperatura Sene je bila komaj 6 stopinj nad ničlo. Sodelovalo jo nad 20 tekmovalcev. Zmagal je lanski zmagovalec Cartones, ki je preplaval reko, široko na tem mestu okrog 150 m, 2,23,4 m. Zmagovalec Cartones je prejšnji dan izgubil v dvoboju na katerega ga je pozval Jean Tarry, znani francoski rekorder, ki je Cartonasa potolkel na 100 meterski progi. Plavanje pri tej tekmi na Seni se še zmeraj, po stari navadi, vrši prsno. Inšpekcija v internatu. »No, dečko, si zadovoljen s hrano?« — »Da, gospod inšpektor!« — »Se morda ne zgodi, da dobi kdo včasih velik kos mesa, drugi pa manjšega?« — »Ne, gospod inšpektor, vsakdo dobi le majhen košček.« I Zadnja nedelja v letu je potekla v Ljubljani v znamenju vremenskega prevrata. Včeraj okrog poldneva se je namreč zgodilo, da se je po dolgem času razpršila ljubljanska megla in sonce je hotelo s svojo toploto nadoknaditi vse, kar je zadnje dni zamudilo. Prav toplo je razlivalo svoje žarke nad mesto, kakor da hoče še do mraka raztopiti zadnje ostanke snega po ljubljanskih ulicah. In kakor martinčki so Ljubljančani lezli iz hiš na sončno toploto ter se podajali na krajše sprehode, največ proti Tivoliju in v okolico mesta. Ker je vreme kazalo v soboto in Se včeraj zjutraj tudi za smučarje najslabše, je bilo le malo takih, ki so si upali z oprtanimi smučkami mahniti iz Ljubljane. Tako je bilo mesto včeraj razmeroma zelo živahno. Zlasti so oživela okoliška gostišča, da ne omenimo kinematografov, kavarn itd., ki so bile zla9ti proti večeru vse zasedene. V ostalem je zadnja nedelja v letu potekla v našem mestu popolnoma mirno. Niti na policiji niti na rešilni postaji in pri ostalih ustanovah, katerih delovanje je v zvezi z dogodki v javnosti, ni bilo nobenega prometa. Celo v bolnišnico se včeraj ni zatekel noben Ljubljančan, če izvzamemo tri slučaje lahkih poškodb, radi katerih »o prizadeti iskali pomoči na kirurškem oddelku. Smučarjem, ki že teden dni obupno gledajo v sneg, ki jim kopni pred očmi, tudi današnji dan ni prinesel utehe: živo srebro v toplomeru je še vedno nad ničlo in okoliški hribi so črni. Do novega leta, o katerem si smučarji vedno toliko obetajo, je samo še en dan in polj če še medtem ne bo temeljitega vremenskega preobrata, bo za letos z zimskim športom konec. Še bolj kakor smučarji pa se jezijo na muhasto vreme brezposelni: vreme jim je vzelo ves zaslužek, ker je kar samo raztopilo sneg, ki bi ga drugače odkidavali in odvažali brezposelni. Ne samo po mestu, marveč tudi po železniških progah bi bilo našlo zaposlitve več sto delavcev, ki se sedaj tolažijo s tem, da bo sneg pač že še padel... Celjski socialni problemi Celje kot tretje največje mesto Slovenije in kot važno industrijsko središče v današnjem času občuti vso težo gospodarske krize, ki je zajela prav vse stanove. Število tistih, ki so danes v aeliki celjski občini odvisni od drugih in navezani na javno ali privatno dobrodelnost, prr«ega z družinskimi člani — če nočemo pretiravati — gotovo dva tisoč oseb. Velika večina teh živi na periferiji v zatohlih in zamazanih kletnih ali podstrešnih stanovanjih. V socialnem oziru se do sedaj ni v Celju dosti ali ničesar storilo. Vsi reveži so odvisni v glavnem od kakih desetih dobrodelnih društev, ki pa tega bremena zaradi vedno novega dotoka več ne zmorejo. Tudi občina podpira svoje reveže, toda vse to so tako malenkostni dohodki za tidte, ki so od tega odvisni, da s tem ne morejo ne živeti ne umreti. Lahko trdimo, da se posebno z javne strani prav do zadnjih časov ni ničesar ukrenilo, da bi se vsaj kolikor toliko zadovoljivo rešilo vprašanje o preskrbi revežev, katerim se je v zadnjih letih priključila še armada nezaposlenih. Vnobovpijoč škandal je, da veliko Celje s svojimi 18.000 prebivalci nima ne hiralnice, ne ubožnice, ne sirotišnice, da ne govorimo o drugih tudi prepotrebnih socialnih ustanovah. Upamo pa, da se bo kmalu tudi v tem oziru obrnilo na boljše in da bo slej ko prej konec teh žalostnih razmer. Zadnji čas je že bil, da smo tudi v socialnem oziru začeli s sistematičnim delom. Ni j)a mogoče popraviti vsega v enem mesecu, ce prej leta in desetletja ni nihče ničesar storil. Težek je sicer začetek, toda z dobro voljo in vztrajnostjo bomo premostili marsikatero oviro, o kateri smo do sedaj mislili, da je nepremostljiva. Sedanji mestni svet si je med drugim napravil tudi obsežen socialni načrt. Mislimo, da ni več daleč čas, ko bo dobilo Celje delavski azil in še potrebnejšo mestno ubožnico. Na magistratu je bil ustanovljen in že deluje socialni urad, ki ima posebno sedaj v zimskih mesecih polne roke dela. Pomožna akcija mestne občine bo po dosedanjih rezultatih sodeč tudi rodila še precej zadovoljive uspehe. Kdo ho hlfulSt Kdo, oziroma kateri možje e« bili leta 1923 ministrski predsedniki ▼ Jugoslaviji? Kdaj so nastopili, kdaj so odstopili t Prvi pravilni odgovor, ki ga bo prejelo uredništvo, bomo nagradili tako. da bomo dotičnemu, ki je prav odgovoril, pošiljali list en mesec brezplačno. Odgovoru je treba priložiti znamko za Din LSfc V 38 PostolovSJine nemške podmornice v svetovni vojni To je torej vojska, ne vojska, peklo! Znova brizgne steber vode iz morja. Voda Sumi, hrumi in se peni, jeklo poka. Tedaj mi zakličejo od spodaj: >Kaj se je zgodilo?« Ah, saj res, to je moje moštvo, ki ne ve, kaj se godi zgoraj, saj ničesar ne vidijo. Napeto prisluškujejo ob železnih stenah. »Nič se ni zgodilo,« zakličem nazaj; »Rusi .streljajo na daljavo in skoraj bi nas bili pogodili.« Spet stopim k periskopu. »Ah!« Zdaj se šele začenja prava vojska! »Avgs-burg« je izobesila zastave. Z obeh jamborov plapolata ogromni bojni zastavi. Kaj res plapolata? Vsaj zdi se nam, da slišimo njun šumot, toda mi smo vendar pod vodo. Zdaj streljajo tudi že na »Avgsburgu«. Rusi ustrele znova. Iz topovskih cevi izbruhne novo peklo. Morje je razburkano, v tisoč curkih brizgne voda, okrog železnih ladij se vije in meša dim, para in ogenj. Rusi se obrnejo. Vse naslednje dogajanje je običajno, kot ob manevrih za časa miru. Prične se »drveča bitka«. Naša križarka je daleč spredaj, če hočem, da mi Rusi ne uidejo, moramo voziti z vso brzino. Vozimo pa naravnost proti vetru in veter je čedalje jačji. Še zdaleka se nismo približali za strel. No, in še tega je bilo treba! Pri modernih podmornicah vodi globinsko krmilo električna sila, na naši podmornici so morali to opravljati mornarji sami. Po govorilni cevi so mi sporočili, da pri takem razburkanem morju ne morejo več vzdrževati broda pod vodo. Moramo torej globlje. Tam bo laže vzdržati brod. Šli smo dvajset metrov globlje, kjer je bilo morje mirnejše. Ko se je posadka nekoliko odpočila, smo se dvignili spet toliko, da smo videli skozi kukalo. Bil sem veselo presenečen, kajti opazil sem, da smo se približali Rusom. Zato smo se spet potopilj in v mirni vodi pluli dalje. Naprej, z vso silo proti sovražniku! »Pripravite obe sprednji torpedi za strel!« »Previdno pod gladino!« ukažem zdaj. Toda — prokleta smola! Vse gre narobe. Dvigniti se pod gladino se nam ne posreči. Krmarji so tako izčrpani, da ne morejo več vzdrževati broda pod vodo. Podmornica se dvigne prav nad površino in če Rusi oprezujejo, nas morajo zagledati! 2e smo popolnoma iz vode. Šumeče morje se zaganja proti nam kot proti kaki skalnati čeri! i Oddaljeni smo dva tisoč metrov od Rusov. S torpedom bi jih težko zadeli, zlasti ker bi morali streljati postrani od zadaj v ostrem kotu. Če pa nas opazijo Rusi in otvorijo na nas topovski ogenj, nas mora zadeti vsak njihov strel! Vse zaman, moramo čim hitreje pod vodo! Hitro, hitro! Vsa posadka hiti v sprednji del broda in tudi z vodo ga obtežimo. Končno se nagne sprednji del pod vodo. Potopimo se, istočasno mi sporoči inženjer, da je baterija skoraj prazna. Le za malo časa smemo iti pod vodo. Ukazal sem torej poglobiti se za dvajset metrov in stopil iz poveljniškega stolpa v centralo. Bil sem zelen od jeze. Uro dolgo se je admiral Behring s svojo križarko ostro izpostavljal ognju obeh ruskih oklop-nic, samo da bi nam omogočil napad; naša podmornica je pa popolnoma odpovedala. Popolnoma jasno je, da se oni na »Avgsburgu« prav nič ne razumejo na podmornice in da prav nič ne vedo, da je naša podmornica stara, neporabna škatlja; zato je popolnoma gotovo, da bodo vso krivdo naprtili meni. Moj občutek bi kvečjemu lahko primerjal občutku moža, ki bi z gumijevko v roki stal pred bruhajočo strojno puško. Da bi mogel zdaj streljati na Ruse, je bilo popolnoma izključeno. Edino, kar bi mogel zdaj še storiti, je bilo: srečno uiti! Inženjer mi je sporočil, da bi mogli kvečjemu zvečer do devetih še vzdržati pod vodo, toda s čisto zmerno vožnjo, kajti potem bo baterija tako izčrpana, da bomo morali nujno na površje. Za našo podmornico je bilo usodno, da je med borbo zapihal nasproten veter. Prisiljeni smo bili voziti proti njemu. Celo moderna podmornica z boljšim globinskim krmilom bi se v Vzhodnem morju le težko vzdržala v globini. Od katerekoli druge strani bi nas morski tok ne oviral, le od sprednje nas je. S stisnjenim repom smo jo torej odkurili iz boja in niti nismo vedeli, če nam bo ta umik ko-ristil. Čez eno uro se je morje umirilo. Dvignili smo se pod gladino in pogledal sem okrog sebe. Rusi še niso izginili. V jasnem večernem siju so pluli po morju — čudovit pogled! Komaj šest kilometrov so bili pred nami. Zdaj bi jih lahko sijajno napadli. Toda s prazno baterijo bi ne prišli niti na pol poti. Prezalostno, toda ura je bila šest in nebo je bilo še tako svetlo kot opoldne. Tu na severu v avgustu skoraj nikoli ni prave teme. Kaj bomo torej počeli ob devetih, če Rusi ne odidejo? Ali ni bolje, da izkoristimo ostanek električne sile in vseeno napademo Ruse? Če se nam posreči, bo vse v najlepšem redu, če ne, se bomo vsaj pokazali kot pravi borci. Moštvu sem dal torej povelje, toda inženjer Kijgler se je uprl. »Tudi če bi prišli v bližino tritisoč metrov,« je dejal, »bi ne imeli dovolj toka, da bi spravili v pogon motorje na petrolej. Kaj nam pomaga, če primaknemo brod k sovražniku, če pa brodu ne mor^ino dati več pogona?« Vedeti moramo, da je bilo takrat spraviti motorje v pogon prava umetnost. Najprej je bilo treba električno razgreti določeno količino zraka, ker je motor sprejemal le topel zrak in ko je bilo to storjeno, je biio treba spraviti v pogon težke motorje. Popolnoma sem bil obupan. K sreči so bili moji živci še toliko pri moči, da sem vsaj mogel občudovati stražnega častnika GUnzla. To je bil čudovit dečko, vse je znal. Bil si je popolnoma na jasnem, kako je z nami. Nismo smeli napasti, pa tudi umakniti se. Že njegova zunanjost je bila prava podoba ravnodušnosti. V naročju je imel velik album z naslovom: »Veseli smeh«. Iz njega je bral skupini mornarjev in zdelo se mi je, kot da se prav poceni zabava nad vsem, karkoli čita. Ta mož je bil resnično na mestu. Dobro je kljuboval usodi. Glava mi je bila polna napetih misli. Kaj naj storim, da si ohranim zaupanje moštva? Preveč bi bilo žalostno, da bi splavali na površje in se pustili kar postreliti. Ukazal sem torej voziti pod vodo proti obali, da bi dosegli plitko vodo. Ob obali bi se mogli spustiti na dno. Dva, tri dni bi lahko vzdržali na dnu, večno pa Rusi gotovo ne bodo tu ostali. Toda tu ni bilo mogoče priti do dna. Brod je bil prešibek, da bi vzdržal pritisk vodne globine. Predvsem pa je bilo treba dovršiti, kar je za-počel Giinzel. Treba je bilo spraviti moštvo v dobro voljo. Zato sem ukazal razdeliti ves živež, ki ga je častniški kuhar vzel posebej s seboj, tudi konzervne škatljice s sardinami in lososi. Moštvo je res postalo boljše volje. V kolikor ni k temu pripomogel GUnzlov album, je pripomogla jed. Mornarji so jedli počasi in mirno. Popoln mir je zavladal v podmornici. Okrog desetih smo se dvignili, kajti naša baterija je pojemala. Nahajali smo se tesno ob obali in k sreči srno imeli za hrbtom majhne, sive hribine. Naše podmornice bi torej ne opazili zlahka; a Rusi so nam bili preveč blizu. Skozi svoje ostro kukalo sem lahko razločil moštvo, ki se je gibalo na njihovih ladjah. Položaj je vsak trenutek postajal nevarnejši. Celo poročnik Giinzel je pre> bledel. Napeto je gledal skozi svoje ostro kukalo na ruske križarke in neprestano pripovedoval, kar je videl: »Moštvo,« je govoril, »razburjeno teka po krovu. Vsak hip bodo ustrelili. Poveljnik že zapoveduje. Pozor! Pozor! Pozor!« nam je zaklical. Vsi smo napeto pogledali Gilnzla. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. T elefon 2924 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: J ose Kosicek, Na sveti večer je ekspresni vlak Berlin-Bosel na postajti Grossheringen zavozil v odhajajoči osebni vtaJc Erfurt-Leipzig. Nesreča je zahtevala 33 mrtvih m veliko število hudo rainjenih. Slika nam kaže pogled na most čez Saalo po trčenju. Kaj vse je skrito v škatljici za kakao Predstavljajte si vražji ples stotin in stotin škatelj za kakao, ki drdrajo po kovinastem traku navzgor in navzdol kakor otroška železnica. Na eni strani požira stroj trak pločevine za škatle, na drugi pa vznikajo popolnoma narejene škatle za kakao in se izgubljajo v neskončno progo črtanega papirja, na katerem so že natiskani napisi in načrtani okraski. Ves proces pa, ki je vmes, med pločevino in dovršeno škatlo, se vrši docela mehanično. Strojniki pri tem čudovitem izumu so zgolj mlada dekleta v belih plaščih, ki ne delajo drugega, kakor da pazijo, če stroj teče v redu. Za vso izdelavo preprostega, toda po svojem nastanku vendar zapletenega predmeta sta potrebna dva stroja, tako zvani oblikovalec in ovijalec. Ta dva stroja sta največji umetnini v Cadburyjevi tovarni za kakavne konzerve. Stroja, ki nimata primera menda na vsem svetu. Vsak obiskovalec se ustavi pred njima, očara ga brzina in natančnost, s katero ta dva stroja delujeta. Lahko ju imenujemo robota za škatle. Če zasledujemo ve« postopek, kako nastane taka škatla od začetka do konca, kakor ga oblikuje robot, se moramo čuditi ne le stroju, temveč tudi umu, ki ga je zamislil. Pločevino za škatle zvaljajo in zrežejo na zaželeno širino v valjalnici. Vse to se vrši z naravnost bliskovito brzino. Jekleni trak jemlje kos za kosom in jih vleče do stroja, kjer dva močna jeklena valjarja vijeta pločevino v okroglo obliko. Stroj meče te tulce iz sebe tako naglo kakor strojnica patrone. Mehanična »človeška« roka Ves postopek je tako nagel, da mu oko le s težavo sledi. Škatla nastane v ulomku sekunde. Vsako minuto bruhne stroj iz sebe 300 kovinastih t-ulcev, kar znese 18.000 na uro ali 144.000 na 8 urni delovni dan. Pločevinastega traku požre •troj 100 čevljev na minuto, 6000 čevljev na uro, 9 milj na delovni dan. Drug aparat, ki je priključen na glavni stroj, reže okrogla dna in jih pritiska na pločevinaste tulce prav tako mehanično in brez človeške pomoči, kakor dela to prvi stroj. Zdaj stopi v delo drug stroj, ovijalec. Ta je še bolj zapleten kakor prvi. Nekaka giljotina reže papir z debelega zvitka in ga razdeljuje na potrebno širino. Vse rezanje, lepljenje in zgibanje izvršuje nekako okroglo prijemalo, ki je silno smotrno konstruirano. Če bi ga primerjali s čim, bi dejali, da še najbolj sliči človeškim prstom. Ta mehanična roka reže in pritiska papir na škatle, posnema vse gibe človeške roke in je res kovinast človeški ud. Nobene stvari ni pri tem kratkem, a zapletenem postopku moči razumeti težje kakor gibe in delo tega aparata. Če ga človek gleda dolgo časa, dobiva dobesedno vtis, da ta jeklena roka tipa in čuti sama od sebe kakor človeški prsti. Nazadnje romajo škatle v dolgi bleščeči vrsti kakor vojaki na vežbališču. Na vsaki je že prilepljen papirnati trak, ki ga suši vroč zračni tok, tako da je čez nekaj sekund škatla že čisto pripravljena, da sprejme vase rjavo vsebino. Pokrove na škatle tudi pritiska stroj in jih neprodušno zapira, da ne more iz njih uiti niti malo kakavnega vonja. Pred tem strojem šele človek razume izraz »mehanična doba«, zakaj, če je stroj kje docela nadomestil človeka, ga je nadomestil tukaj. Nobena človeška roka ne bi mogla tega dela vršiti tako natančno in tako dovršeno, kakor ga dela mehanični robot. Ženske, ki stoje ob stroju, nimajo niti desetine tistega dela in skrbi, kakor jo ima nadzornik 10 delavcev, ki bi dovršili na dan stokrat manj škatelj. To je zgodba preproste škatle za kakao. Kje bi človek v njej slutil toliko znanosti in toliko genialnosti, toliko najboljših in najvišjih tehničnih skušenj za tako preprost predmet banalne speče- Kako preprečiti železniške nesreče7 Rezultati komisije, ki preiskuje vzroke strašne železniške nesreče v Gross-Heringe-nu pri Erfurtu na božični večer, so jasno pokazali, da je trčenje vlakov povzročila ne; pazljivost strojevodje, ki je spregledal prvi m druffi varnostni signal. Nemška javnost bavi z vprašanjem, kako bi se dalo odpo-moči dejstvu, da je usoda vlaka in potnikov prepuščena le rokam enega človeka. Zavarovanje vlaka, ki tvori osnovo celokupnega železniškega prometa, je bilo v redu._ Vedno jačji so glasovi, da se na vseh nemških železnicah uvedejo mesto dosedanjih signalov avtomatični, ki bodo strojevodjo že pri prvem signalu opozorili s svetlobnimi in zvočnim: znaki, da je treba vlak ustaviti. Znano je, da vodstvo nemških državnih železnic te avtomatične signalne naprave že več let pre^ izkuša in da so jih na nekaterih progah tudi l že uvedli, ker s« dokazali njihovo uporabnost in preciznost. Mnogo bolj kot vsaka druga je uporabljiva naprava, ki ne zahteva od str«, jevodje ali vlakovodje prav nikakega sodelovanja, kajti ta signalna naprava povzroči v trenutku, ko vlak prevozi zaprti ■signal, avtomatično zaviranje vlaka. Vendar se je pokazalo, da s tem še niso odstranili vseli nevarnosti za nesrečo, ker preostane t-trojevodji se vedno možnost, da izloči delavnost te naprave, odnosno jo pozabi pri odhodu vključiti. Tako bi bilo treba naprave, ki bi odstranila tudi te ostanke vplivom strojevodje, če že ne pri prvem, pa vsaj na glavnem signalu, ki bi moral zavreti vlak. v vsakem slučaju. Tega pa zaenkrat še nimajo, razlog za to je pomanjkanje denarja. Te naprave so namreč drage in prav zato je treba postopati previdno in delati počasi. Kaj se godi na Rodosu Po najnovejših poročilih' so začeli Italijani gra-nad 20 let v lasti Italijanov, a šele lašistovska Ita-nega pomena in je ped vodstvom guvernerja za-spada Rhodos, imajo za sabo 1000 letno zgodovino diti obsežne utrdbe na otoku Rhodosu. Otok je že lija se je zadnja leta zavedela njegovega strategič-čela z utrjevanjem. Dodekaneški otoki, med katere — kdo ve, kako vlogo bodo igrali v pripravljajočem se spopadu na Sredozemlju. Sto let Scotti and Varda Scotland Yard ni svetu neznano ime. Velik sloves, ki ga uživa ta kriminalni urad po vsem svetu, še v večji meri pa v Londonu in Angliji sami, daje tudi možem, ki mu na-čelujejo in ga vodijo, posebno odlično mesto v angleškem družabnem življenju. Njihova naloga ni tako tajinstvena, kot je naloga so; rodnega instituta, ki se bavi s špijonažo, niti se okrog njih no spletajo dolge, nepregledne vrste bajk in legend, kakor jih ves svet ve pripovedovati o vodjih »Intelligence Servi-cea?, med njimi največ o že pokojnem polkovniku Lawrenceu. Načelnik Scotland Yar^ da je policijski šef, vendar šef urada, ki si je pridobil sloves uprav radi svoje izborne organizacije in svoje gibčnosti. Letos je poteklo točno sto let, odkar je bila v Londonu ustanovljena prva tajna policija. Angleži so bili namreč preponosni na svojo svobodo m osebne pravice, ki so si jih njihovi predniki priborili v stoletja trajajočih borbah, da bi mogli ravnodušno gledati v svoji sredini navzočnost uniformiranih članov policije. Ob svoji ustanovitvi je imela ta tajna policija šest članov. Prebivala je v Scotland Yardu v podstrešni sobi. Iz tega skromnega prostora je zrastla ustanova, ki se ponaša danes z najboljšo organizacijo na svetu. v Palača Scotland Yarda stoji na najvažnejši točki Londona, v neposredni bližini Buckinghamske palače, kjer prebiva angleški kralj, na mestu, kjer je svojčas stala velika hiša, v kateri so prebivali škotski kralji, ka- dar so se mudili v Londonu. Po njih je palača policijske direkcije dobila svoje ime. Radi pomembnosti, ki si jo je Scotland Yard znal ustvariti, se je tudi funkcija šefa štela vedno med najvišje časti, do katerfh se je mogel Anglež dokopati v svoji karijeri. Največ šefov je dala za to mesto armada. Bili so to deloma slavni generali ali kraljevi pribočniki, poveljniki angleške avijacije ali mornarice. V zadnjh letih je Scotland Yardu načeloval lord Trenchord, ki je bil trde narave in vase zaprt človek. Z njim se je začela dolga vrsta modernih reform, da so se že kar bali, da bi s tem med konservativnim angleškim narodom ne nastalo nerazpoloženje proti policijskim organom sploh. Lord Trenchord je postavil v službo policije avtomobile, opremljene z radioaparati, uredil velik policijski laboratorij z najmodernejšimi pripomočki znanostL Dosegel je tudi ustanovitev prisilnih delavnic, kamor je pošiljal nepoboljšljive kaznjence. Scotland Yard ima zelo širok delokrog. Vsak prestopek, ki se zgodi v obsegu 25 milj okoli Londona, spada v delokrog Scotland Yarda. Zato nazivajo šefa policije tudi policijskega diktatorja, ki stoluje v »Hiši solz«. Tako namreč nazivajo njegovo palačo radi solz, ki so jih kaznjenci pretočili ob mukah, ko so morali 10 let nositi kamenje iz Dort-raoora do Scotland Varda za zgradbo te palače. Tmt- V Ameriki je televizija že gotova stvar vami V Newyorku so pred nedavnim začeli s pripra-ri na vrhu orjaškega nebotičnika Empire State Buildinga, na najvišji newyorški stavbi, da bi gori montirali najmovejše aparate za prenos slik. Vsa naprava bo dovršena v januarju in bo začela oddajati slike in filme v začetku aprila. Dela izvršuje Radio Corporation in National, Broadcasting Cotn-pany. Prva, kakor druga družba, spadata med največja tovrstna podjetja na svetu. Obe družbi sta se ob tej naijvečji iznajdbi človeškega uma kljub nekdanji hudi konkurenci sporazumeli in bosta prvi na svetu nudili svojim odjemalcem tako popolnb televizijsko službo, kolikor je danes mogoče spričo silnega napredka radijske in televizijske tehnike. Prihodnjo pomlad bo televizijske oddaje z nove postaje sprejemalo 500 aparatov štirih različnih vrst, kii jih bosta družbi razdelili zastonj. Aparati bodo nameščeni v krogu 30 milj okrog oddajne postaje. Na podlagi podatkov, ki jih bodo prinesli ti sprejemi, bosta obe družbi izbrali eno samo vrsto sprejemnikov, katro bosta gradili v serijah in jo postavili na trg za 250 dolarjev. Slike bo prenašala postaja z jakostjo 15—20 kilovatov na šestmeter-skih valovih. Sprejemniki jih bodo kazali na platnu, ki bo veliko okrog 23 krat 26 cm. S teni korakom velikih amerikanskih radijskih družb bo začela le-leviziija svoj zmagoviti pohod po svetu v nič manjši meri in nič manjšem obsegu, kakor je pred dobrimi 10 leti začela preprosta, zvočna radiofonija, ki jo danes pozna že zadnja gorska vas Pogovor i Wilhelmom Wilhelm: »Kaj je res, da dela Anglija iz idealizma in zaradi pravičnosti?« Eden: »Kako, da ne?... Saj mi vsi pravijo, naj grem to pripovedovat vam.<