štev. 11 Cena 15 din PTUJ, 24. тшгес 1961 Letnik XIV Ob pripravah za perspektivni plan je potrebno pregledati raz- voj in uspehe, ki jih je doselilo zdravstvo v naši občin'. Nenehen gospodarski in kultur- ni napredek v občini mora dobiti svoj odraz tudi v zdravstveni slTižbi, t. j. oni dejavncsti družbe- ne nadgradnje, ki naj zagotovi človeku delovno sposobnost ne sarrw ob zdravljenju bclezni, tem- več tud; pred njo. Zdravstveni službi je bi.a v preteklosti posve- čena precejšnja skrb in vložena vanjo znatna sredstva. Vse večjo skrb za človeka nalaga tudi zdrav- stveni službi neve dolžnosti in se- veda tudi pravice. Nadaljnji razvoj zdravstvene službe je dobil novo vsebino s splošnim zakonom o organizacij; zdravstvene službe, ki je vnesel v zdravstveno službo samoupravo delovnega kolektiva in iz teme- ljev vsebinsko spremenil nagraje- vanje zdravstvenih delavcev. Spre- membe, ki so uveljavljene v zdravstveni službi, pcmenijo glo- boko ekcnomsko ;n družbeno pre- obrazbo v smeri nadaljnje demo- kratizacije in socializacije druž- benih služb ter dajejo poudarku samood'cčanja de.ovnih kolekti- vov in prenašajo na cbčino kot osnovna skupnost državljanov skrb za zdravje njenih občanov. Dosedanji razvoj zdravstvene službe Občina Ptuj šteje 64.620 prebi- valcev, na teritoriju ca. 64.000 ha. Na tako obsežnem tertoriju de- la.io sledeči zdravstveni zavodi: Splošna bolnišnica v Ptuju, zdrav- stvena domova Ptuj in Kidričevo, zdravstveni postaji Majšperk in Cirkulane. Zdravstveni dom v Ptuju ima zdravstveni F>ostaji v Juršinch in Gorišnici in pomožno zdravstveno pKJstajo v Podlehntku. Zdravstvena postaja Cirkulane ima pomožno zdravstveno postajo v Zavrču. Zdravstveni dom v Kidričevem pa obratno ambulanto v Tovarni gli- nice in alum ni ja Kidričevo. Poleg teh zdravstvfinih ustanov je v Ptuju še ".ekama in reševalna po- staja. Po številu prebivalstva' odpade na Zdravstveni dom v Ptuju, z njegovim: zunanjimi enotami, ca. 45.000 prebivalcev, na Zdravstveni dom Kidričevo ca. 8000 prebival- cev, na Zdravstveno postajo Majš- perk ca. 6000 preb'valcev in na zdravstveno postajo Cirkulane ca. 5000 prebivalcev. Splošna bolniš- nica je okrajnega značaja in se v njej zdravijo prebivalci iz naše 'n ormoške občine, manjše število bolnikov pa prihaja tudi iz drugih obč n in obmejnih prede.ov ljud- ske republike Hrvatske. Notranja organizacija zdravstve- nih zavodov je v preteklem ob- dobju znatno napredovala. Zdrav- stveni zavodi imajo sledeče zd.rav- stvene enote: Splošna bolnišnica — kirurški, interni, ginekološki, porodniški, otrcšk; in septični oddelek, po- stajo za transfuzijo krvi, labcra- torej in ostale pomožne službe. Zdravstveni dom Ptuj — 1 splošne in 7 specialističnih ambu- lant, prctituberku.ozni dispanzer, dispanzer za žene, otroški dispan- zer, šolsko, zobno ambulanto in šolskc-zobno ambulanto, hig en- sko postajo, fizioteraoijo, diagno- stični laboratorij, 15 pomožnih ctroških posvetovalnic izven Ptu- ja, 9. krajevnih babic in materin- ski dom v Ptuju. Zdravstven dom Kidričevo — splošno in zobno ambulanto, bol- niški oddelek, dispanzer za žene, otroški dispanzer, šolsko ambu- lanto, pomožne otroške posveto- valnice v Cirkovcih in Lovrencu na Dravskem polju, diagnostični la.boratonj, depo zdravil in 2 kra- jevni babici. Zdravstvena pcstaja Majšperk — splošno m zobno ambulanto, bolniški oddelek, posvetovalnico za žene, otroško iposvetovalnico in diagnostični laboratorij. Zdravstvena postaja Cirkulane — splošno ambulanto, posvetoval- nico,za žene, otroško posvetoval- nico in patronažno službo. Zdravstveni postaji Juršlnci in Gorišoica sta v sklopu Zdravstve- nega doma v Ptuju in se trenutno še iizpo poln ju jeta, prav tako po- možna zdravstvena postaji v Pod- lehniku. Tako splošni bolnišnici kot zdravstvenemu domu v Ptuju pa manjkajo potrebni dcipolnilni pro- stori, da bi lahko svojo delavnost še bolj razvli in potrdili. V preteklem obdobju so bile na novo urejene zdravstvene postaje Juršinci, Gorišnica in Pcdlehnik ter jih sedaj opremljajo s potreb- nimi inštrumenti in aparati. V Juršince in Gcrišnlco je prišel že tudi stalen zdravnik. Podlehnik pa bo dobi'1 zdravnika v najkrajšem* času. Vzporedno z ureditvijo no- vih zdravstvenih postaj so vsi zdravstveni zavodi izpopolnjevali instrumentarij in naiprave in ure- jali prostore. Ra2jp>olcžljivi pro- stori so maksima.lno izkoriščeni. V preteklem letu se je ca. 26 tisoč zavarovancev pridružilo še ca. 33.000 kmečkih zavarovancev, kar je še bolj obremenilo pre- majhne kapacitete zdravstvenih ustanov. Vkljub veliki investicij- ski dejavnosti pa ni bilo mogoče zmanjšati pritoka bolnikov na zdravstvene zavode m odpraviti vrste čakajočih ter vse nevšečne pojave, ki se s tem v zvezi doga- jajo. Na zdravstveno stanje prebival- stva vpliva v znatni meri tudi spremmjanje socialne strukture prebivalstva, in sicer v prid mest- nemu in industrijskemu prebival- stvu. Ta struktura se bo vse bolj spreminjala v korist nekmečkega prebivalstva. To novo industrijsko in mestno prebivalstvo pa se sre- čuje z različnimi vplivi in pogoji, ki vplivajo na večjo obolevnost — vožnje do delovnega mesta, ne- redna, nezadostna in neustrezna prehrana, slabe stanovanjske pri- like in podobno. Vse bolj se po- javlja vprašanje obratmh ambu- lant, to je zdravstvena zaščita delavca na njegovem delovnem mestu. Zdravstveno zaščito opravlja 35 zdravnikov m. farmacevtov, 41 me-., dicinskih sester in ostalih sred- njestroikovnlh zdravstvenih delav- cev ter 113 nižjih strokovnih in pomožnih zdravstvenih delavcev. Poileg teh pa še specialisti, ki ^pri- hajajo iz Maribora. Po sistema- tizaciji primanjkuje ca. 30 odst. zdravstvenih delavcev, posebno srednjih strokovnih delavcev. S širšim štipendiranjem tako ObLO kakor zdravstvenih zavodov bo v prihodnje mogoče pomanj- kanje zdravstvenega kadra omi- liti, če že ne odpraviti. S pomanjkanjem zdravstvenih delavcev je zvezano tudi vpraša- nje stanovanj, pcsebno v Ptuju. Tem vprašanjem bo potrebno v perspektivnem planu posvetiti р>о- sebno pozornost. Predvidevanja perspektivnega piana Ob navedenem stan.iu ;n dose- ženih uspehih je potrebno v per- spektivnem planu občine poudariti vse več.fo važnost dobre zdrav- stvene službe za nadaljnji razvoj tako gospodarstva kot občine v celotr. Temeljna zahteva plana mora biti, da se dosežena stopnja razvoja širi v skladu z material- nimi možnostmi, tako da bo za- gotovljeno vsaj tolikšno širjenje kapacitet, kakcr j(h zahteva na- raščanje prebivalstva, ki bo v letu 1965 naraslo predvidoma na 65.970 prebivalcev. Hkrati s širjenjem (Nadaljevanje na 2. strani) Afrika, Afrika in zopet Afrika. Vsi dogodki v prejšnjem tednu so zoipet v tesni zvezi z Afriko. Naj- prej imamo Kongo, kjer dosledno izigravajo izvedbo resolucije Var- nostnega sveta, nato so svet pre- tresle vesti iz Angole, nazadnje pa so zelo zanimivi dogodki okoli al- žirsko-francoskih pogajanj, ki se bodo začela aprila v Švici. O Kongu skorajda ne bi mogli reči nič novega, kajti Kasavubu- jeve in Čombejeve oblasti delajo na tem, da bi izigrale misijo OZN, jo izrinile iz dežele in končno prc- g'asi le razkosanje Konga. Pri tem izigravanju se poslužujejo vseh mogočih metod, od zapiranja čast- nikov, streljanja na letala OZN m izganjanja tujih vojakov iz pri- stanišč. Kasavubujev premier se vede sila nesramno in izjavlja, da je Dajal »nemogoč človek«. Med drugim je dejal, da se bo z vse- mi silami uprl izvajanju resolucije Varnostnega sveta. V OZN seveda ne storijo niče- sar, kar bi spremendo položaj v Kongu. Varnostni svet ni dosege", s svojo resolucijo čisto nič. Sedaj naj bi pretresali problem na Ge- neralni skupščini, toda brž ko je sovjetski predstavnik zahteval sankcije proti Belgijcem in are- tacijo Mobutuja ter Čombeja kot glavna krivca pri umoru premiera Lumumbe, je ameriški delegat povzdignili svoj glas, češ da je so- vjetsko govorjenje tipično vojno- hujskaško. Angolski uporniki V svetovni javnosti se še ni po- legel odmev" na razpravo o An- goli, ko smo zvede'i za upore po vsej deželi. Tamkajšnje prrtugal- ske čete so začele na najbolj kr- vav način obračunavati z doma- čini, ki se že pet sto let upirajo terorju m preganjanju. Da je upor resnejše narave, lahko wdimo po tem, da .so izbruhnili nemiri v številnih krajih, kar pcmeni, da je stvar organizirana. Portugalci so obračunavali z do- mačini tako krvavo, da so ubijali kar vse povprek. V neki vasi so pcbii 450 prebivalcev. — Vodja »Zveze ljudstev Angole« Robert Holden je dejal, da živi kakih 200 t''4-^č Ii-'di v tui:■п^ ker so "''h Portugalci preganjali zaradi poli- tičnega delovanja. Zvezo so usta- novili pred sedmimi leti in sedaj pripravljajo ljudstvo na neodvis- nost. Trudijo se, da ne bo prišlo v Angoli do podobnih težav, kot v Kongu, kjer so prevladali inte- resi posameznih plemen ter s tem koristili tujim kol oni al istom. Alžirsko-francoska pogajanja Francoska vlada je pred krat- kim objavila sporočilo, da se stri- nja z uradnimi pogajanji med pa- riško vlado in začasno alžirsko vlado. To je eno najpomembnejših sporočil, kajti tokrat so prvič uradno priznali, da obstaja alžir- ska fronta nacionalne ostoboditve in njena začasna vlada. Pogovori na švicarsko-francoski meji ne bodo enostavni, ker gre za vrsto problemov, ki jih vsaka stran obravnava po svoje. Tokrat tudi ne gre samo za premierje in priznanje neodvisnosti, pač pa za ohranitev francoskih interesov, oziroma za odvzem francoskih pravic v Alžiru. V ospredju so štiri vprašanja: premirje, Sahara, francosko vojaško pristanišče Mers el Kebir in milijon Franco- zov v Alžiru. Francozi bi radi dosegli takšno premirje, v katere^m b: zadržali svojo številno armado v Afriki ter tako z bajoneti prisilili domačine, da bi na volitvah glasovali proti alžirski fronti. Alžirci obratno zahtevajo umik vojske, tako da bi zasedli vsa oporišča, v deželi pa bi lahko ostalo le toliko fran- coskih vojakov, kolikor jih je bilo v začetku upora — 45 tisoč. Glede Sahare še oklevajo. Fran- cozi bi za vsako c&no radi zadržai vse pravice do tistih področij, na katerih so odkrili velike zalege nafte in rud. Alžirci dokazujejo, da je to narodno bogastvo, do ka- terega ima pravico ljudstvo, ki že od nekdaj živi na tem delu sveta. Oporišče Mers el Kebir naj bi spremenili v nekakšen francoski Gibraltar. Za tamkajšnje Francoze Alžirci trdijo, da bodo z njimi so- delovali in da jih ne bodo izga- njali, ker so rojeni v Alžiru. Vsekakor lahko pričakujemo skorajšen konec bojev in dokonč- no priznanje neodvisnosti Alžira. Pomen 27. marca 1941 Mineva 20 let od najpo- membnejših dog^odkov v za(liiili stoletjih jugoslovanske zgodo- vine. Ti dogodki so se vrstili drug za drugim. Prvi med nji- mi je bil 2". marec, ki je usme- ril Jugoslavijo v novo politič- no smer. v smer odločilnega boja proti fašizmu, ki je Jugo- slavijo privedel v tabor na- prednih sil sve.a. Zakaj je buržunzna vlada zašla v fašistične vode Ko je bil v Evropi fašizem po nastopu Hitlerja, leta 195". na pohodu in je prehajal od zmage do zmage — se je zdelo, da bije zadnja ura de- mokracije, zadnja ura svobo- de in neodvisnosti, predvsem malih narodov. Jugoslavija je bila tedaj polkolonialna dežela, ker je bilo pri nas angažira- nega v podjetjih in v industri- ji 75 odst. tujega in le 25 odst. domačega kapitala. Kapital za- hodnih demokracij je bil pri nas mnogo močnejši kakor pa kapital fašističnih sil. Zato je bil interes Francije, Anglije in ZDA, da bi Jugoslavija ne pre- šla v tabor fašističnih držav. Vendar pa se je to zgodilo. Zakaj? jugoslovanski bur/oazni po- litiki so simpatizirali s fašistič- nimi oblikami A-ladavine, ker so te jemale svoboščine delav- skemu razredu, ki se je boje- val za socializem. Da bi delav- ske množice ne dosegle svoji^- ga cilja, je bilo potrebno, {Ìn- siti demokracijo. Leta 1920 so z Obznano prepovedali delo- vanje Komunistične partije, naslednje leto pa so z Zako- nom o zaščiti države začeli preganjati komuniste. Ker se je socialistično giba- nje vseeno širilo, ker so delav- ci štrajkali in manifestirali za SA'óje svoboščine, je kralj Aleksandar 6. januarja 1929 uvedel diktaturo in zatrl zad- njo trohico parlamentarizma. Le ena protiljiidska stranka j' imela v političnem življenju svoje mesto, jeftičev JNS. Ječe so se polnile z borci za svo- bodo. Leta 1935 je zamenjala JNS nova stranka JRZ s Sto- jadinovičem na čelu, ki se je vneto povezovala s Hitlerjem. Tuji nefašistični kapitalisti, ki so imeli pri nas v podjetjih svoj kapital, so z besom opazo- vali jugoslovansko politiko in dosegli, da je ta režim padel in ga je 1. 19"58 zamenjala zdru- žena opozicija s Cvetkovičeni in Mačkom na čelu. Jugoslavija sklene pakt s silami osi Vlada Cvetkovič-Maček je znova razočarala ljudske mno- žice. Januarja 1941 je prepove- dala delovanje sindikatov, ki so šfeli nad 150.000 članov, pre- povedala je tudi druge delav- ske organizacije. Vlada je še naprej zapirala komuniste v Bilečo, Mediurečje in drugam ter zapovedala policiji, naj strelja v demonstrante. Vodstvo KP je prevzel že leta 1957 tovariš Tito. Z njim je dobilo komunistično gibanje najboljšega in najsposobnejše- ga vociitelja. Našel je nove ob- like dela med ljudskimi mno- žicami, osvetlil je bistvo nacio- nalnega vprašanja v Jugoslavi- ji in pokazal ljudskim množi- cam pot, ki bo Jugoslavijo pri- peljala med miroljubne in na- predne narode. Delovati je za- čela Ljudska fronta, ki je po- menila boj za demokracijo in strnitev vseh delovnih ljudi v tej fronti; ne glede na politič- no prepričanje, za dosego skup- nih ciljev, za pripravo na obrambo proti sovražniku od zunaj. Toda vlada Cvetkovič- Maček je znova udarila po ro- kah, ki so se stegovale k pra- vici, k svoboščinam. Ker je padla leta 1940 že skoro vsa Evropa v fašistične vode in je besnela že od 1. sep- tembra 1959 druga svetovna vojna, so jugoslovanski politič- ni voditelji — sovražno razpo- loženi do ljudstva — smatrali, da je edini izhod — pakt z Nemčijo, ki ga jc podpisal Cvetkovič dne 25. marca 1941 na Dunaju. Pakt je določal, da bo imela nemška vajska prosto pot čez Jugoslavijo, da bo tu zgradila vojaška oporišča. Nemci so računali na eks- ploatacijo naših rudnikov in naše delovne sile v nemške vojne namene. Odgovor ljudskih množic Komunisti so takoj izdali vr- sto proglasov o vladnem izdaj- stvu in prikazali pakt v pravi luči. Ljudske množice so se najprej zgrnile na ulice Beo- grada in demonstrirale proti paktu: zahtevale so vojaško zvezo s Sovjetsko zvezo. De- monstranti so vzklikali »Raje rat, nego paktîvT Val ogorčenja se je razlil po vsej državi. Po vseh mestih so ljudske množi- ce zahtevale, naj vlada prekli- če pakt. Na večer 26. marca so demon- stracije dosegle svoj višek. Te- daj je v noči od 26. na 27. ma- rec skupina letalskih oficirjev izvedla državni udar. pregna- la kneza Pavla in objavila, da ie prestol zasedel Peter II.. da je sestavljena nova vlada ge- nerala Simoviča. Ce bi ne bilo močne roke KPJ. ki je vodila množice v demonstracije, bi doživela Ju- goslavija usodo Hortvjeve Madžarske, Antonescujeve Ro- munije in kcburške Bolga- rije, ki so stale v taboru fa- šističnih držav. Zgodovinsko nadvse pomem- ben 27. marec 1941 je usmeril tok naše zgodovine drugam. Doprinesel je k temu. da je Nemčija 6 tednov pozneje, ka- kor je nameravala — napadla Sovjetsko zvezo, ker je morala napasti Jugoslavijo in je mora- la preložiti napad na Grčijo. Zaradi prekinitve pakta s si- lami osi 27. marca 1941 — je hitlerjeve vojaške oddelke do- letela v Rusiji zima 6 tednov preje in jih ustavila pred Moskvo in Stalingradom! Na- r(xlnoosvobodilni boj. ki se je kmalu zatem razvnel v Jugo- slaviji pa je pomenil, da je okupator vzdrževal v Jugosla- viji okoli 24 divizij s 590.000 vojaki, ki so razbremenjevali položaj zaveznikov na bojiščih, svojemu narodu pa je narod- noosvobodilni boj koval novo. socialistično domovno. Ptujčani ob paktu Veliki dogodki л- državi so odmevali tudi v našem malem mestecu in v njegovi okolici. V Medjurečju so preživljali 25. marec najnaprednejši Ptuj- čani. ki jih je tja pregnala oblast januarja 1941. ]\Ied nji- mi so bili dr. Potrč, Lacko, Se- guía. Vnuk, Koželj, Rudi Ilec in drugi. Po ptujskih ulicah so se širokoustili ptujski bitler- jevci, ponosni na sklenitev pakta, na sramotno kapitulaci- jo Jugoslavije. Zavedni Slovenci so občutili, da je ranjen njihov narodni in človečanski ponos. Ko pa so prispele 26. marca v mesto ve- sti o demonstracijah, so se dvignile glave v novem pono- su, saj se bo moralo spričo velikih demonstracij zgoditi nekaj velikega, pakt' s silami Osi bodo morali preklicati! Še isti dan so se tudi Ptuj- čani pripravili na demonstra- cije. Vodilni med organizator- ji so bili komunisti: Zvonko Sagadin, Olga Meglic, delavka v vPletarni-, Rudi Znidarič, delavec v železniških delavni- cah. Vinko Reš, pokovski no- močnik in drugi. Nanagloma so obvestili v šoli in vsepovsod, kjer so živeli zavedni narod- njaki, naj popoldan okoli tret- je ure pridejo k muzeju, kjer je zbirališče. Od tam so zavili po mestu proti parku in na- vdušeno vzklikali: Dol s pak- tom! Dol s fašizmcm! Živela Sovjetska zveza! Nočemo pak- ta! Vmes pa so se slišali tudi glasovi: -Živel sokolski Ptujl^.'; kar je dokaz, da so se v po- vorki zbrali vsi, ki «o čutili, da pomeni pakt sramotno kapitu- lacijo, prostovoljno izgubo svo- bode. Demonstranti so s parka za- vili nazaj v mesto, se ustavili na Slovenskem trgu, kjer s) znova navdušeno vzklikali pro- ti paktu. Od tam s . se podali proti kasarni na Vičavo, kjer so znova demonstrirali. Name- ravali so nazaj prekf, mosta, a pot so jim policisti prekrižali. Proti večeru so se demonstran- ti razšli. Mnogi niso seveda od- šli domov, pač pa so si dajali duška s pisanjem bojnih gesel na zidove in plotove. V muze- ju hranijo fotografijo napisa: »V slovenstvu je moč!« Z ap- nom ga je nekdo napisal na plot, blizu železniškega prela- za, na zahodni strani, kjer da- nes pelje avtomobilska cesta. Minilo je 20 let od teh do- godkov, ko je Ptuj pokazal svojo pripravljenost, da se upre tedaj mogočnemu fašiz- mu. Pozneje so prebivalci ptuj- ske občine s KP na čelu zavest- no stopili v boj za svobodo in doprinesli krvave žrtve za no- vo domovino. R. V, Priprave na popis prelil vals-ш, v dneh od 1. do 7. aprila ietos Zvezna ljudska skupščina je na svojem zadnjem lanskem zaseda- nju 28. decembra sprejela zakon o popisu prebivalstva v letu 1961. S tem zakonom je določeno, da bo popis prebivalstva v vsej Jugosla- viji v času od 1. do 7. aprila in sicer po stanju 31. marca 1961 ob 24. uri. Namen popisa je zbrati popolne in točne podatke o skupnem šte- vilu prebivalcev, kakor tudi o strukturi prebivalstva po spolu, starosti, stanu, narodnosti, pisme- nosti, šolski izobrazbi, gospodar- ski aktivnosti, poklicu, kvalifika- cijah in drugih znakih, katerih statistično spremljanje omogoča opazovanje osnovnih značilnosti razvoja in gibanja prebivalstva. Razen tega je treba s popisom prebivalstva dobiti tudi podatke o številu, velikosti in sestavi gospo- dinjstev, v določenih naseljih pa tudi podatke o velikosti in sesta- vu stanovanjskega sklada. Da bi dobili naštete podatke, bo popis zajel tri vrste popisnih enot: prebivalstvo (osebe), gospodinj- stva in stanovanja. Popis bo zajel prebivalstvo FLRJ, to je vse osebe, ki so v času popisa na ozemlju FNRJ, ne glede na to, ali so držav.jani FlrJ ali kaike druge države. Gle- de na to .so enote popisa tudi one csebe, ki prebivajo v FLRJ. pa so med popisom začasno izven meja FLRJ (na potovanju, šrlanju, zdravljenju, delu itd.). Poleg tega bo popis zajel tudi vse osebe, k stailo prebivajo izven meja FLRJ. toda med popisom začasno bivajo (kot turisti, na delu itd.) v FLRJ, vendar ne bodo podatki o njih vključen: v rezultate popxsa. S tem pcpisom bo zajeto tudi vsako gospodinjstvo, ki je v času pop sa na ozemlju FLRJ a.i pa ga sestavljajo osebe, ki med popisom začasno pre^btvajo v FLRJ. V dolcčenih naseljih bo popisa- no tudi vsako stanovanje, enako tudi vsak prostor, ki se šteje za stanovanje, ali se v njem iz ka- kršnegakoli razloga stanuje. V občini Ptuj bo sodelovalo pr pcpisu 263 popisovalcev, njihovo delo pa bo nadzorovalo 18 in- štruktorjev, ki jrih je občinski ljudski odbor imenoval na seji dne 21. marca t. i. Popis v občini Ptuj bo vodila obč nska p:ipisna komi- sija, ki je že prejela iz Ljubljane ves popisni material ia ga sedaj ureja. IR Lunine spremembe in vremenska napoved ZA ČAS OD 25. MARCA DO 1. APRILA 1961 Poiffia riima bo dne 1- apnlla 1961 ob 6.48. — Do okrog 28. marca ^fepo, nato deževno do konca me- seca. stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 24. MAPBC 1961 upraT-nih organih občinskega ljudskega odbora itd. Rešenih je še nekaj uprar* nopravnih ter imovinskopray* nih vpraSanj kot n. pr. pritfdi- te^' pripojitve KZ »Slovenske gorice« k KZ »Joj^.e Lacko« Ptuj ter KZ Cirkovci k KZ Lovrenc. Občinski ljudski od- Na seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Ptuj v torek, 21. marca 1961. je bilo na čelu vseh vprašanj dnev- nega reda nad '^^0 predlogov zborov volivcev z območja ob- čine Ptuj, ki podcrfujejo vrsto potreb in nalog iz te pet- letke. Občinski liudski odbor se je sisteniatičuo lotil obravnave predlogov volivcev v zvezi z obravnavo dela organov občin- skega ljudiskega odbora. Na tej seji so odborniki dobili od- govore na nekaj skupnih vprašanj, na ostale pa bodo «lobili odgovore кгајел ni uradi |)isme no. Tako bo vzpostavljen ži- vahen stik med občinskim ljudskim odborom in zbori vo- livcev. Glede na predloge zborov volivcev bi lahko rekli, da se jih je skoraj polovica nanaša- la na kiimimalna vprašanja, druga polovica pa na prosvoto. /zdravstvo, kmetijstvo, obrt in industrijo. V takem razmerju je bila tudi diskusija na sami seil. Največ predlogov se nan-iša na ceste na Ptujskem in Drav- skem polju, v Slovenskih gcri- cah in Halozah. S tcfn >praša- nje^" so vezane avtobusne zve- ze in krajevni promet. Na sta- nje cest je navezana tudi zdravstvena shižbn. vožnje re- šilnih vozil in vozil, ki vozijo v kraje blfgo trgovski mreži, ki odvaža kmetijske pridelke itd. Ponekod stori io sami pre- bivalci za izboljšanje ceste, kar je v njihoA i mi>Č!, nonekod pn je slanje cest preslabo, da bi ga lahko uredili brez druž- benih sredstev. Mnogo je do- slej storjenega, vendar gle- de na nove potrebe in zahteve ter želje je to vse še malo. Za ceste je na razpolago za 1961. leto okrog "O milijonov, potre- bovali pa bi jih najmanj '^0 do ()() milijonov. Zavod za vzdr- ževanje cest v občini i)o h'Ios skrbel za važnejše ceste in bo s 11 milijoni proračunskih sredstev in s sredst%i iz gozd- nega sklada storil največ, kar se bo dalo storiti. Glede pokopališč in malih asanacij v občini, katerih ure- ditev so tudi podčrtali volivci, je tajnik uhčiiir tov. Ivan Rau poudaril, da ho lui tem jxkI- ročju letos mo^roče storiti toli- ko več. kolikor več bmlo opra- vili polet: razpoložljivih sred- stev okoli 1 milijona dinarjev ljudje s pr(>^;tovol jnim d(dom.' Kleklrifikacija lialo/". se bo 1er' tos nadaljevala. V ta namen bo porabljenih okrog 15 milijo- nov dinarjev, od česiir bo os iiorahl jen ill 5 milijo- m\ dinarjev. Spuhija, Brstje, Štuki in Markovci so letos na vrsti, ostali kraji »за tekom te |)etletke. Za nove avtobusne proge za letos ni možnosti. 1'od- jetje Avtobusni promet Mari-' bor oskrbuje promet z razpo-' ložljivimi vozili in po renta- bilnosti |irog. Za progo v Slo- venske gorice se je' odbornik tov. Slodnjak i)osebno zuA'zel tudi v diskusiji na seji in bo to vprašanje občinski ljudski odbor poselM'j obravnaval. V času do 1963. leta bv- v občini 10 novih zgradb za uči- teljska stanovanja, in sicer vsako leto po 2 zgradbi in po vrsti: Markovci, Videm. Pod- lehnik, Polenšak, Cirkovce. Zavrč, Cirknlane. Desternik. Domava in Ptujska gora. Poleg (Klgovorov na tozadev- na vi)rašanja je tajnik tov. Ivo Rau odgovoril odbornikom še na vprašanja z območij krajev- niii uradov Girkovce. Cirkula- nc. Desternik, Dolena. Doma- va, (iorišnica. Grajena. Hajdi- na, Juršinci. Leskovee itd. V glavnem pa bodo pismene (м1- govore dobili krajevni uradi, ki bodo lahko O njih vsebini obvestili zbore volivcev. Taka pozornost do predlo- gov zborov volivcev je v obo- jestransko korist zlasti če bo- do zbori pogosteje in bodo na nje prihajali vsi odborniki kot je to želja volivcev. Tako bo- do tekoče obravnavali delo or- ganov oblasti, izvć'.janje pet- letke in pomoč »amega Дј<к1- stya pïi delili, ki j ili ni mago- če izvajati samo s sredstvi skupnosti. Na dnevnem redu le seje st) bila tuili imenovanja v občin- ski ujiravi in pros>eti. Imeno-- vani so člani upravnega odbo- ra občinskega sklada za šol- st\(). oličinskega stanovanjske- ga sklada, davčne komisije za odmero dohodnine /a 1960 za samostojne poklice in komisije za pregled davčnega zaključ- nega računa. .Nadalje je ime- novan v d. ui)i-nvnik ZR(Klila sem sii leta 1H<)') in se leta 1922 poročila s Fran- cem Krambergerjeni. pleskar- jem v ptujskih žebvniških de- lavnicah. Mož je bil парг(ч1- nega duha. (xl leta 1028 je bil član KP. Že j)red vojno so se )ri nas zbirali komunisti. Ne- vaj dni pred vdorom okupa- torja je na sestatiku pri na- govoril dr. Jožii Potrč. Dajal je navodila za primer invazi- je hitlerjevske vojske. Tedaj se je ravno vrnil iz taboriš.a v Medjurečjii z Lackom in dru- gimi komunisti. Maja je prišel k nam iz Ce- lja Rudi Finžgar, da bi orga- niziral mladino ptujskega okraja v OF, poslal ga je .Vii- loš Zidanšek. S seboj je pri- nesel tiskarski stroj, ki je bil pokvarjen. Slavica Zidanšek pa je iz Maribora prinesla ve- lik raoročcvalca in ga inldajala dalje. ])a tudi drugo literatu- ro. Pri nas so se zadrževali fantje, ki so iz Prekmiirja od- šli k partizanom. Vodil jih je Štefan Kuhar. jeseni leta 1<)41 jt; prišid k nam ilegalec Jože .Vlarn, za ka- terega je bila razpisana tira- lica z nagrado. Pri nas bi naj začel (xldajati ra\. ki bodo prezimili v ntiij- skem okraju. Pisal se je llan- žič. Ko je (Hlhajal nazaj, so ga ujidi na |)ostaji v Celju. Pri njem so našli zavoj hrane, dva zavoja žejinih svetilk in nekaj denarja. Vse to je prinesla za partizane Zenka Sagadin. Po njegovi aretaciji so prišli k nam gestapovci in nas 7. de- cembra 1941 aretirali, mene in hčerke, Jožeta Marna so na begu iz naše hiše proti cesti obstrelili. Po dvidi mesecih stradanja in prefejianja v ptujskih in borl- skih zaporih so nas odpeljali v taborišče Ravensbriiek. kjer so nas čakale nove muke. glad. mraz. pretepanje. Mojega mrv ža okupator ni aretiral, ker ga ni našel. .Šele po osvoboditvi sem izvedela za njegovo uso- do. Padel je med junaki — slovenjegoriškimi partizani pri Mostjii avgusta 1942. (Nadaljevanje prihodnjič) Sklepni, plenarne sele Zvezneea оиђо- ra SZDl luflûslaviie Na drugi pfenacni seji zvez nega odbora SZDL Jugoslavije v Beogradu 20. marca 1981 so bili sprejeti na podlagi referata člana izvršnega odbora SZDLJ Milentija Popoviča in po raz- pravi! drugih članov iizvršnega odbora sledeči sklepi, ki jih Ob- javljamo v skra.jšanem obsegu. Na podlagi referata tovariša M - lentija Popoviča o političnih in ide.jnih problemih v zvezi z raz- vojem gospodarskega sistema n družbenih odnosov ter razprave, uFKjštevajcc hkrati tudi sklepe se- je izvršnega odbora zveznega od- bora SZDLJ o po! tičnth nalogah v razvoju ekonomskega sistema, ki je bila 23. februarja letos, je zvezni odbor SZDLJ na II. p enar- ni seji poudan: pomen teh spre- memb in nekatere najaktualnejše naloge v zvezi z njimi. I. Najnovejše spremembe v siste- mu delitve dohodka v gospodar- stvu in drugih družbenih dejav- nostih so rezultat zmag na.š(h de- lovn h ljudi v krepitvi ekonomske moči naše dežele m v razvijanju .socialističnih družbenih odnosov. Te zmage so omogočile našim de- lovnim ljudem tako v tovarni ka- kor tudi v inštitutu, bclnišnici, šol in povsod, kjer de'.ajo, da '.ahko uporabljajo vse širše in uspešnejše splošno načelo našo družbe: pravico na delitev dohod- ka po delu in stopiti v etapo raz- voja družbenih odnosov, v kate- rih postaja svobcdno delo, delo, osvobojeno mtzdnih odnosov in ^ administrativnih spon, osnovno merilo vseh ljudskih vrednot. Spremembe v sistemu delJtve dohodka globoko posegajo v >:v- Ijonje naše družbe. Na vseh pod- ročjih družbonega živlicnjg bo prišlo do vse bolj svobodnih eko- nomskih in družbeno-političnih odnosov, do osvobajanja teh od- nosov od neposrednega admini- strativnega vmešavanja, in to z vse bolj svcbodn^m delovanjem ekonomskih zakonov na ba'Zi družbene astnine n razvitejše- na sistema družbenega samouprav. ■janja. Odnosi, vzpostavljeni z novim sistemom delitve doriodki, .so na- daljevanje Uste politike, ki je omogočila, da pTtstane.jO'delavski sveti, družbeno uoravljanje n ko- mune ne cč jivi del življenja na- ših delovnih ljudi. Ti odnosi so nadaljevanje tiste politike, ki јз ustvarila pogoje za zelo h'ter eko- nomski razvoj, in za takš°n druž- beni razvoj, ki bo narod 1 odnrs' med liudmi šo bolj svobodne in še bolj človeške. II. Plenum ugotavlja, da predsta«- jajo spremembe v sistemu dedve dohodka med gospodarskimi or- ganizacijami m skupnostjo, kakor tudi znotraj gospodarskih organi- zacij, v položaju organizacij druž- benih dejavnost:, v sistemu in po- litiki cen ter položaj posamezn'h gospodarskih panog, v kreditnem in bančnem sistemu in v po'ožaju komune velik korak v rea.izaciji o.çnovnfh smernic V. kongresa -So- cialistične zveze. Te spremembe pomen jo kva'litativno sprememix» v nadaljnjem rznopolnjevanju so- cialističnih družbenih odnosov, ki bodo v prihodnje na podlagi vse bolj svobodne deitve dohcdka ne- dvomno še boij pospešili razvoj proizvodnih sil naše družbe. Pri tem je nujno upoštevat:, da bodo te velike spremembe v našem eko- nomskem in družbeno-pol tičnem življen.ju da'e zaželene rezultate, če bodo ludi vse zavestne socia- listične sile, še posebno člani Zve- ze komunistov, maksimalno anga- žirane v boju za dos ed no izvaja- nje teh nalog. Prihodnje naloge Socialistične zvez3 kakor tudi drug h družbe- no-političnh crganizae.j in orga- nov so; ^1. Neogibno je razviti čini širšo dejno tn politično dojavnosc, da bi bili delovni ljudje sposobni, ko se bodo srečevali vedno z novimi okoliščinami, zahtevami in pro- bem«. najti t ste rešitve, ki .so ekonomsko najprimernejše n po- litično najbolj napredne. Taka idejna in politična dejavnost, kot prvi in pomemben korak, je ne- ogibna ne samo zaradi različnega nerazumevanja m nesporazumov, ki bodo nujno spremlja!"' neve procese, temveč tudi zaradi dej- stva, da bedo novi ukr-^'p izzvali tudi močnejša idejna gibanja in tokove, v ka'.erih se bodo ra-^en naprednih pojavljala tudi nazad- njaška in protisocialist.čna poj- movanja in tolmačenja tega pro- cesa. To bo vsekakor še bolj aktuali- ziralo F>otrebo po nenehnem boju tako proti 1'beral stično-buržoaz.- nem kakor tudi proti biro.KratslKo- etatističnem odporu, pojmovcnju m tolmačenju. Oblike tega boja morajo biti sestavni del čedal.ie bolj razvitega političnega /ivl.ic- nja. Uspeh bo odvisen v d dejav- nosti zavestn h socialističnih sil, od pravilnega pojmovanja, bi.stva posameznih manifestacj, od opa- žanja |П kristalizacije tistih s:ä- lišč, kl prispevajo k hitrejši kre- pit v socialističnih družbenih od- nosov in sccialistične zavestj. V zvezi s tem je vloga Zveze komunistov in aktivistov Socia i- stične zveze v tem, da se borijo za uresničenje novih odnosov m prot. škodljivim ter p.otisocial;- stičnim pojavom. 2. Upo.števati je treba d°j.stvo, da bo izvajanje novih jkrei>ov ;n izgrajevanje novih odnosov na tej podlagi trajnejši proces, tako za- radi različnih objektivnih pogojev za njihovo izvajanje, zaradi raz- 1 čne stopnje dosedanjega ra.Tvoja v posameznih krajih in komunah, kakor tudi zaradi oolj ali manj ugodnili subjektivnih pogojev. Za- to bodo morale organizacije So- ciali-stične zveze, sindtkaii in dru- ge družbeno-pol tiene organ'zaci- je kakor tudi gospodarska zdru- ženja in komune izpoibujati in podpirati novi sistem dslit.e do- hodka po delu tako v goi,podar- skih organizacijah kakow tud: v družbenih službah, predvsem si bodo pa morale prizadevati za vsklajevanje celotnega mehan z- ma komune z značajem teh spre- memb. a) Uvajanje .sistema delitve do- hodka postaja stvar komune m Dostavlja pred vse njene ergane odgovornejše in boij zapletene naloge. Da bi to uresničili, je po- trebna mnogo širša in splošna de- lavnost Socialistične zveze, da H delovni ljudje na vseh ožjih pod- ročjih u.stvarjanja in deitve do- hodka cb sprejemanju sklepov zmeraj upošteva'i komuno kot ce- loto, preko nje pa tudi širšo skup- nost. Tak razvoj in procesi v komuni bodo vrgM na površje mnoge, ne samo ekonomske in politične, marveč tudi etične in vzgojne probleme, ki bodo terjali z vso silovitost,io dcst širšo politično tn (dejno-vzgojno dejavnost viseh za- . cstnih činiteljev. b) Posebno pozornost in гк>тос mora Scoahstična zveza posvetiti uvajanju novega sistema obliko- vanja in delitve d<~hodka v orga- nizacijah družbenih dejavnost . Ta sistem bo te službe in njihove kolektive še l>olj osamosvoji", hkrati jih bo trdneje povezai z državljani, z mo'žnostmi In korist- mi vse komune. Za razliko od go- spodarstva, v katerem se je začel proces delitve dohodka do delu prej, zdaj pa do^biva bolj popolne oblike, gre v družben h službah za popolnoma nove procese, iz- kušnje pa so šele začetne. Zato so tudi na'oge Socialistične zveze na teh področjih mnogo bolj za- pletene. PTUJ, 24. МАРЕГ 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Ob} es tneži o Ptuj, prešmentam Ptuj, idi si mesto ali gmajna i* Prvi prizor. Ob šestih zve- ^r Prešernova ulica nekoliko «èivi. Ljudje gredo v kino (ali тзп sestanek ali k večerji). To- da otroci (oz. njihovi starši) Brešernove ulice tega ne upo- števajo. Mamice doma priprav- ljajo večerjo in so kar zado- voljne, da gredo njihovi »ljub- ljenčki« — na ulico. Tu se igrajo, se žogajo (te žoge so včasih kamni), se love... Ploč- niki in cesta so njihovo igri- šče. vSaj Prešernova ni pro- metna ulica. Le ob določenih urah: ko gredo dijaki v šolo ali iz šole ali pa ob času, ki sem ga navedel poprej. Ob tej uri mi je nekega večera za- žvižgal kamen (kamen, ne žo- ga) mimo ušes. Otrok, ki g^a je vrgel, je bil star kakih 10 let. LTstavim se in mu rečem: >Deč- ko, pa tu ni gmajna ali pašnik. Malo je manjkalo, da me nisi zadel v g'Iavo ali v oko.< Kaj mi je odgovoril? '>Lahko noč. na svidenje.; mi je rekel po- smehljivo in se pomešal med gručo svojih tovarišev. Drugi prizor. Zgodilo se je na Slovenskem trgu. Bilo je zjutraj, ko hite ljudje v služ- bo. Grem po pločniku, saj ploč- nik je iza pešce, ali ne. ko pri- vozi precej naglo kolesar iz Grajs'ke ulice. Ni me podrl, le zadel me je od strani in mi s svojim kolesom natrgal hlače. Ni stopil s kol'esa. da bi se opravičil, kaj še, le bežno se je ozrl za menoj in se odpe- ljal dalje. Tretji prizor. Murkova ulica. Kolilcor vem, je ta ulica pre- povedana za vozila, razen za tiiMa, ki kaj pripeljejo ali od- peljejo. V tej veri Ш zaupa- nju v red in varnost hodim včasnh tudi jaz kar po sredini ulice. Ali kaj se je zgodilo nekega lepega dne? Ne meni, neki ženski, ki je bila oblo- žena z mnogimi zavoji, ki jih je nosila v obeh rokah. Od Slovenskega trga navzdol pri- drvi kolesar s tako naglico, kakor bi šlo za svetovno kole- sarsko prvenstvo. Pridrvi in vrže žensko z vsemi njenimi zavoji po tleh. Nič se ji ni zgo- dilo, le roke je imela blatne, ko se je ujela nanje pri pad- cu in zavoji so le/ali okrog nje. Kolesar se niti zmenil ni zanjo in oddirjal dalje, pa tu- di ženska je pobrala zavoje in šla svojo pot vesela, da jo je še tako poceni odnesla. Lahko bi opisal še četrti, pe- ti, šesti in deseti prizor, ki jih Ijtidje doživljajo na ptujskih ulicah, pa naj bo dovolj. Pri vseh treh primerih, ki sem jih oi>isaI. ni bilo hudih posledic, a lahko bi bile. Ne- vzgojeni dečko in brezobzirna kolesarja niso bili posvarjeni, da ne rečem, kaznovani. Var- nostni organi ne vedo za te in za še mnogo drugih pre- krškov. Na ta način bo Ptuj še dalje ostal domena ljudi, ki se izživljajo svoji objesti in pri tem ogrožajo varnost in življenje sodržavljanov. _^ ________________F. K. . LETNE KONFERENCE ZKS Petek, 24. marca: Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo; Grajena m Elektro- obrat Ptuj ter III. teren Ptuj. Sobota, 25. marca: Cirkulane, Po- lensak, Moškajnci, Videm iai Podlehnik. Nedelja, 26. marca: Tekstilna tov- varna Ptuj, Perutnina Ptuj, Volnenka Majšperk, Nova vas, Lovrenc na drav. polju, Žetaile, Hajdina, Leskovec, Stoperce in KPPZ Ptuj. Ponedeljek, 27. marca: II. teren Ptuj, Breg-Ptuj, V. teren Ptuj, Tovarna avloopreme £*tuj, »Slo- venske gonce« Ptuj, »Pleskar« E4uj, Juršinci in MarkovcL Torek, 28. marca: Vičava, Zavod za zapaslovanje invalidnih in drugih oseb Ptuj, Vitomarci. Sreda, 29. marca: Kidričevo-te- ren. Pletarna Ptuj. JŽ {xdjetje za popravilo voz Ptuj. Četrtek, 30. marca: I. teren Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj, Zavrč. Petek, 31. marca: Cirkovci. Konference bodo večinoma po- poldne v dvoranah društev, v ko- lektivih in v prostorih KU, v ne- deljo pa zjutraj in pofxuldne. Članstvo je obveščeno z vabili. TE DNI V OBČINI V soboto, 25. marca 1961 ob 13. uri bo letni občni zbor sindikal- ne podružnice IndustrijsJco les- nega podjetja »Les« Ptuj. Občne- mu aboru bo prisostvovala član predsestva ObSS, Vučak Franc. V soboto, 25. marca 1961, ob 13. uri, se bodo sestali na svoj letni občni zbor člani sindikalne podružnice trgovskega podjetja »Sadjar« Ptuj, ki se ga bo ude- ležil član ObSS, ing. Aleksander Kravos. V soboto, 25. marca 1961, ob 13. uri bo letni občni zbor sin- dikalne podružnice Nadzomi- štva J2, v Delavskem klubu v Ptuju, prisostvoval bo član ObSS Janez Cuž. V soboto, 25. marca ob 15. uri bo letni občni zbor sindikalne podružnice trgovskega podjetja »Panonija« Ptuj. Občnemu zbo- ru bo prisostvovala članica ObSS, Zora Ilovarjeva. V soboto, 25. marca 1961 ob 16. uri bo v veliki dvorani Ob- činskega komiteja ZKS, letni občni zbor sindikalne podružnice Strojnih delavnic Ptuj. Občne- ga zbora se bo udeležil član predsedstva Ob SS, Viktor Pre- l0'2. J V soboto, 25. marca 1961, ob 16. uri, bo letni zbor sindikalne podružnice »Petovia« Ptuj, ki se ga bo udeležil član predsedstva ObSS, Albin Pišek. V soboto, 25 marca 1961 se bodo ob 17. uri sestali na svoj letni občni zbor, člani sindikalne podružnice »Mlekarne« Ptuj. Prisostvoval mu bo član pred- sedstva ObSS, Franc Kekec. V soboto, 25. marca 1961 ob 17, uri bo letni občni zbor sindi- kalne podružnice krojaštva »Mode« Ptuj. Udeležil pa se ga bo član ObSS, Franc Ceh. V soboto, 25. marca 1961 oh 15. uri bodo imeli .svoj letni obč- ni zbor člani sindikalne podruž- nice Trgovskega podjetja »Izbi- ra.« Udeležil se ga bo član pred- sedstva ObSS. Alojz Kirbiš. V nedeljo. 26. marca 1961 bo v dvorani restavracije Kidričevo, letni občni zbor sindikalne po- družnice Tovarne glinice in alu- minija »Boris Kidrič". Kidriče- vo. Občnega zbora se bo udele- žil predsednik Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj. Jože Seguía. V dvorani gradbenega pod- jetja »Drava Ptuj se bodo se- stali v nedeljo, 26. marca 1961 ob 8. uri zjutraj, na letni občni zbor člani sindikalne podružnice To- varne perila in konfekcije »Del- ta« Ptuj. ki se ga bo udeležil tajnik ObSS, Feliks Bagar. V nedeljo, 26. marca 1961 ob 8. uri zjutraj bo v veliki dvorani Občinskega komiteja ZKJ, usta- novni občni zbor nove sindikal- ne podružnice »Kmetijskega kombinata Ptuj«, ki je nastala iz dosedanjih sindikalnih po- družnic: Kmetijskega gospodar- stva »Haloze« Ptuj, KG »Drav- sko polje« Kidričevo, KG »Ptuj- sko po!je<- Ptuj, ' spodarstva »D*ravinja« Ptuj in Zage Rogoznica. Občnega zbora se bo udeležil član ObSS, Bran- ko Gorjup. V torek, 28. marca 1961 ob 14. uri bo letni občni zbor sindikal- ne podružnice Gradbenega pod- jetja ^>Remont« Ptuj, ki se ga bo udeležil član ObSS, Danilo Masten. Iz programa in zapiskov ObSS Ptuj OBČINSKI ODBOR SZDL PTUJ Ponedeljek. 27. marca 1961: ob 9. uri pri obonskem odboru SZDL Ptuj seja plenuma, рнз njej pa se- ja predsedstva SZDL. Obravnavali bodo sklepe V. kongresa SZDL alede na sk'epe občinske konfe- rence SZDL ter o programu 20- letmce ljudske vstaje ter drugo. Terek, 28. marca 1961: seminar za vseh 45 blagajnikcv krajevnih odborov SZDL v ptujski občini. Predavali bodo tovariši: Branko Gorjup, Andrej Mršek .n Viktor Cvirn. Petek, 31. marca 1961: semmar z vsemi predsedniki sekcij. Pogo- vor o delu sekcij kot osnovnih edinicah delovanja SZDL v mestu m na podeželju, OBČINSKI KOVfITE LMS PTTJJ P-nedp'jek, 27. marca 1961: ob 16. uri posvetovanje predstavni- kov vseh društev v občini v zvezi s pr-slavliani'^m ^edna mladosti 23. maja 1961, ko bodo v Ptuju in ion vec.iih šolskih centrih na po- deželju razne kufturne prireditve. Posvetovanja se b.-> udeležil član okra,inega komiteja LMS Maribor. Na ptujskih uKcah \c najv€č,ii vr vež predpaldne Z MALO STROŠKI Rekel bi, da vsak meščan, tudi Ptujčan, ljubi svoje me- sto, zlasti če se je v njem za stalno zasidral. Z zanimaniem in prizadevnostjo spremlja njegov razvoj. Ptuj ni več nekdanji zaspa- ni Ptuj, mesto sreskega načel- nika in njegovih žandarjev, purgarskih gostilniških omizij, petkovih mesarskih sejmov. Ni več brezper.^pektivni Ptuj, Res da se ne more primerjati s ka- kim Kranjem, .Jesenicami. Ve- lenjem, ki se zaradi svojih po- sebnih industrijskih kapacitet razvijajo skokoma. Ptuj je še vedno v začetku "razvoja, je pa na najboljši poti. da se raz- vije v mesto kmetijskih kom- binatov, zgodovinskotu ristič-. nih zanimivosti pa tudi idu- strije. Ne mislim o tem pisati. Zanima me predvsem, kako se bo Ptuj tudi po svoji zuna- njosti pripravil na vlogo, ki pa čaka v bližnji prihodnosti. V načrtu je, da bi postal Ptuj tudi zgodovinskoturistični kraj, ki bi pritegnil s svojo lepo le- go, slikovito okolico, s svojimi muzeji in folkloro mnogo lju- di. Da je to mogoče, nam jc pokazalo letošnje uspelo ku- rentovanje in karneval. Da bo turistu bivanje pri nas čim pri- jetne je, bo treba poskrbeti za marsikaj. Ne mislim tu na ve- like investicije, ki jih bo za- htevala bližnja urbanistična ureditev mesta. To stane denar in se bo napravilo le stopnje- ma. ?.e v kratkem, že letos, že v bližnji pomladi se da urediti marsikaj, in to z malimi stro- ški. Kaj bi rekli k tistemu de- lu mesta, kmler gre nova as- faltirana cesta do novega mo- sta od železniških zapornic na Od-inoški cest i i* Ali ni to lep kotiček, ki bi se dal še lepše urediti? Tam je že nova ben- cinska črpalka z okusno ur;^- jeno okolico. Li listi ozki ра^ med /elivnico iii cesto čak;i že leto (lili. (1,1 rr-d IkmIo pri- merno uredili. .Saj /e l(M<) dni nava/aio material / raznih gradbišč in so prišli tako daleč. da so zemljišče splanirali. Zdaj navažajo črno zemljo, ali to gre tako počasi, da ne pride- jo nikamor. Kdaj bo ta pro- stor posejan s travo, zasajen z okrasnim grmičevjem? Kdaj bodo napravljene steze, posu- te s peskom, postavljene klo- pi in zemljišče zavarovano ta- ko proti železnici kakor proti cesti z lično ograjo? Saj bo ta prostor le nekak podaljšek par- ka ob Dravi, ki tudi čaka te- meljite preureditve. Verjamem, da ima Turistično olepševal- no društvo v načrtu če ne to, kar sem opisal, vsaj nekaj po- dobnega. Cas beži. prava ze- lena pomlad bo kmalu tu. za- to naj omenjeni prostor kmalu zaživi v vsej lepoti. Takih lepih prostorov in ko- tičkov, le manjših, ima naše mesto še več. Uredili bi sc da- .'i z ne prevelik mi stroški. Vse to je perspektiva našega lepe- ga Ptuja, toda ta perspektiva naj ne ovtane le perspektiva, temveč naj postane resničnost. Ptujčan 165.000 din za svojce panesrecenih rudarjev v Zagorju Ob hudi rudniški nesreči, I« je močno prizadela prebtvastvo v Zagorju in v vsej naši domovinr, je med drugimi tudi kolektiv To- varne glinče n alum-nija »Boris Kidrič«, Kidričevo pism-no izrazi' kolektivu rudnika v Zagorju, z a- sti pa svo.jcem 13 ponesrečenih rudarjev, svcje sožalje. Na pobudo sindikalnih pd^ d- borov v tej tovarni je bilo v na- h raln akciji za denaTno pomor svojcem ponesrečencev zbranih skoraj 165.000 dinarjev, ki jih je sindikalna organizacija v Kidriče- vem ге naka^a'a sindfka ni orga- ntzaciji v Zagorju, da j'h bo raz- del 'la svojcem. .Akcijo v Kidričevem je p'dpr'a večina članov k.-'ektiva, ki so še vedno doslej ob •.■saki nesreči po- kaza • v.sp razumevanje za fKmr^f zaradi nesreče prizadetim svnr cem. M. Zaprto zaradi . . . Sem skoraj vsakdanji gost neke gostilne, kjer ob merici vina najdeni malo okrepčila in oddiha. Take stalne goste, in tudi omizja, ima vsaka gostil- na. Vsak se na nekaj navadi: ta na svoj običajni sprehod, drugi na prijetno siesto v par- ku, tretji pa na svoj prostor- ček v gostilni. Pa se večkrat zgodi, da lak stalni gost zaman pritiska na gostilniško kljuko. Zaprto je. Na vratih je napis Zaradi či- ščenja zaprto . in to ves dan. Ali bi se ne dalo to napraviti ])onoči? Pa to bi človek še ra- zumel. Nekega drugega dne je na vratih spet napis Zaradi prireditve tega in lega društva je gostilna od 18. u г'" rlalj'^" za- prta ч .\li se to sme? Ali ne ob- stajajo neke naredbe ali pra- vilniki, ki določajo, kdaj in zakaj se siik- gostilna /aiireti? Recimo, (la hi bilo čiščenje še kolikor toliko opravičljiv vzrok, kaj pa interna priredi- tev nekega društva, ki v jav- nem lokalu zapira duri vsem nečlanom in nevabljencem? Ali ni to s\()јг\(iljnost, ki je v nasprotju z običajem in relo z zakonom? Stalni gost Plovrtnina: čebula 100, čebul- ček 400, fižol luščen 60—70, hren 100, krompir 18—20, korenje 50, motovileč 200—250, peteršilj 60— 80, rdeča pesa 30, por 50, regrat 200, kisla repa 40, redkev 30, ra- dič 200, česen 200—250, solata berivka 300, solata endivija 150, špinača 100—150, kiislo zelje 50, zelje v glavah 40, rdeče zelje 40, Sadje in sadeži: jabolka 30—70. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza 30. ajdova ka.ša 200, konizna moka 90. ajdova moka 60, proso 50. koruzni zdrob 50. Mleko in mlečni izdelki: surovo našlo 500—600. smotana 200, sir 30—100. Perutnina in jajca: jajca 12— 11, pi-ščanci 500—800, domači zaj- ci 300. Maščobe: zaseka 500—400. Med 100. V soboto, 18. ma.rca 1961, do poldne je izi)rnhnil požar v Sfnršah na 4 stanovanjskih in | gospodarskih poslopjih. Ker je bil tega dne i/redno močan ve- ter in je obstajala nevarnost, da se bo po/ar ra/širil dalje po vasi. je bila пн pomoč kli- cano tudi Ciasilsko društvo Ptuj. Dve cisterni in moštvo je bilo kmalu nn kraju nesreče in je stopilo v akcijo r vso razpoložljivo gasilsko tehniko. Posrečilo se je požar omejiti, kljub temu pa je uničil štiri stanovanjska in cospodarska poslopja. Na pomoč je prihifo- lo več okoliških gasilskih čet in poklicna gasilska čela .Ma- ribor ter gasilsko društva Ma- ribor. Ог1(ч1с vodi' za gašenj'' v Staršah ni bilo problema, ker je blizu Drava, iz katere so gasilske enote črpale vodo po številnih cevovoflih. Te so v hi- pu razvile in takoj spravile vodo na požarišče. Iiidi pri tem požaru se je gasiUko mo- štvo vseh gasilskih enot izred- no žrtvovalo, saj je bilo po- trebno reševati opremo iz hiš in živino. Bilo je mnogo tudi gledalcev, viuidar ti kljub do- bri volji niso mogli i)omagati. Kako je prišlo do požara, še ni znano in je uvedena pre- iskava. BY. Požar v Staršah 18. marca t. 1. Turistično društvo Ptuj za 20-letnico vstaje Turistično in olepševalno društvo Ptuj bo pripravilo za proslavo 20-letnirp vstaje več izletov za redne in podporne člane in druqp interesente več enodnevnih in nekaj dvodnev- nih izletov po Sloveniji. 7л- 2~>. aprila 1961 ho prvi i/let v Mostje k ^ЈК^пкчикп Lackove čete in od tam dalje v Slovenske gorici- na (iomilo. 1. in 2. maja bo izlet v Mur- -ko Soboto in v druge kraje v I'rckmurjii s povratkom čez Rafience. 28. junija bo izlet v KrapinfK Kiimrovec in Stiibi- ške toplice. 4. julija bo i/h-t na Pohorje k spomeniku, kjer je padel Pohorski bataljon. Vsi izh'ti bodo / a\tol)ii-j. S 1. aprilom f%l bo Turi- stično in olefiševalno društvo IMuj zopet odprlo svojo infor- macijsko pisarno v Murkovi ulici, kjer se bodo lahko pri- javljali interesenti za omenje- ne izlete. Tam bodo zopet na razpolago razni prospekti in informacije za letovanja v vseh krajih po dom:>vini. Na seji. ki jo je iimdo Turi- stično in olepševalno dru5t\o Ptuj v ponedeljek, 20. marca 19(il. jc odbor razpravljal o ureditvi severne strani graj- skega hriba z novo potjo na grad. da ne bi obiskovalcev gradil na cesti na grad motila motorna vozila. Načrt za novo ureditev je že odobren in de- la oddana. Ureditev mora biti gotova do začetka letošnje tu- ristične sezone. Da bo lahko tudi Ptuj z.ido- voljil izletnike in turiste z raznimi umetniško izdelanimi spominčki. je odbor poslal v l-jubljano na razstavi- spominč- kov enega člana odbora, ki bo potem rudi prevzel skrb za spo- minčke pri društvu. ^ Osebna bronika Rodile so: Silvi ja Juras, Lacko- va 3 — Aldo; Marija Cimerman, Markovci 74 — Jožefa; Katarina Kozar. Hlaponci 35 — Angelo; Te- rezija Brenčic, Nova vas 79 — Jožefa; Juhjana Meznarič, Cirku- lane — Davorina; Irena Janžeko- vič. Prerad 50 — Ireno; Terezija Zamuda, Cvetkovci 63 — Jožefa; Julijana Trstenjak, Draženci 18 — Jožefa; Marija Poganov, Slovenja vas 67 — Milico; Marija Cene, Pragersko 102 — Renato; Anica Cvitanič, Zamušani 95 — Lidijo; Rozina Haložan, Središče 265 — Milenko; Jožefa Kropeč, Kontno 6 — Irmo; Marica Kiep, Rodni vrh 45 — Franca; Marija 2unko- vič. Slovenja vas 69 — Jožico; Terezija Majerič, ' Črmlja 21 — Verico: Bernarda Smolkovič, Raz- križje — Oto; Antonija Prešeren, Vičeva 26 — Miroslava; Friderika Žagar, Gregorčičev drevored 7 — dečka; Antonija Kondrič, Trgovi- šče 11 —dečka; Marija Praprot- nik, Kcdričevo 4 — Mirana; Anto- nija Lesjak, Sp. Hajdina 42 — Jožico; Matilda Težak, F4ujska 5 Ormož — Stanko. Zlatko; Fran- čiška Zakelšek, Nadóle 42 — Mi- lico; Marija Metličar, Kungota 13 — Dragcta; Marija Solina, Stojnci 104 — Silvo; Marija Zoreč, Lacko- va 13 — Dragico; Marjeta Pod- goršek, Njiverce 19 — Marijo; Marija lašič, Vcdranci 29 — Zlatka; Martina Gorjanc, Slape 16 — dccxa; Martina Brezmšek, Zakl 25 — dečka. Poročili ,so se: Jožef Kodela, Prešernova 8 — Hildegarda Vaj- dič, Prešernova 8; Franjo Pere- patič, Lackova 12 — Marjeta Drohnič, Lackova 12; Maksimi- Ijan Rime'e, Murkova 5 — Jožefa Bombek, Murkova 5; Frančišek Luk-man, Mestni vrh 67 — Marija Vajda, Ljutomer&ka 1б. Umrli so: Marija E>rjavec, Krče- vina 78, roj. 26, maja 1883, unula 14. marca 1961; Hermina Senear, Lackova 10, roj. 4. decembra 1878, umrla 19. marca 1961; Ma- rija Tikvič, Placer 64, roj. 28. marca 1887. umrla 19. marca 1961; Jožef Lovrenčič, Orešje 2, roj. 20. decembra 1893, umrl 20. mar- ca 1961. RAZPRAVA o ceni mleka Svet za blagovni promet OLO Maribor je daines dopoldne raz- pravljal o spi"emembi odredbe o d ločitvi najvišjp maloprodajne cene za sveže mleko. Po daljši razpravi, v kateri sta sodelovala tudi podpredsedinik OLO Alojz Grobolnik n predsednik mestne- ga sveta Maribor Stane Knez, so člani sveta za blagovni promet sprejeli sklep, naj se cena mleka sprosti, da pa naj o tej sprostitvi razpravlja mes-ni svet in odliči, ali bo milokai-na zviša'a cene mle- ku ali pa ho dobila rpgres za krit- je ízqube, ki nastaja zaradi se- danjo maleprndajne cene. Do odločitve mestnega sveta in ponovne razprave v svetu za bla- govni premet brdo ostale malo- prodajne cene mlei'.et dru- gi so z vsem zanimanjem sledili predavanjem, ki so obravnava- la stopnjo pubertetnika. V kas- nejšem razgovoru s poslušalci so prišli vsi do zaključka, da bi bilo pravilno poslušati vsa pre- davanja, kajti, vzgoja otroka da- nes ni samo vprašanje rodite- ljev, temveč celotne družbe in tako bi lahko obiskovalci šole za starše nudili dragoceno po- moč marsikdaj in marsikje. Šola je kljub navedeni hibi glede obiska dosegla svoj namen in bo prav gotovo nadaljevala svoje delo na drugi stopnji v prihodnji izobraževalni sezoni. V zaključni razpravi je bilo sproženo in rešeno še marsika- tero vprašanje. V imenu izobra- ževalnega centra in pb in 1842. Nova zgradba pa ni dolgo zadoščala potrebam. Uredba o osemletni šolski obveznosti je povečala število učencev, pred- vsem iz okoliških krajev: Go- neninee. Grab. Obreza, in Ša- lovec ter pozneje še iz Vodra- (Nadaljevanje na 5. strani) Delavska univerza in politične šole 28. marca 1961, Kidričevo SS: Prva kljubovalna doba (Krajn- čič Zora) v šoli ob 20. uri. Ptujska gora: O sodobnem prometu (Krajne Viktor), preda- vanje s filmom in diafilmi ob 20. uri v šoli. 29. marca 1961, Hajdina: Osvo- bodilna gibanja v Afriki (Mau- čeč Matija), predavanje z dia- filmi ob 2ß. uri v šoli. 2. aprila 1961, Cirkulane: Film »Trenutki odločitve« s prediil- rrtom oh 10. uri v šoli. Tmov.ska vas: Film »Trenutki odločitve« s predfilmom ob 15. uri v šoli. o dodatnem filmskem pro- gramu bodo IC posamezno in pravočasno obveščeni. Naslov: Delavska univerza, Ptuj, Trg mladinskih brigad 4/1., telefon 225. Večemn politična šola Kidričevo Ponedeljek, 27. marca 19činski svet »Svobod«, Ptuj iz programa RTV Ljubljana SPORED ZA NEDELJO, 26. MARCA 1961 6.00---6.30 Jutranji pozdjav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napo- ved in dnevni koledar. 6.30 Veselo na pot! 7.00—7.15 .V^poved čase, poTOčila, pregled tiska, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.1.5 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dne- va. 7.35 Delavska godba Svoboda Cen- ter iz Trbovelj, dirigira Anton Hudarin. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.45 1/. albuma skladb za otroke. 8.55 Z zabavno glasbo v novi teden. S).40 Carl DiUeis Diltcrsdoil: Koncert za cembalo in go- dala. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10..40 HoUywoodski simfonični orkester (Carmen Dragon). 10.45 Spoznavajmo svet in do- movino! 11.45 Crno in belo. 12.00 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 1- 13.00 N'apoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.15 Koncert pri vas do- ma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Kar radi poslušate. 16.00 Humoreska tega tedna — S. Anderson: Božja moč. 16.20 Carl Zcller: Ptičar. 16.40 Peli so jih mati moja. 17.00 Za- bavna glasba za nedeljsko popoldne. 17.30 Radijska igra. 18.17 Slavko Zlatic: Trije simofonični plesi. 18.27 Dve sklad- bi — dva zabavna orkestra. 18.45 Pet- najst minut s Kvintetom Avsenik. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in športna poro- čila. 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Zvočni iTitermezzo. 21.00 O Verdijevem življenju in delu — XII. oddaja. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Pl€S oh radijskem sprejemniku. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni simfonični koncert. 24.00 Zadnja poročila in za- ključek oddaje. DEL SPOREDA 7A POINEDELjEK. 27. MARCA 1961 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisen glas- beni spored) — vmes oh 5.05—5.10 Po- ročila *n dnevni koledar. 5.tO--5.30 Ne- kaj dnmačiti.. fi.00—6.15 Kaipnved časa, poroifl-4, pregled tiska, vremenska napo- ved in obvestila, fi.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 11.00 Po svetu jazza. 11-30 Za otroke. 12.00 Danilo Svara: Suita za violino m klavir. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Po dolinah in po gorah . . . 13.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska naiwved. (vbjava dnevnega s.poTeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Pavel Sivic: Medjimtirska rapso- dija in kolo. 13.50 Zabavni podpuri. 19.00 Obvestila, reklame in zaba>vna glasba. 19..30 Radijski dnevnik. 20.00 Glasbili varieté. 20.45 Kulturni globus. 21.00 Koncert ansambla Slovenskih so- listov. 22.00—22.15 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved in pregled spo- reda z.a naslednji dan. TOREK. 28. MARCA 1961 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 5.25—5.45 Nekaj do- mačih. 6.00—6.15 Napoved časa. poro- čila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6..30--6.40 Reklame. 7.00— 7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- čiila. 11.00 Solisti mariborske opere vam pojo. 11.30 Deset minut iz naše belei- nice. 11.40 V ritmu počasnega valčka. 12.00 Vokalni kvintet NVko Stritof ob spremljavi Štirih fantov. 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milan Simič: O gozdnih požarih. 12.25 Zabaven opoldanski spo- red. 13.00 Na-poved časa. poročila, vre- menska napoved, objava, dnevnega spo- reda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in ziibavna glasba. 13..30 Igramo za vas. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 14.35 Dva prizora iz \fozartovega Don luana. 19.00 Obvestila, reklame in za- bavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik- 20.00 Posnetki Slovenskega okteta na mikro-ploščnh RTB. 20.30 Radijska igra — lean Renoir: Orvet. 21.40 Darían Ro- Ш: Humoreska za rog in godala. 21.45 Plesni orkester RTV' Liubljana. 22.00 yapoved rasa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA. 29. MARCA 5.00—8.00 Do-bro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5 05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10- 5.30 Ne- kaj domačih. 6.00—6.15 Napoved čase. poročila, pregled tiska, vremenska na- poved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vre- menska napo\'ed in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11-00 Sovjetska, poljska in madžarska zabavna glasba. 11.30 Za ci- cibane. 12.00 Venček narodnih. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zabaven opol- danski spored. 13.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved, objava dnev- nega sporeda in prireditve dneva 13.15 Obvestila in zabawa glasba. 13.30 Slo- venski samospevi. 19.00 Obvestila, re- klame in zabavna glasba. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 (ieorges Bizet: Lovci biserov. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan, ČETRTEK, 30. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) -- vmes ob 5 05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10—5.30 Ne- kaj domačih. 6.00--6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska na- poved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00 — 7.15 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Ruski tečaj za začetnike 12. lekcija (ponovitev). 11.15 Dve ruski popevki. 11.20 Erederik Chopin: Koncert za klavir in orkester. 12.00 Be- lokranjski ljudski motivi. 12.15 Kmetij- ski nasveti. 12.25 Dueti iz slovenskih oper. 13. Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, objava dnevnega spo- leda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Iz operetnega sveta. 13.50 Poje zbor akademikov Bran- ko Krsmanovič iz Beograda. 16.30 Kon- cert v miniaturi. 19.00 Obvestila, rekla- me in zabavna glasba. 19-30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Literarni večer. 21.25 Pavle Dešpalj: Koncert za violino in orkester. 22.00 N'apoved časa. poro- čile, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. PETEK. .41. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- heni siwred) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10—5.30 Ne- kaj domačiii. 6.0O—6.15 Napoved čase, poročila, prepled tiska, vrem-enska' na- poved in obA-estila. 6.30—6.40 Reklam«. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in radijski kO'îedar. 8.00 Poročila, 11.00 Iz Bellinijevih oper. Wtev). 11.40 Internacionalne pihalne godbe. 12.00 ,,Dobri znanci" iz Celja izvajajo svoje domače popevke. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zvočna panora- ma. 12.40 Pisani zvoki z Dravskega po- lja. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoí'ed, objava dnevnega spore- da in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Kvintet Art van Damme. 13.45 Koroške narodne pesmi. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijsiki dnevnik. 20.00 Lepe melodije z orkestrom David Rose. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Veliki skladatelji. 21.15 Oddaja o morju in pociorščakih. 22.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 1. APRILA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 5.10—5.30 Ne- kaj domačih. 6.00—6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska na- poved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00 -7.15 Napoved časa. poročila, vre- menska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Po svetu jazza. 11.30 Pionirski tednik. 11.50 Otroci izbirajo pesmico. 12.00 Francois Popv: Oriental- ska suita. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zabaven opoldanski spored. 13.00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in prireditve dneva. 13.15 Obvestila in zabavara glas- ba. 13.30 Od vasi do vasi... 13.50 Operne arije. 16.00 Popevke se vrstijo. 16.25 Iz nainovejšega repertoarja Jiigo- tona. 16.40 Mešani zbor KUD Pošta-Obrt- nik iz Maribora. 17.00 Lokalni dnevnik. 17.15 Po kinu se dobimo. 17-45 Pianist Page Cavanaugh. 18.00 Iczikovni pogo- vori 18.15 Dag Wiren: Serenada za go- dalni orkester. 18..30 Pozdrav z gora. 18.45 Okno v svet- 19.00 Obvestila, re- klame in zabavna glasba. 19..30 Radijski dnevnik. 20.00 Nekaj novih in starih domačih za soiiotni večer. 20.20 Henry Cecil: Obe plati postave. 21.00 Za pri- jeten konec tedna, 22.00 Napoved čaisa. porodila, vremenska nai>oved in precled sporeda za naslednji dan. PTUJ, 24. MAREC 1961 PTUJSKI TEDNIK Stron 5 Silikoni - material bodočnosti Vprašajte kemika, kaj je po nje- govem mnenju najpomembnejša iznajdba od trenutka, ko so iznašli epruveto. Morda se bo malce za- mislil, čeprav je bolj verjetno, da bo kot iz topa izstrelil besedo si- likoni. Ce bi označbo silikoni iskali pred nekaj leti v tehničnem slo- varju, ne bi o njem izvedeli ni- česar posebnega. Danes pa so o si- likonih napisane že debele knjige. $kušajmo določiti značilnosti si- likonov. To bo nekoliko težko, ker je njihov ustroj zapleten. Bilo bi najprimerneje, če bi rekli, da soto nove sintetično izdelane kemika- lije, ki združuje bistvene lastnosti peska, zemlje in olja. Osnovna su- rovina je silicij ali kremenec, ki je po razširjenosti na zemeljski obli na prvem mestu, saj je sestavni del kremena. Silikoni nastopajo v čudnih obli- kah. Lahko so plin, ki se hitro porazgubi v zraku ali kot skala trdna snov. Potem so še vmesne stopnje podobne tekoči vodi, vi- skoznemu olju in gnetljivemu po- miju. Vsako obliko odlikujejo po- .sebnosti — neverjetne in nenado- mestljive. Oglejmo si nekoliko podrobneje vplive in delovanje silikonov v in- dustriji in v vsakdanjem življenju. Omogočili so stroje, ki nadome- ščajo srce, in preprečujejo razpo- kane in rdeče roke pri mladih ma- micah. Njihovim miljenčkom za- gotavljajo brezokusne cuclje, ki jih lahko večkrat sterilizirajo, ne da bi se omehčali. Pekarska industrija mora še marsikje zaposliti moči za maza- nje modelov, da se kruh ne prime. Drugi tisoči delavcev pa strgajo to mazivo s ta! in oblek, sledove dima s sten in stropov in izgorelo mazivo iz posod. Iporaba siliko- nov zagotavlja pri enkratnem ma- zanju sto pek brez dima, uma- zanije in poogljenih ostankov. Seveda, tudi kruh je boljši. Raznovrstna in obsežna so pod- ročja, kjer uporabljajo in dodaja- jo silikone: od gumijaste izolaci- je žic za avtomatsko tajanje v hladilnikih do impregnacije tkanin pred likanjem s silikonskimi teko- činami. Brezkončni gibljivi pasovi iz silikonskega gumija bi lahko omogočili prehrambnim izdel- kom, da nenehno potujejo skozi področje kuhanja in zmrzovanja— neobčutljivi so za temperaturne spremembe. To bi bilo posebno primerno za večja gostinska pod- jetja in menze. Cevi in drugi mo- deli iz silikona lahko nadomestijo nekatere poškodovane dele v člo- vekovem organizmu. Avtomobilski plašči iz silikonskega gumija so trpežnejši in trajajo tako dolgo kot samo vozilo. Uresničilo bi se tudi upanje tistih, ki si želijo takšen lak, ki bi bil neobčutljiv v vseh vremenskih skrajnostih in neobičajnih temperaturah. Izbira ne zadovoljuje? Pa do- dajmo še nekaj predmetov. Trpež- ni ohlajevalni sistemi pri avtomo- bilskih motorjih, tekočine v me- njalnikih, ki se obnesejo v vsakem letnem času. S silikonskimi tekoči- nami lahko utrdimo stekla avto- mobilskih oken, da se uspešneje upirajo mrazu. Silikonskim tesni- lom za vozila lahko damo vzdevek večna. Omeniti moramo, da pra- vilne primesi silikona zavornim te' kocinam dovolijo premagovati temperature pod ničlo. Tisti, ki delajo na prostem, se ne bodo mogli ločiti od rokavic, prepari- ranih s silikonom. Gospodinje in skrbne mamice se bodo zelo raz- veselile raznih maziv za gospo-^ dinjstvo in higienskih otroških hlačk, ki jim je spet botroval si- likon. Najbolj dramatične spremembe pa bodo silikoni nedvomno povzročili v obdelavi tekstila. Vsi vemo, da voda zdrsne z račjega hrbta — tako pa se tudi obnaša tkanina prepojena s silikonom. Vendar se to ne zgodi samo vodi ali njej podobni tekočini, marveč tudi sadnemu soku in črnilu. Tkanina ostane povsem suha in nedotak- njena. Če bi raco očistili s sredstvi, kot jih imajo kemične čistilnice, ne bi njeno perje odbijalo vodo, ampak bi jo vsrkavalo in raca bi v vodi bedno poginila. Na tekstil, obdelan s silikonom, pa tudi več- kratno čiščenje in pranje nič ne vpliva in tkanina odbija tekočino kot prej. Še več, s površja take tkanine je možno odstraniti mast- ne madeže s kemičnim čistilom, ne da bi pri tem ostali kakršnikoli sledovi. Kapljice vode ostanejo na tekstilu, obdelanim s silikonom, kot živosrebrne kroglice. Tudi volna ohrani vse svoje ne- nadomestljive značilnosti, če jo izpostavimo delovanju pravljične- ga silikona, a običajne lastnosti, kot so mehkoba, tkanje, ustroj pa se ohranijo dalj časa. Z uporabo vseh teh silikonov se odpirajo nova pota in možnosti. Teoretično je možno izdelati mili- jone silikonskih snovi zgolj s spre- membo ustroja silikonske verige. Toda do danes so jih preizkusili in uporabili le nekaj tisočev. Industrija silikcncv je še mlada, saj se je komaj začela. Izdelki iz njenih osnovnih surovin peska, slane vode, premoga in nafte bodo sigurno postali tako pomembni kot so danes iz premoga, zraka in vode — namreč nylon. Starost Rimske ceste Znani britanski astronom dr* Fred Havle je pred približno dvema letoma izračunal, da je Rimska cesta galaktično ozvezdje, v katerem je tudi naš sončni sistem, stara okoli 15 milijard let. Do omenjene številke je prišel na osnovi proučevanj svetlobe dveh zvezd, ki sta od Zemlje odda- ljeni 20 do 30 svetlobnih let. Toda Ilaylova teorija ñi dolgo obveljala. Ameriški astronomi so s teleskopi na Mount Palo- marju. ki je najvišji na svetu, proučevali svetlobo zvezdnih kopic, oddaljenih od našega planeta okoli 3000 svetlobnih let. Iz dobljenih podatkov so izračunali, da bi Rim>ka cesta morala biti stara piibližno 24 milijard let. Elektronski ženini Japonska družba Hitachi je uvedla v sklepanje zakonskih zvez novo in »osvežujočo« zamisel: na- pravili so elektronski svatbeni urad. Pri tem se ni treba ženinu niti zaljubiti niti mu ni treba vzdihovati ali šteti zvezd. Vse to opravi elektronski stroj. V dveh minutah. Nepogrešljivo. »Osamlje- ni moški, ki si išče življenjsko družico.f, mora izpolniti posebni listič, na katerem je petnajst vprašanj. Vprašalno polo vržejo nato v stroj, ki čez dve minuti že izpljune ustrezno rešitev (seveda, če je pred tem zaupala stroju po- dobne želje tudi kakšna nevesta). Vse doslej jc delal stroj brez- hibno in ni še nikogar razočaral. Še nihče se ni ločil. Samo neka filmska zvezdica ni našla sebi pri- mernega elektronskega ženina. Bržkone so bile njene zahteve pretirane. Televizija osvaja na š e d o m ove Prav poceni televizijski spreje- mniki niso — toda tako je povsod v svetu, pa jih le povsod kupuje- jo. Menda zato, ker je televizija več kot radio — saj prenaša zvok in sliko. Radio lahko poslušamo mimogrede, televiziji moramo po- svetiti vso pozornost. Na to mislimo, ko odločamo, kam bomo spravili televizor. Ker gledamo oddaje največkrat sede. naj bo zaslon sprejemnika v višini oči, torej nekje med 1 in 1,5 me- tra nad tlemi, in ker so oddaje mnogokrat dolge, poskrbimo za udobne stole ali naslonjače pred televizorjem. Napak je misliti, da opazujemo sliko na televizorju čimbolj od blizu. Sliko sestavlja namreč pre- cejšnje število vodoravnih črt; da se zlijejo v eno samo ploskev, je prav, če je razdalja med televizor- jem in opazovalcem približno šest- krat večja, kot na premer zaslona sprejemnika. Slika na zaslonu je ravna, zato jo opazujemo čimbolj od spredaj, sicer je popačena, kot slika v ki- nu, če sedimo spredaj in močno ob strani dvorane. Na splošno ve- lja, da sliko še udobno opazujemo v kotu, ki gre za 30" v levo ali desno od pravokotnicc na zaslon. Slika na televizijskem zaslonu je svetlejša od one na filmskem plat- nu. Zato televizijskega programa ne opazujemo v popolni temi; podnevi le nekoliko zastremo okna, ponoči ugasnemo močne luči. V obeh primerih pazimo, da svet- loba ne pada naravnost na zaslon, saj nastanejo pri tem neprijetni odboji, refleksi. Televizor zahteva mirno ozadje — zaveso, prebarvano steno — saj velja pozornost sliki na njem in ne okolju. Iz kina vemo, kako nas moti, če nam zamudniki zapirajo pogled na sliko. Zato postavimo tudi televi- zor tako, da med njim in gledalci ne bo potekala ena izmed glavnih prometnih poti našega stanovanja. Kot kažejo izkušnje iz dežel, kjer že dalj ča.sa poznajo televizi- jo, otrok mnogokrat kar ni moč spraviti od sprejemnika.Zato ne bo odveč, če postavimo sprejemnik v primerno odprtino, polico v omari in poskrbimo za to, da ga ¡ahko zapremo z vrati in spravimo ključ v žep. V trgovinah dobimo največkrat televizorje s premeroma zaslonov 43 in 53 cm. Za domačo rabo so primerni izključno Ic sprejemniki s 43 cm zaslonom, oni s 53 centi- metrskim pa le za javne lokale, kjer oddajo opazuie naenkrat več ljudi. K televizorju skoraj brezpogoj- no spada antena. Kakšna naj bo, odloči strokovnjak, ki naj jo tudi montira. Za to delo je potrebnih precej izkušenj — pol metra levu ali desno na strehi pomeni mno- gokrat veliko razliko. Seveda mo- ra biti vsaka televizijska antena dobro zavarovana pred strelo, zlasti, če je postavljena visoko in na izpostavljenem kraju. Tudi o tem nai odloči strokovnjak. Televizija ni nadomestilo za gle- dališče ali sploh za neposredno zasledovanje dogodkov. Slika na televizorju nikdar ni enakovredna tistemu, kar vidimo na lastne oči, v naravi. Prav gotovo pa nam omogoča, da vidimo več in ceneje, poleg tega pa — kot kažejo izkuš- nje iz inozemstva — prav gotovo močno krepi življenje okrog do- mačeija ognjišča. To pa so pred- nosti, ki prav gotovo odtehtajo dokaj visoko ceno sprejemnika. Domislice # Cim več je v knjigi vpra- šajev, tem manj je modrosti. K(i()r mnogo sprašuje, pomeni, (hi malo zna. Ф Kar j(i moje. sem drugim ukradel. Kar ])a ni moje, so lili drugi ukradli. # O namenu /ivlJfMija žabe ima štorklja tlriigačne misli kil kor žaba. Ф Do razgleda se ljudje Iru- (iijo na ti-^oč'e metrov z muka- mi navkreber, do vpogleda pa včasih nočejo storiti niti ko- raka. # Vsaka ženska rada sliši hi^kanje. Moški tudi! on mu ccln verjame. Ф Nekdo je lahko Ijii1k)su- mcn. ne da bi ljubil: in ljubi, ne da bi bil ljubosumen. Ф Ženska je vedno i* v lju- bezni. Ce bi bili vsi ?-\ zame- njani s !-i, koliko srečnih ljudi bi bilo na svetu. Ф Poliolno'^t je vča-ih mati ljul)('/!ii. Kida češčc jc njen ridici j. # Dil si pridobimo moškega, potrebujemo le zelo povjireč- no le|)oto ali določeno postav- nost. včasih j)a zadostuje že ženskost sama na sebi. Da si pridobimo žensko, ji moramo n;i ј|)геј liga jati. Ф Ugajati ženski pa ]v fra- za, ki pomeni sto čc(lni>4ii ¡iji tisoč spretnosti. Slon, ki igra na klavir Na cirkuškem festivalu na Du- naju je izzval veliko presenečenje in navdušenje — slon, ki igra na klavirju. Seveda pa ne igra s pr- sti, marveč »boža« tipke s svo.jim rilcem. Čeprav je njegova igra malce trda, so vendar njegovi koncerti bolj obiskani kakor kon- certi spretnih človeških virtuozov. Vsaka njegova predstava je raz- prodana. Cinizem llichelien je xcljüi /a cini- ka. Ko je nekii dama v njego- vi družbi izgubila zob, ji je Richelieu naslednji dan pisal, da je njen zob na srečo našel in v pismo priložil velikan*;ki konjski zob. Se istega dne je prejel cMlgovor: Sir! Vsi vemo. kaj je vljudnost in ljubezni- vost, znamo toliko bolj ceniti kavalirstvo. Da pa ste bili zmožni tolikšne pozornosti in ste si meni na ljubo dali izdre- ti lastni zob. je vendar višek kavalirstva. Zato se vam srčno zahvaljujem !« Misli o ljubezni Ljubezen, kakor jo zapa/aš v družbi, ni drugega kot iz- mena dveli domišljij in stik dveh kož — povrh nie. (Champfort) Ljubezen jc izmed vseh stra- sti najnKKtiejša. saj napida istoč'asno glavo, srce in tcdo. (Voltaire) Ljubezen je edina starsi, plačljiva z denarjem, ki ga kuje sama. Je kot vročicii, po- javi sc in izgine, ne da bi ime- la pri tem najmanjši dele/. (Rousseau) Strgajte ljubezni njeno krin- ko z obra/a in vrnili boste človeštvu mir. (Rousseau) Ljubezen da duha; vzdržu- je se z duhom. Za ljubezen je potrebna spretnost. Vsak dan izčrpava načine ugajanja; in vendar je treba ugajati in tudi ugajamo. (Pascal) Cim več ima kdo duhovi- tosti, tem več izvirnih lepot od- krije. Ne sme pa bili zaljub- ljen: kajti kdor ljubi naide eno samo. (Pascal) 300 let šole v Središču (Nadaljevanje s 4. strani) nec in tako se je ponovno po- stavilo vpriišanje iistrezncrii šolskega ixislopja na dnevni red. NCiuliir do gradnji- ni prišlo takoj. Sola je morala zopet z nekaterim razredi gostovati v zasebnih hišah ter premagati številiKi težave zaradi lokacije nove stavbe. Vendar je bila. ko so bile vse težave premagane, stavba dograjena, v času cd aprila do 15. novembra 1S9I. Takšna je ostala vse do danes. V času po dograditvi je šolo obiskovalo okrog 400 otrok, to- rej skoraj vsi šoloobvezni otro- ci v šolskem okolišu. Ko je postala šola šest razred ii icii v letu 189?. se je moral en riiz- red zopiït zateči v staro šolsko poslopje. Učitelji na središki šoli l.cfii 1~S4 sta poiičcviila na srcdi'iki šoli (l\ii učilclja: I'ram .Šef in .\nton Lustig. Iz po/ii(\j- še dobe so ljudem v spominu znana učiteljska inuma: Каг- ničiiik Matija, ki jc jioiičeva! na središki šoli "6 let; bil jc ustanovitelj narodne garde in njen četovodja; od njegovega časa dalje je imela šola stalno najmanj dva učilclja: .Štrenkl .Simon, ki je uvedel 1. ÍHS0 tiuli pouk telovadbi" in petja. Un- ger Pavel, iisianoviicl j jicvske- ga zbora bralnega društva »Edinost< in ustanovitelj prve središke godbe na pihala, (upo- kojen I90<). I.). Kosi .Anton, zbi- ralec ljudske proze in pfK*zijc 1er pesnik in pisec vzgojno- poučnih. mladinskili in р(м1а- goško didaktičnih in drugih. (>redvsem gosjKKlar~kili sjiisov. Sernjiiik l'raiic. usianovitelj središke gtKJbe na pihala, ki obstaja še sedaj, Ivan Naj/er. nadiičilclj i1')02--1')3() na šoli). Odlični učenci središke šole Središka šola je v času svo- jega tristoletnega obstoja vzga- jala vrsto ljud), k. s svojim življenjskim d(>l(>in niso zadol- žili samo svojega ožjega rojst- nega kraja. Med (Klličnike iz prvega obdobja šol(> je omeniti .Štefana Minlrinjaka (1774 do 1S27). prvega slovenskega pis;i- telja in pesnika iz te okolice, licrga Lavrencijii. profesorja zgodovine, nilvdiišenega ilirea. Sinka Matijii. profesorja, dr. štefiina Kočcviirjii. zdravnika, prijatelja Stanka \'ra/a. pisca j>(>ljii(liio zdravstvenih fck>tov. dr. Ivana Dečka, rodoljuba in politika, odvetn-ka v Ce.ju :n l^oslanca dr. Karla Ozvaldii, iiiiiv. profesorja itd. Zahvaljujoč narodno zaved- nim učiteljem središke: šole skozi vso obdobje njenega ob- stoja je bil šolski okoliš že v času avstroogrske monarhije visoko narodno zaveden. Kot takšen je moral prenesti ves b(>s nacističnega narodnostne- ga zatiranja v času druge sve- tovne vojne, ko je okupator ravno iz okoliša središke šole množično izseljeval, zajiiral in streljal borce za svobodo. Va okoliš je dal tudi sorazmerno visoko število borcev narodno- osvobodilni vojski in partiziin- skiin о(1г(ч1от, katerih velik odstotek je dal za svobodo tudi svoje življenje. l.cloMijc jiroslavl jan je "00- h'tnice obstoja šole v .Središču bo povezano s proslavo kra- jcviK-ga prii/nika in bo v dneh od 9. do II. a|)rila. Drobne a^ânl milost i 17.000 let stara luč Kako je človek osvetljeval svoje bivališče pred 17.000 le- ti? Nedavno odkritje v znanih jamah Lascaiix v Franciji bo nabr/ dalo odgovor na to vprii- šanje. P(k1 predzgodovinsko sliko ranjenega bizona so raz- iskovalci našli nekakšno sve- tilko iz obdelanega peščenegii kamna, v kateri je bilo oglje. .\naliza tega oglja v nekem danskem laboratoriju s pomoč- jo ogljika 14 je omogočila uče- njakom, da го ugotovili starost svetilke, ki naj bi jo po nji- hovem mnenju uporabljali pred 170 stoletji. Hrana za astronavte v ameriškem astronavtskem centru proučujejo sedaj prehrano za bodočega vesoljskega potnika. Potreboval bo namreč prehrano, ki jo organizem skoraj popolnoma absorbira in ima le malo neizkori- ščenih ostankov. Osnove takšne prehrane predstavljajo: meso, riž, jajca, sladkor, sadni sokovi in ka- va. V hrani bo moralo biti le malo maščobe, ker ta ne vpliva dobro na sposobnost prenašanja velikih višin. FLUOR ZOPER I PROPADANJE ZOB Karii-s (piskavost) zob jo prava ljudska nesreča. Od 100 ljudi osta- ne obvarovan ih samo nekaj ljudi pred to nadlogo. Karies niso slabi zobje; nesporno je, da ga je treba obravnavati skupa i s sklepnim rovmatizmom, z obolenji srca in ledvic in z drugimi boleznimi. Za zdravljenje zobne gnilobe izdajajo v ZDA približno 1,7 milijarde do- larjev, v Švici približno 150 mili- jonov frankov, na Švedskem 170 milijonov kron itd. letno. Z obvarovalnimi ukrepi zmanj- šati to bolezensko nesrečo je prav tako važna naloga ljudskega zdravstva kot ljudskega gospodar, stva. Obvarujejo pa pred zobno gnilobo: 1) pravilna hrana, bogata z vi- tamini in mineralijami, 2) čiščenje zob večkrat na dan (po vsaki jedi in pred spa- njem), 3) posvetovanje z zobnim zdrav- nikom vsaj dvakrat letno. Vse to je znano vsem, žal si tega ne jemljemo resno k srcu. Manj znano je, da se lahko ob- varujemo zobne gnilobe z dovaja- njem finora. Fluor je kemična prvina, ki je v zobni sklenini in očitno deluje tako. da je zob bolj odporen proti zobni gnilobi. Do teh ugotovitev so prišli, ko so ugotovili, da je bilo v pitni vodi 400 ameriških mest nadpovprečno mnogo fluora in da je bila tam zobne gnilobe za 40 do 50 odstot- kov manj kot drugje. Izpod peresa §C§tö€S€tS€l ilihâ шш Unit Lani 28. decembra je začelo teči 61. loto Janezu Venti, več- kratnemu funkcionarju, izučene- mu kovaču in posestniku na For- mimi štev. 11. On jo še sedaj pravi mojster v pisavi. Kot tak je veljal že kot otrok v šob v Gorišnici. Kot skromen, bister in agilon vaščan in funkcionar je znan mljdini in odraslim daleč naokrog. Kar nerodno mu jo bilo, ko jc zvedel, da ga mislim ravno glede na njegovo skromnost in aktiv- nost ter glede na izredno Lep ro- kopis predstav ti našim naročni- kom in bralcem. V zvezi s ptsavo mi je pred dnevi pojasnil: »V šoH v Gorišnici som bil že od prvoga razreda daljo ravno glede na lepo pisavo doložcn po- sebno po::ornosti učite! jstva in učencev. Posebno rad mo jo imel pravi ljudski vzgojitelj Janko Žunkovic, učitelj, doma iz Nara- I polj. Sola jo izdajala v času 1915/14 šolski list ,Novico' m ,üanico', ki -som ju napisal in prepisal v več izvodih. V lotih od 1919 do 1921 sem za prijatelje :n znance na F rm^mi pi.sn! .For- minski list'. Napisa! sem šo nekaj povestic in pesmi ter nokaj do- pisov jSÎDvonskomu gospndarju'. Mnogo sem čita! pa tudi mnogo pisa!, za šolanje pa ni bilo mož- nosti in no sredstev Izuči! som so za kovača. Vse se jo spremi- njalo, desnica jo zaradi dela po- stajala močnejša in okornojša, za pisavo pa še vodno dovolj lahka in prožna.« Pogledal si je v pest in še pri- stavil: »Pa no da bi o tem pisali, kar sem vam p>ovedal! Veste, na podeželju nismo ljudje navajeni, dr. bi nas kdo hvalil v časopisju!« Janeza Venta res mnogi pozna- jo. Pri ljudski oblasti je že vsa leta po osvoboditvi. Sedaj je od- bornik občinskega zbora proizva- jalcev, predsednik upravnega od- bora KZ Gorišnica, član zadruž- nega sveta in predsednik krajev- nega odbora Gorišnica itd. Po osvoboditvi je bil tajnik krajev- nega ljudskega odbora. Mnogo je imel pKrtov, še več pa pisarije, saj je večino pošte opravljal kar brez stroja. Končno je še pnstavil, da je prepričan, da je v občini gotovo še več možakarjev m žena s ta- kim rokopi.som kot jc njegov in bi bilo dobro najti tudi ostale. Gotovo je v današnjih šolah mno- go dečkov in deklic, ki ga v tem posnemajo. Veselilo ga bo, če bo zvedel za katerega izmed šolar- jev v občini, ki ga v pisavi v ce- loti posnema. V. J. Lppa, mirna pisava Janeza Vente Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 24. MA.REC 196Í HIŠO, SADOVNJAK. VINOGRAD in 1.50 ha zemlje prodam. Ivan Voda, Mestni vrh 9-5. SLADKO KRMO PRODAM. Kova- čič, Krčevina 22, Ptuj. TRAME IN RABLJEN LES za uto, dva vprežna voza in elel.Delta« po- kazala na razstavi. Grajska re- stavracija se je še posebej iz- kazala z okusno urejeno kmečko sobo. Ne glede na skrb in stroške, ki so v zvezi z raznimi raz- stavami, je splošna ocenitev v Mariboru zelo ugodna, saj je bilo na njej sklenjenih pogodb za več milijard in nekaj teh pogodb je tudi v korist Ptu|a. KV. SPORT Slabo vreme - slaba igra v nedeljo, 19. III. 1961, sta se ženska in moška ekipa udeležili pokalncïga turnirja v Varaždinu. Drava se je v ženski stcupini po- merila z Grafičarjem iz Osijeka in domačim Varteksom, dočim so v moški konkurenci nastopila prav tako tri moštva in sicer: Kovinar dna. Kovinar je z nekoliko sreče odločil dvoboj v svojo korist z rezultatom 9:5 (6:2). Tekma med Kovinarjem in Var- teksom je odločala o zmagovalcu turnirja. Igra je bila nervozna in groba, zaradi česar so morali ne- kateri igralci na klop za rezervne igralce zaradi nešportnih izgre- dov. V vodstvu so se menjavali Fras 12,50 m; 100 m: Lah 12,4; 1000 m: Klasinc 3:10,5 in 100 m dekleta: Podpadec 15,0. V rokometu sta se pomerili pri dekletih in fantih I. in II. moštvo. Fantje: I. - II. 20:18 Prvo moštvo je s precejšnjo težavo premagalo drugo, ki se je požrtvovalno borilo in pokazalo, da ima gimnazija dve dobri roko- metni ekipi. Dekleta: I. - II. 24:4 Drugo moštvo ni moglo nuditi večjega odpora igralkam prvega, ki je skoraj istovetno z jesenskim republiškim prvakom Dravo. Fri- cova in Potočnikova sta z lahkoto polnili mrežo sicer odlične Kma- čeve, ki bi lahko postala dobra vratarka. Igra je bila kolektivna, nihče ni izstopal, kar je odlika moderne rokometne igre, kjer je kolektiv tisti, ki igra in ne eden ali dva posameznika. Maribor, Drava Ptuj in Varteks. Tekmovanje je precej onemogočal dež, ki je padal ves čas tekmova- nja. Organizacija je bila dobra. Ženska skupina je bila zelo kvalitetna, ker ekipa Grafičarja tekmuje z uspehom v zvezni ligi in se po jesenskem delu nahaja na tretjem mestu, Drava je slo- venski prvak, ter Varteks, ki je prav tako prvak v Hrvatski coni. Moška skupina je bila nekoliko lažja, vendar tudi kvalitetna. Ženske: Najprej sta se pomerili ekipi Grafičarja in Varteksa. Ligasice iz Osijeka so pokazale, da ne tekmu- jejo zaman v zvezni ligi in so zelo lepo zaigrale, katerih igri Varteks ni bil kos. Zmagal je Grafičar z rezultatom 3:1 (2:0). Naslednja tekma je bila med Grafičarjem in Dravo. Ptujčanke, čeprav so se požrtvovalno borile, Grafičarju, eni najboljših ekip v Jugoslaviji, niso bile kos. Ptuj- čank se je držala tudi precejšnja smola, ker so nekajkrat zadele na- mesto mreže vratnico. Igra se je končala z rezultatom 4:0 (2:0) v korist Grafičarja. ■ Tretja tekma med Dravo in Varteksom je odločala, kateri od teh dveh bo zasedel drugo oziro- ma tretje mesto. Drava, ki je prejšnjo nedeljo premagala stare- ga rivala Varteksa v Ptuju z 9:5, je tokrat kloniia. K rezultatu 4:2 (2:1) za Varteks je precej pripomogel slab sodnik iz Varaž- dina, ki se je skozi vso tekmo »trudil« za Varteks. Moški: člani Drave se niso uvrstili nič bolje od članic, ki so zasedle tretje mesto. Prvo tekmo so izgu- bili z Varteksom z rezultatom 11:2 (4:1). Domačini so bili precej prodorni in hitri, vendar hkrati tudi precej grobi, česar sodnik ni upošteval. Drava je v naslednji tekmi klo- nila proti Kovinarju. Igra obeh moštev je bila prece^ enakovre- V finišu so bili boljši domači, ki so premagali goste in tako osvojili prvo mesto. Končni rezultat je bil 6:4 (3:3) za Varteks. Prvo mesto je zasedel Varteks, drugo Kovi- nar, tretje pa Drava. Koren Franc Športni aktiv gimnazije Na internem tekmovanju SA G so dijaki tekmovali v dveh športnih panogah: v atletiki in rokometu. Boljši rezultati pri atletiki: daljina: Lah 5,55. Krepfl 5,40; kopje: Belšak 59 m; krogla (5): boljše igralce. Zato ni nič čud- nega, da je v jesenskem delu prvenstva nadmoćno zmagal Kovinar. Letos se je situacija nekoliko spremenila. Po reor- ganizaciji nogometnih klubov v Mariboru, je Kovinar nekoli- ko na slabšem z igralci, ker je večina teh pristopila sloven- skemu ligašu .Mariboru«. Kl'"''i Nogomet v nedeljo se prične redno pomladansko nogometno pr- venstvo mariborske podzveze. Tega prvenstva se že vsi l-u bitelji nogometa veselijo, saj bodo videli mnogo lepši iu za- nimivejši nogomet. Našo ko- muno zastopata dva nogomet- na kluba, in sicer: Aluminij iz Kidičevega in Drava iz Ptuja. Oba kandidata se že več let borita za najboljša mesta л' tej ligi. Posebno se odlikuje Dra- va, ki je trikrat postala prvak podzveze, vendar pa nikoli ni uspela plasirati se v višje tek- movanje. Obe moštvi sta v je- senskem delu prvenstva prika- zali dokaj lep nogomet, vendar je bil k tej ligi vključen tudi kovinar iz Mariborti, ki je o razpadu Branika sprejel naj- temu še ima vedno največ mož- nosti za prvo mesto Kovinar, ker ima na domačem terenu zelo lahke nasprotnike. Po zadnjih predpripravah lahko ugotovimo, da se moštvi resno pripravljata na prva sre- čanja na zelenem polju. Tre- nutno zavzema moštvo Alumi- nija četrto mesto na tabeli, do- čim je domača ekipa na tret- jem mestu in ima precej mož- nosti, da doseže še višje aie- sto. V nedeljo gostuje na doma- čem terenu zelo dobra ekipa ;.Ojstrice« iz Prevalj. Prvo sre- čanje v jesenskem delu se je končalo s katastrofo nogome- tašev Drave z rezultatom 9:0! Upamo, da v nedeljo ne bo ka- tastrofe. Pa. Dne 9. marca 1961 je bilo v prostorih uprave PREŠERNOVE DRUŽBE žrebanje NAGRADNE KRIŽANTkE, objavljene v Ko- ledarju PD za 1961. Komisija je izžrebala: radij.sk| tranzistor pre.jme R iedi Albina, Leskovee pri Krškem; 10 bogatih knjižnih nagrad prejmejo: Pivk Stevo, Požarevac; Ba- sin Miloš, Ljubljana; Gnezda Joža, Unec; Ahlin Franc, Vrhpolje pri Kamniku; Špindler Metod, Pekel, Maribor-Košaki; Fiožman Janez, Pesje; Pesjak Karlo, Kovor; Vomer Angela, Maribor; Mušič Stojan, Koper; Lipič Jože, Šalovci v Pre kmurju. Poverjeniki Prešernove družbe Zaradi knjižnih sejmov v Ljubljani in Mariboru, je rok za vpisovanje v članstvo Prešernove družbe podaljšan do 5. maja ne- preklicno. — Pohitite z vpisovanjem! PREŠERNOVA DRUŽBA Živinorejsko veterinarski zavod Pluj OBVEŠČA /ivinorejre. da lx) OSEMENJEVANJE PLEMENIC počenli s 1. apri- lom 1961 po spremenjenem spo- redu, kot sledi: I. proga: Dravsko polje- Vurberk II. progu: Haloze 11!. proga: Slovenske gorice Osemenjevalna postaja Ptuj (na sedežu zavoda) Oh delavnikih od 7.00 do f,.~->0 ii\ od 14.00 do 15.00: ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 10.00. Živinorejce bližje okolice Ptuja obveščamo, da bo oseme- njevanje na sedežu zavoda pri- čenši s 1. aprilom t. 1. izključ- no samo nb navedenem času. Živinorejsko veterinarski zavod Ptuj