Posamezna Številka 10 vlnarfev.
ŠleY. 274.
HM, f u. movecrs isis
LB10 XL!1>.
s Velja po pošti: ~
ta oelo lato upre) . . K 26'— ■a »d meseo „ . . „ 2'20 ca Nemčijo oeloletno . „ 29'— Ea ostalo inozemstvo . ..33'—
V	LJablJani oa dom:
Za oelo leto napre) . , K 24'— sa en meno „ . . „ I'—
V	apiav tieisman neuGnii n 1*70
es Sobotna Izdaja: s
■a oelo leto ...... 7 —
aa Hemči|o oeloletno . „ 9-— a ostalo inos«mstvo • „ 12'»
Inserati:
Enostolpna peutmla [li mm)' za enkrat . . . . po 8 i za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „13 „ za večkrat prlmsreo popust.
Poročna rao;ia. zianaii. asmrtnice 111:
unogiolpna vc ltvreta po 2 ■ vin.
". Poslano: f-' —r onoslolpna petilvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob S. nn pop.
Kedua letna priloga Vozni red.
tur Orednlltvo |e v KopltarJeTl sliol Sle v 8/ia Bokoptsl ae ne vračalo; netranfeirana pisma se ne » sprejemajo. - Uredniškega teletona Ste v. 34. «
Političen list za slovenski narod.
OpravnIStvo )o » Kopitarjevi nllol St. 8. — Račnn poštne hranilnice avstrijske St. 24.797, ogrske 28.511, bosn-liero St. 7563. - Upravniškega teletona St W8.
Skrb za beprcce.
PiSe Ivan Roječ, dekan tolminski in deželni poslancc.
Vojni dogodki z Italijo so prisilili tudi mene, da sem zapustil prijazni Tolmin. Kot duhovnik in deželni poslanec po vojnih dogodkih najbolj prizadetega volilnega okraja goriškega smatral sem si v sveto dolžnost, da pomagam lajšati bedo nesrečnih beguncev. Ko sem v septembru obhodil v družbi prečastitega monsignora deželnega glavarja dr. Faiduttija poglavitne kraje naše dežele ter videl nesrečo in bedo ubogega ljudstva, sem sklenil svoje poročilo s pomenljivimi besedami brevirja istega tedna: »Tribulationes civitatum audivimus, rjuas passae sunt, et defecimus; tirnor et lebetudo mentis cecidit super nos et super liberos no-stros; ipsi montes nolunt recipcre fu-gam nostram: Domine miserere,« kar bi se po domače reklo: Videli smo žalost in bridkosti krajev, katere so pretrpeli, ter smo ostrmeli; strah in groza je spreletela nas in naše otroke: Gospod, usmili se nas! — Koliko gorja in nesreče doma za bojno črto — koliko ga je šele v bojni črti in med begunci v tujini! Ko je tudi še prevzvišeni nad-pastir izrazil svojo željo, naj grem na Dunaj, odkoder lahko kaj storim v prid beguncev, podal sem se začetkom oktobra tja ter ponudil svoje moči pomožnemu odboru za oegunce. Kakor v Ljubljani posredovalnica za begunce na Kranjskem, posluje tudi na Dunaju pomožni odbor za beguncc iz južnih dežel, t. j. za begunce z Goriškega, Istre, Dalmacije, Tirolske in s Koroškega ter ima svoj sedež v IV. okraju, Favoriten-strassc 5. Odbor je pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Jožefe, matere nadvojvode prestolonaslednika, predseduje mu bivši ministrski predsednik ekscelenca baron Beck, ki kljub svoji starosti prebije vsak dan po več ur v uradu ter se kljub svojemu dostojanstvu zanima tudi za najnižje zadeve beguncev; podpredsednika sta deželni glavar goriški msgr. dr. Faidutti in baron Mersi s Tirolskega. Urad vodi spretno znani dvorni svetnik pri c. kr. namestništvu v Trstu, g. A. Lasciac. Ker upravlja vse zadeve, tičeče se bc-gunccv, notranje ministrstvo po podrejenih političnih oblasteh (namestništvo, okr. glavarstvo), ni odbor nikak urad, ki bi imel kako izvrševalno moč v rokah, ampak je le posredovalnica v prid beguncem pri političnih oblasteh, ki se pa le ozirajo na. predloge odbora in njegovih delegatov. Zato pa predlaga odbor pristojnim oblastem ali ministrstvu vse zadeve, ki se tičejo beguncev, n. pr. glede prehranitve, podnor, obleke, zdravja, ustanovitev šol obrtnih tečajev, posredovalnice za delo. skrbi za mladino itd. — Dušno pastirstvo pri beguncih uravnava cerkvcna oblast sama neposredno. — Pomožni odbor obrača svojo posebno skrb, da sc izboljša beguncem v barakah in drugih naselbinah njih stanje ter se poslužuje v ta namen posebnih delegatov ali zastopnikov, ki se na licu mesta osebno prepričajo o razmerah, v katerih žive bcgunci; na ta način se izvejo hitro tudi po zaupnikih v naselbinah pritožbe, ki jih imajo begunci, n. pr. radi hrane, obleke, barak itd., itd.; dolžnost zastopnika je, vse storiti v prid beguncev. lomljivo je pa, da ni mogoče vsake pomajnkljivosti kar na mah odpraviti in vsem pritožbam ugoditi.
Odkod in kje so begunci"? Ob izbruhu vojske z Italijo je zapustilo nad stotisoč državljanov svojo domove, kjer so bivali mirno že leta in leta; eni so morali bežati, da niso padli v roke sovražnika, ki bi jih bil odpeljal daleč v Italijo, drugi pa so morali zapustiti svoje domače kraje, ker jih jo. naša vojna uprava v to prisilila, da varuje njihovo življenje ter da nemo.eno izvršuje svoje vojaške operacije ob bojni črti. Ker so na morali ljudje iz-
prazniti svoje domove ali pa bežati kar nenadoma, n. pr. v eni uri, jc naravno, da so si rešili lc golo življenje ter prepustili usodi vse premakljivo in nepremakljivo premoženje; le za silo oblečeni, brez perila, brez najpotrebnejše oprave so bežali pred sovražnikom. Naravno je, da so bili nenadoma pahnjeni v največjo bedo. Kako žalostno je bilo gledati začetkom vojske cele vlake beguncev iz naše Furlanije, Istre, Dalmacije, kasneje naše Kraševce! Kako pretresljivo je bilo videti žalostne prizore, ko so otroci jokali in prosili mleka ali vode, ko jc mati stiskala svojega bolnega otroka na prsi, ko so starčki in starke jokali, da morajo na stare dni od doma, katerega so sami s trudom sezidali. Kako žalostno je videti še vedno cele vlake beguncev, katere prevažajo iz kraja v kraj! Zato je naravno, da mora za te nesrečneže skrbeti država ter jim dati vse najpotrebnejše za vsakdanje življenje, torej: hrano, obleko in stanovanje. Ker ne more in ne sme država toliko tisoč ljudi naseliti v posameznih občinah, si mora pomagati z barakami, t., j. s celimi vrstami leseno zgrajenih hiš za 200—300 oseb; tako se nastani v barakah po več tisoč (20—30.000) ljudi ter nastane tam pravo mesto; tam so poleg stanovanj za begunce tudi druga poslopja za upravo, skladišča, cerkev, šole, delav-.nice, bolnišnice. Taka taborišča (barake) so: v Lipnici na Štajerskem za 22 tisoč beguncev, v Pottendorfu pri Dunaju za 8. v Mitterndorfu za 8, v Gmiindu za 20, v Steinklamu za en tisoč in v Brucku ob Litvi za 5 tiseč oseb. Tu vam jc prav živ-žav! Skoraj samo ženske, otroci in starčki — a le malo mož in mladeničev, ker jih jc večina v vojski. — In kakšno življenje! Tu se prav spozna, koliko je vreden do-mec — četudi ga je le za en drobec! Umevno, da manjka marsikaj, ker za toliko tisoč ljudi ni mogoče tako hitro vsega poskrbeti. Hrana vsem nc ugaja, temu manjka obleka, drugemu čevlji, tretji jc bolan Gorje človeku, ki mora vse to gledati! Žalostno je tudi, da imajo prehranitev beguncev v roki ljudje - špekulanti, ki nimajo srca za begunce, ampak delajo največ za svoj žep. Dasi ne bo mogoče vsem pritožbam posameznih ugoditi, se vendar lahko reče, da se razmere v barakah vedno izboljšujejo. Pri vsej nesreči je pa največja velika umrljivost otrok.. Sorememba- podnebja, preblajenje.otrok ob prevožnjah iz kraja v kraj, pomanjkanje obleke in odeje, šibkost mater, pomanjkanje mleka, — vse to vpliva katastrofalno na otroke.
Ker ni bilo začetkom vojske dovolj barak, da bi zadostovale za vse begunce, ter je bilo še tisoče in tisoče beguncev iz Ga.Pcije, nastanila jc vlada ostale po raznih občinah širom cele Avstrije: na Štajerskem, na Nižje- in Gornje Avstrijskem na Solnograškem, na Moravskem in Češkem. Vendar se pa sedaj koncentrirajo vsi ti begunci v barakah — le na Moravskem in na Češkem ostanejo še razpršeni po raznih krajih; žive v posameznih hišah po več družin skupaj ter dobivajo za stanovanje in hrano po 90 vin. na dan; za potrebno obleko, obuvalo in ogrinjala poskrbi vlada šc posebej. Želeti je, da bi ! prejemali enako podporo tudi oni Šte-! vil ni begunci, ki so se nastanili na Kranjskem ali pa so So na Goriškem za bojno črto. Tudi ti so nesrečni in potrebni: zapustiti so morali svojo domovino, zapustiti svoje domove, pustiti tam vse premičnine a gotovina katero so imeli, jc pošla. Nastopila jc zima, ni gorke obleko, ni ogrinjala, ni živeža, ni dohodkov! Dobri ljudje, pomagajte! Upati je, da se bo visoka vlada usmilila teh nesrcČncZev!
Slovenski bcgunci v barakah in raznih naselbinah so iz krajev ob Soči in ob kraški planoti, torej iz Bovšl-cga, Kobariškega, Tolminskega, iz Volč, Sv. Lucije, Kana'a, Deskel, Plav, iz Pevme, št. Ferjana, Kviškcara in ostalih Brd.
kolikor so se rešili pred sovražnikom; dalje so tod naši Kraševci iz Vrha, Dola, Opatjcga sela, Dobrdoba, Brestu-vicc in Jamclj, skupno okolu pet tisoč duš. Okolu 3000 duš je v barakah v Brucku, kjer so štirje duhovniki: čč. gg. dekan Berlot, kurata Jarcc in Vuga in sedaj še tolminski kaplan Černigoj; okoli 1000 oseb, največ Kraševcev, v Steinklamu pri Št. Hipolitu, kjer je dušni pastir vlč. g. vikarij Kos bresto-viški; okolu HO oseb iz Št. Ferjana, Pevme in Brd pa je nastanjenih v Grefi-Stohlu in Irmsdorfu na severnem Moravskem. Ako bo mogoče, bomo sestavili kataster vseh slovenskih beguncev ter objavili inrona in bivališča.
Število vseh beguncev iz južnih krajev, t. j. iz Goriškega, Furlanije, Istre, Dalmacije, Tirolskega in Koroškega, ki so bežali pred Italijanom, znaša okolu 120 000. — Rekel sem, da za vse begunce mora skrbeti vlada ter jim dati najpotrebnejše za življenje: torej hranoj obleko in ogrinjala oziroma odeje. A tudi vzgoje in izobrazbe se ne sme zanemariti. Zato so povsod po barakah nastanjeni duhovniki, ki izvršujejo dušno pastirstvo, ustanavljajo se ljudske šole kjer podučujejo učitelji in učiteljice iz domačih krajev, nadalje so razni obrtni tečaji, kjer'se vadijo vsi, mali in veliki, dečki in deklice v kaki obrti, n. pr. šivanju, kačkanju, čipkar-stvu; tu so pletarske mizarske, stolar-ske in druge obrtne šole. Kdor ni za nobeno teh del. pa si poišče zaslužka v kaki tovarni ali kje drugje. Najslabše je za kmetovalce, ki se ne morejo drugemu delu privaditi, a želeti je da bi se jim predavalo o kmetijstvu! Tudi bi bilo potrebno, naučiti črtati in pisati analfabete iz Istre in Dalmacije ter splošno vsem predavati tudi o vzgoji, o lepem vedenju, da se jih duševno dvigne ter na razne načine lajša tudi njihovo duševno stanje in otožnost. Zato je hvalevredno omeniti one čč. gg. duhovnike in druge zasebnike, ki pošiljajo mdlitveni're, razne dobre knjige za begunce, igrače za otroke ali druge darove; — kakor tudi upravništvu ».Slovenca«. ki pošilja svoj list raznim beguncem.
Po navedenih podatkih si bo morda kdo želel v barake, a-temu odločno odsvetujem. Dokler nisi prisiljen iti z doma, os'ant le v očetovski hiši ali v bližini; ako imaš toliko, da se nreživiš, ostani samostojen, le ako nimaš nič da bi se preživlja! ter ti je sovražnik podrl hišo in dom in 'se ne smeš vrniti, oglasi se pri glavarstvu in pojdi v barake, n. vzemi s seboj velik koš potrpežljivost, zatajevanja in udanosti v voljo božjo.
najnrvo do Upnice, v določeni kraj ali
Vsak begunec, ki se oglasi za barake, odide brezplačno odkoder se pošlje barake.
Iz navedenih pojasnil spozna lahko vsak, kakšno-skrb obrača vlada za.begunce. koliko zanje stori in koliko stroškov to povzroča, a vidi tudi in spozna, kako resničen jc pregovor: Povsod dobro — doma najboljše.
Konečno moram še omeniti, da se na dunajski odbor obračajo slovenski begunci premalo; res je sicer Slovencev beguncev v barakah le kakih 5000, a Italijanov nad sto tisoč, vendar pa imamo tudi na Kranjskem in Štajerskem begunce, ki bi lahko dobili kako podporo, ako bi se oglasili. Še na neko čudno prikazen bi opozoril kot deželni poslancc. Za poduk v italijanskih šolah v barakah in naselbinah je na razpolago toliko učiteljev in učiteljic, da ni mogoče vseh nastaviti, za poduk slovenskih in hrvaških otrok sc pa ne oglasi skoraj noben učitelj ali učiteljica dasi jih je z Goriškega veliko, ki sicer dobivajo plačo, a nikjer nc poučujejo. Davkoplačevalci begunci imajo pravico tirjati da posebno taki mladi učitelji in učiteljice poučujejo njih otroke tudi v barabah in drugje. Do sedaj so v Brucku edino g učitelj Albin Stritar in učiteljica Gulin, potrebuje sc jih na še kakih šest.
Dal Bog, da bi nc bilo treba dolgo Časa več poslovali raznim odborom za begunce, ampak da bi se kmalu vsi vrnili v svojo domovino!
Pismo 11 Gorice.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Gorica, 27. nov. 1915.
Boji ra goriškem obmostju so nekoliko ponehali. Nap">ri sovražnika, da bi predrl to trdno črto, so zaman. Zaman so vse. one velike žrtve na krvi in materialu, zid naših čet kljubuje še vedno neomajan vsem navalom od strani sovražnika. Gorica je še vedno v naših rokah; poškodoval jo je sicer sovražnik, vzel pa jc ni. Škodovati ji more še vedno, vzeti nikdar.
Da, poškodoval je Lah naše lepo mesto; naileoše ulice , najlepša poslopja so -stala bodisi pogorišča, bodisi kup razvalin. Niti svetiščem ni bilo prizanešeno. Kako žalosten pogled! Človek bi se razjokal. kakor se jc razjokal prerok Jeremija nad od sovražnika opustošenim mestom Jeruzalemom:
Ouomod-^ sedei. sola civitas . . .
Kako leži osamljeno mesto! Liudje je zapuščajo trumoma, veseli, da pridejo enkrat iz nevarnosti. Neka.tci ■ deli mest.a so kfbor mimrli. To so oni de'i. ki so bili najbolj nošk-dovani. Vsak se jih izc?iba, kakor da jc tam le smrt. doma. Posebno tfro^en ~ ogled nudi mesto zvečer. Niti epa lučka ne sveti na cestah, okna gledajo tsmna v onega, ki gre mimo niih, le na no-goriščih sije Ima skozi ekna in vrata, kar človeka še bolj straši.
Mesto sc- fr ni pomirilo, dan 'iti dan čujemo o novih nesrečah. Padle so zopet i^ranoin na Travnik ter popolnoma demo-1ir?'e !'i:o cvc'iič~rja ro'c«> krojačnice g. Poberaja. Druga ie zadela bišo vis-o-vis. V n-^či od 24. do 25. t. m. je treščila granata v ita'ii"nsko sirotišnico 'Institute det f^nciullu abbandonatn ter ubila v sobi tri dečke, štiri pa ranila. Tudi te nedolžne sirote -norajo trpeti radi laške brutalnosti.
Kaka raz'i'-a je med mestom sedai in nred desetimi dnevi. Takrat smo živeli brezskrbno, kot da nismo na fronti, Dasi-ravno ni ^ddrheno srcd;šče mesta od sovražnikovi'' jarkov dva kilometra-, je. bilo vendar življrnje v mestu skoro ravno trko živo kot v miri'. Tegovine so bile z malimi izjemami odprte, ul:ce žive. mesto zvečer, razsvetljeno, sicer slabejše kot oo navadi, a vendar. Še- celo ceste, ki vodijo na. soški, most, so se ronašale zvečor s svoiimi gorečimi svetilkami, izzivajoč nekako so-, vražnika. Sedaj jc tega konec. Težko, da se raid^ še kaka svetilka cela, saj ni biln kraja, kamor bi nc bila padla laška granata aii šrapnc-l. ■
Placuta je po nesrečah, ki so jo obiska'«, nekako izumrla. Zgorelo je župni-šče kakor tudi t-amošnja župna cerkev sv. Vida. Gasili so sicer ognjegasci. a njih trud. ni imel uspeha. Dobro, da so vsej požar lokalizirali. Bilo je namreč te dni precej veterno, tako da sc je bilo bati, cla ■ sc vname celo mesio. Seraj ni v mestu nobene goreče hiše. Četrtek, dne 25. t. m., so zažgali Italijani z granatami ulico Vogel; požar jc pa že zadušen. Pohvaliti jc treba res goriško požarno brambo. V doeh najhujšega bombardiranja, ko so se drugi skrivali no kleteh, je neumorno vršila svoje delo kljub nevarnosti, ki jc pretila vsak čas.
Mesto se prazni. Brez posebne legitimacije — dobra jo tudi krušna legitimacija — zapusti lahko vsakdo mesto. Potni list dobi šele v Volčjidragi. In tako vidimo, kako odhajajo matere z vozički, na katerih je naloženo le najpotrebnejše blago, i otroci ven iz mesta. Ljubša jim je trda begunska pot, kot pa da bi bili v neprestani nevarnosti. Ostali bodo počasi le najrevnejši sloji in šc ti nc vsi. Jc pa tudi čisto prav. Mesto jc izpostavljeno sovražnikovemu ognju, in ko ie že enkrat razdejano, sc tudi sovražnik ne bo mnogo oziral na-| nje.
Kakor povsod 3~, tudi v Gorici porabili nekateri zmešnjavo, ki jc bila zadnje dni v mestu, za svoje tatinsko delovanje. , Dogodili so sc slučaji, da je tu in tam izginilo to in ono. Sploh pa vlada sedaj v
vojski neka posebna morala. Dogodi se, da
Eade v kako hišo granata ter precej raz-ije in poškodi lastnino stanovalcev. To priliko pograbijo takoj drugi ter začnejo ropati, kot da je ona granata uničila lastninsko pravico. Niso nam znani paragrafi, toda o tem smo uverjeni, da take pravosodne moči nima nobena granata, najmanj pa še laška. Ni dovolj, da so oškodovani lastniki, še oropati jih je treba.
Tako je torej v Gorici. Več žalosti kot veselja. A upajmo, da bo tudi žalovanju konec. Zasijalo bo tudi nam solnce miru in sreče. Oživele bodo naše ulice. Na razvalinah bo vzrastlo novo mesto, lepše in po-nosnejše bodo gledale hiše na Vipavsko, v solnčna Brda ter v daljno Furlanijo. Po naših vrtovih se bo pa razlegalo pelje in smeh naše mladine-porokinje boljših dr.l.
Iz soriške okolice.
(Izvirna poročila 'Slovencu«.)
!> ti j
Vrtojba, 28. nov. 1915.
Naša vas leži skoro neposredno za bojno črto, a kljub temtj tri bilo še nič slišati o nji, razen enkrat,' ko jo ie omenil dr. Marijan v svojem poročilu, da je bila obstreljevana radi deljfVske kolone, ki se je takrat nahajala v nji. Ali je bil cilj laških topov delavska kolona'ali kaj drugega, resnica je, da so nas Lahi' že parkrat pozdravili, a — hvala Btbgni — brez vsake škode.	.ju
Kako je v Vasi.
Ljudje so ostali vsi doma, razen nekaterih, ki so pa bolj iz lahkomiselnosti kot iz pravega razloga zapustili dom ter sc podali po svetu. No, še teh se je večina že vrnila domov. Izkusili so pač, da je povsod »dobro«, a doma najbolje.
Življenje v vasi je jako živahno, kakor še nikdar prej. Mesto domačih moških imamo vse polno tujih, ki se sicer vedno menjajo, a se nam zdijo kljub temu jako domači. Saj vendar stražijo naš lastni dom. Osebni avtomobili švigajo skozi vas, tovorni drdrajo, da se vse trese, vozovi se vedno srečavajo. Vrvenje in ropotanje noč in dan.
Ljudje hodijo do svojih opravkih, kakor v mirnih časih. Za aeroplane, ki so vedno nad nami, se niti ne zmeniio več. Poljske pridelke so lepo pospravili; Če ni bilo mogoče podnevi pa nonoči. Pomanj-,,-kanja se hvala Bogu ne občuti mnogo. Le .-,z yabelo prede vedno bolj trda. Upamo,
da,^e nas tudi v tem oziru kdo usmili. ,v ,-lcSedai dobimo nekaj naprav, ki bi jih .rrčicef nikdar ne dobili. Tako je nekaj poti .(i-popiavljenih in razširjenih. Obeta se nam 03v kratkem tudi nov vodovod, ki bo zvezan n z pipm iz Kromberga. Na drugi strani pa
je vojska preprečila električno nape-0|lia>fp, ki bi jo to zimo gotovo že imeli. ^,Vs$jka stvar ima svojo dobro in slabo .^ptr^n. — Pošto še vedno dobivamo. V firGow Vrtojbo nosi in pobira — ker ne vori več mirenska pošta — šempeterski, v Dol. pa dolenjski pismonoša. — Naša dekleta še niso imela nikdar toliko prstanov kakor "sedaj. Seveda ne zlatih, temveč — iz laških 'šrapnelov. Tudi nože in druge predmete kujejo iz laškega železa.
iO
Nasi sosedje h Štandreža.
Tekom laške vojske se je priselilo k nam vse polno Hudi \z bližnjega Štandreža. Domovi so jim bili uničeni, cerkev porušena, a poliski pridelki še zunaj. Težko sc je ločiti od rodne grude, kjer se je imelo vsega dovolj, ter se podati v neznane m negotove kraje, mogoče celo v barake. To so bridko občutili raši dobri sosedje, zato pa hajdi samo do bližnje Vrtojbe, odkjer bodo lahko zahajali nazaj ter še rešili, kar se bo dalo. In res, z občudovanja vrednim pogumom so zahajali in še vedno zahaja;o vsako noč v svoje razrušene domove, da rešijo to pa ono. Tudi poliske pridelke so domala vse pospravili. Skoro neverjetno je, da so eno noč — seveda je bilo takrat mirno — prosili naše vojake, da so jih pustili onstran strelskih jarkov, kjer so nemoteno Dobrali krompir ter se potem vrnili. — Ko je prišel ukaz, da morajo Vrtojbo zaoustiti, so se nekateri raje vrni'i zopet v Štandrež, kakor da bi šli naprej z begunci. Nekaj jih sploh ni še zapustilo Štandreža. Žalibog je bilo že precej človeških žrtev, a kljub temu še vedno vztrajajo na svojem mogoče že na pol porute-nem domu. O domovinska ljubezen, kako sf mogočna!
Kako je v Gorci.
Med zadniim bombardiranjem Gorice, ki traja več ali manj še vedno, smo dobili tudi nekaj beguncev iz mesta, in sicer večinoma iz Podfurna. V naglici so pobrali, kar so mogli, sedaj pa hodijo reševat, kar je še ostalo. Podturncem jc bilo pač najbolj težko zanustiti mesto, saj tmajo tam razen svojih hiš tudi svojo živino, svoje njive m vrtove. Saj je znano, da so oni in Standerci preskrbovali cel0 leto mesto z razno zelemavo. Obstreljevanje se omeju:e zadnje dni bolj na periferijo mesta. Kliub temu zahajao ljudje iz okolice še vedno v mesto, re' a'eri na delo, drrgi prodaiat in kupovat razna živila. Tudi okoličanom tako priljubljeno kapucinsko cerkev, kjer
se še vedno mašuje in spoveduje, ljudje še vedno obiskujejo. Ker je prezbiterij preluknjan, se deli sv. obhajilo pri stranskem oltarju.
Padel ▼ boju za domačo grudo.
Bilo je dne 23. t. m. zjutraj. Z višine onkraj Soče je bilo slišati živahno pokanje pušk in reglanje strojnic. Naši so naska-kovali, da bi iztrgali sovražniku del jarkov, katerega je začasno zasedel, kar se jim je seveda tudi posrečilo. Pri tem delu je bil zaposlen tudi oddelek nekega polka, pri katerem služi tudi več naših domačinov. še isti dan se je raznesla po vasi novica: Tega ni več med živimi. Zadela ga je krogla iz strojnice ravno v pr«i. Padel je torej dobro uro od domače vasi. Mogoče se je pred 6mrtjo ozrl še enkrat proti domači vasi, mogoče je bil njegov zadnji pogled obrnjen na domačo hišo, kjer je v strahu trepetala mlada žena, kjer so brezskrbno spali nedolžni otroci ... Na vsak način pa ga je tolažila zavest, da mrje za domačo grudo.
Papež o vojni.
»Berliner Z. a. M.« prinaša razgovor nekega politika s sv. očetom. Odgovornost za točnost in vsebino seveda prepuščamo viru.
Glede položaja papeštva po vojni je sv. 0Č3 rekel, da je trajen mir le tedaj mogoč, če se bo položaj sv. stolice rešil zadovoljivo. »Izreči se mora svoboda in neodvisnost Cerkve. Katoličani celega sveta smejo zahtevati, da se sme sv. oče svobodno in neodvisno izražati, Bolj kakor kdaj prej sc je v tej vojni izkazalo, kako je to
Eoirebno. Sicer se italijanska vlada ni po-azala tako sovražno kakor prej, pa vendar se ne morem o vseh razmerah tako prosto izraziti, kakor bi sc hotel. Zlasti si ne morem ustvariti prave objektivne sodbe, da bi vernike poučil o pravem položaju. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, sta se nemški in avstrijski poslanik čutila prisiljena odpotovati. Tudi jaz mislim, da je njuno stališče tukaj postalo nevzdržljivo. Naravna posledica tega pa je, da dobivam samo enostranski opis razmer.«
Papež je spomnil na obstreljevanje Benetk iz zraka in je rekel: »Prepričan sem, da Avstrijci prav gotovo niso nameravali zadeti cerkve bosonogih menihov, katero loči od kolodvora le ozka ulica.«
Papež se je tudi izjavil o podmorskih čolnih, v prvi vrsti o potopitvi »Ancone«, ki je vozila iz Italije v Ameriko in tedaj ni mogla vzbuciiti suma, da vozi konterban-do. To je čuden slučaj, posebno, ker se trai, da je ustavila vožnjo takoj na prvi svarilen strel. Toda ne vem pa, kako bodo Avstrijci opisali dejanski stan, zato tudi ne morem izreči nobene gobove sodbe.
Nato je papež izrekel svoje mnenje, da precejšen kos odgovornosti za vojno nosijo prosiozidar i in povdaril, da ga je zelo zabolelo, da je bil za poveljnika armade na vzhodu imenovan general Sarrail, ki je iz cele duše prostozidar in sovražnik cerkve.
Na vprašanje, ali sv. oče ni mnenja, da bi on mogel doseči mir, je odgovoril: »Zal, da ne. Saj me nočejo poslušati. In vendar: opaziti je nekoliko napredka. Pred štirimi ali petimi meseci se besede »mir* sploh ni smelo imenovati, sedaj se pa lahko brez skrbi o tem govori.«
Papež je končal z besedami: »Pravzaprav si mislim, da Avstrija ob napovedi vcine Srbiji ni mislila, da se bo ta razdivjala v svetovno vojno. Nemčija je kot zaveznica morala priskočiti Avstriji na pomoč; toda po mojem mnenju bi se Rusija morala vzdržati; njeno vmešavanje je ktivo, da se je vojna tako razširila.«
M on slo na !o l anskem gredo.
(Dalje.)
Ako smo govorili o popolni preustroji notranjosti v kapelici, smo rekli tako po pravici, zakaj niso prenovili samo tega, kar je že bilo, temveč napravilo se je tuai mnogo čisto novega. Misleč si, da se morajo kam naslanjati križišča stropnih obokov, ter ne morejo oboki takorekoč brez opor viseti v zraku, je dal major vitez Kern od zmesi iz mavca in marmornega prahu napravili ob stenah prilično visoko podnožje. Uglsjeno in poslikano izgleda podnožje natanko kot od marmorja. Niti značilnega motnega svetla ne pogrešamo, ki ga dcjc uglajen marmor, tako temeljito se je posrečila imitacija in videti je, kakor bi bil marmornat ves temelj ter uglajene njegove stene v notranjosti. Na ta temelj so postavljeni stebri, takisto po majorjevih navodilih vzidani v zid, in njihovi kapitelji nosijo križišča omenjenih obokov. In sedčj izgleda vse, kakor bi bile stene ob straneh pravzaprav predrte in bi se nahajali v osrednji ladji prostorne cerkve, oprte na stebrih.
Preperela tla so se nadomestila z novimi, presbiterij se je potlakal in lična ograja ga loči od ladje.
Opravo in okrase prenovljene kapele ie bilo seveda preskrb2ti. Kar se našlo po-rabnega, so očedili in uporabili, ostalo $e je moralo v očigled nedostatnih pomočkov I
izprositi. Major vitez Kern se ni dal opla-šiti trudu in potom, moledoval je pri prijateljih in znancih, dokler ni imel vsega, kar bi bil rad. Tako je preskrbel kapeli oprave, ki se lahko postavi z ozirom na tnnogošte-vilnost in prikladnost k slogu. Kar je bilo mogoče, je dal napraviti doma, prenovlje-nja pa je preskrbeti vedel ali brezplačno ali proti majhnemu plačilu iz blagajne poveljniške. Hvaležno moramo priznati, da je na novo vstala zgodovinska kapela izvirno delo majorja viteza Kerna.
Da se obvaruje težko pridobljene predmete pred izgubo, je dal napraviti poveljnik natančen inventar in v okviru dal ustanoviti to-le: »V kapeli nahajajoči predmeti so se dali napraviti deloma iz daril privatnikov, deloma iz sredstev 1. 1915. na gradu postavljenega c. in kr. ujetničkega-karan-tenskopostajnega poveljništva in predali cerkveni lastnini -z utesnitvijo, da se ne smejo nikoli ni prodati ni prenesti drugam. Dne 1. novembra 1915. Kari vitez Kern, major.«
Za duševne potrebe grajskim stanov-nikom je torej preskrbljeno v visoki meri. A ne samo na zunanje, saj je znano, da morajo vršiti dušno pastirstvo različni kurati, ki so prišli z ujetniki od onstran laške meje.
In telesne potrebe? Z ozirom na to, da grad ni samo navadno ujetniško taborišče, temveč karantenska postaja, v kateri se poleg zdravih ujetnikov nastanijo za nekaj časa tudi oboleli in ranjeni vojaki sovražnih držav, jc treba odgovarjati na to vprašanje z dveh stališč, z zdravnikovega in kuharjevega.
Po navadi je okoli 1000 teh neprostovoljnih stanovnikov na gradu, zato imata zdravnik in kuhar vedno dosti dela. Od poletja sem kot prvi zdravnik karantenske postaje delujoči asist. zdravnik dr. Zupan, mlad, delaven gospod, mi je tožil o mnogem utrudnem delu, ki mu ne dovoli skoro nobenega počitka. In vendar se uči mož po noči še jezika, da se more pri določitvi bolezni pogovoriti z vsakim bolnikom, kar z ozirom na mnoga različna narečja ni lahka stvar. Ne vera, ali ravnajo z našimi izven monarhije takisto plemenito. Zdravniku dr. Zupanu pomagajo pri bolniških vizitah in operacijah zdravniki, ki so jih privedli tucli na grad ujete in od katerih ostane včasih kdo na gradu preko predpisane karantenske dobe. Poleti sem videl tri v zdravniški sobi, med njimi mladega polkov-nega zdravnika, ki je radi resnične moške lepote z juga obujal pozornost po mestu, ko je stopal za drugimi ujetniki. Pomagači so izbrani ujetniki izmed moštva. Bolniki so nastanenih v dvoranah, o katerih smo že govorili, zdravi imajo enako čeden in prijazen stan. V bolnišniškem in vojašnič-nem oddelku imajo častniki v stan odločene posebne sobe, da jim ni treba med moštvo. Bolniki in častniki leže na železnih posteljah, prenešenih iz vojašnic, zdravo moštvo se mora radi visokega števila zadovoljiti s slamnimi ležišči, ki pa morajo biti brez napake. Poveljnik glede snažno-sti ne razume Žale. Kakor so pripovedovali pazniki, je v tem oziru težavno z mnogimi Italijani, dočim so bili Rusi, ki so bili na gradu poleti, zelo snažni in ubogljivi. Toda poveljnik ne vpraša dosti, ali je komu prav ali ne; kopališka kad je tu, vanjo, pa Bog! Zdravnika za kurja očesa ni ravno pri rokah, pač pa krepak maser, ki z ostro ščetjo razume s pridom svoj posel. Takisto brivec.
Erarno perilo menjavajo redno in zelo paziio, da je čisto na posteljah. Takisto ostalo perilo. Pero in parijo perilo — kakor sploh vse — doma na gradu, major je dal nalašč zato na dvorišču sezidati pralnico, opremljeno z vsem potrebnim. Da je pralnica sezidana povsem umestno, spri.o izvedenosti majorjeve, niti omenjati ni treba.
Cslo mimo stranišč ne moremo brez opazke. Povel nik je dal odstranili povsod ves les. napraviti cevi in stranišča iz umetnega kamna in urediti tako, da jih je čistiti lahko s pomivanjem in polivanjem. Glede higijene in snažnos'.i jim ni oporekati.
(Dalje.)
M »ŠtO.
V vojni 9. julija 1915.
Od meseca maja se ničem nič oglasil. Ni se tudi zgodilo nič posebnega. — Ko smo Ruse prepodili od Dunajca, so se tu in tam poskušali nam ustavljati, vendar smo jih povsod pregnali. Najraje so se kar čez noč umaknili. V več krajih so imeli naravnost nezavzetne postojanke. A vse to dosedaj ni moglo ustaviti prodiranja zavezniških armad, lako smo se srečno brez večjih izgub prerili do reke San, kjer smo 26. junija zavozili v odkazane pozicije. Bili smo mnenja, da tu gotovo dalj časa ostanemo. A £e 29. junija, da prazr.ik sv. Petra smo marširali čez San. Rusi so imeli v delu dva velika mostova čez to reko, katera bi b'la v kratkem zgotovljena. Pri tem delu jih je prehitelo naše prodiranje, vsled česar je enega zažgal, druzega pa spodrc-zd, da sta bila oba nerabna. Naii pionirji so temu v par urrh odpomogli. Od tu so se Rusi zadr/.ujoč nas z zadnjo stražo
umaknili v že pripravljene strelske jarke med mestama Josefov in Tomašov. Ti jar-ki so izborno napravljeni. 2—3 metre globoki, na trdem kamenitem terenu, kar se tu redko dobi. Spredaj so se raztezale žične ovire v širok osti 5 metrov. Skoro bi se reklo nezavzetni.
Vendar so pa nemške čete 6. julija tako uspešno napadle, da so se Rusi v celi utrjeni črti umaknili za nekaj kilometrov nazaj, kjer zopet do vratu zakopani čakajo naših bajonetov. Ko smo 7. julija menjali našo postojanko, smo imeli priliko ogledati učinek te borbe, — Kakor pri vsakem naskoku zavezniških armad so bili tudi tu jarki napolnjeni z sovražnimi trupli. Po 5 do 10 Rusov je ležalo na kupih z predrtimi trupli. Ker so Rusi, videč, da se ne morejo ubraniti, še vedno streljali na nemške čete, so se oni za padle brate strašno osvetili. Grozno je bilo gledati na te siromake, od katerih so še nekateri živeli.
Mnogo jih je ležalo po polju, katere so naše svinčenke doletele na begu. Sovražnik je pri tem pozabil vzeti seboj puške in municijo. Pri zbiranju plena se je nabralo cele vozove pušk in streliva, ročnih granat in 20 strojnih pušk. Iznenadeni Rusi so popustili vso prtljago za seboj. Takoj za njimi so pritiskale naše čete ter jim iztrgale še dva težka topova.
V teh krajih so se bili boji že lansko leto. Kolikor vasi ni bilo takrat požganih, zažgali so jih sedaj Rusi sami, da ne bi imela naše pehota nobenega kritja. Kmetje so nam tudi še dosti prijazni. Radi nam dajo mleka, domačega sira in jajc, ali pa za malo plačilo.
Vojaški zaslužni križec III. reda z voj» no dekoracijo sta dobila stotnik Hugon grof Auerspcrg pri d. m. top. div. št, 43j podpolkovnik Karel knez Auersperg pri dom. peh. div. Ponovno pohvalno priznanje je dalo izr. NJ. Vel. stotniku Edvardu Štefin pri dom. pp. št. 1; Karlu Dolenc pri dom. pp. št. 11. Najvišje pohvalno priznanje so dobili stotnik Franc Podgrajšek pri dom. pp. št. 4, prid. gen. št.; Emil Dostal. pri dom. pp. št. 14; polk. zdravnik dr. Fr, Schleimer pri dom. pp. št. 24. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje ie dobil resp. mejne fin. straže Martin Manri pri Sv. Luciji. — Vojno poveljstvo je podelilo zlato hrabrostno svetinjo naredniku Karolu Seiler pri dom. pp, 5t. 4; srebrno hrabrostno svetinjo I. reda korp. Matiji Ha in pri dom. pp. št. 27; des. Mihi Osvvald pri dom. pp. št. 27; srebrno hrabrostno svetinjo II. reda desetniku Ivanu Lotrič, Mihi Dornik, Ivanu Jaršič, Ivanu Muškarc, Josipu Drage, Alojziju Moik, Alojziju Kirar, Antonu Potočnik, pešcem Henr. Gangl, Antonu Eberl, Ivanu Kobal, Josipu Kubik, Matiji Skok pri dom. pp. št, 4. — Vojaški zaslužni križec III. reda sta dobila poročnika v rez. Leo Hoffmann in Ivan Liebisch, pp. št. 97. Ponovno Najvišje pohvalno priznanje se je izreklo poročniku Žigi bar. Konrad pri drag. p. št. 5; Najv, pohvalno priznanje pa poročniku v rez. Karlu Maroušek pri dom. pp. št. 4. — Srebrno hrabrostno svetinjo I. reda so dobili četovodja Jernej Hrvatin in Peter Andre-iašič, korp. Karel Nuska in desetnik Emil Debiles, pp, št. 57. Srebrno hrabrostno svetinjo II. reda korp. Florijan Hofer in Matej Kovač, trob. Martin Friež, jermenar Franc Relec. dratfonci Franc K^stelic, Miha Hu-dorovac, Jernej Novak, Franc Pšeničnik, Ivan Kregar, Franc Bedrač, Leo Skerlec, Avgust Fa^anel, Ivan Kline, Leon. Kremžar, Jos. Likon. Božo Ocwirk, Miha Patar dra<*. o. št. 5; korp. Josip Suran, desetnika Matej Drakovič in Ant~n Skubin, pešci Anton Parba, Anton Radin, Rudolf Vidic, Ivan Va'ent<č. Josip Raker in Ivan Soe-lar t>p. št. 7. Bronasto hrabrostno svetinjo pa drag. Ivan Oberč. Melhijor Pleško, Avgust P"?in, Blaž Loverčič, Anton Kranjc, Franc Rozman. Martin J*n, Matija So-sterič. Anton Gole, Alojzij Zohar, Andrej Vajda, Anton Koračič, Lovrenc Štamcar.
S!oio;e nesreče.
»Bogoljubov« pesnik Limbarski piše našemu uredništvu:
»Martinovo jutro je razpelo svoje hladne jesenske žarke na italijansko bojišče. Topovi, redko se oglašajoči ponoči. so jeli pospeševati svoj gromoviti g'as; sem in tja je odmevalo ropotanje slrojne. puške.
Stal sem ob železniški progi, vsekani v trdo skalovje, nekaj korakov za našo bojno črto. Na obeh straneh močno, visoko skalovje kakor nepro-diren zid; tu smo se skrivali žc nekaj dni, misleči, da smo v naravni trdnjavi popolnoma varni pred sovražnimi topovi. — Stiskali smo se k skalovju, do kože premočeni, kajti deževalo jc z malimi presledki že tri dni.
Nemirno kakor le malokdaj mi je I o ju (ro utripalo srce. Skrivaj mi je šepetalo. da bo zdaj in zdaj prihrumela sovražna granata ter mi zapečatila usodo ... Svojo skrivno bojazen sem
odkril zraven mene sedečemu tovarišu. »Ne bodi vendar nespameten,« me je skušal pomiriti, »tu se nam ne more zgoditi ničesar. Sovražnik strelja iz stranske smeri, zato padajo granate le čez ali za progo; še nobena ni do sedaj padla na tir.« »Kaj pa,, če je sovražnik čez noč postavil topove na nasprotno višino?« sem ugovarjal, sluteč nesrečo. »To bi bil storil lahko pred enim mesecem«, me je prepričeval tovariš. Vendar vse to ni moglo odstraniti mojih težkih slutenj; vstal sem ter se odstranil, premišljajoč, kam bi se obrnil. Napotil sem se naravnost v bojno črto, v zakop k svoji telefonični postaji. Noge so mi zastajale, ko sem se bližal mali, kameniti duplini, kamor je bila napeljana brzojavna žica. »Nesrečen boš,« mi je govorilo nekaj. »Le naprej,« sem si dajal pogum, »vsaj pred puškino kroglo bom varen v duplini.« Par do-
brih in brzih korakov — in bil sem pred vhodom v skrivališče. Takrat pa se oglasi sovražna strojna puška, /»skelelo me je v levi rami; tovariš pa, ki je sedel med vhodom, se je krvaveč zvrnil na tla. Krogla, ki je šla meni skozi ramo, ga je ranila v levo in desno lice. Kaj je bilo z menoj, nisem bil na jasnem za hip, kmalu pa sem čutil v rami hujše bolečine. Prišedši na obvezova-lišče, kjer so mi obvezali rano, začujem bolestne vzdihe prihajajočega ranjenca. Bil je moj tovariš, ki sem ga pustil ob skalovju na progi. Kmalu, ko sem odšel — mi je pripovedoval -, je udarila ob steno lik proge težja granata ter mnoge težko poškodovala. Tudi jaz bi bil med njimi težko ranjen ali morda celo mrtev, da me niso temne slutnje — navdihi božje milosti — odgnali od usodnega kra ja.« L i m b a r s k i.
Neprestani italijanski napadi ob Soči.
" zopet obdržale ose po-stojanke.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. novembra. Uradno se
razglaša:
Bitka ob Soči se nadaljuje. Tudi Včerajšnji trdi boji so se končaP tako, da so naše čate popolnoma obdržale vse svoje postojanke. Italijani so zopet pripeljali nove polke proti goriškemu obmostju. Ne glede na izgube, ki so ostale brez koristi, je sledil naskok naskoku. Le pri Oslavju in na Podgori se je posrečilo sovražniku, da je vdrl v naše postojanke, a so ga zopet vrgli iz njih. Sicer so se izjalovili, že vsi sunki v našem ognju. Zelo znatne italijanske sile so zaman napadle tudi prostor na obeh straneh gore Sv. Mihaela. Sijajno sta se udeležila bojev pri Sv, Martinu pešpolk št. 39 in hebski čmovojniški pešpolk št. 6. Odbiti so ljuti napadi v severnem otlseku ob Soči na naše postojanke na gorah »everac od Tolmina.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ilofer, fml.
bodo pač morali na kaki drugi točki poskušati svojo srečo.
X
s\
X
X X
v
Krvavi boji pri Oslavju.
Slava kranjskega 17. pešpolka.
Iz voinega tiskovnega stana poročajo Z dne 28. t. tn.: V četrti soški bitki trajajo z vsemi silami izvajani italijanski napadi neprestano dalje. Od 9. novembra, ko se je pričela ta bitka, ki divja od Krna pa do morja, so polki armade vojvode Aosta na Doberdobski planoti, pri Sv. Martinu in Sv. Mihaelu skoro vsako uro napadali in šele nekaj dni sem osredotočuje ob Soči od goriškega obmostja do Krna razpostavljena armada generalnega poročnika Fru-gonija. svoje najhujše artiljerijsko delovanje na goriško obmostje in posebno proti Oslavju. Vsi laški napadi proti avstrijskim postojankam pri Oslavju so bil'
i ri,m
za
dnevom in noč za nočjo odbiti.
Generalni naskoki.
Včeraj (27.) popoldne in danes ponoči bi morala Frugonijeva armada izvesti generalni naskok, da doseže, kar se na Kalvariji ni posrečilo, da vrže od toče krogel omamljene branilce proti Soči in da na tej točki prodre goriško obmostje. Včerajšnji bo'i pred Oslavjem so bili najtežji, najljutejši in najbolj krvavi, kar se jih je vršilo od začetka laške ofenzive proti goriškemu obmostju in vemo, kaj naj io pomeni.
Izvrstno delovanje artiljerije Pribiti je treba, da je c. in kr. artiljerija, ki je v vseh bojih ob Soči igrala slavno vlogo, tu prekosila samo sebe. Kljub temu, cla jc obrambna artiljerija imela neprestano opravka. z obrambo italijanskih artiljerijskih napadov na Podgoro in Oslavje, je mogla proti neki laški postojanki, ki je bila pred kratkim še naša, s takim uspehom učinkovati, da se ni samo oosrečilo odbiti vseh laških napadov na Oslavje, marveč tudi pripraviti predpostojanko, katero so Italijani zelo močno utrdili, za napad.
Kranjski Janezi se zopet odlikovali. Posrečilo se je maloštevilni stotniji ljubljanskega pešpolka št. 17, katero je vodil rezervni poročn'k dr. Jožei Freitag, da je vzela italijansko postojanko in jo obdržala kljub protinapadu, katerega so Italijani takoj nato izvedli. Sosednje jarke predpostojanke so skoro istočasno osvojili oddelki kraljevograškega in przemy-selskega pešpolka.
Ujeti Italijani so izjavili, da je bil za noč od včeraj na danes ukazan italijanski generalni naskok proti Oslavju, vendar je pa brezdvomno vsled strašnega učinkovanja naših brambnih baterij izostal in šele danes ob pol treh zjutrai se je izvršil italijanski protinapad proti včeraj izgubljeni postojanki, ki je pa. bil že v kali zadušen. Najmanj 1000 laških trupel jc ležalo včeraj popoldne pred Oslavjem in napadalci
Oslavje leži nekoliko severozahodno od Gorice. Tri točke', višine 180, 172 in 188 okoli vasice obvladujejo cesto iz Št. Ferjana proti Gorici. Južno od Oslavja.se gri^ čevje znižuje in.se.nato zopet zviša nad Podgoro. Oslavje leži na desnem bregu Soče. Ta postojanka tvori zvezo med postojankam; na Kalvariji in pri Sabotinu. Blizu Oslavja leži tudi Pevma, za katero so se vršili žc hudi boji.
Trije grozni dnevi.
V Gorici, 21. novembra.
Kol pijan zlodei so sc zaleteli Lahi, da. bi vzeli Gorico. Nagrmadili so čet do 15 mož na enega našega — toda naša kri se ne ustraši ižlepa. Mahali smo jih in podirali. do dvajset jih leži drug vrh drugega in 2000 smo jih zajeli v 3 dneh. Tako pripovedujejo ranjenci in videl sem sam; resnično so vredni zlata cleca. »Bog je z nami, pa se ne bojimo nikogar! Da ni z nami Boga, morali bi omagati proti toliki pre-r(i moči, a Bog nam daje moči. hrabrosti in uspehov.« 1 ako pravijo in res je tako, dru — gače niti misliti ni mogoče. Često samo ena stotnija — do 180 mož — udari na dva do tri njihove bataljone — do 2000 mož. Pa se potisnejo mednje kakor vihra, dokler jih ne potolčejo, razkrope in ne zajamejo. Sedaj so se Dalmatincem priklopih tudi Slovenci, za Lahe kočljiva stvar. Ej, bilo bi jim bolje, da niso ugriznili v trdo kost. Na nji si mora polomiti zobe. 1 o je živ ogenj, ki požge vse, kar mu pride v bližino; niti dlake svojega ne da tujcu. Kot lev brani ljuto pravico, dano mu od Boga. Le preko naših trupel more Lah dalje, a dokler pride do tega. se mora okopati v krvi, mora plavati v svoji krvi.
In borba traja še vedno, noč in dan. j Oni napadajo in mi napadamo nasproti. j Bij, udri! Ne daj mesta pohlepniku v j svoji hiši!	I
Mnogo naših cvetov pada dan /a j dnem. A njihova kri je seme, ki mora ro- j dfti dober obilen sad. —
Razgovarjal sem se z italijanskim ujetnikom. Pripovedoval je, kako jih ie bodril j častnik na naval: Avanti, avanti! Pa je.jein trositi s streli naše topništvo in pehota
ti Soči navzdol. Tekom tc sijajne akcije ' smo ujeli 115 sovražnikov, med njimi Iri častnike. Pri Sv. Mihaelu so naše čete odbile običajno sovražno ofenzivo, pri čemur so mu zadale težke izgube in ujele več vojakov ter 2 častnika. Ob ostali fronti na kraški planoti smo tudi nekoliko napredovali.
Italijanske izgube.
Basel, 29. novembra, švicarski listi pišejo, da so izgube Italijanov š«? večje, kol jih je navedel avstrijski generalni štab. Švicarski listi cenijo italijanske izgube na mrtvih in ranjenih na najmanj 600.000 mož.
Otvoritev italijanske zbornice.
Dunaj. Politična korespondenca poroča: Gotovo je, cla se Giolitti ne udeleži otvoritve zbornice in da tudi njegova stranka ne bo pustila napadali vlade.
Cesar Villem na Dunaja.
Dunaj, 29. novembra 1915.
Danes zjutraj se je na Dunaju izvedelo, da obišče nemški cesar Viljem našega cesarja. Obisk je strogo zasebnega, prisrčnega značaja. Kolodvor Penzing je bil za sprejem nemškega cesarja sijajno okrašen. Tudi mesto so zelo okrasili z zastavami. Po 10. uri dopoldne so pričele dohajati ofieiolno osebnosti na kolodvor. Nemški veleposlanik se je peljal cesarju naproti do (iansern-dorfa. Ob tričetrt. ha 11 sla se pripeljala nadvojvoda Franc Salvalor in Karol Štefan, ob 11. uri se je pripeljal nadvojvoda prestolonaslednik Karol Franc. Jožef, ki je zastopal cesarja. Točno ob 11. uri se je pripeljal vlak. Cesarja i'1 pozdravil najprisrčnejše nadvojvoda prestolonaslednik. Na desni strani prestolonaslednika se je podal visoki gosi
pred kolodvor. Navdušeno ga jo pozdravilo občinstvu tako, kakor še ni bil nikdar pozdravljen kak tuj vladar. Cesar se je odpeljal, nato v avtomobiloir v Scbonbumn.
V Scbftnbrunn
je došel nemški cesar ob pol 12. uri. C.esar Franc Jožef je došel svojemu visokemu gostu nasproti. Cesarja, ki sc nista videla, odkar je vojska, sta bila zelo gin jena. prisrčno sta se poljubo-vala in si stiskala roki. Nemški cesar stanuje v Schonbrunnu.
Ob 12. uri opoldne je bil v prostorih nemškega cesarja zajtrk, pri katerem sta bila oba cesarja in nadvojvoda prestolonaslednik Karol Franc Jožef. Popoldne je nemški vojaški ataše grof Hageneck vi cesarski grobnici pri oče tih kapucinskih položil v imenu nemškega cesarja dva krasna venca na krsti cesarice Elizabete in cesarjeviča Rudolfa. Ob pol 6- uri zvečer je bila v Scbonbrunnto dvorna pojedina, ki je bila tudi zasj?bn-ega značaja. Trajala je do'pol 7. i>re>Ton
»V,Sprejerai.
Nemški jftftsar .ie sprejel skupnega finančnega tUini-tra dr. Kdrbcrja in župana, dr. Vtjfiskirclmerja v avdijenci. Dalje je zašli««*,zunanjega ministra barona Huriana! ministrska predsednika grofa Sturgfcha. in Tiszo. Župan dr. Weiskir< hne*'\ie izročil nemškemu cesarju Viljem« svetinjo mesta Dunaja, ki jo ie hvaležno sprejel.
Odhnrt nemškega cesarja.
Ko se je cesar Viljem prisrčno po slovi 1 od cesarja Franca Jožefa, je odpotoval ob 7. uri 10 minut s penzinške-ga kolodvora. Na kolodvoru se je prisrčno poslovil od nadvojvoda prestolonaslednika Karla Franca Jožefa.
Ofenzioa proti Craigori. - Bolgarsko prodiranfe proti Prizrenu.
in vsi so zbežali nazaj. • »Ed io sono andato invece avanti, ed ecco me qui! — Jaz pa sem šel dalie in tu sem!,
Pripovedoval je, kako silno jih pobija naše topništvo, specialmente quel cii ceri-todue — posebno oni od stodva. I o je oni. ki ga naši imenujejo Marko, Slovenci pa bik (30.5 cm). Oni ga imenujejo stodva. ker jim je nekoč top ubil in ranil — stoindva.
Sovražni letalci nad Gorenjo Branico.
Dne 23. t. m., ob I. uri popoldne je priplulo čez Ajdovščino in Dobravlje, kjer so metali bombe, šest sovražnih letal. Precej časa .so krožili nad našo dolino, ne da bi spustili bomb. Pač pa so jih v bližnjem Štanjelu vrgli šest. Zadnjič, ko so bili pri nas, so metali 53 cm I dolge in l?T> cm široke granate. Dve ! ; sta padli tik ob cerkvi, samo en meter i od zvonika. Več letal je bilo franco-I škili.
Laško uradno poročilo.
Rim, 28. novembra. (K. u.) Uradno po-; ročilo: V gorskem delu bojišča izredno ! oster mraz ni oviral delovanja naših neumornih čet. Ob tej fronti traja artiljerijsko delovanje. V dolini Fclizon (Boite) se ofenziva naših čet razvija pravilno. Pri napadu na Mrzli vrh dne 26. novembra ym> vzeli sovražniku eno strojnico. Na višinah severozahodno od Gorice smo včeraj uspešno nadaljevali naše napade. Ko smo osvojili močne sovražnikove jarke vzhodno od znane višine 188, smo pričeli prodirati pro-
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. novembra. Pradno se poroča:
Naše prodiranje proti severni in severnovzhodni Črnigori napreduje. C. in kr. čete prodirajo čez prelaz Metalka in jnžno od Pribojn. Bolgari zasledujejo v smeri proti Prizrenn.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer-, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin. 29. novembra. Veliki glavni stan:
Zasledovanje napreduje. Ujeli srno nad 1500 Sibov. Včerajšnje poročilo o dosedanjem poteku srbske vojske se še v toliko izpopolnjuje, da sta vzeta dozdaj Srbom 502 topova, med njimi veliko težkih.
Vrhovno vojno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija. (Kor. ur.) Poročilo bolgarskega "'generalnega štaba 27. novembra:
Na srbski bojni črti sovražnika odločno zasledujemo kljub težavnim klini atičnim Tazraeraxn. Med prodiranjem proti Prizrenu smo od ostankov donavske. tlrinske in šumartijske divizije, ujeli še 3«00 Srbov ln smo zaplenili 8 iopov. Med svojim umikanjem proti Črnigori so uničili Srbi poljske in težke topove, kolikor so jih še Imeli. Ostanki srbske armade se umikajo edino z gorskimi topovi. Naše prodiranje proti Prizrenn se nadaljnje.
Na južnonvacedonski bojni črti so zasedle naše čete 26. t. m. zadnjo postojanko Črna Reka ob cesti Prilep — Bitolj. Srbi so se umaknili pri Alinee (11 km južnozahodno od Prilepa) proti Bitolju. Radi energičnega zasledovanja naših čet Srbi niso mogli uničiti mostu pri Črni Reki. Francozi so ob omenjeni cesti, ko so se umikali na desni breg Črne, zažgali in uničili železniški most pri Vardarju, most pri Vogerci (9 km zahodno od Kadavara) in most pri soteski Ralastica.
X
A
Črnogorsko uradno poročilo.
Lugano. Črnogorski generalni konzulat objavlja:
Cetinje, 26. novembra: Na naši bojni črti se dne 22. t. m. ni nič zgodilo, kar bi bilo vojaško bistveno. Neko sovražno letalo je vrglo štiri bombe na Mcduo, ne da bi povzročilo kakršnokoli škodo.
Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana:
26. nov eni b r a. Artiljerijski in poizvedovalni boji na vseh bojnih črtah. Pri Foči smo odbili živahen napad pehote.
Rim. (K. u.) Črnogorski konzulat objavlja: Cetinje, 25. novembra. Na raznih črnogorskih bojnih črtah nič posebnega. Sovražnik ne pokaže, kam namerava osredotočiti svoje glavne napore in izvaja poizvedovalno službo na vse strani. ,
Črnogorci prepodeni iz Bosne in iz Hercegovine.
Vojni poročevalci poročajo dne,:28. t. m,: Ob črnogorski meji je naš iz Foo«?- prodirajoči oddelek izčistil okolico pri&Cele-biču. Naši oddelki, ki so prodrli iz Gora7,-de v Čajnico, so vrgli Črnogorce iz prelazi Metalka. Na bosensko-hercegovinskVHem-lji nc stoji zdaj noben Črnogorec. Avstrijske sile, ki so prodirale iz Mitrovfde, so prodrle včeraj do črte Rudnik in stBJe to-raj že na črnogorski zemlji. Tu so pripeljali 1300 ujetnikov. Begtinci izpovcfthijejo, da Črnogorci Srbov ne sprejemajo ^frijaz-no. Nemške čete plezajo na Čičavi8£ Planino. Bolgari so zasedli Goleš BrVlo tn Črnoljevo Planino.	^
Uspehi v Srbiji.	in
Vojni poročevalci poročajo 29,m Prodiranje proti severni in severnojv^hod-ni Črnogori počasi napreduje. Sovražile sc brani, da pridobi na času in da se odloči, ko presodi splošen položaj, če se še naprej umika s planote Peč—Djakova čez Pri-zren ali če sprejme boj v gorah severno-vzhodno Črnegore in severne Albanije in se umakne med boji k obrežju Jadranskega morja. Bolgari zasledujejo Srbe v smeri proti Prizrenu. Med našo skoraj osetnte-densko ofenzivo proti Srbiji je izgubil so vražnik približno 120.000 ujetnikov, 100 tisoč mož mrtvih in ranjencev in okolu 540 topov. Ker srbska armada šteje komaj 300.000 mož, presega ostanek srbskih si! komaj 70.000 do 80.000 mož. Velikansk uspeh smo dosegli s primeroma zelo malimi izgubami, najmanjšimi v primeri z drugimi dogodki svetovne vojske. Tukaj kužne bnlerni niso izbruhnile.
Plen v Srbiji.
Kolin. Število ujetih Srbov presega | 35.000. Tudi število zaplenjenih lopov je
i vedno višje. Celi artiljerijski parki tvrdke ' Schneider-Creuzot se nahajajo med plenom, dalie več starih topov iz časov kralja Milana. Srbski general Milanovič, zaupnik Putnikov, se pogaja s črnogorskim generalnim štabom, da zagotovi obstanek srbske armade na tuji zemlji. Med pogajanji so se žc večkrat sprli.
Srbska armada razbita.
Nieuwe Rotterdamschc Courant* poroča: Vojska s Srbijo je dejansko končana. Ostanek srbske armade, 80.000 mož, je '-arbit in brez vsake zveze.
Umikanje Srbov.
Dunaj, 29. novembra. >Wicner Allge-meine Zeitung' piše: >-Daily News« poročajo iz Aten: Srbska vlada z diplomatičnim zborom jc došla v petek v Skader. Srbska glavna sila sc umika čez albansko obmejno ozemlje nazaj. Srbi so zasedli nove postojanke ob albanski meji. Bolgari imajo zasedeno še vedno staro fronto. Nemci prodirajo proti Bttolju.
Bolgari pri Kruševu. Pariz, 29. novembra. Iz Soluna se poroča dne 27. t. m.: Po sem došlih poročilih
napadajo Bolgari Kruševo. (Kruševo leži 25 km zahodno od Prilepa in 40 km Rfvfr-no od Bitolja.)
Makovo zasedli Bolgari.
Lugano. »Secolo« poroča iz Bitolja: Bolgari so pričeli prodirati proti Bitolju. Zasedli so Makovo. Položaj Srbov je obupen.
Odločilna bitka na grški zemlji.
Carigrad. »Tanin« poroča iz Soluna: Vojno vodstvo čctverosporazuma namerava izpočite čete razvrstiti na grški meji in prisiliti Bolgare, ki zasledujejo Srbe, k bitki na grški zemlji.
Ustreljeni Grki in Bolgari.
Frankiurt, 29. novembra. (Kor. ur.) »Frankf. Ztg.« poroča iz Soluna z dne 27. t. m.: grški listi poročajo, da so Srbi 16 vojakov grške narodnosti, ki so pobegnili iz srbske armade, skupno z bolgarskimi od-ličnjnki iz- Bitolja in okolice ustrelili.
XXX
125.000 ententinih čet na Balkanu.
Genf, 29. novembra. Pariški listi poročajo iz Soluna: Glavna srbdka sila se umika od Krivolaka proti jugozahodu. Kralj Peter je v glavnem stanu v Prizrenu. Po podatkih atenskega lista »fatris« je balkanska armada entente nacasla na okroglo 125.000 mož. Vsak dan se v Solunu izkrca '1000 mož. 45.000 mož novih ententinih čet ie na poti v Solun.
Kaj misli Grška z ententinimi četami.
Atene, 29, novembra. Glasilo notranjega ministra Gunarisa »Nea Himera« takole opisuje današnje stališče vlade napram željam entente:
Grška vlada bo proti ententi do skrajnosti popustljiva. Francoskih, angleških in srbskih čet, ki se bodo pravočasno umaknile pred četami srednjeevropskega bloka, ne bo ovirala, da se preko grškega ozemlja umaknejo iz balkanskega bojišča. Napačno bi storil, kdor bi popustljivost vlade drugače razlagal.
One zavezniške čete pa, katerim bodo Avstrijske, nemške in bolgarske čete tik za petami, ne morejo več računati na tako ravnanje; kajti njihov prihod bi grško ozemlje izpreinenil v vojno ozemlje. Razorožitev teh čet je logična, zakonita in kar je najvažnejše, odgovarja interesu dežele. Podobno se je izrazil finančni minister Dr-gumis.
Kevtralni pas med Rumunijo in Bol* g arij o.
Sofija, 29. novembra. Bolgarska vlada je svojčas Rumuniji naznanila, da hi morala odklanjati odgovornost za nespeče, ki bi jih bolgarska obramba v
slučaju ruskega napada napravila v obmejnem ozemlju. Sedaj sta obe deželi sklenili, da se ob bolgarski meji potegne 3 kilometre širok pas zemlje, iz katerega se ljudstvo izseli. Morebitno škodo bo po vojni določila mešana komisija.
XXX
iz rumunske zbornice.
Budimpešta, 29. novembra. »Az Est« poroča o prvi seji rumunske zbornice: »Večina je ploskala pri vsakem stavku prestolnega govora. Unionisti pa so hoteli na vsak način motiti. Filipescu je klical: »Doli z Ogrsko.« Toda demonstracije za kralja in vlado so popolnoma zadušile uni-onistične medklice. Unionist Nil je dobil več klofut.
Costinescu odstop«.
Bukarešt, 29. novembra. Navzlic zanikanju »Deinineate« zatrjujeio drugi listi, da je finančni minister prijavil svoj odstop. »Inainte« piše, da se je izjalovil ves trud Take Jonescuja, da ohrani v kabinetu zad-niega svojega zvestega pristaša. Uradni »Vittorul« prinaša pismo vladinovca poslanca Jarica, ki dokazuje poostreno raz-merie med Costinescujem in Bratiami'evo vlado. Njegov naslednik bo menda bivši minister Orlanu. kateri tudi v osrednjih državah uživa obilo simpatij.
Rusija in Rumunija.
Lugano, 29. novembra. »Secoloc poroča 24. t. m. iz Bukarešta. Ruska vlada je zagotovila Rumunijo da se ji ni treba vznemirjati radi gibanja čet ob meji. Zahtevala je od Rumunije prehod skozi njeno ozemlje. Bratianu se je izognil odgovoru, nakar je ruska vlada zahtevala jasnega odgovora. Bratianu ie odgovoril, da bo sledil vzoru grške vlade.
XXX Rusija proti Bolgariji.
»Kolnische Ztg.« piše: »Secolo« poroča iz Rima: Minister Sonnino se je včeraj dolgo časa posvetoval z ruskim poslanikom. Razgovor se je tikal pričakovanega dohoda ruskih sil na Balkan. Potruije se, da je ruska eksoedicija že pripravljena in da bodo v kratkem carjeve čete napadle bolgarsko-turško armado. General Kuro-patkin, ki poveljuje ekspediciiskemu zboru, se nahaja s približno 150.000 možmi med Izmailom in Kilianom, ob ruskem donavskem bregu ob rumunski meji, med tem ko je nadaljnih 150.000 mož zbranih v Odesi, tako da se bo napad izvršil istočasno na suhem in z morja.
Rotterdam. Iz Petrograda se poroča: Ruski car je ukazal, da pet armadnih zborov še ta mesec napade Bolgarijo.
naj se blagovole pošiljati na Posredoval niro za goriške begunce v Ljubljani,
Darovi.
Za božičnico vojakom v fronti so potom deželnega odbora darovali: Dežela Kranjska 5000 K; Ljudska posojilnica v Ljubljani 500 K; Karel Pollak, tovarnar v Ljubljani 500 K; Gospodarska zveza v Ljubljani 300 K; Kranjska deželna banka v Ljubljani 300 K; Zadružna zveza v Ljubljani 200; dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar 100 K; Vzajemno podporno društvo v Ljubljani 20 K; rodbina Rant na Dobrovi pri Ljubljani 6 K; Franc Lavtižar, c. kr. okr. šolski nadzornik v Ljubljani 5 K; Leopold Erzin, c. in kr. vojni kurat v Gradcu 5 K.
Izkaz daril, ki so došla od i. do 31. oktobra t. I. nabiralnici daril v naravi pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Iz Ljubljane: Gospa stotnika Steinmetz 12 obvez; tvrdka M. Ranth 1 srajco, 1 spodnje hlače; neimenovan 1000 cigaret; gospa Reily dr. Hoglerjeva nabava iz neke zbirke v kazini 29 spodnjih hlač, 1 opasnico, 2 snežni čepici, 5 volnenih jopic, 17 parov žilogrelcev, 2 para rokavic, 3 pare dokole-nic, 218 parov nogavic; mestna slov. dekliška šola 6 blazin; dekliška šola v Lich-tenthurnovem zavodu 35 parov nogavic, mestro nemška dekliška šola 3 pare nogavic, 8 blazin; šivalna soba nemške gimnazije 95 srajc, 66 spodnjih hlač; Nemško društvo 200 šalov, 400 parov nogavic,.— Izven L j i b 1 j a n e : Gospod Ivan Sliv-nik v Podhamu pri Lescah 1 zaboj jabolk; gospeino pomožno društvo Rdečega križa v Radečfh pri Zidanem mostu 6 srajc, 12 spodnjih hlač, 28 opasnic, 18 šalov, 12 parov palčnikov, 24 parov dokolenic; dekliška šola v Kranju 3 pare palčnikov, 13 parov nogavic; šolsko vodstvo v Št. Vidu pri Ljubljani 9 spodnjih hlač, 10 spodnjih jonic, 141 parov čevljarc, 64 robcev; šolsko vodstvo v Slapu pri Vipavi 19 srajc. Priooročamo! pošiljajte tej nabiralnici dalje karkoli morete.
Pisemska cenzura pri čeiafi.
Primorske novice.
Ooriška bogoslovnica (II., III. in IV. tečaji) se odpre zaradi vojske v zatiškem samostanu dne 1. decembra t. 1. Vabijo se torej goriški, krški in poreški bogoslovci, da pridejo takoj v Zatičino.
Civilne bolnišnice v Gorici izpraznjene- Gorica, 27. novembra. Danes so izpraznili obe civilni bolnišnici, moško Usmiljenih bratov in mestno žensko. Vladni komisar grof Dandini je izposloval potrebne bolniške vozove pri vojaški upravi. Hudo bolni in ranjeni civilisti, potrebni bolniške oskrbe, so prepeljani v mestno bolnišnico v Trst, ranjeni in bolni vojaki in drugi vojaški obvezanci so izročeni rezervni bolnišnici Rdečega križa. V bolnišnico Usmiljenih bratov je priletelo dne 18. in 19. novembra deset granat, v žensko dve. Sploh se mesto prazni. Vladni komisar preskrbuje prevoz beguncev. Poleg vseh drugih grozot v nesrečnem mestu se je pojavilo novo plenjenje porušenih in neporu-šenih hiš. Sodrga, bržkone tuja, je prevzela zadnje uničevalno delo.
Mraz v Gorici. Pritisnil je nekoliko mraz in tudi burja je pričela pihati. Vendar ni še sile, ko nam še najlepše solnce sije.
Pomožni odbor za begunce z juga naznanja, da vojnožitni prometni zavod (Kriegsgetreideverkehrsanstalt) prosi potrpljenja za deset dni, ker ne more tako hitro postreči vse občine in prosilce z žitom, ki ima priti iz Rumunije.
Prebivalcev je bilo v Gorici pred zadnjim splošnim bombardiranjem 15—16 tisoč. Koliko jih je ostalo, se bo dalo vsaj približno izračunati, ko izda magistrat krušne izkaznice za december. Dosedaj je bilo teh nakaznic čez tri tisoč.
Trgovina Katol. Tiskovnega Društva odprta. Med onimi trgovinami, ki so z izjemo prvega dneva bombardiranja odprte, je tudi trgovina K. T. Društva, dasi je na zelo eksponiranem kraju. Da smo ji Goričani zelo hvaležni, ni treba omenjati. Saj smo dobili te dni edino v tej trgovini časopise — med temi tudi našega priljubljenega »Slovenca«, katerega dan na dan komaj pričakujemo, da pride. Se razume, da čita-mo najraje poročila iz našega mesta; marsikaj zvemo, kar nam je neznano. In ni čuda: vsak ve le za novice svojega okraja, za drugi del mesta se pa ne briga ali bolje
radi nevarnosti se tudi ne more brigati. V »Slovencu« pa ima za par krajcarjev vse.
Župna cerkev sv. Vida — zgorela. Po župnišču je prišla na vrsto cerkev. Vnela se je, ne da bi kdo kaj opazil, ter počasi tlela dalje. V bližini bivaioči g. Tavčar ja opazil nevarnost ter je šel nemudoma opozorit požarno brambo, a ko je prišla tja, je bilo že prepozno.
Nevarnost radi puškinih krogelj. Ko so na Kalvariji ali na Oslavju boji, padajo v mesto — poleg granat — tudi italijanske puškine kroglje. Da so te krogPe precej nevarne, ve vsak, ki gre ob urah boja skozi mesto mimo odprtih krajev. Marsikatera kroglja zažvižga tedaj mimo glave. Zgodilo se je radi teh krogelj že precej nesreč. Pred štirinajstimi dnevi je ena taka kroglja zadela služkinjo dr. Morpurga, ko je ravno šla čez Travnik, v obraz. Prenešena je bila v bližnjo lekarno, a radi velike izgube krvi je kmalu nato umrla.
Radi protiavstrijskih klicev — ustreljen. V Gorici naznanjajo letaki, da je bil trgovec K. radi klicev: »Evviva 1'Italia« in »Abbasso 1' Austria« obsojen od vojaškega sodišča na smrt in sicer radi motenja javnega miru.
Prepoved iredentsklh pamfletov. Dunajska »Uradna« prijavlja dve razsodbi tržaškega deželnega kot tiskovnega sodišča v Voloski z meseca novembra, s katerima se prepoveduje razširjanje 5. junija 1913 v Paviji tiskanega letaka odbora visoke šole v Paviji o italijanski univerzi v Trstu in brez navedenega tiskovnega kraja izšle himne na Lega nazionale. Oboje po S 65. a drž. zak.
Umrl je v deželni bolnišnici v Ljubljani dne 27. t. m. zjutraj Lovrenc Vuga, kurjač južne železnice, pristojen v Kanal na Goriškem, nazadnje stanujoč na Poljanskem nasipu št. 8, v starosti 36 let. Zapušča ženo in tri nedorastle otroke.
Ranjena Goričanka imenom Valerija Nanut, 17 let stara hči posestnice iz Štandreža št. 273, je vstopila 27. nov. v tukajšnjo dež. bolnišnico. Ranjena je bila 30. prošlega meseca od laške granate v desno nogo ter se je do sedaj zdravila v Gorici v bolnišnici Usmiljenih bratov.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani išče za inteligentno gospo, ki je zmožna italijanskega in nemškega Jezika, kako mesto za učitoljico italijanskega jezika. Blagohotne ponudbe
PslholoSka črtica.
Spisal nadporočnik Franc G-
-k.
Kakor znano mora vsak vojak na bojnem polju vse kar piše predložiti cenzuri, t. j. vsako pismo in vsaka dopisnica se pregleda pri stotniji in če ni ničesar spod-takljivega, kaf bi nasprotovalo državnim oziroma vojaškim koristim, se njegova korespondenca šele pošlje naprej, kjer se pa potem še tudi večkrat prebere in cenzurira.
Vendar prva in najvažnejša cenzura se vrši pri stotniji. Tu pregleda stotnijski poveljnik ali pa v to določeni častnik vso korespondenco moštva. Kjer pa pripada pri polku moštvo več narodnostim, se mora cenzura vršiti večinoma po več gg. častnikih, tako da eden cenzurira slovensko, drugi nemško, tretji laško, četrti hrvatsko itd. korespondenco. Ker je cenzura jako zamudno delo, mora biti vsako pisanje jasno in razločno, ter mora biti pisano sploh čitljivo, t. j. ne sme biti šifrirano ali steno-grafirano.
Vendar to le mimogrede omenjeno! Čisto naravno in previdno, da je cenzura vpeljana iz državnih in pa vojaško * tehničnih oziro v. Kam pa pridemo, če bi vsak lahko pisaril domov ime kraja, kjer se nahaja. Svojci njegovi, ki vedo, pri kakem krdelu se nahaja, bi bili na ta način čisto jasno o premikanju tega krdela obveščeni. To bi še ne bilo tako hudo, ali sedaj pride drugi, ki je pri drugem krdelu, piše isto svojcem domov, tako pride tretji, ki je zopet pri drugem krdelu, in tako bi bili v zaledju kmalu o konstelaciji in premikanju vseb krdel in čet obveščeni. Kako nevarno bi to bilo, se vidi najbolje iz žalostnega dejstva, da brezčastnih in brezsramnih škodljivcev ne manjka, ki skušajo take stvari sovražniku izdati.
Iste važnosti so podatki o stanju, prehrani, zdravju krdel in čet itd., ki se potom korespondence lahko razširjajo.
Poleg navedenega se mi pa zdi cenzura še iz drugega, to je psihološkega stališča jako važna.
Stotnijski poveljnik in njegovi častniki morajo poznati dušo vsakemu vojaku. Že ko bi tega ne zahtevali vojaški predpisi, bi moral vsak častnik vedeti dobre in slabe strani, izobrazbo, stan itd. podrejenega mu moštva. Stotnija šteje obično 250 mož. Sedaj si pa človek predstavljaj mučno stališče častnika, ki se trudi spoznati 250 ljudi, posebno pa §e, ko se v Vojskinem času moštvo tako menja. Komaj, recimo, si ga spoznal, že ti odleti od stotnije, zboli, je ranjen itd. in na njegovo mesto pride drugi. In vendar mora predstojnik poznati v dušo vsakega vojaka, če mu hoče biti pravičen sodnik. Kako naj sodi inteligentnega človeka dejanje ali neizobraženega, morda oba enako? Bode-li strog sodnik ončmu, ki mu je iz prirojene brblja-vosti odgovarjal in se mu na ta način zo-perstavil, ali pa onemu, ki se mu je pre-
mišljeno uprl? Ali ne bo milostneje sodil pregreška vojaka, ki ljubi svojo družino, svojo ženo, svoje starše, kakor pa onega, ki je nehvaležen sin, brat in mož?! In kdo mu vse to pove? Kje zve vse to?
V pismih vojakovih!
Tu je odkrita njegova duša, tu njego* značaj, njegove dobre in slabe lastnosti. V pismih, ki jih piše ženi, spoznaš, ali jo ljubi in je li ji zvest, ljubi li deco ali starše. V pismih se zrcali višek njegove inteligence in izobrazbe. Pisma ti odkrijejo, če je propal ali dober človek. Ona ti tudi povedo, kake posebnosti in lastnosti ima. Nikdar človek, če še tako premišljeno piše, ne more zatajiti, svoje posebnosti.
Interesantno je bilo zame vedno, ka-dar sem cenzuriral pisma moštva, razbrati ideje, katere so prevevale enega ali drugega.
Opazil sem, da imajo vsi poleg malenkostnih diferenc vendar enake želje in misli, brez razlike stanu in inteligence.
Poglavitna želja jim je hrepenenje po domu, družini in domovini. Kdo že ne bi tudi vendar po tolikih mesecih rad videl svoje dece, žene in domače zemlje! »Tud-jincu, siromaku, tuja zemlja tudja,« pravi Preradovičev »Putnik«, in mi, ko smo bili toliko črsi od doma, putniki drugje. To bi bile solze radosti in veselja — zopet doma!
Druga velika misel, ki vse navdaja, je skrb za obstanek- Kakšna bo letina, ali bo primanjkovalo delavcev, kaj bo z živino, ali bo dosti žita, stelje itd., to so stalne skrbi v pismih vojakov, in slednje mate-rijeltie misli nrrda nadvladujejo celo vsg srčna čutstva. Kdo se bo tudi čudil!
Šc nekaj h koncu.
Malo imamo Slovenci analfabetov, in revež je tisti, kdor ne zna sam pisati. Lahkoten val je, burna reka življenja ga buta ob stene življenja, kamor hoče. Revei si mora dopasti, da drugi pišejo zanj, včasih morda, kar sami hočejo!
Pri našem polku je bilo nekaj Kranjcev, ki so se popolnoma udomačili kot rudarji na Nemškem in seveda za časa mobilizacije pustili svoje žene v Nemčiji. Daleč od doma in hrepenenje po svojcih še večje! Anton Bežjak, jako brihten in krepak možak, se jc hotel nekoč posebno prikupiti svoji ženi, in ker sam ni znal pisati, je naročil svojemu vhofšrajberju«, črnovojni-škemu prostaku Sušinu, po rojstvu Ribni-čanu, da mu posebno »slovesno.« pig« domov.
Suših ne bodi len, zajaše celo Pegaza in piše:
»Meine liebe teu're Marie, ich gedenke Deiner wie sonst noch nie. Wie ich einsam und verlassen auf der den . . . . gegenuber stehe .Wacht »habt-
acht«.
Razne.
Salomonska razsodba. V Obervval-du na šlezkem se je nedavno dogodil ta slučaj. Kolesar je povozil gos in je hotel plačati zanjo seljaku dve kroni odškodnine. Kmet je hotel tri krone za gos. Kolesar jc bil v zadregi; kaj mu bodo gos, treh kron pa mu je bilo žal. Ker se nista zedinila, sta šla pred načelnika, a tudi on jih ni mogel pripraviti do sporazuma. Rekel, je kolesarju, naj položi na mizo dve kroni, takisto seljak gos. Potem je vzel iz žepa eno krono, jo pridel k denarju kolesarjeve-mu in ves znesek izročil kmetu, sam pa je vzel gos. Tako je kolesar plačal prvotno ponuja ni znesek, kmet je imel zahtevane tri krone, načelnik pa je imel eno krono lepo mlado gos. Res modra razsodba.
Po nesreči ustrelil brala. V Vrhpo.
lju na Hrvaškem je ustrelil po nesreč} 121etni deček Anton Bauer brata Josipa od 10 let. Prvi je zlezel po lestvi na podstrešje, našel tam puško in jo snel. Za cev jo je vlekel po lestvi navzdol, po kateri je lezel tudi mlajši brat. Puška se je izprožila, naboj je puhnil temu v glavo in ga ubil na mestu. Vsaka pomoč je bila odveč.
Nekaj za preroke miru. Iz Rima pri-
haja novica, da je po vzgledu Japonske pristopila tudi Italija konvenciji z dne s. septembra p. 1. S to konvencijo so se zavezale podpisane države, da ne bodo sklenile posebnega miru ter ne nad tridnevnega premirja. Dogovor se je sklenil v Londonu in sicer prvotno med Angleško, Francosko, Rusko, Belgijo, Srbsko in Črnogoro, pozneje sta se mu priklonili Japonska in Italija.
Draginja v Parizu. Pariz je slovel pred vojno, da se more nasititi tam delavstvo in srednji stan dosti ceneno. A vojna je napravila konec temu pojavu. »F igaro« je priobčil nedavno cene živilom in dognal, da je mnogo razlike med cenami v tržnicah in prodajalnah srednjega mesta. Razlika je pri zneskih do 5 frankov dostikrat nad 1 frank.
iznajditeij smodmčne mine. Sraodnlč-no mino je iznašel španski vojSčak Pedro Navarro, ki je služi! v raznih državah, naj. več pa na Španskem in Francoskem, Leta
1487. je napravil kot častnik florenške armade pri ob'eganju Serezanella prvi poizkus. ki pa ni imel posebnega uspeha. Radi tega pa mu ni upadel pogum, marveč je secaj stremil za tem, da se premaga vsaka trenska ovira. Prvo njegovo vel ko delo z minami je bilo, ko je pregnal Francoze iz Neapolia, katerega so bili malo prej osvojili. Močna posadka je branila Ca-stell deli' Uovo v Neapolu, ki je veljal kot nezavzeten. Pedro Navarro, ki je poveljeval španskim Čfetam, je vrgel v utrdbo naboj smodnika tako spretno, da je zletela v morje cela trdnjava s posadko vred. Pozneje je imel Navarro le še redkokrat priložnost uporabiti svojo iznajdbo, kajti vse trdnjave, ki so bile slišale o njegovem činu, so iz strahu prostovoljno in brez boja odpirale svoja vrata španskemu sovražniku. Ko se je Navarro vrnil na Špansko, je bil imenovan za generala galernega brodovja z nalogo, da odrine proti afriškim piratom, ki so italijanski obali prizadevali mnogo škode. Po vel kem uspehu v Afriki ga je imenoval kardinal Ximenez za vrhovnega vojskovodja na suhem in na morju. Toda proti koncu njegovega življenja je Navarra njegova sreča nenadoma zapustila. Umrl je kot u;etnik Špancev, katere je bil zapustil leta 1528., in sicer dan prej, ptedno je dospelo povelje kralja Karoia V., da naj ga usmrte.
Dnevne nov ce.
-j- Odstop niž,'eavstrijskega namestnika. Cesar je z lastnoročnim pismom dovolil, da z ozirom na slabo zdravje odstopi nižjeavstrijski deželni namestnik Bienerth, nekdanji ministrski predsednik in notranji minister. Cesar je povišal Bienertha v gro-fovski stan in si pridržal, da ga zopet porabi v službi, ko ozdravi.
-f Novi nižjeavstrijski namestnik. C. kr. kor. urad poroča, da je imenoval cesar za niž.eavslrijskega deželnega namestnika dosedanjega cesarskega namestnika na Moravskem barona Regner pl. Bleyleben.
+ Pred zasedanjem ogrskega državnega zbora. K delom v zvezi z vojsko se pritegnejo v omejenem okviru tudi 50 do 55 letni. Ogrski korespon-denčni urad poroča, da se bo pečal ogrski državni zbor z izjemnimi odredbami proti navijanju cen, o oblastvenem posredovanju dela in o dveh predlogih honvedskega ministrstva. S prvo se dopušča, da se smejo z gotovimi omejitvami pritegniti starostni letniki od 50. do 55. leta k delom v tuzemstvu, ki so v zvezi z vojsko, druga izpreminja pogoje za sprejem v Ljudevitovo akademijo. Priznati se namerava tudi moha-medanska vera.
+ Nove cene za krompir in seno. Deželna vlada za Kranjsko je določila za nadrobno prodajo (do 10 met. sto-tov) prebranega jedilnega krompirja cena za 1 kg 13 v, za neprebran krompir pa 12 v. — Za prešano seno so najvišje cenc 9 K 50 v za 100 kg, za rahlo seno 8 K 50 v. Ti odredbi stopita v veljavo 1. decembra. Prestopki sc bodo najstrožje kaznovali.
-f Generala Boroeviča je mesto Koprivnica izvolilo za častnega meščana.
-f- Odlikovanje. Njegovo Veličanstvo je podelilo stotniku generalnega štaba Anton L o k a r j u za uspešno delovanje pred sovražnikom vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo. Odlikovan je že drugič.
— Iz bojev ob Soči. V bojih ob Soči je bil praporščak Žan ranjen v glavo. Bil je skupaj z nadporočnikom Koren-tom. Tam so Lahi prodrli. Korent se ni hotel udati in se jc silovito branil. Bil je v kaverni (votlini vsekani v skalo). Čez pol ure so naši vrgli Lahe nazaj in so zopet tja prišli. Našli niso
tam nikogar več. To kaže, da so bili skoro gotovo branilci one točke od laške premoči premagani in ranjeni ujeti. O nadporočniku Korentu piše njegov stotnik Kliman očetu, poduradniku Kranjske hranilnice, laskavo pismo, v katerem omenja, s kakim ognjenim pogumom se je nadporočnik Korent branil proti Rusom in proti Lahom in da je bil skupno z 20 do 30 možmi obkoljen ter se ni mogel več vrniti. Preko Švico pa je prišlo poročilo, da je bil nadporočnik Korent hudo ranjen v nogo ter da se nahaja v laškem ujetništvu v bolnišnici v Korminu.
—	Spodmeštajerski rojak č. g. Ernest Trstenjak, c. in kr. divizijski župnik, se je vrnil vsled višjega povelja z bojišča in pride zopet kot profesor na c. in kr. kadetno Šolo v Inomost. Imenovani je deloval blizo 15 mesecev neprenehoma, sprva na ruskem, in zadn'e mesece na laškem vojnem torišču in je bil radi svojih zaslug, kakor se je že poročalo, tudi odlikovan.
—	Vojna knrata sta imenovana v rezervi domobranstva gosp. Ivan Mlakar tržaške in Martin Škerjanc ljubljanske škofije.
LMonsfee nov ce.
lj Aprovizacija. Mestna občina ljubljanska jc prosila za zvišanje maksi-ma^ih cen za slanino.
lj Konveniat. Katehetski pomenek bo zopet v sredo, 1. decembra ob šestih zvečer v posvetovalnici Kat. tiskarne. — Razgovor o obhrjilnih molitvah.
lj Ran'en ;'e bil na bojišču pri Soči petošolec Ivo Lilleg, sin obč. svetovalca naddavkarja g. Maksa Lillega. Šel je prostovoljno na bojišče. Ranjenega mladega junaka so dares pripeljali v Ljubljano.
lj Dar. Veleblagorodna gospa H e -lena dr. Suyerjeva je naklonila »Glasbeni Matici« v spomin na svojega pokojnega oče^a, gospoda bivšega vele-trgovca Vase Petričiča 1000 K v svrhe društva. Srčna ji hvala!
Vojska i Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. novembra. Uradno se
poreča:
Nobenih posebnih dogodkov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. novembra. Veliki glavni
stan:
PoTožaj je splošno neizpremenjen
RUSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana:
2 6. novembra. Boj pri pristavi Bersemtinc'e se je včeraj nadaljeval, uspeh se ni dosegel na nober ) strani. Ljutost boja je proti večeru odnehala. V boju pri vasi Minzjuny (8 km sever, od Widsy, 45 km južno od Dvinskega) so zasedle naše čete gozd južno od vasi. V odsekih bojne črte od zaliva Riga do Pripjatja in ob Štiri je mirno. Zahodno od 01yke, 35 km vzhodno od Lučka (med Rovnom in Luckom), poizkuša sovražnik napredovati, a se je umaknil, ker se je nahajal v nevarnosti, ko se je razvijal. V vas Janovka (severnovzhodno od Buczrcza) ni mogel udreti. V ostalih odsekih bojne črte južno od Čartoriska in na gališkem bojišču je mirno.
RUSI IZPRAZNJUJEJO KAMENIEC— PODOLSKIE.
Krakov, 29. novembra. »Kuryer Co-dzienny« poroča: Begunci iz Kamenie-ca—Podolskcga poročajo, da Rusi z vso naglico izpraznujejo to mesto. Vse oblasti so mesto že zapustile. Nadalje so odpeljali vse dragocenosti in žito v notranjost Rusije.
RUSKO LETALO NAD ČRNOV1CAMI.
Črnovice. Neko rusko letalo je 28. novembra zjutraj vrglo na Črnovice več bomb, Ljut ogenj artiljerije jc prepodil letalca.
Boji na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. novembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Ob jasnem, mrzlem vremenu na celi bojni črti živahno delovanje artiljerije in letalcev. Severno od Saint Mi-biela je bilo prisiljeno neko sovražno letalo, da se je moralo pred našo fronto spasiiti na tla. Uničeno jc z ognjem artiljerije. Sovražni ogenj je usmrtil v zadnjih dveh tednih v Comlnes 22 prebivalcev, 8 jih je pa ranil.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana:
2 7. novembra. Dne 25. novembra smo vrgli 50 bomb na bolgarski tabor pri vasi Strumici in smo obstreljevali levi breg reke Črne, ko smo odvedli naše sile na desni breg reke. Premikanje smo izpeljali brez vsake težave.
mersko posejanla.
Atene, 28. novembra. (Kor. ur.) Tiskovni urad poroča: Zastopniki sporazuma štirih so bili včeraj pri zunanjem ministru, kateremu so v prijateljskem duhu predložili gotove zahteve.
Atene, 28. novembra. (Kor. ur.) Agence Havas javlja: Kakor se čuje iz dobrega vira, so zastopniki entente pri včerajšnjem obisku hoteli natančno opisati zahtevane oIa'šave, da se četam zaveznikov v Macedoniji zagotovi svoboda gibanja, o kateri se jc v prvi noti govorilo le na splošno. Svobodo gibanja umevajo tako, da pomenja za zaveznike prosto rabo prometnih potov, ki so potrebni za prevoz in preskrbo čet. Tudi ladie zaveznikov naj dobe gotove pravice. Kakor poročejo listi, Ee bo grška vlada najbrže pred odgovorom po-svetovrla z generalnim štabom.
Atene 29. novembra. (Kor. ur.) Agence Havas javlja: Včeraj popoldne je grška vlada odgovorila na zadnjo noto entente.
No lose.
Robinzon starejši. Povest s podobami. 1 K 40 vin.
Slovenski A-B-C v podobah. 80 vin.
V zverinjaku. Knjiga s podobami. 90 vinarjev.
Kdor hoče otrokom napravit« veselje, obenem pa jih igraje naučiti brati, naj jim kupi tc knjige, Iti imajo lepe večbarvne podobe, poleg njih pa primerno besedilo, ki se sliki prilega in so piirejene za otroški razum in domišljijo. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Kralj Nikita svojemu narodu.
Bazelj. Črnogorski kralj je izdal sledeči okl;c: Srbska armada se je m^rela umakniti proti črnogorskim goram. Vojne sile obeh v skupnem boju zveznih armad se bodo hrabro branile; zvesta svojim izročilom se hoče Črnagora vojskovati do smrti, ki si jo rajši izbere kakor sužnost. Veliki naši zavezniki so bljubili črnogorskemu prebivalstvu in srbski armadi, da jo bodo preskrbavali. Od gore do gore se bo-m-j borili, zbrani okolu kralja, unelo in srčno v zaupanju na končno zmago Črne-gore in njenih zaveznic.
Arhangelsk v vojnem stanju.
»Berlingske Tidende« poroča iz Petrograda: Na carjev ukaz je proglršeno vojno stanje na železniških progah in na vodah med Kologdi in Arhangelskom in v sosednih pokrajinah.
ZA MIKLAVŽA.
Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami. 1 K 60 vin.
Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega življenja. Slike z besedilom. 90 vin.
Stenski koledar
1910.
Razglednice
mmmmmmnmnmmp ■■■■■■■■■■■■■i
Katoliška tiskarna v Ljub-ljmi priporoča lične stenske koledarje za leto 19:6. Opremljeni so z dvema pomembnima sličicama, spominjajoči na sedanjo vojno. Posebno pripravni so za urade in tudi za privatno uporabo. Prodaja najmanj 10 komadov skupaj. _
Uprava .Ilustriranega Glasnika*
v Ljubljani priporoča
krasne razglednice
»Vojska v slikah"
osnovane po domaČih, vefinoma Gregorčičevih motivih.
Izmed dosedaj izišlih sta najpomen-IjlvejSi dve zadnji skupini (peta in šestii), predstavljajoči Gregorčičevo .SoCi" in še več diugih na vojsko se nahajajočth slik.
Rojaki! Segajte pridno po tem narodnem blagu.
VII. skupina > 03 g le dnic„V :jska v slikah", obsegajoča 3 g olj bo-jične in novoletne razglednice, 13'lde sele dne ti. decembra.
Na izbiro je še več e število lanskih božičnih razglednic po znižani ceni. NaroČila sprejema uprava .Ilustriranega Glasnika"
jjOhfiOfibtfi!^
'ŽELODČNA TINKTURA
lekarnarjaPICCOLIja v Ljubljani
RAZPOŠILJA
t steklenica 20 Dinarjev.
Naročila po povzetju
Skoraj čisto nove, dvouprežne, lepe moderne napolpokrite
sani z zavoro
ima poceni naprodaj
Franc Tomšič, Polhov gradeč.
Zn večjo občino na Kranjskem, kjer je veo uradov, šola in železnica, išče se izvežban in zanesljiv
Nastop takoj ali v 14 dneh. Prednost imajo vojaščine prosti. Ponudbe s spričevali o dosedanjem delovanju in zahtevami naj se vpoštjejo pod š>fro »Zanesljivost« 253{ na upravništvo 1.1. .2534

odni salon
2101
Marija Gotz
Ljubljana, Židovska ulica 8
skladišče nasproti (štev. 7) -«t
priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih
klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita.
Žalni klobuki vedno v zalogi. ~m m~ Popravila po želji.
Priznano najnižje cene. :>: Zunanja naročila z obratno pošto.
ISANATORK JM • EMONA i
ZA'NOTRANJE -IN- KIRURGCNE • BOLEZNI. / ■ PORODMISNICA.
f/LJUBLlJANA-KOMENSKEGA UL1CA-4
SE^zrmm:pRmraj"DRFR.D£RGANCJ
.......
Vam p-ačam, ako Vabili kurjih očes, bradavic in trde koze,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balssm. jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki H 2.50. - KEMENY, Kaschau (Kassa) I„ poštni predal 12 82 Ogrsko
Pošteno dekle s šolsko izobrazbo, je zmožna cerkvenega petja in orglanja. želi nadomestovati na kaki župniji
I IL—JI
ali biti kod nastavljena organistfrija. Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod štev. 2495.
Naročajte JSlovenca"!
□□□□i—irnczjizzi
Sprejme se vešča, pridna, poštena
prodajalka
krščanskih starišev v trgovino špecerijske stroge. — Plača po dogovoru. — Naslov pove upravništvo tega lista pod štev. 2498.
Kupi se takoj
po najvišji coni vsako množino jesenovega lesa Ie
bodisi okrogel (še stojefc) ait doske. Orehovega lesa
1, il. in III. vrste, vsake mere. Domačega kostanjevega lesa,
vsake vrsta. Sprejmejo sc tudi zastopniki. Pismene ali ustmene ponudbe prosto vagon je pošiljata tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
2168	Marije Terezije cesta 13 (Kolizej).
ep ugodno odda. Petrolejski sodi se kupujejo po najvišjih cenah Resni pokrajinski
zastopniki se.iščejo. Ponudbe pod
fttfneralBI 2SS5" ns mM i roasss,	I., SsHersiSite 2.
Brefekoze
se oddajajo od danes naprej od U do 12 ure dopoldne pri
Vnovčevalnlcl za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29.
Schi
Sprejme s« tako] izurjena
tipkariea
Ponudbe z navedbo plače na upravo Usta pod št. 2519.
Dražbani oklic.
Ue V 92/15
Prodajali se bodo po javni dražbi, vsakokrat ob 9. nrl dopoldne:
1.	dne 2. decembra 1915 v Čopovi ulici št. 10
razni servisi in 2 srebrni Kari;
2.	dne B deoerotora 1915 v Prisojni ulici št. 1
različno galanterijsko blago.
C. kr. okrajna sodnlja v Ljubljani,
dne 28 novembra 1915.
	j -'V	sV ,' ;', ; '	H
		sK-jfeSSf©*' &	m
2531
Z žalostnim srceru naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš
r:icrstro ljubljeni, dobri
FRANCI
c. In kr. poročnik, odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo,
izdihnil po ljutem boju pri Oslavju dne 21. t. tri. ob pol 8. uri zjut aj, zadet od sovražne krogle, svojo junašk dušo, star Selo 18 let.
Neu traSeni. junak, naš ponos in naša naila, počiva sedaj na goriškem pokopališču.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1915,
Ludvik, Karel,
brata.
Hermina Mikuš,
deželnosodnega svetnika vdova. mati.
Anton Mikuš,
stric.
Slava, Ana,
sestri.
Vojno-perilo
Dobiva se povsod! 1
Naiccne ši in naiboliši način pranja:
Namoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom ,.Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo inaio mila — najboljše Sehichtovo milo znamka
Jelen" _ ie še potrebno, da se dobi najlepše perilo.
ftiSOT Prihrani delo, čas, denar in milo.	2408
• v.......
Ominoi je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in hiši._
^Žcnska-h^.

Dobiva se pcvsodil


Mesto posebnega obvestila.
Poti lini srcem naznanjamo, da nam je Vsegamogočni odpoklice! našega ljubega, dobrega sina oanosno brata in vnuka
t ^
pravnika, c. in kr. rezervnega poročnika pešpolka.

Dne 28. t m. je našel junaško smrt na laškem bojišču. Zemeljski ostanki predragega ranjkega se preneso v sredo dne 1. decembra ob 3. uri popoldne z južnega kolodvora v Ljubljani na pokopališče pri Svetem Križu.
Sv. maše zadušnice se darujejo v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 30. novembra 1915.
Fcri Susteršič
brat.
Dr. Ivan in Bogomila Šusteršič
starši.
Terezija Šuman
stara mati.

izdaia konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiei Gostinčar, državni poslance.