95. številka. Izdanje za soboto 8. avgusta 1896. (t Trstu, v soboto zjutraj dne 8. avgusta 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST*1 izhaja po trikrat na teden v tastih izdan jih ob torkih, četrtkih in ftobotiahlm« Zjutranje izdanje izhaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje t* tane : *tt ledenmaBoc . f. 1.—, iaven Avstrije f. 1.50 za tri meno, . „ 3.— , , »4.50 za pol leta . . „ A.— . * * 9.— ti vse leto . . „ 12.— , * . 18.— Naročnino Je plačevati naprej na naredbe fcrez priložene naročnine ae uprava ne ezlra. Posamične Številke se dobivajo v p»o-dajalniaah tobaka v lr*tu po 9 nvc. izfea Trsta po 4 uvi. EDINOST Oglasi te račune po tarifu v petita; za naslove i debelimi črkami ee plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnico in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopiai naj se poAiljajo uredništvu alica Caserma it. 13. Viako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne •prejamajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sprejem« upravniitvo ulica Mulino pic-colo hit. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Tr«t. Odprte reklama eije to proste poštnine. G I «Mno»H J» mm". ; Molilo o odio^ik na tutnem dri. gimnazijo. (Nadaljevanje.) „Obljuba dolg đelau. Ko sem zadnjič poročal o odnošajih na tukajšnjem gimnaziju, sem obljubil, da se povrnem k temu predmetu pred ko mogoče. Nočem čakati mnogo časa z nadaljevanjem, ampak hočem takoj izpolniti dano obljubo. Gotovo ni vsem popolnoma znano, k&ka je aredba tukajšnje državne srednje šole. Ker je ta stvar zel6 važna, hočem nekoliko pobližje nači tati to točko in kjer bo mogoče, dodam tudi svoje mnenje. — Učni jezik je nemški, t. j. vsi pred-men, razun obvezne slovenščine in italijanščine, se predavajo v nemškem jeziku. Vsaki deček torej, kateri hoče stopiti v prvi gimnazijski razred, mora biti popolnoma vešč nemščini, ako hoče vspešno slediti pouku. Kakor pa sem dokazal v prejšnjem članku, na tej šoli je le tretjina Nemcev, drugi pa so večji del Slovenci ali Italijani, katerih materini jezik je vse drugo nego učni jezik gimnazija. A kje naj se naučć ti dečki nemščine? Mestnim otrokom je sicer ta stvar olajšana na ta način, da lahko takoj pohajajo meščanske šole, kjer se povsod poučuje tudi nemščina. Vse drugačne pa so razmere za okoličana. Saj je znano vsem, kako so urejene okoličanske ljudske šole. Tu imamo le italijanske ali slovenske oddelke (a kakšne? marsikateri učitelj slovenskih oddelkov govori slovensko slabše nego kaka kuharica). Torej nemščine ni nikjer, katere pa mora brezpogojno znati, ako želi priti v gimnazij. Kty naj stori okoličan pri takih razmerah ? Ali pošiljaj otroka v meščanske šole, kjer je zopet poučni jezik tuj za okoličanskega dečka, ali pa plačuj posebnega učitelja, v kar je marsikateri — žalibog — tudi prisiljen. To pa prvič ni pravično, drugič tudi vsakdo tega storiti ne more. Treba je bilo vendar temu odpomoči. Zato je ustanovila vlada c. kr. pripravnico na Prošeku, kjer naj bi se vlivala slovenskim otrokom blažena nemščina v glavo. Na PODLISTEK. Karanfil s pesnikovega groba*) Hrvatski Spisal Avg. Šenoa; poslovenil Cvetko. Zunaj je zima. Sever brije nemilo, metaje debele snežinke po ulicah, sneg do kolen, se streh visfe ledene sveče. Kruta in ljuta, prava in zdrava je zima. Jaz sedim v svoji sobi, sam samcat pri gorki peči, sedim sam in prebiram majhno rudečo knjižico. Majhna je, a polna do zadnje strani in mila mojemu srcu. To odseva, to gori, to plamti, in golovo misliš, da se vzdiguje plamen iz poru-dečele knjižice. Desetkrat sem prečital te vrstice in zopet jih čitam. Tu je duh, tu srce. A znate-li, kdo je spisal to majhno sirotico ? Nesrečni Jezični doktor*, kakor imenujejo Kranjci odvetnika, nesrečni Fran Prešerin. Znate-li, čegava je bila? Prešernova. No, je-li čudno, da mi je mila ? Glej, med rudečimi listi tudi cvetka! Klinček, je mislim, ali je vsaj bil. Uboga cvetka! Kako je stisnjena, kako je rudeča! A brez šale. Dvajse let drema v tem papirnatem grobu. Nekdaj dft, nekdaj je sijal in cvetel. Milota ga je bilo gledati. Tudi jaz sem ga videl. Kak6 rudeč, kak<5 poln, kak6 milo se je *) Karanfil - klinček (nagelj.) To povest je sicer priobčil že v „Slov. Narod" v letih 1870. Vendarjjo priobčujetno mi zopet, ker bc nas je pozivalo v to od več strani in opetovano. Ur. „Edinosti". tej pripravnici je učni jezik slovenski in pouk traja eno leto. Je-li mogoče, da se otrok pri naših razmerah priuči nemščini v enem letu. To vprašanje prepuščam boljim pedagogom nego sem jaz. Da mora slovenski deček obiskovati pripravnico, mu je podaljšan pouk za celo leto, in mi Slovenci lahko rečemo, da za nas ima gimnazij 9 tečajev, ne pa 8 kakor za Nemce. Slovenec uči se v ljudski Šoli slovensko in italijansko, hočeš pa stopiti v srednjo šolo, ukvarjaj se še z nemščino. Koliko jezikov pa razumi nemški deček, ko stopi v gimnazij? Enega, le redek je slučaj, da zna še italijanski zraven nemščine. Slovenski dijak je res turška raja, ker njegov trud je trikrat večji nego nemških dijakov. Tako postopanje s6 Slovenci pa ne bi smelo trajati nadalje, ampak enkrat se treba energično postaviti po robu. Najbolji pripomoček bi bile gotovo slovenske vsporednice, a jaz mislim, da bodemo čakali še kako desetletje, predno jih dobimo tu v Trstu. Po mojem menenju bi bilo za sedaj najbolje, da zahtevajo naši poslanci na vse kriplje podržavljenje tukajšnjega občinskega gimnazija, kjer naj bi se potem slovenščina uvedla kakor obvezni predmet, če že ne za vse, pa vsa4. za Slovence. Na ta način bi gotove vsak rajši poslal svojega dina na italijanski kakor na nemški gimnazij. (NB. Zahtevalo uaj bi se, da bi se v prvih dveh razredih krščanski nauk predaval za Slovence v slovenskem jeziku.) Tako ne bi bilo potreba, da deček obiskuje kako pripravnico, ker bi se že v ljudski šoli nekoliko priučil italijanščini, nemščine bi pa se začel učiti se-le na gimnaziju. Nadalje je po mojem menenju za naše dečke dosti lažji italijanski jezik nego nemški, a zraven tega tudi bolj potrebeu. Med tem ko se ne priuči na sedanjem gimnaziju nobenemu jeziku popolnoma, bi potem popolnoma prisvojil slovensko in italijansko — oba deželna jezika —, nemščine pa kolikor je potrebno za našo rabo. — Tako nekako bi se dala po mojem menenju ta stvar urediti za sedaj, kakega menenja zibal po vetrcu, kak6 je na njem bliščala rosa. Tak je bil — minolo je temu prošle jeseni dvajset let — acvetelje v Kranju na Prešernovem grobu. Bože moj! Kako se vse menja na svetu. D<\, tudi mi smo kakor cvetje — popek, cvet, oveiina, — deklica, žena, baba, da mi oprostite. Gledam ga in gledam. Noč je mrzla; okoli mene mir; ogenj pra-skeče, majhni plameni skakljajo po bukovem polenu, svetilnica brli pred menoj, v moji glavi pa se razvijajo ugasle blede slike, postajajo živahue-je in rasto. A moj klinček, kakor da bi rudečel, kakor da bi cvetć vzdigaval glavico, kakor da bi želel govoriti. Govori, cvetka, govori, naj te poslušajo dobri ljudje I To ue bode povest na tanko spredena in fino brušena; to bode pest besedi, tako rekoč vržena v svet, a iz mladih dnij. Kar je, da je, od srca je. Pa to ni slabo. Bil sem dijak, vesela vragometna krv. Nikogar se nisem bal — samo pred ženskami sem se zelo plašil, da-si so mi cvetele pod nosom prve brke. Prišel sem večkrat v družbo. Naša ,jeu-nesse dorče" vzdigovala je visoko svoje makove glave, resno šepetajoče o kakim vis-a-vis, kakor razpravljajo diplomalje glavna vprašanja; makove glave »govorile so furore", a jaz sem med tem kvaril četvorke ali sem pote se sedel tiho poleg plesalko pri kotilijonu. Sčasoma se je premenilo so pa kompetentni krogi, tega ne vem. — Zraven ; nemščine se poučujeta tudi slovenščina in italijanščina v vsakem razredu po dve uri na teden. Ta dva predmeta pa obiskuje le oni, kdor hoče ; navadno obiskujejo Slovenci slovenski, Italijani pa italijanski tečaj. Oba tečaja skupno obiskovati ni mogoče, ker šolske ure so urejene tako, da je ravno isto uro slovenščina kakor italijanščina. Obiskujejo pa vsi Slovenci in Hrvati slovenščino? Po mojem menenju je dolžnost vsacega izobraženega človeka, da se temeljito nauči svojega materinega jezika, toraj bi morali vsi dijaki brez izjeme obiskovati slovenski tečaj. A žalibog, tudi tukaj ni vse v redu, tudi tu se še preveč greši, kajti naši dijaki ne pohajajo preveč marljivo slo-veščine. Poglejmo nekoliko v statistiko in kaj vidimo? 1890 leta je obiskovalo slovenski tečaj 68% Slovencev, 1893 leta 65$, 1894 leta 70$, i letos pa 75$. Kakor je razvidno iz teh številk, je še dobra tretjina slovenskih in hrvatskih di-, jakov, ki zanemarjajo svojo največjo dolžnost, dasi ! se tudi tu razmere vidno boljšajo. Ni še vse stor-! jeno, ako se vpišeš za Slovana, pa ue znaš svo-| jega materinega jezika. Malomarnost pa je, ako j tega ne storiš, dasi se ti nudi najlepša prilika, i Ni treba se ti izgovarjati na ta ali oni način, am-| pak ti stori svojo sveto dolžnost in uči se že v | mladih letih nekoliko potrpeti. A ne le Slovenec, ' ampak tudi Hrvat je dolžan obiskovati slovenščino, ! kjer ima najlepšo priložnost spoznati jezik svojega • najbližjega brata, a zraven tega se ber6 v šestem j razredu srbske narodne pesmi v izvirniku, in v I sedmem razredu se poučuje staroslovenščina, ka-' tero bi moral znati vsak izobražen Slovan. Na-! dalje jim gotovo g. profesor slovenščine dovoli ; rabiti hrvaščino v nalogah, vsaj v začetku. (Zvršetek pride.) j Zločin v Malem Lošinju. Zagrebški „O b z o rM piše pod naslovom .Žrtva hrvatske pesmi": seveda tudi to. Skrbi nisem imel nobenih, a Šal polno torbo, in svojih zlatih dnij ne bi prodal tudi za cesarjevo krono ne. Pesnikoval sem tudi. Saj znate, kaj je mlad pesnik, kateremu prvikrat blede po glavi idejal. Mislim, da ni smešnejše stvari na svetu, kakor je mlad vilin sin, kateri na robu svoje šolske knjige kuje šepaste sonete, ali ki se sprehajajo se po ulici vedno skriva, kadar koli se mu je srečati se svojim konkretnim idejalom, vračajočim se od poldanske maše. Ravno tak sem bil jaz; hvala Bogu, da nisem dal tiskati tedanje pesniške plodove. Učenje mi ni napravljalo ravno mnogo težav, preskočil bi vse to, kakor se govori, z enim korakom. A govorć brez obzira na ženske, bil sem nemirne krvi, a duša mi je silila v svet — v široki svet. Odpustite u>i te karateristične opazke iz šolskih klopij. Ni sem več dijak, tudi nočem dijaški pripovedovati, a ni neugodno, ako se spominjamo poezije one zlate dobe življenja, ki ue traja, žalibože, dalje od metuljevega življenja, za katero nam živć v naših srcih najplemeuiteji spomini, zelo redki v naši nemedicejski dobi pri zrelejih ljudeh. Moram tudi povedati, da so te črtice v resnici potrebne za mojo nebrušeno povest, katero bode kak veleučeni sodnik in poeticis zaman skušal meriti se svojim teoretičnim vatlom. (Pride še.1 Na dragem mestu priobčujemo grozno vest, došlo nam brzojavno iz posestrime Istre, in to iz Lošinja. Ta vest nam kaže jasno, v koli groznem stanju se nahajajo naši bratje v Istri. Ker se je mladič drznil zapeti pesem v svojem materinem jeziku, poplačati je moral to drznost z življenjem, a njegova mati postala je nema od žalosti. Brzojavka pravi, da je prebivalstvo razburjeno; lahko je verovati temu, kajti, če tudi je prebivalstvo po večini italijanskega mišljenja, vendar ne more biti zversko. Tu ni govora o zločinu, ki bi razburjal in ganil le nas Hrvate; tu je zločin, na kojem se mora jokati in zgražati vsako človeško srce, in da je od samega kamena. Ona, ki sta zagrešila ta grozni zločin, bila sta stražarja, poklicana, da bdita nad mirom in redom in da zabvanjujeta zločiue. No, ako sti ti zverski grdobi storili zločin, ter ubili sina, prov-zročivši s tem nesrečo siromašni materi, ki je onemela, storili sti najbrže radi tega, ker menita, da ja varuje oblast, od koji sti zavisni, to je občinska oblast lošinjska. Vidi se, da je v Istri po menenju fanatikov vse dovoljeno proti Hrvatom, cel6 pobijati jih, ako pevajo hrvatske pesmi in ako dajejo vidnih znakov, kak<5 se čutijo Hrvate in da se hrvatska zavest širi in budi. Mi vemo, da je redarstvenih predpisov, glasom katerih ni dovoljeno pevati nikakih pesmi v določenih dobah. Mi ne vemo, ali je oni nesrečni mladič prekršil te predpise, ali v očigled temn, kar se je zgodilo, izgineva popolnoma to vprašanje. Organa javne varnosti v Lošinju, organa občine, koji je po zakonu poverjeno redarstvo v prenesenem delokrogu, ubila sta mladeniča jedino zato, ker je pel hrvatski. Skušnja nam pravi, da bi ga ne bila pogledala uiti krivim očesom, da je pel italijanski. Prava krivca v tej pretresljivi in grozni stvari nista samo stražarja, ampak tudi oni, ki so nad njima: kriv je zistem, ki dovoljuje, da se proti pravičnim težnjam Hrvatov upotrebljujejo vsa sredstva, in da italijanaši morejo vzdržavati svoj gospodovalni položaj. Z zaprtjem stražarjev in razpuščenjem občinskega zastopa ne bi bilo še zadoščeno užaljeni hrvatski zavesti in užaljenemu čutstvovanju ljudskemu. Tu treba premembe zistema, ki bode Hrvatom jamčil življenje in uživanje najelementarnejih ljudskih pravic. Ako poslanci niso varni v zbornici, ter so primorani zapuščati mesto, v katerem zboruje zbornica, ako se pobijajo oni, ki na hrvatski zemlji pevajo v hrvatskem jeziku, ali nima potem svet pravico vprašati: ali se nahaja Istra v pravni državi, ali ne vladajo tam doli uprav divji odnošaji? Grof Badeni mora uvideti potrebo, da vsa uprava zadobi drug značaj. Zločinstva italijanašev ne zaustavijo napredka hrvatstva in njega konečne zmage. Hrvatstvo šteje le jedno žrtvo več. Oni siromašni mladič, ki je pal kakor žrtva hrvatske pesmi, narodni je mučenik. Hrvatski narod postaja, z materjo mladeni-čevo vred, nem od bćli pred to žrtvo; srce krvavi vsem Hrvatom kakor krvavi njegovi materi. Kolikor je Hrvatov, vsi imajo danes svoje solzne oči uprte na tužno Istro : vse jih druži jedno čutstvo okolo nedolžne žrtve, kličoče po maščevanju. Maščevanje pa bode v tem, ako ta žrtva ni padla zastonj. A ni padla zastonj, ako se združimo, da pomoremo Istri ter najžalostneji materi, ži?eči danes v njej: ako nas ta žrtva združi na delo, ki bi rešilo hrvatstvo v Istri. Slava tej nedolžni žrtvi, a iskreno naše sočutje siromašni materi, ki je slično Niobi onemenela od prevelike tuge za svojim jedincem! Politiftke vesti. V TRSTU, dne 7. avgusta 1896. Revizija zemljiško - davčnega katastra. Minuli torek sta s« vi šili v Pragi in Levovu prvi seji komisij, katerih naloga je, pregledati zemljiško-davčni kataster ter priti na sled krivicam, katere se gode v tem oziru posamnim kmetovalcem. Sejo praške komisije je otvoril namestnik grof Couden-hove z nagovorom, v katerem je naglašal važnost nameravanega dela, čegai namen je, osloboditi posestnika neopravičenih bremen in odpraviti nepravilnosti, ki se pojavljajo pri določevanju zemljiškega davka. Namestnik je pojasnil, da je samo to namen nameravane revizije in ne, kakor neka- teri mislijo, splošno znižanje zemljiškega davka. Konečno je dal namestnik zagotovilo, da bode uradništvo vsestranki podpiralo dela komisije, da s tem pripomore do zaželjenih vspehov. Gališkega namestnika je jednakim povodom zastopal predsednik finančnega deželnega ravnateljstva vitez Ko-rytovski, ki je s podobnim govorom otvoril prvo sejo. — Akoravno kmetovalcu s tem ne bode mnogo pomagano, bodo vsaj, ako bode namreč dotična komisija vestno izvrševala svoj posel, odstranjene mnoge kričeče krivice, ki tarejo sedaj poljedelca, ker so posamni deli posestev pogostokrat razdeljeni zelo nepravično. „Slov.'. Črne slutnje nemških liberalcev. Nemško-liberalna »Neue Fr. Presse" bruha svojo jezo na Slovence in na grofa Badenija. Na Slovence se jezi? ker se nočejo dati ponemčiti, na Badenija pa se jezi, ker se je baje naučil — slovenski. — Kje je ostal — tako vsklika srdito — rek grofa Badenija o .vsem narodom sveteči nemški kulturi".?! Ljubljanski »intermezzo* da ni brez poli« t i š k e važnosti. Uljudnost, s kojo je Badeni obsipal Slovence v Ljubljani, gotovo ne znači nič dobrega za Nemce. — In od kodi ta strah nem-skoliberalnega glasila? Razpuščenje državnega zbora se bliža, in z istim nova zbornica in nova večina v zbornici. A nemškoliberalno glasilo obhaja črna slutnja, da bi po želji grofa Badenija utegnilo priti do združenja Hrvatov in Slovencev v jeden klub in nadaljnega združenja tega kluba z drugimi skupinami — torej do večine v zbornici/ koje ne bi mogli terorizovati nemški srditeži. — Od todi strah „N. Fr. Pr.*, iz kojega bi mogli crpiti prav koristnih naukov sosebno hrvatski in slovenski poslanci, med ostalim zlasti nauk, da bi lahko igrali važno vlogo, če bi le — hoteli. Evropsko položenje v luči oficijelne Italije. Jeden dopisnikov „N. Fr. Pr." razgovar-jal se je te dni z jednim vodilnih državnikov sedanje Italije. Radovedni Časnikar je povpraševal sosebno o vztočnem vprašanju in o stališča Italije v trozvezi. Ker sti dve vprašanji velike važnosti tudi za našo državo, menda ne bode odveč, ako tu v par potezah označimo menenje italijanskega državnika. VztoČno vprašanje se po menenju italijanskega državnika ne da udušiti. Države soglašajo med seboj. Tudi Angleške ni smeti sumničiti, kajti časi nasprotstva do kristijanov na Vztoku ter brezpogojnega podpiranja Turčije, ti časi so definitivno minuli tudi na Angleškem. Položenje je jako resno. Kristijani na Kreti so izgubili zaupanje do turške vlade. Turfiko prebivalstvo pa je na drugi strani vse po konci, ako le čuje o kakih koncesijah kri-stijanom. Krečani se drže dobro, ker dobivajo podporo iz Grške. To zvezo treba pretrgati. Italija bode sodelovala na tem policijskem činu, četudi proti svojemu prepričanju. Žrtvovati treba bodisi tudi svoje prepričanje, da se ohrani sedanje posestno stanje. Ako ne bi bile vlasti zložne med seboj, bilo že davno ob evropski mir. Ta mir pa se ohrani. Vlasti se ne ustrašijo tudi obleganja krečanskega obrežja, da uverijo kristijansko prebivalstvo o potrebi sporazumljenja s turško vlado. (Ako pa tako sporazumljenje sploh ni mogoče vsled zavratnosti, neiskrenosti in popolnega nedostajanja vsakoršne dobre volje na strani turške vlade?! Saj je povdarjal italijanski državnik sam, da kristijani so izgubili zaupanje do turške vlade. A zgubili so je, ker jih uče mnoge skušnje, da Turčija nikdar ne drži dane besede, da navadno niti ne misli resno na to, da bi izvršila, kar je obljubila. Vlasti lahko str6 orožje krečanskih upornikov, a tega ne morejo streti, kar kipi v dušah kristijanskega prebivalstva — a v dušah je vir večnim nemirom na Vztoku. Opom. uredništva.) Na vprašanje, zakaj da jeden del nemškega in avstrijskega časopisja nič kaj prav ne zaupa sedanjemu ministru predsedniku Italije in ministru za vnanje stvari ? — razkladal je italijanski državnik, kak6 je že za časa kulturnega boja v Nemčiji došlo do nesporazumljenja med Visconti-Venosto — sedanjim italijanskim ministrom za vnanje stvari —, in Bismarckom, ker se prvi ni hotel postaviti na stran Nemčije v boju proti cerkvi. Vedel je namreč, da bi ogromna večina na-I roda ne bi odobravala take politike. Dogodki kažejo, da je imel Visconti-Venosta popolnoma prav. „Žrci farjev* se zgubljajo v Italiji in obrnilo se je na bolje na obeh straneh. Rimsko vprašanje se izgubi polagoma. (Tu se italijanski državnik najbrže jako moti. Rimsko vprašanje je zadobilo morda nekoliko blažje oblike, in to po zaslugi blagega Leva XIII, ali kazalo bi neopravičen optimizem, ako se nadejajo na italijanski strani, da to vprašanje zaspi kar tako. Kar se je dogodilo pred 26 leti v Rimu, to je bil čin najgršega mednarodnega nasilja, to je bil mednarodni — rop! Take stvari se ne pozabljajo tako lahko! Opom. ured. »Ed.u) Sistem vnanje politike Italije je utelesnjen t trozvezi že 15 let sem. Italija se ne obrne od tro-zveze. Trozveza ne sme biti medved zaspanec ▼ brlogu, ki naj bi divjo skočil po konci še le ob vojni, ampak mora biti nekaj, kar se bode prilagod-jalo premembam stvari, središče vseh miroljubnih idej. Visconti-Veuosta ostane zvest boritelj za koristi trozveze in zato je neopravičeno vsako nezaupanje nasproti njemu. Seveda bode skušal priti do boljih odnošajev tudi do Francije (Tu je ravno tista kljuka. Crispi je na račun trozveze toliko grešil proti Francoski in je tako izzival francosko javnost, da res ne vemo, ali bode mogla Italija priti do boljših odnošajev s Francosko, ako ne pokaže Franciji, da je radikalno premenila sm6r svoje vnanje politike. Ne rečemo, da sojsa Italijo nemogoči dobro odnošaji do Francoske, dokler je prva v trozvezi; toda Crispi je kompromitoval trozvezo pred občutljivim narodom francoskimJUcer je svojim grehom vedno pritiskal na čelo vnjeto trozveze. Kje bi bilo drugače prišlo do zveze med Francijo in Rusijo ? 1 Ured. »Edinosti"). Italijanski državnik je zaključil svoja izvajanja : Bodisi kakor hoče: v trozvezi smo in v trozvezi bodemo vztrajali zvesto in nepremično. Odnošaje do Avstrije bode skušal Visconti-Venosta spojiti tako tesno, da se ob istih razbije neumnost „malih ljudij". (Tu je italijanski državnik menil gotovo Imbrianija in družbo ter italijanske socijaliste. Mi se bojimo, da je tudi v tej samozavesti lep košček optimizma, kajti razne volitve po Italiji t novejih dneh kažejo, da imajo .ti bedasti in malenkostni ljudje" veliko več privržencev nego hoče pripoznati italijanski državnik. V Italiji je veliko in grozne bede. A beda je bila vsikdar uajmoč-niši zaveznik .malih ljudij*. Kdo zna, kdo zna, ali se neoflcijelna Italija, Italija »malih ljudij*, slednjič ne pokaže močnejo od oficijelne Italije, kojo vodijo »italijanski državnik" in njega tovariši?! Op. ured. „Edinosti"). Položenje na Kreti. .Agence Havas" javlja iz Aten : Položaj v Herakleionu je kritičen. Mo-hamedanci so šiloma udrli v stanovanja kristjanov. Inozemske oblasti ne morejo preprečiti izgredov. Londonski1 »Times" javlja, da Avstrija predloži obleganje Krete, kakor najradikalniše sredstvo toliko proti Turkom, kolikor proti upornikom. Dunajski „AUgemeine Ztg.w javljajo iz Car-jegagrada, da se je v tamošnjih politiških krogih utrdilo uverjenje, da Angleška podpihuje na skrivnem upornike v Makedoniji in na Kreti. Različne vestL Prevzvišeni vladika šterk dospe v Trst — kakor je izvedela »Naša Sloga14 iz najpozitivne-jega vira — prve dni meseca septembra. Svečana instalacija se bode vršila dne 8. septembra, to je na Mali Šmaren. Prevzvišeni biva sedaj v Beljaka na Koroškem. ttinisterski predsednik grof Badeni odpeljal se je dne 6. t. m. v Galicijo. Vrne se dne 15. tega meseca. Cesar za pogorelce na Galiikem. Nj. Vel. cesar je podaril 1000 gld. za pogorelce v Usoije Zieloni in 200 gld. za one v Novosiolke - Jazlo-wiecki. Res je tako! »Naša Sloga" piše: Službeni in poluslužbeni listi molče kakor ribe v vodi o groznem umorstvu v Malem Lošinju. (Pač, včeraj se je oglasil tudi .Tagblatt", a le s par vrsticami, in še tiste so bile posnete iz .Piccola". Kakor da pri „Tagblattu* in Triester-Zeitung'les ničesar ne vedo o onem strašuem dogodku! Opom. ured. „Edinosti".) Pa res, čemu naj bi se razburjali oni radi jednega jednostavnoga umorstva, in še celtf, ko je bil umorjen le jeden Hrvat! Da je bil ta vsaj koji pritepeni Furlan ali Karnjel! Tako pa ni vredno, da bi si dražili živce v tej vročini. Zmage italijanaške straike v občini motovunski ali kje drugod so vsakako važneja vprašanja, kojim posvečajo poluslužbeni listi veči del svoje pozornosti. Befehl ist Befekl! Zelenim mladičem okolo laiikatoliškega lista „L'Amico" posveča »Naša Sloga" nastopno lekcijo : Naši čeBtiti čitatelji naj nam oproste, »ko se zopet nekoliko pobavimo z nazovi-katoliškim, v resnici pa židovsko-liberalnim lističem, kojega u-rejujejo nekoji mladi, do skrajnosti besni italijanski fanatiki. Ko smo v štev. 25. te mladiče stresli za useša, kakor so zaslužili, pisal nam je ugleden cerkveni dostojanstvenik te-le besede: nOni neizkušeni a Janatizovani italijanski duhovniki, ki sc ■zbirajo oholo onega lističa, dobili so od I'as, kar so iskali. Dobro s te razkrinkali njih laiikatolicizem, sloneči na italijanski ekskluzivnosti, in sedaj ne bi bilo vredno, da bi se še ozirali nanje*. Bog nam je priča, da smo hoteli slušati ta nasvet uzornega duhovnika, ako ne bi se več drezalo v nas z nasprotne strani. Ker pa so nas mlada gospoda okolo „Amica" zopet potegnila za lase, tu siuo, da jim vrnemo šilo za ognjilo (kresilo). Lažikatoliki poslužili so se to pot zavijanja in grde laži, kakoršmh smo navajeni čitati le po židovsko-liberalnih listih. V omenjeni številki našega lista pisali smo doslovno: „Nas list čitaj o in podpirajo škofjeinnadškofje ter najuzorneji duh ovinki Primorja*. Sedaj pa glejte, kako so z%ukali te besede požidovljeni katoliški duhovniki: „Naša Sloga* pravi, dajo vzdržuje katoliški e p i s k u p a;t Primorja, ter kliče zmagonosno: „Tu menti p e r la g o 1 a" 1 (Ti lažeš drzovito; na svetlo z dokazi I) Kaj naj odgovorimo na to nesramno laž in na črno ovajanje onih zelenih mladeničev? Kedaj smo rekli mi, da episkopat Primorja vzdržuje naš list? Kolika je razlika med obrekovanjem onih ro-goviležev in našim navodom, kojega se držimo tudi danes, ponavljaje ono, kar smo naveli poprej. Ali tem bodočim kandidatom za razne škofovske stolice uzorni Skolje Glavina, Flapp in Šterk niso vsi trije iz Primoija? Ali morejo kaj reči proti prevzvišenim in presvetlim gg. Stadlerju, Posiloviču, Mauroviču, Nakiču, Milinovicu, Droho-beckyu itd. itd.? Dajte, pokažite Vi, najuzorneji duhovniki, koliko škofov je z Vami, in koliko jih je, ki Va/ podpirajo 1 Zlobno obrekovanje je nadalje, da je nas u-rednik ponaredil poslanico katerega si bodi škofa, kar je dokazal tudi pred porotniki. Nič manj zlobna je trditev, da je radi tega dobil dva meseca zapora, ko vendar v Trstu vedo že otroci, da je vrhno sodišče razveljavilo obsodbo. Ali tako pišejo italijanski katoliški duhovniki, dobro vedoči, da lažejo! Kak greh je v tem, gg. reformatorji, ako si prizadeva naš urednik, da bi prišel pred pravično poroto, a ue pod nož italijanskih fanatikov, ka-koršni ste vi. Mi vam radi verujemo, da vam je prijetneje in ljubše, ako vidite, da ga strastni italijanski porotniki obsojajo v ogromne globe in v temnico. Ali je to krščanski ? Ali je prav, da tako zastrupljivo govore katoliški duhovniki ? Ob drugi priliki smo trdili, da je duhovnikom okolo „Amica* v prvi vrsti do tega, da med Slovenci in Hrvati zagovarjajo in širijo italijanstvo, a sveta vera jim je deveta briga. Za to trditev ponudil nam je „Amico" sam novih dokazov. Pišoči u'inolega meseca o procesiji, ki se je vršila okuli cerkve oo. kapucinov v Trstu, napal je ta lažikatoliški list nafie okoličanke jedino radi tega, ker so pri rečeni procesiji pele litanije B. D. Marije v slovenskem narečju ! To pevanje nazivljajo duhovniki pri rečenem listu demonstracijo, ter protestujejo glasno v ime vsega prebivalstva proti i n t r i g a n t o m, „k i s o padli v Trata kranjskih gora. Mi vprašamo katoliške duhovne katere-koli narodnosti: ali so kje in kedaj čuli ali čitali tako strastno pisanje ? Da so kaj takega napisali židovski in lažiliberalni listi mesta tržaškega, tedaj ne bi se čudili, ali da more pisati tako baje katoliški list, križamo se samega začujenja na desno in na levo, (Kako se morete čuditi, ko ste uverjeni, da je renegatstvo zmožno za vsako zlo in da se oni identifikujejo z - Židi. Opazka stavčeva). Naše dobro in pobožno slovensko ljudstvo ne bi smelo torej več moliti svojega Boga in pevati v čast Božje porodnice v svojem jeziku!! Ako kje, je gotovo tu na mestu ona sv. Pavla: „Aku zmanjka v meni ljubavi krščanske, vedite, da sem ničla". Povejte po svoji vesti, gg. lažikatoliki, ali je v vas le zrno krščanske ljuba*i ? Ni ga, ni. Vi ste na las jednaki svojim židovskim tovarišem, le po vna-njosti se razlikujete od njih. Vi pišite tako pristransko in strastno, da Vas ne more podpirati, ni moržilno ni materijalno, noben duhoven slovenske in hrvatske narodnosti. Ako Vas, potem je liceme-rec, kakoršni ste vi. Izlet v Komen. Na zahtevo mnogih, ki niso v stanju oditi iz Trsta prvo od dveh ur popo-ludne, se spremeni popoludanski odhod tako, da vozovi odrinejo tofino ob 2. popoludne. Zjutraj pa se odide točno ob 6. uri kakor je že javljeno. Pavsko druitvo „Zarja" v Rojanu vabi na VII. občni zbor, ki bode v nedeljo dne 9. avgusta v prostorih otroškega vrtca „sv. Cirila in Metoda" v Rojanu ob 11. uri predpoludne g sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamezni nasveti in želje. 5. Volitev novega odbora. 6. Vpisovanje udov. — K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Tombola v Nabrežini. Društvo vojaških veteranov v Nabrežini priredi jutri, dne 9. t. m. na glavnem trgu tombolo. Dobitka sta dva in sicer cinkvina 100 kron in tombola 200 kron. Začetek ob 6. uri pop. Pred igro in po igri svirala bode godba za koncert. Odposlanik vojnega ministarstva z« razstavo v Niinjem Novgorodu. Načelnik glavnega štaba 7. divizije pehote v Oseku, major Štefan Sarkotič, odpotoval je kakor odposlanec c. in kr. vojnega mi-nisterstva na obisk vseruske razstave v Nižnij Novgorod. Major Sarkotič bil je prej pridodeljen avstrijskemu odposlanstvu v Peterburgu ter je popolnoma vešč ruskemu jeziku. Hrvatski tamburali v Rusiji. Peterburškl ilu-fltrovani časopis „Peterburgskaia Žižn" prinesel je v poslednji svoji številki dobro vspelo podobo tamburaškega zbora hrvatskih vseučiliščnikov, ki bodo koncertovali po Rusiji. Hrvat g. Krunoslav Jurjevid Heruc obelodanil je v očigled posetu Rusije po hrvatskih vseučiliščnikih javen poziv na rusko občinstvo, s katerim prosi, da gre mladim Hrvatom na roko. Visoka starost. Dne 10. t. m. z vrši kmet Marko Flitak v Kokošincih, okraja Trnopoljskega svoje 109 leto. Starec ni bil še nikdar bolan v svojem življenju. Čuti se še zdravega in čilega ter hodi vsaki dan na sprehod. Žena mu je bila rodila desetero otrok, od kojih jih je še osem na življenju. Najmlajši sin je v 60 letu. Samomor. Predvčerajšnjem zjutraj našel je čuvaj ljudske kopelji pri svetilniku v morju plavajoče, popolnoma oblečeno truplo mlade ženske. Obvestil je o tem oblasti in na lice mesta došla komisija dala je truplo prepeljati v mrtvašnico pri sv. Justu. Pozneje so identiflkovali v utopljenki 22letno služabnico Lucijo Napoli, ki je še-le pred par dnevi nastopila službo pri rodbini O. v ulici Rapicio, hit. 3. Bržkone se je dekle utopilo vsled one običajne nnesrečne ljubezni". Napad iz maščevanja. 201etni težak Meuotti Dali' Olio iz Trsta napal je predvčerajšnjem v mlinu Economo načelnika delavcev Miho Beuza z lopato, prizadevaj mu prilično izdatno rano na glavi. Vzrok temu napadu bilo je maščevanje, kajti Dali' Olio se je hudoval nad Benzo zaradi tega, ker ga le-ta dotičuega dne ni hotel vsprejeti v delo zaradi tega, ker je bil Dali' Olio dan poprej samovoljno pred časom ostavil delo. Udaril ga je tako silno, da se je drog prelomil, z drogom pa je udaril delavca Ivana Vatovca, ki je bil priskočil v zaščito Benze. Drugim delavcem se je besni Dal-1' Olio grozil z nožem, toda delavci so ga razorožili in ga spravili iz mlina. Dali' Olia so zaprli. Zveza tatov v Tratu. Te dni so zasledili v Trstu zvezo par trgovskih pomočnikov, ki so kradli svojim gospodarjem na debelo. Dokazano je že, da )e 201etni trg. pomočnik Peter Bachtiar, služ-buj'oči pri tvrdki I. Brtill ukral tej tvrdki 8 vreč kave (478 kg.), ter jih izročil svojemu tovarišu Magriniju, službujočemu pri tvrdki Cavallar, ki je shranil to kavo v skladišču svojega gospodarja, ne da bi bil ta kaj znal o tem. Dokazano je tudi, da je ta „zveza" ukradla cel vagon žvepla in da je prodala pol vagona papirnici v Medvodah. Denar so si tatovi razdelili med seboj. Doslej so od te nevarne zveze pod ključem : trg. pomoč, tvrdke Liiwinger& Co., Henrik Moravetz, pomočnik tvrdke Ivan Spqpza na trgu Oordaiuoli hšt. 3, ki je kupoval ukradeno kavo, trg. pomočnik Leopold Lonz-nar, brezposelni Friderik Tercuzzi, trg. pomočnik Hektor Magrini, gori omenjeni Bachtiar in neki dečak, ki je hodil v novo pristanišče po kavo. Nadzorniki in nadzornice, „Dalal. podppornega društva" vabijo se v izredno sejo, katera bode jutri v nedeljo dne 9. t. m. ob 6 uri pop. Podpisani načelnik vljudno pozivlje vse nadzornike in nadzornice, da se za gotovo vdeleže te važne seje. Ivan Hvastja, načelnik. Nepoboljšljiv grešnik. Na Pruskem živi neki Zoll, 74letni starec, ki je prebil skoro 64 let svojega življenja v zaporu. Leta 1832. bil je, lOleten deček, prvikrat zaprt. Potem je sledila kazen kazni, kajti komaj je prišel iz ječe, že so ga zasačili pri kakšnem kaznjivem početju in ga zopet spravili pod ključ. Do leta 1351. bil je Z .11 sedel v ječi ali je dobil tu pa tam par let prisilnega dela, 34 let sčm, t. j. od 1862. 1. pa do dandanes bil je po raznih kaznilnicah, izvzemši natanjko dva meseca, koja je bil na svobodi med kaznimi. Komaj je teden dnij temu, kar je prišel po prestani kazni iz kaznilnice in že so ga zasačili pri nasilni tatvini in ga zopet zaprli. To pot pa bržkone ne pride več živ iz kaznilnice, kajti gotovih mu je naimanj 15 let. Nepoboljšljivi grešnik pa je slaboten in nadušljiv. Sibirska železnica. Iz Tomskega brzojavljajo dne 6. t. m.: Prvi vlak sibirske železnice dospel je danes semkaj. Pričakovali so ga guberner in razni dostojanstveniki. Navdušenost je splošna. Kolera v Egiptu. Iz Kaira poročajo dne 5. t. m.: Kolera se ne umakne kljubu strogim zdravstvenim naredbam oblastnij. V poslednjih 24 urah obolelo je zopet 172 oseb, 125 jih je umrlo. V Kairu obolelo je 5 oseb. V jedni noči osivela. V Barceloni je nedavno neka lepa, mlada ženska zavdala svojemu soprogu, da bi se mogla poročiti s svojim ljubljencem. Porotniki v Barceloni so jo sicer proglasili nekrivo, toda više sodišče razveljavilo je to razsodbo in odredilo novo razpravo pred sodiščem v Matari. Tam so jo porotniki spoznali krivo in sodišče jo e obsodilo na smrt. Obsodba se je izvršila dne 23. min. m. Žena se je tako bala smrti, da so ji zadnjo noč popolnoma osiveli nje črni lasje! Prebogato obdarovan. V Sarajevu živi deček, katerega je narava obdarovala prebogato. Ima namreč na obeh rokah in na desni nogi po šest prstov. Leva noga je normalna. Deček je jako bistrega uma, 11 let star, zove se Vazo Močevič ter se uči krojaštva. Zanimiva je tudi okolnost, da ima njegov brat-dvojček samo na jedni roki 6 prstov, v tem ko je vse drugo normalno na njem. 2mes, ki nadomsstuje zlato. Pariški strokovni list „Journal de 1' Horlogerie" poroča, da je nek kemik iznašal kovinsko zmes, ki more popolnoma nadomestiti zlato, a je poleg tega zelč po ceni. Ta zmes sestoji: iz 90 delov bakra in 6 delov antimona. Antimon je primešati razstopljenemu bakru. Ko sti ti dve kovini dobro zmešani, priliti je uekoliko maguezije in apnenega ogljenika, da se zmes zgosti. Tako se dobi zmes, ki ima vse fizične lastnosti zlata : barvo, vedno svitlost, elastičnost itd. Ta zmes ue stane več nego 2*75 frankov kilogram I Slika iz amsrikansksga kulturnega življenja. Poslednja leta narašča število bankerotov in hudodelstev v Ameriki, posebno v Zjedinjenih državah, od meseca do meseca. V prvem polletju tekočega leta bila sta v Zjediujenih državah 7602 bankerota, in njih propala glavnica prekoračuje 105»/« milijona dolarjev! Leta 1895. je bilo v prvi polovici leta 1005 bankerotov manj, nego letos. — Po statistiki profesorja "NVhiteja bilo je leta 1895. v Zjedinjenih državah 10.500 ubojstev in umorov, dučim je bilo leta 1894. le 9800, a leta 1890. le 6720 slučajev. — Kako naglo se je pokvaril „novi svetM ! Sodnijsko. Po noči od 20. na 21. junija t. L ulomili so neznani tatovi v tovarno vrv Alojzija Peritza v ulici Miramare ter ukradli vrečo, napolnjeno s klopčiči vrvice, vredne preko 25 gold. Zaprli so par dni zatem 181etnega težaka Antona t 8chreya in njegovega 21 letnega tovariša Izidorja Klemenca, ki sta bila na sumu, da sta izvela to tatvino. Predvčerajšnjem vršila se je pred tukajšnjem sodiščem razprava proti njima. Dasi sta oba tajila, bilo je sodišče osvedočeno o njiju krivdi in obsodilo je vsakega na sedem mesecev ječe. 231etni brezposelni vrtnar Fran Adamek iz Moravske dobil je zaradi javnega nasilstva tri mesece ječe. Adamek je dne 18. julija t. 1. prosjačil po hišah v ulici Chiozza. Prišel je tudi v Leitenburgovo hišo in, ker se je vel nasilno, pozval je g. Leitenburg stražaija. Temu pa se je Adamek uprl z vso silo inga žalil tudi z besedami. Koledar. Danes (8.): Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci. — Jutri (9.): XI. pobinkoštna nedelja. Roman, mučenec. — V ponedeljek (10.): Lavrencij, muč.; Hugon, škof. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 56 min., zatoni ob 7. uri 15 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 26 stop., ob 2 pop. 29 5 stop. C. Je zmota kratka — dolg je kžs. Iz netrečneževega dnevnika slovenskemu ljudstvu v pouk priobčil IT. R. P r 1 • k. (Dalje.) VIII. Moj Bog! kako sem se vendar varal. Ves teden sem se veselil, da pojdem danes v cerkev, na kar mej tednom niti mislil nisem, ko sem bil svoboden. Morda sem nekedaj zato hodil v cerkev, ker sem oblekel takrat lepšo obleko, videl tam ljudij iz vse fare, oziral se po nečimernem svetu, sešel se s tovariši in pogovoril ž njimi tedenske dogodjaje ter čestokrat zašel ž njimi v krčmo. No, molil sem sicer tudi, pa ne v6m, če sem kedaj presodil svojo molitev: je-li bila zbrana, pobožna in Bogu dopadljiva. Na altar, kjer so se vršile skrivnosti božje, ozrl sem se menda redko kedaj, kamo še le, da bi jih bil, v nje zamišljen, s skesanim srcem premišljeval. Za veličastno cerkveno petje in orgijanje bil sem menda nekedaj tndi gluh, četudi sem uže takrat vedel, da je lepa cerkvena pesem tudi molitev, ki doneča proti nebn, kaže našim dušam pot v srečno večno domovino — v sveta nebesa. Danes bi bil rad gledal tje, kjer se je na neviden način daroval naš ljubi Jezus za naše grehe. Rad bi bil videl častitljivega duhovnika, čegar telo je sicer bilo pred njegovimi verniki, a njegov duh bil je ondi, kjer se nepre-homa poje velika pesem: „Svet, svet, svet Bog Sabaot. Nebo in zemlja sta polna Tvoje častil", a ni mi bilo mogoče, ker nisem vreden, da bi šel v Gospodovo hišo — svoboden, kakor gredč neo-inadeževani verniki brez razločka na stan, ali kake druge posvetne potrebnosti. In prav je tako! Ker sem v sreči pozabil na Boga ter se nisem štel srečnega v njegovej hiši, da mi jo je zaprl ter mi odkazal samoten prostor, kjer naj premišljujem svojo zanikerno, grešno niinolost. Koliko zimskih jutra minolo mi je, ko sem se uže do juternice dovolj naspal in bi bil lahko vstal ter šel vsaki dan k sv. maši; a lenaril sem raje v postelji. Koliko poletnih jutra mi je minolo, da sem brez vsega dela čakal na zajuterk. Vsaj takrat bil bi se lahko udeležil daritve sv. maše, ko me ni vezale delo na dom. O danes bi rad posnemal sv. Izidorja, ko bi ga mogel, a ni mi mogoče. In prav je tako! Saj sem poznal njegovo pobožno življenje už6 izza šolskih let in ga vendar niseui posnemal. Takrat bi si bil ložje izprosil od Boga blagoslova za svoje delo in vsako početje, kajti bil sem še neotnade-ževan in morda še v milosti božji, kar pa danes gotovo nisem. O, sedaj včm, da sem o solčnem svitu taval po temoti, ogibal se lepih potov, po katerih bi bil dospel do časne in večne sreče. Okusno, telo in dušo poživljajoče sadje sem zaničeval ter sezal po strupenih jagodah. Boga poveljujoči glas slavčkov bil mije zopern, a krokarja poslušal sem zamaknen. Duha šmarnic nisem mogel prenašati, a volčjek dišal mi je prijetno. Imel sem tedaj zdravi očesi, pa sera bil slep; imel sem zdrava ušesa, pa sem bil gluh; imel sem tanek voh, pa nisem hotel vohati. Razven teh darov dal mi je Bog še dar govora. Kako pa sem se posluževal tega daru božjega? Mnogokrat prav napačno. Ko bi moral odgovarjati, sem molčal, in ko bi moral molčati, sem govoril. Da, še celo pozdrave Vsemogočnega sem preziral. Kako to, vprašal bi morda kedo; saj Oče nebeški dandanes ne govori naravnost z ljudmi, četudi je vselej in povsod mej njimi ? — On je postavil zlato solnce na nebeški obok. Zjutraj, ko solce vshaja, pošilja ljubi Bog po njem vsem svojim stvaricam prvi pozdrav: .Dobro jutro", ter njim podeljuje novo moč za početi dan. Ko se v poletnem čatm sprehajamo po polju, veseleči se bogate žetve, pozdravlja nas ljubi Bog po pripogibajočem se klasju: .Dobro došel v mojej shrambi!* Ko sesedamo okoli mize h kosilu, blagoslavlja nam jedila : „Naj vam tekne, naj vas okrepi!" Ko se pošteno veselimo mej seboj kliče nam: „Veselite se zemljani, kakor se vesele moji nebeščani, a skrbite, da pridete kedaj mednjć!* (Pride še.) Najnovejie vesti. Sredec 7. .Agence Balcanique* javlja: Vojnemu ministerstvu došla so poročila, glasom katerih je minole nedelje poskusila turška vojaška četa, sestoječa iz 50 konjikov in 35 pešcev, prekoračiti bolgarsko mejo pri Haskogu. Turki so se pa umaknili, ker so bolgarske straže petkrat ustrelile nanje. Ne zna se, da li so zadele kojega Turka. V Haškog dospela je stotnija pehftte, ker se je razširil glas, da se Turki namerujejo vrniti, a da bode 200 njih. — Jednak slučaj se je pripetil mi-nolega torka v okraju Tatard Bazarčik. Bolgaskim obmejnim stražam je došlo povelje, da energično odbijejo vsak napad. „Agence Bale.* naglaša, da so taki dogodki bolgarski vladi sila neprijetni, ker utegnejo razburiti javno menenje proti Turčiji. Most 7. Minolo noč se je na istem kraju, kakor lani, zemlja nekoliko udrla. Vsled tega sti bili dve hiši skoro povsem uničeni, nekatera poslopja so pa razpočila. Železniški promet morali so obustaviti. Ponesrečil ni nihče. Vzrok tej novi katastrofi ni znan. Moat 7. Vodstvo jame „Anna-Schacht" javlja, da so razmere v jami, ki so lani provzročile katastrofo, popolnoma normalne. Prikazen v minoli noči smatrati je zatorej povsem lokalno, ki ni v nikakoršni zvezi z vzroki lanjske katastrofe. Atono 7. Vojni ladiji „Hvod" in „Linnois" odpluli sti naglo v Herakleion, ker je počil glas, da so Turki udrli v mesto, umorili in ranili več oseb in grdo ravnali z ruskim podkonzulom. Madrid 6. V pokrajini Orense pojavili so s* nemiri. Provzročilo jih je vprašanje o občinskih davkih._ Trgovinah« bmojavk« in veatl P Bte, Pfaniea *» je«en 6.22—6.23 Pimricb spomlad 1S9H 6.«1 do6.rt2—.-. Oves za jesen 5.03-.VOS 1« za jesen 5.13-5.14 Koruia ta avg.-sept. 3.52—3.58 maj juni 1887 nova f. 3.45—3.60. n,j 7>- kil 6 45 - 6 60 ud 79 o 6.55—6.«5., od kil. 8.^0—6.70 od 81. ml. f. 6-f>6 -6-75, «d M2 kil. for. .--.—. te^iuoit proso 2'25— 5-50. Pftenica: Dobre ponudbe, živo povpraševanj«. Prodaja 35.000 met. stot.; nova po stalnih cenah, stara celo 5 nč. dražje. Vreme : oblačno. Pra«f». Nernimr.ni sladkor for. 13. — , oktober« december 13 15, stalno. Pruga. Centrifugal uo»i, po*ta«ljne v T rit « carino vre«l odpošiljate- precej f, 35 50 —.3« Concasse 37.26—37.50 Catvonn 33 50 V gUvali (nodih) 3975-.- Havr'.-. Ku»h ^»iiio* ^ooil nvi0. včeraj danes Driiiv m dolg v papirju . . 101.60 101. «5 „ „ v «rt>bru . . . . 101-70 101 85 AvHt.rijKk« r«*iit« v zlam . . 193.fi0 123.45 „ „ v kroilrtli . 101.20 101.20 Kreditno akot-e..... . . 358 60 359 — Loudon 10 Lat. . 119.65 119.65 . . ».507, 9.50'/, 20 mark 11.73 11.78 100 italj. lir . 44 25 44 30 Zalivala. Podpisani odbor izreka iskreno zahvalo vsem onim, ki so pripomogli veselici pev. drnS. „Velesila" do toli lepega vspeha v moralnem in gmotnem pogledu. Sosebno se izreka aahvala škedenjskim dekletam, ki so pripomogle, da se je pel meSani ubor, avstrijskemu Llojrda, Rojanskemu konBU-mnemu društvu, veletržcu gosp. Jakobu Manluiču, igralcem, „Slovanskemu pevskemu druStvu", pevskemujpštvu „Kolo", uredniku lista „Pensiero 81avou, goBp. JakiPi, gosp kapelniku Majcenu in Blednjič vsemu rodoljubnemu občinstvu, ki nas je počastilo. V Skednju, dne 5. avgusta 1896. Odbor pevskega društva „Velesila". Vsem sorodnikom, zuancem in prijateljem naznajamo tužno vest, da je danes, 6. t. in. ob 7. uri zvečer preminola po dolgi in mučni bolezni naša blaga mati, soproga in taSča v dobi 60 let gospa Barbara Pirjevec roj. Tomlnc, previđena sč sv. Sakramenti za umirajoče. Pogreb bode v soboto 8. t. m. ob 4. uri popoludn«. V SEŽANI, 6. avgusta 1896. Žalujoči ostali. ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. b) JuinA i«l«uilosi (Postaja južno želeanice.) Od dni 1. junija 1896. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabreiino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pešto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, sveza s Pešto, Reko — Gorico in Korminom. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nubreiine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Veroue, Kormina, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidmn, Nabrežine; -8.5« „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 21— popoludne v Kormin. 4*25 „ v Nabrežino. DOHOD. 12-07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine. Rlohterj ev LINI M EN T S SIDROM je dobro domače sredstvo. Dobiva se po vseh lekarnah. v 18-19 letu svoje dobe, i% dobre hiše, dovršivši drugo c. k. realko, išče službo v slovenskem ali nemškem jnziku. najraje v kateri pisarni, ali pa kje drugod njemu dostojno delo. Odgovori naj se pošiljajo naravnost uredništvu „Edinosti* ulica Ciiserma štev 13. JNTON JTgoj- Mvec t Trstu, ulica Stadion št. 1 (t hiši g. F. Zifta) se priporoča najlepše slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave. praško domače mazilo i c lekarne B. Fratfner-ja v je staro nniprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetju in bolečine milima ter hladi. — V Puiloah Pp 35 in 2fi n£. P® P®*« O već RazpošilJ* •• v«ak dan. Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko. B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi Mula stran, vogel Sporner-jeve ulice 203. | Lastnik konsorcij lista „Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.