J,
/hUERI$K/l DOMOVIIM/I
/% /i/i' e it i e/i m— no m g
NO. 17
AM€RICAK IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVCNIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JANUARY 25, 1955
ŠTEV. LV — VOL. LV
Tajnik Wilson je za večjo trgovino s komunisti
Povečana trgovina z njimi bi bila koncem konca nam samim v korist, je rekel.
WASHINGTON. — Obrambni tajnik Wilson je priporočil povečanje trgovine s komunis-tli, češ da bi povečana trgovina z njimi “končno okrepila svobodni svet.”
Izvoz v dežele za železno zaveso naj bi bil omejen na blago, ki nima strateške vrednosti, nakar bi se videlo, če bi izmenjava blaga koristila zapad-nemu svetu.
Dejal je, da bi priporočil prodajo odvisnega ameriškega surovega masla Sovjetski zvezi v zameno za manganeo, ki je zelo strateška kovina in katere zaloga v Ameriki je omejena.
Je pa še mnogo drugih trgovinskih priložnosti, od katerih bi imela ta dežela korist ne samo z izmeno raznega blaga, — temveč tudi zato, ker bi dokazala ljudstvom pod komunističnimi vladami, da jim ni treba imeti strahu pred Ameriko. “Prej ali slej bomo morali storiti tc” (trgovati s komunisti) je dejal obrambni tajnik.
PROCES V BEOGRADU
Proti bivšima komunis-stičnima vrhovoma se je pričel proces, h kateremu nimajo inozemski časnikarji dostopa.
BEOGRAD. — Jugoslovanska vlada je začela v ponedeljek tajni proces proti bivšemu podpredsedniku Milovanu Djilasu in Vladibiru Dedijeru, ki sta obstožena, da sta s svojimi izjavami, ki sta jih dajala zastopnikom inozemskega tiska, hotela podminirati vlado predsednika Tita.
Ali se bo governer potegoval za senat ali bo svel v pokoj!
časnikarjem je rekel, da ne bo več kandidiral za go-vernerja in da se bo umaknil v privatno življenje.
DAYTON, O. — Governer F.
J. Lausche je tukaj izjavil, da ne misli leta 1956 več kandidirati za šesti termin.
Hkrati je tudi rekel, da nima namena poganjati se za demokr. predsedniško ali podpredsedniško nominacijo, ni pa izključil ^j^kega^poveljnika možnosti, da utegne kandidirati za zvezni senat.
Neki časnikar ga je vprašal,
Resnost razvojev na Daljnem vzhodu
Združene države pred težkimi odločitvami. — Naš prestiž pada. Rdeča Kitajska pa vstaja kot gospodarica vse Azije z Vietnamom, Kambodijo, Laosom, Burmo in Siamom kot svojimi sateliti.
Kakšno zadoščenje je moral imeti Čou En-laj, ko je prišel tajnik Združenih narodov, ki odklanjajo vstop Rdeče Kitajske, trkat na njena vrata! —
TAIPEH, Farmoza. -nistična Kitajska je
V atmosferi sovraštva je sku- kaj ima governer pripomniti h
Znali se mora!
OLDHAM, Anglija. — Tukaj je prišlo na dan, kako sta jo dve brihtni hišni gospodinji imenitno iztuhtali, da sta se kvalificirali za prejemanje podpore proti brezposelnosti. To sta storili tako, da sta druga drugo najemali za pranje perila. Takole sta skomandirali tci stvar:
Najemali sta druga drugo ter se sestajali vsak ponedeljek, iz-■ menjali sta perilo ter druga drugi prali., šest mesecev — to je minimum, ki ga zahteva zakon kot kvalifikacijo za prejemanje zavarovalnine proti brezposelnosti — sta žigosali druga drugi karto ter potrdili, da sta de-leli. Nato pa sta druga drugo odslovili.
Zdaj sta prihodnjih šest mesecev kolektali zavarovalnino proti brezposelnosti, ki je znašala za vsako po 26 šilingov — ($3.64) na teden. Po šestih mesecih pa sta spet najeli druga drugo ter pričeli vso stvar od kraja.
Neki uradnik ministrstva za delo je dejal: “Po mojih mislih ne moremo proti temu ničesar ukreniti. Bržkone se to vrši po vsej deželi.”
114-letna žena umrla
PORT ELIZABETH, Južna Afrika. — Mrs. Susan Johanna Deporter, katere oče in mati sta oba učakala nad sto let starosti, je praznovala te dni svoj 114. rojstni dan. Njena mati je učakala 108, njen oče pa 102 leti. — Čvrsti rod!
pina kakih sto ljudi tulila in žvižgala preiti obsojencema, ko sta prišla na sodišče, kakor tudi proti inozemskim časnikarjem, ki so stali zunaj sodnega, poslopja.
Inozemskim časnikarjem je bil zah ranjen dostop k procesu. Obtoženca, ki sta bila Titova o-sebna prijatelja in njegova vojna tovariša, utegneta biti obsojena v ječo od šestih mesecev do 20 let, če bosta spoznana za kriva obtožnice.
Mesto Cleveland je že odslovilo 135 delavcev
Vsi odslovljeni bodo najeti zopet spomladi za asfaltiranje cest.
CLEVELAND. — Mestna u-prava je pričela z odslavljanjem delavcev, kakor je že vnaprej naznanila.
V	soboto je bilo odslovljenih 25 delavcev od taka imenovane divizije cest.
Pet in dvajset nadaljnih delavcev bo odslovljenih danes.
V	četrtek pa jih bo moralo iti kar 35.
Prihodnjo soboto zopet 35 delavcev in 15 voznikov tovornih avtomobilov.
Vsega skupaj bo zdaj odslovljenih 120 delavcev in 15 voznikov tovornih vozil.
Toda mestna uprava je hkrati naznanila, da bo zopet najela vse te delavce spomladi, ko se' bo pričelo z asfaltiranjem cest.
govoricam, da bo ob prihodnjih predsedniških volitvah on morebitni predsedniški ali podpredsedniški kandidat.
Lausche je odgclvoril, da je to samo ugibanje oseb, “ki mi dobro žele.” Dejal je tudi, da ne bo imel do decembra 1956 nobenih govorov izven države O-hio.
Nato so ga vprašali, če bo i-mel po državi Ohio govore kot kandidat za zvezni senat. Lausche jim je odgovoril, naj nikar ne silijo vanj. Pripomnil je, da so njegovi problemi, ki jih ima kot governer, dovolj veliki, da jim posveča vso svojo pozornost.
Vprašan, če namerava biti kandidat za šesti governerski termin, je Lausche odgovoril, da mu je njegova žena komaj pred dnevi pokazala listek, katerega je on napisal skoraj pred dvema letoma. Na tisti listek je zapisal, da bo šel iz gover-nerskega urada in se vrnil v zasebno življenje. Listek, ki ga je governer emenil, je bil napisan meseca junija 1953.
- Komu- oziru. Prvič: Rdeča Kitajska pozvala je dežela s 600 milijoni prebi-na otoku J valcev in je kot taka v svetov-Tačen, da preide z vso svojo nih zadevah mnogo važnejša ket
Predsednik noče McCarthyja v gosteh
WASHINGTON — Pretekli teden sta predsednik Eisenhower in njegova žena povabila predsednike kongresnih odbo-rciv in. voditelje manjši, na večerjo v Belo hišo, na katero pa nista povabila sen. McCarthya in njegove žene. McCarthy je bivši predsednik vladnega sen. operacjskega odbora kakor tudi preiskovalnega pododbora.
Ženska zadavljena
TOKIO. Neka 38 liet stara A-merikanka, ki je bila zaposlena, pri Rdečem križu, je bila najdena v neki hotelski sobi zadavljena, O morilcu ni sledu.
-*r


bremenski
prerok
pravi:
Danes in ponoči naletavanje snega in mrzlo.
V TAKIHLE SE BOMO VOZILI DRUGO LETO — Avtomobili, ki jih kaže slika, so na razstavi avtomobilov bodočnosti v New Yorku. Prvi zgoraj je Chevrolet Biscayene, srednji Cadillac Eldorado Brougham, spodnji Oldsmobile 88 Delta, — Katerega si boste izbrali?
posadko na stran kcimunistov.
TAIPEH, Formoza. — Tri a-meriške letalonosilke kakor tudi druge bojne ladje plovejo proti otoku Tačenu, kjer bodo čakale povelj za kritje evakuacije ondotne nacionalistične posadke.
Rečeno je, da so bojne ladje Združenih držav pripravljene za akcijo, če bi komunisti hoteli ovirati evakuacijo nacionalistov.
Radio v Peipingu je hladno odklonil sleherni načrt Združenih narodov za premirje, češ da je “v zaroti Združenih držav, da se vmešajo v notranje kitajske zadeve.”
Ljudski dnevnik v Peipingu, ki je glasilo komunistične partije, je izjavil, da če bi ne bilo ameriške sedme mornarice, ki ščiti Formozo pred invazijo, bi bila Formoza že davno “osvobo-
jena.”'
4*.
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je v ponedeljek vprašal kongres za oblast, da uporabi ameriške oborožene sile v obrambi Formoze in dohodov do nje.
Predsedniku je potrebna oblast
Predsednik je vprašal za avtoriteto uporabe amer. pomorskih in zračnih sil za evakuacijo 12,000 mož, ki tvorijo posadko otoka Tačena. Dalje hoče polnomoč uporabe pomorskih in zračnih sil, če bi se morda pozneje odločil pomagati čangkaj-šeku pri obrambi ključnih otokov Quemoy in Matsu.
Združene države niso nikoli točno izjavile, če bodo čang-kajšekovim četam braniti katerega koli teh otokov.
Ameriška vlada je pred tednom dni odločila, da Tačen otočje ni vredno obrambe in boja od strani ameriških oboroženih sil.
Težek položaj Zdr. držav
Kako se bo stvar razvila, je danes težko predvidevati, gotovo pa je eno: položaj Združenih držav je vse drugo kot zavida-
ji nekateri przinavajo. Drugič:
Dolgo potovanje tajnika Združenih narodov v Peking pomeni znaten triumf za Čou En-laja, premierja Rdeče Kitajske.
Rdeča Kitajska namreč že dolgo in zaman zahteva pristop v Organizacijo Združenih narodov, ki so zdaj nenadekna prišli trkat na njena .vrata. . .
Strategija Kitajcev
Vzrok je misliti, da je Čou En-laj upal ali celo planiral te razvoje tako, kakor so se razvili. Nenadno naznanilo o obsodbi ameriških letalcev kot vohunov je imela uresničiti eno ali več sledečih stvari:
1.	— Ustvariti nesporazum med Veliko Britanijo, ki je Kitajsko priznala in z njo trguje, dočim niso Zdr. države storile ne eno ne drugo. Med obema deželama naj bi nastal spor, kaj naj se ukrene glede amer. letalcev, kar pa se ni uresničilo.
2.	— Ustvariti nesporazume j
med Amerikanci samimi glede |	------
vprašanja, kakšne korake je Mnogi ruski ljudje menijo,
drugim sledeče:
“Nam se ni treba zatekati k militarističnim sredstvom za ob rambo naših interesov v tem okrožju. Je namreč radikalna razlika v zakonu med tema dvema skupinama otokov. V vsem dvajsetem stoletju Formoza 'in Pescodorsko otočje nista pripadala Kitajski, temveč Japonski Pod pogoji japonske predaje 1. 1945, ki so bili formalno odobreni v mirovni pogodbi z Japon iško leta 1952, se je “Japonska odpovedala vsem pravicam in zahtevam po Formozi in Pesca-derih.” Zdaj pa poudarimo tole: Dočim se je Japonska odpovedala vsem tem pravicam in zahtevam, si jih ni nihče drugi prilastil.”
* « *
Zadevo sporov Združenih držav in Rdeče Kitajske, ki so bili zgolj po Kitajcih preračunan uvod v sedanje homatije gleda Formoze in vse Azije, smo se: razpisali v boljše razumevanje tega, kar se bo iz tega še izcimilo in razvilo. Zadeva in njene posledice so namreč važne ne samo za Azijo, temveč verjetno za ves ostali svet in za stoletja, ki so pred nami.
Rusko ljudstvo se boji nove vojne zaradi Formoze
podvzeti za osvoboditev letalcev. To se je uresničilo, toda. ti sporazumi niso resni.
3. — Pri vsem tem pa je verjetno najvažnejša Čou En-laje-va želja, da zabaranta osvobo-ditev amer. letalcev za nekaj, j ji, da utegne vprašanje Formo-kar Kitajska želi — vrnitev 35jze eksplodirati in povzročiti nekitajskih dijakov, ki so zdaj v vo vojno.
Združenih državah; konec ame- | Rusko ljudstvo ve, da je ameriškega nasprotovanja zahtevi riška sedma mornarica na stra-
da utegne izbruhniti vojna med Združenimi državami in Rdečo Kitajsko.
MOSKVA. — Poročevalec tiskovne agencije Assoc. Press poroča, da se rusko ljudstvo bo-
Rdeče Kitajske za njen spre-' jem v Organizacijo Združenih 'narodov; odpoklic sedme mornarice iz Formoške ožine. —
Ta, zadnja poteza, bi omogočila' nje ob icftokih v bližini kitajske pomagale kitajskim komunistom invazijo obale, vendar sluti veliko ne-
ži pi-ed Formozo. Daši povprečni Rus ni poučen in obveščen o sugestiji predsednika Eisenho-werja, da bi se končalo bojeva-
Formoze ter uničenje Čangkaj-šekovega režima. Ko bi ne bilo več Čangkajšeka, bi se Čou lahko skliceval na dejstvo, da obstoja samo ena Kitajska in da mora biti kot taka sprejeta v Združene narode.
Rdeča Kitajska — svetovna sila
Rdeča Kitajska se smatra za svetovno silo in za voditeljico Azije. Ona' želi, da bi se ko-
nja vreden. Vse izgleda, da bo- munizem razširil preko vse ju-
do Združene države izgubile v Aziji še tisto malo “obraza”, ki so ga imele, in da koraka komunistična Kitajska od zmage do zmage ter da je postala v očeh Azije to, kar je Sovjetija v Evropi (kar smo povedali že v našem včerajšnjem članku, ki je bil objavljen na prvi strani spodaj pod štirikolonskim naslovom).
Pred dobrim tednom dni se je tajnik Zdr. narodov vrnil s svojega potovanja okoli polovice sveta, iz Peipinga, kamor je šel,
žnovzhodne Azije, v ves Vietnam, Kambodijo, Laos, Burmo in Siam ali Thailand. Te države bi postale sateliti Kitajske v A-ziji.
Zdr. države so pod obema predsednikoma — bivšim preds. Trumanom in sedanjim Eisen-howerjem odločene, preprečiti Kitajski, da se polasti Formoze. Če Rdeča Kitajska zavzame Formozo, se bodo znašle Združene države pred silno težavno odločitvijo. Mi bi izgubili, dočim bi Kitajska ogromno prido-
varnost vojne.
Vprašanje je, ali bo Moskva poizkusila brzdati in zadržati Kitajce pred napadi na otoke severno od Formoze. Toda eno stvar je dajalo sovjetsko časopisje razumeti že vse od meseca decembra: “če hoče Rdeča Kitajska ‘osvoboditi’ Formozo, je to strogo njene lastna zadeva”.
da bi izposloval osvoboditev za-. bila na svojem prestižu, poseb-
prtih amer. letalcev. Njegova prizadevanja niso bila uspešna, dasi je v Washingtonu okrepljeno upanje, da ho vendarle mogoče izposlovati njihovo osvoboditev.
Kitajska — ogromna sila
Misija tajnika Zdr. narodov je bila značilna v več kot enem
no še, če ne ukrenemo ničesar. Če pa se odločimo za akcijo, — blokado ali kakršno koli drugo odredbo, utegne nastati splošna vojna.
Kaj pravi W. Lippmann
Walter Lippmann, odličen mislec, analizator in politični komentator, pravi k zadevi med
SACATON, Arizona. — Indijanec Ira Hayes, eden izmed šestih ameriških marinov, ki so leta 1945 zasadili drog z a-meriško zastavo na holmu Mount Suribači na Iwo Jima, je bil najde/i snoči mrtev na prostem v indijanski rezervaciji. Zmrznil je, ko je zaspal na prostem po preobilo zaužitem alkoholu.
LONDON. — Britanski vladni uradniki hvalijo deklaracijo predsednika E i s e n h owerja glede Formoze ter jo označujejo kot “resnično prizadevanje” za zrahljanje napetosti na Daljnem vzhodu.
RIM. — Italijanski premier Mario Scelba in zunanji minister Gaetano Martino bosta meseca marca obiskala Washington kht gosta predsednika Eisenhowerja.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Asesment-—
Danes smo 25. ko društveni tajniki pobirajo asesment. Seja—	mfr'
Norwood Community Council ima v četrtek zvečer sejo v St. Clair Recreation Center. Podružnica št. 14 SŽZ—
Tajnica sporoča, da bo pobirala nocoj od 6. do 8. ure asesment v AJC na Recher Ave. Bolnica želi obiskov—
Jožefa SimOncic s 6404 Carl Ave., je bolna na domu sina Johna v Willoughby Hill, Willoughby, Ohio. Zeli, da jo prijateljice obiščejo.
Razprodaja—
Carofran Bridal Shop na 7017% Superior Ave., razprodaja zaloge po izredno znižanih cenah. Več v oglasu!
Odbor—
Društvo Bled št. 20 SDZ ima za leto 1955 sledeči odbor: —■ predsednik Frank Arnsek, podpredsednik Anton Škufca, tajnik Anthony Zupančič,- 3618 E. 78 St., MI 1-8727, blagajničarka Apolonija Kic, zapisnikar Jacob Resnik; nadzorniki Andy Tumbi, John Krofi in Joseph Godec. Zdravniki: dr. A. Perko, dr. John Folin in dr. A. Skur, zastopnika za SND na E 80 St., Frank Arnsek in Anton Pelko, za mladinsko delctvanje Anthony Zupančič in Angela Zupančič. .Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob eni popoldne.
Pogreb—
Pogreb umrle Mary Markič bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob devetih in od tam na Calvary pokopališče.
Žalostna vest—
Mr. Ignatius Zupančič, 6708 Bonna Ave., je dclbil iz vasi Meglen ik, fara Trebnje na Dolenjskem, sporočilo, da mu je tam umrl oče v starosti 87 let Pokojni zapušča poleg sina tukaj, še dva sina in štiri hčere v starem kraju.
NAJNOVEJŠEVESTI
WASHINGTON. — Kongres je pripravljen, da dovoli danes predsedniku Eisenhowerju oblast in avtoriteto, za katero je vprašal včeraj v posebni poslanici, za uporabo ameriških oboroženih sil v zaščito Formoze in Pescadorov, vključno “pridruženih pozicij” proti komunističnem napadu. Državni tajnik Dulles je izrazil svoje popolno soglasje z zahtevami predsednika Eisenhowerja, da se nastopi proti nevarni situaciji, ki so jo u-stvarili kitajski komunisti s
svojimi grožnjami, da pod krinko “osvoboditve” osvoje Formozo, s čemer ogrožajo varnost Združenih držav, vsega Pacifika in “mir vsega sveta.” Za predsednikovo poslanico je velika strategija ameriške vojaške in politične akcije, ki utegne imeti za posledico mir, omejeno vojno ali pa pričetek nove tretje svetovne vojne v Formoški ožini. TAIPEH, Formoza. — Admiral Alfred Mi Pride, poveljnik sedme mornarice, je snoči izjavil, da je sedma mornarica pripravljena na vse v nevarnih vodah severno od Formoze.
MOSKVA. — Podpremier Anastazij Mikojan je bil včeraj odstavljen s svojega položaja kot minister trgovine.
Ž0pS|S
Ameriška Domovina
i'vi ■	o iv* »
(117 St Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland X, Ohio
BESEDA IZ NARODA
+	4-
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week In July General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 lor S months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January Sth, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
«^*§^•83	No. 17	Tues., Jan. 25, 1955
Delovanje Titove policije v 1954
Med prazniki je zboroval Titov “parlament” in izglasoval, seveda soglasno, proračun za 1. 1955. Pri tej priliki so obravnavali tudi proračun “državnega tajništva za notranje zadeve,” kakor sedaj imenujejo policijo. Ker pa znašajo stroški zanjo okoli dve in pol milijardi dinarjev (okoli 150 dinarjev na vsakega Jugoslovana), je treba o delu policije vendarle nekaj povedati, saj izdatki zanjo niso ravno mali.
Ker glavnega policaja Rankoviča ni v Beogradu — Tito ga je vzel seboj v Azijo najbrže zato, da bi mu ne mogel doma v njegovi odsotnosti česa zagosti, je policijsko poročilo prebral kar njegov namestnik, ki je med drugim pripovedoval tudi tole:
“Ostankov reakcionarnih in sovražnih elementov” še zmeraj ni konec. Njim sta se lansko leto še pridružila Dji-las in Dedijer, ki sta sedaj deležna istih naslovov, ki jih imajo na primer begunci že devet let. Najbolj aktivni med sovražnimi elementi so po mnenju policije, “manjši del katoliške duhovščine,” kominformovci, in nekaj pravoslavnih duhovnikov. Zvez, ki jih imajo ti elementi z inozemstvom, policija kar ne more uničiti, zato se tolaži s tem, da jih smatra za brezpomembne.
Zanimivi so številčni rezultati boja s kominformo. Policija pravi, da je bilo od 1. 1949 do konca 1954 “poslanih na bivanje na določena mesta” (to je zaprtih) vsega skupaj 11,639 kominformovca; od teh je bilo izpuščenih 11,356, ki so skoraj vsi dobro prestali kurz “humane in demokratične prevzgoje.” Samo 98 jih je ostalo trdovratfnih grešnikov in so jim zopet “nakazali določeno mesto bivanja.” 283 kominformovcey je še zaprtih skupaj z 1863 obsojenci v “kazensko-poboljševalnem zavodu” na Rabu. Ta otok žalostnega spomina ima žalostno usodo; obe vrsti diktatorjev, fašistična in komunistična ga rabita v isto svrho.
Poročilo se pritožuje tudi nad emigracijo, ki skupaj z tujo “obveščevalno službo” pošilja vohune in agente v domovino. Lansko leto jih je menda prišlo v Jugoslavijo 183, niso pa mogli vseh poloviti. Kaj so naredili z njimi, pa molčijo.
Po poročilu policije je navadnega kriminala v Jugoslaviji zelo veliko. Policija je morala obravnavati lansko leto skoraj 100,000 kriminalnih slučajev. Zanimivo pa je, da je nasproti temu, vsaj policija trdi tako, zelo malo političnih prestopkov. Policija je obravnavala lansko leto samo 304 take slučaje; obtoženi so bili posamezniki, ne pa kake organizirane skupine.
Največ je kaznivih dejanj proti narodnemu gospodarstvu; njihovo število v 1. 1954 je še celo narastlo za 15% na-pram 1. 1953. Vidi se, da ljudje kradejo vsepovprek in da smatrajo socializirano imetje kar za “svoje.” Zato so bili lansko leto časopisi dnevno polni novic o raznih tatinskih podvigih, ki so jih pogosto uganjale kar dobro organizirane skupine s tovarniškimi ravnatelji na čelu, kakor se je to zgodilo v Mariboru, Litiji, Ljubljani, itd.
Zanimivo je tudi, da je lansko leto obiskalo Jugoslavijo skoraj 300,000 ljudi; v velikem številu so prihajali z lastnimi avtomobili ali pa z avtobusi. Zato je bilo poleti v Jugoslaviji več tujih motornih vozil na cestah kot pa domačih. Ti turisti, privatni obiskovalci in trgovski potniki so bili prebivalstvu živ dokaz, kako se ljudem godi v tujini. Tako ima tujski promet za komuniste tudi svojo senčno stran: ljudje vidijo tujce, govorijo z njimi, pripovedujejo svoje težave, zvedo pa tudi marsikaj, kar ne morejo nikjer -brati. Da tak stik domačih ljudi s turisti ne povečuje ravno priljubljenosti komunističnega režima, je jasno. Ampak tujci prinašajo valute, ki so tako krvavo potrebne, zato mora smatrati režim njihovo navzočnost v Jugoslaviji kot manjše zlo. Preko Jugoslavije pa je potovalo okoli 37,000 ljudi.
Iz Jugoslavije je lansko leto potovalo nekaj nad 70,000 ljudi. Na videz je to veliko. V resnici pa je bilo največ potovanj “službenih.” Vsak javni uradnik gleda, kako bi prišel vsaj za par dni na tuje, da zasluži dnevnice in še kupi kaj, česar doma ne more radi visokih cen. Največjo kvoto teh “potnikov” pa dajeta trgovina in industrija. Tam se je potovanje v inozemstvo kar razbohotilo; potujejo pa vse povprek, direktorji, strokovnjaki, delavski zastopniki, specialisti; največ teh potov pri normalnem poslovanju sploh ne bi bilo potrebno, kar se vidi iz raznih procesov, ki nastajajo radi takih potovanj. Pa že mora biti tako: vsi ne morejo krasti, zato naj jih nekaj potuje, pa mirna Bosna.
Titova policija se ne ukvarja samo z “vzdrževanjem reda” doma, ampak poseže tu in tam tudi preko meje. Tako je lani v pozni jeseni posegla v Celovec na Koroško in od tam odpeljala polkovnika Sinišo Pazarca, enega izmed nekdanjih sodelavcev gen. Draže Mihajloviča.
O tem dogodku je na široko in dolgo pisalo vse evropsko časopisje ter pri tem povedalo marsikatero krepko na račun Tita in njegove nasilne oblasti.
Ilirija se pripravlja na koncert Zormanovih pesmi
(Nadaljevanje)
Od leta 1908 naprej srečujemo Iv. Zormana kot javnega delavca v Clevelandu. Vodil je dolgo vrsto let izvrsten pevski zbor Triglav, sodeloval pri igrah, pisal in komponiral razne priložnostne pesmi, poučeval klavir, igral ,po angleških gledališčih ter se bavil s pesnitvami.
že leta 1912 napiše lepo priložnostno pesem prijatelju ob času promoviranja za zdravnika. Nahaja se v prvem zvezku poezij.
Leta 1926 se mu končno izpolni vroča želja spet videti rojstno domovino lepo Slovenijo, katero je opeval v prvih treh zvezkih pesmi. Sprejet je v domovini od slovenskih glasbenikov in pisateljev kot pravi umetnik, pesnik, pianist in skladatelj. — Nekaj njegovih pesmi, ki jih je sam uglasbil, je že na repertoarju slovenskih koncertnih in opernih pevcev. Omenim naj le' ndkatere: Brezi, Pomlad, Vprašanja, Oj večer je že, Ladje bele, Pesem starca, Spomin.
Francoski kritik in zgodobi-nar Taine pravi, da prouči u-metnikovo delo, če hočeš spoznati umetnika-človeka. Pa se mi zdi, da velja tudi obratno: poznaj človeka, da boš lažje razumel njegovo delo. Toi je bil vzrok, da navajam gornje podrobnosti iz pesnikovega življenja.
Več kritikov v ameriških slovenskih časopisih je napisalo) daljše ocene o ravnokar izdani knjigi. Pridružujem se mnenju tistih, ki trdijo, da je bržkonei najboljše delo našega pesnika.
Dočim je bil v prvih dveh zvezkih močan v domovinskih pesmih in se je v liričnih spevih pokazal mojstra erotične Ulrike, je v “Potih ljubezni” končno postal pesnik in prerok ameriških Slovencev - izseljencev.
Zbirka je bla tidkana le v 500 izvodih in marsikateremu čita-telju ne bo prišla v roke.
Da bodo pa vse eno mogli ceniti pesnika, bom naveden nekaj pesmi v celoti. Iz peterih odsekov v knjigi sem izbral tiste, katere so name naredile poseben vtis.
Med razmišlj ujcičimi pesmimi nam takoj v prvi pokaže svoj' veliki optimizem kot pesnik.
POET
Ko v temini črni tava, soncu kroži pesmi svoje, ko puščava ga obdaja, o srebrnih virih poje.
Skozi lino trde ječe vrže spev svobodne ceste: in brez sreče, brez veljave v pesmi išče si neveste.
Gluh zapoje nam o slavcu, ki žgoli, drhti v goščavi; slep prepeva hvalo cvetju, ki blešči se na dobravi,
In ko v starosti okuša sad bridkostnega spoznanja, o cvetočih licih poje, v srcu mu mladost pozvanja.
V ciklu pesmi iz narave naj zadostuje:
POMLAD
Potrkal je nekdo na okno, poklical pred durmi nekdo, nekdo se je zvonko zasmejal, in kos je zažgolel glasno.
Odprl sem okno in duri, in glej od neba blagodat!
‘‘‘Saj vem, da si težko me čakal!”
je vzkliknila žarka, pomlad.
In sonce in petje in cvetje je palo v puščavo srca, in v njem je spet bajno vzbrstela
mladost in vsa radost srca.
(Se nadaljuje)
M. Rakar.
------o—
Slovenska Korofta
Narodovi vodniki
Kdor spremlja današnje življenje naših koroških bratov in sester na katoliški strani, ne more zlasti mimo treh odličnih njihovi laikov. Vsi trije so doktorji, profesorji na celovških državnih srednješolskih zavodih. To so dr. Joško Tischler, dr. Va-lenin Inzko in dr. Vinko Zwit-ter. Vsi trije žrtvujejo, kljub temu da imajo svoje družine, ves svoj izvenšolski čas delu za slovensko koroško katoliško skupnost in s tem seveda tudi za vsoi slovensko katoliško stvar.
O dr. Tischlerjevem izvenšol-skem delu slišimo v zadnjem času bolj malo. Prenaporno javno delo zadnjih nekaj let ga je strlo, srce mu je začelo odpovedovati. Kljub temu pa se je žrtvoval zadnjič, ko je prišel na Koroško zvezni prosvetni minister, da je šel v delegaciji Narodnega sveta koroških Slovencev k njemu,- da mu kot najboljši poznavalec šolskega vprašanja v deželi predoči z najmero-dajnejše slovenske strani problematiko dvojezičnega šolstva, čeprav upravlja zaradi njegove strtosti funkcijo predsednika Narodnega sveta zaenkrat že Janko Janežič, znani ljudski narodni delavec.
Drugi laični steber katoliškega slovenstva je profesor dr. Valentin Inzko, tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev, na čigar ramena se je po dr. Tischlerjevem odstopu prevalil pretežni del njegovega dela, -posebnoi še, ker sedanji predsednik NS ne živi v Celovcu. Do dr. Tisch-lerjevega odstopa je bil dr. Inzko v NS v glavnem referent za prosvetno delo, saj je pa po vsem svojem bistvu prvenstveno šolnik, idealen kot vzgojitelj in učitelj zaupane mu mladine, sedaj pa se pje njegov delokrog razširil pravzaprav na vse.
In tretji v tej naši koroški la-izki kulturni trojici je profesor dr. Vinko Zwitter, urednik kulturnega mesečnika “Vera in dom,” ki ga izdaja celovška Mohorjeva družba že sedmo leto in ki je dd lanskega leta dalje ne več samo kulturno glasilo koroških marveč tudi goriških in primorskih Slovencev. Dr. Vinko Zwitter se trudi, da bi s svoji mdelom pri listu kakor tudi v organizacijah dobilo slovensko katoliško kulturno udejstvovanje na Koroškem kar se da močno idejno postavo in smotrno organizacijsko izpeljavo.
Delo za javnost ni lahka stvar, najmanj pa v razmerah, v kakršnih živi naša Koroška Kakor srpa dolžni moliti za svoje starše, naše prve življenjske vodnike, prav tako smo dolžni moliti, da bi Bclg s svojo milostjo razsvetili delo naših narodnih vodnikov in da bi jim dal -tudi zadosti telesnih moči, da bi mogli Njemu v čast delati za blagor svojega ljudstva. Marijanska, slovenska in slovanska usmerjenost
V argentinskem Zbc'miku Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1955. je profesor dr. Vinko Zwitter napisal poročlo o kulturnem delu sloven, koroške katoliške skupnosti v lanskem poslovnem obdobju. Vse v tem pCročilu je zanimivo in se nam zd važno, najbolj pa seveda idejna stran kulturnega dela naših koroškiji rojakov v današnjih časih, saj smo vsi oni kakor mi del vseslovenske katol. skupnosti. Preden pa poda dr. Zwitter odgovor na vprašanje “Kako sc nazorno na Koroškem usmerjamo,” ugotavlja, da si koroški rojaki zaenkrat” ob čim širši razgibanosti krajevne prosvete” žele najbolj” strumno in vešče urejeno osrednjo kulturno centralo, ki bo “izmerila dalj:o>
in nebeško stran” in ki bi v sicer žvhano prosvetno hotenje koroških Slovencev uvedla prepotrebno sistematiko.”
Na vprašanje pa “Kako se nazorno na Koroškem usmerjamo,” pa zvemo cd njega naslednje: “Ne prisegamo ne na materializem zapada in še manj vzhoda. Evropski zapad je starikov, njegovo krščanstvo hoče okosteneti. Vzhodni komunizem pa mu že trdeset let nazorno pa zaman, spričuje, kam vodi brezbožna kulturnost. Koroški Slovenci verujemo s Solovjem, da se ho Cerkev tretjič utelesila v slovanskih ljudstvih in da bodo Slovani slejkoprej nadaljevali evropsko kulturno tradicijo. Prošnja Fatimske Gospe za Rusijoi nas v tej veri utrjuje, sodobno trpljenje in molk bratov in sestra na vzhqdu nas v tem prepričanju potrjuje. Zato, prav zato se vse naše prosvetno udejstvovanje vedno bolj zavestnioi duhovno ukoreninja v marijanski misli in naša prosvetna žrtev hoče biti v svojem zadnjem bistvu samo skromna dejavna prošnja Mariji, naj reši Slovane in s tem otme Evropo. Ta naša katoliška prosveta se po sebi legitimira kot slovenska in slovanska.” — Velika, naravnosti idealna podstava, vredna vsestranske vsebine razčlenitve kakor tudi konkretne organizacijske opredelitve. K temu je poklicana seveda tudi naša emigracija.
Mati in verski pouk
V “Nedelji,” slovenskem cerkvenem tedniku celovške škofije, beremo v številki, posvečeni nedavnemu prazniku sv. Družine, da je v času nacizma samo v celovški škofiji odpadlo od katol. vere približna 20,000 oseb. Po razsulu nacizma so mnogi izmed teh odpadnikov spet prosili za sprejem v katol. Cerkev. Večina izmed njih je povedala, da jim potem ko so odpadli, misel na nauk in zgled njihove matere ni dala srčnega miru. Iz tega se Vidi, kolikšen je pomen materinega krščanskega nauka. “Nedelja” je v tej zvezi čisto pravilno zapisala, da je “otrok kakPr nepopisana živa knjiga v materinih rokah, ki mati vanjo more zapisati s svojim vzgledom in s svojo besedo dobro ali slabo, lepo ali grdo, sveto ali nesve-to, grešno. Otroška duša vse sprejme. Ti vtisi so tako globoki, da jih ne more zlahka kdo drug zbrisati. Zato da je tolikšnega pomena, da zapiše mati z vso ljubeznijo in modrostjo v otrokovo dušo predvsem večne neminljive in naj svetejše resnice naše vere.
Ugleden, moder in izkušeni mož, ki je sam doživel blagodejni vpliv krščanskega materinega nauka, pa je trdil, da deset katehetov v šoli ne more dati otroku takega krščanske nauka kakor ena sama dobro poučena in vestna mati.
Razne novice
Sovjeti in zvezni kancler so si bili v zadnjem času spet v laseh. Moskovska “Pravda” je kanclerja, potem ko je bil zadnjič na uradnem obisku v ZDA, nagnala, da je že čisto ameriški satrap in da noče videti, da bi SZ rada podpisala mirovno pogodbo z Avstrije, samo ako ta tako imenovanih zadnjih pariških dogovorov ne prizna in ne trobi tako neumno v zapadni rog. Kancler s svoje strkni je doslej le toliko reagiral na te napade, da je poudaril, da ne gre, da Sovjeti vedno na nekaj vežejo avstrijsko pogodbo, do pred kratkim na Trst zdaj na “pariške dogovoru.”
Ivan Schauz, iz vasice Podgo-ra, ki sameva pod Peco med Globasnico in Bistrico, se je po skoraj desetih letih vrnil iz sovjetskega' ujetništva.
Pod vodstvom .svojega upravitelja g. Polanska so obirski šolarji na novega leta dan obiskali Sela in ondi predvajali upraviteljevo izvirno odersko delo “Božični obisk angelov na zemlji.” Igralci, sami nidvinci, so se dobro odrezali. Posebno je ugajalo ubrano petje. Dvorana je bila polna ih zadovoljna.
.......................................
K sodobnim svetovnim problemom
............
Mogočna ameriška sedma flota je izplula na morje! Ta novica je vznemirila svet, tako Evropo in Azijo kot Ameriko samot Ljudje se še niso dobro oddahnili niti od druge svetovne vojne, imajo še živo pred očmi nedavno boje na Koreji in v Indo-kini ter so utrujeni od hladne/ vojne, zato jih je ta vest močno) vznemirila.
Ameriške vojne ladje so odplule v vodovje, ki loči komunistično Kitajsko od Formoze. Na tem prostoru že od rane jeseni vstrajnoi grme topovi in se raz-letavajo letalske bombe. Vojna med kitajskimi komunisti in nacionalisti, ki se je začela pred' nekako 30 leti še vedno divja, čangkajšek, ki je bil v prvih spopadih zmagovit, je moral prepustiti pravo Kitajske svojim komunističnim nasprotnikom in si poiskati zavetja na otoku Formozi. Tu se drži, ker ga podpira Amerika, pri tem pa vztrajno govori in upa, da se bo skoro vrnil na kitajsko celino in strl komunizem.
Ves .svet ve, da je to upanje zastonj, v kolikor ne stoji za Čangkajškom Amerika. Ta jet izjavila ob začetku korejske vojne, da hq branila Formozo, ni pa nič omenila, da misli pomagati čangkajšku nazaj na kitajsko celino. Ko so nadomestili demokrate v Beli hiši republikanci, je bilo precej govora o “osvobajanju” narodov onstran železne zavese, predsednik Eisenhower je nekako v soglasju s temi načrti dal Čangkajšku proste roke v pogledu napadov na komunistično Kitajsko. Amerika je poslala na Formozo velike količine vojnega materiala in pomaga vežbati Čangkajškovo. vojsko. Ta ima zasedene nekatere otoke vzdolž kitajske obale. ki ji služijo kot ogledne točke, na drugi strani pa bi bila tudi odlična ,Oporišča za slučaj napada na kitajska celino.
Kitajski komunisti so glavnemu tajniku Združenih narodov pri njegovem obisku v Peipingu povedali, da ameriški miroljubnosti nič kaj ne zaupajo. V svet so vrgli celo vest, da je Amerika v tajnem dodatku k pogodbi s Čangkajškom temu obljubila pomoč za napad na kitajsko celino. V Ameriki na to novico, ki jo je po Kitajcih posnel tudi del japonskega časopisja, ni nihče odgovc/ril, že od preje pa je znana čangkajškova obveza, da ne bo napadel celine brez prejšnjega soglasja z Washingtonom.
Da bi pripravili napad na Formozo in se na drugi strani zavarovali pred Čangkajškovim napadom na celino, so se kitajski komunisti odločili zasesti otočja ob obali, M jih imajo v svoji oblasti nacionalisti. Pretekli teden so v tej smeri dosegli prvi mali uspeh. Prihodnji na vrsti so otoki Tačen.
V zvezi s Hammarskjoeldovim obiskom v Peipingu so začeli Angleži namigavati Washingtonu, da bi bil morda le čas napraviti mir tudi v formozanskih vodah. Nova Zelandija in Vel. Britanija bi v soglasju z Združenimi'
državami predložili posebno resolucijo Varnostnemu svetu Združenih narodov s predlogom, naj skušajo doseči premirje med Čangkajškom in kitajskimi komunisti. To premirje naj bi stopilo v veljavo šele, ko bi bili vsi obalni otoki, ki so sedaj v oblasti Čangkajška, prešli pod oblast komunistov. Formoza s tako rešitvijo ni zadovoljna, prav tako so se proti temu oglasili Filipinci. S tem seveda še ni rečeno« da do kake take kupčije ne bo prišlo.
* * •
Komunistična Kitajska se smatra za velesilo, iki ima svoje1 koristi po vsem svetu. Pretekli teden je javila, da bo poslala svojega zastopnika v Kabul, prestolnico Afganistana, ki ga močne snubi tudi Moskva. Preko Afganistana je najkrajša pot iz Sovjetije v Indijo, zato se je za to državo v preteklosti vršila velika borba med Rusijo in Anglija. Angleško vlogo je sedaj prevzela Indija, ki jo v tem pogledu podpirata Anglija in Amerika.
* • •
Izjava iraške vlade, da bo sklenila vojaško zvezo s Turčijo in Pakistanom ter se tako vključila v zahodni obrambni sistem, je dvignila v arabskem svetu dosti prahu. Članice Arabske lige so se pretekli teden sestale v Kairu, da se posvetujejo o novem položaju. Arabci sc) hoteli ostati v borbi med svobodnim svetom in komunizmom nevtralni vsaj do tie j, dokler bo Amerika podpirala Jude. Odločitev Iraka je v popolnem nasprotju s temi načrti. S tem je encitnost arabskega bloka razbita in Iraku bodo verjetno prej ali slej sledile tudi druge arab-slke države.
• * *
V New Yorku so se posvetovali o atomski energiji in njeni uporabi v mirnodobske namene. Pri mednarodni organizaciji, ki se bo na predlog Amerike v ta namen osncVala, so obljubili sodelovati tudi Sovjeti. Podrobnejše bodo o tem razpravljali aprila meseca v Ženevi v Švici.
« * •
Mendes-France je § svojim predlogom o nadzorstvu nad nemškim oboroževanjem propadel. To je njegov položaj v deželi sami omajalo. Njegovi vladi prerokujejo le še nekaj mesecev ali celo samo tednov. Pretekli teden je preosnoval svojo vlado. Zunanje ministrstvo je prepustil Edgaru Faure, med tem ko se hoče sam popolnoma posvetiti gospodarskim reformam dežele.
• • •
Težave ima tudi nemški kancler dr. Konrad Adenauer. Njegovo upanje, da bo parlament skoro odobril pariške dogovore, je šlo za zdaj ipo vodi. Spodnja zbornica parlamenta v Bonnu je; sklenila, da bo o tem vprašanju razpravljala šele 24. februarja, s čimer se bo ddobritev zavlekla, četudi pojde vse gladko, vsaj do kraja marca.
Na praznik imena Jezusovega so gostovali v Svečah igralci iz Št. Jakoba v Rožu z “Izgubljeno ovco.” Pred ignd in med odmori je bilo veliko in lepega petja. Posebno so presenetili otroci iz
Vojne v Costa Rici je konec. Uporniki, ki jih je podpirala Nicaragua, so doživeli poraz. Izhod upora bi mogel biti popolnoma drugačen, da ni v vso reč posegel ptiseben odbor Organi-
st. Jakoba z vrsto božičnih pe-jzacije ameriških držav. V so-smi. Nekaj posebnega so bili glasju z njim so Združene drža-kvarteti pastirčkov, ki so gle-' ve dale Costa Rici štiri lovska dalcem voščili novo leto in peli letala, ki so nato odločila potek
o božičnih skrivnostih. Pa tudi domači sveški fantje so užgaK s petjem ob spremljanju kitare. Zares, Svečani niso zaman ponosni na svoje visokošolce.
Slovensko kulturno društvo v Celovcu se z vso vnemo pripravlja na pustno prireditev, ki jo bo imelo 12. febr. t. 1.
-— Odkar so odprli 1. 1895 prve železne rudnike v severni Minnesoti, so izkopali več materiala kot pri celotni gradnji panamskega prekopa.
vse “vojne.”
Polkovniku Carlosu Armasu, predsedniku Guatemala, se je posrečilo streti uipor, ki so ga organizirali pristaši bivšega predsednika Arbenza. Dejstvo samo., da je do upora prišlo, kaže, da razmere v Guatemali še dolgo niso na poti Ureditve. Sedanja vlada je, kot vse izgleda, opustila izvedbo socialnih in tako potrebnih gospodarskih reform. če bo pri tem ostala, potem bomo o nemirih v Guatemali še večkrat brali.
IT AL IV A ID S K A.
QUSh*
v7/an°
s-yuSuce...
Ameriška Domovina
/%■ /VI ERIC /% I%1—IHOfWIE
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Iz slovenskega Toronta
JANUARSKI SESTANEK SKAS-a
V petek 14. januarja zvečer je bil v slovenskem župnišču redni mesečni sestanek SKAS-a Toronta. Na sporedu je bilo vprašanje, o katerem se navadno v javnosti bolj malo govori: “Izobraženec in politične stranke.” Predavatelj je govoril načelno o politiki, o politic, strankah, o področjih, na katerih morajo stranke delovati in o tem, kje je mesto izobraženca v politični stranki.
Vsakdo bi po kratkem referatu pričakoval tudi kratkega razgovora; v resnici pa je bil čad za razgovor še prekratek, že takoj v začetku se je pokazala obširnost problema, da bi ga pač ne mogli obravnavati v e-nem samem večeru. Zato se jei debata omejila samo na slovensko politiko v tujini in na razmerje izcjbraženca do nje.
vat.
$15.00 je daroval John Jakša.
Po $10 so darovali: Stane Korošec, Erie Arčnik, Louis Debevec in družina, Ignac in družina Željko, Joe Žagar, Vinko Bernik, Mirko Adamič, Zupanc Gustelj, Maks Štravs.
Po $5.00 so darovali: Leopold Ščurk, Ana Zupanc, Joe Omahen, Frank Magdič, Joe Vrče, Ignac Gačnik in družina, Stane Fister in družina, Daniel Leskovšek in družina, Tony Kramberger, Frank Kosi in družina, Andrew Kreč in družina, Tony Adamič in družina, E-ndy Grof. Rev. Frank Srebrniak iz Detroita, Joe Farkaž.
Po $2.00 so darovali: Joe Ya-kopič in družina, John Yankot-vich in družina, John Pavlich in družina, Frank Pižem, John Horvath, Steve Horvath.
Po $1.00 so darovali: Frank Gregorc, Alojz Vavpotič in,
no novo leto.
Potrudimo se, da bomo tudi mi vrnili obisk g. misij onai'ju v cerkvi, kadar bo spet prišel medi nas. Tako bomo lahko ponosno stali pred drugimi narodi, slovenske pesmi bodo donele iz, vseh slovenskih src tudi v cerkvi in ne samo v dvorani! Pozdrav vsem rojakom!
P.
V glavnem bi mogli iz razgo- Slavko Cof.
vora povzeti sledeče misli:
1.	Gotovo je, da Slovenci vi tujini potrebujemo svoje politično predstavništvo.
2.	Med nalogami, ki jih to predstavništva ima, bi bilo nujno tudi:
a)	Prikazati sebi in Slovencem v tujini na temeljitem študijo slonečo sliko razmer v Sloveniji brez iluzij in želja.
b)	Informirati in zainteresirati tuji svet za slovenske probleme, uporabljajoč resne metode v vseh ugodnih prilikah.
3.	Nobeno politično predstavništvo ne more teh nalog uspešno opravljati brez organiziranega zaledja. Zaradi tega je tudi v tujini potrebna' politična organizacija. Ta ima predvsem dve nalogi: a) Mobilizirati možganski trust, kjer se bodo izobraženci brez demagoškega frazarjenja in brez političnih ambicij lotili znanstveno-strol-kovnega dela. Samo na sadovih takega dela bi mogli profesionalni politiki voditi dobro politiko. b) Mobilizirati denarna sredstva, ki so neobhodno potrebna tako za politično zastopanje kot za uspešno delovanje možganskega trusta.
že prav proti koncu sestanka se je razgovor dotaknil tudi razmerja med slov. politično organizacijo in tujimi strankami.
Vsem darovalcem, Slovencem iz Windsorja, Ont., naj bo po posredoavnju Marije Pomagaj Bog obilen plačnik.
(župniska pisarna).
Število novih priseljencev se naglo manjša
OTTAWA. — Število novih naseljencev v lanskem novem-oru je za 38 odstotkov manjše od enega leta preje. Lani se je v prvih devetih mesecih uselilo Kanadq 146,773 oseb, od katerih jih je 81,219 iskalo takoj zaposlitve. Od teh, ki so se vselili v Kanado v zadnjem novembru, jih je iskalo službe veliko manj. Nad polovico od teh priseljencev so bile žene, otroci ah pa starejši sorodniki tukajšnjih naseljencev, za katerih obstoj so se qbvezali skrbeti drugi-
Med tem, ko se je število priseljencev iz Vel. Britanije znižalo, se je število priseljencev iz Združenih držav povečalo skoro za eno desetino.
Dobrotniki slovenske cerkve
Danes objavljamo imena slovenskih dobrotnikov iz Windsorja, ki so s svojimi prispevki kupili cerkvi Marije Pomagaj stranski oltar Srca Jezusovega, poleg tega pa še prispevali $87 v gradbeni sklad.
$50.00 je darovalo slovensko društvo" Zlatcirog,
$40.00 je daroval Vene Hro-
Tudi iz cerkve
Kirkland Lake, Ont. — Zopet je minilo eno leto. Nikomur ni nemara po njem preveč žal, — vsi vsaj v dnu srca upamo, da nam morda sedanje prinese boljše čase.
Se bodo naši upi uresničili? Delavske razmere so po vsej Kanadi prilično enake. Veliko1 ljudi je brez dela. K nam prihajajo celo od drugod spraševat, če se ne bi dobil kod kak zaslužek. Včasih se komu posreči najti delo v rudniku, toda le redko.
Kot čujemo in beremo v časopisju, bo blizu nas tekel vod naravnega plina. Tq bi bilo res imenitno. Naš kraj bi s tem dosti pridobil.
Za božine praznike smo imeli Slovenci misijon, ki ga je vodil č. g. Karl Wolbang, C. M. Vsak zaveden rojak je tako lahko oprail svoje verske dolžnosti v svojem jeziku in se pripravil na Kristusovo rojstvo, kot je bil nekdaj vajen doma.
Ko pomislimo na to, kako smo se pripravljali na Sveti večer doma, kako smo postavljali jaslice in hiteli k polnočnici, se nam zdi, da bi morali biti pri misijonu prav vsi, prav vsa slo-enska družina!
Na Novega leta večer je priredilo Društvo Bled št. 1 zabavo v dvorani fare Sv. Družine. Udeležba je bila prav lepa. Tudi ta večer nas je obiskal misijonar, ki se je pravkar vračal iz Norande. Zanimivo je bilo gledati, kako mu je vsak žele stisniti roko in mu voščiti sreč-
Delavstvo zahteva, da se — vlada zgane
Ottawa. — Vlada je sporočila, da je brezposelnost v zadnjem času precej porastla. Delavstvo je takoj zahtevalo, da ukrene vse, kar je v njeni moči, da se nadaljne naraščanje brezposelnosti zaustavi in da se njim, ki so ostali brez dela, poskrbi primemo pomoč.
Statistični urad je izdal sporočilo, da je bilo v deželi 9. decembra 247,000 oseb brez dela.
Število je v treh tednih naraslo za preko 33,000 oseb in je bilo za 57,000 večje od lanskega v istem času.
National Employment Service je sporočil, da je bilo preteklega meseca v vsej deželi 362,678 oseb, ki so iskale službo. Število je v treh tednih naraslo za celih 64,103 osebe in je po poročilu omenjenega urada za 24,600 večje ket je bilo pred enim letom.
Zborovanje nadškofijske zveze društev N.I.J.
Najmočnejša verska organizacija torontske nadškofije Zveza društev Najsvetejšega Imena Jezusovega je zborovala. Ta organizacija druži v svojih vrstah katoliške može in fante in jim pomaga, da v razkristjanje-nem in indiferentnem okolju živijo po svoji veri. Udeležba na zborovanju, s katerim je bil združen občni zbor, je bila obvezna za vse odbornike farnih društev. K udeležbi pa so bili vabljeni tudi člani.
Občni zbor Zveze je bil v nedeljo 16. januarja ob. 3. popoldne v Cathedral Choir School. Zborovanje je začel duhovni vodja Rev. Louis J. Hickey. Naprej je mcllil litanije Imena Jezusovega, navzoči pa so stoje odgovarjali. Dnevni red je napovedal predsednik Zveze Mr. Edward J. Shoniker. Sledila so poročila glavnega sekretarja in blagajnika in končno predsednika. Druga točka so bile volitve štirih glavnih odbornikov: dosedanji pcldpi'edsednik Mr. Ernest A. Morin je bil zvoljen za predsednika; za tajnika je dobil največ glasov Mr. James J. Mc-Cool; podpredsednik je postal bivši tajnik Mr. Justin H. Dyer;
Ijev visoke stolpe. Vse tri je sneg močno zametel, od dveh je ostalo še nekako 10 čevljev na površini, tretji pa se iz snega in ledu komaj še vidi. Na tega se-je kapitan Jacobsen vsedel, da bi se malo počil. Mož sedi vrh radijskega stolpa! Čudno in vendar v tem slučaju tako enostavno.
DOMA IN PO SVETU
Spor med zvezno vlado in pokrajinsko vlado v Quebec zaradi ustavnih vprašanj in davkov se polagoma razpleta. Davčno vprašanje bo skoro rešeno v korist pokrajine. Pokrajinska vlada v Quebecu hoče zavarovati svojo samoupravo tako v pogledu vzgoje, kot tudi v pogledu
sredstev, ki so za to potrebna.
*
Kanadska komunistična stranka je, kot je pretekli teden omenil v parlamentu izvezni minister zdravja Martin, poslala vsem svojim članom natančna navodila za kampanjo proti odobritvi pariških sklepov, ki bi dali Nemčiji pravico do ponovne ‘oborožitve in ji odprla vrata v Severno - atlantsko obrambno zvezo (NATO).
*
Stavka v Fordovih tovarnah v Windsor) u se menda bliža koncu. Zastopstva delovstva in tovarne se že skoro en mesec raz-govarjajo o pogojih, pod katerimi bi se naj delavstvo vrnilo v tovarno. Stavka traja že blizu
tri mesece in pol.
>r
Zvezna vlada je dovolila Canadian Pacific Airlines otvoritev letalske zveze med Vancouver) em in Amsterdamom na Nizozemskem preko polarnih predelov. S poletom preko polarnih pokrajin bo pot skrajšana za okoli 1,000 milj. Na 4,825 milj dolgi poti bo letalo pristalo samo v Greenlandiji, kjer bo nadomestilo porabljen bencin. Nova letalska proga bo otvorjena v začetku maja.
*
Na Angleškem je vse manj in manj bogatih ljudi. V vsej de-
Azija se prebuja, toda...
“Mogočno' prebujenje gre preko Azije, toda Azijci morajo krotiti svoje aspiracije in svojo delavnost z umirjenostjo in potrpežljivostjo. Tako je izjavil indijski kardinal Gracias, nadškof v Bombaju. Kardinal je govoril na prvem vseazijskem seminarju katoliških visokošol-cev v Madrasu-Indija. Na seminarju so bili navzoči tudi opazovalci iz Avstralije, Nove Zelandije, iz Evrope in Afrike.
Nekaj misli iz kardinalovega govora:	Politično prebujenje
Azije je prišlo čez moč. Milijoni so se zavedli, da sp sami gos podarji svoje usode. Narodi soi dobili samospoštovanje v zavesti svojih zmožnosti. V vsem tem tiči nevarnost, če tega naglega napredka ne bo spremljala previdna potrpežljivost. Miljene ljudi na svetu zanimata, napredek in bodočnost Azije, ker sta od tega odvisna sreča ih mir sveta. Azijski katoličani, čeprav jih ni veliko, so dolžni, da pomagajo voditi Azijo. Da pa bodo to zmogli, morajo imeti zdrava načela in dobro izobrazbo.
Vseazijski seminar je priredila indijska edinica Pax Roma- j želi je samo še 35 oseb, ki jim nae pod naslovom: Katoliški vi- (potem, ko so plačali davke, osta-
Otmar Mauser:
M • f.
V objemu gora
Joža je bil pastir na Mali Polani. Vsako leto je gnal tja in ostal tam, dokler ni mrzli sever zavrtinčil prve snežinke po zraku in ga pognal v dolino. — Kar težko mu je bilo vselej, kadar se je poslavljal od svoje koče. Gotovo bi ostal, če bi se ne| bal, da bi ga sneg zapadel.
“Naj šment čez noč namete, kako bi potem s kravami v delijo?” je modroval sam s seboj. Sam bi že še nekako, toda krave bi si lahko noge in vratove polomile.
Tega pa Joža ni hotel. Vedel je, da mu ljudje dajejo krave z zaupanjem v varstvo in rajši bi zlomil svoj vrat, kakor pustil, da bi se kateri izmed krav kaj pripetilo.
Tako je Joža v jeseni gnal žalosten v dolino. Edina tolažba mu je bila, da se bo spomladi spet vrnil.
Težko je čakal, da je zavel topli jug. Skozi okno svoje bajte je strmel vsak dan proti Polani in gledal, kdaj bo skopnel sneg. Ta pa se je držal in držal. Joža je nejevoljen robantil po bajti in rotil sv. Jurija, naj že vendar prežene sneg.
Kmetje so se njegovi neučakanosti smejali in ga dražili, “še sit boš samote. Z leti boš še govoriti pozabil. Samo mukal boš, ko vedno s kravami živiš”.
Joža na njihova zbadanja ni dal niti počenega groša. Naj ga le dražijo, si je mislil, saj dolgo ga tako ne bodo. Sneg bo skopnel in Joža bo vsem pokazal osle do druge zime. To leto bo imel nekaj novih krav. Sit-
sokošolci in modernizacija azijskih univerz.
Prekokanadski vod v nevarnosti?
Ottawa. — Do nedavnega sp govorili o nameravanem plinskem vodu, ki naj bi povezal Al
med^ kandidati za blagajnika pa. ^er^0 z Ontariom in Quebecom,
skoraj navdušeno. Vsi so pričakovali od njega vehke koristi in bili prepričani, da se bo tudi sam izplačal. Predvidoma bi vsa gradnja stala okoli $300,000,000.
Sedaj so prišle v javnost vesti ,da bo načrt težko izvesti brez javne finančne podpore. Zvezna vlada menda razmišlja >o tem, ali naj bi jamčila za honde, ki jih mislijo izdati Trans Canada Pipelines Limited, da bi dobile sredstva za omenjeni vod. Tudi če bi zvezna vlada prevzela tako jamstvo, še vedno ni gotovo, da bo vod zgrajen. Plin, ki bi na ta način prihajal iz Alberte v vzhodne pokrajine dežele, bi bil precej drag, zato se veliki potrošniki tam nočejo obvezati, da ga bodo odkupovali. ---------------—o------—
]e dobil največ glasov Mr. L Ford.
Po pozdravnem govoru novega predsednika je stopil v dvorano Nj. Eminenca kardinal Mc-Guigen, vrhovni duhovni vodja Zveze. Zborovalci so ga stoje toplo pozdravljali. Na navzoče je imel visoki gost lep in vzpodbuden goVor. Zlasti toplo je govoril o novih katclliških naseljencih, ki so prišli v njegovo nadškofijo.
Zadnji izmed govornikov je bil na vrsti izvršilni direktor Zveze Rev. Louis J. Hickey. Po njegovem govoru so zborovalci stoje ponovili obljube društva N. I. J.
Zveza ima čez 100 farnih društev N. I. J. Med temi jih je čez 90, ki so zelo delavni. Je pa še nekaj župnij, kjer društva nimajo ustanovljenega.
Na zborovanju je bila zastopana tudi slovenska župnija Marije Pomagaj. Slovenska delegacija je štela osem članov. Večina izmed njih so bili odborniki društva z duhovnim vodjem Rev. J. Kopačem na čelu.
Na vrhu radijskega stolpa
Kapitan ladje Atka, ki je v začetku decembra lani odplula v Antarktiko, se je izkrcal v “Mali Ameriki” in si ogledal, kaj je tam ostalo od naprav Bvrdove ekspedicije, ki je bila v Antarktiki 1. 1929. Tedaj so tam
ne še $16,800 na leto. Da neko^ mu ostane vsota, mora zaslužiti najmanj $140,000.
*
V začetku januarja je devet eskimskih lovcev v Hudsonovem zalivu ostalo na odtrgani ledeni plošči, ki jo je gnal veter od brega. Njihovo življenje je bilo v veliki nevarnosti. Kanadsko letalstvo jih je iskalo, da bi jih rešilo. Vsi napori so bili zastonj. Ko sta policija in letalstvo sklenila opustiti nadaljne iskanje kot brezuspešno, je prišla iz eskimske naselbine vest, da so
se lovci že srečno vrnili.
*
Novi letnik oficirjev znane francoske vojaške šole St. Cyr se bo imenoval po Dien Bien Phu, utrjeni postojanki sredi džungle v severni Indokini, ki so jo po daljšem napornem obleganju komunisti zavzeli in tako-odločili vojno za Severno Indo-
kino v svojo korist.
*
Osmi kanadski' mednarodni velesejem v Torontu bo 30. maja otviCril nemški gospodarski
minister prof. Ludwig Erhard.
*
Italijanski senat je sprejel zakonski predlog, ki ga je stavila 73 let stara vdova, bivša učiteljica, in ki bo prepovedal obstoj javnih hiš v deželi. Če bo predlog odobren tudi v spodnji zbornici parlamenta, bo odšlo okoli 4,000 žensk, ki so bile “zaposle-
ne” v teh hišah, v posebne zavode na prevzgojo.
*	*	0
Na božični večer so se uro po končani službi božji v cerkvici Pontchy v francoski Savoji nenadoma oglasili zvonovi, ki so spravili vse vaščane na noge. Župnik se je hitro oblekel in s sosedi stekel v cerkev. V cerkvi ni bilo žive duše. Ko pa je odprl vrata v zakristijo, je bila ta vsa v plamenih. Skoro vso opremo je ogenj uničil. V eni izmed omar je bilo pritrjeno stikalo, d ga uporabljajo za električno pritrkovanje. Plameni so svinec raztopili in s tem se je vzpostavil stik, ki je pognal zvonove pritrkovanju. Goli slučaj je cerkev rešil pred popolnim uničenjem.
------o------
Vojna nevarnost manjša
Ottawa. — Zunanji minister Pearson je izjavil v parlamentu, da je vojna nevarnost danes, ko se Zahod pripravlja, da oboroži Zahodno Nemčijo in vključi' njene sile v Severno-atlantsko obrambno zvezo dosti manjša kot je bila lansko poletje, ko je Francija odklonila načrt Evropske obrambne skupnosti.
VESELO — Londonski župan Seymour Howard je nedavno obiskal znani ribji trg Billingsgate. Pri tem je pomeril klobuk, ki ga nosijo tamkajšnji ribiči, kadar prenašajo na glavi posode z ribami. Lepo tole pokrivalo ravno ni, je pa zato zelo pripravno — pravijo ribiči.
nosti bodo, dokler jih ne ukroti po svoje. Pa se Joža tega ni bal. Samo da bi že enkrat odgnal!
Zadnje noči tudi spati ni več mogel. Vse dneve je presedel pri oknu z očmi na Polani.
Končno je prišel dan, ko je zadnja bela lisa izginila s Polane. Le v grebenih Storžiča je ostalo še nekaj snega. V dolini je bilo že vse v zelenju in travniki so rumeneli trobentic. Joža bi prav gotovo zavriskal, da je bil mlajši, tako pa je samo zadovoljno brundal, ko se je napotil v vas.
Ko je potrkal pri Kovačevih, je bil tako Židane volje, da se ni prav nič branil, ko mu je’ Kovačevka nalila kozarček brinjevca.
”Za pot, Jclža! In da boš dobro gledal na našo sivko!”
Joži se je kar saino smejalo, ko je z rokavom obrisal brado, po kateri se je pocedilo nekaj kapljic žganja. Kovač mu je stisnil nekaj tobaka, pol ducata prekajenih klobas in kos suhe slanine.
“Da ne boš omagal ob samem mleku in maslu!” mu je Ijubez-njivo dejal.
Ko je Joža vse pospravil v torbo, sta oba stopila v hlev po sivko.
Potem se je oglasil še pri Ko-varju, Sočanu, Bregarju, Potra-tarju, Žmumu in Mežnarju. — Povsod je dobil kaj za priboljšek in vsi so mu voščili dobra pašo in srečno vrnitev. Joža je samo kimal zadovoljen z darovi1 in sam s seboj.
Kravlji zvonci so peli, ko je Joža gnal skozi vas. Za njega je bil to največji praznik. Kako je stopal za kravami! Kot da bi bile njegove. Nekaj gospodinj mu je še s praga pomahalo v pozdrav in vaška otročad se je podila za njim ter mu nagajala. Joža danes ni poznal jeze. Oči so mu žarele, nekaj od brinjevca, ki ga je dobil v vsaki hiši, nekaj pa od veselja, da je končno le prišel njegov dan. Samo iz hudomušnosti je skočil za kakim paglavcem in se smejal, ko so se vsi razbežali.
Takoj za vasjo je zavil v hrib. Krave so lena mukale in Joža je moral sem in tja katero o-plaziti s šibo, da je hitreje stopala.
‘Pi'ekvamane lenobe lene! — Tak stopi no hitreje!” se je jezil na Potratarjevo kravo, ki je zaostala. “Na Polani lahko lenarite do zime, če vam je drago, zdaj pa stopite, če ne bo rom-pom-pom!”
Krave so enakomerno stopicale ne meneč se za njegove grožnje, kot da bi vedele, da Joža ne misli preveč resno. Govoril je tako le, ker je imel rad svojo čredo.
Ropot voz je že zdavnaj ostal v dolini, le kravji zvonci so motili blaženi mir, ki je vladal v hribih. Joža ga je čutil in dobro mu je delo. Pogrešal ga je celo dolgo zimo. Res, da sta tudi v njegclvi bajti domačnost in mir, toda v primeri s tem tu, je bila bajta prava ječa. Potem pa vaška otročad in vaške klepetulje. Človek ni nikdar varen pred njimi. Samo v jezo ga vedno! pripravljajo tako, da mora včasih prav po laško zakleti in zarobantiti. Joža je bil vesel, da je vas ostala za njim. Tu bo i-mel mir!
Strma pot ga je mučila tako, da je nekajkrat! obstal in si z rdeqfim robcem obrisal potno čelo.
“Preklemansko me daje! Stare kosti res niso za nobeno rabo več!” Ustrašil se je Irtish in dneva, ko ne bo več mogel stopati za kravami v hrib. Vsako leto so ga obšle te misli in Joža) se jih je otepal kot sršenov.
“Prazne marnje”, se je tolažil. “dc Polane bi po štirih prilezel. Kovač mi je tudi obljubil kot v bajti do smrti, ko opešam. Polana ne bo daleč. Skozi okno bom gledal sem gor."
(Dalje sledi)
o<z>oo<cr>oo<zr>oo<rr>oo<cr^(^
JANEZ JALEN;
.:*Ljk :.Xl,
CVETKOVA CILKA
ir-:
<xooo<r»(x=>oo<=>
f‘Saj res,” se je spet posmehnil Cvetek.
Šekla sta naprej in se delala, kakor bi Cilke še opazila ne bila.
Cilki ni bilo vredno zavoljo kosila za dva zadevati jerbas na glavo. Je bila košara dovolj velika. Nesla jo je za locen v desni, v levi pa grablje.
“Kako sta pridna,” je pohvalila bolj Janeza ko očeta.
“Če bi se bila še malo obotavljala, bi te bila pa skoraj k ognjišču prišla priganjat, da se hitreje obračaj,” je ponagajal oče svoji starejši.
“Gotovo sta že težko čakala Kar brž kose iz rok in jest, da krapi ne bodo trdi.”
“Nekaj minut bodo že še počakali, da končava. Ni vredno še ehkrat jemati koso v roke, j ugovarjal Janez.
“Prav imaš,” je pritrdil oče. “Cilka! Kar rjuho razgrni, da nama ne bo treba sedati na vlažno travo.” Na skrivnem Cvetek fantovsko nagajivo pomežiknil Janezu.
“Kaj mislite, da sama nimam toliko zrajtala?” Cilko je hotelo biti malo sram očetovega opomina, ker ga je tudi Janez slišal. Položila je grablje na detelj išče, s košaro pa odšla rjuhi, ki je ležala zganjena vrh senožeti. Oba kosca sta začela brusiti, čeprav še nobenemu ni bilo zares treba. Oba pa sta se obrnila tako, da sta videla Cilko in rjuho.
Cilka je prepodila kosovko, ki je brskala pod grmom tik poleg rjuhe in iskala črva za mladi zarod. Gledala je za njo, kam leti, da bi uganila, kje ima gnezdo. Grede je postavila košaro na tla. Še vse zamišljena je prijela rjuho za vogal, da jo razmota. Tedaj se je iz rju he zakotalila Cilki prav poc noge za pest velika siva kepa z rdečim priceskom, zabrcala in zavekala. Cilka je vsa zdrge-tala in nevede cvileče in odsekano zavpila “av”, odskočila in obstala kakor pribita. Zajček pa jo je urno ucvrl po bregu navzdol, da je bilo videti, kakor bi se živa kepa res valila in grede mahljala z rdečo zastavico — tako sta frfotala neovita konca Janezovega rdečega rob ca. V prvo pripravno kotanj i-co se je zajček spet stisnil in
V blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN DOBRE MATERE
i.
MARY KURENT
ki je umrla 25. januarja Iftul
štiri leta je že minilo, kar Tebe več med nami ni, a nismo Te še pozabili, v srcih živi blag spomin.
Zbogom Ti sedaj želimo, na grob Tvoj spomini hite, počivaj mirno, draga mati, in plačilo božje uživaj.
Žalujoči ostali:
LOUIS, soprog
EDWARD, ALBERT, SYLVESTER, sinovi
MARY URBAS,
' JOSEPHINE ŠUŠTARŠIČ, in CHRISTINE KOREN, hčere VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, Ohio, 25. jan. 1955.
potuhnil. Janez in oče sta na vsa usta smejala.
Cilka se je hitro znašla. Zapretila je s pestjo proti Janezu: “Le počakajta! Vama že vr nem. Sedaj pa koj jest.”
“Se bojiva, da bova tepena, ko nama tako groziš,” se je smeje se branil Janez.
“Jest, sem rekla,” se je Cilka še vedno delala hudo.
“Naj bo, ko si ravno ti in detelja že vsa leži,” se je ponorčeval še oče, da tudi on nekaj reče.
In sta šla na rob. Kosi sta o besila v jesen, oselnika pa zata knila v zemljo.
Cilka je že molila očenaš.
Na pol leže na nosilni rjuhi sta Janez in Cvetek zajemala sirove krape, jih zamaknila mlekom in se pogovarjala. Janez je ves čas pazil na zajčka, da bi mu jo ne popihal.
Zahrtno, tiho se je od nekoč pripeljala vrana in se spustila dve Jakti daleč od prihuljenega zajčka. Janez je namignil očetu in Cilki, naj bosta pri miru in opazujeta sivega ptiča.
Vrana je košatorito stopila prav k zajčku. Že je dvignila glavo, da useka nebogljeno ži valco s trdnim kljunom, pa jo je Janez prehitel. Plosknil je dlan. “Pšššt! Pusti ga, coprni ča!” Vrana je zaobrnila glavo, kakor bi h°tela ugovarjati, kdo je tako predrzen, da jo moti.
Janez se je razvnel: “Pa premišlja, ali bi odletela ali ne. Če bi imel puško, bi ji posvetil!
Cilka je vstala in zamahnila s predpasnikom proti predrz nemu ptiču. Vrana se je dvigni la in vreščeče zakrakala, kakor bi zmerjala. Cilka ji ni bila tiho, nadirala jo je, kakor da jo razume.
Cvetek je zmajal z glavo “Človek bi ne verjel, če bi sam ne videl. Pa kar vpričo nas se ga loti.”
“Robec je izdal revčka.” Janez je vstal, poveznil klobuk na zajčka in ga ujel, da bi ga ponesel domov.
Pa se je tako zaobrnilo, da je zajčka nesla Cilka v košari, Janez pa v rjuhi deteljo za kobi lo. Oče je ostal za Mladim lesom, da zmeša redi in prigrabi okrog kraja. Trdno pa je zabičal Cilki, da ne sme dati kobili vse detelje hkrati, samo pol druge pol pa naj razgrne na hladno pred klet, da do večera ne ovene.
Cilki se je mudilo, Janezu pa nič manj. Oba hkrati sta odšla. Med potjo se jima je pogovor tako zasukal, da je Janez polju bil Cilko, Cilka pa Janeza.
V njivo za Mladim lesom s< je uprlo visoko sonce in vse popoldne parilo zjutraj posedeno Cvetkovo deteljo.
Tretjič in zadnjič je Bajtni-kov Janez pripeljal deteljo Cvetkovemu stogu. V zelniku coj zraven je plela Cilka in ga čakala, da poda Janezu še zad nji voz. Brž je pristopila, iz-oregla kobilo in jo odpeljala v senco za brano, v katero sta ob dela drugi voz detelje. Lisco je privezala k tepki. Preden se je vrnila, je Janez že odvezal in razžrdal voz in priložil k obema desnima kolesoma velik zavitek detelje, da bi pesta ne razrila ruše. “Hoooruk,” sta se uprla s hrbti, prevrnila voz in ga koj postavila nazaj na kolesa. Janeza je ojnica udarila na rame, pa se še zmenil ni.
Obotavljati se kar nič nista smela. Od vrha Triglava je nebo zmeraj bolj zagrinjala črnja-va in obetala dež. Janez je prinesel inp rislonil lestvo in se
vzpel med latnike. Cilka pa je že z železnimi vilami pretresala deteljo, da mu jo poda. Molčala sta in hitela.
Zvečer bo treba spet k Mrzlemu studencu za boljšim zaslužkom, so se zasukale Janezu misli. Do sobote zvečer bosta spet peli sekira in žaga in vse dni ne bo videl Cilke. Dolg čas bo.
Gledal je Cilko zviška. Lica so ji rdela. Svetlo oko so obrobljale skoraj črne obrvi. Pod ravnim nosom so žarele ustnice, izza katerih so se zasvetili zdaj beli zobje. Rokave si je bila visoko privihala. Ob zagorelem vratu je včasih izza roba srajce zableščala bela, od sonca neož-gana polt. Delo jo je ogrevalo. Odvrgla je rdečo ruto in si popravila kiti temnih las. In kadar je trdno stopila in vzdignila težke vile detelje, je še bolj razodevala postavo života.
Ozrl se je naokrog, če morda kdo ne posluša. Ni mogel več molčati. Počasi in preudarno, kakor bi se bal, da bi se mu kaj ne zareklo, je začel: “Ni ravno prijetno viseti v brani in obdevati deteljo, pa če bi podajala ti, Cilka, mislim, da bi se nikoli ne naveličal.”
Vdano se mu je nasmehnila Cilka od spodaj navzgor: “Jaz še manj podajati.”
“Cilka! Najbolj prav bi bilo, če bi se midva vzela,” se je Janez od latnikov obrnil k Cilki in čakal, kdaj mu poda nov žmukelj detelje.
Cilki so vile zastale. Šele po dolgem premolku je tiho odgovorila: “Ne vem.” Skrita žalost je tičala v tem glasu.
“Ne mislim, Cilka, zavoljo vaše zemlje,” je hitel dopovedovati Janez, da bi ga dekle vendar prav razumela: “Ti pridi k nam!”
“Bi pa ž moral ti k nam, ko ni več močne moške roke za
	
	
	
Ml pripravimo
ZDRAVILA ra Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo In izvršujemo po pošti tndl za Cleveland
• ■
ŽULI C H
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo
IVanho« 14221 1811S NEFF ROAD
m »	»	»■	•	•	■ "«'
delo.”	L*
“No, saj. Z očetom se razumeva.”
“Vidim. Kako lepo bi lahko bilo,” si je Cilka grizla ustnice.
“Že kar malo namigujejo, naj te vprašam. Samo reci, pa bo lepo.”
Cilka je globoko zajela sapo in se ozrla v brano. S senco žalosti v obrazu je bila še lepša: “Janez! Teden ali dva odloga mi daj, da vse še enkrat premislim.”
“Kakor ti je bolj prav,” si je popravil Janez klobuk, snel z vil nov podajek in ga obesil na latnik.
“Lisca!”
Za lučaj proč je zavpila Min-ca nad kobilo.
Cilka je vrgla vile proč in stekla okrog stoga. Kobila se je odvezala in jedla iz brane sparjeno deteljo.
“Nikar ne pravi atu,” je Cilka prosila Minco.
“Ne bom.”
“Zaprezi in pelji voz domov.”
“Lahko.” Minca se je vprašujoče hudomušno smejela starejši sestri.
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Proda se hiša 10 sob za eno družino, v bližini fare sv. Vida. Kliče se po 5. uri EN 1-6453.	—(19)
Sobe se odda
6 sob se odda odraslim ljudem na 1101 Norwood Rd. Vpraša se odzadaj istotam.	•—(18)
Hardware Store naprodaj
Hardware store z veliko zalogo in dobrim poslom je naprodaj v slovenski okolici. Kličite PO 1-0094.	(20)
Hiše naprodaj
Dve novi 2-druždnski zidani hiši. Tri spalnice in kopalnice obite z ploščami v vsakem stanovanju. Dvojna garaža in cementni dovoz. Se tudi da v zameno.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St.	KE 1-5030
(20)
Naprodaj
Dva prašiča, 8 stare, z dobro hrano krnjeni prodamo. Geneva R.D. 2, Germek (na 20. cesti)
) 18)
Stanovanje se odda
3 neopremljene sobe se odda odraslim v fari sv. Vida. Kličite med 4. in 6. uro BR-1-0655.	(x)
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSEGA IMENA
Ustanovljena 30. maja 1938
Clevelandu,
Ohia
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA”
Pokrovitelj: prevz. škof DR. GREGORIJ ROZMAN Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR CIMPERMAN, 15519 Holmes Ave. Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
I.	podpredsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15th St., Barberton, O. III podpredsednik: JOHN TURK, 3473 E. 76 St.
Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 15312 Holmes Ave.
II.	nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave.
ITI. nadzornik: FRANK NAROBE, 15909 Pythias Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januar, april, julij in oktober. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.

r
Velikanska čistilna
^RAZPRODAJA
5
$
J
S
polne zaloge
oblek za NEVESTE in TOVARIŠKE, in vse pripadajoče potreb-$ sline za neveste in tovariške, (ene so znižane na vsem blagu
v trgovini, da se vsa zaloga razproda
S
ZAKLJUČI 12. FEBRUARJA	S
i
Wrjrjr^jrjrMWjrjrjrjrjirjrjrjrMWjrjrjy.jrjirjyjzrjrjirjer^jrjrs
Trgovina bo odprta vsak dan od 10. ure zjutraj do 7. ure zvečer
Neveste in tovarišice si lahko prihranijo lep denar, ako se poslužijo te redke, velikanske razprodaje in kupijo svoje obleke sedaj.
CAROFRAN BRIDAL SHOPPE
70171/2 Superior Avenue	' HEnderson 1-0465
KAR POTREBUJE NEVESTA AL! TOVARIŠICA OBLEKE ZA POROČNI DAN DOBITE PO NAJNIŽJI CENI NA TEJ RAZPRODAJI.
v sredo 26. januarja
OB 8. URI ZVEČER
NAZNANILO DELNIČARJEM
NORTH AMERICAN BANKE
Vsem delničarjem North American banke se tem potom naznanja, da se vrši
LETNA DELNIČARSKA SEJA f |
I /
" f
v spodnji dvorani Slov. nar. doma
na 6417 ST. CLAIR AVE.
na kateri se bo izvolilo direktorje družbe za prihodnje leto in ukrepalo o drugih zadevah, ki pridejo na dnevni red
Praši se vse delničarje, da se udeleže; v slučaju pa, da ne morejo priti, se prosi, da pošljejo “proxy”, katero so dobili
R. G. KOVATCH, tajnica,
THE NORTH AMERICAN BANK CO.
T T
■ ■
f f ■ ■
NAZNANILO
MRS. ANNA KOVACH
naznanja, da bo čistilnica oblek
C0LLINW00D DRY CLEANING
15210 Saranac Road
obratovala še naprej pod NJENIM VODSTVOM! Prvovrstno delo pri čiščenju, likanju in barvanju oblek. — Popravljamo. — Pridemo iskat in pripeljemo na dom!
GL 14746
TRGOVINA S POHIŠTVOM
KINK0PF BROS. .
PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI — RADIO
MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd.
Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF
820 E. 200 St. IVM9II-IVM9I2
ODPRTO vsak večer do 9. ure
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
0$ bočei dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljii, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —>
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruje! za smrtnlno, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje molke in ženske od IG. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do IG. leta.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA jo prava mati vdov In sirot. Če le Mal član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se In pristopi takol.	______
Za pojasnila o zavarovanja in za vse druge podrobnosti a« obrnite na uradnike in uradnice krajernih društev K. S. K. Jednote, ali pa na;
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago SL	Joliet, Dl.
Use O ur Lay-a-Way Plan
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH, Prop.
IVcxnhoe 1-8288	16305 Waterloo Road
^S: Monds-i