SLOVENEC
Kopitarjevi nt 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 In 2050	--Iahaja v«ak dan ijntraj. rasen ponedeljka in dneva po prazniku
Naročnina mesečno 25 Din. ta inozemstvo «0 Din — nedeljska izdaja celoletno <H> Din, za inozemstvo 120 Din
ček. račun: Ljub-Ijaiia it. I«.fc50 ia 10.544 za inserate; Sarajevo štv 75b5 Zagreb Stv. VJ.OM, Praga-Dunaj 24.707
(J p r h v n : Kopitarjeva h. telefon
Dejstva močnejša od teorij
V sedemnajstem letu, odkar je Vladimir Ljenin postavil na revolucionarni vulkan Rusije zvezo socialističnih republik v obliki komunizma, kakor si ga je bila po najskrajnejšem tolmačenju Marxovih naukov zamislila ruska boljševiška stranka, se začenja čimdalje bolj očividen preobrat iz sovjetskega sistema oziroma iz tako zvane proletarsk" diktature k nekaki socialistični demokraciji kakor so to reč krstili na pravkar minulem kongresu ruskih sovjetov. Že doba sedemnajstih let nam kaže, da se je ta proces razvijal zelo počasi. Pripravljal ga je že Ljenin s tako zvanim »nepom«, to je »novo ekonomičesko politiko«. Med tem časom so doživeli v Rusiji večkrat nagib te razvojne črte zdaj na desno, zdaj na levo, in veliko voditeljev boljševiške idejne in gospodarske politike je plačalo odklone od te črte s tem, da so morali v prognanstvo ali pa celo na morišče; manj nevarne pa so postavili v kot popolne politične brezpomembnosti. Čisto določno se je opredelilo prelevljanje doslednega bukovskega komunizma v socializem po zapadnem tipu pod diktaturo Stalini, ki Je.svojo neomejeno in brezobzirno oblast postavil od začetka nezavestno pod pritiskom dejanskih razmer, v zadnjem času pa čisto zavestno v službo tega »paburžujenja« sovjetov, kakor je ta procesa krstila najnovejša opozicija v ruski komunistični stranki
Stalin je odpor neuklonljivega komunizma prvih dni revolucije stri s smrtnimi obsodbami in konfiniranjem krila, ki sta ga vodila Kamenjev in Zinovjev, ki sta čez noč s političnega pozori-šča izginila, pregnana v stepe osrednje Azije. Pravkar zaključeni kongres vseh sovjetov je to Stalinovo politiko odobril in potrdil in ga v tem oziru smemo šteti med najvažnejša razdobja komunistične revolucije. Po sedemnajstih letih ee je zgodilo v Rusiji to. kar je nastopilo za časa velike'revolucije v Franciji po petih letih, ko je Robbespierre končal svoje življenje na šafotu in so jakobinccm sledili zopet žirondisti z direktorijem petih mož. Prerokovanje komunistov, da se njihova proletarska revolucija ne bo razvijala po francoskem zgledu in da »ne bo doživela thermidorjn«, kakor ga je doživela francoska, se je izkazalo kot gola pobožna želja, dasi so komunisti to prognozo predstavljali za enega tistih svojih znanih »znanstvenih izsledkov«, ki jih je polna njihova utopističnn ideologija. Tudi sovjeti so, kakor zdaj vidimo, doživeli svoj thermidor, ki se razlikuje od francoskega samo v tem, da je v Parizu prišel čez noč in zahteval veliko število žrtev v nekaj dneh, dočim se je na vzhodu pripravljal zelo dolgo in kosil voditelje jakobinskega krila polagoma. Učinki pa bodo v Rusiji isti, kakor so bili v Franciji: komunistična doktrina se počasi izvodeneva in prvotni radikalizem komunističnih naukov se mora umikati priličenju novim razmeram, ki je čedalje bolj korenito in v zadnjih časih v naglem tempu spreminja politično in gospodarsko lice sovjetov.
Kakor vemo, je istočasno, ko se je zbral kongres ruskih sovjetov v Moskvi, nastopil nov krušni sistem, to je, da sovjetski državljani brez razlike ne dobivajo več kruha in drugih živil v gotovi izmeri na nakazila, ampak da ga kupujejo odslej sicer še vedno v državnih prodajalnah, tocla v poljubni količini po cenah, ki sledijo trgu: kolikor ima pač kdo denarja oziroma plače. Že to je močan proboj v sistem čistega komunizma, ki gre za popolnim poena-čenjem tako mezd kakor količine živil in načina življenju. Z odpravo racioniranja kruha in drugih nujnih življenjskih potrebščin so v zvezi višje cene, ki jih plačuje odslej sovjetska država proizvajalcu-kmetu, tako da delavec odslej plača živila dražje v prid kmetskemu stanu. Sovjetski kongres je sicer z zadovoljstvom ugotovil, da je kmečka produkcija sedaj po vsej Rusiji vseskozi pod ru žabi jena ali kolekti-vizirana: to je nekak obliž na rano, ki jo je nova gospodarska politika prizadela polnemu in čistemu komunizmu. Toda treba je pomisliti, da je tudi posocialjenj kmet v Rusiji danes že diferenciran, in sicer dobiva eden več, drugi manj, kolikor vsak več ali manj producirn in ima zato tudi pridnejši večji dvor, večji vrt in več živine ko drugi, in država gre takemu tudi bolj na roko nego slabejšemu. Z uvedbo svobodne prodaje se bo ta proces seveda še bolj poglobil in bo difercncijacija v kmetskem stanu postala še izrazitejša.
Industrijski delavec v Rusiji torej ni več privilegiran pred kmetom in z odpravo krušne in živilske karte se bodo strankarske predpra-vice v tem oziru sploh umaknile sistemu, ki postavlja v ugodnejši položaj tistega, ki več dela ir. ki več ustvarja. V državnih podjetjih sc uveljavlja vseskozi načelo rentabilitete, kar pome-nja začetek največje diferencijacije po zapadnem vzgledu tudi v vrstah industrijskega delavstva. S tem je v zvezi tudi uvedba nagrad in odlikovanj. Mi imamo danes v »komunistični vzor državi« že celo vrsto odlikovanj, od katerih naj imenujemo samo najvažnejše: »Junak Sovjetske unije«, »Junak dela«, »Ljudski umetnik«, »Zaslužen artist«, »Zaslužen učenjak« in »Udarnik«; podobne stopnje so uvedene tudi v rdeči armadi, ki pozna že cclo vrsto odlikovanj in jc v zadnjem času, kar bo naše čitatelje gotovo tudi zanimalo, naslov komandirja divizije in armade spremenila v naslov »generala« — besedo, ki je dozdaj v sovjetskih ušesih bila najbolj obsovražen naslov iz stare caristične monarhije. Takozvani »udarniki« n. pr.. ki se v tovarnah najbolj odlikujejo pri izvajanju Stalinovih načel .dobivajo premije v denarju, v potovanjih v letovišča, v takozvanih »vrtušknli«, to jc avtomatičnih telefonskih aparatih, gledaliških ložah, kolesih in radio-aparatih; tisti, ki se najbolj odlikujejo, pa dobivajo tudi avto.
Dočim delavec, ki je tako srečen, da dobi svoj avtomobil, navadno nima take plače, da bi ga mogel vzdrževati (dobro jc samo to, da v Rusiji avtomobili niso obdavčeni), se s temi avtomobili goji svoje vrste verižništvo, tako da ga »udarnik« posodi zn gotovo vsoto privatnim Šoferjem. Toda tovarniški inženjer, profesor in
Največji zrakoplov na svetu uničen
Kako ie „Macon" padel v morje
Spremembe v visokih vojaških
poveljstvih **en. CuUavac - pomočnik voj. ministra
Belgrad, 13. febr. m. S kraljevim ukazom in na predlog vojnega ministra so kraljevi namestniki postavili za člane vojnega sveta: ar-madnega generala Milana Miiovanoviča, do sedaj na razpoloženju vojnega ministra, armad-nega generala Emila Beliča, do sedaj poveljnika fl. armadne oblasti, in armadnega generala Milana Nediča, dosedaj načelnika glavnega generalnega štaba.
Nov načelnih generalnega štaba
Za načelnika glavnega generalnega štaba je postavljen armadni general Ljubomir Marič, do sedaj poveljnik IV. armadne oblasti;
za vršilca dolžnosti poveljnika II. armadne oblasti je postavljen divLzi.js.ki general Radosav Krstic, dosedanji pomočnik vojnega ministra; za vršilca dolžnosti poveljnika IV. armadne oblasti je imenovan divizijski general Pantelije Jurišič, dosedaj vršilec dolžnosti inšpektorja zemaljske odbrane; za vršilca dolžnosti inšpektorja zemnl.jske odbrane jc imenovan divizijski general Vojin Maksimovič, dosedaj poveljnik zetske divizijske oblasti.
General Čakava c - pomočnik ministra za vojsko in mornarico
Za pomočnika vojnega ministra je postavljen divizijski general Vladimir Cukavac, do-
sedanji poveljnik dravske divizijske oblasti. Zn poveljnika dravske divizijske oblasti je postavljen divizijski general Peter Nedeljkovič, dosedaj poveljnik vrbaske divizijski oblasti.
Za poveljnika VIII. divizijske oblasti je imenovan divizijski general Dragoljub Petrovič, dosedaj upravnik intendantske akademije; za poveljnika vrbaske divizijske oblasti je imenovan divizijski general Milan Plesničar, dosedanji pomočnik poveljnika V. divizij, oblasti.
Armadni general Marič
Belgrad, 13. febr. ni. Novi načelnik glavnega generalnega štaba, armadni general Ljubomir Marič, spada med elitne ča.stnike naše vojske. Rodil se je 16. januarja 1878 v vasi Galovičn v užiškem okraju. Po končanem šestem gimnazijskem razredu v Val.ie-vu .ie bil sprejet 1. 1897 v vojno akademijo. Po rlvel6tnih študijah v nižji šoli vojne akademije je bil preveden za pehotnega podporočnika. Kapetanski čin je dosegel 29. junija 1905. Po dovršenih pripravah za generalni štab. je bil preveden v gcneralštabno stroko 1. 191)9. V čin divizijskega generala je napredoval 21. oktobra 1923. Kot mlad častnik je zavzemal položaj vodnika in poveljnika
umetnik pa imajo v komunistični »vzor državi« i že tako visoke plače, da avtomobil tudi lahko vzdržujejo. To nas vede do novega principa diferencijacije v Stalinovem carstvu, to je j namreč inteligenca. Nič več ni v današnji Ru- i siji sledu o prejšnjem sistemu čistega komu- i nižina, da jc inteligent pomenil napram delavcu usmiljenja vrednega berača. Učenjak in umetnik je v današnji Rusiji pravi gospod poleg višjega sovjetskega uradnika. Ti tvorilo nravi priviligirnni družabni sloj in ne samo na sovjetskem kongresu, ampak tudi na raznih družabnih prireditvah vidimo to aristokracijo povsod na prvem mestu. Tukaj je poburžujenje sovjetske države najbolj očividno. Ti ljudje tudi med seboj tvorijo posebno družbo, imajo svoje lepo stanovanje z več sobami, svojo vilo na deželi ali »dačo«, kakor v Rusiji to imenujejo, svoj motorni čoln in se tudi čisto po evropsko oblačijo, dočim je doizdaj vsak komunist v Rusiji mislil, da bi zatajil svoje prolctar-sko prepričanje, če bi se oblekel v belo srajco z belim ovratnikom in čedno kravato. Eden najbolj priljubljenih ljudi v današnji Rusiji, znani voditelj Celjuskinove ekspedciije, Sclimidt, jc obenem eden najbolj elegantno oblečenih ljudi v sovjetski Rusiji in jc z drugimi vred najbolj ponosno nosil celo vrsto redov na zadnjem sovjetskem kongresu Sovjetsko uradni-štvo je znano po svojih čajankah in večerjah v elegantnih hotelih Moskve in Ljeningradu, mimo katerih z zavistjo stopa navaden sovjetski državljan-delavec s svojo liorno plačo. Znano je tudi, kako ogromne honorarje zaslu/i najvccjt sovjetski gledališki igralec Kačalov.
»Kakor vidimo, imamo v proletarski državi
naravnost »hierarhično urejeno« družbo s cclo vrsto stanov, ki sc med seboj vedno ostreje razlikujejo |mi zaslužku in načinu življenja: t. kmetje, 2. navadni delavci, 3. kvalificirani dc-lavci, 4. udarniki, 5. ravnatelji in inženjerji, 6. profesorji in umetniki, 7. nižji in srednji uradniki, 8. višji uradniki, 9. rdečearmejec Ln nižji oficir ter 10. višje oficirstvo z generali. Ironija usode je hotela tudi, da imamo v Stalinovi Rusiji tudi že svoje vrste dedno aristokracijo. Otroci sovjetskih odličnikov imajo zelo velike predpravice, se smejo učiti v privilegiranih in vzornih šolali, pridejo veliko lažje na vseučilišče nego delavski in kmečki otrok in so jim tudi važnejša mesta v državni upravi preje pristopna nego praletarcu. Vdove in sirote takih odličnjakov dobivajo osebne pokojnine. Sin znanega sovjetskega letalca Čapajeva ki je padel v državljanski voiski, je brez posebnih zaslug v državni aviatiki že visoko avanziral in pravzaprav zanje samo sadove junaške slave svojega očeta. Podedujejo se v Rusiji diines splošno vse uporabne dobrine, hiše, vile, avtomobili pa tudi slava očetov...
Spričo tega nas ne bo presenetilo, du je zadnji vsesovjetski kongres sklenil, zopet počasi uvesti tajno volivno pravico in postopoma preiti k zapadni demokraciji. Znpndna demokracija je vladavina, ki najbolj služi meščanstvu oziroma družbi, kakor jc na zapadli diferencirana po premoženju, družabnem in birokratskem položaju, inteligenci, zaslugah itd. Tudi nameravana »demokratizacija« proletarske dr-
vm-n in ;ii»L- n n n pp> I n ioeeivri iv».hn r/u ien in -ko-
. a, . J . ..II......— r	- --.»	r-	t	->
munistične vzor države. Torej »tout comnie chcz lioutj...«
čet v pehoti. Zatem je dovršil tudi višjo šolo vojne akademije. Po končanih pripravah v generalnem štabu je bil postavljen za poveljnika baterije v poljskem topništvu. Leta 1911 je prišel v službo na generalni štab v moravski (JHvizijski oblasti. Od 1. 1911 <lo 1912 je bil v"pehoti v Franciji radi spnpoi-nilve v vojaških vedah. Zatem je l. 1913 in 1914 zavzemal položaj načelnika štaba lin1 galniške divizi;e. V nižji šoli vojne ;ikn<lr» mije je v 1. 1919 in 1920 predaval vojno geografijo. Nato je bil imenovan za načelniku štaba TT. armadne oblasti lev .ie to službi opravljal oil 2. junija 1920 do 1. aprila 192.1. ko je prišel lia položaj načelnika operativnega oddelka glavnega generalnega štaba. Od 1. 1928 je predaval tudi strategijo na višji vojni akademiji. Pozneje je postni pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba. S lega položaja je bil imenovan za poveljnika armadne oblasti v Zasrrebn. V čin armadnega generala je napredoval koncem le ta 1930.
Armadni general Marič se .je udeležil svetovne vojne, v kateri se je izkazal kot zelo sposobnega in hrabreča častnika. V balkanski vojni 1. 1912 in 1913 je bil načelnik štaba moravske divizije. Za časa svetovne vo.ine .ie bil načelnik štaba bregalniške divizije in bregalniške divizije I. poziva. Do 7. februarja 1916 je vršil dolžnosti šefa odseka za sestavljanje pravil v operativnem oddelku vrhovnega poveljstva. L. 1919 je bil tudi poveljnik koroškega oddelka. Poleg tega se je izkazal tudi kot zolo sposobnega častnika ter veljal v vseli vojaških krogili za doliregn vojaškega pisatelja, katerega-članki in kritike so bile v vseh vojaških krogih zelo vpoštevani. Posebno važna .ie njo-govn »Strategija«, knjiga, ki .jo je izdal leta 1925.
Divizijski general g. Vladimir Cukavac
Zrakoplov je v zraka eksplodiral m treščil v morje Vsa posadka 81 mož razen dveh je rešena -Silno razburjenje po vsej Ameriki
Rešilni čolni so pobrali domala vso posadko iz morskih valov. Posebno težavno je bilo reševanje kapetana in !> častnikov, ki so bili zaprti v napol potopljeni času i ški kabini. Slednjič so jih vendar le rešili. Proti večernim urain še ni bila znana^ usoda 2 članov posadke, vse ostale so rešili. Med njimi je le inalo ^oškodovanih.
O vzrokih katastrofe ni mogoče nič točnega izvedeli, ker še moštva niso zaslišali, llržkone je nastala v zrakoplovu eksplozija, ki je pokvarila stroje, tako, tla je nioral zrakoplov v morje. Morje zrakoplova dozdaj še ni pogoltnilo, ampak plavajo njc-govi tleli še vedno na površini. Ladje skušajo rešiti vsaj najbolj dragocene dele zrakoplova. Razburjenje je po vsej Ameriki silno, posebno pa v tistih vojaških krogih, ki so po tolikih nesrečah v zraku, nasprotovali temu, da bi se Amerika še posluževalo bojnih zrakoplovov, ki so vse preveč občutljivi, ila bi mogli hiti kakšne resne koristi.
Vfashingtcn, t'?, febr. c. Poveljnik »Macona \Vellen je poslal vladi v Washington sledeče uradno pojasnilo o katastrofi največjega vodljivega zra. koplova na svetu: Katastrofa se je pripetila ob 5.1S pacifiškega časa. Zrakoplov je plul v silnem viharju. Manevriranje je.bilo tako težko, da se ie zlomilo krmilo. Kmalu n^to sta eksplodirala še dva balonska rezervožfrjf. Kljub vsem naporom posadke ni bilo mogoče- zrakoplova vzdržati več v zraku. Zrakoplov je padel v morje in člani posadke so vsi imeli toliko časa, da so se opasali z rešilnimi pasovi in odpeli rešilne čolne. Zrakoplov je nekaj časa se plul po morju, sedaj pa se je potopil in leži na dnu 250 in globoko.
s strašno brzino padati. Ko je to ogromno telo treščilo v morje, je bilo slišati ob groznem pokanju silne eksplozije, nakar so dvignili proti nebu plameni.
Bojne ladje so nemudoma spustile v morje rešilne čolne, ki so zaplavali proti tia vodni površini plavajočih kosih ponesrečenega zrakoplova, tla rešijo posadko, ki je deloma že pri padanju zrakoplova poskaka-la v morje, deloma pa se rešila iz plavajočega ogrodja. Posadka »Macona« je štela vsega skupaj 81 mož posadke, ki je bila pod poveljsvom kapetana broda Willcya, slovitega trefjega pilota na zrakoplovu »Acron«, ki se je ponesrečil aprila 1933, ko je izsrnbilo življenje 74 ntož posadke, izuzemši Wllleya, ki se jc takrat edini rešil in je bil za tem imenovan za poveljnika »Macona«, zgrajenega čisto lako, kot je bil zgrajen »Acron«, samo tla je bil »Macon« za spoznanje večji.
i' i i
San Francisco, 13. febr. Tg. Danes se je pri velikih mornariških vajah, ki se ga je udeležilo vse ameriško tihomorsko brodovje kakih lKft km daleč od San Francisca nenadoma ponesrečil »Macon«, največji zrakoplov ameriške mornarice in spioli največji zrakoplov na svetu. Prve dni mornariških manevrov se je »Macon« gibal nad brodov-jem čisto normalno in pokazal velike vojne koristi. Danes pa, ko so se vežbe morale končali, je naenkrat »Macon«, ki je zaplul nekoliko dalje nad morsko globino, začel dajali SOS (Save-Our-Souls — Rešite naše duše) klice, ki so jih hkrati sprejele vse radio-postaje na bojnih enotah kakor tudi obrežne mornariške postaje po vsej koliforniški obali. Vest je vzbudPa silno razburjenje in so vse bojne ladje takoj odplule proti smeri, kjer se je nahajal »Macon«. Prve so mogle zapaziti, kako se je »Macon« nagibal in začel
Divizijshi general g. VI. Cukavac odhaja iz Ljubljane
Nemški odgovor Angliji in Franciji:
Zaščita pred Rusijo -
V Avstriji pa plebiscit!
Ljubljana, B. februarja.
I.'.nn - zvečer jc prišla \ LJubljano vesi, da ji poveljnik dravske <livizije, generalštabui brigudni general g'. Vladimir Cukavac s kraljevim ukazom imenovan za pomočnika ministra vojske in mornarice. General Vladimir (,'uiku-\ ne je prišel prve <lni decembra	leta v
Ljubljano kot naslednik generalu Iliru. Že ob prihodu gu jc spremljal sloves izvrstnega vojaku in vojaškega strokovnjaka. Kako zelo ceni ariti:i:lno vodstvo vojaške sposobnosti g. generala V. (iikavca, nam je doka/ njegovo današnje visoko i'nieuo\nuje in odlikovanje. I oda Ljubljančani in sploh .slovenska javnost kolikor jo / g. brigadirjem prišla v dotik, ga je na ihti h vzljubila in spoštovala radi njegovih O'' I k ritih in prijetnih-družabnih lastnosti. Jako rad je poscral vse naše narodne in družabne prireditve, bil vedno in vselej / vsakomur prijazen in Ijubezn jiv, pri tem pn vedno ve« vojak. kar jo slehernemu na najbolj neprisiljen način impouiralo. Kakor znano. je g. general tudi v armadi in med častniškim zborom užival velik ugled in priljubljenost radi svoje pravičnosti i n neprist ranosiir Mnogoštevilni prijatelji, ki .si jih jc \ več kot (Ivclelnem bivanju pridobil \ Ljubljani, In gotovo iz srca želeli, da bi še dolgo ostal med umni. zlasti, ker je vsak čas ka/al tudi veliko razumevanje /a potrebe civilnega prebivalstva. Toda, ko g. generala služba loinovini kliče na drugo še višje in še' mnogo iolj odgovorilo mesto, mu i/, srca vsi čestitamo k novemu položaju z iskreno željo, da bi prijateljsko razpoloženje in naklonjenost do našega naroda ohranil tudi na novem mestu in izkušnje ki mu jih je bivanje med nami nudilo, na
najvišjih mestih vporabil v prid naše skupne domovine.
Divizijski general Cukavac je bil rojen II. junija 188-1 v Valjevii. Vstopil je v nižjo vojno akademijo, ki-jo ie dovršil leta 1905 ter jx>stal pehotni podporočnik." Štiri leta je služboval pri čeli, nakar je vstopil leta 1910 v višjo vojno akademijo, ki jo je z odličnim uspehom končal tik pred balkansko vojno. Balkanske in svetovne vojne se je udeležil najprej v činu poročnika, loda kmalu je postal acl-jutant v štabu donavske divizije, napredoval v kape-tana in nato v majorja ter poveljeval čelain v 8., 19. in 11. pehotnem polku. Pred koncem svetovne vojne, ko je bila prebita solunska fronta, je bil že načelnik . štaba pehotne brigade donavske divizije. V teh vojnih letih, od leta 1912 do 1918, se je izredno odlikoval ter bil odlikovan s Karadjordjevo zvezdo IV. vrste z meči, z redom Belega orla IV. vrste z meči in dvakrat z zlato kolajno za hrabrost.
Po končani vojni je poslal poveljnik bataljona v 17. pehotnem polku. Nato se je posvetil generalštabni stroki ter bil leta H/21 v činu podpolkovnika preveden v generalni štab. Kot generalštabni častnik je zaporedoma izvrševal sledeče službe: Bil je načelnik štaba I. konjeniške divizije, šef šolskega, ]x>tem šef mobilizacijskega oddelka pri operativnem oddelku glavnega generalštaba, stalni član izpitne komisije za čin majorja, vršilec dolžnosti pomočnika načelni, ka štaba v poveljstvu II. armade,_ načelnik štaba pri poveljstvu kraljeve garde, vojaški odposlanec v Sofiji, pomočnik upravnika vojne akademije, načelnik generalštabnega oddelka v vojnem ministrstvu. V januarju 1931 je postal vršilec dolžnosti |x>močnika inšpektorja deželne hrambe. S lega mesta je bil postavljen v začetku decembra 1932 za vršilca dolžnosti poveljnika dravske divizijske oblasti, kjer je lani napredoval za divizijskega generala
italijansko -abesmshi spor
Japonci fici pozortscu
V Rimu že postajajo naenkrat manj bojeviti in bolj spravljivi
Addis Vbeba. 13. febr. b. »United Press.: tudi od vojaških krosov ne da ničesar iz
r
A (Iti Is Abeba. 13. febr. b. »United Press« poroča po informacijah izmed najbolj me-rodajnih abesinskih krogov, da cesarski vladi ni prav nič znanega o novem italijanskem ultimatu zaradi zadnjih obmejnih dogodkov in tudi ne o mobilizaciji italijanskih čel ter o namerah rimske vlade sploh. Abe-sinsko zunanje ministrstvo zanlkuje vesti, da je abesinska vlada koncentrirala vzdolž abesinsko-somalske ineje svoje čete ter po-vdarja. da abesinska vlada ne bo storila nobenih agresivnih ukrepov."
Tukajšnji politični opazovalci pa smatrajo položaj še vedno kot zelo resen in zelo skeptično gledajo na mirno rešitev spora. Splošno viada prepričanje, da bo abesinska vlada odklonila vse italijanske zahteve, tako glede zadoščenja, kakor tudi inaierijalne odškodnine. Splošno so tukajšnji inozemski opazovalci prepričani, da v odporu proti Italiji podpira zelo o d 1 o č no A b e s i n i -jo japonska. Znano je, da je japonski poslanik v Rimu, ko je zvedel za mobilizacijo dveh italijanskih divizij, takoj obiskal zunanjega ministra Suvicha »in mu izjavil v imenu svoje vlade, ti a s e h o J a p o n s k a odločno upirala proti temu, da bi bila Abesinija zasedena po kaki tuji državi. Dalje tudi povdarjajo da morebitni vojni pohod na Abesinijo ne bi bil tako lahek, kajti Abesinija lahko mobilizira "2 milijona vojakov, od katerih pa jih lahko oboroži samo nekaj nad pol milijona. To pa seveda ni malenkost, kajti Italijani morajo računati z visokim vojaškim duhom abesinskih plemen.
Angleško brodovfe - pripravljeno
London, 13. febr. b. Oborožen spopad med Italijo in Abesinijo, ki ga forsira Italija, povzroča tukajšnjim političnim krogom vedno več skrbi. V vladnih krogih sicer poka-zujejo navidezno hladnokrvnost, toda vsi so prepričani, da bo prišlo do vojne. Za vsak slučaj so se storili s strani angleške vlade vsi potrebni ukrepi, da se pri eventuelni vojni napovedi ne kršijo interesi Velike Britanije v Afriki in na Rdečem morju. Kot se euje, j c p o v e 1 j s t v o sredozemskega brodovja. k a t e r e g a s e <1 e ž j e n a Malti, dobilo nalog, da i ni a p r i -p r a v I j e n i h n e k a j vojnih ladij, ki bodo takoj, ko se bo pokazala za to potreba, odplule v Rdeče morje iu predvsem v Aden, da tam zaščitijo interese Velike Britanije. Tudi v_ Sueškem prekopu bodo ojačenc vojaške sile, da se tako preprečijo eventuelni spori.
Francija budna
Po vesteh iz Pariza je tudi francoska vlada že sklenila potrebne korake, da zaščiti svoje interese v Somaliji, in je že poslala nekaj svojih č e t v I) ž i b u t i, da okrepi liunkajšnjoposadko, ker bo ta luka sigurno igrala najvažnejšo vlogo v eventuelni vojni med Italijo in Abesinijo. Iz Džibutija pelje železniška proga proti Addis Ahebi ln bo zelo zanimivo stališče Francije v francoski Somaliji do želje ab&sinske vlade, ki želi na tej progi prevažati orožje, municijo in svoje vojaštvo. Iz stališča Francije do le abesinske želje -pa se bo tudi dalo ugotoviti, kako daleč gredo koncesije francoske vlade, Italiji.
Japonska grožnja
Tokio, 13. febr. b. Italijanski poslanik je imel včeraj v zunanjem ministrstvu daljšo konferenco z državnim podta.inikom za zunanje zadeve o zadevi italijansko-abesinske-ga spora. Italijanski poslanik je namreč ho-lel zvedeti, kakšno stališče bo zavzela Japonska z ozirom na ta spor in kako se bo zadržala v slučaju vojne. Po informacijah nekaterih diplomatov, ki so dobro poučeni o namerah japonske vlade, se Japonska ne bo postavila na nevtralno stališče, ampak bo nasprotno storila vse potrebne H k r e p e, da z niči t i A b e s i 11 i j o, s katero je v zadnjih časih v najboljših političnih in gospodarskih odnosih. Kako ho Japonska zaščitila Abesinijo, še ni znano in se
Berlin, 13. febr. b. V zunanjem ministrstvu je že v glavnem končana redakcija nemškega odgovora na francosko-angleške predloge. Odgovor bo sestavljen v obliki diplomatske note, ki bo poslana v London in Pariz po predhodni odobritvi državnega kanclerja Hitlerja, ki si je izrečno pridržal pravico do končne redakcije. O sami vsebini se čuje, da bo nota sestavljena v zelo pomirljivem tonu in bo Nemčija v njej izjavila, da je načelno pripravljena sodelovati v pogajanjih o vseh problemih, ki jih vsebuje londonski komunike, toda njeno sodelovanje bo odvisno od priznanja praktične vojne enakopravnosti. Značilno je, da prihaja Nemčija sedaj z zahtevo, ki je bila doslej izključno načelo francoske zunanje pohlike, namreč z varnostnim problemom. Nemčija bo v svoji noti opozorila na svoj izredno eksj>oni-ran zemljepisni položaj in bo v zvezi s tem zahtevala večjo varnosl za sebe.
V političnih krogih se trdi, da sc ta nemška zahteva predvsem nanaša na Rusijo, čeprav to v noti ne bo dir »kino poudarjeno. Ni dvoma, da se računa v Berlinu s tem, da bo ta argument posebno deloval na angleško javnost, ker se tudi v Angliji opaža
Boj za otroka v Nemčiji
precejšnje nerazpoloženje napram Rusiji. Nemčija se zaveda, da bo v tem oziru naletela na odpor Francije, to jia jo briga zelo malo, ker hoče s leiti le opravičiti svoje stališče do vzhodnega pakta. Pri tem seveda Nemčija. računa na razumevanje angleških krogov, ki bodo prisiljeni, da prevzamejo vlogo simpatičnih jx>sredovalcev.
Zaradi tega je dobil nemški poslanik von Hess nalog od državnega kanclerja Hitlerja, da predlaga angleški vladi direktna nemško-angleška pogajanja. Istočasno je nemška vlada izrazila željo, da bi se pogajanja vršila v Berlinu, kamor naj bi prišla angleški zunanji minister sir John Simon in lord Eden. Nemška vlada je obveščena, da bo Anglija sprejela svoj sklep v tej zadevi šele tedaj, ko bo nemška nota žc v Londonu. Ni dvoma, da bo v Londonu ugodno delovalo dejstvo, da je nemška vlada takorekoč brezpogojno sprejela predloge letalskega Lokarna, ki je zelo pri srcu Veliki Britaniji.
Kar tiče avstrijskega problema, namerava Nemčija predlagati, da se v Avstriji izvrši plebiscit, kakor v saarskem področju. V tej smeri pričakuje Nemčija tudi pomoč od nekaterih francoskih zaveznikov.
„Men& kot škofu nihče ne more
prepovedati • • Proli uvajanju pogansfeih šol
tudi od vojaških krogov 110 da ničesar izvedeti o pripravah in odpošiljali ju vojaštva v Rdeče morje.
Senca Adne...7
Rim, 13. febr. b. Po pisanju tukajšnjega jutranjega tiska se da jasno sklepati, da je Abesinija zavzela zelo odločno stališče v sporu z Italijo. Abesinski odpravnik poslov v Rimu je bil včeraj dvakrat pri '.u na njem ministru in je pri tej priliki dejal italijanski vladi, da se bodo abesinske čete v slučaju italijanskega napada borile do zadnje kaplje krvi. Listi dalje poročajo, da je predstavnik abesinske vlade še izjavil, d a i m a A b e s i -11 i j a 800.1)011 m o ž pod orožjem in ta vojska bi se v slučaju nujnosti lahko povišala ludi na 1 milijon. Čeprav abesinski vojski manjkajo letala in moderni tanki, se je vendar ne more podcenjevati, ker je drugače moderno oborožena.
Kaj hoče Italira
Rim, 13. febr. b. V palači Venezia je bila danes pod predsedstvom šefa italijanske vlade Musso-linija seja vrhovnega vojnega sveta, s katere so se fioslale abesinski vladi v Adis Abebo sledeče zahteve:
1.	Pcvrnitev materijalne škode in škode, ki je bila povzročena družinam padlih in ranjenih italijanskih vojakov. Italijanska vlada zahteva 1000 to-iariev Marije Terezije za vsakega ubitega vojaka in 150 tolarjev za vsakega ranjenega Italijana.
2.	Italijanski zastavi se mora v Adis Abebi izkazati vojska čast po abesinskih četah.
3.	Abesinska vlada se mora formalno oprostiti zaradi vpadov čez. mejo.
Dalje se čuje, da je italijanska vlada zahtevala tudi varnostne ukrepe na meji iti bi se radi tega morala sestaviti mešana vojaška komisija, ki bi uredila to zadevo ter istočasno potegnila končnoveljavno, mejo med italijanskimi.kolonijami iti Abesinijo. Po italijanskih poročilih je abesinska vlada zaradi zadnjih dogodkov koncentrirala na meji kakih 30.000 vojakov, ki so dobro založeni z municijo.
... m kaj bo dobila
Po tem sestanku se je izvedelo, da bosta obe vladi predlagali, da se sestane mešana komisija, ki naj ugotovi obseg spora in odgovornost zanj.
Pogajanja se v tem smislu že vodijo, vendar pa se še neve, če so že privedla do kakega zaključka.
Samotolažba v Rimu
Rim, 13. februarja, b. Tukaj se neprestano poudarja tako v vladnih krogih, kakor tudi v tisku, da sta v sporu med Italijo in Abesinijo Francija in Velika Britanija popolnoma na strani Italije in da jo bosta povsod podpirali že radi kolonialnih interesov v Afriki. Tukaj se trdi, da sta vladi Francije in Velike Britanije uvideli, da je pričela T zadnjem času vršiti močno propagando neka azijska država (najbrže Japonska) iu da ima ta država odločno tendenco, da doseže splošno vstajo afriških narodov proti evropskim oblastem. Nadalje se poudarja, da je bila zelo slaba poteza, ker je Zveza narodov sprejela za svojega člana Abesinijo, »to barbarsko državo«, ki ima kot članica Zveze narodov pravico do protesta v Ženevi in s tem tudi možnost, da manevrira med državami, da si tako ustvari ugodnejši p.oložaj. Trdi se. da bi Italija lahko zahtevala, da se Abesinija odstrani iz Zveze narodov, kar pa bi bil vsekakor edinstven slučaj v zgodovini te ženevske mednarodne ustanove.
Miinchen, 13. febr. c. Ob priliki 13 letnice papeževega kronanja je imel kardinal Faulhaber zopet velik govor, ki je razburil narodnosocialistične vrste. Kardinal je nastopil proto imenovanim »skupnim šciain«, ki jih uvaja narodni socializem, da bi nadomestil verske šole, ki so dozdai v Nemčiji obstojale. Dozdanje verske šole v versko mešanih krajih so določevale, da dobivajo otroci ene in druge veroizpovedi ne samo ločen verski poduk, atnpak tudi popolnoma ločeno vzgojo in ločeno izobrazbo jx> nalašč v te namene odobrenih učbenikih za vse šolske predmete. 'I o hoče narodni socializem odstraniti in dati otrokom samo priliko, da dobivajo izključno verski ločeni poduk, medtem ko bi vse ostalo bilo urejeno po enotnem narodnosocialisiič-liem kopitu. Katoličani in protestanti bi se v skupnih šolali vzgajali po istih svelovnonazornih smernicah narodnega socializma, bi skupno molili in skupno prejievali iste verske pesmi. Dobivali bi tudi isti plemenski poduk. Kardinal je v ogorčenih besedah prolestiral pre; 11 takšnemu tipu nemške šole. »Kakšna jamstva pa imamo,« jc dejal, »da uarodnosociali-
stičua skupna šola končno vendar le ne bo dovedla do skupne enclne nemške cerkve in k skupnemu poganstvu narodnega socializma? Fronta ni med ka-toličani in med protestanti, fronta je med krščanstvom in med narodncsocialističnim poganstvom. Vlada uain je prepovedala protestna zborovanja katoliških staršev proti novi nemški šoli. Pisma duhovnikov na katoliške starše so bila na pošti zaplenjena. Meni kot vašemu škofu pa nikdo ne more prepovedati, da dvignem svoj svarilni glas v obrani, bo krščanskega otroke v Nemčiji.«
15 letnikov na orožne vaje!
Amsterdam, 13. febr. TG. Po mnenju ljudi, ki so običajno dobro obveščeni o nemški politiki, bodo v najkrajšem času pozvani vsi letniki od 1900 do 1915, da se udeleže vojaških vežb, ki bodo Irajale dva meseca po vseh nemških garnizijah. Prav tako resna je tudi vest, da bo nemška vlada vpisala v svoj proračun za bodoče leto tudi vse potrebne kredite za uvedbo obvezne vojaške službe.
Sovjetsko letalstvo C^SEth*.
Cassis (Var), 13. febr. AA. Paul Codos, svetovni rekorder za najdaljšo letalsko progo, ki jo je preletel brez pristanka^ je dal »Petitu Parisienu« zanimivo izjavo o sovjetskem letalstvu pred svojim odhodom v Južno Ameriko, zlasti v zvezi z morebitno vojno med japonsko in USA, oziroma med Japonsko in Rusijo.^ Letalske baze, ki bi jih USA napravila na Aljaski, je rekel Codos, bi omogočile prevoz velikih eskader v sovjetske obmorske pokrajine okoli Vladivostoka, če bi nastal spor med Japonsko in USA. Dalje je Codps jx)udaril, da je sovjetsko letalstvo danes prvo na svetu; samo ena moskovska tovarna lahko napravi vsaka dva dni po eno letalo. Danes je v Rusiji 47 letalskih tovarn, v
prometu pa je 5000 letal. Letalske šole dobivajo po 3000 učencev vsako leto. Izurjenih pilotov premore Rusija 10.000, in vsi so si.no navdušeni za letalstvo. Ozemlje Rusije je neizmerno in prevozna sredstva so pomanjkljiva. Za to služi sovjetsko letalstvo prevozu potnikov in blaga ter dela tako propagando, »Maksiin Gorkij«, veleletalo z osmimi motorji, ki tehta 40 ton, prevozi 60 potnikov s hitrostjo 240 ktr na uro. To veleletalo ima oddajno in prejemno radijsko postajo in zvočnik, ki se sliši 12km naokrog Tudi tiskarno imajo na tem letalu. Sovjetsko letal stvo je civilno, toda če jc potreba, se da takoj iz-premeniti v vojaško.
Proti komu?
Kopenhagen. 13. febr. b. Tukajšnji listi |x>roča-jo iz Konigsberga. da so se v vzhodni Prusijj v zadnjem casn pojavile štiri pehotne divizije, lli baterij poljskega topništva, štiri motorizirane baterije s topovi kalibrov od 150 do 180 nun, dalje 18 eskadro-riov konjenikov in dve eskadrili letal. Te vojaške sile, ki sc nahajajo danes v Prusiji, niso bile nikdar do-premljcnc semkaj. Doslej je bila v vzhodni Prusiji le ena pehotna divizija t dodatkom poljskih lopov in minimalnimi pomož' mi Čcismi. I/ voi' Vih sil v vzhodni Prusiji se da tudi sklepali na današnjo vojaško moč Nemčije.
Kaj je s konferenco držav MZ in Solkanskega sporazuma?
Belgrad, 13. febr. TG. Znova so se razširile vesti, da smatrajo zunanji ministri držav Male zve-! ze in Balkanskega sporazuma za potrebno, da se v zvezi z londonskimi pogajanji skliče posebna poli. 1 tična konferenca, kjer hočejo še enkrat poudariti, da se mora najprej in pred vsakim drugim skleniti j vzhodni pakt, kot je to 18. januarja državnikom j Ma'e zveze in Balkanskega sporazuma obljubil fran-j coski zunanji minister. Samo novi problemi, ki so nastali v Jugoslaviji zaradi razpisa skupščinskih volitev, so vprašanje konference nekoliko potisnili v ozadje.
Sprava med An^liio in Irsko
London, 13, februarja. TG. Reuter poroča iz Dublina, da je predsednik irske države De Valera danes popoldne objavil irskemu parlamentu, da bo začel z Anglijo zopet pogajanja, da se prekine carinska vojna, ki traja že več kot eno leto in je Irski mnogo škodovala, posebno v pogledu izvoza irske živine v Anglijo. V Londonu je izjava De Valere vzbudila veliko zadovoljnost.
Schuschnigg v Parizu in Londonu
Pariz, 13. febr. TG. Zunanje ministrstvo je izdalo uradno obvestilo, da pride avstrijski zvezni kancler v četrtek, 21. februarja zvečer v Pariz, da 1 uradno obišče francosko vlado. Kancler in zunanji i minister von Berger-VCaldenegg bosta ostala v fran-I coski prestolnici dva dni ter se bosta 24. februarja | odpeljala v London, da obiščeta tudi angleško vlado, i V Parizu bosta imela daljše politične sestanke s I Flandinom in Lavalom v zvezi s tekočimi pogajanji j za podonavski pakl o nevinešavanju.
Aretiran nemški vohun
Pariz, 13. februarja. A A. Havas poroča: Le Journal- piše. da so v Parizu aretirali barona Kle-menta Radovvitza, rojenega leta 1882 na Nemškem, bivšega pruskega častnika in milijonarja, ki je prišel lela 1910 v Pariz in tamkaj živel zelo razkošno. V letih 1S)1! do 1918 je francoska, angleška in ameriška protivohunska služba dognala, da je Rado-vitz v službi nemškega vohunstva in da je odšel na Špansko, potem pa v USA in potem na floland-sko, kjer je zelo spretno vohunil za Nemčijo. Lela I9'2'2 se je baron Radovvitz vrnil nn Francosko, toda več sodišč da je tedaj obsodilo zaradi sleparij, j Letu 1925 so ga aretirali" in hoteli izgnali, takrat je pa že izginil. Našli so ga šele včeraj in aretirali.
j je pa
Tovarna letal zgorela
Tokio. 13. februarja. b.V mestu Janugavi je /gorela ponoči tovarna letal, ki dela za japonsko tujsko. Zgorelo je 13 velikih tovarniških objektov do tal. Skoda ji naravnost ogromna. Poleg dragocenih strojev je požar uničil se S00 letalskih motorjev, ki s» bili ravno naročeni jio japonskem letalskem ministrstvu. Požarna katastrofa tovarne letal pomeni /a japonske vojaške kroge težak udarec. Vlada je cdredlla najstrožjo preiskavo, da se ugotovijo vzroki peinra. splošno pn vlndn v vsej ,lii|i<>nski mnenje, da je bil ogenj podtaknjen.
Podoknica banu
Ljubljana, 13. februarja.
Nocoj ob 19.30 je bila prirejena novemu banu dr. Pucu lepo uspela podoknica pred poslopjem banovinske palače. To je priredila Hubadova "župa, pridružili so se ji pa tudi obrtniški in trgovski krogi. Pred podoknico so šli čestitat novemu banu na imenovanju predsednik Iiubadovc župe g. švigelj, zastopnika trgovcev Smol in Habjan ter zastopnika obrtnikov Rebek 111 Pičitian. Pevci Hubadove /.upe so nato zapeli dve pesmi: »Domovini« in »Jadransko morje«, nalo pa je spregovoril novi ban. Poudarjal je svojo ljubezen do Ljubljane, ki bo ostala biser Karadjordjeve krone. Pevci so po batiovem govoru zapeli še pesem »Iz bralskog zagrljaja«,
Pcdoknici je prisostvovala velika množica ljudi. Nato pa so se razvrstili v banski palači zastopniki nekaterih pomembnejših ljubljanskih društev, ki so izrekli novemu banu čestitke.
Ne pozabite na volivne imenike!
Volivni imeniki so razgrnjeni v občinskih uradih. V smislu razglasa hanske uprave morajo župani volivno imenike takoj razgrniti v občinski pisarni. Ce jih še nimajo v svojem uradu, jih morajo takoj zahtevati od sodišča. Zadnji dan reklamacij je 22. februar. Opozarjamo na dodatni zakon z dne 20. julija 1934 (Službeni list 480-60). s katerim jc doba bivanja v občini kot pogoi za vpis v volivni imenik podaljšana na eno I e t o.
Izjava ministra Marušiča
V nedeljo se je mudil v Ljubljani minister za socialno politiko dr. Drago Marušič. Sprejel je dopisnika »Vremena«, ki mu je zastavil nekatera vprašanja. Na vprašanje, kako bodo postavlien? kandidatne liste v dravski banovini, je minister Marušič odgovoril: To bo odredil nosilec liste predsednik g. Jevtič. Organizacije, ki že obstoje v banovini, bodo sodelovale pri volitvah, kakor tudi vse tiste osebnosti, ki izjavijo, da so voljne sodelovati.
Osebne vesli
Belgrad. 13. februarja. Na lastno prošnjo je vpokojen Mihajlo Kneževič. pomočnik prvo skupine gradbenega ministra. G. Kneževič Ima več ko 37 let dejanske državne službe in ker so je pokazal v tej službi zelo spretnega, zelo vestnega in prizadevnega. ga je kralj, namestništvo odlikovalo z redom sv. Savo I. stopnje.
Smuške tekme v Tatrah
Finci na prvem. Jugoslavija na devetem
mestu.
Visoke Ta4r6, 13. februarja. Pri današnji stafetnl tekmi na Fislnih tekmah v Vi; šokih Tatrah so se posamezni narodi v hudi borbi takole plasirali: 1. Finska 2:42.30: 2. Norveška 2:43.17: 3. Švedska 2:40 53 : 4 Nemčija 2:50.34; 5. Češkoslovaška 2:54.23; S. reški Nemci 2:57.47; 7. Poljska 3:00.26; S. Avstrija 3:111.8; 9. Jugoslavija. Sledijo še Rotnu-l ni ju, l/;ton«k-n in druge.
T
Ameriški Slovenci
Narodni galeriji v Ljubljani
Poklanjajo sliko slikarja Peruška
Naša Narodna galerija je te dni prejela iz Clevelanda naslednje p,smo, podpisano od znanega slovenskega ameriškega pisatelja Ivana Jonteza: V začetku lanskega septembra je bil iz vrst naprednih clevelandskih Slovencev organiziran odbor, ki si je zadal nalogo, zbrati potrebna denarna sredstva za nabavo ene izmed reprezentativnih slik našega umetnika H. G. Peruška, da bi jo poklonili Narodni galeriji v Ljubljani kot kulturni dar clevelandskih Slovencev naši stari domovini. Dnevi ameriške Slovenije so šteti, toda, predno bo amerPko morje pogoltnilo naš otoček, želimo pokloniti svoji stari domovini mal spomin, ki naj bo pri a. da am riški Slovenci nismo pozabili svoje rodne domovine, dasi nam ni mogla nuditi eksistence in je bil naš boj za obstanek v tujini izredno težak, temveč, da smo vedno mislili na njo ter vzklic temu, da smo bili stalno izpostavljeni tujim vplivom, ostali v bistvu njeni otro-
ci. Obenem pa naj ta naš dar priča stari domovini, da je eden izmed njenih sinov postal v Novem svetu velik in spoštovan umetnik.
Odbor je bil sestavljen kot sledi: predsednik Vatro J. Grill, tajnik Ivan Jontez, blagajničarka ga. Antoinette Simčič, ostali člani odbora pa ga. Mary Durn, A. J. Terbovec, Frank Sodnikar in Frank Barbič.
Ob času, ko smo sestavljali ta odbor, se je mudil v Clevelandu operni in koncertni pevec g. Anton Šubelj, ki se je takoj ponudil, da je pripravljen dati koncert izkl.učno v ta namen in mi smo to ponudbo seveda z veseljem sprejeli, kajti zavedali smo se, da v teh kritičnih časih, ko je i toliko naših rojakov brez zaslužka, ne bo baš lahko zbrati potrebnih 50.000 dolarjev v naši naselbini. Koncert g. Šublja se je vršil dne 19. sept. preteklega leta v avditoriju Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, čijega vodstvo nam je
, dalo dvorano brezplačno na razpolago. Udeležilo ' se ga je okrog 700 ljudi in prinesel nam je nekaj J nad dvesto dolarjev.
Ostali del potrebne vsote smo dobili s prostovoljnimi prispevki od raznih naših kulturnih in političnih organizacij v tukajšnji naselbini in od posameznih rojakov.
Pri izbiri slike smo vzeli za merodajno mnenje umetnika g. Peruška samega, ki je smatral, da ga bo najbolje reprezentirala velika oljnata slika »Simfonija ameriškega zapada«, ki je bila že na več razstavah v tej deželi ter bila deležna splošnega priznanja. Ta slika je bila včeraj odposlana na vaš naslov.
Želeč, da bi naš dar sprejeli kot iskren dokaz toplih čustev, ki iih cleveiandski Slovenci gojimo napram naši rodni domovini, vas iskreno pozdravljamo.
Za novo laro Zgornja Šiška
Ustanovitev samostojne duhovnije Zgornja Šiška - Dravtje
Trume smučarjev, ki jih je v nedeljo dopoldne pozni sneg izvabil iz Ljubljane proti Gorenjski, so v Dravljah radovedno postajale in se čudile, kaj naj sredi zime pomenijo številni mlaji in venci, ki so jih videli z glavne ceste. Zvonovi sv. Roka slovesno pri-trkujejo, ljudske množice, se v prazničnem razpoloženju zbirajo, narodne noše in šopki — koga bi radovednost ne ustavila. Odgovor je kmalu ta. Iz Št. Vida sem jezdeci v krasnih narodnih gorenjskih nošah, v sredi na ozaljšanih kočijah šentvidska farna duhovščina, ki spremlja svojega dosedanjega tovariša g. Mirka Bartola na novo službeno mesto v Dravlje oziroma v Zg. Šiško. Dolgo so radi oddaljenosti od fare v Št. Vidu želeli svo.ega dušnega pastirja. Ta dan se jim je izpolnila želja, zato veselje na njih obrazili in praznik v njih darovih! Mladi rod, fant in dekle ga prvi pozdravi in sprejeme v svojo sredo, da ga popelje v draveljsko cerkev, j kjer naj jim za naprej lomi kruh božje be- i sede. Pred cerkvijo je v Istem prazničnem pričakovanju zbrana ostala soseska. Svoje želje je izlila v verze, ki jih v pozdrav deklamira učenka Anica Kogovšek.
Praznično pri nas je danes: v duhu vidimo že kamen, ki na njem nov božji hram se vzpel bo pod nebo ko plamen.
Blagoslov ste nam prinesli Skupaj bomo zdaj molili, Skupaj delali, trjieli, Skupaj nov oltar gradili.
Iz srca globine kličem Vam v imenu vseh goreče: naj Vam bo lepo med nami: In prav mnogo, mnogo sreče!
Za tem še pozdrav v imenu soseske, ga: silcev in športnikov, nato vhod v cerkev, ki je bila za to priliko veliko premaihna. Na prižnieo stopi g. dekan in župnik V. Zabret, ki prebere škofijsko odločbo, s katero se jim v svrho rednega in uspešnega dušnega pa-stirstva določa lasten dušni pastir in še sam izrazi željo, da bi se njihovi načrti čimprej uresničili.
Popoldne je bil napovedan prihod pre-vzvišenega g. knezoškofa g. dr. Gregorija Rozmana v šoli Zg. Šiška. Bodoča nova fara naj bi zajela namreč vso občino Zjt. Šiško, kateri je dano nekako središče z nedavno dograjeno novo šolo. Tam nekje naj bi stala tudi nova cerkev. In videlo se je, da ljudje pravilno pojmujejo pomen škofovega pri hoda. Že davno pred napovedanim časom «e je zbrala pred šolo ogromna množica ljudi, da pozdravi svojega nadpastirja in se mu na
tak način zahvali za njegovo naklonjenost in uvidevnost, ki jo kaže, ko je treba dati ljudem možnost in priložnost, da morejo zadostiti svojim verskim potrebam. G. predsednik občine z odborniki, ves šolski zavod z učenci in učiteljstvoni pod vodstvom g. upravitelja in ravnatelja, društvo »Sokol« in »Vodnik«, gasilno društvo in predstavniki društva za zidavo nove cerkve, g. dekan iz ŠL Vida, novi dušni pastir občine Zg. Šiška, vsi so pričakovali prihoda g. knezoškofa. vsak s svojim pozdravom. Obširni šolski hodnik, kjer se je tudi že do sedaj vsako nedeljo opravljala, služba božja, po končanih pozdravih ni mogel sprejeti niti polovice vseh navzočih. Po litani.jah .ie g. knezoškof povzel besedo, o kateri je dal izraza svojemu veselju in zadovoljstvu nad tem. kar se pripravlja. Zunaj še vlada zima in mraz, pri
Kranj
— Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina. uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sef«-grenčice. Možje zdravniške prakse so st prepričali, da je "Franz-Josef«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-htpertrofiji.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 12. februarja.
V nedeljo 10. februarja je priredilo Slomškovo prosvetno društvo predavanje o temi. kdo vlada slovansko Rusijo. Predaval je g. A. K o r e n , diplom. agr., ki je v izčrpnem govoru osvetlil nečloveško metodo židov-boljševikov, kateri so izrabili neznosne socialne razmere ob koncu svetovne vojne in potegnili ves ruski narod v vrtinec brezvestnih židovskih špekulacij. Prazna ie beseda o »slovanski socialni revoluciji«, ker je preprosti ruski narod postal žrtev zahrbtnih brezbožnih namenov. Danes se ruskemu narodu že odpirajo oči in počasi spregleduje, vendar bo moral še mnogo pretrpeti, preden se bo v trpljenju prečistil in našel samega sebe ter vrgel s sebe brezbožni židovski jarem.
Mnogoštevilni poslušalci so nagradili predavatelja z zaslužnim aplavzom.
Zagrebški Slovenci in Slovenke okrog pokojnega p. Gabrijela Cevca.
Do 20%
več svetlobe
vas pa se je že začela pomlad duhovnega življenja, tako je začel Prevzvišeni. In priporočal je slogo za veliki cilj, ki se je danes tako lej)o pokazala. Brez žrtev se ne doseže nobena velika stvar, zato po svoji moči žrtvuj za prihodnjo cerkev, ki bo vaša last. Ne se ustrašiti težkih razmer, ki nas tlačijo. Tudi naši predniki so prav v najhujših časih pozidali največ cerkva. Zgodovinska naloga vas čaka. pa ee bo dobra volja na vaši strani, tudi ne bo izostal božji blagoslov, katerega vam iz vsega podeljujem.
Z govorom g. knezoškofa je bila slavnost zaključena. Vsi smo se razšli z velikimi na-da mi v srcih, da ni več daleč čas. ko bo i>o-ložen temeljni kamen za novo cerkev in s tem tudi za samostojno faro.
Družabni večer kranjskih fantov se vrši nepreklicno v soboto, 16. t. m. ob pol 9 v dvorani hotela »Stara pošta«. Vstop le proti vabilu.
Pred predavanjem je predsednik prosvetnega odseka naznanil prisotnim, da je prišla iz Kamnika novica o smrti g. p. Gabriela Cevca, ki je pred leti tako požrtvovalno dela! med zagrebškimi Slovenci pri sv. Roku. Predsednik je omenil tudi Cevčeve zasluge za katoliško prosveto v Zagrebu: bil je med ustanovitelji Slomškovega prosv. društva, njegov prvi predsednik in pozneje častni član — zagrebškim Slovencem drugi Slomšek. Delo p. G. Cevca bo vedno z zlatimi črkami vklesano v zgodovino katoliškega življenja zagrebških Slovencev. Slomškovo prosv. društvo je poslalo na pogreb svojega zastopnika.
Prihodnjo nedeljo ne bo predavanja, pač pa bo v Jeronimski dvorani priljubljena igra »P r i kapelici«. Kakor kaže, bo zopet dvorana polna, kakor je bila pri zadnji predstavi.
za man] denarja
TUNGSRAM
nitka v dvojni svetlobna množina v
vijacmci dekalumenih
D
70 letnica dr, V.Koruna
Senator dr. Vat. Rožič
Njegove misli v njegov spomin
Teden dni pred njegovo nepričakovano smrtjo sem med zapiski v svojem predalu našel tudi njegove, deloma s stenografično pisavo začrtane, osnutke za prilične govore in nastope.
Lansko poletje si je za dober mesec dni izprosil dopust, da si okrepi in osveži telesne in dušne moči za novo delo. Z velikim veseljem se je pripravljal za slavnostni govor ob 50 letnici Domžalske godbe in še z večjim veseljem na blago-slovljenje vodovoda pri Sv. Trojici nad Moravčami.
V rokopisu sem bral njegov govor za domžalski jubilej. Vsa lepota, od Homca pri Kamniku do Sv. Trojice preko Doba in Domžal in vsa radost od pastirske piščali do zvonke pesmi ubranih zvonov, je bila zajeta v dr. Rožičevem slavnostnem govoru. Zal, da ga zavoljo slabega vremena ni mogel govoriti v vsej celoti, kakor ga je zamislil in napisal.
Hotel sem si ta rokopis ohraniti za vesel spomin, pa ga je spravil sam, da ga o priliki kje objavi. Namesto govora sem po srečnem naključju dobil od njega pričujoče nabrane osnutke. Ni jih veliko, pa veliko povedo.
Morebiti vam bo ob teh mislih vstala pred očmi niegova prava duhovna podoba. Saj so te misli sad njegovega izkustva in premišljevanja ter izraz njegovega duhovnega življenja.
»Lepa je otroška duša v svoji čisti nežnosti, ali še lepša le izčiščena in preizkušena duša. ki je po boju in viharju priSia do miru in jasnosti.
Resničnol Le kdor za druge dela, le ta živi.
Toda pravo delo je le tisto, ki ga opravljaš iz zvestobe do svojih idealov.
Brez pokorščine ni milosti.
Brez avtoritete ni reda, ni miru, ni blagostanja v občini.
Kdor hoče imeli avtoriteto med in nad ljudmi, naj se jim skazuje koristnega.
Nekaj velikega nam more povedati le navdušen človek. Pred navdušenjem pa mora priti vera v to, kar govori. Dokler kdo veruje, je navdušen; kdor je navdušen, je mlad.
Kjer je vest, tam je značaj, kjer je značajnost, tam je neodvisnost.
Kdor se hoče pripraviti na boj v življenju, se mora umakniti na zbiranje moči v samoto.
Samota je vir globokih misli in zibe! velikih mož. Malo jih je. ki razumejo, kakšni zakladi se skrivajo v samoti.
Preglej v samoti svoje namen in načrte, če so pravični in dobri, in potem nabrusi svoje orožje!
Modrost skušenega moža se razodeva v njegovi potrpežljivosti.
Prvo načelo vzgojiteljevo bodi: Potrpi in čakai! Počakaj, da se brstje samo razpoči...«
Iz teh osnutkov je razvidno, da jih je moralo biti več Vendar tudi ti maloštevilni so dovolj zgovorna priča, kako je plemeniti mož oblikoval svoj značaj in svojo voljo, da tako izoblikuje tudi srca svojih poslušalcev.
Kaj je bil dr. Rožič svojemu ljudstvu in kaj ie bilo ljudstvo njemu, se je najsijajneje pokazalo ob blagoslovitvi »Vodice v Viševku«. Sam to slovesnost z otroškim navdušenjem tako-le opisuje-
»Biagosiovljenie vodovoda, s tremi duhovniki: — Moravški g. dekan, vrhpoljski g. Jerše in do-
mači g. Markič — vse je bilo lepo, prisrčno in praznično.
Prej peta maša — darovanje — godba med sv. mašo v cerkvi — streljanje z možnarji in slovesno pritrkavanje. Bog pa je naše skrbi, trud in težave, še poplačal in kronal s krasnim vremenom; da smo bili vsi veseli, skoraj srečni, nad vse zadovoljni.
G. dekan je imel pri blagoslovu vode krasen nagovor; nato jaz; nato banov zastopnik g. inženjer inšpektor Skoberne, pred katerim je prav izvrstno prednašala ljubko pesem sosedova hčerka. Nato je bilo še več govorov o treznosti in vodi kot najboljši pijači.
Studenec blagodejen šumi pod tiho vejo, če pride potnik žejen, uteši z njim si žejo.
Vse se je zares lepo izšlo .. .«
To je bil zadnji in morda najlepši praznik, ki ga je dr. Rožič doživel med svojim domačim ljudstvom.
Potem pa so prišli: »Novi dogodki, najbolj pa tragična smrt našega premilega, modrega vladarja, viteza-kralja Aleksandra I. Zedinitelja, je tudi meno zelo zadela. Prve dni sploh nisem mogel verjeti v ta udarec, odnosno zločin, ki nam je ugrabil našega zaščitnika. Pa Bog nas bo obvaroval, če bomo verni, boguvdani, pošteni in če se bomo ljubili med seboj.«
Tako je mislil in pisal mož. ki je bil po svo-iem srcu oče. po svojem duhu senator in po svojem delu prijatelj svojega ljudstva.
Valpntinp. valp valetudine aeterna!
Miroselski.
Danes, nn god sv. Valentina, praznuje 70-! letnico rojstva g. dr. Valentin Korun. gimnazij-j ski ravnatelj v p. in bivši predsednik ljubljanske scikcije profesorskega društva. Ob času, ko je bil on predsednik ljubljanske sekcije (1919 do 1925), se je začelo med Slovenci razlikovanje »državotvornih« in »protidržavnih elementov«, ki so ga nekateri državni uslužbenci raztegnili tudi na pripadnike svojega stanu, in sicer čisto brez potrebe. Da so bili, da so in tla bodo med izobraženci različni nazori o tem, kakšna bi hila najboljša ureditev in uprava naše države, je jasno, in znak žalostne brezskrbnosti za javne posle bi bilo, če bi se o življenjskih vprašanjih državnega prospeha med izobraženci ne i vodila nikaka debata. Da nam jc pa narodna država dragocena, nenadomestljiva dobrina, ki jo je treba varovati iu braniti z vsemi močmi, o tem pn ni bilo med našimi državnimi nameščenci nikdar nesoglasja. Kaka posamezna izjema je mogoča pri pripadnikih vseli političnih strank, a za splošnost je brezpomembna. Vsaka svoboda političnega mišljenja pa mora prenehati, čc boš nn nasprotnika udaril kar s »proti-državnim« loparjem. Ob 70-letnici g. ravnatelja | dr. Koruna ugotavljamo veselo dejstvo, da je dr. Korun kot predsednik ljubljanske sekcije že vnaprej odločno zaprl vrata vsaki možnosti, dn bi razlikovanje »državotvornih« in »protidržavnih elementov« prodrlo tudi v profesorske vrste; v tistih kritičnih časih je na občnem zboru ljubljanske sekcije podal povsem iz lastne inciative avtoritativno izjavo, da med slovenskimi profesorji glede zvestobe do države ni niiknke razlike. Kot poštenjak, ki je bilo o njem znano, da ljubi resnico in da si jo upa tudi povedati brez ozira na desno in levo, si jc mogel dovoliti tako izjavo brez strahu, da bi ga kdo mogel osumiti neiskrenosti. Danes se ob njegovem veselem jubileju hvaležno spominjamo tega njegovega dejanja; prepričani smo, da ga je tudi sam še danes vesel. Storil je s tem lepo uslugo ne samo profesorskemu stanu, ampak doprinesel je svoj moški prispevek tudi za ozdravljenje naših javnih razmer od krivičnega zastrupljanja. Bog daj, da bi naš
megi
narod v vseli težkih časih imel ljudi, ki bi imeli pogum, povedati — resnico! Gospodu ravnatelju iskreno čestitamo, da jc, upamo v zdravju in zadovol.jnosti. dočakal sedemdeseto leto in nui iz srca želimo tudi za bodočnost vse najboljše.
Novo mesto
Volivni imenik za volitve v narodno skupščino je na vpogled v občinski pisarni vsakomur med uradnimi urami.
Občni zbor društva Rdečega križa. V četrtek, dne 14. t. m. ob pol 20 je v mestni posvetovalnici v Novem mestu redni letni občni zbor okrajnega društva Rdečega križa. Na občni zbor so vabljeni vsi redni člani za leto 1934 in redni člani za leto 1935, kateri so plačali ustrezni vlog za tekoče leto V slučaju premalega števila članov se občni zbor vrši pol ure pozneje na istem mestu. Odbor.
»Dobri vojak Švejk.« V soboto 9. in v nedeljo 10. februarja smo imeli priliko videti na odru Prosvetnega doma izborno komedijo iz svetovne vojne »Dobrega vojaka Švejka*. Naši igralci so v režiji g. Stanka Potokaria rešili svoje vloge prav dobro in občinstvo zadovoljili popolnoma, kar ie bilo videti iz burnih aplavzov in gromkega smeha, ki je napolnjeval dvorano od začetka do konca igre. Igrale' bodo igro *«> enkrat ponovili, in sicer v soboto, dne 16. februarja ob pol 8 zvečer,
Liubljanshe vesti:
Zasedanje banskega sveta
Ljubljana. 13. februarja.
Danes dopoldne se je nadaljevalo zasedanje banovinskega sveta, ki ga je vodil podban g. dr. Pirkmajer. Lovšin je predlagal, naj bi se ustanovil zavarovalni sklad proti toči v višini 33 miljonov Din. Občine bi bile pripravljene prispevati 20% v ta sklad.
Podban je pojasnil, da ni kritja za ta sklad, pač pn naj se poveča prispevek iz bednostnega londa od 400.000 na 1 milijon Din za podpore po elementarnih nezgodah. Občine naj prispevajo s 5% nn svoje doklade, nakar bi se znesek povečal na 3 milijone Din. Detela je proti povišanju doklad nad 00%. Sprejeta je bila končno doklada in sicer: 50% splošna, cestna 5 in zdravstvena 5%. Iz splošnega proračuna znaša prispevek za bednostni sklad I ,!M)0.tK!0 Din, pozicija 3 bednostnega sklada se zviša od milijon dinarjev na 1,400.000 dinarjev.
Podban je v debati navajal, da znašajo banovinski izdatki na enega prebivalca: v Ljubljani 323 Din. v okolici 31 Din, v Mariboru 225 Din in mariborski okolici 19 Din. Podban je dalje pojasnil, da so p ro računan i dohodki banovine iz trošarine na vino in žganje v višini 0 milijonov Din,
na špirit 2,500.000 Din, na pivo 1,500.000 Din. Presežek teh trošarin pride v banovinski gradbeni sklad. Banovinski sklad za javna dela dobi iz naslova trošarino na alkoholne pijače 1.400000 Din.
Kazni govorniki in poročevalci odsekov so predlagali celo vrsto resolucij, tako glede izvrševanja mlatilničarskegit obratovanja na deželi, glede dimnikarstva, glede pospeševanja elektrifika-cijskega programa, z.a kar naj se najame posojilo, glede |)reskrbo siromašnega prebivalstva z žitom in sjdoh glede preskrbe naše pokrajine z žitom, ki mora uvažati približno (SOOO vagonov žita letno, glede sanacij gospodarstva banovinskih podjetij, o elektrifikacijski zvezi Ljubljane in banovine, o splavarstvu, o potrebi splošne davčne pavšalizacije za tnale obrtnike, zlasti o pavšaliziranju pridobnino, o potrebi ureditve našega sadnega izvoza, o izenačenju pravic banovinskih nameščencev z državnimi, o potrebi ustanovitve kmetijske zbornico, dalje je bila prečitana resolucija o ustanovitvi začasnega sklada za poravnavo škode po toči, o potrebi uvedbe polnil) olajšav za kmečke producente in delavce, o potrebi, naj se ukine taksa za sečnjo gozdov in pravtako taksa na račune in note itd.
Seja se je popoldne nadaljevala.
Prepričajte se,
če ste v volivnem imeniku
Volivci se opozarjajo, da se morejo popravki volivnega imenika zahtevati samo še do vštetega petka, 22. februarja t. 1. Volivni imenik mestne občine ljubljanske je razgrnjen na vpogled prebivalstvu v uradnih urah pri mestnem poglavarstvu. Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 46, in pri tukajšnjem okrajnem sodišču. Vsakdo ima pravico volivni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Pri volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v imenik. Zato naj se vsak ▼olivni upravičenec v lastnem interesu pravočasno t. j. do gori navedenega termina prepriča, ali je ▼pisan v volivni imenik. Popravek volivnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od , mestnega poglavarstva ali od okrajnega sodišča. I Zahtevanim popravkom se morajo priložiti dokazi, j Za dokaze morejo služiti samo polnoveljavne javne listine. Za zahtevo popravka volivnega imenika se ne pobira nobena taksa niti za opravilo, niti za akt, niti za listine, kakor za izpiske iz cerkvenih knjig, za spričevala, potrdila itd., ki so potrebna za dokaz teh zahtev, nego na njih se označuje, v kakšen namen se izdajajo in da se za druge posle ne smejo uporabiti kot dokazi brez takse. Pristojna oblastva morajo dati zahtevniku v 24 urah vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volivnih imenikov.
i) Slavnostna matineja ob priliki trinajste obletnice papeževanja Pija XI. bo v nedeljo,- 17. februarja ob 11. uri dopoldne v dvorani Akademskega doma. 1. Uvodna beseda. 2. Papeštvo in naš narodni problem v Primorju - g. Filip Terčelj. Iskreno vabljeni vsi gg. starešine iti akademiki! Ob 10 dopoldne se udeležimo polnoštevilno z društvenimi trakovi pontifikalne svete maše v proslavo obletnice kronanja Pija XI. v stolnici. Nas prostor je spredaj v presbiteriju. — Akademska zveza.
0 Kino Kodeljevo prične jutri zopet redno obratovati. Predvajal bo »Volgo v plamenih v režiji Turžanskega in z Inkišino-vom v glavni vlogi, kot dodatek pa veseloigro Proč s skrbmi!« s Stanom Laureloni in Oliverjem Hardijem.
Q Prijava biciklov in fijakerskilt voz se vrši letos, kot je bilo že objavljeno, za policijski okoliš v Ljubljani v Šubičevi ulici 5-L, soba št. 2, vsak dan med 8 in 12. Rok za prijavo poteče 28. februarja. Uprava jx>licije opozarja lastnike omenjenih vozil, da v izogib posledic svoja vozila pravočasno prijavijo. Od 1. marca dalje bodo morali zamudniki plačati razen redne takse še kazensko takso in kolek za razsodbo v skupnem znesku 67.50 Din. Zato se pozivajo vsi interesenti, da v lastnem interesu prijavljajo svoja vozila do zakonitega roka. t. j. do 28. februarja.
0 V duševni zmedenosti. Včeraj so v bolnišnico prepeljali 46 letnega železniškega pleskarja Stanka Spreitzerja iz Verovškove ulice 28. Spreitzer si je v duševni zmedenosti prerezal žile na desni roki. Izgubil je mnogo krvi, vendar zdravniki upajo, da ga bodo rešili.
© Popolna razprodaja bluz. dainskih in otroških oblek ter igralnih hlačk itd. po — skrajno nizkih cenah. M. Krištofi«' Bučar. Stari trg 1!).
Ljubljana brez župana
Čas: Okoli sedmih zvečer. Kraj: Beim Maček, dem weltberiihmten, tam za vodo, ali pa pri »Bo-benčku« (beim »Trommelvvirt«) ali pa kje drugod; kakor kdo hoče. Za pečjo sede možje, pravi ljubljanski možje.
»Lepa reč to — kdo bi si bil to mislil! Pa prav nikogar niso nič vprašali — kar vzeli so nam ga! Ali smo mi še kaj?«
»Morebiti se je pa sam proč prosil? Toliko let hodili na rotovž, to tudi ni kar tako. Jaz imam lam opraviti komaj enkrat — dvakrat na leto, pa sem ga že sit za pet let! Enkrat mora imeti človek vendar svoj mir.«
»Škoda ga je pa le, gospoda župana. Če bo sedaj umrl kakšen »težek«, še gala-pogreba ne bo dobil! Kaj pa naj pomeni kakšna »gala« brez župana?«
»Ampak kam so pa pravzaprav šli gospod župan?«
No, ti si pa ludi eden! Za bana so vendar postavljeni, za bana!«
»Kje pa? Bane so imeli včasih na Hrvaškem. Zato pa se mi čudno . . .«
»Kaj čudno! Bana imamo mi sedaj tudi!«
Kako, bana — kakšnega bana?«
»No, bana, kakor je bil prej Landesprasident; samo da je ban še več!«
Še več kakor ljubljanski župan?«
Pa precej več! Ban ima tako moč, da ima vse župane pod seboj, tudi ljubljanskega. Če hoče kakšen župan, tudi ljubljanski, kaj sitnariti ali pa preveč šnofariti, mora kar nehati, če gospodu banu ni prav!«
»Aaa — sedaj pa že zastopim! Kaj pa za pogrebom — ali gre ban tudi lahko?«
■Seveda gre lahko, ampak za tvojim ne pojde. Kaj pa naj s teboj, šerna božja?«
»Torej župana sedaj nimamo, to drži. Kdo bo pa sedaj — ali že kaj veste?«
»Če ne boste nikjer naprej pripovedovali, vam pa povem. Jaz sem vprašal Janeza, tistega, ki pri gasilcih avtomobilska kolesa snaži, pa mi je rekel, da bo — nekdo drugi!«
»Tako, tako,« so rekli možje, nekdo drugi! Mhm — mhm« — in so šli, . .
Mariborske vesti:
Veliko delo Rdečega križa
Maribor, 13. februarja.
Sinoči se je vršil pri Orlu redni letni občni zbor Rdečega križa v Mariboru lz obširnih poročil predsednikn dr. Janfiičii, tajnika dr. ZorjanA in blagajnika ravnatelja Kovačeca je razvidna visoko aktivna bilanca društvenega delovanja v minulem poslovnem letu, dasi je tudi Rdeči kri/ ?';til ovire in težave, ki zavirajo v današnjih dneh vsak razvoj v društvenem življenju. Po novem zakonu jc mariborsko društvo postalo nadrejena jedinica za mesto Maribor ter za oba politična okraja Maribor levi iu desni breg. Zaradi tega si jc moralo društvo osnovati posebno pisarno, za katero je dobilo prostore na okrajnem glavarstvu. V minulem letu se ;ie društvo predvsem posvečalo nalogam, ki jih predpisuje zakon, io je pripravljanju osebja in zbiranju sredstev. Odbor je nabral 248 rednih in 740 podpornih članov, sodeloval je v odboru za obrambo mesta proti napadom iz zraka ter organiziral celo vrsto sa; mar! tonskih tečajev. Vršil to je višji tečaj za mlade izobražence, nižjih tečajev pa je bilo 5 in sicer pri šolskih .sestrah 3, eden je bil zn člane okrožnega urada za zavarovanje delnvee.v. eden pa tiri gasilni in reševalni četi. Tudi seda.i nadal juje društvo s prirejanjem teh tečajev. Ustanovili so se občinski odbori v Št. Tlju. Kamilici, Veličini. Tudi Pomlndek Rdečesra križa jc po novem zakonu pripadel v društveni delokrog. V minulem letu ie poslalo društvo 24 bolnih otrok nn svoje stroške nn oddih in sicer 14 na morje. 10 na na Pohorje ter je porabilo za to 14.240 Din. Izdalo .ie tudi nekaj podpor revnim družinam s številnimi otroki. Akcija za nabiranje rabljenih oblek žal ni uspela — Sredstva je društvo zbiralo z raznimi prireditvami, ki so vse lepo uspele. \ -sc veliko delo so vršili društveni odborniki zastonj, tudi pntnine in poštnine plačujejo iz svo-jesrn. Zaradi pomnoženega dola in večjega delokroga se bo morala najeti plačana pisarniška moč.
Zanimivo poročilo o dolu Pomladka Rdečega križa ie podal vodniški učitelj tr. Mirko Ravter. Z malimi izjemami je v Pomlad-ku organizirana mladina vseh mariborskih šol s 116 pododbori in 3456 člani. Dohodkov ie imel Pomlndek lani 82.646 75 Din, zn vzdrževanje deške počitniške kolonije v TCnštel Lnkšiču in dekliške v Bakareu. v katerih je letovalo 126 otrok, pa ie porabil 82.476 35 Din
Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika dr. Ivan .Tančic, za podpredsednika primnrij dr. Mirko černič. v odbor pn; stol-i ni kanonik in mestni župnik insgr. Mihael
257» popusta 25 7„
od
cerhvemti goiorov ar. n. Opetto
dobi kdor kupi celo zbirko do 15. lil 1935
Cela zbirka obsega 24 zvezkov ter stane nevezana Din 466— s popustom po samo Din 349'50.
H. NiCmail, Liubliana, Ifoptiarfcva 2
Odkrita tovarna denarja
Ljubljana, 13. februarja.
Pred časom smo poročali, da je policija aretirala tri brate Zakrajške ter nekega kmetskega fanta, ki jim je dokazala celo vrsto vlomov in tatvin. V zvezi s tem se je izkazalo, da je eden od teh bratov, namreč Dominik Zakrajšek, tudi v zvezi s ponarejevalci denarja. Skoraj istočasno, ko je policija zasliševala brate Zakrajške, pa je prijavila gostilničarka Gebertove gostilne v Rečni ulici, da je pri njej izmenjal ponarejen petdesetak 23 letni Josip Cesar, hlapec sodavičarja Moreta. Kupil je le za dva dinarja cigaret ter je dobil naSaj 48 Din. Cesar je sprva tajil, končno pa le priznal, da mu je dal 50 Dm 24 letni brezposelni delavec Josip Bencina iz kolonije na Cesti dveh cesarjev. Benčina je vlil več ponarejenih novcev ter zahteval za vsak petdesetak 40 Din, tO Din pa naj bi bilo Cesarjevih, ko jih izmenja. Policija je napravila pri Benčinovih hišno preiskavo. Benčina je sprva zelo tajil, enako njegov oče in mačeha, pač pa sta izdala policiji mlajša bratca skri-
vališče delavnice ponarejenih novcev, ki jo je imel skrito v drvarnici. V dvojni steni drvarnice je policija odkrila zalogo svinca in cinka ter kar posrečene modele iz mešanice mavca in cementa. Benčina je delal novce iz dveh tretjin cinka in ene tretjine svinca. Priznal je, da je razpečal okoli 40 novcev po 50 Din, po 20, po 10 in po 2 Din. Naredil jih je pa še več. Nekaj novcev je izročil tudi Dominiku Zakrajšku, da jih razpeča. Dominik Zakrajšek pa je osumljen tudi, da je prejšnjo nedeljo napadel 85 letnega posestnika Blaža Velka-vrha in njegovo 26 letno hčer Marijo v Brezjah ter ju oropal. Pri tem napadu je ropar moral pustiti v hiši suknjo, v kateri so našli 3 ponarejene novce po 20 Din in 3 po 2 Din. Policija ima večino družbe že pod ključem, išče pa še enega soudeleženca pri tem roparskem napadu.
— Nosečim ženam in mladini materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
Urnek, žuiitiu dr. Lipold, okrajna glavarja Scnekovič in Mnkar, podpolkovnik Marko Nikolič, industrijalec Josip Hutter, velet,r-goveo Miloš O.sel, dr. Zorjan, dr. Jurečko, glavni uredjiik Udo Kasrier, mostni fizik dr. Novak, nadzornik Tomažič, magister Mivin-rik, podravnatelj Pfeifer, upravitelj Steno-vec, polkovnik v p. Kristan, učitelj Mirko Rnvtor, upravnik dr. Vrečko, Stupanova, A rtič in Vodopivec. Predsednik nadzorstvenega odbora je ravnatelj Bogdan Pogačnik, v nadzorstvu pa so še Drago Roglič, gospa Ravn i kova, ravnatelj dr. Kovačec, delegat za banovinsko skupščino je dr. Vrečko.
□	P. Bračko na zadnji poti. Včeraj popoldne so položili k večnemu počitku p. Cirila Bračka. Nabito polna je bila ob 3 popoldne frančiškanska bazilika, ko so se začeli pogrebni obredi. Molitve pred krsto je opravil prevzvišeni knezoškof lavan-linski dr. Ivan Tomažič, ki se je nato v pretresljivih besedah poslovil od pokojnega p. Cirila, katerega je orisal kot vzor duhovnika in človeka. Pevski zbor bogoslovcev je zapel žalostinko »Človek glej«, nato pa se je napotil mrtvaški sprevod s ti-sočglavo množico po mestu. Sprevod je vodil gvar-dijan frančiškanskega samostana p. dr. Gracijan Heric. Za krsto so stopali starši ter ožji sorodniki pokojnika, za njimi pa samostanska družina ter duhovščina s stolnim proštom Vraberjem, stolnim dekanom Cukalo, stolnim kanonikom Janežičem, msgr. Umekom, dr. Žagarjem in msgr. Vrežejem na čelu. V sprevpdu je šla tudi mladina s krčevinske šole, Krščanska ženska zveza in mnogo verske organizacije iz mariborske župnije. Na frančiškansko pokopališče so položili pokojnika p. Cirila pod arkadami v grobnico, v kateri čakajo zemski ostanki tolikih njegovih sobratov večnega vstajenja.
□	Umrla je v Mariboru gospodična Franja Zinauer, poštna uradnica v pokoju. Pokojna je bila vestna uradnica, globoko verna in vzorno usmiljenega srca, zlasti za reveže. Pogreb bo jutri v petek popoldne ob 3 na frančiškansko pokopališče. Za njeno vzgledno življenje naj ji bo Bog milostljiv plačnik! Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje.
□	Volivni zakon izide. Nenavadno se zanimajo meščani in okoličani za volitve, vlada pa tozadevno velika zmeda, ker nihče prav ne pozna volivnega zakona, ki je doživel že tri izpremembe in dopolnitve. Sedaj se je odločila Cirilova tiskarna v Mariboru, da izda volivni zakon z vsemi najnovejšimi določili, da se bodo zamogli interesenti točno poučiti o volitvah. Zakon izide v prihodnjih dneh.
□	Umrla je v Smetanovi ulici 40 v starosti 14 let dijakinja meščanske šole Korošec Marija. Naj počiva v miru.
□	Posestne izpremembe. Prodali so: Kantner Kristina in Ljudmila tovarnarju Francu Batjelu v Ljubljani hišo na Aleksandrovi cesti št. 26 za 500.000 Din. — Sporar Anton polovico hiše v Erjavčevi ulici Matildi Engelsfild za 80.000 Din. — Rubin Adolf in Amalija hišo na Koroški 68 Mariji Celiska za 55.000 Din.
□	Davčna zadeva. Mariborska davčna uprava razglaša, da poteče dne 15. t. m. redni rok za vložitev davčne prijave za pridobnino za leto 1935. Kdor še prijave ni vložil, naj to nemudoma izvrši,
- □ Usoden padec v studenec. Na Radvanjski cesti v Studencih se je pripetila huda nesreča. Dva delavca sta gasila apno ter sla vlačila vodo iz studenca z vedrom. Pri tem jima je padla v studenec deska, ki jo je hotel delavec Pongrac na vsak način potegniti iz globine. Spravil se je v vedro, njegov tovariš pa ga je spuščal v 15 metrov globok vodnjak. Komaj pa ga je spustil nekaj metrov globoko, je radi teže gonilno kolo pri vretenu popustilo in vedro je s Pongracom vred z veliko silo padlo v vodniak. Pongrac si je pri padcu zlomil obe nogi nad členki ter so poškodbe zelo resne narave. K sreči so reveža naglo spravili iz vodnjaka ter poklicali reševalce, ki so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico.
□	Mladina na begu. 10 letni sinek tkalke Štefanije Pirčeve je zapustil dom ter pobegnil ne-znanokam. Fantek je za svoja leta dobro razvit, oblečen je v sivo obleko ter nosi na glavi pleteno kapo.
□	Zapostavljena postaja Tezno. Vozni listek od Maribora do Ptuja stane 12 Din iz Tezna do Ptuja pa 17 Din. Voznina Maribor—Race je 4 Din, Tezno—Rače pa 6.50 Din. Tako se Tezenčani raje vozijo v Maribor z avtobusom, čc hočejo na vlak, dasi imajo sedaj nov kolodvor pred nosom. Vse to pa radi tega, ker izdaja Maribor, glavni kolodvor tako zvane konkurenčne karte, ki jih postajališče Tezno ne sme izdajati. Ali se ne bi dalo temu odpomoči?
Kulturobzornik
Pisatelj Anton Vadnjal
(t 10. februarja 1935).
Naj najprej kratko ponovimo zunanji tek njegovega življenja. Rodil se je 4. aprila 1876 v Borovnici. Oče je bil železničar; oba, oče in mati sta bila doma od Postojne, iz vasi Otoka, (lam naglašajo »Vadnu«.) Hodi! je v ljudsko šolo najprej v Borovnici, nato eno leto v Postojni, gimnazijo jc dovršil v Ljubljani v letih 1888—1896, kjer mu je bil sošolec med drugimi tudi Oton Župančič, naslednja štiri leta je študiral na Dunaju zgodovino in zemljepis (kakor Zupančič), v šolskem letu 1900/01 je prišel za suplenta na gimnazijo v Kranj, kjer mu je rajni ravnatelj Josip Hubad poveril razredništvo ter ves jezikovni in zemljepisni pouk v 1. b razredu.
S svojim sijajnim spominom (spisi nam ga dokazujejo) bi bil lahko naredil profesorski izpit, ali vleklo ga je v ljubljansko bogoslovje, katero je dovršil v letih 1902- 1906. Služboval je kot kaplan najprej v Višnji gori, nato na Krki (11 let), v Cerkljah na Dolenjskem, končno je I. 1928 dobil župnijo Št. Ožbalt, kjer je v nedeljo njegovo blago plemenito srce nehalo biti.
Rajnik je bil nenavaden človek: v družbi, katero je vedno rad iskal, je bil molčeč, rajši je poslušal, ali v resnici je bil mislec. Druga značilnost ie bilo njegovo globoko krščansko gledanje na ves potek svetovne zgodovine in tudi vsakdanjih dogodkov. Menim, da je to imel iz Weissa in njegove Weltgeschichte«; v vsem je videl smotrnost, vodstvo božje. In tretje, kar ga je posebno odlikovalo: nevsiljivo, ali vztrajno je želel vse in vsakogar s
komer je občeval ali kar je pisal, pridobiti za Kristusa, za krščanske vzore. To je imel od Kreka in Mahniča.
Malo je govoril, sem dejal, ali pisati je znal kakor malokdo med nami. Zdi se mi, da n. pr. o dr. Kreku še nihče ni napisal lepšega kakor on. Kako si je pridobil ta čudoviti slog? Imel je poseben dar opazovanja, poslušanja, kako ljudje govore, kako se zbadajo in duhovito zavračajo, pa z.godaj je začel brati knjige. Saj sam pripoveduje v klasičnem svojem »Otroškem postržku« (izšel je v Mladiki I. 1924 in kot št. 7 v Mohorjevi knjižnici I. 1925), da je kot učenec 4. razreda v Postojni v 5. letu 1887/88 prebral vso Staretovo občno zgodovino, Rogač - Terharjevo Življenje svetnikov in menda sploh vse dotedanje Mohorjeve leposlovne knjige, kolikor jih je dobil pri stricu v Otoku; celo nemškega Don Kihota (s slovarjem seveda).
Sošolci so že na gimnaziji cenili njegov pisateljski dar. Odločilen dogodek v življenju pa je bilo njegovo srečanje z dr. Krekom. Pričelo se je jeseni I. 1893., kmalu po I. katoliškem shodu. Sam nam je to popisa! v knjigi »Ob 50 letnici dr. Janeza Kreka« (V Ljubljani 1917) v članku: Dr. Krek in prvi rod Danice*. Bil jc med tistimi, ki so bili zaradi prepovedanega shajanja kaznovani v šoli. Že kot gimnazijec se jc pri dr. Kreku seznal s krščansko filozofijo. Na Dunaju mu jc »Danica«, katere odličen in delaven član je bil vsa štiri leta, poverila uredništvo »Zore«. Lani smo v Mladiki, v vseh številkah brali njegov velezanimivi spis »Mojdunaj« — Anton Komar je bil namreč, kakor znano, njegov psevdonim — v kalerem so obnovljeni njegovi spomini na tisla štiri dunajska leta. leta borbe versko mislečih Daničarjev proti sum-ničenju in natolcevanju, češ, da so hinavci, prodane duše itd. V Danici« jo vladal krščanski de-mokralizem in radikalizem. Rajnik je bil prvi, ki je po trikratnem ooskusu uspel, da so v društvu
sprejeli geslo »Za delo krščansko!« mesto starega »Vse za vero, dom, cesarja!«
Spomini na otroška, gimnazijska in vseučili-ška leta so torej glavna vsebina njegovih spisov. Vendar pa je nekaj lepih stvari napisal iz dušno-pastirskih doživetij. Te je objavil v koledarju Družbe sv. Mohorja in sicer 1. 1926 lepo črtico »Ne cvili več«, kjer se nad nagajivcem Joškom Troho ižanski očka hudo maščuje, »Lučka« 1. 1927, »Kriv-čki pa rožmarin« 1. 1929 (dogodek medvojne dobe), »Majk Pajl« 1. 1930 ter »Mož na kameli« I. 1931. V Mladiki 1, 192S ima lepo povestico »Hohoj!« Te črtice smo vsi prav radi čitali. Imajo sicer namen, da pokažejo ljudske napake, ali vse v prijetni, humoristični obliki. Saj to bi morda kot četrto potezo Vadnjalove duševnosti podčrtal: satirična in humoristična žilica.
Da spada res mecl klasike naše sodobne književnosti, zlasti mladinske, je najlepši dokaz to, da so prireditelji nove Čitanke za II. r. srednjih šol sprejeli kot zgled dobrega opisa ali doživetja iz »Otroškega postržka« poglavje o kleščmanu. Njegov Otroški postržek« zasluži prav gotovo posebno oceno.
Rajni je bil, kakor vidimo, temeljito izobražen — vsaka stran njegovih spisov nam kaže, kaj je vedel in znal n. pr. iz sveto nega slovstva — vzgleden duševni delavec, ki svojim ubogim možganom iz ljubezni do resnice, do Boga ni privoščil počitka vse do smrti.
Svoj zadnji spis je sklenil, kakor da bi slutil konec, s Šekspirjevim Hamletom: »Voham jutranjo sapo, minila je ura duhov . . .« in z Webcrjevo poslednjo kitico iz »Dreizehnllnden«: Ilelf uns Gott den Weg zur Heimat aus dem Erdenelend finden . . . Naj nam Bog da najti stezo iz vseh stisk v deželo rajsko...
Da, danes dopoldne jc naš plemeniti duhovnik in pisatelj nastopil pot:
»tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi, tje, kamor moč preganjovcev ne
seže,
tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tej, kjer znebi se človek vsake teže.«
In če Weber prosi v predzadnjem stihu: »Be-tet fiir den armen Schreiber«, hočemo tudi mi to storiti za našega — Antona Komarja.« J. D.
Vadnjal je bil brez dvoma naš mijskroin-nejši pisatelj: saj je ubežul svetu, gimnazijski karijeri, se zatekel /a nekaj časa celo v samostan in se končno umiril na samotni fari v črnem grabnu. Prav tuko se jc tudi kot pisatelj skril pod psevdonim. Naj k gornjemu opisu njegovega življenja in delu dodam samo še književno oznako Vadnjula-pisatelju.
Vadnjal je izšel iz |irvega rodu katoliškegr gibanja, iz tiste grupe, ki je hodila k Erženu in Kreku ter radi tega trpela preganjanje v šoli (drugovnla slu z Župančičem!). V akademskih lotili j c bil urednik Zore (I. 1897—1900), kjer je pisal idejne članke, samozavestno in krepko: »Mi smo mi! Vse devetere muze na* ljubijo iii v svojih niulhah nosimo bodočnost! Prcdnamci so bili otroci in šušmarji, in sedanji mogočniki in veljaki niso drugo kot nazadnjaški slepci in lesenci.c Boril sc jc zoper naturalizem in vzkliknil: »Gorje pn pornogrufolil, ki nedolžni mladini ugonabljajo čisto dušo!« (leta ioni), (57). Tako se je ves primaknil b Kreku, ob katerem sc je vedno čutil majhen kot . trol pred Bogom«, in se naslonil nn Mahniča. Ideologija tega času je trden temelj vsega njegovega pisateljevanju. Kot nkudcinik se ni leposlovno udejstvoval: eamo eno črtico (1'ronetov Krone), ki jo jc spisal Pivčon (IS97). ustreza njegovemu slogu: pisanje spominov. Potem —
Univ. prof. dr. inž. Kasa! o vzrokih nesreče v Goričanah
Ljubljana, 13. februarja.
Nocoj je v prostorih Združenja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, predaval znani strokovnjak za žefezobetouske zgradbe g. univ. prof. dr. inž. Miroslav Kasal o vzrokih nenavadne gradbene nesreče pri Goričanah, ki je poleg veliko stvarne in moralične škode zahtevala tudi štiri žrtve, ki so bile ranjene. Gospod predavatelj je v bistvu navajal, da je vzrok nesreče le nepravilna izvedba, ne pa slaba kakovost betona, še manj pa morebitna napaka v statičnem računu.
Nenavadna gradbena nesreča pri Goričanah je vzbudila veliko interesa, ne samo med strokovnjaki, temveč tudi v široki javnosti, da ne moremo molče preko nje iti. O katastrofi so že poročali tudi inozemski časopisi in to celo v prezirljivem tonu o stopnji naše gradbene tehnike Celo dunajski radio je poslal v svetovne vale vest: »Wie in Jugoslavien BrUcken gebaut \verden«.
Menil sem sprva, da se je lok mostu, ki ima
lastni teži objekta plus polovični koristni leži. (Teža, ki jo imajo vozila, promet sploh.) V tem oziru je projekt popolnoma v redu, os loka odgovarja ustaljenim načelom konstrukcije ločnih mostnih objektov. Določeno os loka, po kateri je bil objekt faktično zbetoniran, odgovarja teži loka samega, teži parapetnih zidov, leži nasipa in teži gramoznega cestišča. Pri odstranitvi opazev je pri-
Z« zimski šport n I VE A-Creme
Zlasti' v hladnih dneh potrebuje Vaša koža — da ne razpi ka In ne poslane raskava — močno zaščito pred vremenskimi vplivi. N« irgnite \sleil lega vsan večer >n tudi čez dan obraz in roke dobro z Nivea-Creme Nh ta način nit oster in buden zrak ne bo škodoval Vaši koži; o-tala bo nežna in elastična
Odkod lo delovante? Od eucerita! Prav la napravi Niveu-Creme tako učili ujoco.
Razpis službe zdravnika. Kr. banska uprava .	. . dravske banovine razpisuje službo zdravnika zdru-
šla v poštev le teža loka samega, ker niso bili iz- i jene zdravstvene občine Sinarje pri Jelšah s sedežem
niiKiinnlui nlrlmti nhinlrl rvn un rti Ikll	' . .	r\	' 1* _____... ' . '. «• 1 _ _ , — nn li <V\ ...»!•
ii parapetni zidovi, objekt pa še ni bil	j	istotam. Prosilci morajo imeti pogoje po § 21). zak.
gramozom. Ob času razopažitve je zavzela	i	0 bolnicah ter poleg tega dokazati, da imajo vsaj
-ta obliko, ki je skoraj točno parabola, ker	<j mesecev tolnične porodniške prakse "rošnje naj
skorai enakomerno razdeliena no dolži ni	'	ca ifI^,^.. r,,*, b r Kancbi nnrAui dravske hanovine v
golovljen zasut z tlačna črta
je teža skoraj enakomerno razdeljena po dolžini loka. Pa ravno med temi profili jo nastalo poru-šenje. Porušenje je nastalo nn meji dveh sosednjih lamel, vsled česar sploh ni mogel priti beton v na-tegu nikakor v poštev. Vse natege je. tudi v resnici prevzelo železo. Po mojem skrbnem ln zanesljivem računu je nastala napetost železa pri istočasnem pritisku. To je povzročilo nesrečo.
Kdo je dal nalogo za predčasno razopaženje,
vzpon 48 m ter 5.75 m teoretske višine, podrl i ko še niso bila izvršena druga potrebna dela, bo vsled tega, ker se je beton strnjeval v neugodni j dognala preiskava.
............""	Predavatelj je zaključil z izjavo: »Srečo smo
temperaturi. Saj je bil zabelonirnn v začtku meseca decembra, opaži pa so bili odstranjeni 6. februarja. Takoj po površnem ogledu ostankov mostu na licu mesta pa sem se uveril, da je beton nenavadno dober.
Zato je treba iskati vzrok drugod. Objekt je konstruiran kot železobetonski lok s tremi tečaji. Razpon je 48 m in višina 5.70 m. Razmerje je t: 8.4. torej nizki lok. Na oboku so projektirani železobetonski parapeti, med njimi pa nasip gramoza, ki ustvarja podlago za cestišče.
Os loka ima obliko tlačne črte, ki odgovarja
imeli, zakaj ta slučaj je tako poučen, da se laka j fatalna pogreška ne bo pripetila nobenemu, ki
se vlože prt kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 28. februarja 1935.
—	Delo dobijo v okolici Kragujevca 2—3 vrtalni mojstri, vešči delu s Sulivanovimi in Krellusovimi vrtalnimi stro.ii. Informacije daje Glavna bratovska skladnica v Ljubljani in skladniee v Trbovljah. Zagorju, Laškem, Rajhenburgu in v Krmelju.
—	Rdeči križ v Dobovi. V nedelio 10. februarja se je vršila " okusni in obširni Kramerjevi dvorani 3. redna skupščina društvi Rdečega križa v Dobovi Občinstvo je napolnilo dvorano in z zanimanjem sledilo poročilom društvenih funkcijo-narjev. Na vse navzoče je napravila skupščina
Celie
& 1'odporuo društvo za revne otroki
obilne
. — , » .	v	m	- - , * - i llttiivv. iia vse	i*,
prisostvuje današnjemu večeru. Ta nesrečni slučaj ! ug(>den utis in ju bi!a pri volitvah predlagana v kaze da je izvrševanje večjih objektov v mzenjet- izvolitev slara lista upravnega in n
ski stroki riskantno, ako se štedi pri honorarjih odgovornih strokovnjakov ali še celo pri 100 dinarskih dijelah.«
Predavanje, kateremu ie prisostvovalo mnogo inženjerjev, zlasti iz gradbene stroke, dalje slušateljev tehnike, je izzvalo obilno odobravanje, nakar se je razvila živahna in zelo ostra debata.
Kaj pravite ?
V Ljubljani imamo že precej let vsako leto dvakrat velesejem. Kakor pravijo trgovci in narodni gospodarji, je ta prireditev velikega pomena za kupčijo in tujski promet (in ludi za prodajanje zijal), zato pa »otvarja« to prireditev vsako leto kakšen visok gospod, navadno minister.
Visoke gospode pa Ljubljana ludi visoko spoštuje in se jim globoko klnnja. Klanjajo se visokim gospodom v Ljubljani tudi taki ljudje, ki sicer lega ali onega od teh gospodov niti mrtvega ne bi marali videti, kaj šele živega — toda oni se klanjajo — tako jim ukazuje in veleva njihova hrbtenica. Pa tudi ponosna zavest »biti povsod zraven« ni kar tako.
Te dni je pa stalo v časopisih, da so tudi v Parizu priredili veliko razstavo: razstavo kmetijskih strojev. In ker sc tudi na Francoskem vlada zaveda velikega pomena pospeševanja kmetijstva, je bilo dogovorjeno, da bo lo razstavo svečano otvoril sam gospod minister za poljedelstvo.
Na dan otvoritve je gospod minister res prišel na razstavo s svojim spremstvom. A glei — niti enega človeka ni videlo visoko oko v obširnih prostorih; seveda »živijo«-klica (ali kakor že Francozi »živijo« kličejo) tudi ni bilo nobenega, ker so se kmetje zarotUi, da v znak protesta proti politiki vlade nikogar ne bo blizu in ga res ni bilo.
Kaj pravile, g. urednik, na tako čudno ponašanje francoskih kmetov? Minister je napovedan — pa nikogar ni blizu! Ali smo še v Evropi?
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Edvard Gre gor in. »V času obiska-nja«. Osem postaj o Jezusovem poslanstvu. Z berilom oznanila, s prerokovanjem besede Gospodove o Izraelu in zmagoslavjem Njegovim. -- Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani, 1935. — Cena Din 26, elegantno vezana Din 38. — Gregorinova pasijonska igra »V času obiskanja« vzbuja upravičeno splošno pozornost. Nele zaradi skrbnosti, s katero je pisatelj proučil in spoznal gradivo sv. Pisma in v tolmačenju tistega časa, marveč tudi zaradi skrbnosti, s katero je izoblikoval prizore ter nam človeško približal Kristusa in Njegov nauk. Igra je za vsak oder lahko izvedljiva, zahteva samo 22 moških in 3 ženske vloge. Tudi scenerija je enotna in silno preprosta. Kar je pa še posebej pomembno, je pa dejstvo, da je to novo delo tudi kot čtivo silno primerno. Kdor hoče v postnem času zvesto doživljati čas Gospodovega prihoda in se zatopiti v globino Njegovega odrešenja, bo to delo z največjim pridom bral. Zaradi točnih scenskih oznak mu bo dejanje lahko ves čas živo pred očmi. Prav kot tako je to delo nekaj posebnega, kar vsakemu toplo priporočamo. — Tudi tehnična oprema knjige je odlična in je v čast Jugoslovanski knjigarni.
Kašelj in hripavost
ublažijo Mr. Bnlovčevi »Smreka' bonboni
sestavlieni i/, smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar olajšajo izločanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo.
„Smreka" bonboni
v lekarnah in-drogerijah zavitek Din 3— m 5—.
Apoteka
Mr. L. Bahovec
Ljubljana. Kongri sni trg 12.
Koledar
Četrtek, 14. februarja: Valentin (Zdravko), muč.
Osebne vesti
—	Iz sodnepisarniške službj. Doslej drž. tožilstvu v Ljubljani dodeljeni dnevničar.zvaničnik Mart. Špuut je premeščen k okr. sodišču v Ljubljani.
Osfafe vesti
ITfil/Snn n n i Itn Sn Irio nai ctnii unimio.
n ik tel j
menil din i telj naj skice
Aleksandru I. Zečlinitelju in predloge, kje naj bi spomenik stal. Idejne skice in predlogi bodo služili odboru odboru kot podlaga za razpis natečaja za idejni osnutek spomenika in za določitev prostora, kjer bo spomenik stal.
—	Nagrajeni osnutki lepaka za junijski ljubljanski ve'esejeni. Razsodišče za presojo osnutkov lepaka za letošnji Ljubljanski velesejem, ki bo od 1,—11. junija, je prisodilo prvo nagrado 2000 Din osnutku g. arh. Husa Hermana, drugo S00 Din osnutku gg. V. in D. Bohinca, tretjo 250 Din osnutku g. Novaka Cirila, četrto 250 Din osnutku g. Janeza Trpina in lieto 250 Din osnutku g. Han-sa Stockbauprja. Nenagrajeni plakati naj se dvignejo, do 15. t. m. v uradu Ljubljanskega velese.ima.
čine Celje-okolica je imelo v i.edeljo, 10. II. svoj redni obči,i zbor. Društvo štej 3 častne iti 47 rednih članov. Ob priliki sv. Miklavža je društvo obdarovalo 317 otrok i obleko in perilom, obdnrovanili je bilo tudi I nekaj starih onemoglih ljudi. Dohodkov je biilo 15.021 Din, izdatkov pa D.2;>2 Din, Luko da znaša prebitek 5.819 Din. Pri volitvah je bil .soglasno izvoljen stari odbor. Kom .m je bilo sklenjeno, da priredi društvo letos dne 7. julija javno tombolo.
a Nove zapornice na savinjski progi. Direkcija drž. železnic namerava postaviti na sa"in;ski progi tri nove zapornice in sicer a) na občinski cesti v Celju pri železniškem km 0.840, bi nu občinski cesti v Žalcu pri železu km 8.'J!)0 in c) na banovinski cesti I. vrste v Šoštanju pri že'ezn. km 32.870. Radi tega je razpisan komisijski obhod v torek, dne 19 februarja in sicer ob 8 zjutraj na krniu pod a), ob 11 na kraju pod b) in ob 14.15 na kraju pod c).
Katja Delakova namerava gostovati v celjskem mestnem gledališču s svojo plašno reportažo »Cesta«. Ker je to prvi poskus na celjskem odru, .se vabijo interesenti, ki se zn to zanimajo, da se javijo radi rezerviranja prostorov v knjigarni »Domovina«, da se bo videlo, če bo prireditev sploh mogoča.
er Darovi Vlneencljevi konferenci. Vin-ceneijevi konferenci sv. Danijela so darovali i>o 50 Din g. Menard Luka iz Ljubljane, g. Rezjak Ivan iz Frama in g. dr. Oetker iz Maribora. Odbor izreka vsem darovalcem najprisrčnejšo zahvalo.
er Žrtve nesreč. Pintar Erika. 14 let, hči uradnika iz Dolenje vasi pri sv. Pavlu je v nedeljo pri smučanju padla in si zlomila desno noro. — Dokler Kata, žena delavca na
nadzornega odbora, ki je bila sprejeta soglasno. Za predsednika je bil ponovno izvoljen šef postaje Prestor Ciril. Po skupščini se je vršil 4. propagandni dan. Nastopili so člani pomladka z deklamaciiami in igro-kazi, nalašč prirejenimi za ta dan in za idejo Rdečega križa. Vse deklamacije in prizore je sestavila vrla članica gdč. učiteljica Colauti. Izborno pa se je odrezal pevski zbor pomladka tukajšnje narodne šole pod spretnim vodstvom predsednika pomladka '< "H"" Knkoto
—	Pri boleznih srca in poapnenju žil. nagnjenosti b krvavitvam in napadli, kapi zasigura »Franz .lo?efova« grenčica lahko izprazujente črevesa brez vsakega napora
—	Želja turistov železniškemu ravnateljstvu. Pre'eli smo: Vsako pomlad uvede železniška direkcija nov vozni red. Zato bi bilo umestno, ako bi direkcija upoštevala pri tem nekoliko želje turistov, tako, da bi imeli vlaki pri izhodnih postajah in na važnejših križiščih, kakor na pr. na Jesenicah, nekoliko Mnrl„orsKl cestn, je paoia rtoma na znrarz-vec postanka, tako, da bi bila dana potujo- j ni(,nem dvorišču in si zlomila desno roko v čemu občinstvu možnost, da se more po nad- 7;n„stin — Dimec Tvnn. posestnik v Podloga
dveurni vožnji nekoliko okrepčati, turisti pa M si mogli nabaviti kaj malega za planine. Marsikateri turist računa s tem, da si bo mogel nakupiti potrebno na Jesenicah, pa se marsikdo ušteje v času. Kolodvorska restavracija je naravnost oblegana, zlasti v poletnem ča«u, vselej, kadar pride vlak s turisti. Marsikdo se mora vrniti na vlak s praznim želodcem in praznimi rokami, ker v tako kratkem času res ni mogoče vsem ustreči naenkrat. Zaradi tega naj bi ime'i vlaki na takih postajah nekoliko več nostanka. kakor je to navado v inozemstvu. Samo v tem primeru bi kolodvorske restavracije res služile svojemu namenu, ustreženo pa bi bilo v prvi vrsti turistom. Računati moramo, da obišče naše planine mnogo inozemskih turistov, ki
pridobili z« miren i čas, povzročen daljšemu rvv-tnnka na .Jesenicah.
— 500 Din nagrade onemu, ki izsledi žensko. ki prodaja v na«em imenu toaletno sredstvo zn la«e _____ A. Šinkovec nasl. K Soss,
Ljubljana, Mestni trg.
Prt menstrualnih težkočah
migreni, lieura ci.ii in vitdi vrstah bole ni deinje hitro in znnesljivo
ALGOCRA TIN t
Proizvaja B. LANCOSMR. • ARIS, Dobiva se v vseh lekarnah.
O"!, .c. t>. " 257' '-'I 11 XV 'M1'
Od ust do ust
gre glas o dobri kakovosti »Hub rtus« mila in »Perion« pralnega praška. Gospodinje vedno bolj segajo po t« h dveh domačih izde-kili.
Svoji k svoji m !
se mi zdi — ni pisal ničesar, dokler ga lil vzbudila »zatajena 50-letnica« Krekova, kjer je v lepem kramljanju podal par spominov na >li-gaŠe«: na prvi rod »Danice« (1. 1917). Še bolj pa je vzbudil pozornost s prelepimi glosami o Kreku v »Slovencu« (1923, št. t-12), ki eo mogoče najboljša stvar, ki je bila kdaj napisana o njem. Napisani v načinu in z močjo, kot jih zdaj piše Kocmur. Kramljanje o spominih na prvo kut. gibanje pri nas, je izvor njegovega pisateljevanja. — Taka j potem pa se je lotil svojevrstnega leposlovja, malih kratkih pove-stic, ki so imenovane zgoraj in ki imajo vse več ali manj poudarjeno tendenco. Po vrednosti se mi zde nekako take kot Pregljeve koledarske jiovestice, ki sem jih že nekje ocenjeval. Ideja je prcccj vsakdanja in prozorna, jasna in odkrito didaktična, toda ceno jim daje ostro opazovanje, zrelost gledanja, epičnost. klenost jezika in bogastvo narodnih rekov in misli. Povezane v lep šopek, bi dale skromno. h prikupno zbirko, iz katere bi zajemale napol no naše ljudskošolske čitanke (n. pr. Nc c v i l i več. Lučke). Najboljša med njimi je pač Krivč-ki pa rožmarin. — Ko prebiram te črtice, sc mi nehote spovračajo v spomin naši pred moderni klasiki (Mencinger): tako čisti pripovedovnlni to. zna Komar zadeti, in tako daleč je od vsakega impresionizma, duhovne tragike in naturalizma (snovnega in slogovnegu)! Komar je mislec in piše črtice — po tezi, ki je večinoma šablonska: živ pa jc jezik, ki je tako lep, kot ga le malokdo zna. — Dve stvari pa slu, radi katerih bo Komar prišel tudi v književno zgodovino: t< sta »Moidunnj in Otroški postržek«. — »Mojdunaj« (Mladiko 1934) jc prijetno kramljanje štiideiitovskih let ob ustanovitvi Danice
.•' J .	1 . ____a i...:: *.„...,^ I-,,I
m prinaša poiilo Zuiiiniivega iviij./v. >iv>- ,,, .....
t urn o-z god. inaterijala. Je to ena naših najboljših kozerii. kramljanj. Največjo ceno o«
ima brez dvoma njegov »Otroški postržek« (Ml. 1924), ki je res prava klasična mladinska knji-
ta, naš »Hlaček«, ali še točneje: »II cuore«. Mornarjevo kramljanje je dobilo tu pravo leposlovno obliko: njegovi spomini so zaživeli /. dečkom Tsteničem v taki polnosti in krvi, da bodo ostali trajno v našem mladinskem slovstvu kot mogoče najbolj zdrava, nesentinicn-talna otroška povest. Je to opis šolskega in iz-venšolskega življenja ljudskošolskega učenca (4. razr.) v Postojni. Slog je popolnoma v skladu z učencem (sami kratki glavni stavki), moti samo tnalo prevelika vednost, ki pa jo pisatelj utemelji, ter končno alegorično pogovarjanje z Erazmom Pred jamskim, ki zahteva že velikega zgodovinskega znanja. Pisatelj jc sam čutil, da je tam ušel s tira in se opraviči: »Kdor to bere. nuj me ne odere«. Jc pa ta beg v sanic in razmotrivanje zelo značilno zu pisateljski način njegov za njegov umetnostni temperament, ki se razživi v misli, v dialektiki, prav v načinu Mencingerja, modrijana s'samote. Tako je tudi M. poslal Mlckojcda v Ljubljano, in kot M. jc tudi Komar ušel v — Utopijo (Mentor 1928), v gledanje Triglava v 1. 1948 in 1981! Zdi se mi ta enakost zelo zanimiva, dasi sc mi /di. da je Komar v jeziku še močnejši in torej večji pisatelj, vsaj kar se tiče Postržkn. Predlagali si drznem zato kaki Mohorjevi družbi, naj zdaj ob smrti zbere njegove ljudske po-\cstiee. čudovite spomine na Kreka in akademska lotu ter njegovo najboljše delo. ter izda v posebni knjižici. S tem bo delo tihega misleca in duhovitega kozerjn rešila pozabe: dobrega pisatelja, ki je pisal počasi in rabil bodečo besedo, pripovedoval po vesti in vednosti« (Slov. 1923, št. I). Nekoč pa je Viidnjal zanisnl «{«»,01-. i.. ..n zdaj obračam nn n jcsca-oicrtto! j-i -Dedci /. velikimi škornji naj pridejo: mene K! bodo pohodili!« (1. c.)	td.
zapestju.
v Sav. dolini jo delal pri lesu: nn desno nogo mu je padel hlod in mu jo zlomil. — Jaz-bip^ek Katarina, žena progovnega delavca iz Zidanega mosta, je padla doma pred hišo in si nalomila desno roko.
piui
Pred sodniki malega senata
Ljubljana, 13. februarja.
Vsakdanje obravnave o vlomih in tatvinah se vrste pred kazenskim senatom. Tri današnje obravnave so razgalile žalostno sliko. Mali senat je najprej sodil drznega vlomilca, mladega in krepkega človeka, ki bi se lahko preživljal s poštenim delom.
Dve leti za dva vloma. Jože Kolman, star 22 let, doma iz okolice pri Lescah, ie poklicni vlomilec. Francu Resmanu v Praprečah je novembra lani pokradel raznega blaga za 1680 Din, decembra lani pa Janezu Miheliču v Rovtah blaga za 225 Din 2e 1. 1932. pa je odnesel Ivanu Zvezdi na Jesenicah več blaga za 565 Din. Pred sodniki je Kolman cinično vse priznal. Bil jc obsojen zaradi obeh prvih vlomov na dve leti in zaradi zadnjega na dva meseca robije.
V gospodarski stiski je poskušal delati denar. Dva kovača Jože Kosec in Martin Golob sta delala lani v kovačnici posestnika J. B. v Jevnici pri Kresnicah. B., ki se nahaja v gospodarskih stiskah, jima je skrivaj namignil, da bi bilo dobro delati denar, ker bi se dobro živelo. Pokazal jima jc tudi 3 modele po 10, 20 in 50 Din in zajemalko za raztopino. Hotel je samo, da mu napravita stiskalnico. To sta odklonila. Pozneje so prišli v navzkriž. Kosec je šele letos naznanil B orožnikom v Litiii. Pred malim senatom je B. zanikal vsako krivdo in zatrjeval: »Nisem imel namena delati denar. Vse je le maščevanje obeh nad menoj!« Modele sta pustila dva neznana človeka, ki sta pri njem prenočevala Priči Kosec in Golob sta obremenilno pričala pro'i obtožencu. B. je bil zaradi poskusa ponarejanja denaria obsoien na 3 mesece strogega zapora in v 1000 Din denarne kazni. Državni tožilec je prijavil priziv.
Za 40 kg premoge 4 mesece. »Vara ni znano, ka!:šne kazni so določene za tatvine premoga?« je omenil senatni predsednik s. o. s. Kovač mlademu Jožetu S., ki je bil že večkrat obsojen zaradi tatvine premoga na kolodvoru. Letos na praznik Treh kraljev je Jože nabral na kolodvoru 40 kg premoga, da bi ga prodal, oa ga ie stražnik zasačil. Jože je vse priznal. Sodba: -Štiri mesece strogega zapora. Predsednik: »Zahvalite Boga. da niste toženi po hujšem paragrafu 317 k. z., ko bi Hnbili najmanj 1 leto rnhiie« Brinilec-exoffo: »Sprejmete kazen?« Jože: »Sprejmem1« Branilec: »Drugič ne bo tako poceni. Fant, poboljšaj se!«
Volivni imenik za mesto Ptuj je mestno poglavarstvo popravilo in je tudi že potrjen od okrajnega sodišča. Volilni upravičenci imajo pravico vnogleda v istega na mestnem magistratu do 22. t. m.
Poroke V miroritski cerkvi so se poro-čili preteklo nedeljo sledeči pari: Anton Peziak. pn-s sin iz Sv. Marka pri Ptuju. :n Antonija Erbus, hči pos. in gostilničarja v SppM.ii: Anton Janžekovič, pos. v Kuknvi pri Sv. Lovrencu v Slov. tror.. in Marija 6i-menko. pos. hči iz Spublia. Pilo srečno!
Pasji zapor. Srečko načelstvo v Ptuju je obve-tilo mestno poglavarstvo, dn ie v noči od 2«. na 2!). T. 1935 pn°iral neki s( >kli pes dravski most ln mesto Ptuj. Ta nes je bil naslednji dan pokončan 111 je bila pri njem steklina rlognana. Ker ni izključeno, dn se v kratkem pokaže:o sumljivi znaki na kakšnem p-n <o. prebivalstvo opozarja na nevarnost stekline. Mestno poglavarstvo je v.sled tega odredilo sledeče: 1 V j ako obolenje pri psu i n udi drugih živn'ih. posebno mačkah, se im" takoj prijaviti mestnemu veterinarju. 2. Psi se imnio držati na verigi odn. voditi na vrvici. 3. Psi ki niso privezani, morajo nositi nagobčnike .
Šoštanj
2,243.399 Din v zrak. V lanskem letu so na teritoriju šoštanjskega sodnega okraja pokadili toliko denaria. Prišteti še moramo konzum cigaret nega papirja, ki je znaša! 35 000 Din.
Druš'vo jugoslovanskih obrtnikov uslanavllafo. Šoštanj, ki ima že blizu 40 društev, bo spet obogatel za eno. V nedeljo se bo vrši! ustanovni občni zbor D J O.
Krško
Volivni imenik je razgrnjen na občini do 21. februarja na vpogled volivcem radi morebitnih popravkov. '
Nov sneg je zapadel in potisnil upanje števil nih brezposelnih in osirotelih družin k pragom dobrosrčnih in še dobro situiranih domov. Zal, se letos ni uvedla še nobena izdatna nonnfnfi -ikcija za prehrano teh siromakov.
Radio
Programi Radio Liubliana i
Četrtek, 14. februarja: 12.00 naletim Rodba na plo šfali 12 50 1'oroClla 13.IK1 Cas, slavni tenorji nn plohah 1R lin Vnškn codbn Igro na ploS'nli 18.20 Simiškii urn t.ZSI' -Ib.rrfl SrbobrvnS ina (dr. Mirko l!in>el) l!l.20 C:is, Jedilni list, program zn petek 10.30 N'nc;onnInn urn: Av gu«t HnrambnMč (Livadi, Zagreb) 20.00 Prenos iz. Ud grada 21.45 Pruiinu inednnrodnegn koncerta Iz. Pariz.« 22.30 čns, poročila, radijski orkester.
Drugi programi t
ČETRTEK, 14. februarja, tlel grmi: 20.00 Violinski in klavirski koncert L0 50 lz. Trnvinte in Iiolieme 22.15 Ples nn glnsba — '/.apreb: 20 00 Bclgrnil - Duvaj: 17.:ni So nnte z.n violomelo in klavir 19.30 Slnvni tenorji nn ploš nh 20.40 Koncert del G. Mahlcrjn 21.4.1 Evropski koncert Iz Pariz.n :.1.0.ri Serenn a — HailimpcSta; lf.:U> Violinska glasb« 0.10 Veseloigra 22 80 Operni orkcstei — Milnn-Trst: 17 0.1 Voknlni in instrumentalni koncert 20.45 Igra, nnto plesna glnsba — Rlm-Hari: 17.05 Vokalni in violinski koncert 20 45 Igrii 22.00 Orke*irnln) in klavirski koncert — Prana: 19 30 SlovnSkoninruvKku orkmtrnlnn svitn 20.1 J Klavirski kvartet v u-niolu 21.00 Montecchi in Capnletli, Bellini 22.1.1 .lirz.z. — I'nr nvn: 201*1 Klnvlrskn glasbil in petje 22.1.1 Plesna glasbn — llrrlin: 18.40 Plesne ploš e iO.lfl O -inu'nr«tvu — Kii-ninsbcrp: 19 00 Min'luski koncert 20.15 Nemški dirkalni vo'ovi 21 00 Operni orkestri ln z.bori — Umnburn: 19.Oi: tem 20.25 Plesni ve er — I ratislarn: IO.lfl 1'lesi iz, starih .'asov 'O Ifl Koncert Riehnrdn \Vngncrjn — Lit' akti: 18 10 CiliiHhn zn narodne In-tnnncn e "0.M Kilnlgs-licrg 21.00 lirrn - Kiihi: 19.30 PloA e 20.1:1 Kon'irsberi! 21.00 Koncerl del Mozartovih In Hnydnovlh — Frank, iuri: 18.,10 Plesna glasim -"O.tO ttndilskl orkester -Stuttflnrt: '8 30 Vn konja 20 IS Kiinigshorg — Mniinkn vo: 19 (K) Plesnn gl- sba 0'0 Nnrodnn glnsbn — /iirich: lii.*5 PiuS* e 30.HO Op' esii««iii r. ,»|," v i i — o*'>i.-šr#fir ii: 19 30 lto<.lliski orkester 21.30 Opereta Gnndolfo-, l,e cocu.
Kako živali prezimuiejo
Zimsko spanje
Večina živih bitij je tako ustvarjena, dn mora zimo »prespati«. Le večina sesalcev in pa ptičev, ki se niso izselili v toplejše kraje, tudi pozimi živi svoje navadno življenje. Narava je živali oskrbela, da morejo prenesti zimo in mraz brez posebnega napora. Telesna toplota živali pade, presnavljanje postaja redkeje, vsled česar je treba tudi manj hrane.
Pri m.rzlokrviiih živalih se toplota sama po sebi zniža, čim bolj se niža zunanja toplota. Na ta način živali odrevene. Če pa pade toplota preveč, živali v tem stanju tudi lahko zmrznejo. Vendar prav drobne živalice lalvko v odre-venelem stanju preneso čudovit mraz. Muha »anopheles macuilipennis« n. pr. prenese 40° C mraza. Citronikova btiba prezimi lahko na odprtih mladikah grmovja. Druge živalice pa si poiščejo kako bolj zatišno prezimovališče, n. pr. pod drevesno skorjo, pod listjem, v zemlji itd. Rade se poskrijejo po hišah. Muhe se skri jejo v kleti, na podstrešju naletiš na metulje, hrošče in muhe. Nekatere teh živali prezimu-jejo v obliki jajčka ali bube, ki jim ni treba skrbeti niti za hrano. Kobilice, preden poginejo, zneso jajčka skrbno v zemljo. Metulji navadno prezimijo v obliki buib. Tudi polži in gliste se zarijejo globoko v zemljo in tam otrpnejo. Enako žabe, kače in podobne živali. Kače n. pr. se večkrat — več skupaj — zvijejo v živ klopčič pod zemljo, pod listje ali mah ter skupaj prezimijo, dokler jih topli sončni žarki ne pokličejo v življenje.
Pa tudi mnogo toplokrvnih sesavccv podobno prezimi v zimskem spanju: n. pr. jež, netopir, svizec, polh itd. Scsavci imajo toplo kri, katera je navadno vedno približno enako topla. Ako nastopi potreba, da sc pri sesavcu presnavljanje in trebljenje omeji, jim pade telesna toplota. Vzroka seveda znanost še ne ve. Hrček zaspi, kadar je zunaj 9—tO" C toplote, podlasek pa že pri 15—16° C zunanje toplote. Tedaj tudi njemu pade telesna toplota in zaspanec dobi mrzlo kri. Čim bolj pada telesna toplota, tim redkeje utriplje srce in tim redkejše je dihanje. Telesna toplota pade lahko na ničlo, ne da bi v živali ugasnilo življenje. Šele, če telesna toplota pade pod ničlo, tedaj je žival zmrznila. Toda tedaj se zgodi, da mraz žival zbudi iz spanja, žival se začne gibati, vsled česar začne krožiti kri in telesna toplota se dvigne. Včasih se žival čisto zdrami. To je naravnost čudovita naprava.
Večina živali, ki pozimi spe, imajo topla in mehka gnezda, bodisi pod zemljo, bodisi v dupljih in jamah. Polh n. pr. spi v dupljih. Vse živali imajo med spanjem enako lego. Glavo zarijejo po:l život in jo potisnejo do zadnjega dela života. Tako se žival zvije v pravo kroglo. Le netopirji nimajo gnezda, ampak v velikih družinah prespe zimo po votlinah ali tudi po hišnih podstrešjih. Zbero pa si tak kotiček, da mrzli zrak ne more naravnost do njih. To je važno za nje, ker bi sicer zmrznili.
Ko je zimsko spanje najgloblje, je truplo vse otrplo. Če vzameš v roko spečega hrčka, ti 1)0 ležal na roki, kakor bi bil mrtev; tru-pelce je mrzlo, ne diha, srce ne bije. Počasi pa se začne gibati, glavico izpodvije izpod telesa, nožice se začno gibati, iz grla se mu iz-vije kropeč ali kričeč glas, na kar prvikrat zadiha. To pa je šele pričetek zbujanja. Poslej živalica vedno hitreje diha, mišice ji drgečejo in se krčevito tresejo. Če ob truplo položiš toplomer, vidiš, da toplota počasi raste, telo se ogreva. Toda šele čez nekaj ur živalica odpre oči in je zbujena. Sedaj poskusi hoditi, toda njena hoja je še nerodna. Živalica se zbudi, če jo kaka stvar močno udari, ali pa če jo pre-neseš v gorak prostor. Toda tudi toke živalice se zbude iz zimskega spanja, katerih nihče ne moti. Zibujajo se, vstanejo, se iztrebijo ter se zopet vrnejo spat. Nekatere živali, ki se za zimsko spanje preskrbe z živežem, kakor na pr. hrček, po iztrebljenju nekaj malega pojedo, nato zopet ležejo in zaspe. Druge živali pa med spanjem nič ne uživajo, ker imajo še izza jeseni v svojem telesu toliko masti, da se z njo hranijo vso zimo.
Čimbolj se zima bliža svojemu konen, tem manj zaspane so speče živali. Naposled je treba le, da sonce zunanje ozračje dobro razgreje in živali vstanejo iz svojih prezimovališč. V dobrem mesecu bo večina teh toplokrvnih živali že zbujena.
Me varno orožje
Sedem rudarjev mrtvih
Tako-le so na sankah vozili trupla tistih 7 ponesrečencev, katere je zasul plaz v švic. vasi St. Antomen.
26 mrliče v na ruskih železnicah
Iz Moskve poročajo tO. t. m.: Na postaji Karian-Stroganovo med Tambovom in Oblovko na progi Riazan—Ural se je v nedeljo ob 4.50 zjutraj osebni vlak zadel v tovorni. Pri tej priliki je bilo 18 ljudi takoj mrtvih, 9 hudo ranjenih, 10 pa lažje poškodovanih. Sovjetska oblast je dala takoj zapreti 8 uradnikov. Po dosedanjih preiskavah je dognano, da nekateri uradniki niso opravljali svoje dolžnosti. O uradniku Bogdanovu je ugotovljeno, da je opravljal službo pijan. Državni pravdnik Lju-bimov je časnikarjem izjavil, da ta nesreča vnovič dokazuje, kako brez discipline in brez vestnosti sovjetski železničarji opravljajo svojo službo. Zaprti železničarji pridejo pred strogo sodišče.
V bližini Kerša bi se bila skoro zgodila druga železniška nesreča, ko bi je ne bili v zadnjem hipu slučajno preprečili. Vaški deček je tekel po železniški progi in je tam zagledal
tračnico, ki je tam prelomljena. Zanimivo je, da je malo preti tem dečkom nadzoroval progo službujoči železniški uradnik, ki pa ni zapazil, da je tračnica zlomljena. Dečko je sam nn svojo roko hitel nasproti bližajočemu sc vlaku in mu signaliziral, naj se ustavi. Res sc mu je posrečilo ustaviti vlak, v katerem se je voizilo 100 ljudi. Na ta način je vaški deček rešil popotnike velike nesreče.
Blizu Tomska je vozil v postajo tovorni vlak. Ker pa so bile kretnice napačno postavljene, sc jc tovorni vlak zadel v lokomotivo, ki je tam premikala. Obe lokomotivi sta se tako zarili druga v drugo, da sta popolnoma razbiti. Pri tej priliki je bilo 8 mrtvih, ranjenih pa mnogo več.
★
3 milijone beračev je na Madjarskem.
Uripa divja v francoski armadi.
Pri zračnih vajah v Parizu so prvič javno poskušali novo elektronsko zažigalno bombo. Ker je nova bomba težka le 1 kg, jih vsako letalo vzame s seboj lOlO. Ko pade na hišo, jo takoj zažge in pri tem jx>vzroči 2000 stopinj Celzija vročine. Zgori prav vse. Gasiti je nemogoče. Da pri padcu na streho ne zdrkne s strehe na tla, ampak da se tam užge, ima dva kavlja iz zapegnene žice, katera jo obdržita tudi na zelo poševni strehi.
V rudniku Kolscheid pri Aachenu na Nemškem se je v soboto zvečer zgodila velika nesreča, katera je zahtevala sedem smrtnih žrtev. Ne ve se še, kako in zakaj je voda nenadoma predrla strop v nekem rovu, v katerem je kopalo osem rudarjev. Pritisk vode je bil tako silen, da je zlomil opore v stropu ter se je vse skupaj zrušilo na tistih osem mož, kateri so kopali v ozkem rovu. Enemu se je še posrečilo, da se je zadnji hip rešil, sedem pa jih je zalila voda, blato in grušč. Nekaj minut nato je že bil dan znak, da se je v rudniku zgodila nesreča in reševalno moštvo je hitelo na pomoč.
Nesreča se je zgodila v nekaj kratkih sekundah. Ker je rov na tem mestu zelo ozek in so kopači kopali kleče in leže, se niso mogli dovolj hitro odstraniti. Zasulo jih je. Čeprav je reševalno moštvo delalo vso noč in vso nedeljo, so do ponedeljka izkopali iz blata le
enega mrliča. Ležal je tik tam spodaj, kamor je udaril vodni curek. Bil je ves zakopan v blato, tako da so ga morali na vrhu šele umivati, da so ga spoznali, kdo je. Reševalna dela so bila zelo počasna, ker je udor vode povzročil silno razdejanje. Gramoz, les, voda in blato, vse to se je razlilo kakih 100 metrov na dolgo in 1.50 m na globoko. Zato je tako težko priti do jjonesrečencev. Voda je udrla 4 m na široko.
Ko so v nedeljo zjutraj v revirju zvedeli za nesrečo, so vse hiše izobesile črne zastave. Po cerkvah so duhovniki oznanili nesrečo in so po vseh cerkvah na glas molili za duše ponesrečenih tovarišev. Rešeni rudar je samo na ta način ušel smrti, da je naglo skočil vstran, se oprijel cevi zračne sesalke in se je več ur držal, dokler ni prišla pomoč. Padajoči vodni curek in gramoz sta ga sicer nekoliko poškodovala, vendar ne hudo.
Potegavščina na morju
Diplomacija je teater
Sedem žrtev plazu pokopavalo
Rudnik Laurvveg pri Aachenu, kjer je voda zalila 7 rudarjev.
bila že pri parniku, kateri je bil v nevarnosti. Sedaj pa se je pokazalo, da je na ameriškem parniku bilo vse v najlepšem redu. Nič ni bilo poškodovano.
Ko je križarka obstala pred malim parni-kom, ji je kapitan ameriškega j>arnika brezžično poslal tole zahvalo:
»Želimo se jiokloniti vojvodi Gloucester-skemu in se zahvaliti kapitanu, častnikom ter moštvu »Austraiie« za njihovo prijaznost in pomoč. Sedaj nam ni sile in vaše pomoči sedaj ne potrebujemo. Vaš prihod jc deloval na nas kakor prihod zdravnika: naše težave so prenehale, tik preden ste prišli.«
Ker ameriški parnik o svojih dogodovšči-nah pošilja brezžična poročila ameriškim ladjam, poveljstvo »Australie« sumi, da si je ameriški kipitan svojo »nevarnost« izmislil, da bi ameriškemu občinstvu mogel poročati, da je na svojem križarjenju srečal angleško kri-žarko, katera je vozila angleškega kraljevega sina. Ameriški kapitan je bil dovolj previden, dn ni poslal po brezžičnem brzojavu klicev »SOS« na pomoč, ker bi sicer moral plačati odškodnino vsem ladjam, katere bi s tem potegnil.
Mlada Angležinja [>otuje po Afriki: »Oprostite. gospa, kje pa kupujete te 'epe modne klobuke.«
Nemški dramatik Ernst von Wildenbruch je bil po poklicu diplomat. Nekega večera se je razgovarjal z nekim tujim poslanikom. Imela sta tale razgovor:
»Vi pišete igre,« je vprašal diplomat.
»Da, ekscclenca.«
»To je zelo prijetno, če človek lahko ostane kar v svojem poklicu.«
»Kako naj to razumem?«
»Naša diplomacij« jp. to bodi med nama povedano, tudi le samo teater.«
Dva vlaha petroleja v ognju
Blizu Konstance na Romunskem sta trčila dva tovorna vlaka, ki sta vozila petrol :j Sunek je bil tako silen, da je več vagonov skočilo s tira in se prevrnilo. Petrolej je takoj začel goreti. V velikih gorečih rekah se je valil petrolej jx> progi in po njivah in travnikih. Železniški jjromet so zaraditega morali ustaviti. Na pomoč je'prihitelo vojaštvo, ki koplje jarke in nasipe, da bi zaprlo pot gorečemu petroleju v sosednje vasi. K sreči je eden izmed obeli strojevodij bil tako priseben, da je naglo odklopil goreče vagone od vlaka in odpeljal še nedotaknjene vagone na varno. Ko bi se to ne zgodilo, bi bila nesreča še hujša.
Sošolec sv. Bernardite umrl
V Quebecu v Kanadi je umrl redovnik Leonard O. M. C., doma iz kraja Saint-Pere v francoskih Pirenejih, kateri je v otroških letih hodil v šolo s sv. Bernardko Soubirous. Bil je 90 let star in že 65 let duhovnik. Leta 1897 se je izselil v Kanado, kamor je bil jioklican za podprovincijala svoje redovne družbe. Zaradi svoje visoke starosti v zadnjih letih ni mogel več delovati v dušnem pastirstvu, pač pa je bil še vedno dober svetovalec duhovnikom in škofom. Bil je sloveč bogoslovec.
Iz Londona jx>ročajo: Sin angleškega kralja vojvoda Gloucesterski se sedaj vozi na angleški križarki »Australia«. V sobpto zvečer je križarka ujela brezžično poročilo, da je mali ameriški parnik »Seth Parker« blizu Ta-hitija v nevarnosti. Križarka »Australia« je takoj krenila v tisto smer in z vso naglico priplula na označeno mesto. V nedeljo zjutraj je
Iz Madrida jx>ročajo 9. t. m.: V zadnjih dneh je sonce prav prijetno sijalo. Naenkrat pa je toplomer zopet zelo padel in nastopil je hud mraz, ponekod 12 stopinj pod ničlo. V Se-vili je bilo zadnjo noč bolj mrzlo kakor pa na Islandskem. Pri Santanderu so višje ležeči kraji brez vsake zveze s svetom. V Reinosi so morali v globoki sneg kopati hodnike, da so ljudje mogli od hiše do hiše. Izstradani volkovi so po nekaterih krajih severne Španije prišli do hišnih vrat. Ljudje so se morali z njimi pošteno boriti, preden so jih prepodili. Več streh se je jxxl snežno težo podrlo. Na nekaterih progah ne morejo voziti vlaki. V Tortosi j>ogrešajo dva človeka, ki sta v snežnem metežu najbrže zašla in zmrznila. Sedanji mraz bo vnovič zelo škodoval jx>ikrajinam, kjer rastejo pomaranče iu oljke.
»Zahvaljujem se vam za poslane vzorce — za sedaj pa — žal — ne potrebujem obleke!«
Na Španskem večja zima ko na Islandskem
Gospodarstvo
Zakon o mmimatnih mezdah nujna potreba
Med nu(važnejša socialna vprašanja du-našnjega časa spudo vseka*.>r nujna potreba nn /akonu o minimalnih mezdah. Vsakoleten stalen pudec delavskih mezd je dosegel ze »-.ko nizko stopnjo, da imn la.ikc nndogl-.lne posledice za narodno gospodarstvo. ■ «if';'s enost delavstva, prijavljenega pri OU/.O Ljubljani je sicer skozi vse leto 1954 napredovala, vendar so plače nazadovale tekom celega U-ta Stalen, progresiven padec mezd |E eden najvažnejših n a rod n o- gos pod ;i r sk 111 pojavov in zato je nujno potrebno, d« sc dalji,je znizanjc delavskih' mezd / zakonom ustavi. S tem hi se /a vselej zajezilo usodno /..nizanje delavskega zaslužku', ki je za delavstvo življenjskega pomena in ga spravlja v obupne razmere.
I/, zgoraj navedenih podatkov je torej razvidna puc najskroinnejša in dovolj tehtno utemeljena zahteva našega delavca po zakonu o minimalnih mezdah, da ne bo v mnogih slučajih izpostavljen glede, zaslužka na milost ne nemilost brezčutnih delodajalcev kakršnih na žalost nikjer ne priman jkuje. I ako n pr. <>U-stoji še danes v Ljubljani podjetje, ki hodno stanje delovnega ljudstva očitno izkorišcuje in plačuje delavca za težko delo. ki ga mora opravljati s kladivom in dletom v roki, celih S Din ne mogoče na uro. temveč na 8 ur! Ali ni to'dovolj vnehovpi joče! Dalje so tudi tovarne — ugledna podjetia —. ki plačujejo delavke (n .pr. tekstilna industrija, damski modni saloni itd.) ua uro po t Din do 1.50 Din itd. Zanimivo je pri tem. da se prodajne cene iz; delkom z ozirom na tako nizke mezde prav me niso znižale. O takih slučajih se je razpravljalo tudi že na kongresu Delavskih zbornic v Belgradu in omenilo iin zasedanju banskega sveta v Ljubljani.	,..,-,	, •
Pri služkinjah — gospodinjskih pomočnicah —, katerih mesečna mezda se giblje okrog 200 Din, se je začelo prdkticiratj že tako. dn sc vzame \ hišo >iz usmiljenja« služkihjo na po-skušnjo za on mesec, nato se ji plača n. pr. 100 Din, ali pa odslovi
Spoti

tudi trgovska in druga podjetja zaposlujejo izredno veliko število vajencev — brez- ! plučnih delavskih moči — ter obstoja v več- I jem mestu Slovenije kov iusko-viulustrijsko pod- i jet je. ki zaposluje 24 plačanih nameščencev in j II brezplačnih vajencev. Običajno se taki vajenci po učni dobi obdrže še kratek čas \ službi, nato pa se jih odslovi in nadomesti z novimi brezplačnimi močmi.
Kden izmed glavnih faktorjev pri tako napredujočem padcu mezd je tudi ta. da mnoga podjetja moške delavce odpuščajo in nadomeščajo s še cenejšimi ženskimi močmi. Zjasti to se je v zadnjem času zelo razpaslo. Nujno potrebno bi bilo, da se tudi v tem oziru nekaj ukrene.
Vočiglcd temu, da je zaslužek stolno padal
in so mezde zdrknile že davno pod eksistenčni minimum je bilo vsako družinsko življenje
onemogočeno in tako so bile celo poročene žene prisiljene iskati si drugega zaslužka ne- ! ob 21 glede ua to, du pripada ženi že po naravi mesto gospodinje in matere. S tem se je zadjalo tudi družini težak udarec / dalekbsežnimi posledicami.
Vsled padca zaslužka so tudi stanovanjske razmere delavstva dokaj mizerno. Rodbine se stiskajo po temnih, vlažnih in skrajno ne-higijeničnih stanovanjih, ki so za človeško bivanje absolutno neprimerna, vrhu tega mnogokrat še pretirano draga. Zlasti tukaj nekateri hišni posestniki naravnost predliJačijo.
Skrajno nizke mezde in nehigijeuična stanovanja so glavni faktorji preteče narodne propasti, ki jo imenujemo — tuberkuloza! Vsled nizkih mezd trpi zdrava prehrana, nemogoče je še tako priprosto, a zdravo stanovanje in obleka.
Naj se da torej delavstvu prepotreben zakon o minimalnih ' mezdah in zasigura s tem že itak težak življenjski obstoj, pa bo s trdim zaupanjem ter povsem drugimi očmi zrlo v 1 srečnojso bodočnost.
Slalom prvenstvo dravske banovine in MZSP
V nedeljo, dne 17. t. m. se vrši na idealnih smuških terenih pri Celjski koči nad Celjem slalom
* um ini> in M/KO /'i nrireilitev
prvenstvo dravske banovine in MZSP. /a prireditev vlada ogromen interes, v borbi za častne ti\ k*je se srečajo reprezentanti Ljubljanske in Goren. ske pod-zveze s štajerskimi »kanom«, ki bedo na vsak način na svojem terenu zmagali. Iokiovileljstvo nad prireditvijo jc blagohotno prevzel poJban dravske banovine g. dr. Pirkrnajer, ki je daroval tudi krasno darilo za zmagovalca, /a prvaka M£SP pokloni dn-rilo podzveza, dočim je celo vrsto daril za ostale plači rane tekmovalce p.eskrbel prireditelj SPD Celje. Snežne razmere so oJlične ter ne bo n komur žal, ako bo prisostvoval elitni prireditvi naših smučarjev na Celjski koči. Iz Maribora bo v slučaju zadostnega zanimanja vozil poseben avtobus ob 5 z Glavnega trga, voznimi 50 Din za osebo. Za nedeljo velja geslo: Smučarji v Celje!«
Prijavo /.n tekmo, ki bo pri Celjski koM17. felirn
irla, ii n 1 bo'n najkasneje v soboto. I'! vebntrirjii v ro , , ..,....... , i . ..... .i.....;.. _____...:i. i ...:!,.
Janko iu Krž'Snik Vliiko. Alp. SK Gorenjec *c |Kwtv«. ila v najkrajšem čojiu l»v» e sankaš ,t» prvenstvo G/.SJ, inn-nov uuoinu ji' ptntrrjeun coloklipiin Organi/.ai-ijn pri redil vi-. SPI) Kranjska Kinu se o|io arjn, ako nuj.av neje ito II t. 111. ne poravna v »r finančno obveznosti I po izve/i-, itn bo STl) razveljavit vse njihov«' nrl-mlllve. Namesto službeno zadržane;.';! sivini!,n krvniku Vlnkota so iloleg.r« v Begunje i rne MiIih. MUi-dltiHkl ilan v.t« pivonatvo GZSl', itolo en za 17. t. Ul. na Jesenicah \ i/.vedbi SK Brnlslvo, se val od ftnaiuuiili iu tehni. nili zaprek priru iitov preloži mi ne lolo; en čas. Člani (SZSP se obveš »I«, ('n si vrši slalom tekma ••> prvenstvo dravske banov ne t" l. m. uri t'ei;**i koči i,nI Col'em v Uvedbi Sl't) ('olje. — Vsi klubi DZSP se slednjič opozarjajo. nkn ne ho STO ne,let nriivo-nsnii razpise vseh te em, bo S't O vse prirciPtvu brez nn 'uljniega prepove al in razveljavil. Drugi del po I zvranega prvenstvu v smuku in slalomu se vrši I l. m. iin Ho/cl, sliU-l jo (io vol Ion v sme planom, verificiranim pri JZSZ, iekninje sc no pravilih In - pnivil-nikil) JZS7. in GZSP. Prijn.e lo poslati lia preilp • rinili zvo.inih prt.lavtpeah « priinviilno 5 IMn na naslov: .lom Cinkovie. Jesenice, Gorenjsko, nn.il iisne.ie • 1 • > febr.; na /nko-mele prijavo se nod nobenim >«'gojeni 110 bo u-.irato Žrebanje startnih 8 ovllk se vrSi 23. t. m. v ro stavrnciji g. Legata na JeM-p>oah. lUz-glasitev rcznltn-lov se vrš ob 17 v hotelu Pnur na Josenich. Vsi tekniti; vaiet morojo biti na .lasenlenh o/.ir. nn I! ižoi riti pri Sv. lvrižn mul Je-enUmnii najkasneje t lil., stari zn slalom ie tolo eu za 9 itopoUlne S<iini;'.i zbor Je v rokaii 0ZSP Vsi oni tokmovnlql, ki rmloktirajo na
kali SPIl Celje, ker bo žrebanje startnih Številk isti j jirono i.š «• v domu TK Skala Jesenice nn Roicl, naj to . V u« "eljo prijavljeni s«; ti_o"o uvrslili po : nemudoma prijavijo. « najkasneje ito 22. t. m 8 pri-
Gospodarski krogi in novi proračun
V ponedeljek je obiskal predsednik Zbornice za TOI g Ivan Jelačin novega bana dr. Dinka 1 u-ca ter mu v svojem, kakor tudi v imenu Zbornice in gospodarskih krogov, čestital k imenovanju. Obenem je naglasil, da so vsi gospodarski krogi prepričani, du bo dr. Dinko Pue kot ban omogočil plodonosno sodelovanje med gospodarskimi in vladnimi krogi.	.	. . ..
(i. ban dr. Pur, je sprejel te čestitke ter izjavil, du polaga največjo važnost na sodelovanje z gospodarskimi krogi, ker je lo ne le v programu vlade, temveč tudi edina možnost, da se Izboljša gospodarsko stanje v deželi.
Predsednik Jelačin - je nato opozoril g. bana na novi banovinski proračun, ki naloga z davki že itak preobremenjenim gospodarskim stanovom nova bremena. Predsednik Jelačin je podrobno opisal vsa ta novo davčna bremena in na koncu svojih izvajanj formuliral stališče gospodarskih krogov > naslednjih zahtevah:
t. Nameravani banovinski taksi na račune ler na priznanice in pobotnice naj se ne uvedeta, ker se s temi taksami samo otežkočuje poslovno življenje iu ker je splošna zahteva vsega jugoslovanskega trgovstva in obrtništva, da se izpremeni tako tar. post. 88. kakor 34. taksnega zakona, no pa še obe poostrita z uvedbo nove banovinske takse. ^
2.	Enako naj se ne uvede nameravana trošarina na riž, kavo, čaj in kakao, ker so vsi ti predmeti z dajatvami že preobremenjeni.
3.	Nameravano obdavčenje vodnih sil naj se opusti, ker obremenjuje produkcijo. Ako se je banska uprava ne more odreči, naj jo vsnj izpremeni v tem smislu, da bo izkoriščanje do 50 HP prosto, ker bi drugače bil ogrožen obstoj malih mlinov in žag.
4.	Parni kotli nuj se sploh ne obdavčijo. Ce pa že ne bi bilo mogoče izogniti se temu obdavčenju, potem se naj določi davek ne po kurilni ploskvi, temveč na parni kotel in lo s takso, ki ne bi smela bili višja od 100—200 Din.
5.	Motorna vozila, zlasti avtobusi, naj se opro-sle vsake takse, ker je itak namera finančnega minlstvrslva, da odpravi vse takse na motorna vozila, /.ato pa uvede novo trošarino na bencin.
Predsednik Jelačin je, še sporočil g. banu. da mu bo Zbornica za T01 še posebej poslala spomenico glede nameravanih novih banovinskih dajatev.
Ban dr. Puc je izjavil, da bo pri razpravi o banovinskih davščinah skušal čimbolj ustreči zahtevani trgovstva in gospodarskih slojev.
Obrtniška razstava D JO
Podružnica DJO v Ljubljani priredi letos koncem junija v prostorih Ženske realne gimnazije (na lice.iu) v Ljubljani razstavo obrtniških izdelkov. katera bo ze po dosedanjih prijavah sodeč, eno največjih razstav le vrste. Razstavni odbor, ki nm predseduje g. Košak Ivan, slikarski mojster, šteje preko 30 članov odbora za razstavo, se .je konstituiral dne 12. februarja t. 1. in pričel z podrobnim delom.
Vsi interesenti-obrtniki, ki žele razstaviti svoje izdelke na tej razstavi, naj se nemudoma prijavijo razstavnemu odboru, tajniku g. Ivanu Mihel-čiču Borštnikov trg 1. ali v pisarni DJO, Rimska cesta 19.
Razstavni odbor je, upoštevajoč težak gmotni položaj obrtništva, že predvidel vse. da bo razstavni prostor čini cenejši ter s tem omogočen dostop slehernemu obrtniku, da se udeleži razstave s svojimi izdelki,
Izvenhonhurzna likvidacija
banke Merkur
Komisar ministrstva za trgovino in industrijo dr. Ivan M. Čok pri belgrajski banki Merkur sklicuje /a 20. februar občni zbor delničarjev te banke, ker ji je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo izvenkonkitrzno likvidacijo. Izvoljeni bodo štirje likvidatorji iz vrst delničarjev. Nndnlje sklicuje za 8. marec dopoldne zbor upnikov banke, na katerem bodo najprej izvoljeni štirje likvidatorji iz vrat upnikov zavoda ter bodo dalje v smislu pravilnika ministra trgovine in industrije izvoljeni člani upniškega odbora in njih namestniki.
Banka se je. kol znano, že leta lOilH poslu/,ila zaščite tio čl. 5. Njena bilanca za 1933 Izkazuje pri glavnici 3.(1 milj. vlog 4.90 milj. in tek. računov 2.22 mili. Imelo je reeskonta 0.9 mili. Med aktivi
| ima največ efektov: za 8.20 milj Din, menic za 1.0 • in tek. računov za t.74 milj. Din. Račun dobičku , iu izgube je za 1932 izkazoval pri donosu 1.0 milj. 0.145 milj izgube, za leto 1933 pa je bil uravnovešen z 0.88 milj. Din.
............ u (tdiiMli prijav kot 7,u<lnje S ovllke Tekmovalci, ki namera njo priti že preii nedeljo v Olie, naj ' to rri ti preskrbe preno i.š pravo'asno Javijo. S umi milimi vseh tekmovalcev bo v nedeljo ob 8.15 iapred ko-! iodvora pml vodstvom funkcionarjev. Nosaei /n prtt.ia-1 Ko boilo nn rnzpoliiKO, Celjska koSu pa bo preskrbi ie-| na. ■/, ....... potrebnim za okrepSilo.
Pred mednar. prvenstvom JZSZ v umetnem drsanju
V soboto in nedeljo na drsali?ču SK Ilirije.
Za letošnje državno prvenstvo v umetnem drsanju je zagotovila JZSZ odlično mednarodno konkurenco z Dunaja in Gradca. V&iener I' islauf-VeTein, GAK in Eislaufklub iz Gradca so najivili udeležbo nekaterih drsalcev in drsalk, ki šteje o v mednarodni razred, računa se pa tudi z udeležbo zastopnikov če^koflov drs. zveze. Imena inozemskih udeležencev bodo JZSZ definitivno znana tekom današnjega dne. Na vsak način hoče izvesti J/^SZ letošnje prvenstvo v umetnem drsanju v velikem stilu, tako da bo preseglo vse dosedanje drsalne prireditve v naši državi in da bo pomenilo za športno Ljubljano, pa tudi za široko občinstvo znamenit športni dogodek,
Prvenstvo Zasavja 1935
Konkurz Ivenila na Bledu. Glasom sodne cenitve znašajo aktiva nekaj nad 33 milj. Din. pasiva pa presegajo vsoto 41 in pol milj. Din, od tega odpade na hipotekarno zavarovana posojila 32 milijonov dinarjev.
Izprenienihc v upravnem svetu Ljubljanske kreditne banke. Izbrisani so bili člani upravnega sveta Ljubljanske kreditne'banke: Spitalsky Josip. Hoiiač Fran in Pečanka Ladislav, vpisan pa j« bil Zadravec Jakob.
20. dražba krzna v Ljubljani bo kot zadnja v tekočem letu dne 25 t m. Takp imajo lovci priložnost, da vnovčijo svoj lovski plen, kolikor ga še imajo, sicer jim bo plemenito blago obležalo doma ali pa ga bodo morali pod ceno dati prakupcem. Lovska prodajalna organizacija Divja koža , Ljubljana, Velesejeui, sprejema blago do uključno 23 t. m.
Zahteva dolenjskih obrtnikov. V Dol. Toplicah se je vršil v gostilniških prostorih g. Adolfa Pečjaka sestanek obrtnikov občine Toplice. Na sestanku so razpravljali predvsem o davkih ter so sklenili 4 resolucije, v katerih zahtevajo: 1. Uvede naj se kontingentiranje davkov, ki naj bo pa pravično. 2. Uvede naj se zopet dohodnina, da se bodo pritegnili k plačevanju davkov prav vsi. 3. Obstoječe davčne odbore naj volijo davkoplačevalci iz svoje srede, ne pa da jih imenuje davkarija. 4. V reklainacijski odbor naj se pritegne polovica članov iz gospodarskih vrst.
Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana nova zadruga Uradniški počitniški domt. r. z. z o. z. v Ljubljani (načelnik ing. Debelak Milu-tin).
Konkurz je razglašen o imovini Lenassi.ia Julija. lastnika tvrdke »Prilika v Ljubljani, Kersnikova ulica 7. oglasitveni rok do 5. marca, ugotovitveni narok dne 8. marca.
Borza
Dne 13. februarja.
Den«!
Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Berlina. Curiha in Trsta. Popustila sta London in I N'e\vynrk.. dočim so narasli tečaji Bruslja, Pariza in I Prage. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski ši- ; ling na naših borzah neizpremenjen ter je notiral ; 8.075—8.175. Grški boni so notirali v Zagrebu 30 | blago, v Belgradu pa 29.40- 30.10. Angleški funt je v Zagrebu naraalel na 228.20 224.80, v Belgradu pa na 223.70 225.30. Španska pezeta v Zagrebu 5 35—5.45, v Belgradu 5.45 blago.
Llubliiina. Amsterdam 2965.38—2979 97, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 1024.56—1(129 63, Curih 1421.01 — 1428 OS. London 214 36—210.41, Nevvvork 4366 10—4402.42. Pariz 289.60--291.08, Praga 183.42 —184.52, Trst. 372.58—375.61.
Promet na zagrebški borzi 31.560 Din.
Zttrich. Belgrad 7.025, Pariz 20.3«, London 15.12, Nevvvork 300.75, Bruselj 72 075 Milan 26.25. Madrid 42.225, Amsterdam 208.675 Berlin 123.95. Dunaj 57.45. Stoekholin 77.95. Oslo 75 95. Kopen-hagen 67.50, P raca 12.915. Varšava 58.825. Atene 2.92, Carigrad 2.-18, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.675, Buenos-Aires 0.795.
Vrednostni papirji
Tendenca je ostala v glavnem neizpretnenjena in tudi v tečajih ni bilo posebnih izprememb. — Tudi promet se je gibal v ozkih mejah ter je znašal ha zagrebški borzi: vojna škoda 1500 kom, in 7% pos. DHB 6000 dol. Nadalje je bilo zabeleženih 150 delnic Priv. agr. banke.
Ljubljana- 7% invest. pos. 75—77, agrarji 17.50 —48.50, vojna škoda 38(1 388 (i% begi. obv. 65— 67. 8% Bler. pos. 7(5—77. 7% Bler. pos. 66—67, 7% pos. DHB 72 den.
Zagreli. Drž. papirji. 7% invest. pos. 76 den., agrarji 47—49, vojna škoda 384—385 (382, 886), 3. 885—886 4. 885 - 386 (380), 5. 385 -380 (385), 6. 886—886 (884, 385), 8. 385 den., 6% begi. obv. 64-65.50. 8% Bler. pos. 76—77, 1% Bler. pos. 66.50 - 67.50, 7% pos. DHB 71—72 (72). — Delnice. Narodna banka 532®—5700, Priv. agr. banka 257— 258 (255), Osj. sladk. lov. 150 den,, Trboveljska 122 -127 (11X1 a 122—126).
Belgrad. Drž. papirji. 7% invest. pos. 76 77, agrarji 47-49 vojna škoda 382 888 (882.P0, 380). 2. 382- 388 (882.50. 382), 3. 383 ■ 383.50 (888.26),
V nedeljo, 17. t. ni, so vrfli tradicionalna tolunn zi«
| prvenstvo Zasavja v Zaiiorjn ob Savi. Tekma se vrSt letOK že tretjič. Dolini si je priboril prvenstvo prvo I leto tekmovalec Ilirijo x Bannvafc, si je ošvottl prvmr-| sivo drugo leto domai*in B. Zmrzlnk (Zagorja) kljub ' hiiili konkurenci iz Ljubljane in Mbflhnrn. Tekmovanje med (lonui'"inii klubi in mel kvalificiranimi llub. 1,lanskimi in mariborskim tekači dnie te' ml posebno obeležje in kaže, dfl so so provjneinlni tekmovalci ž« 1110*1111 približali našem n prvenin rnzredn. — Lotos pa je poleK teknre o teku tndi tekma v si ol-ili na novi skakalnici, ki ie zgrajena pn na"vfu g. Rožmana in ki dovoljuje signene sVoke do -10 m. Zri silro'-p -,<> si- prijavili rinslei- Bove Klan-'!!.!!;, Polajnar (LlnbUann! ln PribovSek, Pun (ItirijaV. Pvi"a'Miie se tndi ' o.'«-1oSbii H Zrerrebn, Mavibni-a in feVn, — Tekmovalci dobe podi'o-bile rav.pi-K tekom uri »volih klubih.
Smttčnrsh« mladinski dan v Mojstrani
Prekrasni zimski dan ln idealna smiiVa je že nn v.se zgodaj dvignila mladino. Na startu je ob pot S ker mrgolelo mladih borit^ev. Mnogo ob instvn je bilo zbranega, pred v .sem so pa mamice in o e je sledili z zanimanjem vrvenju svojih inalSkov, saj je bila v vsakem srcu želja: «nio.| naj bn prvi . "i minul pred osmo zatrobi startna trobenta. Mladina utitino in fnti je te
javnml, in to |in vsled tega, ker. Je prenoiMS^O onieleno nn gotovo Število. To-ne razpise i«i U> klubi preleli tekom prihoduiih dni - TK. Skalil Jesenice se poziva, da se luleiiAl Po iH>sebueni zastopniku seje STO. dno 13. t. m. v Kazini na Savi oh -JO. Z minin nn priteSbo ne';e imnskV- uprave, katera obveš u JZSZ, tla prihajajo polit iftuini ohliustoiu poro."ila gle-ie nfcprlmernegn ponušanla «inuvarjev, in su-er da kvarijo ponekod smu-JnrJi mlade nasade, razdirajo stretie ko", svlslt za seno, vrtove in opaže, vrata nenikov itd., s fimer so Je po vzr«>'ita volikn škotln, hapinSnino v«e člane UZSP, do nn primeren na-iii opozorijo svoje člane, dn njihovi (Mani, kjerkoli se nahajajo ali kadarkoli Jim Je to mo go e. s primernim opozorilom ali prijavo, povzročitev takih zlonamernih ali malomarnih Škod na tuji Imovini prepro"-ijo. Tozadevno okrožnico bo'o prejel! naknadno vsi. člani GZSP, ki so lastniki suiušklli domov, da Isto nn vi 'tioit. mestu v domu numivstijo. — Tajnik t. Jožo Clnkovlc
Olasom obvestila JZSZ »poročamo vsom članom GZSP. da je zvoz.n v časn pogajanj h SKJ pripravljen« dovoliti tekmovalcem, ki želo startati na knkih sokol-škili prtre 'itvali, start, ven 'ar le te-la.i, ako zahtevajo predhodno starino dovoljenjo od pristojno po-izveve; s tem se izro"enl suspenz nad tekmovalci, ki «> startali do sorlaj na sokolskih prireditvah, anulira in to le v tem primeru, da si za vsako prireditev pridobijo navedeno dovoiienje. — Ker smnSkl oilsek SPIl Kranjska gora ni poravnal finančnih obveznosti do pmlavoae, sipo sklepu STO zahranl start vsem za imenovani odsek voriflelranim tekmrivnlccm, in sicer d« preklica. — 2-MI S m K flovje Moistrana se ul-oII in se s tem ob-ve5"a g Matko IM ar, da 17. februarju no potuje v Mojstrano. — TK Skala Jesenice se poziva, dn nemudoma dos-avi pod z v pil sliko zn i'ra,ka dnin in Helmn Huberta, katero rab! zveza /n Niirren. — Vsi sodniki JZSZ se pozivajo, da si Uikoj nabavijo po odredbi zveze no eno skupino novih pravil, katera »n znatno ; iz.piiopoln.iena, ker s;c*'r -no morejo dobiti sruiniAVo legl. i tiniaciic. Skupna cena pravilnikom le -'in Din. Dolžnost \ nabave so v izjemnih primerili dovoli le. onim ,sodni-1 kom, ki so brezposelni, vendar morajo to javili zvezi. Tajnik J. Cinkovlc, 1. r.,
LZSI'. Službeno. Seja upravnega odbora bo dri^vi ob 20 v poselmi sobi nvstuvroeijo Kmone. Prosi se. pol noštcvlln« udeležba. To.niot
S»iM(Vie*/iJ 1:1 nI) Ljubljana. Sestanek vseh tekmo, vol cev bo v pelek ob 18 31). Sigurno naj so udeležijo gg. Klaučnik, ltovo, Polajnar.
Ilazpl* mladinske. snUI/rfrskr trlnii.c Siniičnrski klub T.jubljana razpisuje za nedeljo, 17. februarja 'mladinsko sinu arsko ttrlrino za Včlanjene jn neVčhliiiene, in to: 1. na progi od H km za jiVnidrje v starosti ml II do 18 let; '_'. na progi od 3 km /a naraVa.1 v s|a.'osrl ot 14 do 16 let; :i na progi od 1 km /a nn niš aj v »ta-rosli od 10 do 14 let. Prijave v nedeljo, 17 februarja v gostilni SlreliS e pod Rožnikom od 13 do 1:1.30. Start to no ob 14 pred gostilno. Prvi trilo v vslikl skupini prejmejo pri zadostnem Številu prijavi.iencov diplome, i jtaz-glasitev rezultatov po tekmi v gostilni Prijavnine J prosto. Pri prijavi jo predložiti izkazilo o staros i.
Itnzpis rlainskc smuiltrnkr tekme. Smučarski klnb Ljubljana razpisuje zn nedeljo, 17. februarja dams' o
•28. «9 smuk. Ko ie 'iS tekmovalec stal na startu, je j stntr.arsko tekmo zn včlanjene in nov Iriujano, veri fina splošno preseno en je naznanil strel prvega, ki jc j cirnne kakor tudi noveriflclrane smučarke, ln to na
progi od 3 ktn. Prijave v nedeljo, 17. febr narja v gostilni Strel:« e pod Rožnikom ol 13 do 13 3(1 Strirl to no ob 1130 prnl gostilno. Prvo tri prejmejo pri zadostnem .,,.,-■.,, . ...... Številu prijuvtjenk diplome. Razglasitev rezultatov im
V 11. skmilni je zmagal Ilrežim | tekmi v gostilni. Prijavnine prosto.
Smufaiska sekcija SK Reke Ljubijaim-fifi pri-rerli v nedeljo, 17. februarja sinuSko tekmo zn klubsko ju-venstivo za leto lS3-"> na 10.Ti in 2 km za seniorje, juni-orje in naraš aj. Start in Cilj na SlreliS u pod it-ižni-kom. Za se.uiorje in juniorje ob It), za naruš-aj do 14.
takoj nato junaSko drvel skozi cilj. Tzborna smuka in Se boljši smučarji so presenetili vse navzof-ne ln z velikim navdušenjem so bili sprejeti.
V 1. skuninl je zmacal Maimik >farlan v času 1,1 (proga ."rtlO m).
Vinko v času 5,2 (Seo ml. — V tU. skupini: 1. Potevnel 1 Janez 7,15, 2. Potila Jamez 7,5-1, 3. Zorman Jože R.-t,| (1500 m). - V III. skuninl (drnffa oropal: t. Klair nik Krvin 3,50, 2 Vuzzeta Slavko 3 53 (800 m). — V IV skupini: 1, Abruč Slavko 11.30, 2. Mrak Viktor 14.31, 3. Pn-bič Mirko 14.50 (32110 m). — V V. sktnini: 1. Kotnik i ]«ta ob 14. Tekmovalci, ki Se niso fin u i kiuiiu, se lahko Zdravi'o 21,nfi. 2. Stnnjn^ Tvon 22,0(1, 3. 1!n->en 0:r'l •055 prijavijo v klubu poi ure pred pričef-om tekme na
fS0(HI mi. Suh 10,0,
Deklice: 1 KošV Tvankn 'O.O 1. a HlnS'-oviS Auersnerg Lidio '0.42 (I5en ml. ... Članice:
startu. Prvi trije vsake kategorije preiniajo diplomo in praktično darilo. Parita so razstavljena v i/ložbl
culi (11,11, i ne! s "er« ui' iu u. -l^ «'•!• 'lin. --- i "'7iii'.	(	in praKinilo
1. Mikula Helena '7,30, 2. Langus Angela 18,47. 3. Itabič	I	trgovine Nace ZavrSnik, Giinee, TržaSI- a costa. — Tlre-
Johanca '0.50 (3200 m).	i	vi ob 20 ijo sestanek vseh članov sekcije v gostilni Za-
Vonol ',iu- ob 2 so bili skoki, in s!eer nn dveh si--a-	1	družni dom na Viču.
kaln'ca-h. Vsi tekmovale!, ki so startali za to>, so tmti	j	Mntoskokjiirinn ITermesove 'motoe.ikiistične sekcijo
skakal . Ra-Adelleni na dveh skrii-alnieah je v I h' nnl-ni	,	bo pribo tnjo nedeljo, t. j. 17 t. m. ob 14 nn že ob-
doseirel nnida.l.tSi skok Kotnik /''ravko z 11-S m. v drniri	|	jnvileni progi, t. .i na Vičn pri »Dolgem mostu pred
skuninli Pol d a .Tmicz 11.., m, v TI I. skuntni Herntč Boris	| ilno Kušar. Zdi sc, da bo sekcija gledo na izdat-
* *m	5 skakalnici io startn'o 24 tekmovalcev	|	ncJS, sn<?lf |me(n sreče nego zadnjikrat. Zanimanje
s 3 m. V a m.'V in ie bil I Brežan Vinko -I m. Delavec Janko 1 m In 3. PerovSek At 3 5 m. — Vejdalj.ši skok dneva izven konkurence ie dosetrel PoMa Jane s 13 m ln ga i^horno. i zvov;'. na drl'gl sl-nl-alnte' en Peru i i*ori-s s 7 m v nalboltS-tn stilu. Vnš naraš'a.1 je ookazal velik napredek In želimo, da bo le v čast klubu, kraju in državi.
Službene ohiar*> orlbt*ra GZSP
(U Reje STO 2 (lire 7. februarja /9.15).
Smučarski klnb Begunje se poziva, dn dostavi najkasneje do 14. t. nt. zdravniško potrdilo za Fpidlgo Jaii:ko'a. smučarski klub Jezersko zn Kntijuči A.-1 -1 t-/.'-';i.
Iz se-namn verific'ranih članov .TZSZ se črla Kavčič Drago, ka'ori se vertfeira za S-ki-i-lub Ze-greb. — Tz članstva OZSP se ^r^a Soiko1s'--o drnStvo Gorje, o čomer se obvesti JZSZ. Vsi za navedeni kleli verifeirani tekmovalci se čri.,i0 z verlfiVacijskeira Imenika. V smislu okrožnice -IZSZ te do nadalliileea vabrr'Ti;en start na "seb pi-freditvnb. ki lili nrireiato člani .17SZ slo-'e-"-'tn t"' movalccin; Tnt-mnn Pa\-e1. ftnorn Z'ti-a"'-o, obn TK Skala Jesenice. Ko-Mok Vti-'-o. \Toč Frane, Znunn tvnn in Pnvbokar TomeK. vsi SK Brnt*'vo Jesen-ee, .lome. SK Triglav Blo i. PreSern Frane. SK I e=ce Razveljavi se čas .Teme Alberta Iz po'5zvo-'"efrn orvenstva. s tem se vsi dvnirl doseženi čpst 1,-val'fieirnto tr\ eno mesto nnoret ^''1^0111 odredtip	/ ,1,10 il. t m. te i-o-fnt
orval- 0 7SP zn ««^ono 1933 34 .tnVoni* A">!n. član SK Dnvle Moisjr.mn I11 se tem no'o>n nnz.iva Slemvn Tovro, kakor .Tni-nid'" Alb!'i, dn "iiP-rniSem času vrneta no.l. zve'; tzi-ore"n dnrtlri Tozadevno «p obn ' e-i n v n >1 e ob-ves t' f n Se oismono. 0Tnsom neslo'-nil'a 07^1» o deleet-ranin sodnikov na nr-^edltve nodiVe-^e sc l-n^ntiTpio s ntsmpnlm nt-nrom po to^l-a 4. l,er so 'ipo"i-nvl*onn izostali Iz podzveznpgn prvenstva: lT1čnr Matko. Stnolpl
je veliko, zlasti med te vrste tekmovanja željnimi smučarji, kajti vsakega nnvdnja radovednost, kako neki so bo držal za vode* i m motoclkllstom. Tozadevna polas tri 1 u daje, kakor tudi sprejema vpisovanje načelnik sekcije g. Cisrlar. tvrdkft Spectrum -. Ljubljana VII., Celovška cesta 81.
SK Slovan. Drevi oh 20 bo v gostilni KrnSič strogo obvezen -estanek za "se člua.stvo V petek zvečer bo za vso igralce prvega mofitvn strogo obvozen trening v telovadnici nn Ledini Prosim točno!
Bokr-vcfer SK Slovana. V nedeljo, 17. februarja priredi mlada in agilna sekcija SK Slovana svoj prvi pronnirand-ni naston, nn katerem bo polegala račune marljivega treninga. Ob tei priliki bomo imeli priliko videti nn delu tudi na.ibolJSe boksarje Maribora, ki so v zadnjih časih želi na svojih nastopih mnogo priznanja Zanimiva prireditev, na katero že danes opozarjamo, bo ob 2] v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti.
Prvenstvo Notranjske r smuku. SK Javornik na Rakeku priredi v ne'eljo, februarja tekmo v smuku za prvenstvo Notranjske za leto 1935, o'prto '/a v«e verificirane tekmovalce klubov, včlanjenih v JZSZ — Tekma Im na terouu Slivnico,
SK Sora, Skofjn Loka. V nedeljo se je vršila med-kluhska tekma v HmuSkem'teku na 18 km. Priglasilo sc je 25 seniorjev in 10 juniorjev. Najboljši čas je dosegel izven kotil ltrcnce B. D. iz. LJubljano v času 1:3(1,"5. Prvak .ie nostnl Knloii Avgust, SK Sora. 1:45.10 (nre hodno darilo,); 2. Sardnnovič Milutin, SK Planina«:, 1:47.43: 3. Jngov'e Tvnn ':47,58 Drugo mesto v klnbn je zase 'el Finžgar Hiuli 1:49 30, tretje Bernik Frane 1 :.M.13. četrto Martcta.k Rudi. — Juniorii na 8 km: I. Boz«ivi*-ar Rado 59.40; 2 Mrak Franc 1:00,07. Proga je bila sijajna. Zve*er je bil družabni sp-danek, kjer so zmagovah-i prejeli lepa praktična darila.
BudimpeSta. Tendenca koma.i stalna, promet živahen. Pšenica marec. 17.05, 16 PO 96—94 zaklj. Delnice. Narodna banka 5400—5600, Priv. , 16 94-95, maj 17 81 25-20—26, zakl|. 17.*6-27;
rž marec 1873—70, zaklj. 13.72—74. maj 1408 -06, zaklj. 1406—08; koruza maj 12.36—25 -80, zaklj 12.30—32, julij 12.47—52, zaklj. 12.52—54.
6% begi. obv. 66—06 50 ( 66 50), 3. 66,50-67 (66.50), 1% Bler. pos. 66 25 -67 (66.50, 66.25). 1% nos. DHB 74 b|. — Delnice. Narodna ban'	"
agr. banka 255—260 (265, 257).
Žitni fra
Ljubljaiiu. (Franko nakladalna postaja, plačilo proti dupllkatu.) Pšenica bč. 79 kg 2% 135 138, oves bos. 89—91 koruza času primerno suha s kvalitetno garancijo bč. 75—76. ban. 72—73, moka biez prometnega davka ničln bč. in ban. 215— 235, št. 2 bč, 200—220, št. 5 180—200, olrobi debeli 105-110.
Novi Sad. Pšenica bč potiska 135......187.50,
slav. 127.50—182 50 bč. in srem. 130- 132.50, ban. 132.50—135; moka bč. in ban. Ot? in Ogg 302.50-225 št. 2 182..K0- 205, št. 5 162 50 185 št. 6 115 — 157.50, št. 7 120 -125 81. 8 87.50 92 50; fižol bč. in srem. beli brez vreč 2% 182 50—135. V*r ostalo neizprenienjeno. Tendenrn vzdržan«
Živino
Mariborski sejem dne 12. februarja. Prignanih je bilo 11 konj. 9 bikov, 118 volov. 214 krav in 9 i telet skupaj 361 komadov. Povprečne cene so bile j sledeče, za I kg žive teže: debeli voli 2.50—8.50 Din, poldehli 2—2.25. plemenski voli 2 3. biki za klanje 2 50-8. klavne krave debele 2.25 2 70. ple-' menske krave 2—2.25, krave klobasarice 1.25- 1.50, molzne krave 2.25—3. breje krave 2.25- 8 mlada živina 2.75—3.50. teleta 3.50—4. — Mesne cene. Volovsko meso I-a 8—10 Din. ll-a 6—8. meso bi-
»---- i----- .—ii— i n	T - o in ti - m
iv«iv, tvutv in term i—O icit.vjc i-n v»—i,-a
1 svinjsko meso, svežp 8—12 Din kilogram.
V LJUBLJANI •
DRAMA — Začetek ob 20
Četrtek. 11. feDruarja: Sluga dveh gospodov. Premijera.
Peto"°li)CfebruarJa ob 15: Matiček »e leni. - Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din.	-
Sobota, 16. februarja: Blodni ognji. Proinijera. Kc«l O.
OPERA — Začetek ob 20
Četrtek, 14. februarja: Štirje grobjani. Rod C.
Petok, 15. fobruarja:. Zaprto.
Sobota, 16. fobruarja: Dorica plete. Ked 11.
MARIBORSKO GLEDAIJščE
Četrtek, 14. februarja ob 20: Od zore do mraka. Rod A.
Znižane cone. Potok, 15. februarja: Zaprto.
JSasrnanila
Liubliana
1 Prosvetnega veiera v Salczijanskem mladinskem domu na Kodeljevem nocoj no bo.
1 Trnovski oder vpriauri v nedeljo ob 16 komedijo »Sluga dveh gospodov«. Opozarjamo na to pred-
BlaV0l Kino Kodeljcvo prične jutri zopet redno obratovati. Predvajal bo .Volgo v plamenih« v režiji Tur-žanskega in z lukišinovom v glavni vlogi Kot dodatek v esel o i g r a <I'ro4 s skrbmi!« s Stanom Laurelom in
Oliverjem Hardijem.	,	,
1 t Moja pot od materiahzma k idealizmu« je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi ob 20 vseuč. prof. dr Fr Veber v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5. Udeležite se predavanja i>olnoštevilno!
1 Mornarji! Drevi ob 20 vsi na članski sestanek v restavraciji Sestica Predaval bo tov. Strus Rudolf. Toma predavanju bo Panamski kanal. Vabljeni!
I Večer klasičnih koncertov za violončelo tmonu-iomo lahko koncert, ki bo v ponedeljek, 18. februarja ob 20 v filharmoniji dvorani. Dela treh nesmrtnih avtor-jov- Tartinijn, Bocchcrinija in Haydna bo izvajal če-liat-solist g. Bogomir Lcskovic s spremljovanjom komornega orkestra pod vodstvom g. L. M. Skerjanca. Orkester sestavljajo Člani Orkestralnega društva Rins-benc Matico in gojenci drž. konservatorlja. Večer bo izredno zanimiv, zato nanj še posebno opozarjamo. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matico.
1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvrševa cesta 41; mr. Trnkoezy ded.. Mestni trg 4, in inr. Ustar, Selonburgova ulica 7.
LJUDSKA UNIVERZA
V LJUBLJANI
Drevi ob 19.15 bo predaval na državni trgovski akademiji g. dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OL!ZD v Ljub^ ljani, o našem delavskem zavarovanju. Predavanja naj ne m m udi nihče.
Maribor
m SSK Maraton. Drevi sestanek smučarjev. Razgovor glede nedeljske klubske tekme in izleta v Hoče.
m V Ljudski univerzi predava drevi vseuč. prof. dr. R. Bujas o temi: Kako spoznamo človeški karak ter! Predavanje se nadaljuje tudi jutri.
Ceiie
c Proslava ibletnice papeževe na kronanja, veliki lepaki v mostu in okolici naznanjajo, da bo Celje v nedeljo na svei-an način proslavilo obletnico kronanja poglavarja katoliške Cerkve papoža Pija XI. Na predvečer bo slovesno zvonenje v vseh celjskih cerkvah, v nedeljo ob 10 bo v opatijski cerkvi govor, nato slovesna «v. maša, ob 16 pa bo v veliki dvorani Ljudske poso JU niče svečana proslava z Izbranim sporedom. Za kritjo re/ jskib stroškov je malenkostna vstopnina, ki jo bo zmogel prav vsakdo. Predprodaja vstopnic v Slom-Skovi tiskovni zadrugi.
C Krajevni odbor Jadranske straže vabi nn šesti rodni občni zbor, ki bo drevi ob 30 v mali dvorani Na-rodnega doma.
Dragi hrait
KatoliSko prosvetno društvo v Šmarju pri Ljub ljani prirodi v nedeljo, 24. februarja ob 15 ln ob 19.10 narodno igro »Izpod Golice« v Bedmih slikali. S >isn! Anton Kitšar. Vstopnina sedeži po G in 4 Din, stojišča po 2 Din. Vsi prav lepo vabljeni!
Naše dijaštvo
Na obč. zboru akademske oblasti Počitniške zveze (Ferijalnega saveza) na univerzi kralja Aleksandra I. ^ Ljubljani, je bil izvoljen naslednji odbor: Upravni od bor: Predsednik dr. Alfred Serko, dekan medic, fakultete, podpredsednik Polenšek Ivo, cand. iur., tajnik Ber topeč Tone, stud. iur., blagajnik Čenči« Jože, cand iur. ekonom Knnfeljc Ant., stud. teehn., odbornika Pirkovi* Ivo, cand. ing. in Lipovec Vinko, stud phil. Nadzorni odbor: predsednik dr. ing. Katičič Janko, tiniv. docent, odborniki Novak Henrik, stud. theol., Šnšnik Pavel, stud. phil., Zvegelj France, stud. med., in Košak Slavka, stud. phil.
Debego
tishalno napravo
skoro novo- aparat in večio zalouo črk, le malo čhsh rabljeno, ceno prodam. Naslov pove uprava ^Slovenca" pod „Debego".
Vzorno sedlarstvo nudi siguren dohodek
KILOORAM JABOLK DIN
A NE NAŠIH. AMPAK AMERIKAN-SKIH, PRODAJAJO DO POZNE ZIME PRI NAS IN V INOZEMSTVU, A TO ZATO, KER AMERIKANC1 NEGUJEJO SADJE IN GA OHRANIJO V ODLIČNEM STANJU DO POZNE ZIME. PRVOVRSTNO SADJE DOBITE S
SHELLMM ZIMSKIM RASTLINOBRANOM
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO TOUČNO KNJIŽICO IN NAVODILA PRI A N G L O - J UGOSLAVEN SKO PETROLEJSKO D. D. BEOGRAD	ZAGREB	SARAJEVO
MALI OGLASI
V malih oglasih velje »seka besede Din 1*—; zenitovnnhki oglesi Din 2 — Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi e plnču|e|o lakot pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja se račui »nokolonske 3 mm •isoka petltno vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZill znamko.
Dala in darila za neveste!
Servis za črno kavo . . . . Din 50'» Servis za čaj ali kavo 15 delni Din 80"-Jedilni servis 26 delni	Din 250*-
Nadalje kupite pri nas steklo, kuhinlsko posodo, prte, perilo, i. t. d. Za neveste še poseben popust, ako kupijo te predmete pri nas.
ANT. KR1SPER
Stritarjeva nI. 1-3 Llublfana Mestni Irg 26
»TiT« m iT
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, Štajerc, s kavcijo, agilen, ki zna s kmečko stranko dobro ravnati, se za vodstvo podružnice kot samostojna moč na važni postojanki sprejme. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Uren in agilen« 1532.	(b)
Službe iičejo
Guvernanta
francoska — išče mesto v boljši rodbini. Gledališka 16, vrata 18. (a)
Denar
Posojila
na vložne kniižice dale Slovenska banka. Liub-liana Krekov trg 10
Dve osiroteli deklici
iz zasedenega ozemlja, v starosti 14 in 19 let, slednja z meščansko šolo — prosita dobrosrčne ljudi, da bi ju kdo sprejel v učenie v trgovino ali kakršnokoli zaposlje-nie. Dopise sorejema upr. »Slov.« pod »Dobra vzgo-ia«.	(a)
Davčne pritožbe
prijave, prošnje za odlog Dlačevanja, nasvete, daje »Davčna poslovalnica« v Ljubljani, Miklošičeva 7. II. nadstropje.	(d)
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske za 30—35.000 Din kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam takoj v gotovini« 1526. (d)
JLti
11 u.
Stanovanja
ODDAJO: Trisobno stanovanje
komfortno, s kopalnico, parket, elektrika, plin, I. nadstr., oddam takoj. Riharjeva 1.	(č)
1LIHUHIUITFUT
IkVTfn f J i! i
ODDAJO:
Stanovanjska vila
na Bledu, Krekova cesta št. 12 - se odda v najem, Poizve se: Tomo Žagar, Lesce 23.	(n)
C2HES
Omaro za knjige
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe spreiema iz prijaznosti uprava »Slovenca« v Mariboru pod značko »Omara«..	(k)
O avUt $vu/ sluri uruau/u aT motorja bi •nebit se ran »iri kimctv U n.nnvo onient Slovencev anmanif insrrai
Parni stroj
100 PS polstabilni (loko-mobila) ter 170 PS elektromotor (synchronizirani asynchromotor) radi ukinitve obrata poceni naprodaj Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Industrija 61«.	(1)
Vsakovrstno
zlato kuouie
po naivišiib cenab CERNE, luvelir. Liub ana VCollova ui.ca št. 3.
^ Tefefon 9099
/S PREMO« KAKBOPAKETE DRVA KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šl. 5.
Več sodov
skladiščnih, dobro ohranjenih, za vino, v velikosti od 2000 do 5000 litrov, kakor tudi več transportnih sodov od 30—700 lit., ugodno naprodaj Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1454.	(1)
Ia. suhe hruške
za kompot, 10 kg 60 Din. — Pitane zaklane purice 10 kg 130 Din - franko poštnina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1)
Dvoje sani
enovprežne, ene nove in ene rabljene - po ugodni ceni prodam. I. Mostar, Ižanska cesta 114. (1)
Šivalni stroj
pogreznjen, z okroglim čolničkom, poceni naprodaj. Dvorakova ulica št. 3 I. nadstropje.	(1)
Posestvai
i.truUtn oglas v •-<«to."*/iai« oosestvo ti hitro proda; če it ne i gotovim denarjem nat kupca ti s kniižiro da.
Tri krasne parcele
ob Gruberjevem nabrežju, po ca. 600 m2, naprodaj. Plačljivo deloma s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice. Ponudbe na: Dr. Tomšič, Tavčarjeva ul. št. 13, Ljubljana, (p)
Prodam
dobro vpeljan brivski in damski salon po nizki ceni in na prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj« št. 1523. (p)
Širite »Slovenca«!
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša predobra sestra, oziroma teta, gospodična
Franja Zinauer
noštna uradnica v pokoju
dne 13. februarja ob 2 zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mimo v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojne bo v petek, dne 15. februarja 1935 ob 3 popoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto ob pol 9 v župnijski cerkvi Sv. Marije v Mariboru. Maribor, dne 13. februarja 1935,
Žalujoči ostali.
BjSrnstjerne Bjornson:	14
Deklica s Prisoi
Sam ni vedel, kaj naj stori in kaj naj poreče, zato mu je kar ušlo:
>Bil sem res nekoliko pretrd.«
To je bilo na moč mehko povedano. Ona pa je pogledala v tla in se obrnila v stran.
»Ne sodi, česar ne poznaš,« je zinil z napol pridušenim glasom.
Postalo mu je hudo neprijetno. Sam sebi se je za-zdel podoben malemu dečku. Ker torej ni vedel, kaj bi zinil, je spregovoril:
»Prosim te odpuščanja.«
Pri teh besedah pa je ona krčevito zailitela. Tega on ni mogel gledati. Zato je pristopil, jo objel z eno roko in se sklonil k njej:
>Ati me imaš kaj rada, Seneva?«
»Imam,« je ihtela.
»Pa nisi srečna?«
Ni odgovorila.
»Pa nisi srečna?« je ponovil.
Ona pa je še huje zajokala ter se mu hotela izviti.
»Senevat« je šepetal in jo krepkeje stisnil. Ona se je naslonila nanj in solze so jo polile.
»Pojdi, da se nekoliko pomeniva,« je rekel in ji ponudil, da je sedla v resje. Tudi sam je prisedel.
Obrisala si je oči ter se poskusila nasmehniti, kar pa se ji ni dobro posrečilo. Prijel jo je za roko ter ji pogledal v oči.
»Ljuba Seneva, žakaj ne smem v ves k vam na Prisoje?«
Ona je molčala.
»Ali nisi nikdar prosila, da bi smel priti?«
Ni odgovorila.
Ha »Jutfoalovandko tiskarno« f Ljubljani: Karel C«t
»Zakaj nisi?« je prašal ter njeno roko stisnil k sebi...
»Nisem si upala,« je prav tiho spregovorila.
Čelo se mu je nagubančilo; skrčil je eno nogo, naslonil komolec na koleno in si z roko podprl glavo.
»Tako me pač nikdar ne bo k vam,« je končno spregovoril.
Namestu odgovora je začela smukati resje.
»Da, da ... najbrže sem res marsikaj počel... kar... ni bilo prav... pa bi me morali vendar le mileje soditi... Saj nisem tako hudoben.« — Kratko je premolknil. — »Saj sem še tudi mlad ... Komaj dvajset let... sem ...« Ni mogel takoj nadaljevati.
»Ampak tista, ki me ima res rada,« je znova začel, ... bi vendar le morala ...« Sedaj se mu je čisto ustavilo.
Tedaj je poleg sebe začul njen pridušeni glas: »Ne smeš tako govoriti... ne veš, koliko ... niti Ingridi si ne upam povedati...« In znova je bridko zajokala. »Toliko ... toliko ... trpim ...!«
Objel jo je ter pritisnil k sebi.
»Govori s starši,« ji je šepetal, »pa boš videla, da bo vse dobro.«
»To je vse v tvojih rokah,« je tiho rekla.
»V mojih!«
Seneva se je okrenila k njemu in ovila roko okoli njegovega vratu.
»Ce me imaš res rad, kakor imam jaz tebe,« je prisrčno dejala in sa poskusila nasmehniti.
»Ali nisem česa storil?« je nežno šepetal.
»Ne, ne, nisi! Nikdar ne poslušaš mojih nasvetov. Saj veš, kaj bi naju moglo združiti, ti pa nočeš storiti — zakaj nočeš?« Ker pa se ji je jezik že razvezal, je kar nadaljevala: »Moj Bog, ko bi ti vedel, kako težko sem čakala ure in dneva, ko bi te videla na Prisojali!
Izdajatelj; Ivan Rakoveo,
Mesto tega pa mora človek vedno kaj slišati, kar ni prav ... in celo lastni starši morajo to človeku pripovedovati.«
Sedaj se mu je posvetilo. Kar videl jo je, kako hodi po Prisojali in pričakuje malega srečnega trenotka, ko bi njega mogla privesti pred starše, pa nikdar ji ni tega privoščil.
»Zakaj mi pa tega prej nisi povedala?«
»Ali morda nisem?«
»Ne tako, kakor danes.«
Malo je pomislila, potem pa je spregovorila, vogale svojega predpasnika zgibaje v drobne gube: »Morda zato ne, ker... si nisem upala.«
Misel, da se ga je morda bala, ga je pa tako pretresla, da jo je prvič v življenju poljubil.
Naenkrat se je tako premenila, da se je jok nenadno ustavil, pogled pa je postal zmeden. Poskušala je nasmehniti se, gledala pred se, končno pa je pogledala njega: ampak sedaj se je zares smehljala. Niti besedice nista več spregovorila, le njuni roki sta se našli; ampak nobeden se ni drznil, da bi drugemu stisnil roko. Ona je svojo roko rahlo odmaknila ter si pričela brisati solze in si urejati lase, če so se morda kaj skuštrali. On pa je, sedeč ob njej in zroč vanjo, na tihem razmišljal: »Je pač bolj plašna kakor so druga dekleta po dolini. Zato je treba ž njo tudi drugače ravnati, ln nihče naj se ne drzne ugovarjati!«
Pospremil jo je do njihove planine, ki ni bila daleč. Rad bi jo bil držal za roko; a nekaj čudovitega g£. je prevzelo: /.delo se mu je, da se je niti dotakniti ne sme. In skoro čudno se mu je zdelo, da sme sploh ž njo iti.
Ko sta se poslavljala, ji je zato dejal: »Poslej bo dolgo trajalo, preden boš o meni zopet kaj slabega slišala.«
Otrokova diplomacija.
Metka: »Mamica, za tvoj rojstni dan ti bom podarila lepo vazo.«
Mati: »Ljubi otrok, ni potreba, saj imam še dve lepi vazi.«
Metka: »Ne. samo eno imaš, ker sem drugo pravkar ubila.«
Izenačenje. »Zakai neki se je doktor poročil s starejšo bankirjevo hčerio in ne z mlajšo?«
»Enostavna reč! Mlaišo je bogato obdarila narava, starejšo pa nien oče.«
Glodalka, »Zakai pa svoji ženki vedno praviš »miška ?«
»Ket vedno gloda po moji denarnici.«
Med agenti. Agent op-de k trgovcu in mu ponuja svoje blago. Trgovec pa noče nič kupiti.
»Takih kupcev, kakršen ste vi, bi rad imel dvajset1« je dejal aSent.
Trgovec: »Zakai pa? Saj nisem nič kupil.«
Agent: »Sai zalo bi rad imel dvaiset takih sedai jih imam dvesto.«
»Koliko zahtevate za osa? Petsto dinarjev? Sto jih pa dam!«
»Sto? Nakl ToUko mi
U. ninrf.,, rfn.nn^n. -1 — I
41»	uai
najdenine, če mu ga vrnem.«
Urednik: Viktot Cenčič.
Ameriški Slovenci
Narodni galeriji v Ljubljani
Poklanjajo sliko slikarja Perušlta
Naša Narodna galerija je te dni prejela iz Clevelanda naslednje pismo, podpisano od znanega slovenskega ameriškega pisatelja Ivana Jonteza: V začetku lanskega septembra je bil iz vrst naprednih clevelandskih Slovencev organiziran odbor, ki si je zadal nalogo, zbrati potrebna denarna sredstva za nabavo ene izmed reprezentativnih slik našega umetnika H. G. Peruška, da bi jo poklonili Narodni galeriji v Ljubljani kot kulturni dar clevelandskih Slovencev naši stari domovini. Dnevi ameriške Slovenije so šteti, toda, predno bo ameriško morje pogoltnilo naš otoček, želimo pokloniti svoji stari domovini mal spomin, ki naj bo priča, da am riški Slovenci nismo pozabili svoje rodne domovine, dasi nam ni mogla nuditi eksistence in je bil naš boj za obstanek v tujini izredno težak, temveč, da smo vedno mislili na njo ter vzklic temu, da smo bili stalno izpostavljeni tujim vplivom, ostali v bistvu njeni otro-
ci. Obenem pa naj ta naš dar priča stari domovini, da je eden izmed njenih sinov postal v Novem svetu velik in spoštovan umetnik.
Odbor je bil sestavljen kot sledi: predsednik Vatro J. Grill, tajnik Ivan Jontez, blagajničarka ga. Antoinette Simčič, ostali člani odbora pa ga. Mary Durn, A. J. Terbovec, Frank Sodnikar in Frank Barbič.
Ob času, ko smo sestavljali ta odbor, se je mudil v Clevelandu operni in koncertni pevec g. Anton Šubelj, ki se je takoj ponudil, da je pripravljen dati koncert izključno v ta namen in mi smo to ponudbo seveda z veseljem sprejeli, kajti zavedali smo se, da v teh kritičnih časih, ko je toliko naših rojakov brez zaslužka, ne bo baš lahko zbrati potrebnih 50.000 dolarjev v naši naselbini. Koncert g. Šublja se je vršil dne 19. sept. preteklega leta v avditoriju Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, čijega vodstvo nam je
, dalo dvorano brezplačno na razpolago. Udeležilo se ga je okrog 700 ljudi in prinesel nam je nekaj j nad dvesto dolarjev.
1 Ostali del potrebne vsote smo dobili s prosto-I voljnimi prispevki od raznih naših kulturnih in po-j litičnih organizacij v tukajšnji naselbini in od posameznih rojakov.
Pri izbiri slike smo vzeli za merodajno mnenje umetnika g. Peruška samega, ki je smatral, da ga bo najbolje reprezentirala velika oljnata slika »Simfonija ameriškega zapada«, ki je bila že na več razstavah v tej deželi ter bila deležna splošnega priznanja. Ta slika je bila včeraj odposlana na vaš naslov.
Želeč, da bi naš dar sprejeli kot iskren dokaz toplih čustev, ki jih clevelandski Slovenci gojimo napram naši rodni domovini, vas iskreno pozdravljamo.
Za novo i aro Zgornja Šiška
Ustanovitev samostojne duhovnije Zgornja Šiška - Dravlje
Trume smučarjev, ki jih je v nedeljo dopoldne pozni sneg izvabil iz Ljubljane proti Gorenjski, so v Dravljah radovedno postajale in se čudile, kaj naj sredi zime pomenijo številni mlaji in venci, ki so jih videli z glavne ceste. Zvonovi sv. Roka slovesno pri-trkujejo, ljudske množice, se v prazničnem razpoloženju zbirajo, narodne noše iu šopki — koga bi radovednost ne ustavila. Odgovor je kmalu ta. Iz Št Vida sem jezdeci v krasnih narodnih gorenjskih nošah, v sredi na ozaljšanih kočijah šentvidska farna duhovščina, ki spremlja svojega dosedanjega tovariša g. Mirka Bartola na novo službeno mesto v Dravlje oziroma v Zg. Šiško. Dolgo so radi oddal jenosti od fare v St. Vidu zeleh svojega dušnega pastirja. Ta dan se ,iim je izpolnila želja, zato veselje na njih obrazih in praznik v njih darovih! Mladi rod, fant in dekle ga prvi pozdravi in sprejeme v svo- j jo sredo, da ga popelje v draveljsko cerkev, j kjer naj jim za naprej lomi kruh božje besede. Pred cerkvijo je v istem prazničnem pričakovanju zbrana ostala soseska- Svoje želje je izlila v verze, ki jih v pozdrav de-klamira učenka Anica Kogovšek.
Praznično pri nas je danes: v duhu vidimo že kamen, ki na njem nov božji hram se vzpel bo pod nebo ko plainen.
Blagoslov ste nam prinesli Skupaj bomo zdaj molili, Skupaj delali, trpeli, Skupaj nov oltar gradili.
Iz srca globine kličem Vam v imenu vseh goreče: naj Vam bo lepo med nami: In prav mnogo, mnogo sreče!
Za tem še pozdrav v imenu soseske, gasilcev in športnikov, nato vhod v cerkev, ki je bila za to priliko veliko premajhna. Na prižnico stopi g. dekan in župnik V. Zabret, ki prebere škofijsko odločbo, s katero se jun v svrho rednega in uspešnega dušnega pa-stirstva določa lasten dušni pastir in še sam izrazi željo, da bi se njihovi načrti čimprej uresničili.
Popoldne je bil napovedan pnhod pre-vzvišenega g. knezoškofa g. dr. Gregorija Rožmana v šoli Zg. Šiška. Bodoča nova^fara naj bi zajela namreč vso občino Z.?. ais.to. kateri je dano nekako središče z nedavno dograjeno novo šolo. Tam nekje naj bi stala tudi nova cerkev. In videlo se ie, da ljudje pravilno pojmujejo pomen škofovega prihoda. Že davno pred napovedanim časom je zbrala pred šolo ogromna množica budi, da pozdravi svojega nadpastirja in se mu na
tak način zahvali za njegovo naklonjenost in uvidevnost, ki jo kaže, ko je treba dati ljudem možnost in priložnost, da morejo zadostiti svojim verskim potrebam. G. predsednik občine z odborniki, ves šolski zavod z učenci in učiteljstvom pod vodstvom g. upravitelja in ravnatelja, društvo »Sokol« in »Vodnik«, gasilno društvo in predstavniki društva za zidavo nove cerkve, g. dekan iz Št Vida, novi dušni pastir občine Zg. Šiška, vsi so pričakovali prihoda g. knezoškofa, vsak s svojim pozdravom. Obširni šolski hodnik, kjer se je tudi že do sedaj vsako nedeljo opravljala služba božja, po končanih pozdravih ni mogel sprejeti niti polovice vseh navzočih. Po litanijah je g. knezoškof povzel besedo, o kateri je dal izraza svojemu veselju in zadovoljstvu nad tem, kar se pi-i-pravlja. Zunaj še vlada zima in mraz, pri
vas pa se je že začela pomlad duhovnega življenja, tako je začel Prevzvišeni. In priporočal je slogo za veliki cilj, ki se je danes tako lejio pokazala. Brez žrtev se ne doseže nobena velika stvar, zato po svoji moči žrtvuj za prihodnjo cerkev, ki bo vaša last. Ne se ustrašiti težkih razmer, ki nas tlačijo. Tudi naši predniki so prav v najhujših časih pozidali največ cerkva. Zgodovinska naloga vas čaka, pa če ho dobra volja na vaši strani, tudi ne ho izostal božji blagoslov, katerega vam iz vsega podeljujem.
Z govorom g. knezoškofa je bila slavnost zaključena. Vsi smo se razšli z velikimi na-dajni v srcih, da ni več daleč čas. ko bo položen temeljni kamen za novo cerkev iu s tem tudi za samostojno faro.
Kranj
Družabni večer kranjskih fantov se vrši nepreklicno v soboto, 16. t. m. ob pol 9 v dvorani hotela »Stara pošta«. Vstop le proti vabilu.
— Osebe, ki trpe na žolčnib in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protma. uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sei«-grenčice. Možje zdravniške prakse so st prepričali, da je -Franz-Josef«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 12. februarja.
V nedeljo 10. februarja je priredilo Slomškovo prosvetno društvo predavanje o temi, kdo vlada slovansko Rusijo. Predaval je g. A. K o r e n . diplom. agr., ki je v izčrpnem govoru osvetlil nečloveško metodo židov-holjševikov, kateri so izrabili neznosne socialne razmere ob koncu svetovne vojne in potegnili ves ruski narod v vrtinec brezvestnih židovskih špekulacij. Prazna je beseda o »slovanski socialni revoluciji«, ker je preprosti ruski narod postal žrtev zahrbtnih brezbožnih namenov. Danes se ruskemu narodu že odpirajo oči in počasi spregleduje, vendar bo moral še mnogo pretrpeti, preden se bo v trpljenju prečistil in našel samega sebe ter vrgel s sebe brezbožni židovski jarem.
Mnogoštevilni poslušalci so nagradili predavatelja z zaslužnim aplavzom.
Pred predavanjem je predsednik prosvetnega odseka naznanil prisotnim, da je prišla iz Kamnika novica o smrti g. p. Gabriela Cevca, ki je pred leti tako požrtvovalno delal med zagrebškimi Slovenci pri sv. Roku. Predsednik je omenil tudi Cevčeve zasluge za katoliško prosveto v Zagrebu: bil je med ustanovitelji Slomškovega prosv. društva, njegov prvi predsednik in pozneje častni član — zagrebškim Slovencem drugi Slomšek. Delo p. G. Cevca bo vedno z zlatimi črkami vklesano v zgodovino katoliškega življenja zagrebških Slovencev. Slomškovo prosv. društvo je po- | slalo na pogreb svojega zastopnika.
Prihodnjo nedeljo ne bo predavanja, pač pa bo v Jeronimski dvorani priljubljena igra »Pri kapelici«. Kakor kaže, bo zopet dvorana polna, kakor je bila pri zadnji predstavi.
Zagrebški Slovenci in Slovenke okrog pokojnega p. Gabrijela Cevca.
Senator dr. Vat. Rožič
Njegove misli v njegov spomin
Teden dali pred njegovo nepričakovano smrtjo »em med zapiski v svojem predalu našel tudi njegove, deloma s sienografično pisavo začrtane, osnutke za prilične govore in nastope.
Lansko poletje si je za dober mesec dni izprosil dopust, da si okrepi in osveži telesne in dušne moči za novo delo. Z velikim veseljem se je pripravljal za slavnostni govor ob 50 letnici Domžalske godbe in še z večjim veseljem na blago-slovljenje vodovoda pri Sv. Trojici nad Moravčami.
V rokopisu sem bral njegov govor za domžalski jubilej. Vsa lepota, od Homca pri Kamniku do Sv. Trojice preko Doba in Domžal in vsa radost od pastirske piščali do zvonke pesmi ubranih zvonov, je bila zajeta v dr. Rožičevem slavnostnem govoru. Zal, da ga zavoljo slabega vremena ni mogel govoriti v vsej celoti, kakor ga je zamislil in napisal.
Hotel sem si ta rokopis ohraniti za vesel spomin, pa ga je spravil sam, da ga o priliki kje objavi. Namesto govora sem po srečnem naključju dobil od njega pričujoče nabrane osnutke. Ni jih veliko, pa veliko povedo.
Morebiti vam bo ob teh mislih vstala pred očmi njegova prava duhovna podoba Saj so te misli sad njegovega izkustva in premišljevanja ter izraz njegovega duhovnega življenja.
»Lepa je otroška duša v svoji čisti nežnosti, ali še lepša je izčiščena in preizkušena duša, ki je po boju in viharju prišla do miru in jasnosti.
Resnično I La kdor za drui(e dela, i« ta tivi.
Toda pravo delo je le tisto, ki ga opravljaš iz zvestobe do svojih idealov.
Brez pokorščine ni milosti.
Brez avtoritete ni reda, ni miru, ni blagostanja v občini.
Kdor hoče imeti avtoriteto med in nad ljudmi, naj se jim skazuje koristnega.
Nekaj velikega nam more povedati le navdušen človek. Pred navdušenjem pa mora priti vera v to, kar govori. Dokler kdo veruje, je navdušen; kdor je navdušen, je mlad.-
Kjer je vest, tam je značaj, kjer je značajnost, tam je neodvisnost.
Kdor se hoče pripraviti na boj v življenju, se mora umakniti na zbiranje moči v samoto.
Samota je vir globokih misli in zibel velikih mož. Malo jih je, ki razumejo, kakšni zakladi se skrivajo v samoti.
Preglej v samoti svoje namen in načrte, če so pravični in dobri, in potem nabrusi svoje orožje!
Modrost skušenega moža se razodeva v njegovi potrpežljivosti.
Prvo načelo vzgojiteljevo bodi: Potrpi in čakaj! Počakaj, da se brstje samo razpoči...«
Iz teh osnutkov je razvidno, da jih je moralo biti več Vendar tudi ti maloštevilni so dovolj zgovorna priča, kako je plemeniti mož oblikoval svoj značaj in svojo voljo, da tako izoblikuje tudi srca svojih poslušalcev.
Kaj je bil dr. Rožič svojemu ljudstvu in kaj je bilo ljudstvo njemu, se je najsijajneje pokazalo ob blagoslovitvi »Vodice v Viševku«. Sam to slovesnost z otroškim navdušenjem tako-le opisuje:
»Blagoslovljene vodovoda, s tremi duhovniki: — Moravški g. dekan, vrhpoljski g. Jerše in do-
mači g. Markič — vse je bilo lepo, prisrčno in praznično.
Prej peta maša — darovanje — godba med sv. mašo v cerkvi — streljanje z možnarji in slovesno pritrkavanje. Bog pa je naše skrbi, trud in težave, še poplačal in kronal s krasnim vremenom; da smo bili vsi veseli, skoraj srečni, nad vse zadovoljni.
G. dekan je imel pri blagoslovu vode krasen nagovor; nato jaz; nato banov zastopnik g. inženjer inšpektor Skoberne, pred katerim je prav izvrstno prednašala ljubko pesem sosedova hčerka. Nato je bilo še več govorov o treznosti in vodi kot najboljši pijači.
Studenec blagodejen šumi pod tiho vejo, če pride potnik žejeo, uteši z njim si žejo.
Vse se je zares lepo izšlo ...«
To je bil zadnji in morda najlepši praznik, ki ga je dr. Rožič doživel med svojim domačim ljudstvom.
Potem pa so prišli: »Novi dogodki, najbolj pa tragična smrt našega premilega, modrega vladarja, viteza-kraija Aleksandra I. Zedinitelja, je tudi mene zelo zadela. Prve dni sploh nisem mogel verjeti v ta udarec, odnosno zločin, ki nam je ugrabil našega zaščitnika. Pa Bog nas bo obvaroval, če bomo verni, boguvdani, pošteni in če se bomo ljubili med seboj.«
Tako je mislil in pisal mož. ki je bil po svojem srcu oče, po svojem duhu senator in po svojem delu prijatelj svojega ljudstva.
Valentine, vale valetudine aeterna!
Miroielski.
Do 20% več svetlobe
za man] denarja
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalumenih
D
70 letnica dr. V. Korana
Danes, na god sv. Valentina, praznuje 70-letnico rojstva g. dr. Valentin Korun, gimnazijski ravnatelj v p. in bivši predsednik ljubljanske sekcije profesorskega društva. Ob času, ko je bil on predsednik ljubljanske sekcije (1919 do 1925), se je začelo med Slovenci razlikovanje »državotvornih« in »protidržuvnih elementov«, ki so ga nekateri državni uslužbenci raztegnili tudi na pripadnike svojega stanu, in sicer čisto brez potrebe. Da so bili, da so in dn bodo med izobraženci različni nazori o tem, kakšna bi bila najboljša ureditev in uprava naše države, je jasno, in znak žalostne brezskrbnosti za javne posle bi bilo, če bi se o življenjskih vprašanjih državnega prospeha med izobraženci ne vodila nikaka debata. Da nam je pa narodna država dragocena, nenadomestljiva dobrina, ki jo je treba varovati in braniti z vsemi močmi, o tem pa ni bilo med našimi državnimi nameščenci nikdar nesoglasja. Kaka posamezna izjema je mogoča pri pripadnikih vseh političnih strank, a za splošnost je brezpomembna. Vsaka svoboda političnega mišljenja pa mora prenehati, če boš na nasprotnika udaril kar s »proti-državniin« loparjem. Ob 70-letnici g. ravnatelja dr. Koruna ugotavljamo veselo dejstvo, da je dr. Korun kot predsednik ljubljanske sekcije že vnaprej odločno zaprl vrata vsaki možnosti, da bi raizlikovanje »državotvornih« in »proti-državnih elementov« prodrlo tudi v profesorske vrste: v tistih kritičnih časih je na občnem zboru ljubljanske sekcije podal povsem iz lastne inciative avtoritativno izjavo, da med slovenskimi profesorji glede zvestobe do države ni niikake razlike. Kot poštenjak, ki je bilo o njem znano, da ljubi resnico i.n da si jo upa tudi povedati brez ozira na desno in levo, si je mogel dovoliti tako izjavo brez strahu, da bi ga kdo mogel osumiti neiskrenosti. Danes se ob njegovem veselem jubileju hvaležno spominjamo tega njegovega dejanja; prepričani smo, da ga je tudi sam še danes vesel. Storil je s tem lepo uslugo ne samo profesorskemu stanu, ampak doprinesel je svoj moški prispevek tudi za ozdravljenje naših javnih razmer od krivičnega zastrupljanja. Bog daj, da bi naš narod v vseli težkih časih imel ljudi, ki bi imeli pogum, povedati — resnico! Gospodu ravnatelju iskreno čestitamo, da jc, upamo v zdravju in zadovoljnosti, dočakal sedemdeseto leto in mu iz srca želimo tudi za bodočnost vse najboljše.
Novo mesto
Volhrni Imenik za volitve v narodno skupščino je na vpogled ▼ občinski pisarni vsakomur med uradnimi urami.
Občni zbor društva Rdečega krila. V četrtek, dne 14. t m. ob pol 20 je v mestni posvetovalnici v Novem mestu redni letni občni zbor okrajnega društva Rdečega križa. Na občni zbor so vabljeni vsi redni člani za leto 1934 in redni člani za leto 1935, kateri so plačali ustrezni vlog za tekoče leto. V slučaju premalega števila članov se občni zbor vrši pol ure pozneje na istem mestu. Odbor.
»Dobri vojak Švejk.« V soboto 9. in v nedeljo 10. februarja smo imeti priliko videti na odru Prosvetnega doma izborno komedijo iz svetovne vojne »Dobrega vojaka Svejka«. Naši igralci so v režiji g. Stanka Potokarja rešili svoje vloge prav dobro in občinstvo zadovoljili popolnoma, kar je bilo videti iz burnih aplavzov in gromkega smeha, ki je. napolnjeval dvorano od začetka do konca igre. Igralci bodo igro še enkrat ponovili, in sicer v »oholo, dn« 16. iebruarja ob poi 8 z večen
G. Jevtic - nosilec vladne liste
Belgrad, 13. febr. AA. Nocoj ob 18.30 jc predsednika ministrskega sveta in ministra zunanjih zadev g. Bogoljuba Jevtiča obiskala delegacija občine mesta Bclgrada s predsednikom Vlado Iličem na čelu in z zastopniki gospodarskih krogov. Pri tej priliki je delegacija zaprosila g. Jevtiča, da bi prevzel nosilstvo državne liste. Predsednik belgrajske občine Vlada Ilič je imel pri tej priliki tale nagovor:
Na pobudo deklaracije kraljevske vlade, ki ji stojite na čelu, in zaradi ukrepov, ki jih jc kraljevska vlada že zdaj izdala v duhu svoje deklaracije, ki gre za tem, da se dokončno konsohdirajo politične razmere v naši domovini in razvijejo vse panoge gospodarstva ter ublaži kriza in poveča blagostanje vsega našega naroda, so ugledni zastopniki in meščani mesta Belgrada in svetniki mestnega poglavarstva sklenili, da vas zaprosijo, gospod predsednik, da izvolite prevzeli nosilstvo državne liste pri bližnjih volitvah narodnih poslan, cev To store iz priznania do vašega dosedanjega dela in s popolno vero. da pojde tudi bodoče delo kraljevske vlade po istih potih.
Naprošen no tem uglednem zastopstvu mesta Belgrada, naj toni tolmač njegovih "-elja, sem se zelo rad odzval ni vas prosim, izvolite poslušati pismo, ki vam ga izročamo.	.
Nato je predsednik belgrajske trgovinske zbornice Miljutin Stanoievič prečita! pismo, poslano predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru g. Bogoljubu Jevtiču:
Gospod predsednik! Deklaracijo kraljevske vlade, ki ji vi načelujete, smo spp:jeli z največjim zanimanjem in z zadovoljstvom. Huda gospodarska kriza, ki že nekaj let vlada, je nas vse navdala s skrbjo in prebivalstvo je pričakovalo ukrepe, ki naj pobijajo krizo in vrnejo blagostanje našemu narodu. Deklaracija kraljevske v'ade je dala mnogo upanja, da pojdemo po pravi poli h gospodarskemu ozdravljenju. Načela deklaracije, zlasti tista, kjer kraljevska vlada poudarja svojo voljo po sodelovanju z gospodarskimi zbornicami in organizacijami, in tista, kjer pravi, da bodo državne in javne finance močne samo tedaj, če bodo mečne tudi zasebne, so našla poln odmev in priznanje v naših srcih.
Naše nade so utrdili ukrepi, ki jih je kraljev, ska vlada že izdala. Koncentracija najmočnejših denarnih ustanov, znižanje obrestne mere, olajšanje dolžnim kmetom, popravki in olajšave v davčnih in taksnih določbah, oprostitve do gov, temelječih na zlati podlagi, uredba o javnih delili in drugi ukrepi nam govore, da st?, gospod predsednik, začeli odločen boj, da se rešimo iz težav, ki smo zašli vanje zaradi krize. Polni smo vere. da boste s kraljevsko vlado nadaljevali ta boj in da boste v najtesnejšem sodelovanju s pristojnimi ustanovami tudi uspeli.
V tej veri smo podpisani svetovalci prestolni-ške občine in meščani mesta Belgrada prišli k vam s prošnjo, da prevzamete in da boste nosilec držav-
ne liste na bližajočih se volitvah v narodno skupščino. Prosimo vas, da to našo prošnjo sprejmete v blagor vsega našega naroda in vas prosimo, da tudi
pri tej priliki izvolite sprejeti izraze našega odličnega spoštovanja.
Odgovor predsednika vlade
Predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev g. Bogoljub Jevtič je odgovoril s temi besedami:
Gospodje! Visoko cenim vaše zaupanje.in iskreno izraženo željo, ki sem jo dobil obenem z mnogimi pozivi iz vseh krajev naše domovine, da sprsj-mein izredno čast in prevzamem nosilstvo državne liste pri bližajočih se volitvah narodnih poslancev, ki bodo 5. maja.
S popolnim soglasjem in v dogovoru z vsemi svojimi tovariši v kraljevski vladi, mi je velika čast in v zadovoljstvo izjaviti, da prevzamem to redko čast in da bom storil vse, kar je v moji moči, da se bom temu zaupanju tako odzval, kakor pričakujete od mene.
Lista, ki ji bom imel biti čast na čelu. bo lista kraljevske vlade, s katero pojde pr?d volivce. Volitve, ki nas čakajo, so zelo pomembne, tako po težavnih časih, v katerih živimo, kakor po izrednih razmerah, sredi katerih se nahajamo. Vsak nas državljan, vsak naš volivec mora to dobro imeti pred očmi. Potrebna je jasna beseda, odločna beseda za našo jugoslovansko nacionalno bodočnost in napredek vsega naroda, za napredek Jugoslavije.
V tem volivnem boju ne more in n? sme biti razprave o vprašanju, ki ga ie ustava 3. septembra 1031 rešila na nedoiakliiv način. O tem ne sme biti nihče v zmoti, da bi zaman skušal ustaviti nepremagljivo pot vsega naroda. O tem se ne bo g'aso-valo. Jugoslovanski nared heče v vsej svoii celoti iti naprej, hoče varnost in spoštovanie od zunaj, hoče več miru in sloge od znotrai. Hoče izkorišča, nje vseh sil za veličino en' in lierazdružljive lupo-slaviie. Ni več čas za omahovanje in postajanje. Čas je za razvoj vseh narodnih in neumornih akcii v ustvarjanju in srrajenju. Mi hočemo s tem pred narod in za nared.
KraVevska vlada bo v kratkem izdala proglas volivcem, da jim odkrito in iskreno pove tisto, kar je, in ono, kar po njeni sodbi mora biti. Pojasnila bo glavne obrise svo;e politike in svoj delovni program. Narodna skupščina se voli na št;ri leta. To je zadostna doba, da se z zaupanjem krone in z naslonitvijo na narod lahko mnen stori in ustvari v splošno korist celote in vsz-h državljanov. To mi vliva tudi vero. da bomo vredni časti in zaupanja, ki ste mi ga izkazali.
Naj vam velja teh nekaj besed kot znak zalivale l vam vsem, vašim tovarišem in priiateliem, ki jih zastopate, in vsem tistim iz vse države, ki so mi izkazali to čast in zaupanje.
Ltublianske vesti:
Veliko delo Rdečega kriza
Maribor, 13. februarja.
Sinoči se je vršil pri Orlu redni letni občni zbor Rdečega križa v Mariboru Iz obširnih poročil predsednika dr. .tančica, tajnika dr. Zorjana iu blagajnika ravnatelja Kovačeca je razvidna visoko aktivna bilanca društvenega delovanja v minulem poslovnem lotu. rlasi je tudi Rdeči križ Svitil ovire in težave, ki zavirajo v današnjih dneh vsak razvoj v društvenem življenju. Po novem zakonu je mariborsko društvo postale nad rejena jedinica z a mesto Maribor ter za oba politična okraja Maribor levi in desni breg. Zaradi tega si je moralo društvo osnovati posebno i>isarno, za katero je dobilo prostore na okrajnem glavarstvu. V minulem letu se je društvo predvsem posvečalo nalogam, ki jili predpisuje zakon, to je pripravljanju osebja in zbiranju sredstev. Odbor je nabral 248 rednih in 740 podpornih članov, sodeloval ,ie v odboru za obrambo mesta proti napadom iz zraka ter organiziral celo vrsto sa; maritanskih tečajev. Vršil ;e jo višji tečaj za mlade izobražence, nižjih tečajev pa je bilo 5 in sicer pri šolskih sestrah 3, eden je bil za člane okrožnega urada za zavarovanje delavcev, eden pa pri gasilni in reševalni četi. Tudi sedaj nadaljuje društvo s prirejanjem teh tečajev. Ustanovili so se občinski odbori v Št. Ilju. Kamilici, Veličini. Tudi Pomladek Rdečega križa .ie po novem zakonu pripadel v društveni delokrog. V minulem letu je poslalo društvo 24 bolnih otrok na svoje stroške na oddih in sicer 14 na morje, 10 pa na Pohorje ter je porabilo za to 14.240 Din. Izdalo je tudi nekaj podpor revnim družinam s številnimi otroki. Akcija za nabiranje rabljenih oblek žal ni uspela. — Sredstva je društvo zbiralo z raznimi prlre-
\e banskega sveta
Ljubljana, 13. februarja.
Danes dopoldne se je nadaljevalo zasedanje banovinskega sveta, ki ga je vodil podban g. dr. Pirkmajer. Lovšin je predlagal, naj bi se ustanovil zavarovalni sklad proti toči v višini 33 miljonov Din. Občine bi bile pripravljene prispevati 20% v ta sklad.
Podban je pojasnil, da ni kritja za ta sklad, pač pa naj se poveča prispevek iz bednostnega fonda od 400.000 na 1 milijon Din za podpore po elementarnih nezgodah Občino naj prispevajo s 5% na svoje doklade, nakar bi se znesek povečal na 3 milijone Din. Detela je proti povišanju do-klad nad 00%. Sprejeta je bila končno doklada in sicer: 50% splošna, cestna 5 in zdravstvena 5%. 1/, splošnega proračuna znaša prispevek za bedno-stni sklad 1,900.000 Din, pozicija 3 bednostnega sklada se zviša od milijon dinarjev na 1,-100.000 dinarjev.
Podban je v debati navajal, da znašajo banovinski izdatki na enega prebivalca: v Ljubljani 323 Din, v okolici 31 Din, v Mariboru 225 Din in mariborski okolici 19 Din. Podban je dalje pojasnil, da so proračunani dohodki banovine iz trošarine na vino in žganje v višini 0 milijonov Din,
ditvami, ld so vse lepo uspete. Vse veliko delo so vršili društveni odborniki zastonj, tudi potni ne in poštnine plačujejo iz svojega. Zaradi pomnoženega dela in vvečjega delokroga se bo morala najeti plačana pisarniška moč.
Zanimivo poročilo o delu Pomladka Rdečega križa .ie podal vadniSki učitelj g. Mirko Ravter. Z malimi izjemami je v Pomladim organizirana mladina vseli mariborskih šol s 116 rmdodbori in 3456 člani. Dohodkov .ie imel Pomladek lani 82.646.75 Din, za vzdrževanje deške počitniške kolonije v K as tel Lukšiču in dekliške v Bakarcu, v katerih je letovalo 12G otrok, pa je porabil 82.476.35 Din.
Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika dr. Ivan Jaričič, za podpredsednika primarij dr. Mirko černič, v odbor pa: stolni kanonik in mestni župnik msgr. Mihael Umek, župan dr. Lipold, okrajna glavarja Senekovič in Makar, podpolkovnik Marko Nikolič. industrijalec Josip Hutter, velelr-govec_ Miloš Osot, dr. Zor.ian, dr. Jurečko, slavili urednik Udo Kasper, mestni fizik dr. Novak, nadzornik Tomažič, magister Mina-rik, podravnatclj Pfeifer, upravitelj Sieno-vec, polkovnik v p. Kristan, učitelj Mirko Ravter, upravnik dr. Vrečko, Stupanova, Artič in Vodopivec. Predsednik nadzorstvenega odbora je ravnatelj Bogdan Pogačnik, v nadzorstvu pa so še Drago Roglič, gospa Ravnikova, ravnatelj dr. Kovačec, delegat za banovinsko skupščino je dr. Vrečko.
— Nosečim ženam in mladim materam po-■ more naravna »Franz Joscfova« grenčica do ure-' jenega želodca in črevesja.
Prepričajte se,
če ste v volivnem imeniku
Volivci se opozarjajo, da se morejo popravki volivnega imenika zahtevati samo še do vštetega petka, 22. februarja t. 1. Volivni imenik mestne občine ljubljanske je razgrnjen na vpogled prebivalstvu v uradnih urah pri mestnem poglavarstvu, Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 46, in pri tukajšnjem okrajnem sodišču. Vsakdo ima pravico volivni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek. Pri volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v imenik. Zato naj se vsak volivni upravičenec v lastnem interesu pravočasno t. j. do gori navedenega termina prepriča, ali je vpisan v volivni imenik. Popravek volivnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega poglavarstva ali od okrajnega sodišča. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti dokazi. Za dokaze morejo služiti samo polnoveljavne javne listine. Za zahtevo popravka volivnega imenika se ne pobira nobena taksa niti za opravilo, niti za akt, niti za listine, kakor za izpiske iz cerkvenih knjig, za spričevala, potrdila itd., ki so potrebna za dokaz teh zahtev, nego na njih se označuje, v kakšen namen se izdajajo in da se za druge posle ne smejo uporabiti kot dokazi brez takse. Pristojna oblastva morajo dati zahtevniku v 24 urah vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volivnih imenikov.
♦
© Slavnostna matineja ob priliki trinajste obletnice papeževan.ja Pija XI. bo v nedeljo, 17. februarja ob 11. uri dopoldne v dvorani Akademskega doma. 1. Uvodna beseda. 2. Paj>eštvo in naš narodni problem v Primorju - g. Filip Terčelj. Iskreno vabljeni vsi gg. starešine in akademiki! Ob 10 dopoldne se udeležimo polnoštevilno z društvenimi trakovi pontifikalne svete maše v proslavo obletnice kronanja Pija XI. v stolnici. Naš prostor je spreda.i v presbiteriju. — Akademska zveza.
O Kino Kodeljcvo prične jutri zopet redno obratovati. Predvajal bo »Volgo v plamenih« v režiji Turžanskega in z Inkišino-vom v glavni vlog-j, kot dodatek pa veseloigro »Proč s skrbmi!« s Stanom Laurelom in Oliverjem Hardijcm.
na špirit 2,500.000 Din, na pivo 1.500.000 Din. Presežek teh trošarin pride v banovinski gradbeni sklad. Banovinski sklad za javna dela dobi iz naslova trošarine na alkoholne pijače 1,400.000 Din.
Kazni govorniki in poročevalci odsekov so predlagali celo vrsto resolucij, tako glede izvrševanja nilatilničarskega obratovnnja na deželi, glede dimnikarstva, gledo pospeševanja elektrifika-cijskega programa, za kar naj se najame posojilo, glede preskrbe siromašnega prebivalstva z žitom in sploh glede preskrbe naše pokrajine z žitom, ki mora uvažati približno 6000 vagonov žita letno, glede Sanacij gospodarstva banovinskih podjetij, o elektrifikacijski zvezi Ljubljane in banovine, o splavarstvu, o potrebi splošne davčne pavšalizacije za male obrtnike, zlasti o pavšaliziranju pridobnine, o potrebi ureditve našega sadnega izvoza, o izenačenju pravic banovinskih nameščencev z državnimi, o potrebi ustanovitve kmetijske zbornice, dalje jo bila prečitana resolucija o ustanovitvi začasnega sklada za poravnavo škode po toči, o potrebi uvedbe potnih olajšav za kmečke producente in delavce, o potrebi, naj se ukine taksa za sečnjo gozdov in pravtako taksa na račune in note itd.
Seja se je popoldne nadaljevalo.
0 Prijava biciklov in fijakerskih voz se vrši
letos, kot je bilo že objavljeno, za policijski okoliš v Ljubljani v Šubičevi ulici 5-1., soba št. 2, vsak dan med 8 in 12. Rok za prijavo poteče 28. februarja. Uprava policije opozarja lastnike omenjenih vozil, da v izogib posledic svoja vozila pravočasno prijavijo. Od 1. marca dalje bodo morali zamudniki plačati razen redne takse še kazensko takso in ko-lek za razsodbo v skupnem znesku 67.50 Din. Zato se pozivajo vsi interesenti, da v lastnem interesu prijavljajo svoja vozila do zakonitega roka, t. j. do 23. februarja.
0 V duševni zmedenosti. Včeraj so v bolnišnico prepeljali 46 letnega železniškega pleskarja Stanka Spreitzerja iz Verovškove ulice 28. Spreitzer si je v duševni zmedenosti prerezal žile na desni roki. Izgubil je mnogo krvi, vendar zdravniki upajo, da ga bodo rešili.
© Popolna razprodaja bluz, damskih in otroških oblek ter igralnih hlačk itd. po — skrajno nizkih cenah. M. Krištofič Bučar, Stari trg 19.
Devet milijonov in pol
za sodne takse
Že od avgusta 1932. je uvedena posebna statistika o vseh, v kolkih plačanih sodnih taksah po nalogu pravosodnega in finančnega ministrstva. To statistiko vodijo vsa sodišča v državi. V Sloveniji sestavlja naposled splošen statističen pregled o teh taksah arnjlacijsko sodišče v Ljubljani in sicer za vsak mesec posebej. Vsa okrožna in okrajna sodišča izkazujejo v vseh sodnih, spornih, nespornih in kazenskih zadevah prav čedne milijone, lani so stranke plačale za sodne takse celotno 9,775.303 Din, decembra je bilo plača 763.442 Din, največ pa oktobra, namreč 903.995 Din. Naj več sodu i li tak« pri posameznih sodiščih je bilo plačano pri okrajnem sodišču v Ljubljani, Mariboru in Celju. So pa tudi mnoga podeželska okrajna sodišča, kjer so sodni posli prav živahni, dočim pri drugih neznatni, ker se kmetje prav neradi pravdajo. Napram 1. 1933. so sodne takse za nekaj tisočakov nižje, kar je v razmerju s pravdami, ki so lani močno nazadovale napram L 1933.
Odkrita tovarna denaria
Ljubljana, 13. februarja.
Pred časom smo poročali, da je policija aretirala tri brate Zakrajške ter nekega kmetskega fanta, ki jim je dokazala celo vrsto vlomov in tatvin. V zvezi s tem se je izkazalo, da je eden od teh bratov, namreč Dominik Zakrajšek, tudi v zvezi s ponarejevalci denarja. Skoraj istočasno, ko je policija zasliševala brate Zakrajške, pa je prijavila gostilničarka Gebertove gostilne v Rečni ulici, da je pri njej izmenjal ponarejen petdesetak 23 letni Josip Cesar, hlapec sodavičarja Moreta. Kupil je le za dva dinarja cigaret ter je dobil nazaj 48 Din. Cesar je sprva tajil, končno pa le priznal, da mu je dal 50 Din 24 letni brezposelni delavec Josip Benčina iz kolonije na Cesti dveh cesarjev. Benčina je vlil več ponarejenih novcev ter zahteval za vsak petdesetak 40 Din, 10 Din pa naj bi bilo Cesarjevih, ko jih izmenja. Policija je napravila pri Benčinovih hišno preiskavo. Ben-
r
čina je sprva zelo tajil, enako njegov oče in mačeha, pač pa sta izdala policiji mlaiša bratca skrivališče delavnice ponarejenih novcev, ki jo je imel skrito v drvarnici. V 'dvojni steni drvarnice je policija odkrila zalogo svinca in cinka ter kar posrečene modele iz mešanice mavca in cementa. Benčina je delal novce iz dveh tretjin cinka in ene tretjine svinca. Priznal je, da je razpečal okoli 40 novcev po 50 Din, po 20, po 10 in po 2 Din. Naredil jih je pa še več. Nekaj novcev je izročil tudi Dominiku Zakrajšku, da jih razpeča. Dominik Zakrajšek pa je osumljen tudi, da je prejšnjo nedeljo napadel 85 letnega posestnika Blaža Velka-vrha in njegovo 26 letno hčer Marijo v Brezjah ter ju oropal. Pri tem napadu je ropar moral pustiti v hiši suknjo, v kateri so našli 3 ponarejene novce po 20 Din in 3 po 2 Din. Policija ima večino družbe že pod ključem, išče pa še enega soudeleženca pri tem roparskem napadu.
KuHurn* obzornik
Pisatelj Anton Vadnjal
(t 10. februarja 1935).
Naj najprej kratko ponovimo zunanji tek njegovega življenja. Rodil se je 4. aprila 1876 v Borovnici. Oče je bil železničar; oba, oče in mali sla bila doma od Postojne, iz vasi Otoka, (tam nagla-šajo »Vadnu«.) Hodil je v ljudsko šolo najprej v Borovnici, nato eno leto v Postojni, gimnazijo je dovršil v Ljubljani v letih 1888—1896, kjer mu je bil sošolec med drugimi tudi Oton Župančič, naslednja štiri leta je študiral na Dunaju zgodovino in zemljepis (kakor Zupančič), v šolskem letu 1900/01 je prišel za suplenta na gimnazijo v Kranj, kjer mu je rajni ravnatelj Josip Hubad poveril razredništvo ter ves jezikovni in zemljepisni pouk v I. b razredu.
S svojim sijajnim spominom (spisi nam ga dokazuj ejo) bi bil lahko naredil profesorski izpit, ali vleklo ga je v ljubljansko bogoslovje, katero je dovršil v letih 1902—1906. Služboval je kot kaplan najprej v Višnji gori, nato na Krki (U lel), v Cerkljah na Dolenjskem, končno je I. 1928 dobil župnijo Št. Ožbalt, kjer je v nedeljo njegovo blago plemenito srce nehalo bili.
Rajnik je bil nenavaden človek: v družbi, katero je vedno rad iskal, je bil molčeč, rajši jc poslušal, ali v resnici je bil mislec. Druga značilnost j« bilo njegovo globoko krščansko gledanje na v.es potek svetovne zgodovine in tudi vsakdanjih dogodkov. Menim, da je to imel iz Weissa in njegove »Weltgeschichte«; v vsem je videl smotrnost, vodstvo božje, ln tretje, kar ga je posebno odlikovalo: nevsiljivo, ali vztrajno ie želel vse in vsakotfar s
komer je občeval ali kar je pisal, pridobiti za Kristusa, za krščanske vzore. To je imel od Kreka in Mahniča.
Malo je govoril, sem dejal, ali pisati je znal kakor malokdo med nami. Zdi se mi, da n. pr. o dr. Kreku še nihče ni napisal lepšega kakor on. Kako si je pridobil ta čudoviti slog? Imel je poseben dar opazovanja, poslušanja, kako ljudje govore, kako se zbadajo in duhovito zavračajo, pa zgodaj je začel brati knjige. Saj sam pripoveduje v klasičnem svojem »Otroškem postržku« (izšel je v Mladiki I. 1924 in kot št. 7 v Mohorjevi knjižnici 1. 1925), da je kot učenec 4. razreda v Postojni v 5. letu 1887/88 prebral vso Staretovo občno zgodovino, Rogač - Terharjevo Življenje svetnikov in menda sploh vse dotedanje Mohorjeve leposlovne knjige, kolikor jih je dobil pri stricu v Otoku; celo nemškega Don Kihota (s slovarjem seveda).
Sošolci so že na gimnaziji cenili njegov pisateljski dar. Odločilen dogodek v življenju pa je bilo njegovo srečanje z dr. Krekom. Pričelo se je jeseni 1. 1893., kmalu po I. katoliškem shodu. Sam nam je to popisal v knjigi »Ob 50 letnici dr. Janeza Kreka« (V Ljubljani 1917) v članku: »Dr. Krek in prvi rod Danice«. Bil je med tistimi, ki so bili zaradi prepovedanega shajanja kaznovani v šoli. Že kot gimnazijec se je pri dr. Kreku seznal s krščansko filozofijo. Na Dunaju mu jc »Danica«, katere odličen in delaven član je bil vsa štiri leta, poverila uredništvo »Zore«. Lani smo v Mladiki, v vseh številkah brali njegov velezanimivi spis Mojdunaj« — Anton Komar je bil namreč, kakor znano, njegov psevdonim — v katerem so obnovljeni njegovi spomini na tista štiri dunajska leta, leta borbe versko mislečih Daničarjev proti sum-ničenju in natolcevanju, češ, da so hinavci, prodane duše itd. V »Danici« je vladal krščanski de-mokraii-efn in radrtaliz.eni, Rajnik je bil prvi, ki ie oo trikratnem poskusu uspel, da so v društvu
sprejeli geslo »Za delo krščansko!« mesto starega »Vse za vero, dom, cesarja!«
Spomini na otroška, gimnazijska in vseučili-ška leta so torej glavna vsebina njegovih spisov. Vendar pa je nekaj lepih stvari napisa! iz dušno-pastirskih doživetij. Te jc objavil v koledarju Družbe sv. Mohorja in sicer I. 1926 lepo črtico »Ne cvili več«, kjer se nad nagajivcem Joškom Troho ižanski očka hudo maščuje, »Lučka« 1. 1927, »Kriv-čki pa rožmarin« 1. 1929 (dogodek medvojne dobe), »Majk Pajk« 1, 1930 ter »Mož na kameli« 1. 1931. V Mladiki I. 1928 ima lepo povestico »Hohoj!« Te črtice smo vsi prav radi čitali. Imajo sicer namen, da pokažejo ljudske napake, ali vse v prijetni, humoristični obliki. Saj to bi morda kot četrto potezo Vadnjalove duševnosti podčrtal: satirična in humoristična žilica.
Da spada res med klasike naše sodobne književnosti, zlasti mladinske, je najlepši dokaz to, da so prireditelji nove Čitanke za II. r. srednjih šol sprejeli kot zgled dobrega opisa ali doživetja iz »Otroškega postržka« poglavje o kleščmanu. Njegov »Otroški postržek« zasluži prav gotovo posebno oceno.
Rajni je bil, kakor vidimo, temeljito izobražen — vsaka stran njegovih spisov nam kaže, kaj je vedel in znal n. pr. iz svetovnega slovstva — vzgleden duševni delavec, ki svojim ubogim možganom iz ljubezni do resnice, do Boga ni privoščil počitka vse do smrti.
Svoj zadnji spis jc sklenil, kakor da bi slutil konec, s Šekspirjevim Hamletom: »Voham jutranjo sapo, minila je ura duhov...« in z Weberjevo poslednjo kitico iz »Dreizehnlinden«: Helf uns Gott den Weg zur Heimat aus dem Erdenclend finden ... Naj nam Bog da najti stčzo iz vseh stisk v deželo rajsko . ..
Dž, danes dopoldne je naš plemeniti duhovnik in pisatelj nastopil pot:
»tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi, tje, kamor moč preganjovcev ne
seže,
tje, kamor njih krivic ne bo za nami, tej, kjer znebi se človek vsake teže.«
In če Weber prosi v predzadnjem stihu: »Be-tet fiir den arinen Sclireiber«, hočemo tudi mi to
storiti za našega — Antona Komarja.« J. D. *
Vadnjal je bil brez dvoma naš najskrom-jicjši pisatelj: saj je ubežnl svetu, gimnazijski kari.jeri, se zatekel za nekaj časa celo v samostan in se končno umiril na samotni fnri v Črnem grabnu. Prav tako se je tudi kot pisatelj skril pod psevdonim. Naj k gornjemu opisu njegovega življenja in delu dodam snmo še književno oznako Vadnjalu-pisatelja.
Vadnjal je izšel iz prvega rodil katoliškega gibanja, iz tiste grupe, ki jo hodila k Erženu in Kreku ter radi tega trpela preganjanje v šoli (dnigovala sta z Župančičem!). V akademskih letih je bil urednik Zore (I. 1897—1900), kjer je pisa 1 idejne članke, samozavestno in krepko: »Mi smo mi! Vse devetere muze nas ljubijo in v svojih malhah nosimo bodočnost! Prodnamoi so bili otroci in šušmurji, in sedanji mogočniki in veljaki niso drugo kot nazadnjaški slepci in lesenci.c Boril se je zoper naturalizem in vzkliknil: »Gorje pn pornografom, ki nedolžni mladini ugonabljajo čisto dušo!« (leta 1 <>(>0. 157). Tnko so je ves primaknil li Kreku, ob katerem se jc vedno čutil majhen kot »trot pred Bogom«, in sc naslonil nn Mahniča. Ideologija tega časa je trden temelj vsega njegovega pisateljevanja. Kot akademik se ni lepo-»-lovno iidejstvoval: samo eno črtico (Fronetov I rorie), ki jo jo »pisni Plvenn (1897). nstrezu njegovemu slogu: pisanje spominov. Potem —