Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 (14., za pol leta 8 (ld., za četrt leta 4 (ld., za en mesec 1 (ld. 10 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 (ld., za pol leta S (ld., za četrt leta t (ld.. za en mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (ld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se. tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. «*tev. 189. V Ljubljani, v soboto 20. avgusta 1892- Letiiilt XX. Udeležba na I. slov. katol. shodu. Ker se je do danes oglasilo že nad tisoč udeležencev, večinoma vnanjih, in se mora pripravljalni odbor še posebe ozirati na Ljubljano in okolico, pokazalo se je, da bi bili prostori na starem strelišča pretesni za vse udeležence. Odbor je bil vsled tega v neprijetnem položaju: ali obdržati doslej določene prostore ter odkloniti vse po 15. avgustu oglašene udeležence, ali pa skrbeti za večje prostore. Ker je odbor mnenja, da se tem lepše uresničijo nameni katoliškega sfcoda, čim več je udeležencev, zato se ni mogel odločiti, da bi odklanjal poznejša oglasila, ter je sklenil, opozorjen tudi od lokalnih odborov, prirediti vse tri slovesne shode na vrtu starega strelišča, ki se bode v ta namen primerno pokril in ozaljšal. Troški bodo sicer vsled tega mnogo večji, toda odboru je mnogo na tem, da udeležencem napravi udeležitev shoda kolikor mogoče prilično in prijetno. Vsled te premembe prostora more odbor postreči z vstopnicami še vsem, ki se žele udeležiti shoda. Malone vsem, ki so se doslej oglasili, je odbor že doposlal vstopnice. Kdor jih še ni prejel, naj pravočasno reklamuje. Tudi naj vsakdo prej ko mogoče izrecno naznani, kdor želi, da mu odbor preskrbi stanovanje. Glavni pripravljam odbor. I. slov. katol. shod. (Konec.) Sekcija V.: Tisek. Ker sedaj po sovražnem tisku največ trpi sveta cerkev in katoliško življenje in s tem blagostanje našega naroda, sprevidi prvi slovenski katoliški shod, da je neobhodno potrebno, sovražniku postaviti se v bran z enakim orožjem — s katoliškim tiskom. A ne le braniti, marveč tudi pozitivno mora tisek pospeševati katoliško zavest in katoliško življenje. Naj se izkoristi ta velemoč 1. kot politična moč v časnikarstvu, 2. kot izobraževalna moč v ljudskem, leposlovnem in znanstvenem berilu, 3. kot vzgojilna moč v spisih za mladino. 1. a) Prvi slov. katoliški shod spozna za vzdržanje katoliškega mišljenja in prepričanja med Slovenci kot najpotrebnejše sredstvo dobro časništvo. Zato proglaša za resno dolžnost vseh vernih Slovencev izdatno gmotno in duševno podpiranje naših katoliških listov. V dolžnost naj si šteje tudi vsak katoličan zatirati vse veri sovražne časnike in jih nadomeščati z dobrimi, sveto vero in našo narodnost pospešujočimi; časnike pa, ki se niso še brezpogojno udali liberalstvu, naj vplivni katoličani tako preustrojijo, da, zapu-stivši omahljivost, odločno, stanovitno in dosledno zagovarjajo edino prava načela. b) Ker je pa prvi slov. katoliški shod trdno prepričan, da more katoliško časopisje le tedaj pokazati svoj mogočni vpliv, ako je modro in primerno osnovano, zato priporoča, naj se osnuje neki stalen središčni odbor katoliško zavednih vplivnih gospodov, ki naj bi dolo- čeval smer o glavnih političnih vprašanjih, in sicer vselej na podlagi katoliških načel, da se med katoliškimi listi ohrani toli potrebna edinost. c) Dobro vrejevan katoliško - politični dnevnik nam je neogibno potreben, ter naj se tako vravna, da bode vstrezal duševnim in gmotnim potrebam in zahtevam katol. Slovencev, bivajočih po vseh slovenskih pokrajinah. Ker si pa slovensko ljudstvo sploh dragega dnevnika ne more naročati, potrebujemo tudi dobro vrejevanih, po enkrat ali večkrat na mesec izhajajočih perijodičnih listov. Z za-dovoljnostjo izjavljamo, da imamo Slovenci take liste, ki že hvalevredno delujejo v tem smislu. Želeti je, naj se ti listi sporazumevajo med seboj in po središčnem odboru, da bodo vsi pisali v enotnem smislu in vsi delali z enakim navdušenjem za dobro stvar. 2. a) Prvi slov. katoliški shod s hvaležnostjo do Boga ponosno imenuje družbo svetega Mohorja; zahvaljuje sc slavnemu odboru in vsem gorečim pospeševateljem za tolik trud, prosi, naj ne opešajo, marveč z enako vnemo še nadaljujejo slavno delo slovenskemu narodu v duševni in telesni blagor. b) Vernim olikanim Slovencem bodi vestna skrb, da deluje »Matica Slovenska« na pravi verskonravni podlagi. c) Velike zasluge za slovenski katoliški tisek imajo razna katoliška tiskovna društva; prvi slov. katoliški shod jim izreka za požrtvovalno delovanje toplo zahvalo, ter živo priporoča vsem Slovencem, naj jih krepko podpirajo. 3. Kakor pripravljanje dobrega berila, tako je tudi prevažno njega razširjanje; vsakega katoličana je torej vestna dolžnost, da slabo in kužno berilo po moči zavira, dobro : LISTEK. Na oslu. „Tatiče obešajo, tatove opraščajo," veli star pregovor. Justinijan II., vzhodno-rimski cesar, ki je vladal 12 let, počenši od leta 566, je moral slišati veliko tožb, kako da njegovi dvorjani, velikašif bogatini in visoki službeniki brez strahu prestopajo cesarske zapovedi in postave, kako derô podložnike, stiskajo uboge. Oni, kateri bi bili morali delati po zakonih, spoštovati ukaze, pravici niso dali do besede, nekaj, ker so se bali, nekaj pa, ker so bili sami prizadeti. Cesar je hodil v zbor svojih svetovalcev, odkrivajoč jim krivice, ki se ljudstvu godé. Cesarski svetniki in zborniki, to se vé, so bili vsi cesarjevih mislij, vsi polni cesarievih želj, toda storilo se je malo ali nič zoper krivico, ker so jo mnogi še sami pospeševali in podpirali — nosilo jim je to. Nekoč se eesar zopet pritožuje, da se zakoni ne iivršujejo, da se pravica odriva. Zdaj vstane starešina, morda edini poštenjak, mož čistih rok, pa dene užaljenemu cesarju : „Ako hoče vaše veličanstvo in mi da neomejeno oblast, da morem hudodelstvo in hudodelca kaznovati, ne glede na njegovo osebo in službo, porok sem s svojo glavo, da bodo nehale tožbe, da bo vladala pravica." „Dobro," odgovori cesar, „vsprejmem tvojo ponudbo : Postavljam te svojega namestnika v Carigradu, dajoč ti najobširnišo polnomoč." Ne dolgo potem pride k namestniku vdova, tožit visokega gospoda, da ji je vzel del dedovine, a drugi del prikrajšal. Namestnik piše takoj tožencu, kažoč mu krivico njegovega postopanja in zavračajoč ga na spoštovanje obstoječih cesarskih postav. Vdova sama mu je nesla to pismo. Pismo ni imelo nobenega vspeha, vdovo pa je visoki gospod grdo ozmerjal. Namestnik pošlje tožencu sodskega služabnika s povabilom, naj pride z vdovo pred sodišče in se z vdovo poravna. A tudi ta jo bil odgnan. Visoki ta cesarski gospod je bil večkrat povabljen k cesarju na kosilo. Namestnik .je čakal takega dne. Res pride ta dan, pride tudi gospod za cesarsko mizo, a pride tudi namestnik. Spremstvo pusti zunaj, Bam pa stopi v obednico, kjer je bil že cesar s svojimi gosti. Namestnik reče: „Veličanstvo! Ko ste mi izročali carigrajsko namestništvo, dali se mi pravico in oblast, da morem vsakega podvreči vašim zakonom, pa bodi kdorkoli. Prihajam vprašat, če je res vaša previšja volja, ravnati se po izrečeni besedi, ali ne. Ako ne, prosim vas, odvežite me dolžnosti, po kateri moram skrbeti za javno varnost in red." Tako vprašanje iznenadi cesarja ter goste ne malo osupne. Cesar reče namestniku: „To je bila in je moja resna volj a. In ko bi bil sam kaj zakrivil, pripravljen sem odgovarjati pred sodbo." Namestnik pokliče biriče, zapove jim prijeti visokega gospoda za cesarsko mizo, prebledelega, ter ga odpeljati. Cesar je to pripuščal, gostje pa so se čudili namestnikovi drznosti. V namestnikovi dvorani so že čakali vdova in povabljene priče. Stvar se je hitro razsodila, in visokemu gospodu dokazala velika goljufija. Namestnik izreče obsodbo, ki se je takoj izvršila. Strežaji mu slečejo cesarsko obleko, dado mu šibje, ostrižejo ga do kože, posade vznak na osla, dado mu rep v roke in ga vodijo po mestnih ulicah na posmeh in roganje ljudstva. Klicatelj je hodil pred njim ter glasno klical hudodelstvo in kaznenčev stan. Ta neslišani dogodek ostre pravice je pomagal. Komur je vest očitala, da ima tujega blaga, ugrabljenega, ukradenega, prigoljufanega, vsakdo je hitel, da se ga unebi, boječ se, in to po pravici, da ne bi se mu kaj podobnega pripetilo. V kratkem času je bila v mestu tolika varnost osebe in premoženja, da so cesarja z vriščem bla-grovali, ko se je prikazal, dočim poprej ni slišal drugega, ko tožbe zoper cesarske službenike. Vil in s k i. pa pridno razširja po družinah in društvih. V to svrha vzlasti veliko pripomorejo farne knjižnice, ako so modro vravnane. 4. a) Dobri, krščansko pisani vzgojilni spisi naj se pridna širijo med Slovenci, da se stariši in vzgojitelji zavedajo svoje pre-imenitpo dolžnosti, ter jo vestno spolnjujejo. b) Sžato priporoča prvi slovenski katoliški shod vsem pisateljem, izdajateljem in učiteljem mladine posebno skrb pri izdavanju, zalaganju in razširjevanju spisov za mladino. c) Prvi slovenski katoliški shod nasve-tuje, naj se sostavi odbor veščih m6ž, ki naj vestno presodijo in ocenijo vse slovenske knjige ljudstvu in mladini namenjene, oziroma dosedanje zanesljive ocene nadaljujejo in spopolnjujejo, da se slabo blago odstranjuje, tembolj pa razširjajo res dobre knjige. V tem smislu poskrbi naj se tudi posebna izdaja slovenskih klasikov za odraslo mladino. Sekcija VI.: Katoliška narodna organizacija. 1. Prvi slovenski katoliški shod smatra nepremenljiva načela katoliške vere kot [/lavni temelj javnopravnemu razvoju slovenskega naroda in izreka iskreno željo, da bi na tej trdni podlagi složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boja■ za, narodni obstanek slovenskega ljudstva. Temeljem katoliških načel, ki jamčijo jeilnako pravico vsakemu, zahteva prvi slovenski katoliški shocl za slovensko ljudstvo narodno ravnopravnost z vsemi narodi avstrijskimi. zlasti tudi ravnopravnost slovenskega jezika v šoli in uradu, to tembolj, ker je ta ravnopravnost tudi slovesno zajamčena v čl. 19. drž. tem. zakona, — ter obžaluje krivice, ki se delajo po raznih deželah slovenskim manjšinam. V obrambo naših verskih in narodnih pravic spoznava prvi slovenski katoliški shod potrebo tesne zveze katoličanov raznih avstrijskih narodov in izraža odkritosrčno željo, da bi na podlagi narodne jednakopravnosti vsi narodi avstrijski združili se k skupnemu složnemu delovanju za moč, čast in slavo skupne avstrijske domovine, po vzvišenem geslu pre-svitlega vladarja: „Z združenimi močmi!" 2. Prvi slovenski katoliški shocl jemlje radostno na znanje, da na Slovenskem vrlo delujejo v zmislu katoliško-narodnih načel razna politična društva, kakor: »Katoliško politično društvo v Ljubljani«, »Slovensko društvo« na Spodnjem Štajerskem, »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem«, »Katoliško politično društvo« v Konjicah, »Katoliško politično društvo« v Slovenjem Gradcu, »Katoliško politično društvo« pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah itd,, — in izraža željo, da naj katoliški narodnjaki i nadalje krepko podpirajo trudapolno delovanje teh društev, posebno s tem, da jim pridobivajo novih udov in prijateljev, ter da tam, kjer se kaže potreba, snujejo nova taka društva. B. Prvi slovenski katoliški shocl smatra tesnejšo organizacijo slovenskega ljudstva na katoliško-narodni podlagi kot potrebno. V to svrho pooblašča stalno komisijo druzega slovenskega katoliškega shoda, da naj se pomnoži z odličnimi katoliško zavednimi rodoljubi iz vseh slovenskih pokrajin in se osnuje kot „Slovenski katoliški odbor" z nalogom in delokrogom izvrševalnega oclscka katoliških Slovencev. Slovenske manjšine. Slovenskih manjšin usoda je vselej vzbujala najiskreneje sočutje vsega naroda. Kako tožn» je tu kronika, ta zgodovina slovenskih manjšin 1 Kaki pojavi krivice in nasilstva! In v kom se ne razburijo čuti, če pomisli, da stiske in preganjanja morajo trpeti Slovenci na slovenskih tleh v ponemčenih krajih, mestih in občinah ? Ti odnošaji nas vse prešinjajo bolestno in s pravično nevoljo, kadarkoli se v tem govori in piše. In tako je ves narod naš ovladala odkritosrčna želja, da se odstrani vsako poniževauje slovenskega imena i in pravic. Za ustavaškib dob, ko so dunajske vlade izv¥*w«Je aidvU4o Nemcev, i» misliti ni bilo moči o kaki ofg%Bt»aciji * obrambo slovenskega življa, feivajočega ob meji. Se sledu tu ni Mfc o slovenskih šolah, še manj je bilo pa misliti 6 pra»W slovenščine po uradih, nemško gospodfjtvo se je ti) šopifilo- Po vseh uradih stal je ustavaiki birokratom» vzjgOlje« v to svrho po dolgih letih, popolne?» ¥ službi nemške nadvlad*. Niti po slovenskih mestih in trgih na Kranjskem se ni smel tedaj priznavati c. kr. uradnik odkrito k slovenski svoji narodnosti. 0 kakem slovenskem gibanju ni bilo tu tedaj ni duha ni sluha. Stoprav tedaj, ko so bili Nemci V državnem zboru potisneni v manjšino, ko so večino dobile avtonomistiške stranke, spojene v bivši desnici, ko so na mah s tem zgubili Nemci nadvlado svojo, ko so Nemci izgubo svoje oblasti pri vladi nameravali nadomestiti z narodnostno agitacijo in so založili svoj „schulverein" in druga podobna nacijonalna društva, tu še le so založili tudi Slovenci slovensko šolsko društvo sv. Cirila in Metoda v obrambo slovenskih manjšin, tedaj so stoprav pričele narodno živeti slovenske manjšine. Io baš letošnja velika skupščina slovenskega šolskega društva v Postojini je bil pomenljiv praznik slovenskih manjšin. V ta dan, v dan 28. julija, je potihnil, umolknil strankarski prepir Slovenca zoper Slovenca, kateri pri druzih prjlikah po raznih krajih razburja slovenske misij k neslogi, stranke zoper stranko. Poudarjali so v ta dan vsi govorniki trdno prepričuje, da to mora postati drugače 1 Ali naj se za vse^j tepta ravnopravnost slovenskega ljudstva po naših ponemčenih krajih, hočemo li vedno gledati nebrižno, kako slovensko ljudstvo ondi brez na^eje ua boljše časa politiški neprijatelji narodno zatikajo. Tu se ne sme dlje dogajati 1 Slovenske manjšine morajo zopet postati vprašanje slovenskega programa, vseh zvestih Slovencev, ne glede na po-litiško strankarstvo. Usoda naših manjšin biti mora postavljena na, stopinjo človekoljubja in ravnoprav-nosti. To je moči doseči v dvojni meri. Pred vsem z lastno vrlino teh manjšin, neupugneno odločnostjo in pogumnostjo, koja mora navdajati vsacega Slovenca v opasnem položaju. In druga smer narodne samoobrambe zoper po-tujčenje drage slovenske krvi v ponemčenih krajih je: Slovenski narod v svoji celoti ne sme manjšinam svojim odtezati pomožne roke, jediniti se mora v njih okrepljenje, v povzdigo, osvobojenje in vzdrževanje. Tu smo zopet zadali ob nesrečno slabost našega današnjega položaj?, na strankarsko mržnjo, katera slabi moči naše in najlepše namere. Se tako slavni politiški veleglas, še tako velika vedno3tna ali umetelska dovršenost in najzvočnejše slovensko ime ni taka zasluga, kakor je ohranitev ali obramba slovenskih manjšin. i 1 " Politični pregled,.. V Ljubljani, 20. avgusta. Notranje dežele. Linški župan se je tako zelo zameril židovskim liberalcem, ker je pozdravil udeležence katoliškega shoda, da mu ne morejo odpustiti. Jed-nako jezo si je nakopal tudi mestni zbor. V dopisu iz Linca pripoveduje ,N. Fr. Pr.", da so po klerikalni agitaciji vsi boljši možje prišli iz mestnega zbora. Prejšnji župan je moral odstopiti, ker so se mu delale ovire, in prišel je sedanji župan, kateri je pa s tem zasedel županski stol, da je zbral okrog sebe razne inferijorne elemente. Zupanu potem očita neznačajnost, o mestnem zboru piše, da se je v njem bil nekaj časa boj proti inteligenci, ki se je končal s tem, da so iz mestnega zbora vsi boljši možje izstopili. — Ker se nečejo linški župan in mestni odborniki pustiti več strahovati od židovskih liberalcev, zato so pa nakrat postali inferijorni elementi. Seveda liberalcem je le tisti razumnik, ki vedno slepo trobi v liberalni rog. Ministerska prememba. Kakor že večkrat, govori se tudi sedaj mnogo o tem, da grpf Taaffe odloži ministerstvo notranjih stvarij in ostane samo ministerski predsednik. Nekateri hočejo vedeti, da bode novi minister notranjih stvarij namestnik do-lenjeavstrijski grof Kielmannsegg, drugi pa za to mesto imenujejo češkega namestnika grofa Tbuna. Zadnji bi levičarjem ne bil po volji, ker pripada češkemu zgodovinskemu plemstvu. Vse to je pa najbrž le časnikarsko ugibanje v pasjih dneh. Deželni *bori. Po časopisih se ugiblje, bodo li letos še jedenkrat sklicani deželni zbori. Liberalni časopisi mislijo, tla ni nujno potrebno, da bi morali pred Božičem rešiti deželne proračune. „Ciasu" se poroča z Dunaja, da še ni določeno, kdaj bodo zborovali deželni ih«ft, pa tudi še ne, kdaj se sni-lata delegaciji. Jfvmci in Oeht, Vsled ailnih agitacij od streti pemških naeijdftllcev ia Mladačehov je na in Moravske« nasprotje mej a^tmu narodnostma se še povekialo, Zatiranje Cehov v nemških okrajih mora tudi v čeških krajih Vzbujati nevoljo. N«j se Nemci še t||o nedolžne delajo, vendar ni ta,|t$ dolgo lega, ko se je po severno - čeških listih prano vedo da se deški delavci ne smejo niti v afuibo jemati. Sedaj nemški Ijgtj dfft slučaja posebno porabljajo proti Cehom. V Pragi je neki češki rokodelec streljal na neko nemško družino. Napadovalec najbrž ni bil pri pravi pameti. Se „Bohemia" pravi, da ni izključeno, da je blazen. Potem pa je bil pri Iglavi na Moravskem pri tovarni Moravčevi pretep mej Nemci in Cehi. Cehom so prišli baje delavci iz tovarne ua pomoč. Kako je stvar bila, bode še le sodnijska preiskava pojasnila. Od obeh strani) se je vložila pritožba. Karakteristično za nemške liberalce je pa, da že zaradi teh dveh dogodkov kličejo po vojaški sili, zahtevajoč, da naj pride za namestnika v Prago kak general. Tembolj čudno je to, ker se je drugi dogodek pri-Detil na Moravskem. Po tem takem bi tudi v Brno moral za namestnika priti general, da bi tudi Nemcem, ki gospodujejo na Moravskem, malo peruti pristrigel. Najhujše se pa nemški listi hudujejo. da se mej Cehi vedno bolj uveljavlja geslo: „Svoji k svojim!". Seveda židovski fabrikanti in trgovci bodo imeli največ škode, če se Cehi dosledno ravnajo po tem geslu. Liberalci že kliSejo po policiji, da omeji vsako agitacijo v tem smislu. Pač lepi svobodnjaki so, ki še ne dovoljujejo, da bi kdo prijateljem svetoval, kja naj kupujejo. Vnanje države. Avstrija in Bolgarija. Povodom rojstve-nega dne cesarja Franca Jožefa je v Sofiji bila v katoliški cerkvi slovesna služba božja. Po dovršeni službi božji zbrali so se zastopniki avstrijske kolonije v konmlskem poslopju, da so častitftli. Prišel je pa tudi bolgarski ministerski predsednik častitat v imenu bolgarske vlade. Bolgarija in Turčija. Turška oblastva so jako pazila, da se bolgarskemu ministerskemu predsedniku v Carigradu kaj hudeg| ne pripeti. Posebno se je prikrival čas odhoda in pa po kateri poti se odpelje. Časopisom se je sporočilo, da se vrne preko Varne. Srbija. „Srbija" piše, da je že dolgo veliko nezaupanje mej regentstvom in vlado. Ce bi se tudi sedaj stvar kako poravnala, vendar se sedaoje ministerstvo dolgo ne bode obdržalo. V ministerstvu samem je popoten razkol. Vsaka polovica se nadeja, da z imenovanjem novega finančnega ministerstva dobi večino. Radikalna stranka se je razcepila v tako različne elemente, da je prav za prav več ni. Vsi radikalci. ki so malo samostojni, so vladi obrnili hrbet. Le cisti še drže z vlado, ki pričakujejo od nje kakih osebnih koristi). Kako se bode kriza rešila, še ni znano, toda gotovo je, da bodo vedne krize ugonobile deželo. — Po novejših poročilih iz Belega Grada ima se danes odločiti, ali Pasič umakne ostavko, ali se pa pokliče druga vlada. Ti/hrMja. Libanonskim guvernerjem s činom vezirja je imenovan Naum efendi. Kakor znano, mora biti libanonski guverner katolik. Indija. Vse angleške čete v Indiji dobe še letos repetirke. Brezdimni smodnik bodo pa pozneje vpeljali. Vlada najbrž zaradi dogodkov v Afganistanu bolj hiti oborožiti indijsko vojsko z boljšimi puškami. Izvirni dopisi. Iz Gorice, 19. avgusta. Te dni sem razposlal malo knjižico z naslovom: Slovenci, na katoliški shod v Ljubljano! V tej knjižici pravim, da je na Vipavskem naše ljudstvo najbolj zbujeno, ker so se tam narodne fraze vže zdavna preživele. Vender sem tudi zapisal: „Na Vipavskem osobito nosijo zvonec taki govedniki, da jim noben pameten človek ne zaupa 5 gld." Menil sem, da bodo vsi te besede tako razumeli, kakor je treba. Zdaj pa slišim, da so raznesli po Vipavskem govorico: Dr. P. je mislil župane in starešinstva vipavske doline. Rog ne daj! Komu je mogla taka misel v glavo? Tedaj menite res, da bom jaz nazival go-vednike: Robiče — Cigoje — Bolkove — Nemce in druge veljake na Vipavskem, katere iskreno spoštujem? Ali se sme sploh reči o županu, da nosi zvonec? Ali znajo slovenski tisti, ki moje besede tako tolmačijo? Menite li, da sem hotel sramotiti pred svetom svoje rojake, katere imam za najbolje rodoljube in za najbolj nadarjene sinove cele Slovenije? Vender pa vemo vaj, da je ostalo še iz Lavri-Čevih Časov sem tu pa tam po Vipavskem nekaj norcev, nekaj kričačev, ki niso ni pri poštenih (Dalj prilogi.) Priloga 189. štev. „Slovenca" dné 20. avgusta 189Q. gospodarjih, ni pri sodiščih . . . ni pri glavarstvu ua dobrem glasu. Ti nosijo zvonec, kjer se z a narod kriči; ti so pri naših časnikarskih kri-čačih zapisani za prve narodnjake cele Vipavske doline. Žal, da ne smem nikogar imenovati, slišim pa, da nabirajo podpise in vložijo tožbo. Dobro! Bodo se sami ovadili. Kogar srb', naj se češe. Da pa na Vipavskem (tudi na Krasu) zovejo take Slovence prismode ali pohajače, je gotovo na čast poštenemu, pridnemu in razumnemu ljudstvu Vipavske doline. V.pavci so vže toliko izobraženi, da se ne dado več slepiti od vsakega, ki „Živio" vpije. Ta misel mi je bila na umu, ko sem pisaP omenjene besede. Ko je moj prijatelj poštenemu starešini iz Vipavske doline razložil, kaj in koga sem mislil, rekel je: „No, ču je p & take mislil, jim je ravno prav rekel." Ni res tedaj, kar je „Edinost" pisala, da sem jaz trdil, da na Vipavskem gospodarijo ljudstvu taki govedniki itd., ti samo zvonec nosijo', kjer se za narod kriči. Blagoroduih županov naših ni mej njimi! V oni knjižici sem tudi pisal: „Ali naj osta-vimo tudi še na dalje vajeti v rokah takih mož?" To so nekateri tako razlagali, da je naperjeno proti visokočast. g. dr. Gregorčiču. Samo oni, ki ne zna nič čitati, mogel je moje besede tako razlagati. Ves svet ve, da jaz visokočast. g. dr. Gregorčiča spoštujem in ljubim, kakor tudi on mene ljubi. Da nisva v vseh vprašanjih ene misli, čemu bi skrival ? Bog daj, da bi se v Ljubljani prijateljski pomenili in sporazumeli, a vrnivši se v Gorico, da bi vsi z iskrenim zaupanjem mogli pozdravljati dr. Gregorčiča. Tedaj pa bodo odstopili od njega oni, ki zdaj zvonec nosijo, ... a jaz bom pripravljen odveza-vati takemu možu jermene na črevljih. . . . Toliko za zdaj! S spoštovanjem Dr. Josip Pavlica. U Zagreba, 16. avgusta. (Izložba učil.) Po incijativi g. dr. Kršnjavega, predstojnika sekcije za bogočastje in uk prirejena izložba učil v dvoranah kr. zem. obrtne šole otvorila se je včeraj — na obletnico jubilarne gospodarsko-gozdarske izložbe — na svefanosten način. Nje namen je dvojen: praktični in naučni. Praktičen, ker je baš sedaj treba dusti učil za novo zgrajeno šolo — poučni, ker se na njej vidi vspeh in stanje prosvete. Izložba je bogata v vseh strokah ljudskih in srednjih šol. Otvoril jo je banov namestnik sekcijski načelnik dr. Kršnjavi, ob 11. uri predpoludnem. Že pred 11. uro zbralo se obilo odličnega občinstva v svečano ozaljšanem vestibilu kr. zem. obrtne šole, mej njim izložbeni odbor. Točno ob jedaajstih dospel je sekcijski načelnik v spremstvu vladnega komisarja Mošinskega in vladnega tajnika Viktorina. Pevsko društvo „Kolo" zapelo je iz naklonjenosti do učiteljstva pod vodstvom g. prof. Novaka učiteljsko himno, a nato je pristopil predsednik odbora za prirejenje izložbe gosp. Mato Grškovič ter ogovoril sekcijskega načelnika blizu tako-le: „Že čin, da se je pri nas priredila izložba učil, je zadosten dokaz, da se i v Hrvatski ceni potreba, da se seznanimo z novodobnimi pripomočki umnega dela, brei katerih se iz šolske patriarhalnosti ne zvijemo«— kajti tu velja narodni pregovor: bez alata nema zanata! — kjer ni učil — tam ni pouka. Ko začnemo učiti deco črke, ta črna strašila pod ieclom sile, kako ti nemili znakovi ožive pod podobico stola, vil, babna, šile, hiše itd. Kako nazorno se pošteva s premetanjem krog-ljic na računalu! Mesto da drobne glavice naučimo z računskimi operacijami, poslužujemo se računala. Prepričujmo deco o magnetizmu po vseh zakonih snanostij, govorimo o pozitivnem in negativnem polja, poslušala nas bode pozorno, a razumela nas ne bode. Ako pa ji pokažemo dejanstveno magnetizem na magnetu — stvar je takoj jasna. Tako ni samo z magnetizmom, tako je z elektriko, optiko in vsemi pojavi narave. Kaj naj rečem o prirodopisju? Ko čaje dete o nepoznanih živalih, rastlinah, rudah, zapomni si začasno, a trajno spominalo se bode le, ko bode videlo vsaj nje sliko, ako ne naravno stvar. Tako je z vsako teorijo, siva je, kakor pesnik veli — a praksa je bajna in zelena. To prakso zastopajo učila in veseli nas, da smo uprizorili izložbo učil, katera baš nema svetov- nega glasu — a je za naše razmere jako častna. V njej so zastopane vse stroke učil od najnižje ljudske šjle do vseučilišč». Ako v njej niso zastopane saino domače tvrdke in dela naših učiteljev, služil nam bode napredek drugih narodov za vzor, za kojim se popnimo. D; je pa naša izložba vspela toli sijajno, zahvaliti nam je v prvi vrsti, prevzv. bana iu vis. kr. zem. vlado, koji so nas podpirali z besedo in dejanjem. Posebno zahvalimo tudi Tebe, prevzv. gospod predstojnik, koji si to misel zamislil in izvršil. Bla-goizvoli jo dobrotno proglasiti kot otvorjeno predhodnico novi preparandiji, koja naj sledi neposredno tej izložbi." Mej živahnim odobravanjem navzočih odvrne sekcijski načelnik dr. Kršnjavi sledeče: „Spoštovana gospoda 1 izražam Vam svoje veselje nad tem, da ste Be poprijeti ter s tiho in vztrajno energijo iz-veli misel o izl,žbi učil, koja je prirejena v proslavo otvorjenja nove mestne šole. Naše šolstvo je jako dobro organizovano, veliko število cenjenih učiteljev deluje marno in vestno za napredek mladine in povzdiguje ugled šole in stanú. Občine žrtvujejo za šole znatne svot?, istotako kr. zem. vlada. Dalji razvoj šole leži v smeru intenziv-nejega završenja posameznih zavodov. Zbirka učil podpira ta izvršenja. Ta izložba je prirejena deloma, da ee spoznavajo proizvodi raznih tvrdk, deloma, da naše učiteljstvo vidi, s koliko pridnostjo in marljivostjo učitelji drugih narodov prirejajo učila in kakova učila jim rabijo pri pouka. Ta izložba služi nam v čast, ker je jedna največjih izložb učil mej vsemi, ki so se do sedaj priredile v Avstro-Ogerski, tako, da smo hvale dolžni mnogobrojnim izložiteljem, ki so v tem pripomogli k sijajnemu vspehu. Ako Bog dá, hočemo čez nekaj let zopet prirediti tako izložbo, a ta bode le iz učil, koje bodo priredili naši učitelji in naše tvrdke, da bodemo videli, kakova bode posledica tej izložbi, katero sedaj v imenu Nj. prevzvišenosti proglašam otvorjeno!" Pevci so zapeli nato „Liepa naša domovina" in sekcijski načelnik napoti se s svojim spremstvom po sobanah, da proučuje izložene predmete. Zastopniki pojedinih tvrdk pričakovali so ga pri svojih oddelkih. Posebno pozornost klanjal je predstojuik izdelkom pojedinih učiteljev, a izmej vnanjih tvrdk vzbujali so njegovo pozornost izdelki iz bogate zaloge budimpeštanskega „muzeja za učila" in tvrdke Calderoni v Budimpešti, katere so v vsakem pogledu res sijajne. Ostal je dve uri v izložbi ter se odhajaje najpovoljneje izrazil o nje vspehu. Predmeti so izloženi v vestibilu, na stolbah, galerijah in devetih dvoranah kr. zem. obrtne šole na vseučiliščnem trgu. V pritličju so vzorci klopi, telovadskih priprav, modél za orgije in jeden harmonij. Bazven teh igrače za zabavišča. Na stenah visé table za nazorni pouk, zemljevidi, h storične podobe itd. Na galeriji prvega nadstropja nahaja se velezanimiva in hvale vredna zbirka učil učiteljskega društva v Osieku „Zajednice" in ona vseuč.liščne knjigarne v Zagrebu. V prvi in drugi dvorani priredila je Pichler-jeva vdova z Dunaja svoja učila za ljudske in srednje šole, kakor za zabavišča. V tretji dvorani je prekrasna izložba učil za prirodo-slovni pouk tvrdke Calderoni v Budimpešti. Četrto dvorano polnijo lepe in zanimive zbirke za ljudske iu srednje šole zem. „muzeja za učila", vseučiliščne tiskarne, državnega pedagogija iu tvrdke Gj. Gutkopfa — vsi iz Budimpešte. V pnti dvorani (II. nadstopje) so učila za pisanje in risaDje od raznih izložnikov in tvrdk v lepi celoti. V šesti dvorani umeščena je obsežna izložba učil za nižje in višje ljudske šole; v sedmi dvorani je zbirka knjigarne Hartmana v Zagrebu; v osmi dvorani iztožile so razne tvrdke in razni izložniki učila za prirodopisni pouk v sredujih šolah. V deveti dvorani zastopane so tvrdke: A Kreidl, Houdek iu Ilerwert v Pragi ; Lenoir in Foroter, Beichert & Prit8ch v Beču. Na galeriji II. nadstropja je velika zbirka ženskega ročnega dela, učil za zabavišča ter zbirka fizikalnih aparatov J. Deberta v Zagrebu itd. Izložbeni odbor je izdal ročni katalog, ki služi pri proučevanju izložbe, katera je proti neznatni vstopnini (30 kr.) odprta vsak dan do 15. sept. t. I. Slovenska učiteljica. Iz Prage, dué 17. avgusta. (Dramaturg Ladislav Stroupežnicky in prof. Jos. Ko ï (nek f. — Odkritje spomenika V a- clavu B e n e Š u - T r e b i z s k e m u.) V istini, čudno naglo umirajo češki pisatelji. Jeden za drugim gredó, in rezerva mlajših močij ni tako mnogo-brojna in izdatna, da bi na mesto jednega mogočno in silno nastopila takoj druga, baš tako močna, kakor ta dva, koja sta nis zapustila za vselej minoli teden. Danes teden je tu umrl prvi dramaturg „Narodnega gledališča", odlični beletrist iu dramatični pisatelj češki, gosp. Ladislav Stroupežnicky, v 42. letu ddbe svoje; v nedeljo pa profesor in češki pisatelj, gosp. Jos. Koíínek. Toda izpregovorim naj pred vsem o Stroupež-nickem, s kojim je odšel iz vrste literatov naših mdž, kateri si je stekel z izvornimi svojimi tipičnimi obrazi častno mesto v zgodovini češkega slovstva s svojo dramatično delavnostjo velike zasluge za „Narodno gledališče" in češko dramatično, slovstvo. Spisal je celo vrsto izbornih dram iz češkega življenja, modernih in zgodovinskih, kojih je mnogo na stalnem rtpertoaru. Nekoliko je preloženih v poljščino, nemščino, hrvaščino in na slovenski jezik. Skratka, i smrt Stroupežnickega je za razvoj „Narodnega gledališča" hud udarec. Pokojnik je bil čist in odkrit značaj, kakoršnih imamo malo, čislan in spoštovan je bil celó med neprijatelji in svojimi protivniki. Da bi hotel delovanje pokojnega dramaturga Stroupežnickega po zaslugi oceniti, mtral bi istemu literarni zgodovinar posvetiti celo stran povestnice našega zlatega doma ob Veltavi. V njem je izgubila češka literatura v vseh strokah, dramatiška pa oso-bito, iu mesta, na kojem je stal in povsem mu zadoščal, po njem nihče ne bode mogel popotniti. Med češkimi dramatiškimi pisatelji zavzema Strou-pežnicky najodličnejše mesto; odlikoval se je kot dramaturg z znamenito strokovno omiko, mnogo-• čitateljnostjo, izkušenostjo in bistrovidom, in mlajšemu pisateljskemu pokolenstvu je bil odkritosrčen prijatelj in neumoren svetovalec. Zadnje dni njegovega življenja trle so ga rodbinske nadloge in križi, dokler ga smrt ni rešila hudega trpljenja in bolezni. Velik dramatiški ženij ostavil je češko slovstvo s tem možem, kojemu je zdaj na veke palo pero iz neumorno marljive in delavne roke. Vsegamogočni mu podeli večni mir in pokoj! Nekoliko dnij se je pa preselil v večnost za Stroupeznickym umirovljeni gimn. profesor g. Jos. Ko H nek, češki pisatelj. Bajnik se je porodil leta 1829 v Trojevicah na Hrudimskem; bil je čistega značaja mož, odkritosrčen rodoljub in izboren učitelj. Vzgojil je nekoliko vrlih generacij narodnega naraščaja. Da bi popolnil borno češko šolsko slovstvo, je spisal: „Latinsko slovnice" (doslej pet izdav), koja ni uvedena samo na čeških gimnazijah na češkem, Moravskem in v Sleziji, temveč je preložena tudi v bolgarščino, katera je bila kot vzor tudi hrvatski. Korinek je spisal „Vaje za prelaganje iz če-ščine v grščino", kritiško je za tisek priredil „Kralje-dvorski in zelenogorski rokopis", „Č. Aleksandreido", J. A. Komenskega „Labirint sveta", „Baj srca" in „Informatorium materska šole". Ko je rodoljubni škof Jirsik založil v Budjejo-vicih češko gimnazijo, pozval je Ktfinka za ravnatelja, a rajnik je to mesto odklonil iz raznih razlogov; bil je člen „Svatobora" in dopisujoči člen kralj, češke akademije. Povodom umirovljenja je prejel vitežki križec Fran-Josipovega reda. Čast njegovemu spom;nu! A le redkokedaj se pravi o kakem pisatelju, da je pisal s krvjo svojega lastnega srca. To je se-véda rečeno samo obrazno in se hoče reči, da pisatelj govori v svojih spisih iz srca, da je sam občutil vse naprej, kar je spisal, da govori iz svojega najglobočejšega prepričanja, da govori iskreno, goreče, navdušeno, da prešiuja čitateljevo srce do naj-tajnejših globin! Tak pisatelj je bil Vaclav Beneš-Trebiesky, kojemu so v nedeljo v rojstni njega vasici Trebizi blizu mesta Slanega postavili in odkrili češki rodoljubi spomenik, kojega je povsem tudi zaslužil ta najboljši češui pripovedovalec. Slavnosti se je udeležilo v tej tihi pogorski vasici, odkoder je razkošen pogled po okolici, nad 10.000 IjuJij, 60 društev z zastavami, in v impo-zantnem sprevodu odlikovala se je poleg ponosnih bauderljev na konjih četa malih dečkov v sokolski obleki — bilo jih je 60 — in zastop malih družic, nosečih na drogih tablice z napisi posameznih Bd-uešovih spisov. Od vseh končin privrelo jo ljudstvo peš in jež, odposlanci z veuci, samo od društva „Svatobor" ni nihče prišel,' ni h č e poslal venca, oi dopisa, dasi je pokojni Bdueš v«e svoje itnenje (4500 gld.) — devet dnij pred svojo smrtjo volil temu društvu, kojemu je uameo, podpirati ubožne ali bolne češke pisatelje, vdove io opuščene sirote po umršib pisateljih. Spomenik sla izgotovila praška soharja Pro-ubAzka in Hergesel, in je sličen Jungmannovemu spomeniku v Pragi, S/ha ima napis: „Viiclav Beneš 1 febizsky\ ter predočuje Beneša zamišljenega nad knjigami, s peresom v roki. „Kdo je bil?" pisal je o njem v dan njega smrti dni 21. junija leta 1884 gosp. Perd. Schulz v uvodnem članku „NAroduih Listov" — „Vaški kapelan in češki povestničar!" Ne več? Ne več I In to je zadoščalo, da je njega smrt pretresla vso domovino, da je vsako zvesto srce v tem kraljestvu prešinila nepopisna b61 nad njega grobom." Slavnostni govor govoril je gosp. v. Ste h, poznati pisatelj in učitelj v Slanem. Iz njegovega prekrasnega govora navedem naj tu samo ginljivi završetek. Govornik, obrnen proti odkritemu spomeniku, je dejal: „Imamo te torej zopet med nami, V&clav Beneš Tnjbizsky! Prišel si zopet med nas — in zdaj te nikoli več ne bomo pustili odtodi. Milo tvoje obličje se bo zopet usme>a!o na te male hišice, ki se tu stiskajo k skali in med kojimi je začelo utripati zlato tvoje srce. Nič ne de, da si od kamena — med nami je tvoj duh! Nič ne di, da molčiš — za-te govori dela tvoja! Nič ne de, če nas ne vodiš — blesteč vzgled nam je življenje tvoje! Glej! Tu je stal ponosni grad nadutega go-spodstva. Kje so njega stolpi — kje grbi — kje slava? Od vsega ostala )8 kopica kamenja. Toda višje nego je stal grad, popenja se obraz tvoj, podobe moža, koji se je porodil v ilovnati koči revnih staršev. More li biti za nas jasnejše povzbude — za naše otroke — našemu potomstvu ? Tvoj obraz nam bo vzpodbuda. Ako bi se nevihte vsipale na nas, pogled na-te nam bo v blagoslov. Spomin na-te vodil bo mladeniče naše na prava pota — devojke naše bodo tu predle mične sanje o poklicu čeških žeuit, in ko se bo v krasnih dnevih brezskrbna mladina krog tebe radovala pri igrah — zapela ti bo narodne pesnice, koje si tako ljubil I Češki ljud črpal bo iz tvojih spisov poučenje za svoja dejanja, češko pi-sateljstvo bo posnemalo marljivost tvojo, zatrjevanje in navdušenje, in narod, spominjajo se usode tvoje, ne bode pripustil, da bi na one, koji zanj delajo z duhom, čakala v starosti morda beraška palica ali milost siromašnice. Kakor življenje tvoje, — taka vzpodbuda nam bo podoba tvoja. Ljud ts vasice varoval jo bo, kakor punčico sredi očesa. K tebi se bo zatekal v svojih težavah, in kedar poleti po vsi domovini vest, da so spolnjene vse želje naroda — obsipal te bo z najpestrejšim cvetjem. Da — ljud češki — ta spomenik ni nem kamen — on nam bo vir idej — odločnosti in činov. In vi. vetrovi, koji danes poigravate z drevesnimi vršički — nesite v neznana ta kraljestva, kjer biva duh Vaclava BineSa Tivbizskega — pozdrave naše in vsega naroda! Nesite tja prisego našo: da prej umro Cehi, nego bi pripustili, da bi trpela — učakala sramoto — da bi padla naša l.ubljena — sveta naša domovina!" . . . Štehov govor je pretresel vsa srca, in preko holma zdoni gromovito ploskanje. Društvo „Dalibor" zapoje „Kde domov mu j" — kaj društvo? Nad deset tisoč ust je pelo „Kde domov muj", in veli-čajni ta koral razlegal se je celo do Panenske Ty-nice. Ginjeni in na\dušeni so udeležniki ostavljali tiho Tfebiz, kajti v'nji so čuli zopet jednoč utripati s polno močjo srce češkega ljudstva — v bližini te neznatne koče, koja je domovini dala jedno največjih čeških srci , Družbe sv. Cirila in Metodi! redna i VII. velika skupščina | dne 28. julija 1892 v P o stojini. I (Dalje.) j Kakor so koroške podružnice sijajen vzgled ob zborovanjih svojim sestram, tako se je odlikovala tudi letos slovenjegraška podružnica, ki je v svoji okolici zborovala j e d e n a j s t k r a t ter si tako privabila tudi najvišje število družbenikov, namreč 562. Tej najbližja pa je dična ženska podružnica v Gorici s 349 družbenicami. Vzgled slovenjegraške podružnice jela je posnemati v zadnji dobi podružnica ptujska in je takoj dosegla lep vspeh. (Živele!) ! Taki ^spodbujevalni vzgledi, o katerih so čitali rodoljubi v časnikih, utegnili so imovitejše nagniti, da so prihiteli s polno roko družbi na pomoč. Vodstvo se čuti srečno, da po I. skupščini letos zabeleži največje število novih pokroviteljev. (Živio!) Od lani so pristopili: Tek. št. 55. Slovenski in hrvatski abiturijenti I. 1891 vsled dohodka svoje dijaške veselice v'ijubljanski čitalnici z vsoto 174 gld. 56. Ob petindvajsetletnici svojega mašništva na dan svojega godu župnik Jernej Ramoveš. 57. Odbor za nameravani slovesni vsprejem novega župnika trnovskega v Ljubljani, Ivana Vrhovnika, razdelil je nabrani denar po slavnem mestnem magistratu tako, ' da pripade pokroviteljnina naši družbi, in postane 1 trnovska župnija pokroviteljica. 58. Župnija sveti Ivan pri Trstu. 59. Mokronoška podružnica vsled izvanredno nabrane vsote 110 gld. 60. Peter Majdič, veletržec v Celju, počastil je žensko podružnico v Št. Juriju in sebe postavši njen pokroviteljski druž- 1 benik z vsoto 100 gld. 61. Ljubljanski bogoslovci ( leta 1892 z vsoto 100 gld. 62. Istotako mariborski bogoslovci. 63. Cerkljanska žnpnija na Gorenjskem po zastopniku Radoslavu Hočevar-ju z 105 gld. ' 64. Župnija Višnja Gora. 65. Marin Luxa, posestnik in gostilničar na Proseku. 66. Slovenski goriški bo- 1 goslovci 1. 1892. 67. Iz daljne Amerike letos bele- 1 . žimo prvi znameniti dar 833 gld., ki ga je naši ' družbi naklonil naš rojak Josip Zalokar z naročilom, 1 da se vpiše mej pokrovitelje. „Gorjanski Dom" na i Gorenjskem s 111 gld. Pooblaščenec je njegov predsednik (ozir. namestnik). 68. „Vas Podholm" pri blejskem jezeru s 111 gld. Zastopnik: duhovni pred- | stojnik gorjanske fare. 69. Jožef Zalokar, duhovni pastir v Red Jacket-u, Michigan, United States of North America s 111 gld. 70. Litijske in šmartinske Slovenke III. po zastopnici gospej Mariji Zore-tovi, soprogi šmartinskega župana. 71. Ivan Gerdol, po- 1 sestnik v Škorklji pri Trstu. 72. Karol Miklavčič, župnik v Žminju v Istri. 73. dr. Fran Stor, odvetnik v Ljubljani. 74. „Ljubljanski Sokol". 75. Zrna- I goslav Rohrman, posestnik in tovarnar v Rudolfovem. 76. Slovenski visokošolci leta 1892 na Dunaju s 107 gld. 77. Gospti dr. Tavčar-jeva. 78. Gospica Arcetova. 79. Gospâ Souvan-ova. 80. Gospâ Fani Ravnihar-jeva. 81. Gospil dr. Stor-ova. 82. Čitalnica v Planini. 83. Gospii Marija Bratanič iz Celja s 500 gld. 1 5. Marsikateremu dobrotniku se včasih srce ohladi do družbe, katera mu naravnost ne nudi osebnih koristij, kakor je to pri drugih društvih, in zato je priprostejše nekoliko težje prepričati o važnosti te šolske družbe ter jih vneti zanjo. Ako pa Vas vodstvo popelje na širno pozorišče društvenega delovanja, pridemo nehoté do vsklika: Da, tako ko- | ristna družba je vredna in potrebna vse podpore! i Vodstvo se Vas usoja v duhu popeljati v I A. Družbine šolske zavode. Ne bodemo čč. skupščinarjev nadlegovali z opi- . som zgodovinskega razvoja teh družbinih naprav, J , saj itak vse to najdejo v Vestnikih I—V. Le na sedanji stan opozorimo, i «^Zabavišče ali otroški vrtec v Celju. Pod vodstvom ondotnih čč. šolskih sester, ki so si stekle že neprecenljivo zaslugo za vzgojo t slovenskih deklic na južnem Štajerju, naš vrtec prav ( lepo vspeva. Do 60 otrok obiskuje to zabavišče. J b) Za bavišče pri sv. Jakobu v Trstu je pristno semenišče za ondotno našo ljudsko šolo. • Otrôk je zahajalo vanj čez 70. j | c) Iz tega zavoda se je rodila družbina slo - ( venska ljudska šola pri sv. Jakobu v. Trstu, v kateri se poučuje po učnem načrtu, ' kakor v drugih šolah na Primorskem. S šolskim letom 1891/92 odprli smo IV. razred, tako da je letos šola spopolnjena. Kot IV. učiteljska moč na- ' stopil je v jeseni učitelj Fran Delcott, ki pa je s koncem leta službo odpovedal, Ker se po dosedanjih skušinjah oglasi za I. razred čez 100 otrok, zato je predlagalo načelništvo tržaške podružnice, da se naj ( osnuje tudi paralelka. Vodstvo je, uvažajoč tehtne pedagogiško-didaktiške vzroke, v 57. seji ukrenilo, da tržaško načelništvo nemudoma priredi učno sobo za paralelko, ob jednem je tudi razpisalo dve u&U teljski mesti, na jedno vsprejme učiteljico, da bo poučevala i v ročnih delih, ker je marljiva učiteljica Delkin itak preobložena. V to šolo je bilo sprejetih: I. razred 93, II. 86, III. 65, IV. 42, torej 286 učencev. Profesor dr. Karol Glaser, katerega je vodstvo posebej za to naprosilo, obiskal je kot društveni nadzornik to šolo, za kar mu bodi iskrena vodstvena zahvala! Istotako je bil meseca maja pri pouku v vseh razredih navzočen c. kr. okrajni nad-aornik I. Dolinar. Oba nadzornika sta se o šoli dokaj povoljno izrazila. Dne 14. julija bil je šolski sklep s preskušnjo, katere se je v vodstvenem imenu vde-ležil glavni tajnik s prvomestnikom moške podružnice poslancem M. Mandičem in z več druge gospdde i starišev. Izvestitelj z veseljem konstatira, da se je preskušnja veledobro obnesla. Videti je bilo, da si je učiteljstvo v svesti svoje vzvišeue naloge in da otroci kažejo veliko zanimanja za učne predmete. Istotako so se obiskovalci pohvalno izrazili o veliki zbirki ročnih del tako zabavišča kakor čvetero-razrednice. Da se šola vuporedi drugim javuim za-, vodom, vložilo je vodstvo že dne 14. maja 1891, št. 1258, in zopet dni 11. novembra 1891, št. 1477, prošnjo za pravico javnosti, ker ta zavod že odgovarja vsem zakonitim določbam. A žal, da na to svojo vlogo vodstvo še dozdaj ni dobilo odgovora 1 (Cujte!) č) Istega popoludne je vodstveni tajnik z nekaterimi tržaškimi rodoljubi obiskal i zabavišče v Rojanu ter bil navzočen pri kratki preskušnji. Gospoda se je soglasno izrekla, da je v tem zavodu učni i vzgojni vspeh najpovoljnejši. O, želel bi bil navzočnosti kakega slovenskega mlačneža, da bi bil slišal deklamovati nekako 41etnega dečka, kako moramo ljubiti svojo domovino — njegovo srce bi se moralo omečiti 1 — Sem je zahajalo okrog 60 otrok. d) Prestopimo na Goriško! Vsled letnega poročila goriške moške podružnice je obiskovalo d r u ž-bino zabavišče v Pevmi čez 60 otrok. e) Zabavišče v Podgori pa, katero ima svoje zavetje v lepih in zračnih prostorih ondotnega „katoliškega bralnega in političnega društva", zbiralo je redoma do 80 slovenskih otrok. Ker se društvo „Sloga" v Gorici, ki vzdržuje svoj „otroški vrtec" in „trorazrednico dekliško", bori v očigled tolikim žrtvam, ki jih naklada narodna organizacija goriškim rodoljubom, z denarnimi tež-kočami, prihitela je „Slogi" vsled njene utemeljene prošnje naša družba uprav v zmislu naših pravil na pomoč z izdatnišo novčno podporo. Tako si sme torej naša družba prisvajati tudi delež na vzgoji te mtadeži v f) zabavišči društva „Sloge", katero obiskuje do 100 otrok, in g) v slovenski trorazrednici dekliški istega društva s 145 učenkami. (Dobro!) (Dalje sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 20. avgusta. (Najvišja zahvala) Presvetli cesar je milostno blagovolil naznaniti svojo zahvalo kranjskemu deželnemu odboru, ljubljanskemu mestnemu zastopu, tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, c. kr. kmetijski družbi, deželnemu pomočnemu društvu „Ru-. dečega križa" in veteranskemu koru za lojalne čestitke povodom najvišjega rojstvenega dne. (Zlatomašnik monsignore Ignacij Orožen.) Minoli ponedeljek je v mariborski stolni cerkvi daroval zlato sv. mašo mil. gosp. Ignacij Orožen, apost. protonotarij in stolni dekan v Mariboru. Dne 4. avgusta se je zasluženemu slavljencu poklonila deputacija častite duhovščine, v katere imenu je čestital mil. g. prelit Košar v navdušenih in prisrčnih besedah. Z'atomašnik se je rodil dni 30. jan. 1819 v Laškem Trgu, v duhovnika je bil posvečen dne 4. avgusta 1842. Služboval je kot kapelatt v Žalcu in Celju, kjer je ostal cel.h 10 let ter se mnogo bavil z zgodovinskimi študijami. L. 1854 je izdal zanimivo „Celjsko kroniko". To leto je dobil župnijo v Braslovčah. Tu je imel več časa in prilike za svoje študije. Sad njegovega truda je sedem zvezkov velevažnega dela: „Das Bisthum und die D ocese Lavaut", v katerem nestrokovnjak najde mnogo kratkega časa, strokovnjak pa občuduje veliko marljivost in točnost pisateljevo. L. 1865 se Orožen pteseli kot župnik k sv. Ktižu pri Slatini, dnč 24. sept. 1867 je bil umeščen kot stolni ka-noaik v Mariboru, kjer je mogel preiskati škofijski arhiv. Objavil |e poleg drugih manjših spisov „Mihael Plaskan, farmešter in dekan pri sv. Frančišku v Stražah", „Zwei neugefundene Bömersteine aus Untersteiermark" in „Die Vesten Schaumburg und Trauersburg im Sallthale". Dne 21. sept. 1884 je postal stolni dekan. Več časa je bil član štajerskega dež. šol. sveta, poleg tega je kot semeniški vodja predaval o cerkveni umetnosti. Po njegovem na-vodu se je prenovila stara stolna cerkev v gotskem slogu. Za mnoge zasluge je bil 1. 1887 od cesarja odlikovan z zlatim križem železne krone III. vrste, lansko leto pa od svetega očeta Leona XIII. s častjo apostolskega protonotarja. Z mnogimi čestilci kličemo i mi: Bog ohrani zlatomašnika če mnogo let 1 (Osebne vesti.) Tržaški škof, mil. gosp. dr. J. G 1 a v i n a , je v četrtek v baziliki sv. Autona v Padovi praznoval štiiridesetl«l8i«o svojega mašništva — Poveljnik deželne hrambe, uadvojwda Rainer, se jutri zvečer pripelje v Senožeče, kier bode nadzoroval bramboveVo brigado. V četrtek se vrne na Dunaj. — Deželni Mski «vöt kranjski je imenoval stolnega vikanja čast. gosp, Mavrilij» Šarabona katehetom na prvi mestni petrazredni deški in na mestni nemški petramdjii dekliški ljudski šoli. (Iz Cjrknice) se nam piše: Pred kratkim časom so še ljudje godrnjali čez deževno vreme, sedaj so pa žp nejevoljni čen vročino. Pripeka solnce res, da je groza. Na cesarjev rojttvepi dan smo imeli 33° po C. Celo po noči ni padlo živo srebro pod 22° C. Jezero v tej vročini hitro upada. Kmetovalci hote kositi travo po „blatah", kakor imenujejo one travnike, po katerih voda večkrat nastopi. Po njivah, katere imajo večidel peščena tla, pa vse vene in hira, od vročine in ker 'e nenasitljivi črv izpodjedel rastlinam koreninice. R.tvno črv je vzrok, da bode letina prav slaba. Kromp rja, ki je tukaj glavni pridelek, še toliko ne bodo marsikje pridelali, kolikor so g» vsadili. — Žalostno-smešno je bilo gledati, kako je na cesarjev rojstveui dan popoludue ob 6. uri oddelek topničarjev drvi! skozi Orknico, da se je s prašne ceste vzdigaval tak dim, kakor da bi Cirknica gorela. In kaj je bilo vzrok, da so tako bežali skozi Cirknico? Tu imamo vročinsko bolezen, ki ima epidemičen zrtačaj, vsaj tako se razglaša. Radi te bolezni je prepovedala deželna vlada birmo-vanje, radi tega niso smeli priti vojaki prenočit v Cirknico, kakor je bilo ie odločeno, temveč so morah ostati v Grahovem, skozi Cirknico so pa bežali, da bi se jih ne prijela vročinska bolezen. Bolezen pa ni tako strašna. Morebiti je bolnih "8eh skupaj 15 v celi občini Umrli so samo trije za vročinsko boleznijo, ki pa še ni bila jedini vzrok smrti, in vendar imamo epidemijo že jeden mesec. Sploh še nikoli ni bilo tako malo mrličev, kakor ravno v tem mesecu. Tudi zdravniki v svoji sitnosti naredi dostikrat iz komarja — konja. (k vojaških krogov ) Z Razdrtega sp nam piše: Dne 14. in 15. avgusta došli so na Raadrto in Ubeljsko trije batalijoni deželnih brambotcev iz Južne, večinoma pa iz Gorenje Štajerske. Omeniti moram, da so došli vojaki vsled svojega poštenja in lepega krščanskega vedenja ljudem posebno po godu. Prav vspodbudno je, kako brkasti možaki v vojaški suknji z molkom v roki rožni venec molijo pred sv. Rešnjim Telesom. In to se lahko vsak dan opazi. Po teh vojakih moremo sklepati, da živi po gorenje-štajerskib gorah še zmeraj verno ljudstvo stare korenine. Žal, da ne moremo trditi, da bi se naši kranjski fantje vsikdar tako pošteno vedli. (Povodon cesarjeve slavnosti na Bledu) odrine jutri po polunoči ob 12. uri 51 minut iz Lesec poseben osebni vlak ter se pripelje v Ljubljano ob 2. uri 28 minut po noči na južni kolodvor. (Vročina) zadnje dni neznosno pritiska. V Ljubljani smo imeli včeraj 312 stopinje po Č., na Dunaju celo 37. Solnčarica je včeraj na Dunaju zadela 7 oseb, dve sta. umrli. Zaradi vročine so včeraj pre-nehale brigadne /»je dunajske posadke. Tudi proti večeru *rqčina malo pojenja; nebo je jasno kot ribje oko. (Nova lapnijska cerkev v Kočevju.) Odbor za Hgfttlbo aove župnijske cerkva t Kočevju naznanja, da je doslej nabral 18.500 gld. prostovoljnih darov. Ker je nuino potrebna nova cerkev, za katero so troSki proračtrnjeai ni 85.000 gld., prosi odbor blagovoljne podpore. (Ogenj.) Iz Krškega se poroča, da je v četrtek zjutraj začelo goreti na pristavi grofa Krvina Auer-sperga. Tamošnji vojaški oddelek, na čelu mu stotnik g. Ter bog I a v, je takoj prihitel na pomoč ter zadušil ogenj. (Umrl) je včeraj v Kropi g. Fr. M. P o t o č -n i k, rudniški in zemljiški posestnik, v 28. letu j dobe svoje po dolgem bolehanju. (Nesreča.) Dne 17. t. m. je Boletni železniški , delavec Anton Gerlj iz Dolenjega v vološkem okraju pri popravljanju mostu pri Mali Bukovici pal z lestve 3 metre globoko ter se nevarno poškodoval. (Prodaja konj.) V soboto dne 10. septembra ob 9. uri dopoludne bode na cesarja Jožefa trgu na prodajo 10 voiaških konj proti takojšnjemu plačilu. Telegrami. Kromeriž, 20. avgusta. Kardinal Fur-stenberg je umrl. ■ Dunaj, 20. avgusta. Vsled vročine sta danes dve osebi umrli, več jih palo v nezavest. Zagreb, 19. avgusta. Z današnjim dnem so končane občinske volitve. 25 mestnih odbornikov vladi prijaznih, 15 opozicijo-nalnih. Zagreb, 19. avgusta. Štrajk zidarjev se nadaljuje. Stavbeni mojstri odločno zavračajo zahteve delavcev in izjavljajo, da se bode zmatral za odpuščenega, kdor do 23. t. m. ne začne delati. Pariz, 19. avgusta. Tropična vročina se nadaljuje. Zopet se poroča, da je nekaj ljudi umrlo za solnčarico. 100 goved in 300 pre-šičev je pri prihodu na trg v La Villette bilo mrtvih. Poginili so zaradi silne vročine. Washington, 20. avgusta. Ameriški zastopnik v Carigradu je poročil, da se je grdo ravnalo z ameriškimi misijonarji v Mali Aziji. Državni tajnik je na to naročil zastopniku, da naj takoj od turške vlade zahteva zadoščenja. H kratu se je zaukazalo, da dve ameriški ladiji odplujeta na obrežje Male Azije. S. auj rs i m«». V b olnišniui: ' 15. avgusta. Jakob Pankerc, delavec, 35 let, jetiia. 16. avgusta. Ignacij Vesel, dninar, 2S let, srčna hiba. — Marija Slana, gostija, 88 let, dysenteria. 17. avgusta. Jožef Müller, gostač, 71 let, emphisem. i Ti« Je i. * 17. avgusta. Pri S/onu: Wolf, Pollak in Kandella z Dunaja. — Košmelj; Wild, podpolkovnik, iz Gradca, — Guttman, Lloydov kapitan, z rodbino, iz Trsta. — Gänger in Gombo, tovarnarja, iz Budimpešte. — Karpeles, trgovec, iz Lipsije. — Denike iz Maribora. — Lichtenstein iz Berolina. — dr. Mencinger s sinovi, s Krškega. — Pöch z materjo z Jesenic. 18. avgusta. Pri Južnem kolodvoru : Tiefenbaeh, železniški uradnik, iz Trsta. — Kneusker iz Nemčije. — Lazzovich, posestnik, s soprogo, iz Gorice. Pri bavarskem dvoru-. Wencel iz Kočevja. — Kle-menöic, posestnik, iz Suhora. Pri avstrijskem čaru: Mosetig, pristav, z rodbino, i Dunaja. — Pribil, mehanik, iz Plzna. — Andoljšek, učitelj, iz Drage. -— Vogelnik, učitelj, iz Idrije. Pri Tirantu: Brosch z rodbino z Dunaja. Vramenako N|>orodlo. I Ca. opazovanja 19 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. n. zvec. Stanje snkom.r» t mm 736 4 734-6 7350 toplomar» po Celzije TST7" 31-2 20-9 Vrne,- si. zapad V r a m o « w .9 o TÍ £ o 2 m jasno 000 Srednja temperatura 23 9", za 51" nad normaloin Pozabiti ne smemo tudi vrle godbe „Zagrebškega prostovoljnega gasilnega društva" s kapelnikom g. Stokl-om, katera» je svojo nalogo z občnim odobravanjem častno rešila. Vsem in vsakemu kliče še enkrat: „presrčna hvala!" 380 1 Odbor Slovenskega pevskega društva v Ptuji. J. BENBIK v Št. Valentinu pri Steyra jedini izdelovalec novo izumljene e. kr. privilegovane Zahvala. Uljudno podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, izreči vsem, ki so na kakorSenkoli način pripomogli, da se je vršila pevska slavnost „Slovenskega pevskega društva v Ptuju" tako velikansko, končala tako častno in uzorno, svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa zasluži „Slavnostni odbor Šoštanjski", na čelu mu gospoda Ivan K a č i č in Ivan Kramar, slavno „Županstvo trga šoštanjskega" za svojo naklonjenost društvu, kojo je pokazalo posebno s tem, da je blage volje dovolilo telovadbo na glavnem trgu, slavna „Sokolska društva" in njih deputacije, osobito pa „Sokol Zagrebški", „Sokol Ljubljanski" in ,.Sokol Celjski" za telovadbo, deputacija „Slovanskega pevskega društva na Dunaju" za izborno petje, mili nam bratje „Hrvati- iz Zagreba, s Primorskega in Dalmacije za njih mnogo-brojno navzočnost, s kojo so poveličali slavnost, in konečno vse častite ^evke in pevci, združeni v mogočnem zboru. Hvaležno se moramo nadalje spominjati tudi nepričako- j vano krasnega in gostoljubnega sprejema žalskih rodoljubov in | dam na žalskem kolodvoru in sploh na vseh postajah od Žalca do Šoštanja; vsemu prebivalstvu prekrasne savinjske in šaleške doline, koje nas je sprejelo tako naudušeno, bodi presrčna zahvala. ' svetle tinkture za usnje, s katero se naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, priporoča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri c. in kr. vojaštvu in velikih transportnih podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlevih cesarskih visokoslij že več let. Nadalje priporoča ravno isti za nepremočljive čevlje svojo slavnoznano 377 10—1 nepremočno mast za usnje, ki daje usnju posebno mehkobo in se rabi celo pri najvišjem dvoru. Cene: Svetla tinktura za usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica štev. 1 — 80 kr., št. 2 — 40 kr., št. 3 — 20 kr. Nepremočna mast za usnje kilo 80 kr., >/» kilo 40 kr., lu kilo 20 kr., '/„ kilo 10 kr. Prodajalci na drobno in vojaki dobe rabat. Da se izogneš prevaram glej na ime „J. Bendik v Št. Valentinu", ki je na vsakem kosu. V Ljubljani je prodajeta Schussnig & Weber, v Celju Tanner in Stieger, v Mariboru Holasek in Marti nz. Da so J. (Bendika usnje ohranjevalna sredstva izvrstna, in .so se najbolje obnesla, kažejo nastopne vrste: Poštni kolek: v Solnogradu, dno 12. junija 1892 Gospodu J. Bendiku, tovarnarju v Št. Valentinu, Spodnja Avstrija. Pošljite mi hitro 6 velikih škatelj nepremočne masti za usnje in 5 steklenic svetle tinkture za usnje, ker je nujno potrebujem za Njega cesarsko visokost. Janez Schek, c. in kr. izdelovatelj hribovskih čevljev. Tajništvo in komorno predsedstvo Nj. oesarske visokosti gospoda nadvojvode Franca Ferdinanda avstr. Este. Gospodu J. Bendiku, tovarnarju v Št. Valentinu. Spodnja Avstrija. Poštni kolek: Šopronj, dne 25. junija 1892. Prosim pošljite jedno steklenico svetle tinkture za usnje. __Podpis. Ivan Kregar, -öpasars>- in izdelovatelj cekvenega orodja LJUBLJANA, Poljanska cesta št. 8, poleg „Alojzije-višča", opozarja in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih oerkveno orodje, kot: moštrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, Išstonco itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnino prosto. 1592 52—33 Primerna darila! priporoča uljudno Fran Čuden, nrar, preje J. OEBA, v Ljubljani, Slonove ulice št. 11, ter vabi uljudno preč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike izborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ar, zlatih, srebrnih in nikelnatih, atenskih ur z nlhalom, ur a stojalom in nr bndllnlo (Weckeruhren), ar z godbo in godbenlh valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih verlilo, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure . . od gld. 3 80 do 6 — srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10 — „ srebrne remontoir - ure „ „ 7 50 „ 12-— iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18,— „ zlate ure za dame . . „ „ 16 — „ 35 — „ zlate ure za gospode . „ „ 24 — „ 130-— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, daprodajtm dobro blago za ros nizko cono. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-9 205 38 20 llustrovanl ceniki na ioljo gratis in franko. priprosta in lina, izvršena v vseli slogih, dobi in naroča se pri Leop. Tratniku vlfjabljanl, sv. Petra cesta 27. 267 62-17 EMIL ordlnujo <»<1 bo|j8| obliki, po coni: IG. HELLER, DUNAJ, Vj Prawrstrasse 7h. Ululrmnl "piin.ki I. poh.mna pisma . hr»jt»keir. nemikem. laikem In llovenilra« "l Žu p°»H[ lr"nl"- _ iai " P»>k»š«l» - (»r«nolj* MC- Copal mnm« cm».' -ao 165 (12-5) ••"H 1-1?" K * -VJTm, < cr ' Mluif „\l7 9? 3 rv.^V"^ .ÎO 1 Preobleke^^fiS^Popravilà. ¿m - zdravstveno oblastveno zobno čistilno sr Sarg-ovo | BALODONT, Dobiva se v lekarnah in parfumerljah itd. kos Št. 16 272. RsnzsiRzMm- 359 3-3 Preselitev kamnosekarstva. Prečast. duhovščini in si. občinstvu uljudno javljam, da sem iz stare kamnoseške delarniee, Kravja dolina št. 12, preselil se z dnem 1. julija t. 1. v novootvorjene delarniee 3S na Reseljevi cesti št. 20, kjer bodem pod imenom nadalje izvrševal kamnoseško obrt. Priporočam se ob tej priliki prečast duhovščini in slav. občinstvu za vsako-jaka naročila svoje stroke, katera bodem izvrševal v vsakem obziru pravilno, solidno in po možno nizki ceni. Priporočam se posebno za V cerkvena umetna dela, za katera imam specijalne znanosti in zmožnosti, in za izvršitev nagrobnih spomenikov Na razpolago je si. občinstvu obilo najlepših in najnovejših uzorcev. Načrte za altarje, prižnice, obhajilne mize itd. v raznih slogih izvršujem Pri [indtt.sanem ma^istr-itu izpraznjeno je eno mesto Primož Auerjevih ustanov z 52 gld. 50 kr. na leto. Pravico do te ustanove tmaio ubogi otroci ljubljanskih meščanov, pre li vsem na i tn ci ubogib izdelovalcev barok in pa so- rodniki ustanovnika, dokler se sami preživeti ne mor-io. Prošuie podprte s potrebnimi dokazili vlož ti .je do konca t. m. pri podpisanem uradu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 4 dne avgusta na željo sploh brezplačno. 322 10-7 Tirolska slikarija na steklo «»-' ; in katedralna steklarnica Keniiaoserja, dr. Jele in drnov Inomostu, na Dunaju in v Novem Jorku. Ravnatelj podružnice Karol Gold, Dunaj, 17., Magdalenen strasse 29. I) u n a j s k a t> o r z Dni 20. avgusta Papirna renta 5%, 16% davka .... 96 gld Srebrna renta 5%, 16% davka .... 97 . Zlata renta 4%, davka prosta.....114 Papirna renta 5%, davka prosta .... 100 " Akcije avstro-ogerske banke, 600 «Id. . . 1000 " Kreditne akcije, 160 gld........315 London, 10 funtov stri........119 " Sapoleondor (20 fr.)................9 ^ Cesarski cekini ....................5 " S»mških uiark 100 . . .... 58 4o kr. 10 „ 05 „ 40 „ 55 . 49 . 68 „ Dni 19. avgusta. Ogerska zlata renta 4%.......111 Ogerska papirna renta 5%......100 41 državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 ¿ld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % gld. kr. Zastavna pisma 140 150 184 96 100 Kreditne srečke, 100 gld.......192 St. Genois srečke. 40 trld......«2 15 25 75 75 a. Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 . 60 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ 25 „ Salmove srečke, 40 gld........62 . — . Windischgraezove srečke, 20 gld..........60 . — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 1&8 . — , Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2830 „ — , Akeije južne železnice, 200 gld. sr. . . . ]02 „ 25 „ Papirni rubelj....................1 „ 21l„„ Laskih lir 100...................._ ___ ,MERCI'" imenjarnična delniška družba na Dunaju, Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednoitnl papirji, Razna . ______ «rečke, valute in devise. naročil» lzvrSé se najtoineje. ~wm Za nalaganje kapitalov priporočamo: 4% bolzansko-meranske prioritete. 4'/» % gallikega zemljiškega kreditnega društva saitavna pisma. 4% duhovsko - podmokelske (Dux - Bodenbacher) srebrne prioritete. fi®«M® goldinarjev dobi se z jedno kreditno promeso a 4V, gld. in 50 kr. kolek. gtT Žrebanje dne 1. septembra! Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vredni k : Ignacij Žitnik. Tisk .Katoliške Tukurc«" v Liubiiam.