119. številka. Trst, v petek 3G. maja 1902. Tečaj XXVII „BdftMat" Jzh •!» •Bkraft mm Amm. rasna aadal) ta prmtnlko*. ob 4. uri rveč«. lftniilM »miš : ta calo leto M kroa cm pel leta ..•••••••11 n z1 četrt leta •••••••• S n za «a aae^ec........ SkfOBl «tročoino j« plačevati naprej. Ha na-(o5tM brez prfloftene naročnine M a prava a« oaira. __tt F o tobakarnab v Trata se prodajajo po- Mxeus Številke po C atotink (3 ■*£.); Tr-»U pa po 8 stotink 14 Telefea fitT. «70. Glasilo političnega društva „Edinoit" za Primorsko. T eiliHtl J« Mit Ofltat mm račmaajo po Tratah » petitu. Za »eč-kiatso »sročilo ■ primernim popui.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do* ma£f oglasi Itd. se računajo po pogodbe Val dopisi naj se poliljajo irelllltvi Nefraakovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Haročnino, reklamacije in oglase spre« Jama apravalitve. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Ure4alitve la liskama se nahajata * •lici Oarintia itv. 12. Upravnlltvo, la s^rejeaiaaje laseratav v ulici Molil plceolo Itv. 3, II. nadnu. -.sdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodaik. konaordj lista Natisnila tiskarna konaorclja lista' Edinost,, t Trst Shod y Dekanih. (Dalje.) Za besedo se je oglasil dež. posl. Josip Eompare, ki je izvajal : To ni nikako čudo, da so oni, ki žive ob mejah, v tako hudih borbah, ni čudo, ako drugorodci skušajo, da bi naš živelj kolikor le možno potiskali nazaj. Saj smo videli in doživeli, kako so poskušali svojo srečo celo na raznih krajih bolj v notranjem, kjer živi naš živelj kompaktno in kjer ne živi daleč na okolo noben drugorodec. Videli smo, kako je italijanska stranka posezala v boje v našem Podgradu. Tako se je godilo tudi v Jelša-nah, kjer ni niti sledi italijanskega elementa. Videli smo tako v Pazinu, vemo, kako ee godi v našem nesrečnem Pomjanu in celo v Kastvu so poskušali drzno. Da, neverjetno sicer, ali resnično je, da so hoteli poskušati celo v Dolini, katero občino i tal. stranka sama niti ne prišteva k Istri! In tako se godi že celo tisočletje. Leta 803 po Kristovem rojstvu že so se tu blizu, ob Rižani, zbrali latinska gospoda v proteste in so zahtevali, da se Slovenci morajo umakniti iz pokrajine, da se morajo izseliti — da morajo iti nazaj preko Podpeča, ker tam da je meja. Ali Slovenci se niso hoteli umakniti. Njim je že Karol Veliki podelil tu pravice. Od tedaj torej, nad 1000 let, traja ta borba med latinskim in slovenskim življem za to zemljo, med Italijo in našim narodom. Ta naša pokrajina je bila tudi res pod vlastjo beneške republike, ali 3lovenski živelj se je ohrani i. A pomisliti treba, da tedaj je narod spal v narodnem pogledu, da tedaj ni bilo narodne ideje, ki bi ga bila vžigala in vspod-bujala. J zlasti je bil v onih časih narod — brez šole, v nevednosti. Vendar se je vzdržal p<» svoji pridnosti in vztrajnosti. Ostal je tu na tej zemlji in se vzdržal, ker je bil priden, skromen, zdrav. Ta stara borba med latinskim svetom in našim življem traja do daaašnjih dni. Nasprotniki naši so brskali po raznih arhivih in so res našli, da je bila ta pokrajina že pod rimskimi cesarji in beneško republiko. Zato da je ta pokrajina tudi danes njihova last. To da je njihovo in tega si ne dajo vzeti. In res je tu in tam tudi med našim ljudstvom ljudij, ki jim verujejo. No, to je lahko umeti. Vsakdo veruje rad v to česar si želi, a vsakdo si želi — boljših časov ! Naši nasprotniki pa so poznani mojstri v obljubah, v obečanju. Oni delajo našemu ljudstvu, v kolikor jim isto veruje, velikanske obljube, ki se ne morejo spolniti nikdar ! Potem je govornik z izgledi ilustriral, kaki dobrotniki so italijanski signori našemu ljudstvu in kaka dobrotnica pokrajini je italijanska uprava. S številkami je dokazal n. pr., koliko občina Dekani plačuje in koliko dobiva. Samo na deželnih dokladab — o ce sarskih davkih ne govori — plačuje ta občina 10000 K na leto. To znaša v desetih letih 100.000 K. Ali je potem to kaka milost, ako uprava pokrajine vsakih 10 let dovoljuje tej občini po kakov most, ali pomaga popraviti kako pot, potrosivši za to par sto goldinarjev? (Viharno pritrjevanje.) Je tudi naših ljudij. ki govore, da Slovenci smo šibki, da ne moremo ničesar, da je torej potrebno, da smo dobri z našimi nasprotniki. To eo ljudje, ki so podobni tistemu možu, ki je prižigal svečo sv* Mihaelu, a ko je videl pod njim tudi hudiča, si je mislil : tudi ta bi mi mogel koristiti v potrebi — in zažgal je avečico tudi hudiču. (Burna veselost). Taki ljudje so v največo kvar narodu, ker so zanesljivi in ovirajo narod v njega borbi za svoje pravo. Neizogiben pogoj za vspehe je, ta, daje narod značajen! (Zvrsetek pride.) PODLISTEK. 10 MELITA. Povest iz naše dobe. r^pi^al J asi p Evgrem Tomie ; prevedel Radi. Prvi del. I. »Ah, tu je Ela!« je vskliknila Melita veselo, spoznavša svojo prijateljico. »Kje se je to dvoje našlo?« je dodala na to in začela mahati s pahljačo napram dohajajočima. »Požurite se, za Boga! .... Mi vas nestrpljivo čakamo!« je zaklicala na to kontesa kolesarjema, ki sta se, vtrujena od dolge vožnje, počasi vspenjala po strmi poti. Artur, začuvsi ta poziv, je prislonil kolo na neko sadno drevo ob poti, priskočil k Eli in jo prijel za roko. »En galop!« je zapovedal mladi častnik in ona dva Bta poletela res po strmini kakor na komando. Za neKoliko tre-notkov sta bila na mestu, kjer sta ju čakala grofica in komtesa. Ela, vsa zasopela in za-žarela od te kratke letnje, se je obesila Meliti okoli vratu in ni mogla izustiti niti besede, dočim je Artur srčno objemal mater in Politični pregled. T Trsta, 30. maja 1902. Iz delegacij. (Nadaljevanje brzojavnega poročila v številki od srede.) V nadaljevanju razprave proračuna vna-njega ministerstva v plenumu avstrijske delegacije je minister za vnanje posle, grof GoluchoNVdki, odgovarjal na izvajanja raznih predgovornikov. Na splošno je rekel, da napadi na zavezniške razmere letos niso bili tako hudi kakor prejšnja leta. Oporekal je trditvi, da bi bil značaj trozveze sedaj drugačen, nego je bil 1. 1882. Trozveza da je bila že od svojega postanka mirovna in obrambena zveza in taka da je tudi sedaj. Glede izvajanj del. Parisha je dejal minister, da mu je isti, kar se tiče njegovih (ministrovih) izvajanj v lanskem zasedanju delegaeij, podtikal ravno nasprotno od tega kar je rekel. Oa (minister) da ni trdil, da bi se carinska vojna dala zlagati s politično zvezo, temveč je izjavil le, da politične zveze ni smeti spravljati v brezpogojno odvisnost od carinarskih in gospodarskih odnošajev. — Sedaj da gre v tem še dalje: on je uverjen, da, ako se hoče sploh doseči narodnogospo darsko sporazumljenje, je to mnog** lažje ako se je v politični zvezi, nego ako se je izven jej poljuboval roki, govorč jej milo in nežno: «Draga moja, sladka maman ! Kako ti je ?... Ali me imaš še rada?« Grofica se je kar topila v sreči . . . Kako jej samo milo in toplo govori ta njen lepi, zlati dečko ! . . . »Ah, kako sem srečna, da te zopet vidim!« je govorila grofica razveseljena, ter je z roko pritiskala njegovo glavo na prsi in mu poljubljala svetlo-vrane lasi. »Ti si nas tako iznenadil.« »Jaz sem pisal, še pred tednom sem pisal, da pridem, ali nisem dobil odgovora, ne denarja«, je rekel Artur ter se izvil iz grofičinega objema. »List glasi na očeta, a on je na Dunaju«, je odvrnila mati. »Hudiča, pa baš sedaj, ko sem silno potreboval denarja ... bil sem v veliki ne-priliki, moral sem si vsoditi pri Židih«, se je jezil mladi poročnik. »Ah, da bi ti znala, draga maman, »oliko odstotkov moramo plačati . . .« »Ne govorimo sedaj o tem«, mu je grofica pretrgala govor na tiho ter ee oprostila iste. Istotako pa da je krivo žrtvovati na gospodarskem polju velike interese radi tega, ker se hoče skleniti politično zvezo. Minister je potem branil našo diplomacijo pred očitanji del. Parisha, da se ista ni dovolj brigala za bruseljsko sladkorno konferenco. Gledč gibanja »proč od Kima« je dejal minister, da ne ve, na kak način bi mogel ustreči zahtevam del. Kramara, da bi on (minister) sodeloval na zatiranju tega gibanja. Minister je priznal, da to gibanje obstoji ter da je podpirajo nekatera evangeliška društva. To da sto zasebne stvari. Nemške vlade da niso dale nikakega povoda, da bi njemu trebalo nastopati. Ako ta agitacija ni v soglasju z našimi zakoni, potem je naloga vlade, da take nedostatke odpravi. Ako se iz inozemstva došli protestantski svečeniki ne vedejo korektno, je dolžnost avstrijske vlade, da temu odpomore. Nasproti del. S t e i n u, ki je izjavil, da nima prav nikakega zaupanja v ministrovo politiko, izjavil je minister, da je vsakomur svobodno soditi o njegovem postopanju. On da ga ne bo skušal spreobrniti. Gledč nasvetov del. V n k o v i d a je rekel minister, da on absolutno ne umeje, kaj je Vuković prav za prav zahteval. Isti da je — po ministrovem menenju — na nedopusten način govoril o prijateljski in za vezni državi, kateri da je očital cel<5 nelojalnost. Ta očitanja da mora zavrniti na najodločnejsi način. Po zaključnem govoru referenta markija Bacquehema prešla je delegacija v podrobno razpravo ter je potem, ko je govorilo se nekaj delegatov, vsprejela ves proračun mi-nisterstva za vnanje posle. Na to se je zapričela razprava o okupacijskem kreditu. Poročevalec vit. Vukovic je skupnemu finančnemu ministru priznaval velike zasluge, ki si jih je isti stekel za Bosno in Hercegovino ter s tem tudi za monarhijo. Želel pa je, da bi minister z ozirom na težave z mohamedanskim in srbskim prebivalstvom nekoliko korigiral svoj program. Del. dr. Sylveater je povdarjal, da bi se moralo vendar enkrat rešiti državnopravno stališče okupiranih dežel. Govornik je zahteval normalno-tirno železniško zvezo med Banjaluko in Jajcem ter med Jajcem in Sarajev om. Finančni minister pl. K a 11 a y je izjavil, da se bo takoj intenzivno bavil z vprašanjem o gozdnih in pašniških servitutnih pravicah Dalmaticev v Bosni, kakor hitro mu dojde oficijelni promemorij o dalmatin- njegove roke. V tem je priskočila k njima Melita in objela brata. »Zakaj mi nočeš dati poljuba, ti nič-vrednež?« je govorila bratu, poljubljajoča ga na lice, na usta. Povej nam, kje si naletel na Elo; ona nima še dovolj sape, da bi spregovorila . . .< ■ > V Zagrebu sem prišel skupaj z Alfredom«, je začel pripovedovati Artur, »ki je bil tam radi nekega posla svoje tete Andrine. On me je spremil k njej na posestvo, kjer sem naletel na Elo z bratom. Na njenem kolesu evo me sedaj doma ... A propos . .. ti morda niti ne znaš, da se Alfred ženi.« Melita je prebledela, a tudi grofica je bila na to vest vsa iznenadjena. »Kaj praviš?« je vprašala ona, kakor da ne veruje prav svojemu sinu. »To je gotova stvar«, uverjeval jo je Artur. »On vzame pohčerjenko svoje tetke... Izvrstna partija . . .« »Ljubico?« je vprašala dalje grofica, dočim je Melita, stoječa pri njej, molčala kakor mramor. Videlo se jej je, da je jako razburjena, ali da se hoče premagati. »Tako je ielela Andrina, ki izredno skih interesih ; * istotako se .bo . študiralo vprašanje o regulaciji rek ha ' cmlnlatinski meji. — Glede ureditve državnopravnega razmerja Bosne in Hercegovine je dejal minister, da to vprašanje ne spada v njegov delokrog, * marveč v delokrog obojestranskih vlad. — Govorč o agrarnem vprašanju je minister pojasnjeval, da večina zemljišča v okupiranih deželah pripada mo* hamedancem, večina deželnih posestev pa je izročena v obdelovanje pravoslavnim kmetom. Med tem ko skušajo kmetje svoje pravice razširiti, skušajo pa posestniki zemljišč temu nasproti te pravice kmetov še skrčiti, vsled česar navstaja nasprotstvo interesov. To vprašanje pa ima tudi verski značaj, vsled česar mora vlada jako previdno postopati. Ko je govoril se poročevalec vit. Vuković, je bila razprava končana in seja zaključena. Prihodnja seja bo dne 5. junija, ob 4. uri popoludne. O pogajanjih med Avstrijo in Ogrsko ne vedo listi sporočiti ničesar konkretnega in pozitivnega, pač pa zatrjajo vsevprek, da je borba med obema vladama zel<5 trdovratna in da treba najhuje bitke, pred no ena ali druga kaj odnehati ob k::teri točki. V tem zmislu zatrjajo listi, da sti še precej daleč od sporazumljenja in da se bodo pogajanja nadaljevala. Jeden veljavnejih listov I pravi glede na šanse tem pogajanjem, da ni razloga ni za pretirani optimizem, ni za pretirani pesimizem, ali z drugimi besedami: da lahko pride do sporazumljenja, ali pa — ne pride. Priznati treba, da je to jako orakelski povedano. Za tako ugibanje pač ne treba posebnega proreškega ali devinacijskega duha. Pa tudi takih ljudij bo morda, ki so prepričani, da sta gospod Szell in g. Korber že na jasnem, do kje se ima umakniti g. Korber, a da nočejo s tem na dan in vstrajajo navidezno v bojnih pozicijah, da ima gosp. Korber časa, da si gladi teren v avstrijskem parlamentu. Od todi nervozno prizadevanje Korberja, da kaptivira Cehe (ker velike večine Nemcev je že gotov) in si zagotovi parlamentarno rešitev nagodbe med obema polovicama. Ali kdo bi mogel videti za kulise tega diplomatiziranja ? ! Jedno pa vemo pozitivno, in to je, da je ogromna večina te polovice monarhije že sita nagodbe, kakoršnja je bila do sedaj in da stoji na Btališču : raje j nobene nagodbe, nego pa slabo. Izjava nadškofa Stadlerja je — I kar je naravno — silno deprimirala hrvatsko javnost. Izlasti pa v prvi hip. Vsakdo je obljubi svojo pohčeijenko«, se je vmešala sedaj Ela v go\or. »Alfred je siromašen baron, kakor smo tudi mi, pa se more smatrati srečnim, da dobi ženo, ki podeduje veliko bogatstvo.« »Uprav iz pred nosa mi jo je ugrabil«, je menil Artur resno, »tega mu ne pozabim . . .« »Ti si še dete, moj sinko«, je rekla grofica, »ti imaš še mnogo časa, da misliš na ženitev.« »Prav praviš, maman!« je dodal mladi grof v lahkomiselnem tonu, »ženitba naj Še Čaka na me, jaz se hočem navžiti svobode in življenja . . . Le glejte,- da *»e omoži Melita ; koliko lepša je poBtala v tem pol letu, odkar se nismo videli . . . Treba jej najti moža,"ker drugače ostane stara devica.« »Kakor jaz!« mu je pretrgala govor Ela smejaje se. »Zakon ni vedno sreča«, je menila grofica z ozirom na Elo. No, ta ozir je bil brezpotreben, ker Ela je bila popolnoma zadovoljna s svojim stanom. Ona je imela raje svojo svobodo stare device, nego pa navadni zakon. (Pride še.) čutil, da je to zepet zmaga Slovanom neprijazne diplomacije in da se je nadškof umaknil pred tistim vsemožnim vplivom, ki ga imajo Madjari v sferah vnanje politike države. Sedaj pa pišejo v »Information« iz Zagreba, da je depresija prvega hipa že odnehala, ker da imajo od dobro obveščene strani zagotovilo, da se Stadier ni umaknil ni pred grofom Go» luchouskim, ni pred Madjari, a in p a k da je ustregel le že lji kurije rimske, direktno izraženi! Se avojo izjavo da je Stadier najlepše dokazal svojo lojalnost in s tem najizdatneje zavrnil obrekovanje od strani g. ministra za vnanje stvari. Če se je motil v čem, da gaje zavela v to le nemško-madjarska novinarska klika, ki se je o tem, nota bene, sama in namenoma predstavljala v luči oficijoznosti ! ! Kar je nadškof očital tej kliki, od te*a da ni preklical ni črkice. Za izjavo so odločili le zaupni o d n o š a j i med nadškofom in rimsko kurijo. Tej je nadškof doprinesel žrtev. Tržaške vesti. Mestni svet tržaški bo imel danes ob 7. uri zvečer javno sejo. Na dnevnem reda te seje sta dva važna predmeta. Prvi je predlog svet. dr. Gairingerja glede imeno-novanja posebnega odseka, ki ima določiti, kdo je kriv, da ima občina 200.000 kron škode radi nakupa Rumerjevega posestva, na katerem posestvu so hoteli zgraditi norišnico ter drugi predmet, ki se tiče vprašanja zgradbe mestne zastavljalnice na nekdanjem Kosler-jevem posestvu. Procesija sv. Rešnjega Telesa. To je bil »naš dan« ! Tako vsklika eden naših dopisnikov na drugem mestu. Da, to je bil res »naš dan«. Najbolji dokaz, da je temu res tako, je fakt, da »Piccolo« ni našel še nobene besede o njem. Njihov molk govori za našo stvar. V popolnjenje »Piccolovega« molka naj služi konstatacija v' »Sole«, da je bila letoŠDja procesija tako lepa, kakor že dolgo ne. A to procesijo — mirne vesti trdimo to — je sestavljal slovenski živelj najmanje po "",„!! Nastop svetojakobške fare pod jednakima zastavama Marijine družbe in bratovščine sv. Cirila in Metodija je bil naravnost impozanten. Za prvo nepregledne vrste slovenskih žen in deklet, prve vse v črnem, druge v belih oblekah s pajčeloni. Za zastavo sv. Cirila in Metodija pa je bila kar cela armada slovenskih mož in mladeničev. Teh kar ni hotelo biti ne konca ne kraja in ljudstvo, ki je opazovalo te nepregledne vrste, je vbklikalo v začudenju, ker ni moglo umeti, od kodi so se vzeli vsi ti ljudje?! Kolika masa je bila za tema zastavama, si mogel najlepše videti, ako si stal na borznem trgu in si imel pregled gori po Corsu in proti velikemu trgu. Na vsej tej daljavi blizo uro časa ni bilo videti nijedne cerkvene zastave, ker so vso to daljavo okupirale naše mase — sinovi in hčere bratje in sestre naših svetih apostolov. Nastop naših ljudij je posebno še poveličevalo ubrano petje zbora bratovščine sv. Cirila in Metodija pod zastavo in pevk Marijine družbe. Zastavi sv. Cirila in Metodija ob straneh ie 4>ilo tudi deset v belo oblečenih šolskih deklic s cvetlicami. (Na tem mestu pa moramo povdariti, da je bilo letos veliko manje nekega drugega spremstva. Letos je bilo namreč samo 6 redarjev ob strani zastave, dočim jih je bilo lani nad 40). Zabeleženja vredno pa je letošnje zares pošteno vedenje laškega ljudstva. Vse, kar je opazovalo naše ljudij, se je izražalo o njih najsimpatičneje. Na nekaterih mestih toliko da jih niso pozdravljali na glas. Tudi mestni magistrat menda ni slep za evolucijo, ki se je izvršila v mišljenju izlasti širokih slojev. Tako se nam dozdeva po dejstvu, da je mestna delegacija v zadnji hip, v soboto, spremenila prejšnji sklep mestnega sveta in se je odločila, da odiči okna mestne hiše. Radi tega »Gazzettino« psuje gospodo, da so — komedijaši. »Aha, gospodje — tako se roga — ali se že umikate? In prihodnje leto ? Slovanska zastava in redarji in .. . sveče občinske ! In čez dve leti ? Slovanska zastava in . . . župan in mestni svet. Kakov izgled v bodočnost!« A pomisliti treba, da je letos kompaktno sodeloval le mestni slovenski živelj ! Kajti okolica ne prihaja več v skupnostih, odkar jej je bil zadan udarec v katedralki sv. Justa. Kaj bo še le, ako bo okolica zopet sodelovala ?! »Gazzettino« ima prav, ako pravi se svojega stališča, da perspektiva v bodočnost ni razveseljiva ! »Los tod Rom« t Trsta!! Slučajno nam je pred par dnevi došlo v roke povabilo na protestantovaki sestanek — evange-lischer Familienabend — ki seje vršil v torek ob 8. uri in pol zvečer v znani restavraciji »Pri ogrskem kralju«. Stvar se nam je dozdevala takoj zelo sumljiva in to toliko boljy ker je bil na tem povabilu podpisan kakor ■klice vatelj tudi znani v se nemški agitator in sin slovenskega rodu, Pogatschnigg (reci Pogačnik), po svojem poklicu c. k. poštni uradnik! Na programu so bile pevske in deklamatorične točke ter predavanje protestantskega vikarja Hochstetterja iz Štajerske o protestantizmu v minolosti, sedanjosti in bodočnosti. Sreča je hotela, da Brno nekoliko prepozno prišli na to pangermansko slavnost, da nam ni bilo treba poslušati tistega pače-nja, ki je bilo na programu označeno kakor — petje in deklamacija. Da je bilo to res pravo pačenje, prepričali smo se namreč koncem večera, ko so v nameček dodali še nekoliko pevskih in deklamatoričnih točk. Kakor že omenjeno, prišli smo nekoliko prepozno in ravno prav k predavanju pro-testantovskega vikarja Hochtetterja o protestantizmu v »vseh treh časih«. Vse Hoch-stetterjevo predavanje se je vrtelo okoli tega, da dokaže, koliko koristi ima — nemški narod od protestantizma in koliko koristi ima protcstantizem od nemškega naroda. Govoril je tudi o gibanju »proč od Rima« ter je zatrjeval, da to gibanje nima političnega značaja in da je strogo versko. V istej sapi pa je zatrjeval, da so se morali Nemci po- ' prijeti tega gibanja radi narodne samoobrambe!! Je-II to religijozen motiv ? ! Povdarjal je, da morajo vsi Nemci prestopiti k protestantizmu in da se morajo rešiti iz verig, v katere jih je ukoval katolicizem! Pripovedoval je, da se je gibanje »proč od Rima« jelo mogočno širiti med vsemi avstrijskimi Nemci. Govornik je izrazil prepričanje, da isti v kratkem združi vse Nemce v jedni veri. Napadal je tudi liberalizem in kazul na Dunaj, ki je bil svoječasno liberalen, a je sedaj postal klerikalen ter je sklepal iz tega, da liberalizem ne more obvarovati Nemcev pred klerikalnim suženjstvom. — Sploh je imelo vse Hochstet-terjevo predavanje značaj agitacije »proč od Rima«. Niti na misel mu ni prišlo, da bi skušal dokazovati, da je njegova vera morda bolj prava, nego katera druga ; ves čas svojega predavanja je povdarjal, da je prote-stantizem koristen nemškemu narodu kakor takemu. Sploh se je iz vsega njegovega izvajanja dalo sklepati, da je protestantizem — vsaj kakor ga umevajo pangermanski agitatorji — strogo narodnega in prav nič religijoznega pomena. Ali pustimo Hochstetterja ! Njegovo predavanje je v resnici imelo izključno agitatoričen značaj in namen, govo- ; ril je mnogo več o nemški narodnosti nego o i nemški veri, a agitiral je vendar kolikor-to-liko prikrito. — Popolnoma odkrito pa je nastopil drugi govornik, že imenovani Pogatschnigg, katerega je že Hochstetter v svojem govoru hvalil kakor neumornega in najzasluženejšega tržaškega propagatorja gibanja »proč od Rima«, t. j. prestopanja Nemcev k protestantizmu. Pogatschnig je biL kakor nam je povedal Hochstetter, tudi glavni organizator in sklicevatelj sinočnjega večera. Seveda, slovenski odpadnik mora biti povsod i prvi, posebno, pa če je poleg tega še državni uradnik! Ta gospod Tevton se je sam bahal, kako da mu je dobro delo, ko je prestopil k protestantizmu, in je pozival s patetičnim zanosom vse navzoče nemške »jungfraue« »fraue« in »tojČe menerje«, naj tudi oni prestopijo k protestantom! Govoril je o nemškem ponosu, o nemški »neustrašljivostic, ki se baje ne boji nobenega razun Boga, o evangeliju in Nemcih ob Adriji itd. itd., da ga je bilo kar veselje poslušati. V istem tonu in morda še hujše je govorilo še neko človeče — prava pokveka — iz severne Češke, ki pa je — glejte si no! — »čisto slučajno« prišel tega dne v Trst in še bolj »slučajno« na ta agitatori Sni večer. Tudi telegramov je došlo iz mnogih nemških in avstrijskih mest — seveda se je tudi to zgodilo »čisto slučajno«. Te telegrame so seveda prečitali. Ako bi nam bila Pogatschnigg in oni Deutschbdhme pustila kaj v nejasnem — kar se pa, to jima moramo priznati, ni zgodilo — so nam pa ti, iz vseh strani Nemčije in Avstrije došii telegrami dovolj jasno povedali, da je bila to dobro organizirana — velenemško - politična — agitacija, katero je uprizoril in vodil c. kr. uradnik in na kateri amo videli tudi par členov c. in k. čaetništva !! Lepi »Familienabendi« to! Kdor dvomi o pravih ciljih »Los von Rom«-propagande, bi bilo dobro, da sam obišče jednega teh »Familienabendov«, pa bo kmalu videl, kako je geslo »Los von Rom« le krinka, pod katero se agitira za pravi cilj pangermanske politike: zveza z Berolinom ! »Iz Trsta se nam piše ...... Pod tem naslovom smo čitali v zadnji sobotni številki »Slovenskega Naroda« notico, podpisano od-nekega »sviga-švaga« sledeče vsebine: »Pred kratkimi dnevi je bilo objavljeno v »Edinosti«, da je barkovljanska podjetniška tvrdka: Ivan, Ante in Svetko Martelanc zabila zadnji steber v podstave namestništvene palače v Trstu. Danes nam je javiti, da je ista tvrdka zapričela že minolo sredo pripravljalna dela za zgradbo »Deutsches Haus« istotam. Taka in enaka podjetja nam pričajo, da uživa omenjena tvrdka v naših nasprotnikih — Nemcih in Lahonih — največje zaupanje in popolno priznanje na točni in solidni izvršitvi izročenih jej del. Kaj pa neka vrsta tržaških Slovencev ? O vse drugače ! Oni goje zaupanje in priznanje le ob kritičnih urah. Tako je ! Nemški narodni dom zgradijo takoj Slovenci, slovenskega bodo gradili pa morda .... narobe. Živijo!« Oni del notice, v katerem omenjeni »Šviga švaga« izraža zasluženo hvalo naši domači, gori omenjeni podjetniški tvrdki, smo umeli ter ga podpisujemo z obema rokama, kajti v resnici smo lahko ponosni na to, da se celo ob znanih tržaških razmerah upošteva tudi od nasprotne strani našo domačo tvrdko, ! vkljub temu, da nje družabniki nastopajo ob vsaki priliki kakor neustrašeni narodnjaki. Nejasno pa nam je bilo prikrito namigovanje v isti notici kakor da trž. Slovenci ne cenijo omenjene domače tvrdke in da, dočim nemški narodni dom zgradijo Slovenci, bodo gradili slovenskega morda . . . narobe. (Nemci ali Lahi ?! Ker se je nam kaj takega zdelo gorostasno, ko vendar vemo, kaki možje stoje na čelu »Tržaški posojilnici«, katera financira zgradbo »Narodnega doma« in na čelu društvu »Narodni dom«,, in ker se je nas od več strani interpeliralo v tem oziru, informirali smo se na pristojnem mestu, kaj je na stvari in se-li zgradba »Narodnega doma« res misli oddati Lahu ali Nemcu ?! Doznali pa smo sledeče : D o s e d a j se sploh niti govorilo ni o oddaji gradnje »Narod. doma«, ker stvar še ni dozorela do te stopinje. Pač pa je vsprejet še le splošni načrt slovenskega slovečega arhitekta g. Maksa F a b i a n i -ja kateremu se je vsled konkurza omejenega na 4 osebe, in vsled vsprejetja njegovega splošnega načrta poverilo izdelanje tudi podrobnega načrt«. Konkurz za načrt je bil, kakor omenjeno, omejen tei so bili naprošeni i v to svrho: omenjeni arhitekt gosp. Fabiani in arhitekt gosp. Plečnik oba na Dunaju, arhitekt gosp. Markovič iz Zagreba in gosp. Svetko Martelanc, družabnik tukajšnje pod-ijetniške tvrdke Ivan, Ante in Svetko Martelanc — torej sami Slovani. (< »menjamo, da se je gosp. Plečnik radi preobilih svojih poslov I odtegnil konkurzu, tako, da so ostali samo ; trije konkurenti.) Iz navedenega sledi jasno, da se niti o oddaji načrtov ni oziralo na tujce, i In še več: da se je gospodu Svetku Marte-| lancu, akoravno samouku, izreklo največe priznanje s tem, da se ga je pozvalo, da konkurira za načrt s takimi odličnimi arhitekti, kakor so prvi trije gori omenjeni. (Opomba : gosp. dr. Maks Fabiani je na Dunaju obče čislan arhitekt, o katerem smo že večkrat pisali. On je razsodnik (juror) v Londonu, bil je pozvan nedavno v Petro-grad in v zadnjem Času kakor profesor na tehniko v Berolin, — katerih poDudeb pa ni vsprejel — gradi sedaj poslopje za prestolonaslednika v Konopištu na Češkem ter je docent na dunajski tehniki. O g. Plečniku, ki je eden najženijalnejših arhitektov na Dunaju, smo tudi že pisali ter omenjamo mej drugim, da je prejel drugo nagrado za Gut-tenbergov spomenik na Dunaju, a to le radi tega, ker mu prve kakor Slovencu niso hoteli dati, da-si so nepristranski strokovnjaki priznali, da bi bil zaslužil prvo nagrado. Gospod Markovi<5 iz Zagreba je mlad arhitetk, uživa tudi najboljši glas ter je zgradil mej drugim krasen bosanski paviljon na zadnji parižki razstavi.) Tako postopanje o oddaji načrtov pač ne daje ne povoda ne pravice nikomur, da sumniči že v naprej, da se gradnja »Nar. doma« odda tujcu in da se ne priznava vrlin domačinov ter da se tako neopravičeno sumni-čenje spremlja z ironičnim »živio«, kakor da bi bila stvar že gotova. Dokler imamo spretnih in solidnih domačih podjetnikov, se pač De bo oziralo na tujce. Dotičnemu dopieniku, kateremu gospod Svetko Martelanc, ki pozna vso stvar, gotovo ne more biti hvaležen za navedeno notico, bi pač svetovali, naj ne napada naših voditeljev kar tako v en dan in brez razloga! »Slovenskemu Narodu« bi pa svetovali malo več previdnosti v tako delikatnih stvareh. Ko se pripravljamo na . veliko narodno delo (zgradbo »Narodnega doma« v Trstu) potrebujemo iz Ljubljane vspodbujanja in podpore ne pa zbadanja in pikanja. Zakaj nam nočejo dati slovenskih šol. Pišejo nam: TVžaški Slovenci nimamo niti slovenskih ljudskih šol. Na slovenske srednje šole ne bi smeli torej' uiti misliti, ako ne bi imeli od žuljev naroda vzdrževane šole pri sv. Jakobu in pa onih po okolici. V teh šolah pa je že sedaj toliko tleče, da smemo misliti tudi na srednjo šolo. A kako bi bilo se le, če bi imeli primerno ljudskih šol v mestu samem ! Pogoji za Brednjo šolo slovensko v Trstu so torej tu in kjer so dani pogoji, nasta ja za ! državno učno upravo dolžnost. Ali gospodje, ki dele narodom avstrijskim kruh omike po... svoje, ti gospodje nočejo pa nočejo. Kadar si dovršil slovenski otrok ljudsko šolo, pa — hajd krave past. Da bi bil tudi ti deležen pouka srednjih šol, ne, to se ne sme zgoditi! Take šole so samo za nemške iu laške otroke i — za dvatisočletno kulturne in pa za otroke iz herrn- in edelvolka ! Slovenec ostani neveden, kakor si bil do sedaj. Ti bodi rokodelec, hlapec, kmet, mi bomo tvoji gospodje ! Da se visoka gospoda krčevito drže tega načela, v dokaz temu vam je jeden jedini pogled na uredbo srednjega šolstva na Primorskem. Za mesto, kjer biva laška gospoda, je tudi zadostno število srednjih šol. Kjer pa bivajo Slovenci, tam je ni, pa je ni srednje šole. Ako hočejo slovenski otroci hoditi na Brednje šole, iti morajo v Gorico, v Trst, Pazin ali Pulj. Da morejo od doma le sinovi premožnejših roditeljev in da morajo ostati doma oni, katerim bo roditelji revni, to je umevno že samo ob sebi. In koliko talentiranih slovenskih otrok je, ki ne morejo v oddaljena mesta nadaljevat svojih študij vsled — revščine ? ! Vsled tega je pa tudi povsod pomanjkanje naših uradnikov. Koliko več inteligencije bi imeli, ako bi imeli na primernih krajih vsaj nižih srednjih šol ? Marsikateri nadarjen a reven deček bi se lehko posvetil študijam, ker bi bilo šolanje doma zanj maogo ceneje; dospevši v više razrede pa bi si lehko z instrukcija m i : služil vsakdanji kruh. A srednjih šol, toliko j potrebnih, nam nočejo dati. In zakaj ne ? ' Odgovor na to vprašanje najdejo čitatelji v naslednjem : Pred nedolgim časom imeli smo priliko priti v dotiko z nemško družino — podaniki nemškega cesarja in pruskega kralja. Govor je nanesel tudi na državne službe, na kar je PruBinja izrekla sledeče za naše razmere pač karakteristične besede: »Prehodila sem že mnogo sveta, poznam jako dobro razmere po različnih državah in različnih deželah. A nikjer nisem še našla, da bi izšolani mladenič tako hitro našel dobro službo kakor na Slovenskem. Jaz imam več sinov in izšolati jih hočem v Trstu, da pridejo do dobrega kruha. Vsako leto hodim v trde slovenske kraje, da se otroci priuče vašemu jeziku, kar jim bo na izvrševanju poklica mnogo koristilo«. Umejete-li sedaj, za koga so namenjene službe na Slovenskem ? Umejete-li sedaj, zakaj nam nočejo dati potrebnih šol — nam Slovencem?! Na eni strani naj zaseda Nemec, na drugi strani pa Lah vse službe na Slovenskem — Slovenec pa ostani, kar si bil do sedaj: »podlaga ptuj-čevi petil « Le še bolj odločno l Kakor čujemo, so v zadnjem času razna naša županstva zavrnila laška pisma, doposlana jim od raznih, tu v Trstu bivajočih »Slovencev«. Tu in tam so županstva dodala odgovoru kako umestno opazko, kar je blagodejno uplivalo na tukajšnje slovenske — Italijane ! Mi odobrujemo tako postopanje, želeli bi le, da bi županstva, ako že odgovarjajo na laška pisma, povedala takim po sili Lahom, da laška pisma Daj pošiljajo v Kalabrijo in ne čisto slovenskim občinam. Sploh pa naj bi ne odgovarjali in naj bi posnemali naše nasprotnike, ki ne odgovarjajo na slovenska pisma — ako ni to v njih interesu ! Beseda t liee ss. slovenskim c. kr. poštarjem. Pred seboj imamo dopis tega društva. Pismo je slovensko, »glava« na papirju pa je natisnjena tako le : Verein der k. k. Postmeister und Postexpe-ditoren in Krain, Kustenland und Dal-matien. Consorzio degli i. r. maestri e speditori postali nella Carniola, il Litorale e la Dal-mazia. Torej »glava« pripoveduje v nemškem in laškem jeziku, da je to društvo ustanovljeno za Kranjsko, Primorje in Dalmacijo. V teh pokrajinah pa utegne biti tudi nekaj pošt, ki služijo slovenskemu oziroma hrvatskemu narodu. Da pa bomo bolj na gotovem, oglejmo si malce statistiko. Vspehi zadnjega ljudskega Štetja nam sicer še niso znani, ker jih še nekje mrcvarijo. No, nič ne dene, saj lahko že po štetju iz leta 1890 — vzlic vsemu brezzmislu, da se je to štetje vršilo po »občevalnem jeziku« — konstatiramo : da je Kranjska se svojim pol milijona prebivalstva Bkoro izključno slovenska, da je Dalmacija še bolj hrvatska in da je Primorje po ogromni večini slovensko,} oziroma hrvatsko. Manjšina v poslednjih dveh pokrajinah je italijanska, dočim tistih par tisoč Nemcev tvorijo le kolonije. V Kranjski pa je manjšina nemška, ali zelo, zel<5..... mikroskopična. In društvo poštarjev za tako obzcmlje, za obzemlje s takim prebivalstvom, ne pozna na svojih tiskovinah ne slovenskega in ne hrvatskega jezika . . . Se stališča splošnega, znanega zistema, je to seveda povsem prav in v redu : Kranjska se kaži v uradovanju c. k. oblasti — nemško, Dalmacija — laško, Primorje pa — ker se še ne ve, katera irredenta ostane zmagovalka — malo nemško in malo laško! S tega znanega stališča umejemo to in ne more biti prigovora. Ali se stališča pravičnosti in pravice je to — škandal! Ste-li čuli, gospoda slovenski poštarji : škandal! Živel pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu! Pišejo nam : Te dni sem bil v Rocolu. Prijatelj me je povabil na ^ašo vina. Pogovarjala sva se o naših razmerah in sosebno še o dogodkih pri sv. Jakobu, kjer je naš mestni živelj najgosteje naseljen. Tu imamo tudi res pravo narodno trdnjavo. Jedina pa sva bila s prijateljem v tem, da je pevski zhcr bratovščine sv. Cirila in Metodija jako važen činitelj v gibanju Slovencev pri bv. Jakobu. To so vrli možje in mladenci — je vskliknil moj prijatelj in jaz sem mu pritrjeval brezj>ogojno. A danes mu pritrjam še odločneje, ko smo videli, kako je krasno peval včeraj j»o vsem mestu pod zastavo sv. Cirila in Metodija v navzočnosti tisočev in tisočev Slovencev in — Italijanov. Da je bil včeraj »naš dan« v pravem pomenu te besede. v to je nemalo pripomogel tudi omenjeni pevski zbor. Bodi mu torej izrečena naša hvala, naše polno priznanje. A pri-voščajmo mu tudi —podpore! Naše ljudstvo pn sv. Jakobu ve, koliko se ima zahvaliti temu pevskemu zboru ; zato pa apelujemo do njega, naj v nedeljo popoludne v obilem številu pohiti na vrt naših zavtdov pri sv. Jakobu, kjer bo imel zbor bratovsč ne sv. Ciiila in Metodija — svoj dan!! Ta zbcr priredi nsmreč v nedeljo svojo vitno veselico. Pričakujemo torej, da to ljudstvo pokaže dejarski svojo hvaležnost. Dolžnost, biti hvaležnimi, pa ne veže samo naših Svetoja-kobčanov, ampak tudi rojake njihove v mestu in po okolici. Pričakujemo torej, da bo v nedeljo na vrtu pri sv. Jakobu velik sestanek pošten,h Slovencev iu Slovenk. Poučna črtica. Od zanesljive strani nam poročajo: Iz It a j li a je privandral v Trst. Tu se je našel seveda brez drobiža, in »debelega« — to se u meje — tudi ni bilo. Mož si je hitro pomagal. Bežal je v »daičes heim«. Tukaj se je seznanil z rojakom, ki pa ni bil iz Rajha .... Kako pomoči siromaku, da bo — kakor se pravi — »volk sit a koza cela« — da namreč ne bi trpel gotovo gospode posamični žep ? ! Povabili so učence neke c. fer. državne šole, naj pridejo poslušat predavanje nekega gospoda, ki je bil v Ki Laju, a Beboi naj prinesejo po 20 st. Probatum est — mož je odnesel seboj precej šestič . . . ! Da je to storil kak slovenski učitelj, bilo bi groma in pekla .... ali c. kr. ravnatelju, ki je znan kakor povspeševatelj germa-nizatorične propagande — temu je vse dovoljeno. Tistemu ravnatelju, ki je bil — da-si ne vešč deželnim jesikom — predpostavljen prezaslužnemu ranjkemu Dolinarju..... Tam gori pa gledajo vse skozi prste, ako le dotični k — ni Slovenec! Pa da nismo srečni !! »Lepa Vida«. V nedeljo dne 25. t. m. so barkovljanski diletantje v drugo predstavljali to igro. Zadnja kritika jim bržčaB ni bila po volji, pa nič ne škodi ! Naopak, — kcristila je prav gotovo. Kritika naj bo vedno pravična, ona ne sme biti nikoli pristranska, ker sicer bi le škodovala stvari. O tem smo se prepričali na nedeljski ponovljeni predstavi »Lepe Vide«. Videli smo, da so se vsi igralci spopolnili kolikor toliko. Igrali so vsi nekako bolj gotovo in že zato se je pokazala igra vsa v drugi obliki nego prvikrat. Da so bile še razne pomanjkljivosti, katere se sploh ne dajo tako lahko odstraniti, o tem. ni govora. Ker za diletantizem je sploh nevarno, ako se lotuje drame; kajti le prerado se dogaja, da se take drame kar na celem prelevljajo v šalo-igre. No, minolo nedeljo je bilo — kakor rečeno — videti, da so igralci napredovali. Vida (gospica Fr. Pipan) je prav ugajala v četrtem prizoru, ko je očitala Albertu nezvestobo. Tako trdi v momentu maščevanja, ko ga je pahnila v morje. Istotako je na zaključku igre dobro izvršila, Čeprav je ravno zvršetek te igre nekako ponesrečen. O »Vidi« treba reči, da ima nadarjenosti. Ali treba še šole, to se u meje. Kogoj (g. Pertot) je bil prav dober v tretjem dejanju, ko je izvedel, da ga je Vida zapustila in da je odšla. Tako tudi v petem dejanju, v viharni noči, ko tuguje po zgubljeni sreči in tudi v dejanju z Vido. Alberto se je dobro pokazal v nastopih ; bit pa je premlačen. Na vsaki način pa boljši nego zadnjič. Sodja (Drag. Pertot), kakor fctarec je ugajal. Le razgreti bi se moral nekoliko bolj. V raznih prizorih zdel se je pitfle-gmatičen. Volpino (g. Grbec) je imel precej drugačno igro, nego zadnjič, in je tudi bolj ugajal. Lahko bi bil počasneje govoril in kazal nekoliko več zvitosti. Dobro sti igrali Kogojeva mati (gospa Martelanka) in grofica Gadolla (gospica M. Ćokova), obe ste bili gotovi v vseh na-stopkih. Tudi Marjeta (gospica Martelanc) je dobro igrala, le bolje naj bi bila naglasila razne odstavke. Maskiranje je bilo primernejše od zadnjič. Vzlic mnogokateri pomanjkljivosti, ki jo je bUo opažati tudi na drugi predstavi- morejo biti barkovljanski diletantje zadovoljni, da so napredovali ter so pokazali, da se z vstrajnostjo in dobro voljo da marsikaj doseči. Dovoljujemo si pa svetovati j-m, naj bi se še spopolnjevali v drugih primernejših igrokazi h, in še le potem naj bi se lotevali težke drame. Ker v teh vspevajo težko cel<5 stari, rutinirani igralci ! Popoln vspeh pa morejo dosezati \ takih dramah le igralci — umetniki. Štrajk zidarjev. Včeraj zjutraj imeli so štrajkujoči zidarski dilaci shod, na katerem so sklenili, da ponudbe podjetnikov, ki so jih dobili včeraj, nikakor ne vstrezajo njihovim zahtevam v toliki meri, da bi jih mogli vsprejeti. Štrajk torej nadaljuje. Toliko o ponudbah podjetnikov, kolikor o podatkih, ki smo j h prejeli od obeh strani, spregovorimo nekoliko jutri. Danes že pa moramo izraziti svoje obžalovanje na tem, da ni prišlo do sporazumljenja, kajti v takem stanju negotovosti in stagnacije vsacega dela trpe vsestranski interesi javnosti. Samomor. Včeraj zjutraj se je zastrupil na svojem stanovanju v ulic: Cordaiuoli št. 5., 41-letni postrežček kavarne »M< noenisio«, Ivan Daltin. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer pa je vkljub vsem prizadevanjem zdravnikov umrl ob 2. uri popoludae. Zapustil je udovo in 3 .otroke. Vzrok samomoru so bile baje družinske razmere. Drsifce premičmia. V soboto dne 31. maja ob 10. ari predpoludne m bodo vsi« i anredbe tak. c. kr. okrajnega sodišča aa o vilne stvari vriile sledeče dražbe premičnin: ulica Barriera 29, hišna oprava ; Campo San Giacomo 11, mesarska oprema; ulica Kan- dler 2 A, hišna oprava; uliea Foscolo 2 B, hišna opiava ; ulica del Bosco 30, voz:ulica S. Maurizio 4, hišna oprava. V MII i Ml U vestmi k. Včoraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 17°.8 ob 2. uri popolndn« 21.0— C.* — Tlakonaar ob 7. uri zjutraj 764.5 — Dimi plima ob —.— predp. in ob 10 24 pop.; oseka oh 7 30 predpolndne in ob 5 59 popoludne. Društvene vesti. Občni zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu bo v nedeljo ob 5. uri popoludne, tik pred veselico. Redni občni zbor društva e. kr. poštarjev in odpraviteljev. V četrtek, dne 5. junija t. 1. ob 10. uri popoludne se bo vršil v Trstu v hotelu »Evropa« 20.ti redni občni zbor društva c. kr. poštarjev in od-praviieljev za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo. Ob enem bo tudi zborovanje društvene bolniške blagajne. V počeščenje spomina gospe Stokove je darovala družina Kristijana Štoka na mesto venca 10 K za podružnico družbe sv. Ciriia in Metodija na Greti in 10 K za »Narodni dom«. Vesti iz Štajerske. — Slovenski zmagi na Štajerskem. Na občinskih volitvah v Kozjem in Pilštanju je zmagala slovenska stranka na vsej črti nad nemškutsrsko. — Škandal v posojilnici v Št. Lenartu v Slov. Gorici dela veče in veče va- | love. O tem škandalu govori sedaj vse in ga ' ne skušajo prikrivati več niti nemški listi sami. To je pravi štajersko-nemškutarski pa-■ nama. Sedaj je gotovo, da je iz tega raz-| meino malega zavoda izginilo kakih 200.000 K. On, ki je najveČi krivec, ni več med živimi. Če se povdarja to, se ne godi — pravi »Sudst. Preske« — to, da bi napadali privatno osebo, ali katastrofa v St. Lenartu je političen dogodek. S tega stališča treba soditi ta žalostni sl*ičaj. Vesti iz Koroške -f- Klevetnikom slovenščine. V zmislu i dane obljube priobčuje »Mir« članek, v ka-terem pripoveduje, da je ono, tudi v »Edinosti« priobčimo pismo, ki naj bi pokazalo nnš jezik v najsramotneji luči in ki se je podtikalo nekemu Slovencu v Kotljab, spisal bivši učitelj in sedanji poštni odpravnik v Vetrinju, Francej Simonig. Mož je iz hudobije skoval in zvaril tisto mešanico in jo poslal v »Grazer Tagespot«, a ta list mu je šel na limanico. H- Ljubezen pod — zimo. V Rudi sta se nedavno poročila zakonska, ki štejeta skupno samo — 132 leh. »On« jih šteje 72, »ona« pa 60. _ Slovensko društvo »Ilirija« v Pragi bo imelo v soboto dne 31. maja t. 1. ob 8. uri zvečer svoj ustanovni občni zbor v Cho-derovi restavraciji na Ferdinandovi tridi s ! sledečim dnevnim redom : a) Čitanje pravil. ! b) Vsprejemanje členov, c) Volitev predsed-' nika, odbora in revizorjev, d) Slučajnosti. — Po zborovanju prosta zabava. Namen društva je gojiti in povspeševati znanstveno in društveno gibanje slovenskih visokošolcev v Pragi. Členi društva so: a) | redni, b) izredni, c) častni, d) ustanovni. — Redni člen je lahko 1) vsak redni slušatelj pražkih visokih šol (narodnosti slovenske), 2) vsaki akademik (narodnosti slovenske) tri leta po absolutoriju, katerega je vsprejel odbor členom. — Izredni člen je lahko vsak Slovan, katerega je vsprejel odbor za člena. — Častni člen more postati vsakdo, ki je bil izvoljen na občnem zboru, bodi za zasluge za društvo, bodisi sploh za narod slovenski. Ustanovni člen je lahko vsak prijatelj Slovencev, kateri založi jedenkrat za vselej 50 K. Pripravljalni odbor. Brzojavna poročila. Nesreča v gorah. DUNAJ 30. (B) Je dao let ni prostovoljec dr. Ernest Brezina, sin bivšega ravnatelja dvornega muzeja • in dr. Bever, sin neKega bankirja v Inomcstu, sta na nekem izletu na goro Rax padla v prepad. Oba sta mrtva. Trupli so našli. E rs pelje na otok« Vartiniqae. FORT DE FRANCE 30. (B) Izbruhi vulkanov ae množe; niso pa več tako hudi. Transatlantiški in lokalni parniki odvajajo prebivalstvo v severno ležeče kraje. Žup an v Cavenne nudi izseljencem bivališča in zem-Ijižča za naseljenje. Kriza v Španiji. MADRID 30. (B) V današnjem mini-sterskem svetu je izjavil Canalejas, da vzdržuje svojo demisijo, kar je njegove tovariše silno poparilo. Isti se brani predložiti zbornicama zakonski načrt o kongregacijah. Sodi se, da Sagasta jutri stavi vprašanje zaupanja ter da se kriza razširi. Državni zbor. DUNAJ 30. (B.) — Zbornici poslancev. — Poslanec Mazorana in tovariši interpelirajo trgovinskega ministra radi pritegne-nja pomola Štev. IV. v obsežje tržaške svobodne luke. Posl. Bennati in tovariši interpelirajo mi niste rskega predsednika kakor voditelja ministersterstva za notranje stvari radi si-stiranja sklepa občinskega zastopa v Malem Lr-šinju proti slaviziranju obredov v cerkvah krajnih občin. Posl. Bennati in tov. interpelirajo radi uvedenja hrvatskega jezika kakor učnega predmeta na laški ljudski šoli v Osoru. 50.000 kron znaša glavni dobitek lote-I rije gledaliških igralcev (glumaČev). Opozar-' jamo svoje cenjene čitatelje, da se bo vršilo sreČkanje nepreklicno dne 19. junija 1902 in ' vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev v gotovini z 10°/o odbitkom. * * X MIZARSKA ZADRUGA 7 BORICI X H z MMjeahi Jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da Jg je prevzela S po slo?, zalogo plitva S X iz odlikovanih In svetovnoznanlh to- X K varn v Solkanu in Gorici X * Antona Černigoj-a * X katera se nahaja K ▼ Trata, Via Piaua veoohia X X (Rosario) št. 1. X X (M de«al itrul cerkve sv. Petra). JC X KoBkorMM uaofote, kar J« blago j X li prva rok«. X xxxxxxxxxxxxxxxx Oprava prodajalnceCi «.N,T- koj proda. Nsislov pri upravi „Edinosti-. elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne 2 U U U cene. M XC %C i VILJEM DALLA T0RRE * v Trsta, trg e i ovan ni 5. (Palača Diana.) ♦ MoJe pohištvo doneaaarafto. ■■ « PRVA To VARNA za čopiče in ščetke Sito f Aipli TRST. - Via S. Antonio - TRST (nasproti Zonnaro in Gontlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosri. Bogat izbor šČetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, šeetk od perja, palic za iztolČi prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumovj listnic, novčark, mošnjičkov itd. Vae po Jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. Mmie? Lovi um S 80 Prva la aajrečja torama p oh litra tnI vrst. •t T R S T TOVARNA: I ZALOOB: Via Teaa, j Plazza Rssari« it 2 vogal I (šolsko poslopja) 3ST Vta LMtaaaa I In Via Riter* il 21 gl Telefon St. 070. J -MOM--™ Velik isbor tapecarij, zrcal in slik. la- SI višaj« Mlftfln tndi po posebnih načrtih. O Cone krti konkorenoe. D ILUI7R0Tili Cim Z1ST0I1 II FUIIO g Predmeti postavio se na pai ob rod g ali železnico fran*o. Q + P«>trtrija ;«-ljem in znancem »la je naša mati ^fna Stoka danes t. m. «>!> X. nri zjutraj jk» o koji iroa tvrdka Hieronima Pagliau« izključno pravico postopati pri.ti vsaki mur, ki l>i razpečeval ponarejanja, ter je ol> jednftn prisodil tvrd k i vse eoiliie troške in odvetniške troske provzrcčene do l*tt 1IS97. Naš s rop je ravno ieti, kojepa je izumil 1838. pok. nai Btric prof. Hiernnim Paeliano ter h'animo njegove izvirne recepte, 9 kojitni ae je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki bo pisani z njegovo lastno roko, po Itili predloženi pristojnemu sodišču Poživljamo vsakogar, da preklice; to zadoifa v dokaz resnice, kojo emo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte ee vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka oima družic, ar Napglj 4, Calata S. Marco. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx le! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]tfeto5ijevo cikorijo. S koščekom sladkorja zavžite po potrebi 20 do 40 kapljic, r)a zadobite pomirjenje krča, olajšate bolečine in delovanje želodca A. Thierry-j evega balzama se zeleno varstveno znamko »nuna« in na kovinskem zamašku vtisnjeno tvrdko. Edino pristno vdobivA se v lekarnah. Po pošti 12 malih ali t> velikih steklenic 4 krone. Thierry (Adolf) Limited lekarna k angelju varuhu v Pregradi (Rogatec Sauerbrunn.) Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zeleno varstveno znamko »nuna«, ki je registrovana v vaeh naprednih državah. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Yam. da greste v ulica Riborgo št. 25 po domače k JPierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. i Isti popravlja m:ile stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema na-1 ročbe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Prodajalnica izgotovljenih oblek = „Alla cM fli Trieste" = tvrdke h EDVARD KALASCH mm Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. co ČE tž "o E i ® - z- t 2 s I & 3 ~ .5 J o rJ 5d Skladišče vina ulica Acquedotto it.' 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine pa2 o.; S e £ £ e C ? -5 c ".S S K JŽ -43 Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo št. 17. £]a\nemu občinstvu ae naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina : refbšk črn po V8 novč., bela rebnla iz Brd po 28 novč- Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk ae priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena! vdobi 100 gld. nagrade. OC h |Q J- > -*-> ZJ M >s 0 ? N c r > g - £ S o S rt S r»' "i ccž E C d zi C" —- > > "M fe N S =5 S C =5 J T5 O-- ^ s > 0D »i 1> © Se N X i co .r OC > V- CM >> CJ Sk >-r O CO o — y *x „ ® cs_ • r J > T- - .i; bc x O« -§ > g J S 5 ec -- >w ^ pi 5 OS ^ đ . = > s: ^ > c na milj one dam r»bi ..Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako ni ..Feeclin- najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. Waj-grši obraz in najosludnejše roke za d obe takoj aristo-kratično tinost in obliko z rabo „Feeolina-'. vFeeolin~ je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zeji^č. Jamčimo, da se b porabo ..Feeolina" popolnoma o< I pravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja. rude-ć ce na nosu itd. ..Feeolin - je naj bolj Se sredstvo za unaj. ^ II., >Iarialiilfcr 5000 t » 3> 3000 2 glavna iobitta » 2000 5 floljittov » 1000 10 ^ 2> 500 20 » » 200 60 ^ 3> 100 100 > 2> 50 300 » > 20 3500 ^ 10 Prečke po 1 krono priporočajo : Josip Botaffio. Mandl Co., Igo. Neumaan. Mercurio Triestino. Henrik SohilTmann. Josip ToMaa. Vsi dobitki so izplačujejo od zalagatoljov s lO°/0 odbitkom v gotovem denarju. Švicarska urarska obrt Samo 16 K. Naznanjamo v a e m veščakom. častnikom poštnim, železniškim in redarskim urad- l nikom kakor tndi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj -dene originalne genf-ske 14 karatne remont. ure zlatega-elektro-plaque, „sestav glashutte1-. Te ure imajo protimag-netičue precizi.sk urni stroj so najtaueneje regulirane in preskušen in dajamo z vsaako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov j ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je i moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in vesčaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 20) kron. Edina ura nu sveru, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6 mescih 10.000 dodatnih narotb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri ?a gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zla- | tega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3 — 5. — in 8. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poStnem povzetju ali predplačilu. >'a ročbe je pošiljati na Bazpoftiljanjo ur „Chromos Buel (ivica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot. Izza mnogro let preskušeno domače zdravilo Frana wilhelm lekarnarja > ® cs J£ > E « isi g S s s3 2 § o S c. in o as -i 3 O — M — OC a 'jO r. I"? 3 Jli-2- o kr. dvornega zalagatelja J