vak d.n raxen.obot, ao- delj t» pnunikov. . daily except Saturday», ^JS» »sš Holiday». year xxm JMO prosveta HB ^1L0) MV«™ POONM^E JEDNQMt Act or n«^'« ¿LTTS; Chicago, 111., petek, 31. avgusta (August 31), tt» Mullas at -r—ill 1.1 r ^^^.——..... Uredniški in upravnlèki proator|i| ZM7 8. Uwndale Ay». Offio» of Publication: K»7 South Lswndal» Ar». T»lephon», Rookw.il 4904 sinclair aran Aral sestanek z rooseveltom Komentarji n^ Sinclair—geverner CaH- ^ fornij«? I rpton Sinclair je znan po| l-emivetu—zunaj Amerik bolj r Ameriki—kot največji ame-j socialistični pisatelj. Tri- t j^t je pisal novele in dra- Izjavil je, da njegovo prvo delo ^ ' . .. ..._____1 _ I lu. L _ »____i f . . « »»«y p^ U la jytioa UOt, AO J OUI, M -t^ sa Jajs 14. I u socialistično propagando, u^ve knjige so prevedene v moderne jezike (tudi Slo-taci imamo tri ali štiri) in naj-Ii ie jih je razpečalo v Nemči-seveda pred Hitlerjem, in v bo, Če bo izvoljen, da izpusti Mooneyja iz ječe. Repu hI i kanci upajo, da ga bodo porazili San Francisco, Çalif., 30. avg. tavjetski Rusiji. Kot socialistič-!—Glasovi Uptona Sinclairja na politik je bil malo znan, dasi demokratski listi pri torkovih vetkrat kandidiral v Califor-1 primarnih volitvah so doslej narasli na 401,766 in vsi ie niso Tedni je pa Upton Sinclair I prešteti. Vseh demokratskih jja prve vrste po vseh | glasov, kolikor je doslej prešte- ji uernerja države Californije i demokratski listi s tako o-rannim številom glasov, kakr lukim kandidatom Dm, sedanjim governerjem in nrfenih državah; vsi Usti ga tih, je 645,474 in od teb je Sin-ijajo in komentirajo njegov clair dobil več ko polovico. Re-^ic". publikanski kandidat, governer iDpton je bil namreč zadnji Frank F. Merriam, je prejel K«k nominiran za kandidata za | 389,609 glaspv, Sinclair je včeraj izjavil, da njegov prvi uradni čin bo, ako bo izvoljen v prihodnjem no-tfd ni še dobil noben demo-1 vembru, da izpusti Toma Moo-itoki kandidat pred njim. Pri neyja in Billingsa iz ječe, ki sta inih volitvah v prihodnjem! že osemnajsto leto zaprta pod rwmbru se bo meril z republi- pretvezo bombnega napada v Merria-| San Franciscu. Sinclair je tudi brzojavno fikim nazadnjakom, ki je po-1 aranžiral konferenco s predsed-ii milico v San Francisco, ko| nikom Rooseveltom. Roosevelt mu je sporočil, da se bo rad raz-Sinclair je pustil socialistič-1 govarjal o Epicu, toda o politični »itranko in se odločil za gover- kampanji v Californiji ne bo riko kandidaturo pri demo- razpravljal, itih zadnjo jesen. Spisal in iz- "Kapitalizem je obsojen na I je knjižico z naslovom "Jaz, smrt," je dejal Upton Sinclair |»erner Californije" in v tej v sredo zvečer v svojem govoru Ijiiici je njegov program, ki v radio, "toda mi ne moremo čez kje nazval "Epic". To so nam- noč pokopati kapitalizem in na |Hrke štirih začetnic njegove- njegovo mesto postaviti nov 1 bojnega gesla v angleščini: družbeni sistem. Sprememba se bd powerty in California", mora izvršiti korak za korakom irpomeni po naše: "Odpravi- in prvi korak bo Epic v Californiji." Sinclair je rekel, da -njegov »viti bedo v Californiji! Kari Prvotni načrt za uposlitev čez »U tem, da bo državna upra- miHion brezposelnih v Califo^ i prevzela—kupila, vzela v na- n,J* na Podlagi izdaje bondov v lili zaplenila, kakor bo naj- V8oti 320 mi,ii°nov dolarjev bo [kazalo—vse farme, ki poči- treba spremeniti, ker to bi šlo in vse tovarne, ki ne obra- PreP°^asi- ' Državna uprava bo kio in tamkaj uposlila vse rajfii vzela »«"»U0 in tovarne v ■poselne delavce. Na ta na- naJem. in Pečala lastnikom toll-I bodo delavci producirali in ko najemnine, da bodo lahko pohvali med seboj potrebne | kri,i davke V svojem govoru se je dotak- » bedo v Californiji". lo je Sinclair jev program. Od- Dunajski listi napadajo Jugoslavijo JugoHlovanski minister Jevtič pobija obdolžit ve glede nove-ga puča. Se eden rjavi faliat obešen v Leobnu Dunaj, 30. avg. — Poluradna "Keichspost" poroča, da je Avstrija v nevarnosti novega aa-cijskega puča, ki to pot prihaja iz Jugoslavije, to je od tisočarlh begunov, ki ao po zadnjem p«ču pobegnili čez mejo in se zdaj koncentrirajo na jugoslovanski strani avstrijske meje. Ltft fta« pada jugoslovanske oblasti, kt ao dovolile, da se ubežni hitlerjevd svobodno gibljejo in imajo celo družabne stike s političnimi osebnostmi. "Dobro bi bilo, da Evropa opazuje hitlerjevce v Jugoslaviji in dožene iz tega, če niso zveze med Berlinom in Belgradom nevarne za evropski mir," piše Keichspost. Jugoslovanski minister zunanjih zadev Bogoljub Jevtlč je pa izjavil, da so vse te obdoliltve navadna podtikanja in obrekovanja. V Leobnu na Štajerskem so včeraj obesili nadaljnjega hitlfr-jevca, Franca Ebnerja, starala 32 let in sina avstrijskega zdravnika. Petnajst drugih pučisttv je bilo obsojenih na 10 do 20 Ipt ječe in dva v dosmrtni zapor. Amriiki Pollaki ranbjj Mirt Mlisk» vlad» ' Spor okrog vpraianja Ijene zvestobe" 'razcep- jfclke in izdelke. Relif ne bo potreben in davki za relif nil tudi Nemčije in Italije rekoč, Ne jo. "Epic" tudi določa od- da "ukazan demagog" se je po-državnih dohodninskih | l*a»"fcil nemškega ljudstva in Mus-*ov na male dohodke in ma- 8°'inijev fašizem se opira na po-M^stva, toda davki na velike 80Jila iz streeta. ^^ in velika posestva mo- Vsa Californija danes govori Miti povečani; na primer in piše le o Sinclairjevi zmagi win»ki davek na vsote ded- in razpravlja o njegovem Epicu. M&O.OOo ¡n več mora biti 60 Republikanski voditelji pravijo, totkov. V programu je tudi da so "srečni, kajti zdaj so de-pokojnina za vse one- mokratje odprto pokazali, da ho-ki dosežejo 60 let če j o socializem In komunizem." ■«•jo dohodkov, v vaoti $501 Računajo z gotovostjo, da bodo vsi konservativci demokratje za vdove z otroci pa ■ za vsakega mladolet- P otroka. [•■ortvtri, ki zelo vlečejo ^ljudeh. In bednih lju 'Califo—• • ' - «4i delo rniji, ki »o r tej »krizi m imetje, je danes J. k*1»» trjfa so v "Epicu" EJ: u*winosti za siromake. Sinclairjev "Epic" ^ r*dikalnejAi kakor je ^n- "new deal" in Sin-£ demokratski tekmec . rwl. ki se je ogfeval le t »»veltov "new deal" je— ( T" Izmeni, da demo- T a'"'»rnij| hočejo nekaj J«- "m.u #<....!•• ««__. . in Sinclair ir deal ... Pridobil za svoj lak/ ' ^ t«» dosegel? Kako je ^ J« Sinclair kot de-I t""1»' tako popularen, raJ'*'1^'1 Z radikalnim Kn, ' Kak°je mofrjče, da volilni »hodi |. ludslev, dasi je 'u,Pnino? r' organizacije bi bi- "»mpanjH ¡n zmMifa rw,*w»go&L Istočasno, *:;T Mt°P»i v kampa-ik ; ' sliforniji nova . 'J*» ki ne imenu-- ' "-Kanizacija nima * J'» tajne obrede in fUnske zaob- . J«*—odprava Irvz konservativni volili republikanca in Merriam bo izvoljen z veliko večino. Washington* - D. C.—Oflcielnl Washington jo bil v sredo zjutraj presenečen, ko je izvedel, da je bil socialist Upton Sinclair nominiran za demokratskega go-vernerskega kandidata v Californiji. Člani kabineta so očitno pokazali, da jih je Sinclairje-va zmaga »pravila v veliko zadrego, toda ne vsi. Poštni tajnik Farley je takoj izjavil, da Sinclair je zdaj demokrat in splošna demokratska stranka ga mora podpirati. Harry Hopkins, relifni administrator, je vesel Sinclairjeve zmage in dejal je, da želi, da bi bil izvoljen. Variava, Poljska, 30. avg<-VisokJ uradniki poljske vlade s^ jezni na ameriške Poljake, ki so jim razdrli načrt za režimsko kontrolo poljske emigracije. Zadnji mesec je bil v Varšavi kongres poljskih emigrantov, ki žive v tujini. Okrog osem milijonov Poljakov je izseljenih po raznih deželah. Največ jih je v Ameriki, okrog Štiri milijone, nekaj čez tri milijone jih je v Rusiji in ostali so raztreseni povsod. Na varšavskem kongresu je bilo zastopanih 32 poljakih organizacij v tujini. Iz Amerike je prišlo 46 delegatov, ki so zastopali 600,000 članov pri raznih organizacijah, največ podpornih. Predstavniki poljske vlade so skušali pridobiti vse te delegate zase in so predložili načrt za organizacijo vseh Poljakov zunaj Poljske. Organizacija bi bila pod kontrolo poljske vlade in bi STEV.—NUMBER 171 nn6uja PREI 600,000 tekstilnih delav- socializira- cev v velikem keafliktn NJEM INDUSTRIJ,' * " • " Predsednik Roosevelt Je edini, ki še lahko intervenira. Vsa druga pota aa apravo ao zaprta, ko ao tekstilni magnatje zavrgli priliko sa pogajanja. Stavka ae Ima »ačetl v petek o polnoči S tem vprašanjem se bo bavll Strokovni kongres na konvenciji prihodnji teden.—Program delavske stranke 1/undon. — NameUo NRA, ki bo glavno vprašanje pred konvencijo Ameriške delavske federacije v San Franciscu v oktobru, se bo bavila konvencija Kongresa strokovnih unij v Angliji s socializacijo industrij. Konvencija angleškega organiziranega delavstva bo prihodnji teden v Weymouthu, kjer bo obenem praznovalo tudi stoletnico, ko je bila skupina poljedelskih delavcev poslana sa sedem let v pregnanstvo radi poskusa za organiziranje v strokovni uniji. V počast tem žrtvam je Strokovni kongres igrs-dil sedem hiš, ki bodo slovesno odprte ob času zborovanja. Eksekutlva kongresa bo predložila konvenciji načrt «a podr-žavljenje vse jeklarske in kovinarske industrije. Načrt je prišel pred eksekutivo od kovinarskih unij in ga je eksekutlva odobrila. O njem pravi, ker ni izgledov, da bo uveljavljen prihodnje leto, zatorej je še nemogoče reči, v prav kakšni formi bo prišlo do socializacije te lnduatrlje. Načrt se zavzema za vladno korporacijo, ki bi prevzela vso industrijo in jo vodila. Vsaki branži industrije bi načelovala posebna komisija s precejšnjo avtonomijo, celotna industrija bi bila pa pod upravo vrhovne ko-ralaije, ki bi koordinirala produkcijo. Delavstvo bi imelo važ no besedo pri vodstvu industrije Tudi glede kompenzacije seda njim lastnikom bi bHo odvisno od razmer, v katerih bi prišlo do socializacije. Sugestlrane so tri forme: korporacljskl bondi vladni bondi ali pa zadolžnice, k bi po gotovem času potekle, to je izplačevanje letnih obrokov V nobenem slučaju bi pa delni čarji ali lastniki bondov ne dobili kaj na račun izboljšanja, k bi prišlo vsled podržavljenja In dustrlje. V slučaju odkupitve lastnikov bi vlada dobila denar nazaj obdavčenjem dohodkov, kar se smatra za "zaplembo brez bolečin". Nov program je izdala tudi delavska stranka, katere del je Strokovni kongres. Naslov pro grama je: "Za socializem In mir". Stranka se v njem bavl s llllaeitki eottlalliN v kan* Za dršavno listo potrebujejo 25,-000 podpisov. Cas sa kroèenje peticij je do 16. septembra redno plačevala nekakšne davke domovini. < Zahtevali »o tudi, dal podržavljenjem vseh glavnejših bi se poljski izseljenci, ki bi bili1 Industrij—hnnk, železnic, rudni Hitler izpusti komuniste iz ' zaporov Berlin, 30.- avg. — Hitlerjevi zaupniki so včeraj naznsnili, ds bo Hitler v krstkem čssu izpustil 16,000 političnih jetnikov iz koncentracijskih taborišč. M#-d temi bodo najbrž tudi komunistični voditelji Theodor Neu-bauer, Ernst Thaelmsnn in Ernst Torgler poleg mnogih drugih. NAROČNIKOM Prihodnji pondeljek. 3. 'J' '»* princi- lembra. Prometa iw i*»d*-•trssL) »urni praznik Labor day. IV včlafljeni v tej organizaciji, smatrali, jiaj prvo za poljake državljane in bi priaegli zvestobo poljski republiki. Poljska vlada bi imela kontrolo nad njimi in bi skrbela, da se otroci emigrantov vzgajajo v poljski ideologiji. Delegatje iz Amerike so se pa odločno uprli temu načrtu. Vodja ameriških delegatov je bil Frank Ksaver $wietlik iz Mil-waukeeja, ki je bil predsednik kongresa poljskih emigrantov in Ameriki Je eden glavnih odbornikov Poljske narodne zvew\ podporne organizacije. 8w|etlik je pojasnil, da ameriški Poljaki na večinoma ameriški državljani in kot taki se ne morejo »mstra-ti za poljske državljane ter ne morejo deliti zvestobe, da bi|,n "slutili dvema gospodarjema." kov, elektrarn itd. Parlamentar ne volitve se vrše enkrat prihod* nje leto in stranka računa, ds bo pridobiis vsa izgubljena tla in mogoče dobila celo večino. V tem slučsju bi delsvaka vlsds pričela s socializacijo industrij, ns ksr ae pripravlja tudi Strokovni unijski kongres. Čiščenje v ruski komunistični stranki Mo»kva, 30. svg.—Devet voditeljev komunistične »trsnke v grški pokrsjini »«verne Ksvks-žije je bilo zadnje dni odstsvlje-nih in deloms pregnanih, ker so ksznovsli kmete brez vzroks, oddsjsli zemijiščs privatnikom udeleževali pijanskih orgij. Med Umi je bil predsednik ko- ... ... | • i munistične »trsnke v okrožju. Predstavniki poljske vlsde »o, ^^ ^tU in vodjs mla-^nm4.ntiroli. da 7>iružene dr-ldjn|||{ii kofT)unj(lt^nit organizacije. argumentirali, ds Združene ¿ave ni»o "nsrod," temvoč "konglomerat narodov" in v»led tegn so ameriški Poljski Ishko zvesti avojemu nsrodu, ne ds bi se od-rekli smeriškemu državljanstvu. Ameriški de- Hovražnikl "ne* deals" zopet Iz-gabili ns oglaaüi I Chicago. — Chirsgo Tribunei hodnjih volitvah čez dve Mi lah- Cliicago. — Malo je držav v Unij|t V katerih bi bila reakcija tako ttdno v sedlu kakor je v U-linolsu. Na srednjem aapadu i-ms v tem oairu prvenstvo. Gnezdo reakcije je Chicago • svojim ultrareakcioifarnim časopisjem, med katerim prednjafil močno razširjena Chicago Tribune. V vseh praktičnih oairih so manjšinjske skupine v Illlnolsu brez volilne pravice. Sedanji volilni zakon, sprejet pred par leti leglslaturl brez vsake debate, stavi vse mogoče ovire manjšinskim skupinam pri nominaciji kandidatov. In kot da bi to Ae ne bHo dovolj, je Tribuna zdaj pričela z agitacijo, da se odvzame volilna pravica vsem drŽav-Ijanom, ki prejemajo relif, kar pomeni okrog milijon brezposelnih. Manjšinskim stranka^ aH neodvisnim kandidatom je v IDI-noiau skoraj nemogoče priU na volilno listo, vsaj ne bre| Kerku-lejskega dela in velikih atroš-kov pri nabiranju podpisov. To Je posebno resnloa u kaadidate v kongres, lagislaturo in okrajne odbornike, za nominlrsnje katerih Je potrebno, ds dobe na peticijo pet odstotkov podpisov od pri zadnjih volitvsh oddanih glasov. Podpisati se »mejo pa le regiatrirani voJilci, ki niso glasovali pri primarnih volitvah. V večjih kongresnih ali državnih senatorsklh distriktih Je potreb no navadno od 10,000 do 16,000 veljavnih podpisov. Zakon je nekoliko bolj "liberalen" z ozirom na državno listo. Za to je potrebno "le" 26,000 ve IJavnih podpisov — namreč za manjšinske stranke. Iz krogov starih političnih strank Je pa že prišel glas, ds bo prlhodnjs le gislsturs volilni zakon Še bolj "poprsvils" — število potrebnih podpisov še bolj zvišsls ter re skcijo še bolj zsvsrovsls pred nezsdovoljnimi elementi. Socialistična stranka, "tretja" stranka v državi, mora računati vsemi temi potežkočsml, ksr pri zsdnjih volitvsh nI dobils 6% oddanih glssov. »SIcer jih Je najbrž dobila, ampsk niso bili šteti sli ps mi bili ukrsdeni. Pri ponovnem štetju glssov v slučsju sodniks Hellerja v Chicago ao v enem pred n k tu našteli 30 socialističnih glasov, oflcielno ps so Thomssu dali le — tri glasove! In ksr »e godi v entm pre-cinktu, se godi tudi v drugem. Volilns korupcija je v podeželskih mestih rtsjbrž manjša ko v Chksgu, kjer je demokrstaks trdnjava Cikaški seeialisti m» zdaj v zadnjem štadiju kampanj«- za nabiranje podpisov na potici J« za je»en»k« volitve. Kampanja bo podvojena med 4. in 16, septembrom. v katerem času bo treba dobiti za držsvno ll»to od 16,-000 do 20,000 veljsvnih podpisov v okrsju Cook. Tsjnlk Arthur McDowell pravi, ds je let«ni najboljša prilika, da strsnks pri je»en»kih volitvsh dobi |jotr*boo Število glasov — vsaj pet odstotkov — da pontan* "vsčinuks", to je, ds bo pri pri- Washington, D. C., 30. svg.— Stavka 600,000 delavcev v tekstilni industriji se ima začeti Jutri (petek) o polnoči, dasi se fak-tično začne 4. septembra. Odredba vodstva unije tekstilnih delavcev sa stavko bo razposlana jutri. Predsednik Roosevelt Je menda edini, kt le lahko Intervenira in skuša preprešitl veliko stavko, če bo mogoče, Osrednji federalni delavski odbor je še na delu, da pridobi tekstilne mag» nat« In voditelje organiziranih delavoev sa konferenco, Čeprav nI upanja, da bi uspel Tekstilni tovarnarji so včeraj informirali delavski odbor, da se ns marajo pogajati z nikomur. Na čelu tekstilnih magnatov Je George A. Sloan, predsednik Cotton Textile Instituta v New Yorku. Ko je Francis J. Gorman, podpredsednik unije tekstilnih delsvcev, sljšal odgovor tekstilnih baronov, Je Izjavil: "Položaj Je zdaj jasen. Ustniki bombažnih tekstilnih tova-ren so končno povedali, da se ne marajo snltl a predstavniki organiziranih tekstilnih delavcev. Drugo toraj ne prestaja, kakor da jutri obvestimo vse krajevne unije, naj zastavkajo". Delavci v tekstilnih tovarnah svlinega, rajonskega in volnsne-ga blaga bodo vsekakor pozvani na štrajk v nekaj dneh. Teh delavoev je čas 800,000. Vseh oseb, ki bodo prizadete vsled splošne stavke v tekstilni Industriji, Je več ko dva milijona. FaiMHM soMk zanika avldaaao Irlav Z dnevnega reda je vrgel pričanje o terorizmu v dolini Imperial Ni nič pomagalo _ legst je so vztrsjsli, ds oni so| in Chicago Daily Now». kapitali-| ko postavila ksrididat* brez p« nsjprvo Američani in potem šele| «Učna dnevnika, ki vodita vell-Jbirsnja podpi Poljski >ns primarnih Na ta način Je projekt polj. »ke vlade za organiziranje in kontroliranje Poljakov v tujih deželah padel v vodo. ka kampsnjo proti "newd**ler- volitvsh. Potrebne Je p*, ds sejem", »ta v Juliju zopet nszado- daj dobi zadostno število veljav, vala v oglaaih, kar je drugI za-! nih podpisov ns nominscijsko poredni mrifr. Drugi čikaški ka- prt ki jo. V»e peticij* zs driAsn o pitaiistilni listi so nspredovaii. listo morsjo biti vrnjen« 16. sep- Kan Diego, ( al. — (FP) — Terorizira nje delavcev v dolini Imperial zadnjo »pomlad Še vedno odmeva ns tuksjšnjem sodišču. čitatelji se bodo spominjali poročil o pogromu ns |n>IJed«l-ske delavce v okolici Hrownley-j a pred več meseci, ko so se hoteli organizirati v "konservativ. no" unijo ADF. Oblsst Jih Je par sto polovlls in zaprla v sta-kado ter pozneje izgnala Is okraja, voditelje pa pridržala v za-pom. Na apelatnem »odišču sta zdsj dva Izmed slednjih slučsjev, Km-ma Cutlsr in Mike Gutierrez J r. Prva je dobils še»t mesecev za* pora in proaedela tri mesec«, drugI pa štiri meaece, kazni Je pa od»lužil tri meM«ce. Nahajata se zdaj na prostem pod poroštvom. Prizivn! »od m k J« zagovornikom prepovedal vaako "vlače* nje" terorizma pred prlzlvno ob« rsvnavo. Omejiti se morsjo I« na tehnične napake pri prvi ob-rsvnsvl. Vw drugo j« zs fsšl-stičnega sodnika brez |*omens. Cutlerjevo in Guitierreza za* govarjal* odvetnika James Carter In Grover C. Johnson. Slednji je bil me»*ca msres ugrabljen v KI Centru po vigilsntih In pretepen. Dobil Jih J« po grbi (udi pred iteksj tedni, ko Je v San Pedru zbiral evidenco o j*>-licljskl brutalnosti v stavki pri-staiiiščnih delavcev. Poštas »tsvfca na Kubi kontsna Hsvsns, Kuba, <'IO, avg,—t Stavka |*4lnih nameščencev In t*!egrafi»tov, ki J« trajala li dni, je bila včersj končsns s delno zmsgo NUvkarjcV. tembrs, ker j« to zadnji dan. Dva dni pozneje morajo biti vto. lene v Kpnngfieldu. PROSYETA i PROSVETA THE ENLIGHTENMENT i.aêtnisa • LAKI LO IN NABODNK rouFousu «LOVKNSfcK jkdnoti Org** •r fcr NatUnal B«»»"« K«ro*nlii» . u fcdruin»« dri«»« 1i rkl» : for U* UnlUd 8UU« (>m«f 1 ChU*«") «nd 0«M4a M-W» »ar CM««» CU*'« l' W P«* F' Muntriw H O* rwr, fuMisn Cmm [H> MM«m«L-IUntt-Mr.pl> «rili »«t U r*turn«L NmI»« U vm. kur itn» atlfc a IWtwaas PROSVETA l«7-6» k« l^wnëau a»«., ckumgm. luu^u. mkmbkk of the rkokbatbp pbess Domač drobiž : ■ ■■ ■ Glasovi t±_ . Zanimiv« belt*ke lz raznih knd«r Obiski razstave Chicago.—Cikasko razstavo in urad SNPJ ao obiskali: Fred Bttloh. Detroit, Mich.; Mathias Kamin, Margaret Kamin in Ana Bokal, Forest City, Pa,; Louis Ster, Cleveland, O.; Anton In atrelbo, enako tudi vsem daro- Jacob Venhovec. Mary Ausidfo, William Atlsich, Anton Ausich Jr., Matilda Au-skh. in Mollie Ausich,, Woodward, Iowa. Mladenka umrla „ , , i« nu Hmuirii una-vnniii raam Chkago ^Zadn^, sredo je k rflda ^ umrla Bertha Cianid •tj^l ' P,)ne n avg< je let In rojena v Chicagu, hči znanega rojaka Mirka Ciganka. Bila je članica društva Pioneer bua, ki vozi skozi naselbino Tire Hill, povozil rojaka Cirila Kle- ----™ nvim • x iKilo menčiča in Charlesa Ritza, ko it. 559 SNPJ »n ve* let je bila ^ ^ ^^ z unij8kelfa pik. priredil svoj pik/lik dne 9. sept. v prijaznem HigMand parku (Hoghback). Pol« g druge zabave i>o na programu mnogo zanimivosti in tudi par govorov, kar bi moralo zanimati vsakega posameznega delavca. Sociali* stična stranka deluje za preured-bo današnjega krivičnega sistema, ki trpinči ljudstvo s pomanjkanjem kljub temu, da je vsega v obilici. Vera nima pri tem nič opraviti; to naj i>o zasebna zadeva. Delavstvo potrebuje močno e-notno fronto brez razlike narodnosti ali verskega izpov«danja. Podkrepiti bi moralo svoje lastno časopisje, pisano v duhu razrednega boja, spoznavati bi moralo zavajalce, ki pod raznimi krinkami ribarijo v kalnem. Postali .bi radi razni Dollfuasi in Hitlerji in se posluževali nekdanje inkvizicije nad ljudstvom. Proč s takimi štnebarji! Delavstva prostor je v socialistični stranki, ki ima zdrava in poltena načela za bodočnost. Za Slovence, ne "Greinerje", kot jih hoče neki dopisnik v A. S. opiso-*" .vati, postoji slov. soc. klub, ki O tem in onem |deluje že mnogo let med nami v Johiu*town, Pa.—Poleg skraj-' Jahnatownu in ki ni bil ustanovno slabi h delavskih razmer se 1 jen za profitarstvo, ampak kot kaka postojanka delavske akademije, avto- kjer naj bi se ljudstvo izobraže- Poročilo s potovanj« ( aoonsburg, Pa. — Ko aem potoval po državi Ohio in obiskal ražiie slovenske naselbine in protffl za pomoč, sem povsod videl dnevnik Prosveto, ki ga tudi zelo rad čitam. Ako bi lahko dopisoval, bi se večkrat oglasil, pa mi ni mogoče, ker me muči revmatizem že mnogo let. Koder seni'hodil, v vseh naselbinah, da-si v nekaterih šele prvič, sem bil povsod prijazno sprejet. Obiskal sem tudi naselbino Canton, kjer živi precejšnje Šte-vHo nadih rojakov. Hrano in prenočišče sem imel pri znani slovenski napredni družini Fr. Guna. V Akronu sem se ustavil pri Leo Bregarju. V Barberto-nu pri družini John Spelich. V Warrenu pri družini Anton Jug. V Sharonu pri družini ¡Martin Žagar in v Girardu pri družini Valentin Mihelič. Vsem tem se najiskreneje zahvaljujem za u-ljudnost, naklonjenost in po- valcem ! uposlena v Uj-I»k.m uradu jedl^Z.Kolu note. Vzrok -mrt, je bila «in» £ ' kr,ii|iu, je prU hib«. Zapuif» «tarie In tri »e- ^ ^ k|ancu bu8_prlivij0i da stre. Deček zadušen v pesku * Anaconda, Mont. — Stanley Preakar, enajstletni sinček rojaka Franka Preskarja, se je 24. avgusta zadušil, ko se je nanj usulo tri čevlje peska. Deček je vozil s hitrostjo do 70 milj na uro—in ju zadel s tako silo, da je enega vrgel visoko v zrak, a drugemu je polomil noge in za-djal težke notranje poškodbe; 0-ba se še vedno nahajata v Me-morial bolnici, kot razvidno iz se je igral s svojo osemletno se- poročil, v zelo opasnem stanju, strico Kilo v neki opuičeni pe- Oba sta člana društva št. 289 ščeni jami eno miljo od doma, SNPJ in samska. BiU sta na hra-ko se je odtrgala peščena plast | ni pri dobroznani Dolganovi dru-in zasula oba otroka. Fantek je žini, . bil popolnoma pokrit, dočim je Piknikov in veselic je bilo le-blla deklica pokopana le do prsi tog na koše, skoro vsako naših in se je izkopala. Skušala je številnih društev, razen par iz-odkopati še bratca, a ni mogla. I jem, je imelo že kar po dve ali Ponesrečeni deček je bil član več priredb. Zlasti mladinski mladinskega oddelka SNPJ pri društvi Friendly .City in Flood društvu št. pri katerem je City sta zelo aktivni. Friendly City je praznovalo svojo 5 letnico dne 25. avg. v prenovljeni dvorani Slov. del. doma na Mox-hamu. Poleg domače mladine je bilo opaziti mnogo gostov iz zunanjih naselbin, med temi tudi iz Detroita. V lepo ckinčani dvorani st je vršil kratek program, pri katerem je bil navzoč tudi včlanjena vsa družina. KOMENTARJI (Nadaljevanj* • 1. strani.) pih tehnokracije. Ta organizacija je ves čas kampanje stala za Slnclairjem! Kakor poročajo, so staroko-pitni demokratje, ki so bili vsi johnstownski župan Eddie Mc iz aela«, ker je Upton Sinclair Kloske.v s svojo družino. Njego-kar tako prilomaatil med nje, a- ve hčerke so tudi nastopile in izpeljali privatno na Roosevelta, | v"Ju1e krasen baletni ples in za-naj izpregovorl dobro besedo za' I)e,<' l)r,4V h mala sedomlet-kandidata Creela, kar bi pome- ™ Vlrginia Wards je pa izvaja- nilo, da ne odobrava Sinclairja la akrobatski ples. Človek ne bi in njegovega "Bpica". Roosevelt nlkdar vtrJel- «amore tak jim je baje odgovoril: "Ce ho-:ma,i otrok tttko »Pretno naHto-Čejo demokratje v Californiji iti »)5ti in U) v «premstvu godbe. Nana levo, je to njihova stvar, ne občinstvo je bilo prijetne moja". Izpregovoril ni nili be- «»nenadeno, ko je gledalo te malf s*Mle za Creela, niti proti Sin- deklice, ki bo stare od 7 do 10 let clair ju Ali je "Epic" aocialintični pro- Naš mladi župan ima š<» vedno veselje za take reči, kajti on je bil sam "prize-fighter" in se je gram? Ni—protiaocialističen pa . ' T 7 . . tudi ni. Vsak socialist lahko o- c i r k ub k I h iger. i ' silno energičen in jiravijo, da gn« večkrat v vas k predsedniku ali pa k njegovemu "prijatelju" senatorju Reedu v Washington, tu- da bi naiKivedal avdienco. „ „ Pravi, oročajo— pojasnjeval svojo taktiko takole: Svojih socialističnih načel n- Mtnuiko—orodje. V izrednih časih, kakršni so a\i ho ne mogoče—ne da bi tr< I ..»i kongres, tvezno uatavo in zvezno najvlAje mkIIšč«*. Sinclair je dokazal stvar: če v Ameriki naatopU <> tkfito, imaš težko p«»t, čim pa krniu*š po ovinkih in ae ogrm-A a haljo mistrriotnonti, drvi maHu ¿a te-Im»J , , . Piknik novega soc. kluba Crivitz, Wis.—Vedno pričakujemo dopisa iz naše naselbine, pa se nihče ne oglasi. Dobrega je malo, več pa je slabega, kot povsod drugod. Po suši smo precej prizadeti, ne pa tako kot v nekaterih krajih, kjer so utrpeli veliko škode na pridelkih in živini. Upamo in želimo, da bo boljše v bodoče. Upamo tudi, da se bo pri nas kaj predrugačilo politično. Dne 18. septembra bomo namreč imeli primarne volitve. Da bi le že enkrat delavci in ljudstvo na splošno kaj premislilo, kaj je treba storiti, da se izboljša položaj delavcev in farmarjev. Delovno ljudstvo trpi že dovolj dolgo in čas je, da se enkrat zdramimo iz spanja in da podpremo delavsko stranko. Ven iz kapitalistine mizerije in ode ruštva! Kakor vidim, se ljudstvo organizira na vseh straneh. Tak< se je pričelo ljudstvo tudi v naši majhni naselbini gibati in upi ati kapitalizmu, ki nas tlači ir nas bo tlačil, dokler se ne bom vsi delavci zavedli, da se mora mo politično osvoboditi. Zat< smo tudi pri nas ustanovili soc društvo ali klub, v kuteregu spa da več narodnosti, ne le Sloven ci. Na pro*li seji našega klub.* smo sklenili, da priredimo p!'-nik dne 2. sept., na katerem bomo imeli več dobrih soc. govor nfkov, ki bodo ljudstvu razložili pred volitvami važnost delavske organizacije. Vsi na ta piknik, kl bo obenem tudi nekak shod, da se podučimo o naših potrebah io dolžnostih napram, samim sebi! John Kautft. Glede spomeniške afere Pueblo, Colo.—Cital sem o spomeniški aferi in škandalu, ki so ga napravili elevelandski rojaki a la Grdina in želim povedati svoje mnenje glede tega spora. Pustimo jim, naj si postavijo soho Barage, obenem pa jim svetujem, naj poleg njega postavijo tudi soho Vodiške Jo-hance, na drugo stran pa soho Baragovega kolega Smitha iz New Yorka, to je tistega mazi-ljenca, ki je umoril svojo ljubico, jo razrezal na kose in jih znu'tal v morje. Ta sveta trojica, z Vodiško Johanco v sredi, bo delala čast vsem onim nape-težem v metropoli, ki si žele v mestnem vrtu sohe človeka, kl nima nikakega pomena za slovenski narod. Glede Cankarjeve sohe pa naj se napravi tako-le: Gl. odbor SNPJ naj piše ljubljanski občini, da mu izroči Cankarjevo soho, da jo v imenu SNPJ postavi na orimeren prostor, tako da bo delala čast vsemu naprednemu sloVenskemu življu in bo obenem v Časten spomin pisatelju samemu oziroma njegovim nesmrtnim delom. To je moje mnenje glede tega problema, ako pa ima kateri drug napredni rojak boljši načrt, naj ga objavi. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi kakšni Grdine norce brili iz Cankarjeve sohe, katere niso vredni! Martin Kochevar (01). VOJNA KOMARJEM Varstvo žab, ptic in žuželk Komarji so nevarni prena-šalci bolezni, zato jih je treba pobijati. Za njih pobijanje pa je dobro vedeti, kako prezimu-jejo. Sedajo namreč na stene in strope kleti in kanalnih rovov. Ce jih tu uničimo in to najbolje s plamenom, smo se jih za poletje rešili. To uničevanje bi moralo trajati povsod do prvih toplih pomladnih dni. Ker jih pa bo po tem uničevanju ostalo še vedno zadosti, da bodo v začetku toplega letnega časa izlegli svoja jajca, je treba nadalje skrbeti tudi za to, da se odpravijo njih zarodišča. Komarje va samica izleže v stoječe vode, mlake, gnojnišnice itd. do 200 jajčec. Pri silovitem razmnoževanju tega mrčesa dobi vsaka samica na ta način milijone in milijone potomcev. Torej bi bilo treba poskrbeti za odpravo vseh nepotrebnih mlak, za pokritje gnojnih jam in tako dalje. Med pripomočke za pobijanje komarjev spada pdeti varstvo žab in predvsem vseh ptic, ki žive od žuželk, zlasti lastovk. Poskrbimo, da se čim bolj razmnožijo s tem, da jim po vrtovih, parkih in gozdovih obesimo u-netnih gniezdic. ' Ker gnezdijo akšne ptice najrajši po živih nejah, je treba seveda upošte-ati tudi to. V tekoči vodi komarska zalega iropade, zato si lahko pomaga-no s tem, da spravimo jarke td. poleti v zvezo z rekami. Kjer o ali pa odprava mlak ni mo-roča, si pomagamo tudi s tem, la vodo poškropimo s ¡»etrole-jem. Meija v shrtbi podjetniške asociacije Pogrome na "rdečkarje" v San Francincu so inspirirali podjetniki, katerim j« policija dajala redna poročila o aretacijah pETEK, 31. AVGH, za New York. — Liberalna revija Nation je v številki z dne 29. avgusta objavila dokumente, ki pokazujejo, da je policija v San Franciscu v službi podjetniške asociacije in da so za vse pogrome na radikalce odgovorni open-šaparji. Dokumenti pokazujejo, da je polbija v San Franciscu—in tudi v drugih californijskih mestih—le marioneta podjetniških interesov.'V navalih s pričetkom generalne stavke je policija dajala redna poročila podjetniški asociaciji o aretacijah "rdečkar-jev". Reviji Nation sta prišli v roke dve taki poročili, katerih vzorce je objavila. Poročili vsebujeta imena, naslove in varščino 172 "rdečkarjev". Prav tako tudi i-mena policajev in "skupine", ki so izvršile vpade in aretacije. Poročili se vjemata 95% s sod-nijskimi rekordi. V roke sta,, prišli neki osebi slučajno: v spdnjjski dvorani jih je izgubil neki policaj, neki or pazo valeč jih je pa pobral. Civil Liberties unija v San Franciscu jamči za avtentičnost teh poročil in pravi, da jih je pripravljena pokazati z drugimi "zaupnimi" dokumenti, ki so ji prišli v roke, odgovornim preiskovalcem, ki se zainteresirajo stvar. Na podlagi teh dokumentov je edini logični zaključek, da je policija v San Franciscu z županom Rossijem in governerjem Merriamom vred le oproda podjetniške asociacije. Prav tako tudi, da je sedanji antirdečkar ski val inspirirala in ga vodi ta organizacija openšaparjev. Tudi kapitalistično časopisje je le orodje teh interesov. Razvidno je tudi, da je bil za ves pogrom proti radikalcem izdelan skrbno pripravljen načrt. Vpadi na delavske urade in dvorane po čuječnikih in policiji, razbijanje istih ter številne aretacije in barbarsko pretepanje aretirancev—vse to je bilo skrbno zasnovano. Oblasti so ie izvajale ta načrt in poročale o svojem delu pravemu instigatorju, Albertu Boyntonu, direktorju podjetniške asociacije. V isti številki revije Nation je tudi stotine imen "rdečkarjev", ki so bili zadnje čase prijeti v raznih krajih Californije. Bili so ne samo prijeti, marveč mnogi tudi barbarsko trpinčeni in nekateri izgnani. Policija je mnogim polomila kosti, jih tolkla po spolovilih, po prstih, po glavi — kjer je "najbolj zaleglo". Par žrtev tega hitlerskega barbarizma je tudi umrlo na posledicah trpinčenja. Vse to se je zgodilo izven stavke v San Franciscu, oziroma se še dogaja. Avtor poročila Lew Leven son pravi, da se more ta gonja proti "radikalcem" primerjati le z divjanjem Hitlerjevih kohort v Nemčiji. Gonja je zadivjala z vso nasilnostjo posebno v gornjem delu Californije, predvsem v okolici San Francisca in San Pedra. Okaška razstava: |'le ('anadian klubu. Volitve v Minneapo! kolektivno pogajt Unija voznikov tovorni! ima majhno vccin Mlnneapolis, Minn.- torek so bile volitve zusU za kolektivno pojiajanje i ni nameščencev pri 166 skih in ekspresnih t Kolikor je doslej znano, oddanih 672 glasov za un nikov tovornih avtov, ki vodila dve stavki; 613 je bilo oddanih za "neo zastopnike in 107 glasov testiranih. NEVARNOSTI VIT LINIJ K 3? - < tka«kit runrtava: Čolnarji na lagunu v teknil m no kateremu naiprej xrante nota brada. rioM nauradpore in obenem namenoma Šli "na sprehod" pred relifno postajo, da konlestirajo pravico do piketiranja. Slednje je policija namreč zabranila. O stvari bo imelo kom'no besedo sodišče. »hnroff v zveri z ameriškimi munic-ijakimi magnat! Washington, D. C.—Senatni r !rck, !;i prihodnji trden začne a preiskavo glede stikov ameriške m inicij-ike industrije s tuje-;rm*kimi inte-esi, je zadnje me-ece nabral obilo materiala. Kakor ae čuje, je odspk oifkril, da »o ametLoki mngnatje streliva v :vezi z evropskim kraljem muni-< tje in orožja Sir iinailom Zaha- rofiom. "V svoji praksi," pU< angleški zdravnik pre Claywood, "srečujem vse gosto ženske, ki kažejo v ke nezadostne prehrane, žive v dobrih gmotnih p Pri ženskah, ki kažejo U zaradi ubožnosti, lahko i mo s hitrim uspehom, pi entkah, ki gladujejo žari bo umevanega štiva in p rajo celo injekcije zavolj linije, pa je stvar tež« ker je treba računati z nim odporom. Ne vitkosi več mršavost smatrajo z derno" in za to geslo so p ljene žrtvovati celo m boljše — zdravje. Po i kurah sem doživel že ni spremembe. Iz svežih, c bitij so postale v nekoliko bolne ženske, ki so s sraii maj še utegnile doseči i konvalesccntk. Breztoino hranske motnje utri zdražljivost so vsakdanji in težko jim ji' bil<> vedati, da niso več zdra Claywood nadaljuje z vitvijo, da je učinek taki smiselnih shujševalnih k tisti, ki si ga nobena Jen želi: pretiravanje vodi i ne samo do težkih bole! posledic, temveč tudi do časnega — |H>staranja. " tovitev bo menda najbolj i POLŽJE FARME - N() dohodkov . Pri Inomostu j»' te dni lo poslovati podjetje, ki « z rej0 - polžev. Sicer nič novega, v Švici Anih farm in na Tirohkefl la do nedavnega tudi u \ pa se ni obnesla. N ^ preiskušaj« nove metodjM upajo, da jim bo sni» Polži so v Italiji in n» coskem zelo priljubijo eksportiranj«' lep>"; polžev tja obeta vei.hr « Za vskega lepega jec lahko deset av»tr»j« še v, brezposelnim, ki J- jo zanj. P« P»*u£ "i gram 25 gr< šev / ' ^ štirikrat letno W J seveda pa traja ^ dokler se jajr« *Pr' ^ no, prodajno blag Reja pol*ev n» P° _ - • ..M I I f| «i ' N n"V,'. i^Loie «<"• „kl,tk.. k. * • ^ rih. v . v. pritrjenih yo J 4 fl! leirio ne* travi, maha w r pr»'* ne pofin»^ n e vrtini r" krmim vltr»'H»< tako jo raj^i- ' zlezle v 1 ,f9 r i» » ' I Vesti iz Jugoslavije {levima poročil» It J ^oAjmU "POLITIKA" O gg£ll ŠIMENCIH ^^¡h društvih, o delav-[Jiiteljih Molku Jonte-!fcjcii. Krašnji, Zupaiiči- iZiiu, o RaMi dolini' ° ¡litfnarju Goršetu j razširjeni srbski list jj dnevnik v Jugoslavi-8ka "Politika" je dne * priobčila trikolonski o ameriških Slovencih, v opiše tudi dve aenza-poglavji iz našega izse-Ml življenja, zadevo Raj-j„line in milijonarja Gorše-3»nek je napisal njen ljubki dopisnik Deidir. Lek »e začenja z besedami: je obirtkalo Slovenijo pet-[ pravih Yankeejev, lepo ob-iih in z dolarji v žepih. Pred jjoij in več leti ao se odpra-iluipno s tisoči drugimi pci v Ameriko. Ena tretji-ih je propadla v rudnikih, in farmah. Ostali po vrsti let dela nimajo ni-; razen legitimacije brezna delavca. Le neznatno k» njih je obogatelo in zdaj ižajo v domovino, da obi-gvoje sorodnike, ¿je iz Amerike niso tajili, ¿a v deželi prosperitete : brezposelnost, veliki i gangeži ... Njih pričanje o naših ljudeh ni ulu razveseljivo. Potrdili Ke, ki jih je domači tisk pvii, da prodajajo Srbi v i "na boben" sokolske do-ker nimajo denarja za ilo. i Slovencem se ne godi Polovica jih je brez dela. r pa so Slovenci od vseh i Slovanov najbolje orga-f. nn piše dopisnik, koliko Slovenci gledaliških oz. tih družin, pevskih fcbo-fceatrov, domov, koliko so lili, a jim je denar v ban innil, koliko je brezposel-kako pogosti so samomo-fencev iz bede. Potem na- prvimi z Balkana so pri-neriko Slovenci. Sprva so rfke are. Smatrali so jih, tudi ostale Slovane, za ži-bfouto.Bojim Američani liie in jih linčali. V to-«o dobivali najhujše de-)vnih poginih niso imeli. Jfih društev ni bilo, razen ih društev svete Barbara in Pavla, Jurija, Jane--lani so nosili pisane uni-perjanke, sablje. Prireja-knike, delili odlikovanja, i Američanom pa so bili Njih dolžnost je bila, da 'vimi naseljenci, zmede-naivnimi kmeti, love čla-1(0 »o prišli bolj zavedli ter se začeli boriti Mtvom, šele takrat je življenje med Slovenci. "(Ki njih je mnogo pre-»•o bile denunciacije na ■ Nu. Tovarniške upra-* Poslušale društva sve-lr«' ter odpuščale tiste K«t«.re «o jim šepeta-1 Puntarji". 1 Pr'poveduje dopisnik, 1 *v"Momiselni delavci Ves članek nosi senzacionalen naslov: "Ce verjamete ali ne: Cikaški nebotičniki so zgrajeni na zemljišču nekega Jugoslovana. Članek je napisan s poudarkom senzacionalnega, vendar pa je dopisnik dokaj vestno porabljal gradivo iz raznih virov ( ljubljanskega tiska, "Pro-svete", Amer. druž. koledarja Zadnji dve poglavji je posvetil dopisnik Ooršetu in zadevi z Rajsko dolino, »n osebnih informacij). Članek je opremljen s slikama Ivana Molka in Ivana Jon-teza. Smrtna nesreča v Ljubljani. —Jia Dunajski cesti pri mitnici se je pripetila pred nekaj dnevi smrtna nesreča. Z avtobusom se je peljala iz mesta 26 letna perica Pavla Pavčičeva iz Bizovika. Pri mitnici na Dunajski cesti je skočila iz vozečega avtobusa, a /skočila v nasprotni smeri vožnje. Sunek jo je vrgel na tla vznak ter je z glavo udarila ob tlak. Obležala je takoj nezavestna. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico, kjer pa so spoznali, da so poškodbe smrtno nevarne. Dovtilili «o sorodnikom, da so jo prepeljali v Bizovik, a je dekle že med prevozom umrlo. Krivda za nesrečo ne pade na nikogar, zakrivila jo je Pavčičeva sama, ker je skočila iz vozečega avtobusa. Spre-, vodnik je še hip poprej opozoril potnike, da je tu mitnica in ali želi kdo izstopiti. To je Pavčičeva preslišala. Ko pa je zagledala mitnico, je planila iz avta in se smrtno poškodovala. Požar v Tuhinjski dolini.— Pred nekaj dnevi je zjutraj na vse zgodaj začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Ivana Malija v Lokah v Tuhinjski dolini. Poslopje je bilo zelo veliko, dolgo 20 metrov, v njem so bile shrambe za vozove, pod, hlevi, shrambe gospodarskega orodja, drvarnica, listnica, na podstrešju pa je bilo polno letošnjega sena. Požar je nastal v sredini poslopja, a se je po senu naglo razširil na vso stavbo. Veliki ogenj je sklical domačine, ki so brž pričeli gasiti, prihiteli so gasilci iz Srednje vasi ter začeli reševati iz poslopja orodje, živino in stroje, prihiteli pa so s svojo brizgalno tudi gasilci iz Smartina, ki so imeli ravno takrat veselico (bilo je nekaj po polnoči), katere se je udeležil tudi Mali sam. Ko so opazili odsvit ognja, so brž za-pregli konje k svoji brizgalni ter odhiteli na pomoč, (iasil-cem je uspelo rešiti vso živino in skoraj vse stroje in orodje, poslopje samo pa je pogorelo, ker so morali usmeriti gasilci ves trud v to, da so ubranili pred ognjem sosedna poslopja, stanovanjske hiše Malija, Plahute in drugih. Proti jutru so ogenj pogasili, ne da bi zajel še kako sosedno stavbo. Trpi pa Mali precejšnjo škodo, z zavarovalnino pa bo kril le del škode. Kako je požar nastal, ni znano. «Samomor.—V Celju si ie na svojem stanovanju z britvijo prereza! vrat 34-letni steklarski pomočnik Jože Veternik, zapo- eto enkrat ali dvakrat spustijo tamkajšnji fantje, da pregledajo jamo. Ko so se v nedeljo 5 avgusta spet spustili po vrvi v Jamo, so našli v jami dve trupli-PO obleki so presodili takoj, da gre za žensko in moškega Ob- «eSVM° tej najdbi orožnike v »t. \ ldu. Domislili «o se izginulega para Faganelove in Jel-ciea, obvestili o tem Faganelovo sestro, ki je takoj prišla k breznu, kjer so ji pokazali sandale, *i «o jih našli v jami ob ženskem truplu. Sestra je takoj «spoznala v njih čevlje svoje se-«tre. Tako je bilo pojasnjeno, aa sta v tej jami našla smrt Jel-čič »n Faganelova. Truplo Jel-čiča je bih) še precej ohranjeno, ker je ležalo pod neko slamnju-čo, ki so jo vrgli pred meseci v Jamo, truplo Faganelove pa je '"I" ie zelo razpadlo. Na Q8-k« m drevesu ob breznu so našli vrezani črki F J, začetnici rodbinskega imena. Izvršila sta samomor ¿ako, da je Dušan na robu brezna ustrelil najprej Danilo v glavo ter je strmoglavila s kroglo v glavi v brezno, nakar si je pognal kroglo v glavo tudi Jelčič. Problemi priuljoca Certifikati za domače delo Vprašanje: Pravijo, da je zopet dovoljeno delati doma, ali da je treba dobiti neke certifikate? Kje naj jih dobim? Odgovor: Ako imate pravico do "home work", morute najprej stopiti v dotiko s tovarnarjem, ki oddaja delo za izdelovanje doma, kajti prošnjo na Code Au-thority morata jiodpisati oba. delavec in zastopnik delodajalca. Sledeči morejo dobiti certifikate: 1. Oni, ki trpijo radi kake fizične hibe; 2. oni, ki morajo o-stati doma, ker morajo oskrbovati kako osebo; il. oni, ki so vajeni delu doma in so prestari, da bi se prilagodili delu v tovarni. Ostanke njenega trupla so položili v krsto skupaj s truplom Jelčiča ter krsto pokopali v Dravi jah. Nesreča.—Iz Dobrave poročajo o smrtni nesreči posestnika Antona Babnika, starega .T7 let. Peljal je težko naložen voz po cesti, pa sta se nenadoma konja Mašila in je vrglo Babnika pod voz. Težko naloženi voz je šel čez Babnika ter mu zlomil hrbtenico. Brzo so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, a je že čez uro podlegel smrtnim poškodbam. Pogorela domačija—V soboto 4. avgusta je pogorelo gospodarsko poslopje posestnik« Per-šuha Alojza v Stražgonjcih pri Ptuju. Ogenj je povzročila naj-brže iskra iz dimnika, ki je zažgala slamnato streho poslopja; gospodarski in stanovanjski del sta bila pod isto streho in tako je ogenj uničil celo domačijo, pogorelo pa je tudi mnogo sena in slame, mnogo pšenice in rži, nekaj strojev in mnogo živil. Gasilci iz Sikol so uspeli le toliko, da so ogenj lokalizirali. Osumljenci SerAetovega umora so bili izročeni sodišču. Policija | je sestavila mnogo gradiva, ki po ¡obsegu celo presega gradivo o Malijevem umoru svoje žene. Serševega trupla niso še našli1 vsega. Kakor smo poročali, so1 našli na Golovcu prekuhane kosti gornjega trupa, na stanovanju Seršeta pa so našli ožgane kosti rok in nog. Kje je glava, kje so ostali deli trupa, kam je bilo vrženo prekuhano meso trupa—vse to so le uganke, ki jih skušu policija še vedno rešiti, a ji doslej ni uspelo. Preiskali so ves Golovec in preiskali tudi grajski hrib—javile so se priče, ki so trdile, da so videle v nedeljo po umoru osumljenca Rozmana na Gradu—, a niso našli ničesar. Preiskali so tudi dno Ljubljanice, a za Seršetovimi ostanki ni nobene sledi. Aretirani Kozman taji vse in ne izda niti besede. Zdaj ve, da je šla njegova ljubica Jožefa, hči fter-Aetove ie ne; v Ljubljanico ter odnesla s sabo vse skrivnosti. Mogoče bo v preiskavi |>od težo indicij vendarle priznal zverinski umor. slen pri tvrdki Wesner. Veter-nika so takoj prepeljali v bolniš-v SNivi-nnko narodno nico, a je že čez uro podlegel ve-Mednot«/ ki ima razne! liki rani na vratu. Wesner je J 1?daja dnevnik "Pro-1 bil mož gostilničarke v Gosposki "'"m našteje še druge \ ulici. Zakaj je šel v smrt. ne ' vedo. Po enem letu najdeni trupli d*eh samomorilcev K - n--------------avgusta sta izginih Jtasnje, Zupan- (k1 doma dva m|a(Ja ZH|juhlj n- v na. Omenja ca; 20-letni zobotehniški prakti-i r™- kl kant Dušan Jelčič in 19-'etnn I'm družbi v študentka Danila Faganelova. r doma iz Dravelj nal IJubljaro »daj izhaja «z. iz Zgornje Šiške. Oba sta vHiki roman *c. imela zelo rada. a sta lani po-' ankarje- begnila od doma. NI znano, ali " o njem lepo ko starše nje ali njega branili in ,me! Molek preganjali to ljute*«n, ali pa st* l" v / brezen, globo Mh jnrr. Največja j»* tnM im*-' rnnana Brezarjcva jam i, ki j«* :"iroka 10 metrov, globoka pa 2r> mettov. V to jamo »e v»ako »ravica ameriških državljanov do vstopa v inozemske dežele Vprašanje: Vsled političnih razmer v nekaterih inozemskih deželah nastane vprašanje, da li se more naturaliziranemu ameriškemu državljanu zagotoviti, da bo mogel vstopiti v svojo rojstno domovino, ako dobi ameriški pasport. Ali bo državni de-partment iwwlpiral takega državljana. ako ne more zlahka dobiti vize od dotičnega inozemskega konzulatu? Odgovor: Skoraj vse inozemske vlade zahtevajo vizo na pas-portu s strani inozemskih državljanov, ki hočejo vstopiti v do-tično državo. Te vize dajejo konzularne in diplomatlčne oblasti teh držav in previdno je, da se jih dobi pred odhodom iz Združenih držav. Mednarodno pravo priznava pravico vsake države, da zabrani vstop oziroma dovoli pod gotovimi pogoji. Državni department je večkrat izjavil, da odklanja posredovati pri dobivanju vize s strani zastopnikov inozemskih držav. Ni treba pasporta za potovanje v Kanado ali Mehiko 'Vprašanje: Mora naturalizira-ni ameriški državljan imeti pasport, ako hoče obiskati Kanado ali Mehiko? Odgovor: Ni treba pasporta, ali umestno je imeti s seboj državljansko spričevalo. izbira poklica Vprašanje: Moj sin se pripravlja na vstop v "College" in jaz bi rad znal, kje bi lahko dobil strokovnjaški nasvet glede tega, kak poklic naj si izbere. Katera profesija je manj natlačena in katera nudi najboljše prilike za zaposlen je? * Odgovor: Prosvetni urad (»d U. S. Department of Interior je izdal brošurice "Guidance Leaf-l« ts", ki so jako umestne v rešitvi takega problema. Vrsta bro-suric obravnava razne profesije: pravo, zdravništvo, zobarstvo, časnikarstvo, * glasbo, knjižni» rarstvo, arhitekturo, civilno In-ž< nirstvo, električno inženir-stvo, mehanično inženirstvo, le-karstvo, bolničarstvo, gozdarstvo, živinozdravništvo itd. Opisujejo se učni tečaji, šolnin»«, koliko ljudi je zaposlenih v dotič-ni profesiji, kolik je zaslužek in kake izgledi' imajo absolventi do dela. Vsaka broš urica stane 5c in hc more dobiti, ako se piše na II, S. Govcrumenl Printing Of-| fice, Division of Public Docu*; meiits, Washington, D. C, i Slomšku narodna Podporni Jadnot« Ukori». IT. Ml» :eo? o dbe»*4 W37 5» So. UwRdolo A*o„ Chicago, HL ToL RockwoL «MI GLAVNI ODBOR a N.P.J. UIM , UPRAVNI ODSEK» mo AT ÄfflW ¿Ztr*ik->H!7 okíomo, ni I AwitKNrK J Avo., Chicot, Iii S mí í ?' tAjbol.udd WÖ7 S. lawndalo Av., Ckk^ m KÍL1P enmÍa ' S. Uwndalo Av», ühlo»^ 1U. juns S' A v»., hl MOUJC. urodnik gU.il»......¡¿«57 S. Uwnd»l» Avo., Chi«»»«; 1Ü ODBORNIKI! Jnníp^ílRA^K,MÍrVl l>otlpr,Nl"dnik.......K. 74th St.. CUvl»nd, a LOKAH JH., drugI |»üdj>rod«oUnlk..llüH K. 170th SU Clovol.nd, a GOSPODARSKI ODSEK: ttStitfS^'^........"Oth SU, Cl.vl.nd, a JOHN mTp KÜV,CH..............m fcwt» ir«oklyn, N. Y JÜMN 0UP...................US 8. Pr«topovi Avo., Cl.midoa HIUr. IIL l*OKOTNI ODSKKi ÄSÄii pr#U,lA,n'k.........—iu w. H»y St.. SpríngfWM. HL jmiM ................................... JOHN TRChlJ..................................... M7 SU«fc*n«, Vm. KRANK PODBOJ.................................bor 81, Partíui P¿ KRANK U A RlllCIl..................10010 Parkgrov. Av^. Cl.v<>Und, a NADZORNI ODSKKi PRANK KAITZ, prodiodnUi..................M3B W. MMi St.. Okleogo. Ill KRKD MAI/tAI..............................lift CoiRf.1 Pork, Ill JACOU AMUROZICH......................418 Ploro. iL, KvoloU Mino. •mrnnmi. U V li eoZQR I—Bo W0*w4>i>— ■ tUrntMÜ V»A PIRKA, kl m MMl.lt m wmU ti,_____ V»a IlRNARNR MiUi.1«« ta .»»»rl U W tfl«k ti. Mtlltal« M «I. talMiltv*. VN» IIBNARNR MlUJaU* ta BlVM«. M M Ultk «I. 0nn« |M| ta ta ••I M Milita!« »• «I. UJMIII** V- •• liliillki Mtl m »oMUftJ» »o M. ta Jot««**, V" '«4"» l • MM«l»Uktad omii. mi m Mlltal» m ktao«|maifo. VSK PWItOZRR «M» « *t. «im«Mo arfWm mJ M nltl|»|i f M4Mrutas witara. I» Jtdoota rMos t**«UMlnika »kéMrtttaa «Otara. VSI I'RIRIVI m «I. |Mir«lHl mémk aa »a| Mllkk M Jako Oarlka. »rttaMki atlitlii, VHI I tor 181 ta 4r««t oUI, Maoaalta. aolaal. imltlM ta aota» «ml k»» ta « . ilatlUn M»ata oaj ta »aUI|a o» "HIO.VRTO." hit R. UondMt Ah.. CRIhi^ NOTRi CarmtiitHtwr, «lih tka kap Mil »tlflr. H.«U ta a».*« (•ntmiiaicaOMii trn r Ika aa»Hota »feataael akoukl ka nft-'-Tiril ta kl«. All rtailllaNMa »I «mm» aa» knalMaa aMaarolRi IH|«. »mé «Matara «Ika« talitiII akaiiM ta atalr«aa*4 to Ika —aratary*a afflao. M«iUra al alak tanafll akaaM ta aOOnaaa» to Ika aalatoM aaantory. * Mnanrlal -.«Ur. »rt«, Ika |arla4la«too al Ika tHatoml allWa MtaoM k* «lik kl«. (•«»látala aanwrwlM tka »atk af tka hhoIIh kaafd akaoM o* lit in I to KalU. tkalr«aa a t tka tari al Raíanla*«*. Ckataaa. »MHiUtala aM aiiaalt bImhiM k« >»lta«a«< to Jako Parita. -Vnan. OaoiMlttot. rnok Dupllkat drhivljnnskega papirja Vprašuje: Dobil sem lani "prvi papir", ali izgubil se je v požaru. Kje naj dobim prepis in koliko stane? Odgovor: Po novem zakonu znaša pristojbina za duplikat izgubljenega ali uničenega "prvega" oziroma "drugega papirja" ie en dolar, mesto $10 kot dose-daj. Prošnjo je treba imalati na District Director of Naturaliza-tion v svojem okraju. V to svrho služi tiskovina 2000, ki se more dobiti od vsakega naturalizacij-skega urada.—FMS. DoIHnm v rokah Hltlorji Ni ne upal itdločno nastopili proti kakemu hillerjevcu Belgijski socialistični list "Narod" v Hruslju piše povodom Dollfussovega umora naslednje: "Ta Dollfuss, verni ali mnogo manj inteligentni učenec črnega katoliškega škofa (prebita) tSeipla, bo ostal Vedno črno irm v zgmlovlnl avstrijskega naroda, \'»n leta je «tvojo neodkrito diplomacijo posvetil samo enemu edinemu cilju: da |siruši sijajno delavsko socialistično gibanje v Avstriji, kl ni bilo samo vzor konstruktivnega socialnega in kulturnega d« la, marveč ul>e. nem edina čvrnta opora ne v hm k dan |>otuh!al naj ne verjetnejše provokacije, da (Krfene avstrijske socialne demo* k i ate k im!poru In uporu in dobi ¡H líate. Sinjih poglavjih ome-l,t('r"te v Ameriki ,V'nc': • vana Molka, lUik, ilojri arj«.vi I« Ji lU-r ' "h je prvo- '"iansko zgrnlo-^'n^riki". r«Pi»=sl več l>e. ( ik.áka ra<«lava: l'»st<)o cele dneve in igrajoči se kakor nečedne miši. In nato so osvajali dalje, hodili so se pretepat do krvi med zloženo opeko. Tekali so po travnikih in jedli brez kruha razne mlečnate bilke, iztikali po bregovih prekopa, lovili kapeljne in jih jedli sirove, hodili so še dalje, kolovratili na kHometre daleč, prav do Vandamskega gozda, kjer so se spomladi ponujali z jagydami. poleti pa z lešniki in borovnicami. Kmalu je bila vša' neskončna ravnina njihova. Zmerom večje nagnjenje k tatvini jih jevtako gonilo od Montsouja do Marchiennesa, da se nenehno oprezali po cestah kakor mladi volčiči. Jeanlin je bil poglavar na teh pohodih in je vodil svojo četo od plena do plena; kradli so čebulo na njivah, plenili sadovnjake, vdirali v izložbe. V okolici so dolžili stavkujoče rudarje, govorili so o močni roparski tolpi. Nekega dne je prisilil Lidijo, da je okradla mater, morala mu je prinesti dva tucata ječmenovih sladkorč-kov, ki jih je Pierronka imela v kozarcu na polici med oknom; dekle je tako trepetalo pred njegovo zapovedovalnostjo, da ga ni izdalo kljub temu, da je bilo tepeno. Najhuje pa je bilo, da je vselej obdržal največji del zase. Tudi Bebert mu je moral zmerom dajati svoj plen in je smel biti vesel, če ga poglavar ni zbunkal in vsega skupaj obdržal zase. Ze nekaj časa ju je Jeanlin zlorabljal. Lidijo je pretepal kakor zakonsko ženo, a z Bebertovo zaupljivostjo se je okoriščal, da ga je zapletal v neprijetne pustolovščine," ves blažen, da je vlekel za nos tega hrusta, ki je bil mnogo močnejši od njega in hi ga bil s pestjo lahko zdrobil. Oba je preziral, ravnal ž njima kakor s sužnjema, jima pripovedoval, da ima za ljubico neko kraljičino in da onadva nista vredna, da bi ju njej pokazal. In res je bil pred tednom dni izginil na koncu neke ulice, kjer se odceplja steza, in jima je poprej ostro prepovedal, da bi se vrnila v kolonijo. Prej pa je šel pobasat plen. Tako se je zgodilo tudi danes. — Daj, je dejal in iztrgal tovarišu iz rok polenovko, koso se bili vsi trije ustavili na nekem ovinku blizu Requillarta. Bebert se je postavil po robu. — Hiba je moja, da veš. Saj sem jo jaz vzel. — Ha, kaj? je zavpil. Imel jo boš, če ti jo bom jaz dal, nikakor pa ne danes: jutri, če je bo kaj ostalo. Odrinil je Lidijo, postavil oba drug poleg drugega kakor oborožena vojaka. Potem je šel mimo njiju: — Zdaj Inistn tako ostala pet minut in se ne bosta obrnila . . . Primojdunaj, če se obrneta, vaju bodo požrle zveri ... In potem pojdeta naravnost domov, če pa «e boš, Bebert, spotoma dotaknil Lidije, bon» vedel, pa te borrfczmlatil. Tedaj je izginil v temo tako tiho, da se ni niti slišalo stopinj njegovih bosih nog. Otroka se pet minut nista ne premaknila ne ozrla iz strahu, da ne bi dobila od koga, ki je neviden, zaušnice. V njiju se je v tem skupnem strahu polagoma vnela velika ljubezen. Nenehno je mislil, da bi jo prijel, da bi jo zelo močno stisnil k sebi, kakor je videl, da delajo drugi; pa tudi ona bi rada, da bi bil za spremembo tako ljubeznjiv ž njo. Ali niti on niti ona se ne bi drznila, da bi se ne pokorila zapovedi. Ko sta odhajala, nista hodila objeta, četudi je bila noč zelo črna, ampak stopala sta drug poleg drugega, željna in obupana, ker sta bila prepričana, da bi jima poglavar odzadaj prisolH klofuto, če bi se dotaknila. Ob istem času je prišel Štefan v Requillart. Sinoči ga je bila Mouquetka lepo prosila, naj pride, pa je res prišel; sramoval se je, četudi se je porajalo v njem nagnjenje do tega dekleta, ki ga je oboževalo kakor samega Boga, pa si tega nagnjenja ni hotel priznati. Pač pa je namerjal narediti ž njo konec. Obiskal jo bo in ji razložil, naj ne hodi za njim zavoljo tovarišev. Zdaj ni bil čas za veselje, pa tudi pošteno ni brlo, predajati se nasladam, ko ljudje pogi-njajo od lakote. Ko pa je ni našel doma, se je odločil, da jo počaka, in je gledal sence, ki so hodile mimo. •» Pod izvaževalnim odrom, ki je bil ves v razvalinah, se je odpiral napol odkrit šaht. Navpičen tram, ki je nosil kos ostrešja, se je zdel od strani kakor vešala nad to črno jamo; iz razkopanega zidanega pregradka je raslo dvoje dreves: jerebikovec in platana, kakor da raseta iz dna zemlje. Ta kot je bil divji in zapuščen, vhod v brezno je bil obrasel s travo, zatrpan je bil s starimi debli, preprežen s trnjolico in glogom, kjer so le penice gnezdile spomladi. Ker se je hotela družba izogniti velikim stroškom za vzdrževanje, je že deset let nameravala zasuti to mrtvo jamo, toda odlašala je, dokler ne uredi v Voreuxju ventilatorja, kjer je bila nameščena prezračevalna naprava za oba šah-ta, zvezana med sabo na dnu Requillarta, čigar nekdanji izvozni šaht je služil zdaj za dimnik. Utrdili so le opaž s prečnimi gredami, ki so preprečevale izvažanje, ter opustili gorenje rove, pa so nadzirali le rove na dnu, kjer je plapolala peklenska peč, ogromen kup žarečega premoga, in delala tako močan prepih, da je zrak strujil kakor burja od enega konca do drugega v sosednji jami. Iz previdnosti, da bi se mogli še vedno «povzpenjati in spuščati, je bilo odrejeno, da se vzdržujejo v šahtu lestve, a ker se ni nihče menil za to, so lestve trohneie v tej vlagi in počivališča med eno in drugo lestvijo so se tudi že porušila. iZgoraj je gosto ro-bidovje zapiralo vhod v šaht; ker pa so na prvi lestvi manjkale prečke, se je bilo treba, če se je človek hotel spustiti vanj, obesiti na korenino jerebikovca in se potem na »lepo spustiti v temo. Štefan se je skril za grm in je potrpežljivo čakal. Nenadoma je zaslišal med vejami, da se nekaj plazi. Mislil je, da je splašil in pregnal belouško. Toda začudil se je, ko se je hitro zasvetila vžigalica, kar ostrmel je, ko je spoznal Jeanlina, ki je prižigal svečo in se spuščal v globino. Bil je tako silno radoveden, da se je približal jami: deček je bil izginil, slaba svetloba je prihajala z drugega počivališča nad lestvami. Trenotek je okleval, potem pa se je vrgel dol, držeč se za korenine, in je mislil, da bo zle-tel pet sto štiri in dvajset metrov globoko, kolikor je merila jama; tedaj pa je začutil pod sabo prvo prečko. Tiho se je spuščal Jeanlin in ni najbrže ničesar opazil. Štefan je videl pod sabo svetlobo, ki se je pogrezala globlje in globlje, a dečkova orjaška in strahotna senca je plesala, kakor so nihale pohabljene noge. (Dalj« prihodnjič.) Vilko Ivanusa: ENOSTAVNA POVEST .1 e Sedemnajstletna deklica. Kot majhna vlagatelj ica delala v neki tiskarni in sanjala. O življenjskih radostih, ,» |ju-l>ezni, o lepem nekem princu, ki bo prišel nekega dne po njo in jo vzel. — Za vedno! . . Mislila je, da je i to veliko življenje nekakšna di\na pravljica iz tisoč in ene no< i. Nežna slalsitna ni niti slutila, da jo Imi nekega dne neusmiljeno in surovo pohodilo. Velike otroške o-či so bile za vsakega vedno odprte. Iz njih je sijala sreča mladosti in se odralalu v lepih svet-loplavih zenicah. Prišel je prijatelj. Dasiravno ni bil princ, kakor je ona sanjala, vendar ira je ljubila. S prvo naivno in srčno ljubeznijo. — Ljubim te! Ne morem biti brez tebe! — Tudi jaz te im«m rada, tl si mi vse! Ne srne* me zapustiti, mi žalosti bi umrla' l>etala v strahu in srečna. Njene nežne dekliške sanje so »e izpolnjevali. Za njo je zdaj imelo življenje «Tato'drugačen •misel, l>epši, polnejši tn svet- lejši! V svoji priprosti naivnosti je mislila, da ji od zdaj mora cel svet zavidati na njeni preveliki sreči. Toda nekega dne se je dogodila tragedija. Po nesrečnem naključju ji je priletel v oko žebelj in jo ranil. Z^vriskala je od bolečine in se prijela za oči. Bilo je prepozno! Ranjeno oko jo je peklo, kakor žerjavica. Obvezali so ga ji. Delodajalca je zaprosila, da poj-do k zdravniku. Ni je hotel pustiti. Rekel je, da to ni nič, ne tnče ji kri iz očesa; nervozna je in več govori kot Je resnica. — Opravljajte dalje svoje de-|r>! — se je glasil osoren odgovor. In ona je delala. Bala se je, da je deb>dajalec ne odpusti. Doma je revščina in devetero majhnih bratcev. Molčala je in trpela. Dan se je nagibal h koncu. Odpravila se je domov. Bole- preje lepo, ko je imela zdrave o-In sedsj ? Kadar zvečer vzame steklo iz očesa, zija iz očnice krvava rdeča praznina, kakor kakšen krvav in topel prepad. Tedaj se vsakokrat cela strese in zgrozi. 1 — Pohabljena ... za zmeraj! Nekega večera je izginila. Dolgo je blodila in ni niti čutila utrujenosti. Pred njo se je na mah prikazala motna reka. Bil je mrak in vse je bilo tiho in neprijazno. Nekam temno in žalostno je voda valovala. V daljavi se je videla motna silhueta mesta, iz katere so pošastno štrleli cerkveni stolpi in fabriški kamini. Cul se je lajež psa in v bližini je ponavljal čuk svojo monotono pesem. 6pomnila se je, kako gotovo zdajle doma joka mati za njo. In bilo ji je težko. Zagledala se je v blatne rečne valove. — Tam doli na dnu bo tako tiho, a tu bodo vsi jokali na glas! . — je pomislila in to jo je zganilo. Kot nezavestna je stopila na rob brega. Se enkrat je pogledala vse okoli sebe pozorno. In vrgla se je v vodo. Cez dva dni so jo izvlekli mrtvo iz vode. Slabo in izčrpano telo sedemnajstletne cvetlice, ki je prezgodaj ovenela, je ležalo skrčeno v belem lesu. Refleks njenega belega krila jo je obkroževal kot anreola. Počesani črni lasje so bih pazljivo pripeti ob lepo bledo čelo. Brezkrvna mala usta so izgledala kakor da nekaj tiho izgovarjajo. Ali to je prihajalo le od plamtenja sveč. Obrazne črte so bile ponekod ledeno umirjene, toda roke so bile čvrsto skrčene. Kot bi hotele koga objeti. Koga? . . . Vidno je bilo, da ^o se napenjale kakor bi jih položili ravno ob telu. Vse je bilo končano in to ni bil več nikakšen sen. Na njenih nesrečnih očeh je bila napisana obtožnica. Stekleno oko je neprijetno zrlo, dočim je ono drugo bilo priprto in zgle-dalo je, kakor da sprašuje: r— Kaj sem zakrivila, da ste z menoj postopali brez usmiljenja? Mar je bilo potrebno, da mi vzamete srečo in kruh, ko ste mi že ugrabili oko? • petek, si. avo Največja žival v«ah časov Okostje gigantozavra, starega sto milijonov let! domov. Pohabljena, brez enega očesa! Namesto očesa se je v jamici svetlikalo steklo . . . r Otroka se je loteval obup. Zopet je prišel prijatelj. Jokala je. Vedela je, da je sedaj izgubila vse, pa tudi njega. To je nekako instinktivno čutila. Ali vseeno se ji je včasih prikradla tajna misel, kot nekaka plaha in tako sladka in radostna nada:— morda ga ne izgubim! — Rad te imam, ravnotako kakor preje! — je dejal za ni-janso hladnejše. Tolažil jo je in obljuboval, da bo jutri spet prišel. Odšel je in ni se več vrnil. Mala ga je pričakovala, ali ni ga bilo. Solze so ji udrle is oče«, pa še iz onega ranjenega. Starši in bratje je niso mogli gledati kako sirotica trpi in plakati so skupno z njo. Brezupno. Zavedali so se, da je ta jok tako ali tako zaman, ali so v njem dajali duška svoji bolečini in imeli za čina je postajala zmeraj hujša, neko olajšanje, uteho. je zase I a je pre- jokala je. Starši, akoravno siromašni, so zbrali nekaj dinarjev in jo takoj poslali k zdravniku. In spet pre|x>cno! \ — Takoj b| morali priti}' — je dejal sočutno zdravnik in poslal na kliniko. Odšla je. Tamkaj je odležala trt tedne v velikih mukah in t mila se je Odšla je k delodajalcu. — Ubogi otrok, kako vam je usoda nenaklonjena!. . . Takšno vas kajpada ne morem pri delu — imeti, nate nekaj za pomoč! jO — Dajte mi moje lepo plavo oko. denarja ne rabim! — j« kriknila kot ranjena ptica In za-ihtela v krčevit jok. Spomnila »e je, kako ji j« bilo Ze dvajset let je cela četa u-čenjakov v berlinskem naravoslovnem muzeju na delu, da bi sestavila neštete kosti in delce kosti največje pošasti vseh časov v smiselno celoto. Polagoma se dviga pred njimi ogromno okostje, za katero pa ta čas še nimajo pripravnega razstavnega prostora, kar ni čudno, saj meri nestvor samo v višino več nego tri nadstropna hiša. 25 let bo tega, kar je neki farmar v bivši Nemški Vzhodni Afriki opozoril nemške paleontologe, da so v bližini kraja Fen-daguru ogromne množine kosti prastarih živali. Takoj se je organizirala ekspedicija, ki je napravila tudi v resnici velike najdbe. Našli so poleg drugega okostja elafrozavra, dioreo-zavra in brahiozavra, ki so jih že poznali, najvažnejša pa je bila najdba živali, ki so jo zaradi njenih orjaških izmer imenovali gigantozavrus. Seveda pa je niso našli sveže in spravljene, temveč je bilo okostje zdrobljeno v dosti več nego 100,000 kosov, ki so jih morali vsakega po-sebe skrbno preparirati in kpn-aervirati. To se je zgodilo še v Tandaguruju. Kratko pred svetovno vojno so potem vse te kose spravili v Nemčijo, da jih tam zložijo skupaj. In to delo traja sedaj že 20 let. A glavno Je sedaj menda opravljeno, kajti učenjaki izjavljajo, da bo v dveh letih že vse končano. Do takrat bodo strašnemu okostju zgradili tudi posebno streho. Starost gigantozavra je silovita. Cenijo ga na 100 milijonov let. Dobro, da ni za 100 milijonov let mlajši! Cikaška razstava: Liza Lu plete košarice v "Karolinški "Strupeni planeti" Strupeno ozračje na planetih izključuje življenjske možnosti človeka Ali ste naročeni na dnev. nik "Prosveto"? Podpira}!« svoj list! Po dolgih raziskovanjih so v Lovvellovi zvezdami v Arizoni dobili dokaze za to, da je življenje, kakršno je na naši premič-nici, na drugih planetih absolutno nemogoče. S spektralnimi preiskavami so n. pr. dognali, da vsebuje o-zračje obeh velikih planetov, Jupitra in Saturna, pretežno amonijak in metan, plina, ki sta za zemeljsko organsko življenje smrtno strupena. Ne glede na siloviti mraz, ki vlada na obeh gigantih, bi človek v njunem zraku umrl takoj že zaradi teh dveh plinov, a če bi imel s seboj kisik za umetno dihanje, bi ta takoj povzročil strašne eksplozije. Uranus in Neptun sta predaleč, da bi bile mogoče natančne meritve, a vendar je dognano, da imata tudi ozračje iz metana in amoniaka. Mraz je pa tam še strašnejši nego na obeh prejšnjih. Kar se tiče najoddalje-nejšega izmed planetov, pred nedavnim odkritega Plutona, pa je sploh brez ozračja, kakor naša Luna. Med bližjimi planeti ima Merkur tako majhno težnost, da v svojem ozračju ne more obdržati za življenje potrebne pline — ne glede na grozno vročino, ki vlada na njem na njegovi sončni strani, in še groznejšim mrazom na drugi strani. Venera ima gosto ozračje, ki sestopi pa večinoma iz ogljikove kisline. Za človeka je življenje v tem o-zračju izključeno, morda pa ne za kakšne rastline. Izmed vseh premičnic, razen Zemlje, bi bili življenski pogoji še najugodnejši na Marsu. Vprašanje je samo še to, da-li je v njegovem ozračju dovolj kisika. Vode pa je na njem prilično dovoljen o- pazili so, da ima tud meno letnih časov, kal zna Zemlja. Seveda pa ne temperaturne razlik ne. Cez dan doseže t« ra do 15 stop., ponoči do 50 stop. pod ničlo, višje vrste je v takšni rah pač težko verjet« Lowellova zvezdama di dobro razlago za sk belo liso, ki se je prika letom dni na Saturnu, novejših raziskovanji! kristalinski amoniak, siloviti viharji na pov mičnice zvrtinčili skup šne stvari se dogajajo i dimo najbolje po ten astronomi velikost te I rili in ugotovili, da bi Zemlja udobno imela v stor. NEHVALEŽN08T JE LO HITLERIZ» Avstrijski nacionaln »ti so m malo razočara jih nemški bratci v na, šem trenutku iz gole kurtizanije pustili na o prej so jih zalagali z I jih do skrajnosti shujsli gnali v puč, po neusp pa, ko bi najbolj potreti hovo pomoč, so jih |