■a Izhaja ob 4.
Leto VIII, št. 192
Ljubljana. sreda 17. avgusta 1927
Stane mesečno Din ■ z. semstro Din 40"— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
Ljubljana, Kantova ulica itev. 5/I. Telefon it. «071 in 18041 ponoči tndi št. 1034.
Rokopisi so no vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Oin
UpravniStT*: LJubljana, Preternova ulica St. 54. — Telefon St. «036.
losenUni oddelek; Ljubljana, PreSei-nora ulica št. 4. — Telefon St *<c«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova It. 13 — Celfe, Aleksandrova cesta
Račnn pri poštnem tek. zavodu: Ljub-' iana St. 11.842 - Praha člslo 78.180.
Wfen,Nr. 105.841. ; '
Ljubljana, 16. avgusta.
Iz Beograda je od g. Vuikičeviča prišla parola: nazaj, nazaj! Preveč govorite. Prekličemo, kar se še da, da ne bo večje nesreče.
In tako je nedelja prešla v znamenju umikanja. Na čelu koraka g. Korošec, ki se je bil s svojimi nepremišljenimi izjavami pošteno zagolopiral. Izvedelo se je, kaj je govoril v Kranju in na Viču, in zdaj je treba nazaj. O «Gornjem domu* g. Korošec naenkrat noče nič več slišati. Vidi se, da je temeljito prečrtal tozadevne članke »Jutra® in zdaj govori skromno le o Gospodarskem svetu, kateremu je poprej hotel z revizijo ustave zaviti vrat. Tudi o reformi volilnega zakona, ki naj bi odpravila proporčni sistem, g. Korošec ne govori več.
Najlepše pa je, kako je priplesal okoli avtonomije, ki jo je krepko zatajil, pri tem pa vendar hotel volilce potolažiti, da morda le še pride do nje povodom revizije ustave. Gospod Korošec je 7 let pridigal o avtonomiji, potem pa je reduciral na samoupravo Slovenije in še bolj megleno samostalnost Slovenije, samo da bi nasul volilcem peska v oči. V Rajhenburgu je v nedeljo našel nov recept: »Slovencem bomo prinesli večjo samoupravno samostojnost.« To je zopet nova fraza. Pozabil pa je povedati, da je uredbo od 18. februarja 1927., ki je uničila finančno samostojnost oblastnih samouprav, odobrila cela SLS in jo v finančnem zakonu celo povzdignila v zakon.
Istočasno z g. Korošcem je zatrobil k umiku tudi g. Vukičevič, ki noče slišati ne o reviziji ustave, ne o Gornjem domu. Gospod Velja je včasi izbore n humorist in si je še posebej privoščil gospoda Korošca, primerjajoč ga z žensko, ki govori o nevarnosti za sina, a ga ni še dobila. G. Vukičevič pa je s to primero tudi sebe vgriznil v jezik.
Hujša je izjava, s katero je g. Vukičevič pozval k redu g. Korošca, ker se je začel umikati radi fuzije SLS s poli-cajradikali. G. Korošec je namreč v Rajhenburgu reki, da fuzije ne bo, ampak da se združita NRS in SLS po vzoru demokratov in muslimanov v Demokratski zajednici. G. Vukičevič je reagiral tako-le: «Mi smo za sedaj dve stranki. Morem pa vas uveriti, da je sporazum med menoj in g. Korošcem daleko intimnejši nego sporazum med g. Davidovičem in muslimani.® Torej še intimnejši? Gg. Davidovič in Spaho trdita, da sta eno. Kaj pa sta potem gg. Korošec in Vukičevič?
Ubogi Korošec! Dasi je samega sebe demantiral kakor svojčas g. Radič, ga je še g. Vukičevič pokregal, naj ne taji, da sta SLS in Vukičevičeva NRS eno in isto in da sta le še «za sedaj dve stranki.®
Dočim gg. Vukičevič in Korošec tako govorita, proglašata oba za smešno vse ono, kar trde drugi. Pristaši SLS imajo res dober želodec, če na vse to še ploskajo.
G. Vukičevič je primerjal SLS s srbsko vojsko pred Kosovsko bitko. Bog je nudil carju Lazarju carstvo na zemlji in zmago v bitki, ali pa carstvo v nebesih in poraz na Kosovem. Lazar si je izbral nebeško, g. Korošec pa je raje segel po pozemeljskem carstvu. Z drugimi besedami, g. Vukičevič hvali gospoda Korošca, da ie za skledo leče prodal ideale. G. Korošec je moral doživeti, da je prišel na glas Radiča št. II., ki danes govori, jutri pa prekliče, potem pa ga g. Vukičevič še smeši pred vso državo.
Po vseh demantijih, ki jih dajeta blejska pogodbenika, nastane vprašanje, kaj je prav za prav bistvo blejskega pakta. Pokazalo se je. da je to bistvo zelo primitivne prirode.
Našel se je srbijanski politik, ki rabi pomoči zoper drugo srbsko stranko, da se vzdrži na površju. V ta nameri je ponudil SLS nož in licenco, da lahko ž njim po mili volji kolje -nacijonalne Slovence. To je tisto zemeljsko carstvo, za katerega se je odločila SLS. Zato pa mora biti na brezpogojno uslugo, srbi-janskemu državniku Vukičeviču. Državniku? Nacijonalne Slovence, ki pač niso od Srbov pričakovali takih kupčij, prosimo, naj ne izgube svojih načijonalnih idealov. G. Vukičevič še ni Srbstvo, on ni niti NRS. In ko bo septembra meseca mah prerastel politični grob g. Vukičeviča m blejskega pakta, se bomo samo še z bolestjo spominjali na prvega srbi-janskega politika, ki je smatral, da je za Jugoslavijo napredek, če v njej še bolj naraste rimski klerikalizem.
Nezaslišen škandal v Varaždinu
Varaždin, 16. avgusta, n. Ker se sodni stol (okrožno sodišče) v Varaždinu z zem« Ijeknjižnim uradom, okrajnim sodiščem, dr» žavnim pravdoištvom nahaja v privatni hi« ši grofa Heraldingna in ker vlada ni plačala povišane najemnine, je lastnik sodno odpo« vedal vse lokale. Pred dvema mesecema je okrajno sodišče izdalo razsodbo, da se ima« jo 1. avgusta vsi prostori izprazniti pod pretnjo deložacije. Včeraj je banski stol to razsodbo potrdil. Tako se lahko zgodi, da pride do škandala, da bo okrožno m okraj« no sodišče policijsko deložirano.
Vukičevič in Marinkovič na Bledu
V pondeljek je prispel min. predsednik, včeraj pa minister zunanjih poslov. — Oba sta bila v avdijenci. — Nove izjave g. Vukičeviča: Blejski pakt je le pristanek SLS na Vukičevičev program. — Objavljen bo pa še le po sestanku novega parlamenta
Vukičevič je nato zanikal, da bi se vršil teror v Južni Srbiji. 0 tem govorijo bivši narodni poslanci, ki se bojijo
Bled, 16. avgusta, n. Včeraj popoldne je prispel na Bled min. predsednik Vukičevič. Ob 8. zvečer ga je sprejel kralj v krajši avdijenci. Danes zjutraj ie g. Vukičevič lovil v Bohinju ribe, ob 11. je imel krajšo konferenco z ministrom dvora g. Jailkovičem, po obedu pa je sprejel novinarje. Na njihovo vprašanje, ali bo šel tudi danes v avdijenco, je g. Vukičevič odgovoril: «Ne, kralj je rekel, da imam ves dan na svobodno razpolago.® Na opozorilo, da prihaja na Bled tudi zunanji minister dr. Marinkovič, je rekel g. Vukičevič: «Midva se nisva dogovorila, da se se-staneva na Bledu, a ko pride, se gotovo sestaneva.® Ali pride tudi dr. Korošec? «Ako bo jutri lepo vreme, gremo na lov in -ne bo časa za dr. Korošca. Ce bo pa dež, pošljem ponj.® Novinarji: Ali bo imel tudi ta sestanek z dr. Korošcem političen pomen? Vukičevič: «Menda ne bova delala še enega blejskega sporazuma.® Novinarji: Kako stoji prav za prav stvar z blejskim sporazumom? Vukičevič: «Kakšen blejski sporazum? Ta sporazum se je sklepal v Beogradu. Na Bledu sva se s Korošcem samo zvečer pred mnogimi pričami razgovarjala, to pa ni bil noben političen razgovor.® Novinarji: Kdaj bo objavljen ta sporazum? Vukičevič: «Sredi oktobra, po volitvah, ako bo to dovolil političen položaj. V sporazumu pa ni ničesar drugega, kakor kar je sicer že rekel dr. Korošec, to je program, ki smo ga objavili o priliki razpusta Narodne skupščine. Ako ta sporazum moti g. Pribičeviča, nič zato. Predvsem je treba izvesti Ustavo in delati za ureditev težkih gospodarskih in finančnih vprašanj.® Novinarji: Toda g. Korošec na svojih zborovanjih vedno govori o reviziji Ustave. Vukičevič: «Kolikor jaz vem, se je g. Korošec izjavil za to državo, za to Ustavo in za to dinastijo. Mi vsi radikali stojimo na tej Ustavi. O tem ni dvoma, zato bi se pa Ustava vendar lahko izpremenila, ako bi se za to pokazala potreba. Gotovo pa je, da v novi skupščini ne bo govora o reviziji Ustave, ker je predvsem potrebno plo-donosno zakonodajno delo.
za svoje mandate. Novinarji: Kaj boste napravili z radičevskimi listami v Južni Srbiji? Vukičevič: «To je stvar sodišča: Policija ne potrjuje list in nima pravice jih razveljaviti.® Novinarji: Današnji zagrebški listi so prinesli Radi-čevo izjavo, da bo po volitvah ministrski predsednik. Vukičevič: 0 tem ne morem ničesar reči. Znano je, kdo sestavlja vlado in kdo daje mandat za sestavo vlade. Novinarji: Kaj mislite o volilnih rezultatih: Vukičevič: «Narod je vihrav, pravijo Piročanci. To bomo videli 11. septembra.® Nato je Vukičevic demantiral, da bi bili podpisani kaki novi ukazi, ker so že vsi objavljeni v ^Službenih Novinah®. Novinarji: Toda g. Davidovič pravi, da radikalno-demo-kratski sporazum ni popolnoma izveden. Vukičevič: «Jaz o tem z Davidovičem nisem ničesar razgovarjal, ko se je sporazum sklepal in zato ne vem ka«! on misli.® Novinarji: Ali šef demokratske stranke ni obveščen o vsem? Vu kičevič smejoč: «Šef stranke? Jaz nisem kriv, ako ga njegovi niso obvestili. Jaz ž njim nisem imel nič opraviti.
Popoidne ob pol 5. je prispel na Bled minister zunanjih zadev dr. Marinkovič. Ob 6. ga je sprejel kralj v avdijenci, ki je trajala skoraj do 8. ure. Po avdijenci so ga čakali novinarji, katerim je izjavil: «Nič novega®. Novinarji: Ali imate kake ukaze? Marinkovič: «GovoriIo se je o upokojitvi g. Spalajkoviča. Ukazov ni, sedaj je mrtva sezona.® Novinarji: Gospod Vukičevič je včeraj izjavil, da se ne ve, kdo bo igral vidnejšo vlogo v demokratski stranki, Vi ali g. Davidovič. Na to opozorilo je g. Marinkovič odvrnil: «Meni ni treba vidnejše vlogie. Vse to bo po volitvah.® Novinarji: Gospod Vukičevič dvomi o kompaktnost Demokratske stranke. Marinkovič: «Go-spod Vukičevič ima lahko svoje mnenje. Jaz ne dvomim. f'ri nas je vse kompaktno.
Zvečer sta se gg. Vukičevič in Marinkovič odzvala povabilu čsl. poslanika Sebe na večerjo.
Pred važnimi odločitvami na Bledu?
Vukičevicev sistem na kritični prekretnici. — Ideja pakta propadla.— Afera kandidature dr. Spaha v Novem Pazarju. — Kraljev obisk v Monakovem
Beograd, 16. avgusta p. Odhodu obeh šefov današnje vladne koalicije na Bled se tu pripisuje velik pomen. Zunanji razlog je pač ta, da je bil kralj, ki se je vrnil v soboto zvečer iz Mo-nakovega, nekaj dni v inozemstvu in da je potrebno ga osebno informirati o notranje- in zunanjepolitičnem položaju. Splošno pa je prepričanje, da gre sedaj na Bledu za važne odločitve. Kombinacija, na katero je g. Vukičevič zgradil svoj sistem, se nesporno nahaja na kritični prekretnici Ideja, ki tvori jedro Vuk4čevičevega pakta s klerikalci: sestaviti iz svojih somišljenikov in slovenskih klerikalcev enoto, ki bi dala inicijativo za razne reakcijonarne eksperimente, je naletela na tak odpor, da jo je smatrati za propadlo. Demantiji o vsebini blejskega pakta so izraz priznanja, da je temu tako. Danes se je oglasil tudi oficijelni organ DS »Odjek«, ki očitajoč dr. Korošcu, da z lahkoto dela in razdira sporazume, kakor mu pač gre v račun, odločno izjavlja: »Lahko se reče, da so proti blejskemu paktu, ki ga pokriva še tajna, vsi napredni elementi. To je pakt oseb, ne pa strank in se v tem smislu mora razumeti kot podlaga za izvajanja reakcijonarnih načrtov.«
S to izjavo pa je tudi obeleženo nepremostljivo nasprotstvo, ki obstoja med DZ na eni ter g. Vukičevičem in njegovimi kompacistenti na drugi strani. G. Vukičevič se tolaži, da bo Marinkovič iztisnil Davidoviča. Ta njegova izjava je izzvala kar najmučnej-ši vtis, a je tudi neresna. G. Marinkovič sam jo bo gotovo prvi desavuiral. (Se je med tem že zgodilo. Op. ur.)
Povrh vseh drugih stvari pa stoji pred rešitvijo še vprašanje dr. Spaho-ve kandidature v novo - pazarskem okrožju. G. Vukičevič sam označuje to afero kot veliko in važno stvar. Kakor znano, stojijo radikalski ministri na stališču, da se mora dr. Spaho tej kandidaturi odreči. Današnja »Pravda« označuje kot glavni predmet razprave o notranji situaciji na Bledu slučaj kandidature dr. Spaha ter beleži vest. da bi moglo tem povodom priti tudi do demisije dr. Spaha.
Splošno naziranje je tole: Ako ne pride do izrednih dogodkov, bo vlada do volitev ostala. Toda ona je že danes dejansko v krizi, ker se je poka,-l sala ideja, na kateri je g. Vukičevič
zgradil svojo kombinacijo, za nepro-vedljivo. Blejske avdijence morda na zunaj ne prinesejo nobenih sprememb, na znotraj pa bodo gotovo le potrdile, kar je po razvoju stvari postalo nemi-r.ovno.
Še vedno se navzlic damantijem vzdržuje vest, da ie v zvezi s kraljevim obiskom v Monakovem vendarle tudi vprašanje našega zbližanja z Bolgarijo in da bo tudi o tem govora na Bledu, kar je vsekakor treba zabeležiti.
Italijanske utrdbe v Albaniji
Pariz, 16. avgusta, d. <rQuatid!ien» objav« lja izjave dveh dunajskih slikarjev, ki sta se mudila v Albaniji na študijskem poto« vanju ter n-aglašata, da postavlja italijan« ska vlada pod krinko arheoloških izkopa« vanj po vsej Albaniji velike utrdbe. Ko sta se avstrijska umetnika zanimala za te iz» kopanine in prišla v bližino označenih kra* jev, so jih italijanski vojaki aretirali in od» vedli v zapor v Santa Quaranta. Na inter« vencijo avstrijske vlade sta bila izpuščena šele po 10 dbeh, a takoj izgnana iz Alba« nije.
Italijansko oboroževanje
Rim, 16. avgusta, (be.) Vlada je naročila v italijanskih ladjedelnicah šest novih pod« mornic po 850 ton.
Pretep na Radičevem shodu v Subotici
Subotica, 16. avgusta, p. Danes je imel v Subotici zborovanje Stepan Radič, kot no« silec liste HSS za subotiško okrožje. Zbo« rovanje je bilo pred mestno hišo. Udeležili so se ga po večini Radičevi nasprotniki, zla* sti disidenti HSS. Kmalu se je razvil velik pretep, pri katerem je Radič dobil gnilo jaj» ce v glavo. Nazadnje se je vmešala policija, ki je zborovanje razgnala.
Aretiran kandidat NDS
Osijek, 16. avgusta, n. Včeraj je bil are« tiran v Virovitici, ko je imel volilni sesta« nek, kandidat neodvisne delavske stranke prof. Maslarik. Policija je vdrla v lokal in aretirala njega in štiri tovariše.
Grška vladna kriza
Aferte, 16. avgusta, (be.) Sestava novega ministrstva je bilo poverjena Zaimisu.
Posledica poljsko-ruskega sporazuma
Varšava, 16. avgusta, (be.) Notranji mi« nister je izdal proglas, v katerem svari ru« ske izseljence pred protisovjet&ko propa« gando na poljskem ozemlju.
Blejski pakt je le pristanek SLS na Vukičevicev program
Izjava min. predsednika: ni govora o reviziji, ni govora o gosposki zbornici, ne o gospodarskem parlamentu. — Gosp. Vukičevic o gg. Korošcu, Radiču, Trumbiču in Pribičeviču
Beograd, 16. avgusta p. Ministrski predsednik Vukičevič je na svojem potovanju iz Zagreba v Ljubljano sprejel dopisnika »tPolitike« ter mu dal zanimive izjave o blejskem sporazumu. Srdeč se na znane objave v »Politiki« in aludirajov na govore dr. Korošca je rekel: »Koješta! Molim Vas, nema tu od svega toga ništa!« Absolutno nobenega govora ni o kaki reviziji ustave, o ustanovitvi gornie zbornice ali pa gospodarskega parlamenta. Gre samo za delovni program vlade po volitvah. Ta program je znan iz pisma, ki ga je bil poslal kralju ter v vladnem proglasu ob priliki razpisa volitev. Predsednik vlade je obsodil, da se je v vso to stvar vmešavalo ime kralja. Sporazum z dr. Korošcem obstoji baš v tem, da dr. Korošec popolnoma odobrava delovanje sedanje vlade. Glede samouprav je g. Vukičevič mnenja, da sedanje ne odgovarjajo bistvenim potrebam naroda. Potrebna je izprememoa zakona o samoupravah, vendar .pa to še ne pomeni revizije ustave. Dr. Marinkovič je pravilno povdarjal, da treba najprej sedanjo ustavo izvesti do kraja. Izkušnje, ki jih bomo potem imeli, nam bodo pokazale, ali in kake izpremembe bi bile potrebne. Ustava pozina le enodomni sistem. Če bi šlo za uvedbo gornje zbornice, je jasno, da bi šlo za revizijo ustave.
Vse stvari o blejskem sporazumu, je nadaljeval g. Vukičevič, in debata, ki se je o tem vršila pa so podobne pripovedki o možu in ženi, ki sta si želela sina. Že v naprej sta mu dala ime Štefan. Ko se tako razgovarjata o svoji želji, zagleda žena iad seboj bruno ter prične jokati: Kaj bo, če pade na našega Štefana. In oba plakata, a pri tem sina Štefana sploh še ni bilo na svetu . . .
Na vprašanje, ali bo vstopila SLS v radikalski klub, je izjavil g. Vukičevič: Mi
smo za sedaj dve stranki. Vendar vas morem zagotoviti, da je sporazum med menoj in g. Korošcem mnogo bolj intimen, kot oni med g. Davidovičem in med muslimani.
Kandidatura ministra dr. Spaha v raško-zvečanskem okrožju se zdi g. Vukičeviču »vrlo velika in težka stvar«. On pravi, da so listo izročili sodišču prijatelji dr. Spaha brez njegovega pristanka (kar je nesmisel. ker mora biti listi priložena Izrecna Izjava kandidata. Op. ur.), kar Je »nemogoča stvar«. Zato da bodo vsi, ki so listo predložili, obtoženi (!!), po volitvah pa se bo stvar regulirala z novim volilnim redom!
»Dr. Korošec je za edinstvo države, za monarhijo in za dinastijo ter priznava vse naše osnovne zakone. Tudi glede delovnega programa ni med nama razlike. To pomeni, da smo eni in isti. Z g. Radičem pa se ne more delati.« Vukičevič omenja, kako je govoril s Trumbičem, ki pa Ima •preveč mladeniške ideje. Korošec pa ni, kakor car Lazar za nebeško kraljestvo, on se je odločil za »carstvo zemaljsko« . . .
Volilnega terorja ni. O njem govori največ le g. Pribičevič. Radiča vse zapušča, a tudi SDS je skušala priti v vlado celo za ceno da se odreče svojega voditelja (!!). '
Glede izida volitev ie g. Vukičevič po. vdarjal, da se oni, ki mislijo, da bo radikalna stranka izšla iz volitev zelo oslabljena, varajo, še bolj pa oni, ki mislijo, da bo sedaija vlada ostala v manjšini. Ne ve se. kdo bo po volitvah v Demokratski stranki jačji, g. Davidovič ali Marinkovič, a g. Vukičevič je prepričan, da bo današnja vladna koalicija z g. Korošcem t izšla iz volitev dovolj močna, da svoj delovni program izvede skozi vsa 4 leta nove perijode . . .
Davidovič, Marinkovič in Spaho o poslih gg. Vukičeviča in Korošca
Davidovič očita min. predsedniku, da meče ljudem pesek v oči, Spaho smatra blejski pakt za osebno zadevo g. Vukičeviča, Marinkovič zavrača idejo četrte stranke in proglaša Koroščeve izjave za volilne mahinacije
Beograd, 16. avgusta, p. Nedelja in pondeljek sta prinesla celo vrsto važnih političnih izjav, ki so predmet živahnih političnih komentarjev in so znatno razčistile položaj. Vukičevič in Korošec, oba blejska kom-pacistenta, sta se predvsem podvizala, da trobita na celi črti k umiku. Pokazalo se je, kako neprevidno je zlasti dr. Korošec s 6vojimi buršikoznimi izjavami in napovedmi izzval skoraj enodušen odpor vse politične javnosti ter spravil svojega protektorja g. Vukičeviča v silno mučen položaj. Sedaj oba hitita gasit, a vse kaže, da je že prepozno.
Z veliko napetostjo se je pričakovalo, kaj bo izjavil Davidovič na svojem zboru v Ba-njaluld. Najvažnejše je pač to, da je znova povdarl, da je Vukičevičeva vlada le volilna koalicija, v kateri je DZ do 11. septembra. Znova je ostro napadel Vukičeviča radi volilnega terorja: tObveze napram D Z so bile le deloma izpolnjene. Pritožbe radi volilnih nasilstev prihajajo v notranje ministrstvo in gosp. Vukičevič piše in podpisuje razpise, v katerih zahteva svobodne volitve. Ali teh razpisov se nihče no drži. Nihče ni bil do danes zaslišan, nihče kaznovan, razpisi se ne spoštujejo in zakoni ne izvajajo. Razpisi notranjega ministra so sam« prah v oči lahkovernih ljudi.>
Kako gleda gosp. Davidovič na celokupno situacijo, beleži cPolitika* z debelimi črkami: tDavidovič dobro ocenjuje blejski pakt. Znani so mu inicijatorji tako zvane četrte stranke. On smatra to akcijo za državo za pogubonoeno. Obsoja pojavljanje in uporabljanje starih metod, ki so se uporabljale v stari predvojni Srbiji. Globoko je uver-jen, da bo došlo do ustanovitve demokratične fronte proti tako ivani četrti stranki. Fron
ta demokracije bo stopila v odločilno in bres obzirno borbo proti nevarnim eksperimentom. ki gredo ta tem, da se narodne svoboščine zatrejo.)
Minister Spaho, ki je zboroval z Davidovičem, je izjavil v Bos. Gradiški o blejskem paktu, da je to pogodba dveh oseb, ki sta ee slučajno našli pred volitvami in o kateri no vedo nič pozitivnega niti najožji somišljeniki.
Koroščeve napovedi o reviziji ustave, pogojni ali brezpogojni, je ostro zavrnil tudi minister Marinkovič na svojem shodu v Beli Crkvi, kjer je izvajal:
tOd vseh strani prihajajo kar moči fantastične kombinacije, ki so nastale radi tega, ker voditelj SLS na svojih shodih v Sloveniji iz čisto agitacijskih razlogov omenja rc-visijo ustave, da na ta način demantira svoje nasprotnike, ki mu očitajo, da je opustil svoj prvotni program. Kaj smatra vlada, da je potrebno storiti po volitvah, pa je lepo napisala in podpisala 14. junija t. 1. Tu ue najdete niti besedice o reviziji ustave in o reviziji ustave sploh ne more biti govora, temveč nasprotno je treba, da se ustava izvrši. Ugotavljam, da bo naloga skupščine, ki bo izvoljena 11. septembra, ne revizija ustave, marveč njena vsestranska realizacija, da na ta način omogoči državljanom oni pravni red in one državljanske pravice, ki jih je odredila ustava., S posebno odločnostjo je dr. Marinkovič tudi povdarjal, da smatra idejo četrte stranke za pogrešeno in da jo demokratska stranka odklanja. To se smatra tudi kot odgovor na Koroščeve aluzije, da bo po volitvah mogoča koalicija Vu-kičevičevih radikalov, klerikalcev in davidovičevcev.
Preokret dogodkov na Kitajskem
Nepričakovan odstop generalissima nacijonalne vojske Čangkaj-ška. — Njegova armada na umiku. — Pogubonosna nasprotstva med Nankingom in Hankovom
Šanghja, 16. avgusta, (be.) Nankinški zu-
Šanghaj. 16. avgusta, (d—pd) General Cangkajšek je izdal proglas na kitajski narod, v katere razglaša, da odstopa kot vrhovni poveljnik nacijonalne armade. V proglasu povdarja, da ga je napotila k temu koraku kritika in neuspeh njegovih vojaških operacij in obdolžitve, da je on povzročil razcep Knomintanga. Ker mu je enotnost stranke nad vse, je sklenil, da prekine vse zveze z nacionalistično revolucijo in odlaga s tem vse svoje funkcije, ostane pa še nadalje član stranke.
Kuomintang je imenoval za njegovega naslednika generala Ličajhunga. Severna armada je po 36urni borbi zavzela mesto Min-kvang. Položaj naciionalisrtične armade je poetal vsled tega izredno kritičen. V Nankia-gu so izginile zadnje dni vse nacijonalistic-ne zastave. Splošno se domneva, da bo Cangkajšek odpotoval v Ameriko. Z odstopom Cangkajška je dana možnost za zopetno združitev obeh nacionalističnih akcij v Nankingu in Hankovu. Kitajska javnost je sprejela s simpatijo idejo združitve nacijo-nalistične stranke, vendar je dvomljivo, ako Se bo ta namera spričo sedanjega vojaškega položaja posrečila.
nanji minister je odstopil. Nankinška vlada se pogaja s Hankovom. V Vuhu so dospela vojaška ojačenja iz Hankova, da zasedejo Nanking.
Šanghaj. 16. avgusta, (be.) General Feng je imenoval Borodina za zunanjega ministra.
London. 16. avgusta. 3. <Times» poročajo iz Pekinga, da so vojaški oddelki Sunčuan-fanga zasedli Tsingtangbu ob Velikem kanalu. Sedaj napredujejo v južni smeri, dočim se južne čete umikajo proti Pukau. — <Daily Telegraph* poroča iz Pekinga, da so nedavno videli bivšega kozaškega voditelia generala Semenova v Pekingu v spremstvu japonskih prijateljev. Domnevajo, da general Semenov nabira beloruske čete, ki jim bo poveljeval, proti južnim četam, ali pa 1.-bo deloval kot šef štaba pri severnih četah
Francoska letalca v Moskvi
Moskva, 16. avgusta, (pa.) Francoska letalca \Vaeiss in Assolant sta prispela sem« kaj.
Pribičevičevi triumfi v radicevskem
Medjimurju
Cela Trsta uspelih shodov. — V nedeljo in pondeljek je poslušalo Pribičevica 15 do 20 tisoč ljudi. — Nastajanje novih političnih grapactj. — Gosp. Vukičevič mma države v zakupu. — Revizija nstave.
s pro trnke. Staro stanje se krha in lomi, nastaja pa novo življenje na idejah, ki iifc zastopa naša stranka. So to predvsem štiri točke: Jugoslovenstvo, protHclerikalizem, zadružništvo ter socijalna in agrarna pravičnost. S tem programom bomo zmagali.
Radikalna stranka je v polnem razsulu in ml se moramo samo čuditi e. Korošču, da je svoj mali čotaič privezal na. trhdl brod vladnih radikalov. Jalova je nada, ki jo goje nekateri naivneži, da bo sedanja vlada vodila še nove volitve, ako 11. septembra ne dobi večine. Ta viada nima v zakupu Jugoslavije in bo živela le do 11. septembra, nato pa izginila. Vuktčeviča bodo po volitvah zapustili tadi oni poslanci, ki jih bo zdaj z nasiljem spravil v parlament.
Vlada je sprožila vprašanje revizije ustave v času, ko so nam potrebne socijalne reforme, potrebno znižanje davkov in gospodarsko delo. Akoravno kdo hoče revizijo ustave, mi ne bomo žandarji sedanje ustave. Zahtevali pa bomo povodom revizije razširjenje državljanskih svoboščin, zagotovitev strogo parlamentarne vlade, pa bomo videli, na čigavi strani bo narod.«
Zagreb, 16. avgusta r. Svetozar Pribičevič je imel v nedeljo v Lunji in drugih krajih kostajniškega sreza šest volilnih shodov, ki se Jih je skupno udeležilo okrog 10X100 ljudi, včeraj pa ie prispel v Medji-murje in je v tej nekdanji trdnjavi radidev-ščine žel prave triumfe. Spremjala sta ga nosilec liste SDS v varaždlnsktm okrožja dr. Krizman in sreski kaadkiat dr. Ivaa Novak. Povsod so flh kmetje, ki so polteno siti radičevske demagogije, iskrene pozdravljali, tako da je moral g Pribičevič govoriti tndi v mnogih krajih, kjer s»w>d n! t>H napovedan.
Najlepše je bik) zborovanje v Prelogu, kjer se je zbralo na Mestnem trgu okrog 6000 ljudi, ki so sprejeli voditelja SDS s IrenetičnhDj ovadjami. Bil ie to pravi narodni tabor, kakor jih je nekdaj zmogel samo Radič. Ljudje so se pripelje iz vse okolice na okrašenih vozovih z zastavami, jodbatni in pevskimi zbori. Pribičevič j& Kakor v drugih svojih nedeljskih in včerajšnjih govorih, povdarjal med drugfcn:
»Demokracija Je oa pohodu v vsej državi io bo 11. septembra s svojo močjo in veličino osupnHa svoje skrite in odkrite na-
G. Korošec na popolnem umiku
Pravi, da smo ga vsi napačno razumeli. — Očita Radiču avijati-ko, je pa sam popolnoma zašel v to stroko
Ljubljana, 16. avgusta.
V nedeljo je g. dr. Korošec zboroval v Rajhenburgu. Govoril je po receptu g. Radi-6a o vseh mogočih stvareh, ne da bi o kateri podal kako točno izjavo, razun o tem, da Je SLS svojo usodo trajno združila z usodo radikalske frakcije g. Vukičeviča. Značilno in zanimivo pa je, da je radi neugodnega vtisa, ki ga je v Beogradu vzbudil s svojim razlaganjem blejskega pakta, v Raj-benburgu nastopil umik na vsej črti in da je zatajil 6koro vse, kar Je na prejSnjih shodih razglašal. Dr. Korošec je med drugim izvajal:
Moje izjarce na prejšnjih shodih, da bo novi parlament spremenil volilni red in zakon o samoupravah ter vpeljal Gospodarski svet, so nasprotniki porabili za kričanje, da hočemo državo pahniti v nove ustavne borbe. To kričanje pa je samo dokaz, da so naši nasprotniki zelo pozabi ji vi, ker se vse te točke nahajajo že v programu (M), s katerim je vlada šla na nove volitve. 2e v tem programu stoji, da se bo revidiral zakon o upravni razdelitvi države, pošteno .uredila agrarna reforma, ki je služila doslej samo korupciji, izenačili davki in omogočili ceneni krediti. Ta program je bil že gotov, ko je naša stranka sklenila s predsednikom sedanje vlade sporazum o sodelovanju v bodoči vladi.
Mi smo zlasti zadovoljni, da se je posrečilo postaviti vprašanje Gospodarskega sveta v prvo vrsto javne politične diskusije (!) Ustanovitev Gospodarskega sveta je predvidena ie ▼ ustavi, a se ni izvršila. Nekatere stranke bo imele vedno polna usta o ustavi, niso pa pri tem storile ničesar, da bi se izvedle one točke ustave, ki so dobre in koristne ia narod. Do najnovejšega časa so odlašale (!) z uvedbo samouprav in vse to do danes z oživotvorjenjem Gospodarskega sveta.
Gospodarski svet bo moral dobiti tudi zakonodajo oblast, ne samo posvetovalno. Nemogoče pa je prorokovati, kdaj se bo to igedilo. Seveda bo za to potrebna revizija ustave, ki bi bila tudi potrebna, ako naj bi se iz volilnega zakona hotelo izločiti zastopstvo manjšin (proporc). To mora biti pač vsakemu jasno in je smešno, da so se nekateri
politiki radi te moje napovedi razburjali. Ali in kdaj se bo revizija ustaTe »vedla. ni gotovo, gotovo pa je, da se to ne bo zgodilo na škodo države.
Znano vam je, da je med nami in predsednikom vlade sklenjen sporazum, da bomo po volitvah delili srečo in nesrečo. Ako bodo t vladi oni, bomo tudi mi, ako ne bodo oni, tndi mi ne bomo. Zelo verjetno je, da bo radikalna stranka kljub svoji razcepljenosti tudi po volitvah najmočnejša skupina v parlamentu (?) in da se bodo vsi njeni poslanci znova združili v enoten klub (?)
Radič nam je večkrat očital, da hodimo Slovenci v Beograd mimo Zagreba. Od leta 1923, do 1925. pa smo nad dve leti hodili v Zagreb in od tega nas še danes boli glava. Gosp. Radič je pustil na cedilu vse svoje zaveznike in odšel s Pašičetn. Samo osel pa gre dvakrat na led. Ako Hrvati nimajo sposobnega človeka, tega nismo krivi Slovenci. Ne bomo vec delali avijatičnih poletov z Ra-dičem, ki Je radi svojega značaja izključen iz vsake bodoče vladne kombinacije.
Aka pridemo po volitvah v vlado, bomo skrbeli za to, da dobijo naše oblastne skupščine možnost uspešnega dela. S sedanjim finančnim ministrom imamo precejšnje težkoče, ker je nedostopen za naše nazore. Kljub temu pa upamo, da bomo razširili delo krog pokrajinskih samouprav, jim preskrbeli finančne izvore in jih osvobodili prevelike kontrole centrale. (Gosp. Korošec je očividno s pridom preštudiral govor gosp. Žerjava v Kamniku). Povodom reforme oblastne samouprave bomo tudi dokazali, da nismo pozabili na svoj slovenski program in da letamo na tem, da prdemo do čim večje
samoupravne samostojnosti.
•
Na povratku iz Rajhenburga so g. Korošca v vlaku poiskali novinarji in ga prosili, naj jim pove svoje mnenje o reviziji ustave, o kateri je govoril na svojih prvih shodih. Dr. Korošec ni dal direktnega odgovora, temveč izjavil, da je govoril o reviziji ustave le < pogojno.
«Pa kako naj to zabeležimo?« so ga vprašali novinarji.
<Nikakor, za sedaj nikakor,* jim Je odvrnil g. Korošec.
-SSJ-
Definitivni razpored kandidatnih list v Sloveniji
V	Ljubljani bodo štiri skrinjice, na Kranjskem jih bo pet, na Štajerskem osem. — Ljubljansko sodišče je odklonilo radikalsko kandidatno listo za Kranjsko, mariborsko pa listo brežiškega republikanskega bloka vsled formalnih nepravilnosti.
S včerajšnjim dnem je potekel predpisani rok za vlaganje kandidatnih list.
V	Ljubljani je bila razširjena vest, da bo v zadnjem hipu vložena še posebna uradniška lista. Kot nosilec te liste je bil imenovan prof. dr. Lončar. Pokazalo pa se je, da v uradništvu ni razpoloženja za ta eksperiment in vložitev liste je izostala.
Zastopniki radikalne stranke so ob 10. dopoldne vložili posebno radikalsko listo za Kranjsko. Kot nosilec te liste je bil naveden kočevski župan in odvetnik dr. Sajovic. Lista je bila vsled formalnih nepravilnosti zavrnjena. Radikali so nato listo popravili in jo včeraj dopoldne zopet vložili, a je bila radi nepravilnosti znova zavrnjena. Medtem je ob 13. uri potekel zadnji rok. Radikalne liste torej na Kranjskem ne bo.
Pri mariborskem okrožnem sodišču-je bila kot sedma kandidatna lista za Štajersko vložena lista komunistov in bernotovcev pod naslovom »Delavsko-kmetski republikanski blok». Nosilec liste je g. Vinko Moederndorfer, učitelj v Mežici M. dr. kandidirajo na tej listi: v srezih Brežice-Ljutomer Marcel Žor-ga, strojevodja iz Ljubljane, v obeh mariborskih srezih Andrej Canžek, železničar v Mariboru, v srezih Gornjigrad-Celje Alojzij Pleskovšek, tajnik v Celju, v srezih Murska Sobota-Dolnja Lendava dr. Ivan Lemež, advokat v Ljubljani, v srezih Prevalje-Laško inž. Drago-tin Gustinčič iz Ljubljane.
Kot osma je bila vložena lista g. Zagorskega. Iz Brežic so poizkušali neki predlagatelji vložiti Ksto »republikanskega bk)ka», ki pa je bila radi pomanjkljivosti zavrnjena.
S včerajšnjim dnem je bila predvolilna doba zaključena in stopamo v odločilno volilno borbo, ki se bo bila v Ljubljani, na Kranjskem in na Štajerskem za naslednje, od ljubljanskega in mariborskega pristojnega sodišča potrjene kandidatne liste:
Ljubljana	_
ho imela v celem štiri liste: 1.) lista SLS, nosilec dr. Korošec. 2.) Usta SDS, nosilec dr. Kramer, 3.) socijalistična lista z nosilcem Kittekom, 4.) lista komunistov in bernotovcev, nosilec doktor Lemež.
Na Kranjskem
bo pet list: 1.) radičevska lista, nosilec Ivan Pucelj. 2.) lista SLS z dr. Korošcem, 3.) združena Usta naprednega bloka, nosilec dr. Žerjav, 4.) socijalistična lista z nosilcem Stanetom Likarjem. 5.) komunistična lista inž. Gustinčiča.
Na Štajerskem
pa bo osem skrinjic: 1.) SLS z dr. Korošcem, 2.) radičevska lista, nosilec Stjepan Radič, 3.) združena napredna gospodarska lista, nosilec dr. Pivko, 4.) nemškonacijonalna lista z dr. Miihl-eisnom, 5. radikalska lista, nosilec doktor Ravnik, 6.) socijalistična, nosilec Petejan, 7.) komunistična lista, nosilec Moederndorfer, 8.) lista g. Zagorskega,
Vremenske katastrofe
Trst, 16. avgusta, o. Davi se Je na morju nenadoma dvignil vihar, si je skoraj za tri ure prekinil ves promet v pristanišču. Ne« kateri parniki, med njimi «Kumanovo» niso mogli pristati v pristanišču. Vojaško po« možno ladjo Porto Empedokle ao valovi od» trgali od pomola in jo vrgli proti jahti. *Sm» ruky», ki je dobila znatne poškodbe. Nekaj pred IZ se je morje zopet pomirilo. Blago« dejni dež in naliv ponoči pa je znatno znižal temperaturo, ki je bila v zadnjem tednu že neznosna.
Eisenstadt, 16. avgusta, s. Med IZ in 13. se je nad mestom in okolico utrgal oblak in je padala toča. Škoda po vinogradih in polju, ki je vsled n.raza in neviht že itak zelo prizadeto, še ni ugotovljena.
Pred prijateljskim paktom z Bolgarijo
Min predsednik Ljapčev poda oficijelno deklaracijo.
Beograd, 15. avgusta. Včerajšnja <Pravda» poroča iz Sofije, da so vesti o sestanku med kraljem Aleksandrom m kraljem Borisom v Mo-nakovem sprožile celo vrsto komentarjev, ki so vsi izredno prijazni misli tesnega zbližanja z Jugoslavijo. V zvezi s tem splošnim komentarjem je imel «Pravdin» zastopnik v Sofiji priliko razgovarjati se z odličnim bolgarskim diplomatom o prijateljskem paktu med obema državama.
—	Ali ste že kaj storili, da pripravite pot prijateljstvu med Beogradom in Sofijo, je vprašal jugoslovenski novinar.
—	V tem pogledu smo že marsikaj storili, tako da pričakujemo za oba naroda mir in srečen razvoj v bodočnosti. Naše dek) ni ravno javno, nočemo ga izdati, a ga tudi ne precenjujemo. Na obeh straneh so izraziti pacifisti na delu, da privedejo to pomembno delo k srečnemu zaključku. Dobro vemo, da obstoja danes v Jugoslaviji močno stremljenje po miru, ki je v enaki meri razdeljeno in živahno med Srbi, kakor med Hrvati in Slovenci.
—	Tu imate prav. Naša ljubezen do vašega naroda izhaja iz našega slo-vanstva in iz pravičnosti ter se hočemo končno oddaljiti od grehov preteklosti.
—	Mi si želimo prijateljstvo, toda iskreno in razumno. Vsi smo se temu važnemu poslu posvetili z vsestransko iskrenostjo. Na vidiku so važni dogodki. Vsi narodi na Balkanu potrebujejo miru. Ako ohranimo mir. se nam ni bati za gospodarsko procvitanje in narodno blagostanje. Ali ne obstoja nacijonalna sreča baš v tem?
—	Ali bo to obojestransko delo tudi službeno objavljeno?
—	Ni dvoma. G. Ljapčev bo podal deklaracijo o tem paktu.
Poročevalec pristavlja, da prihaja balkanska diplomacija do enotnega prepričanja, da je treba balkanskim narodom zasigurati mir na realni bazi.
Rusija se ne udeleži mednarodne prometne konference
Ženeva, 16. avgusta, d. Te dni bo zase« dala v Ženevi kot nadaljevanje mednarod* ne gospodarske konference, mednarodna prometna konferenca. Rusija, ki je prvotno prijavila svojo udeležbo na tej konferenci, je sedaj svojo udeležbo preklicala. Cičerin je že svoje dni stavil kot pogoj z« udelež« bo Rusije zahtevo, da morajo uživati sov* jetski delegati vse pravice zastopnikov osta lih držav. Tajništvo Društva narodov je sovjetski vladi sporočilo, da se priznavajo sovjetskim delegatom vse pravice in priv i« legnji, da pa pri internih vprašanjih, ki se tičejo izključno le članov organizacije, sov« jetski člani nimajo, glasovalne pravice. Ta pogoj tajništva Društva narodov je sovjet« ska vlada odklonila in odpovedala svoje sodelovanje.
Konfinacija nefašističnih duhovnikov
Rim, 16. avgusta, o. Poročali smo že. d« je vatikansko glasilo «Osservatore Romano« protestiralo proti aretaciji nekaterih duhovnikov iz videmske nadškofije. Sedaj
foročajo, da so bili s sklepom pokrajinske omisije v Vidmu obsojeni na konfinaeijo naslednji duhovniki: 1. msg. prof. Gori, ka» nonik videmskega kapitla, obsojen na 4 leta konfinacije; 2. župnik Di Gasparo iz Tar« čenta na 3 leta; 3. župnik Cantina iz Prate pri Pordenonu na 2 leti; 4. župnik Colin iz Spilhnberga na 2 leti in 5. župnik msg. Seli« sizzo iz Gemone na 1 leto.
Papež in draginja
Rim, 16. avgusta, o. Papež je te dni spre« jel nekatere škofe. V vatikanskih krogih pravijo, da je Pij XI. ob tej priliki omenil tudi vprašanje draginje in da je škofom priporočil, naj vplivajo na vernike, posebno na katoliške trgovske sloje, da ne bodo za« htevali za svoje blago cen, ki so krivične, temveč da se bodo ravnali po navodilih vere in kakor jim veleva njihova vest. (To papeževo priporočilo je v zvezi z nedavno Mussolmijevo odredbo za pobijanje dragi« nje. Op. ur.)
Irski parlament
DubKn, 16. avgusta, (lo.) Za današnjo se« jo parlamenta je vladalo veliko zanimanje. Galerije so b3e že davno zasedene, ko se je otvorila seja. Voditelj delavske stranke Johnson je v motivaciji svojega predloga izjavil, da se je politična situacija s priho« dom sinfejnovskih poslancev popolnoma spremenila in da je treba ugotoviti, ako uživa današnja vlada še zaupanje. Predsed« nik eksekutivnega sveta Cosgrave je izja« v0. da bo ravnal tako, kakor bo to zahteval dobrobit države in da ne bo odklonil pod« pore eventuelni koalicijki vladi. Voditelj narodne zveze Redmond je izjavil, da bo glasoval za predloženo resolucijo in pod« piral novo vlado, ako bi sedanja prejela nezaupnico.
Francija in nemški kolonialni mandat
Pariz, 16. avgusta, d «Journal» objavlja izjave nekega francoskega poslanca o vpra« šanju vrnitve nemških kolonij. Iz teh izjav sledi, da oficijelni krogi v Franciji v tem vprašanju Nemčiji niso naklonjeni. «Jour* nal» povdarja. da Francija nikdar ne bo pristala na vrnitev Toga in Kamenina, ne do pa se proti vil a, če hoče kaka druga ve« Iesila odstopiti svoj kolonijalni mandat Nemčiji
Portugalska revolucija udušena
London, 16. avgusta, d. Po zadnjih poro« čilih je na Portugalskem zopet vzpostavljen mir. Vlada je objavila dva dekreta, o iz« jjonu vseh civilnih in vojaških oseb, ki so sodelovale pri sobotnem revolucijonarnem pokretu. 5. lovski polk je razpuščen. Vodja ustašev, poročnik Sermento je pobegnil v inozemstvo. Po izjavi diktatorja generala Carmone bo ostala vlada, ki je podala de« misijo, netipični en jen«
Ameriška narodna obramba
Rapid Cit£ 16. avgusta, d. Ravnatelj pro« računskega oddelka državnega zakladnega urada general Lord je imel daljšo kcmfereo« co s predsednikom Coolidgejem. Po konfe« renči je izjavil, da je predsednik pristal na znatno povišanje izdatkov za narodno obrambo. Za dobo pet let predvideni pro« gram za opremo armade, mornarice in zra« koplovstva bo na podlagi tega pristanka v polnem obsegu izveden. Amerika bo g-radi« la 6 novih križark, vojni ladji Nevada in Oklahoma pa bosta primerno modemizi« rani.
Kontrola tujcev na Madžarskem
Budimpešta, 16. avgusta, s. Po odredbi no tranjega ministra je bila posebno v scvero« vzhodnih pokrajinah izvedena racija radi pregleda tujcev, ki živijo na Madžarskem. Našli so 300 oseb, ki zatrjujejo, da so ma« džarski državljani, pa nimajo za to nikakih dokazov. 23 oseb ni moglo niti povedati, zakaj bivajo na Madžarskem. Med. prijeti« mi je tudi nekaj oseb, ki so osumljene tat« vin in kupčij z dekleti. Odvedene so bile v preiskovalne zapore.
Stavkovni pokret na Madžarskem
Budimpešta, 16. avgusta, d. Delavstvo, ki je 14 dni stavkalo, se je danes začasno zo« pet vrnilo na delo. Po posredovanju mest« nega županstva je prišlo do začasnega spo* razuma v tem smislu, da se delavstvo za do« bo dveh dni provizorično vme na delo, med tem pa morajo biti zaključena pogajanja. Če tekom 48 ur ne pride do sporazuma, se bo stavka nadaljevala. Delavci zahtevajo 10 do 50 odst. zvišanje mezd.
Habsbnrgovske ceremonije na Madžarskem
Budimpešta, 16. avgusta, s. V Tihanvju ob Blatnem jezeru se je danes vršila vsakolet« na spominska slavnost za pokojnim kraljem Karlom. Slavnosti se je udeležilo tudi za« stopstvo častnikov iz Avstrije Ceremonije je otvoril nadvojvoda Josip. Po slavnosti je prišlo do mučnega incidenta, ko je uči« telj Radwany splezal na oltar, odkoder je govoril in vzklikal kralju Otonu.
Za Sacca in Vanzettija
Boston, 16. avgusta, s. Zjutraj ob 3.30 je bila vsled eksplozije razdejana v East Mil« tonu hiša Levisa Maca Hardvja, porotnika v prvi razpravi proti Saccu in Vanzettiju. Hardv sam je bil odsoten. Njegovo druži« no, ki je bila doma, so komaj rešili izpod ruševin.
London, 16. avgusta, (be.) Generalni svet angleške delavske stranke je sklenil, da pri« redi 22. avgusta 24urno splošno stavko, ako Sacco in Vanzetti ne bosta pomiloščena.
Prvi brezžični razgovor z Avstralijo
Haag, 16. avgusta, s. V Eindhovenu so te dni poslušali prvi brezžični razgovor z Av« stralijo. Govorili so avstralski novinarji, ki se jih je moglo dobro razumeti.
Nesreče turistov
Celovec, 16. avgusta, s. Upokojeni želez« niški uradnik Dominik Hackl iz Kindsberga jc napravil s svojim sinom Franoom turo na Veliki Klek. Na povratku je oba za« lotila nevihta. Strela je udarila v sina in ga ubila.
Chsmonix, 16. avgusta, s. Trije nemški turisti, ki so hoteli brez vodnika na Mont Blanc. so v noči zašli v gosto meglo ter so morali prenočiti na prostem. 401etna Ivana Dunn iz Kolina je zmrznila.
Sibirski Haarmann
Varšava, 16. avgusta, s. Iz Sibirije poro« čajo, da je nedavno umrl 93 let stari Gre« gor Domiženko. V neki jami na njegovem posestvu so našli 70 človeških okostij in 6 sodov vloženega človeškega mesa. Domi* ženko je opijanil ljudi z žganjem ter jih nato poklal. Njihovo meso je predelal v paštete, ki jih je dajal svojim gostom.
Rezultati trgovinskih pogajanj z Nemčijo
Pred kratkim so bila v Berlinu zaključena trgovinska pogajanja med našo državo in Nemčijo. Rezultati teh pogajanj so za nas razmeroma ugodni, čeprav naši delegaciji ni uspelo doseči izdatnejših koncesij v prid našemu izvozu agrarnih proizvodov, predvsem živine. Nemčija se v zadnjem času trudi, da bi zaščitila svojo agrarno produkcijo, zato od početka ni bilo pričakovati, da bi v tem pogledu dosegli večje ugodnosti. Glede naših agrarnih zahtev so našo delegacijo sicer izdatno podpirali nemški industrijski kro gi, vendar ni bilo mogoče dobiti dovoljenja za izvoz naše živine in zaklane živine, predvsem svinj. Nemški agrarni krogi so nazira-nja, da bi izvoz živine iz vzhodne in jugovzhodne Evrope povzročil veliko škodo nemški živinoreji.
Izdatnejše carinske popuste ie naša delegacija dosegla za druge važne izvozne predmete, tako za tnrščico (nemška carina se zniža od 5 na 2.5 marke), za ®uhe češplje (od 10.20 na 6.80 marke), za pekmee (od 10 na 5 mark), za zaklano perutnino (od 30 na 20 mark), za karpe (mrtve od 15 na 12 mark, žive od 30 na 25 mark). Poleg tega je naša delegacija dosegla vezanje za celo vrsto nemških carinskih postavk, ki so bile že povodom pogajanj z drugimi državami znižane (predivo. grozdje, jabolka, hruške, doge, živa perutnina, ribe, jajca, sardine, žveplena kislina itd.).
Z naše strani je delegacija pristala predvsem le na one nemške zahteve, pri katerih naša domača industrija ni prizadeta. Gre tu za znižanje carine na mlečno kislino (carinska postavka 223.. od 50 na 25 zlatih dinarjev). na izdelana zdravila (post 2S4, od 400 na 290), na svinčnike (post 247, od 150 na 120, odnosno od 135 na 108), na nogavice (post. 280., od 450 na 400, odnosno od 650 na 560), na volnene tkanine (poet 317., sedanje carine 230, 280 in 350 zl. Din. vezane), na žamet pliš in podobne tkanine (post 818, od 500 na 450). na svilene trakove (postavka 337, od 2800 na 1800, odnosno od 1000 na 900), na impregnirane tkanine (postavka 346, od 150 na 120), oa boks, tino gornje in lakasto usnje (post 370/3, sedanje carine 250, 320 in 300 zlat Din vezane), na Sčetke, omela (post. 406., od 200 na 160, odnosno 300 na 250). na pisemski papir, kuverte. dopisnice (post. 462., od 900 na 200), na slike, reprodukcije (post. 472. od 200 na 150), na knjige v tujih jezikih, veaane (postavka 473., od 40 na 10), na predmete za nakit (post 534. 1 b in 2 c, od 15.000 na
7000, odnosno o-d 3000 na 2000). na nože in škarje za obrt. kmetijstvo in industrijo (postavka 550.. od 50 ua 35) na žepne nože in britve (post. 572, od 200 na 120, od 400 na 160 in od 700 na 2-50). na ražne za kotle , (post. 583, od 22 na 14), na aluminijasto posodo (posl 595.. sedanje carine 250 in 380 ilat. Din vezane), na stroje za mline (post. 658, od 20 na 15). na radijske aparate (postavka 665., od 250 na 230), na izolirane vode za električni tok (post 669 2 a in 2 b, sedanje carine 200 in 120 vezane), na harmonike (post. 686, od 100 na 70, odnosno od 130 na 90), na stenske in namizne ure ter registrirne aparate (post. 696, od 300 na 150) in na otroške igračke (post. 700, od "200 ua 120. od 400 na 250 in od 600 na 300).
Po kalkulaciji nemške delegacije znašajo carinske koncesije, katere smo mi dobili, 2,146.000 mark. koncesije, katere smo mi dali, pa 940.000 mark. Tu je upoštevana le razlika, ki bi nastala v carinskih dohodkih, če se upoštevajo carinski popusti. Važnejše bi bilo uootoviU, kolika je vrednost onega izvoznega, odnosno uvoznega blaga, na katero se nanašajo carinski popusti.
Obrtniški praznik v Rogaški Slatini
Na inicajativo Slovenskega obrtnega društva v Celju se je vršil na praznik, dne 15. t. m. obrtniški zlet v Rogaško Slatino, zvezan z obrtniškim sestankom. Udeležba je bila prav zadovoljujoča in v prijateljski družbi so se našli v Rogaikj Slatini številni zastopniki obrtništva iz Celja, Maribora, Ljubljaaie, FHuja. Rajhenburga itd. Žal da smo pogrešali dva zaslužna borca za obrtništvo, g. Ivana Rebeka iz Celja, ki se vsled obolelosti ni mogel udeležiti sestanka, in g. Jakoba Zadravca, ki ie bil zadržan.
V hotelu »Pri pošti« se je vrši! popoldne obrtniški sestanek, katerega ie vodil g. Kolšek. čevljarski mojster iz Celja. Poročal je nato načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. Josip Rebek o obrtniškem položaju in se je pri tem dotaknil za obrtništvo važnega vprašanja novih zborničnih volitev. Povdarjal je, da mora biti zbornica strogo ločena od politike, da morajo v njej odločevati samo gospodarski krogi ter da ima obrtništvo ne z ozirom na strankarsko pripadnost na Zbornici enake interese. Vsled tega ni potrebna borba za to gospodarsko korporacijo in naše organizacije so pripravljene prožiti rs-ko vsakomur, ki želi iskrenega, od vsake strankarske politike prostega sporazuma. Naše organizacije ne želijo kršiti solidarnosti obrtniških vrst in je tudi nikdar kršile niso.
G. Miha Vahtar, zastopnik mariborskega obrtništva, je ostro obsojal nasilen razpust Zbornice. Lanskoletne volitve so se v redu izvršile, kandidate je postavilo obrtništvo samo. Proti jasno izražen; volji, ki jo ie obrtništvo pri volitvah pokazalo s tem, da ie glasovalo za kandidate, ki so jih organizacije postavile, se je novo izvoljena Zbornica razpustila. Vsled tega obrtništvo protestira proti razpisu novih volitev. V redu izvoljena Zbornica TOI bi se morala vzpostaviti. Ce pa se bodo volitve vršile, bomo z vsemi močmi delali na to, da bodo v obrtnem odseku zastopniki pravih obrtniških organizacij.
Tajnik zveze obrtnih zadrug v Ljubljani g. I. Kaiser je poročal o novem volilnem redu in je očrtal vzroke, ki so ta famozni volihti red ustvarili. Pri volitvah v Zbornico bodo imeli glasovalno pravico tudi on, ki na delovanju Zbornice ne morejo bitj zainteresirani, ker niso niti obrtniki, niti trgovci, niti industrije!. Z uvrstitvijo teh »volilcev« se je prozorno pokazal namen, kj so ga imeli tisti, ki so bili na razpustu Zbornice zainteresirani in ki so si s takim volilnim redom hoteli zasigurati v Zbornici večino. Razpust Zbornice, razpis novih volitev in nova volilna uredba ie delo politike, katere vmešavanje v naše gospodarske zadeve pa odločno odklanjamo.
Po debati, v katero so posegli navzoči, se je napravil sklep glede nastopa pri bodočih zborničnih volitvah. Sklenilo se ;e nadalje, da se na merodajnih mestih ponovno protestira proti novemu volilnemu redu ter da se apelira na g. zborničnega komisarja, da pri sestavi predloga za zbornični volilni odbor uvažuje tu d: stanovske organizacije.
Razpravljalo se je še o šušmarstvu in drugih važnih obrtniških vprašanjih, iz cc_ le prireditve pa se je odražala volja za krepko sodelovanje v obrtniških organizacijah. Naj bi temu lepemu sestanku sledili še drugi taki, ki bodo ustvarjali vez med obrtništvom in dvigal; stanovsko zavest
Politične beležke
«Ni sposoben niti, da koze pase...»
Na drugem mestu priobčujemo izjave, ki jih je dal med vožnjo na Biej novinarjem ministrski predsednik g. Vukičevič. Med d.rg-m je tuli p; .nov.'dovj!, da so s<: mu ponujali posla^j C-DS m i-: t-.-e! priliko razbiti to strank:. tu popolnoTr.n. iz,-'ira'! g. Prib'čeviča, venda,- pa tega .-.i hc.tt' stari"! Ko so beoš. i, novinarji vpraia'i g. Pribičeviča, kaj ie is tem, jim je (dvrr:!t »Gospod Vukičevič je torej ime! priliko, da z enim samim udarcem uniči mene, svojega najhujšega nasprotnika, mi odvzame celo stranko in se me tako za vedno iz mM. Kaka senzacija bi bila to za celo drživo! A g. Vukičevič te redke in krasne prilike ni izrabil. Ta njegova ijlna nespoiobr.es i me je presenetila in todr.v. — prosim, tz »e ta izraz tolmači v političnem smis!;: — da g. Vukičevič si sposoben, da koze pas= kaj ie le, da vodi državo. Raz.rae se. ca le trditev g. Vukičeviča neresnična, kar ;e razvidno tudi iz tega, ker ne more navest; nScakega imena. Jaz pa lahko navedem, iz. ie g. Vukičevič izjavi! poslancema Vilderju in Budisavljeviču, da ima njegova vlada namen voditi borbo proti gg. Radiču in Korošcu.
Nali
in ljudje
Jubilejno sokolsko slavje v Novem mestu
V soboto in nedeljo se je vršila proslava 40 letnice Sokolskega društva v ffovem mestu. Program proslave je bil želo pester in obsežen. Sokolsko dru-gtvo zasluži javno zahvalo, ker ga je izvršilo v splošno zadovoljnost vseh, so se udeležili proslave v obilnem števila.
2e v soboto zjntraj so prihajali gostje iz Ljubljane in iz Karlovca. Mesto bilo v zastavah in slavolokih, vse hiše slavnostno okrašene. Občutilo se je, da imamo zares dva narodna praznika. Zvečer ob 20. se je vršil v So-kolskem domu slavnostni občni zbor. Govorili so k pomenu 40 letnice gg. Kal-
banket. Med gosti smo opazili biv-novomeškega župana g. SlakovLiča, bivšega tajnika Sokola, bankirja Sakserja iz Newyorka, urednika Remsa iz Amerike. Viktorja Rohrmana in druge. Banket je potekel med obujanjem spominov na nekdanje čase. Navzoči so se živo spomnili tudi kumice prapora novomeškega Sokola ge. Ane Slančeve, kateri so želeli, da bi učakala še mnogo let.
Ob 16. se je pričela na Loki javna telovadba. Izmed nastopov omenjamo strumno vrsto novomeškega Sokola, ki je izvajala težke vaje na drogu in na krogih. Vsakokrat ko je nastopil prvak
Večtisočglava množica pred mestno hišo, kjer se zahvaljuje starosta JSS. En-gelbert Gangl za nadvse prisrčen sprejem.
čič, dr. Vašič, Gangl in Rems. Izčrpen je bil referat staroste novomeške sokolske župe dr. Vašiča. Izšel je v posebni spomenici. Ob 21. zvečer se je formiral sprevod z godbo in z bakljado na čelu. Istočasno se je pričela ilumi-nacija Novega mesta. Pogled na mesto je bil nepopisno lep. Stopnjeval se je še, ko so zažgali na Šmalčevem balkonu umetni ogenj in so začeli zažigati rakete.
V nedelio zjutraj so otvorili na Loki tekmo članov in članic, ob 7.30 je bil sprejem društev in gostov iz južnih krajev na kandijskem kolodvoru, ob 9. sprejem društev in gostov iz Slovenije na novomeškem kolodvoru. Prispelo je skupno 7 žup in v njih včlanjena društva. Razvil se je veličasten sprevod proti mestu s sokolsko konjenico in železnič. godbo «Sloge» iz Ljubljane na čelu. Sprevod se je ustavil pred mestno hišo, kjer je pozdravil množico župan dr. Režek. Zahvalil se mu je za Jugosl. sokolski zavez starosta br. En-gelbert Gangl.
Ob 13. se je vršil pri Windischerju
prvakov Leon Štukelj, so zadoneli burni klici: «Živio naš Štukelj!» Efektno so bile izvajane vaje 50 vojakov-So-kolov 37 pp. iz Karlovca.
Po govoru dr. Vašiča se je razvila prosta zabava. Ob 20.30 se je začela akademija. Skupina moškega naraščaja pod vodstvom telovadnega učitelja Rustje, je doživela velik aplavz. Enako tudi skupina starejših Sokolov.
Proslavo 40 letnice je zaključila beneška noč na Krki. Mimo sokolskega telovadišča so vozili čolni, okrašeni z zelenjem in lampijoni v vseh barvah. Umetni ogenj nam je pričaral lepote zelene Krke ponoči. Vsem udeležencem bodo ostali ti prizori neizbrisno v spominu.
Slavnosti se je udeležilo oba dneva po 4000 ljudi. V priznanje Sokolu bodi omenjeno, da je poskrbel za zelo zmerne cene na veseličnm prostoru. Moralni in materijalni uspeh proslave je precejšen. Ko bomo obhajali 50 letnico društva, upajmo, da ne bo štela novomeška sokolska župa 2000 članov, temveč najmanj še enkrat toliko.
-359-
Velik sokolski dan v Ljutomeru
Solnce je v nedeljo in ponedeljek bogato zlatilo prleško zemljo, prijazne njene gričke, odete v sočno zelenje, med katerim zori sladko grozdje, kjer se skrivajo beli hrami in kjer prebivajo veseli in dobri ljudje. iV tej blalženi pokrajini, kjer prebiva zdrav rod. ki je dal Slovencem toliko duševnih veknož, se je že v soboto vse pripravljalo na svečan dogodek in se obračalo proti metropoli Prlekije, mlademu me- . stu Ljutomeru, M je stal pred važnim dogodkom, sadom dela naprednih ljudi ta napredne ideje, pred otvoritvijo Sokolskega doma.
Slavnosti so se pričele že v soboto zvečer z bakljado in akademijo. Povorka s plamenicami in pisani-mi lampijončki je krenila v spremstvu ogromne množice sokolskega občinstva z mestno godbo na čelu ob M. s sokolskega letnega telovadišča po ulicah, povsod burno pozdravljama od prebivalstva. Mesto se je čez dan odelo v svečano obleko. Skoro je ni bilo ne-okrašene hiše, povsod so vihrale troboj-nice.
Po končani bakljadi je bil program prvega drig izčrpan z lepo uspelo akademijo, ki se je vršila v okusno okrašeni dvorani novega doma. Prisostvovali so številni gostje in domače občinstvo. Spored ie bil vrlo pester in v čast Sokolu. Otvoril je akademijo pesnik br. Cvetko G o lar s pri-godnico: »Sokolskemu domu«. Sledila je točka: klarinet-klavir, k; sta jo mojstrsko absolvirala g. profesor Ali Mehmed ter br. Ivo Sršen. Izredno je ugajal simpatični nastop sestre Elze Baukartove in Vike Dr-venikove, ki sta prednašali par pevskih solo-točk ob sigurnem spremljevanju požrtvovalne sestre M. Zacherlove. Občinstvo je nato navdušil nastop mariborskih Sokolic in domačih članov na bradlji. Med nastopom je svirala domača mestna godba pod vodstvom neutrudnega, še vedno mladeniško čilega dirigenta br. F. Zacher-la. Po absolviranju vseh točk je bil zažgan na telovadišču umetni ogenj, v dvorani pa se jc razvila med gosti neprisiljena. presrSna zabava.
Krasno nedeljsko jutro je nad Prlekijo in Ljutomer pričaralo jasno nebo in žarko solnce. Že na vse zgodaj je na cestah mrgolelo okoličanov, ki so hoteli z domačini vred praznovati veliki dan. Dopoldne se je domači Sokol s številnimi gosti, ki jih Je sprejel pri jutranjih vlakih, poklonil na pokopališču manom svojih velikih dobrot-
nikov nepozabnih bratov: Joška Rajha, dr. Chloupeka in šele pred kratkim umrlega dr. Herica.
Medtem so se na telovadišču in na ulicah ob njem zbirale pestre množice ljudstva in že nestrpno pričakovale razvrstitve v povorko po mestu. Povorko so otvorili štirje fanfaristi, ki jim je sledila mestna godba. Za godbo so korakale sokolske vrste v krojih in s prapori. Sledili so jim staroznani veržejski strelci s praporom, nato mariborska Orjuria s praporom, varaždinska sokolska godba in brhke va-raždinske Sokolice, nakar so se prikazali na iskrih konjičih domači prleški jezdeci, okrog 50 po števiiu, s praporci v rokah, vsi v domačih prleških nošah. Ponosne jezdece iskrečih se oči se je ljudstvo razveselilo in jih burno pozdravljalo. Sledile so vedno lepše slike, ki jih je zaključila pestra skupina desetih, prekrasno okinčanlh voz, na katerih so sedela dekleta in fantje, predstavljajoči prizore iz domačega življenja. Prve so bile predice, nato mlatci in žjeci, nato trije, pa zopet skupina, predstavljajoča kmečko gostiivanje z ljubko nevesto, postavnim ženinom in brhkimi svati, ki so kazali dobro voljo in prepevali in vriskali, da je bilo vsem všeč. Zaključil je povorko voz iz Jeruzalema, na katerem je klopotal klopotec, okrog njega Pa so prepevali viničarji in živahne vini-čarke. Za vsem tem pestrim sprevodom se je prelivala po ulicah ogromna reka navdušenega občinstva, ki je venomer pozdravljalo Sokole in dajalo duška svojemu razpoloženju z navdušenimi klici.
Povorka se je vila po glavnih mestnih ulicah, krenivši nato čez trg zopet nazaj pred Sokolski dom, kjer je bila izvršena vpričo tisočev ljudstva svečana otvoritev.
Pred vhodom je stala mala Sokolica Min-ka Drvenikova. držeč v rokah pisano blazinico, na kateri je ležal ključ vhodnih vrat. Svečanost je otvoril predsednik Gradbenega odbora br. L u k a š i č s pozdravom na vse navzoče zastopnike sokolskih in drugih društev ter naprednega prleškega prebivalstva, ld ^e ie že otreslo ln se otre-sa mračnjaštva. Nato je izročil stavbo starosti br. Janu Baukartu z željo, naj se po vsej Prlekiji razširja sokolski duh. Starosta je povzemši besedo izrazil željo, naj bo dan otvoritve Sokolskega doma v Prlekiji mejnik narodnega ta kulturnega napredka. Ideja zgraditve doma, iz katerega naj izhaja med narod svetla luč 3uha,
zdravja in telesne kulture, je bila zasnovana že v dobi preganjanja in je zdaj postala resnica.
Govorili so imenom mesta še župan dr. S t o j a n, želeč vsem iskreno dobrodošlico, v imenu mariborskega Sokola br. prof. Kov a čič, za varaždtaskega Sokola dr. Svoboda, za Orjuno dr. Irgolič, v imenu starešinske zveze akad. dr. Triglav dr. (Lasi č, (zastopnik aktivnih Triglava-nov. ki so dopoldne položili pred spomenik častnega člana »Triglava« dr. Frana Miklošiča lep venec, pa g. Š n a j d e r ta v imenu mariborske župe podstarosta br. dr. Šalamun.
Po končanih govorih so Sokoli ki množice občinstva zapele vse tri naTodne himne.
Načelnik domačega Sokola br. Lubej je nato odprl vrata in v dvorano so vkorakale sokolske vrste s prapori, druga društva in kar je še šlo vanjo občinstva. Naraščaj-
oiki na odru so nato zapeli par pesmic, mala Mihka Drvenikova pa je čustveno de-klatnlrala priložnostno deklamacijo, ki riše prilike- in zgodovino postavitve Sokolskega doma. Zunaj so medtem pokali topiči, salvo je oddala tudi veržejska strelska družina, nazsjanjoS slavnostno izvršeno otvoritev.
Popoldne se je vršil telovadni nastop, ki se ga Je udeležilo na tisoče navdušenega občinstva. Vse je občudovalo domače Sokole, brhke telovadkinje in ljubljansko vrsto na orodju.
Po javni telovadbi se je vršila na prelepo okrašenem telovadišču in na vrtu poleg veselica, kjer se je ljudstvo pozabavalo ob iskrečem se vincu in vseh drugih dobrotah po mili volji. Program naslednjega dne, v ponedeljek, je bil izpolnjen z izleti v zelene gorice nad Jeruzalem, kjer je prikipela dobra volja do viška. Lepa sta bila ta dva dneva za narodno Prlekiio in vsakdo, ki Je bil tam, ju bo obranil v trajnem spominu. Ljutomerskemu Sokolu, •ki se zaveda svojih nalog ta jih tako pr_ ž rtv ovalno izvršuje: Zdravo!

Naraščajski zlet Gorenjske sokolske župe
v Bohinju
Ovacije članom dvora
Gorenjska sokolska župa si je izbrala za letošnji V. naraščajski zlet simpatični Bohinj na zapadnem koncu našega svobodnega sveta. Dasi je bil zletni kraj skrajno oddaljen od vseh ostalih društev prostrane GSŽ, je bil odziv naraščaja iz večine društev nad pri Čakovanje zadovoljiv in je prekosil dosedanje zlete. Nekatera društva so to pot pokazala smotreno in intenzivno vzgojo svojega naraščaja, med katerimi prednjači Kranj. S tem razveseljivim dejstvom je položeno vsakemu dotičnemu društvu novo upanje za bodočnost sokolske organizacije in njenega razmaha. Navzočnost članov kraljeve rodbine je dala prireditvi poseben sijaj, na nastopajoči naraščaj in občinstvo je napravila simpatičen vtis in poglobila njihovo popularnost.
Precejšen del naraščaja, sodnikov in ostalih udeležencev je prispel že tekom nedelje, v pondeljek pa so jutranji vlaki pripeljali nove in nove množice izletnikov in udeležencev. Točno ob 7. so se pričele tekme, ki so pokazale izboren materijal najmlajših telovadcev in telovadkinj sokolske družine. Tekme so prinesle naslednji rezultat: v višjem oddelku za moški naraščaj je odnesel prvo mesto Planinšek Pavel, drugo mesto Roblek Vinko, tretje Kavčič Franc, vsi iz Kranja. V nižjem oddelku je dosegla prvo mesto vrsta Kranj, drugo Radovljica, tretje Škofja Loka in četrto Kranj II.; med'posamezniki pa je dobil: prvo mesto Valenčič Ivo, drugo Šegula Milan, tretje Aljančič Mirko (vsi iz Kranja), četrto Dobrave Milko iz Radovljice. Tekme ženskega naraščaja v obeh oddelkih niso bile dokončane.
Po skušnjah 36 J6 formirala povorka, ki je napravila veličasten utis. Sprevod je otvorilo 9 konjenikov, nato je sledila sokolska godba z Jesenic, župno starešinstvo, 60 članov v krojih z župnim, tremi društvenemi in dvema naraščajskima praporoma. Nato je korakalo okrog 300 naraščaja in dece iz društev: Kranj, Bohinj, DražgoSe, Javornik, Je-
senice, Radovljica, Stražišče, Škofja Loka, Tržič in Železniki. Zbrano Sokolstvo je končno na telovadišču pred Sokolskim domom pozdravil v imenu domačega društva br. Mijo Grobotek st. Pred javnim nastopom se je vršil štafetni tek 4 X 60 m. Najboljši čas je dosegla štafeta iz Kranja s 30 in dve petini sek., nato so sledile štafete Škofja Loka, Kranj II., Kranj III. in Stražišče. Med gojenkami je pretekla isto progo kot prva štafeta iz Kranja v času 35 in štiri petine sek. druga Škofja Loka, tretja Radovljica.
Točno ob pol 4. popoldne se je pričel po i vodstvom župnega načelnika br. Franca Až-mana na prostoru poleg Sokolskega doma pri hotelu «Triglav» telovadni nastop. Med prvo telovadno točko so prispeli z avtomobilom bivši grški kralj s soprogo v spremstvu princa Pavla in kneginje Olge ter njunega triletnega sinčka Aleksandra. Princ Pavle ima pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru svoje letovišče. Visokim gostom, ki jih je številno občinstvo in Sokolstvo burno akia-miralo, sta bila predstavljena župni starosta br. Janko Sajovic in starosta društva Bohinj br. Franc Ravhekar. Gostje so zasedli oku. sno okrašeno ložo na tribuni ter z zanimanjem sledili nastopu. Telovadne točke so se točno vrstile. Celokupno je nastopilo 250 obojega naraščaja in dece. Najboljšo izvedbo so pokazale gojenke in moški naraščaj. Največje zanimanje in zabavo je povzročila tekma skozi zapreke, katere 90 se udeležili naraščaj in deca kranjskega društva. Zaključek telovadbe je tvorila orodna telovadba naraščaja in dveh članskih vrst, ki je pokazala silo telovadcev iz GS2. Pri odhodu je izrazil princ Pavle, ki je že opetovano pokazal veliko naklonjenost domačemu bohinjskemu Sokolu, laskavo pohvalo o nastopu. Lepo ugodno vreme je posebno omogočilo krasni uspeh izleta, ki je zapustil v vseh najlepši utis.
-K2-
Krasna gasilska manifestacija v Središču ob Dravi
Kdo ne pozna našega zavednega Središča?! To je oni obmejni slovenski trg bivše štaj'erske dežele, ki se je prvi uprl terorističnemu nemškemu prodiranju proti jugu in s svojo neizprosno odločnostjo dosegel, da so morale zagrizene nemške in nemčurske oblasti z njim občevati v slovenskem jeziku; kajti vsi nemški dopisi so romali nazaj, odkoder so prišli. To je ono Središče, ki se je med vojno prvo uprlo krivičnim rekvizicijam in s tem pritis- ilo nase pečat srbofilskega gnezdišča, ki Je neizmerno pretrpelo v težkem vojnem času. To je ono zavedno Središče, ki je hotelo za vsako ceno ohraniti svoj slovenski značaj in ni zaupalo drugemu, kakor samemu sebi. Takih zavednih občin nam manjka še dandanes!
To naše ponosno Središče se je obleklo za praznike 14 in 15. avgusta tega leta v slavnostno oblačilo. Zastava prj zastavi, cvetje pri cvetju, slavolok za slavolokom. Na obrazih vsega prebivalstva opaziš radostno pričakovanje, slavnostno razpoloženje. Napis na ogromnem vhodnem slavoloku ti pove vse. «Kdor človekoljub — ta ga-silec» ... se ti blišči nasproti. Na slavoloku pa četica belooblečenih atroči-čev, ki nežno vsipajo cvetje na množico. Nekaj lepega, nekaj vzvišenega!
Domače gasilno društvo je praznovalo svoj štiridesetletni jubilej in ob tej priliki je priredila Jugoslovenska gasilska zveza svoj pokrajinski zlet v Središče ob Dravi.
Prav je od vodstva gasilske zveze, da je ustregla želji središkega gasilnega društva in povabila svoje čete v zavedno Središče. In dvakrat prav je, da se je izvršila ta lepa vzajemna gasilska slavnost ravno v času, ko skušajo razni nemški in nemčurski intrigan-ti cepiti gasilsko zvezo in ji odtrgati društva mariborske oblasti ter jih združiti pod lastnim vodstvo. Zavedna štajerska gas. društva s Središčem na čelu pa so odločno pokazala, da nočejo cepitve, ampak hočejo še tesnejše združitve s kranjskimi gasilnimi društvi
Že v soboto popoldne so dospeli v Središče razni zvezni funkcijonarji in gasilci iz oddaljenejših krajev, katerim so priredili domačini lep sprejem in jih popeljali na svoje domove; zvečer pa so jim napravili bakljado, katere se je udeležila ogromna množica ljudstva. Pred hišo društvenega načelnika gospoda Frana Kočevarja, kjer so bili zbrani tudi došli zvezni funkcijonarji,
se je množica ustavila in prirejala burne ovacije svojemu ljubljencu in njegovim gostom. Navdušenemu prebivalstvu se je zahvalil in v vznešenih besedah očrta! pomen gasilskega praznika prvi zvezni podstarosta g. Jernej Vengust iz Celja, ki je žel za svoja izvajanja obilo priznanja.
Naslednje jutro je že navsezgodaj vrla domača godba budila Središčane in jih opozarjala na bližajočo se slovesnost. Mlado in staro je pohitelo proti kolodvoru in na dohodne ceste. Začeli so prihajati naši junaški gasilci ter se uvrščati četa za četo, zbor za zborom. Prihiteli so tudi obmejni bratje Hrvatje ter z nad 400 tirni gasilci kronali veličastno gasilsko slavje. Ko je končno prisopihal poslednji vlak v ozaljšano Središče, se je formirala krasna povorka, na čelu ji zvezno starešinstvo, ptujski srezki poglavar dr. Vončina in pa domači oče župan. Stotine in stotine gasilcev so v strumnih vrstah korakale za svojhn vodstvom, nepregledna množica ljudstva pa je spremljala in pozdravljala te vrle prostovoljce.
Po končani maši n;' glavnem trgu je pozdravil vse došle goste in čestital domačemu društvu g. župan Lukačič, obdan od celokupnega občinskega odbora. Povdarja! je velike zasluge, ki jih ima društvo za občino ter bodril članstvo k vztrajnemu človekoljubnemu delu. Za njim je povzel besedo zvezni starosta g. Fran Barle iz Ljubljane ter se v imenu gasilstva zahvalil za prekrasni sprejem; čestital je domačemu društvu k jubileju ter obrazložil namen in pomen gasilske organizacije in današnjega praznika. G. ptujski srezki poglavar dr. Vončina je kot zastopnik državne oblasti pozdravil gasilske zbore in pa jubilanta. Zastopnik hrvatskega gasilstva se je vzradoščen pridružil čestitkam in končno nazdravil najvišjemu državnemu funkcijonarju, kralju Aleksandra I.
Gospod Fran Kočevar se je kot načelnik domačega društva zahvalil za prelepe čestitke ter v izbranih besedah obljubil zavedno gasilsko delovanje domačega društva tudi v bodoče. Zaključil pa je to veličastno gasilsko zborovanje, kateremu je poleg tisočglave gasilske čete z vztrajno napetostjo sledilo tudi na stotine in stotine domačega in tujega ljudstva, zvezni tajnik gospod Janko Hojan iz Ljubljane, ki je s svojim navduševalnim govorom moral vzbuditi spoštovanje in zanimanje za
Danes
II. del (konec)
velikega spijonažnega filma
»Špijonka z Balkana"
v glavni vlogi francoske lepotice Maria Dalbaicin. Ta film vsestransko prekaša film
«KOENIGSMARK». Danes ob 4., pol 8. in 9. uri! — Pri vseh predstavah umetniški orkester! — Ker je zanimanje veliko naročite vstopnice tele» fonično 2730.	KINO «DVOR».
gasilsko idejo pri vseh navzočih. Skoro nobeno oko ni ostalo suho. ko je v živih besedah povedel množice v one nesebične in težke trenutke gasilskega delovanja, ko gasilec — siromašen družinski oče — žrtvuje svoje življenje za rešitev življenja svojega trpečega so-brata . . .
Popoldansko prireditev je otvorila krasna vaja domačega gasilnega društva pod spretnim vodstvom neumornega poveljnika g. Kolariča. Vaji so prisostvovali poleg številne množice ljudstva tudi vsi navzoči gasilski in civilni funkcijonarji, izvajali pa so jo domači gasilci strogo po obstoječih gasilskih predpisih, in sicer najprej samo z orodjem brez vode, nato pa tudi z vodo. Nepopisno ploskanje in pritrjevanje gledalcev je bil jasen dokaz, da je bila vaja brezhibna in da so središki gasilci na svojem mestu..
Zasluge za vzorno vodstvo gasilnega društva gredo predvsem dolgoletnemu društvenemu načelniku in enemu najagilnejših in najzavednejših Sredi-ščanov g. Franu Kočevarju in pa njegovim zvestim, požrtvovalnim tovarišem odbornikom, zlasti g. Kolariču in pa g. Wenigerholzu.
Po končani gasilski vaji se je razvila ljudska veselica z bogato tombolo in srečolovom. Ni treba posebej omenjati, da se je zbralo na veseličnem prostoru poleg došlih tujih gostov tudi celokupno domače prebivalstvo, saj je bil vendar to predvsem njegov praznik in njegov ponos. Središče je pokazalo, da je ostalo še vedno ono zdravo in zavedno Središče kakor je bilo nekdaj. Tudi mj se pridružujemo čestitkam ter želimo, da postane središko gasilno društvo steber, na katerem bo visoko plapolala zastava zavednosti in resnega gasilskega dela ter bo kazala nekaterim štajerskim zdražbarjem — kako so majhni in ničevi . . .
V nedeljo je Sava ugrabila novo žrtev
Ljubljana, 16. avgusta
Kopalna sezija se nagiba h koncu, vendar kopalci niso utrujeni in naveličani. Še vedno jim je premalo solnca in zraka; najraje bi hoteli, da se sezona zavleče še v pozno jesen. Vsepovsod na zelenih bregovih voda in na peščenih prodih kar mrgoli rjavih teles. Kopalcev ne prestrašijo niti temni oblaki, ki se od časa do časa zgoste pod nebom in spuste sem pa tja tudi nekaj blagoslova.
V Ljubljani letos ni bilo čuti preveč o nesrečah med kopalci. Sava je v bližini Ljubljane tirjala dve smrtni žrtvi mladega uradnika ta mlajšega dijaka. V nedeljo popoldne pa je postal žrtev Save zopet mlad dijak, 14-Ietni Bogomir N o v o t n y. sin mestnega vrtnarja, stanujoč v II. mestni hiši za Bežigradom. Na Savo je odšel v spremstvu svojega mlajšega brata in sestrice. Za kopalni prostor so si izbrali le-vj breg Save. kjer je prej stal stari leseni črnuški most Med kopanjem je Bogomir gledal neko družbo, ki je sestavljala platnen čoln, s katerim so nekateri pozneje odpluli po Savi nizdol. Za čolnom je skočil kmalu nato v vodo tudj Bogomir, vzkliknivši: »Halo, kdo bi se bal vode!«
Koma) pa je v vodi napravil par sunkov, že se je jel potapljati Zagrabil ga Je najbrže krč. Sava Je bila v nedeljo, po dežju precej mrzla. Voda je na dotičnem kraju dokaj deroča, posebno močan pa je tok pod gladino. Kopalci sprva niso spoznali resnosti Bogomirjevega položaja, ko pa so se v to vživeli, je bilo že prepozno. Par jih je skočilo za njim, a v kalni vodi jim je bilo iskanje močno otežkočeno. Podvodni tok je tiral svojo žrtev dalje po strugi navzdol. Kopalci so bili nad strašno nesrečo vsi zaprepaščeni. zato nj čuda. da jih je izjava nekega kopalca, bivšega mornarja, baje lz Gamelj, ki je bil prej na desnem bregu Save in se je iz dogodka celo norčeval, strahovito razburila. Izjavil je: »Jaz bi ga bil lahko rešil, pa ga nalašč nisem hotel . . . Prejšnjo nedeljo sem rešil tri. potem so se mi pa vsi smejali!«...
Izjava je vse kopalce tako razkačila. da so ga pričeli psovati. V prepiru se je izrazil tudi, da mu Je bila voda premrzla, nakar je demonstrativno skočil v vodo na istem mestu, kjer se Je prej pogreznil mladi dijak. Ko se je zopet izkobacat iz vode, so skočili nadenj skoro vsi kopalci in ga hoteli pretepsti. Ta pa je hitro nekje dobil nož in se na ta način ubranil razburjenih ljudi, dokler se mu ni posrečilo pobegniti v bližnjo hišo v breg, kamor so pozneje prinesli njegovi znanci tudi obleko.
Trupla ponesrečenega Bogomirja radi narastle Save še doslej niso našli kljub neumornemu iskanju.
Potrti oče ponesrečenega dijaka prosi vsa oblastva ob Savi. naj mu v slučaju najdbe trupla ljubljenega sina brzojavno proti odškodnini. Javijo kraj.
Najcenejše
!n najboljše modroce, spalne divane, ototnam žimo dobite pri tvrdki
FRAN JAGER, tapetnik,
Ljubljana, 8«. Petra nasip št. 29 pri
Zmajskem mostu.
Požar v Višnji gori
Višnja gora, 16. avgusta.
V ponedeljek proti večeru so pripluli temni oblakti z zapadne smeri. Le parkrat se je močno zabliskalo in grmenja ni bilo mnogo. Samo enkrat je blisku sledil močan tresk. Med nevihto je bil kakor običajno prekinjen pri akumulatorju električni tok in je vladala prava egiptovska tema na prostem, a v stanovanjih so brlele stare lcščerbe. Deževalo je prav pohlevno ves večer.
Blizu 23. so se nenadno začuli glasovi: »Gori! Gori!«: — in že se je oglasil tudi plat zvona. Meščanom se je kmalu nudil grczen prizor: ravno tik pod mestom samim je bilo veliko poslopje že vse v plamenih. Pihala je burja od spodnjega pogorišča, leteli so utrinki in veliki, v plamenih Boreči ožganki slame, kakor blesteče rakete, gori proti mestnim hišam. Bil je skrajno nevaren položaj za vsa poslopja okoli cerkve in za njo samo, ki je najvišja krajevna točka.
Meščani so onemeli in odreveneli, ko so uvideli veliko nevarnost. Veter je vedno živahneje donašal od spodaj gori proti mestu slamnate utrinke. Gorela je hiša vdove Groznikove. Le državna, tukaj strma cesta in poraščeni breg sta ločila pogorišče od mestnih hiš. Tudi v tej nevarnosti se je vrlo obnesla nova motorna brizgalna. Brez motorja bi brizgalna niti delovati ne mogla radi pomanjkanja moči pri nas, ker vsak ie doma svoje varoval, da mu utrinki ne zažgo do"mačijo. Ker Pa društvo nima dovolj cevi za brizgalno, bi ona ne bila obvarovala mesta pred katastrofo, ako ss ne bi bil ravno pravočasno vlil dež, ki je temeljito gasil utrinke v zraku in požar sam.
Tako je ogenj ostal omejen na goreči objekt, a brizgalna je obvarovala komaj deset korakov oddaljeno kajžico, krito s slamo, in velik lesen svinjak tik pogorišča. Na hiši, podu in kašči, ki so bili vsi pod eno streho, je gorel leseni strešni stol. Močno obokani hlev in klet nista preveč trpela. Na spravljenih pridelkih m s'smi je škoda seveda zelo velika. Živino so rešili. Pogorelka ima navzlic zavarovalnini zelo občutno škodo.
Nezgoda dveh avstrijskih motociklistov na Gorenjskem
Sinova dvornega svetnika Kaltenegger-la na Dunaju sta hotela izrabiti dva prosta dneva, nedeljo in ponedeljek, za izlet v Jugoslavijo. Odpeljala sta se s svojim motornim kolesom preko Koroške in Jesenic ter sta v nedeljo popoldne prispela na Gorenjsko, kamor ju je predvsem zvabila avtomobilska dirka na Ljubelju. Pozabila pa sta, da imamo v Jugoslaviji drug; cestno-policijski red, kakor v Avstriji ter sta vozila po levi strani, mesto po desni. To je postalo za njiju usodno.
V	bližini Javornika je v ponedeljek zvečer D.-ivozil nasproti potniški avto znamke »Fiat« s šestimi potniki. Avto je vozil pravilno po desni strani, dunajska motoci-klista pa sta vozila napačno po levi. Šele v zadnjem trenotku sta spoznala svojo pomoto in krenila na desno. V istem trenotku pa se jima je skušal izogniti tudi avto. Tako ie nastal karambol. Avtomobilistom se ni zgodilo ničesar, pač pa sta oba moto-ciklista sfrčala v velikem loku v cestni jarek. Oba sta dobila težke poškodbe. Eden si je večkrat zlomil desno nogo, drugi pa levo nogo nad kolenom. Ranjencema je slučajno navzoča zdravnica dr. Vukičeviče-va nudila prvo pomoč, nakar so oba prepeljali v bolnico bratovske skladnice na Javoniku, odkoder so včeraj oba prepeljali z vlakom na Dunaj.
Dunajčana pa sta že tudi prej imela smolo ter sta povozila na Jesenicah nekega dečka, radi česar bosta imela sitnosti z oblastmi.
V	zvezi z gornjo nezgodo so se po Ljubljani razširile vesti, da so se na Triglavu ponesrečili štirje Avstrijci. Toda na Triglavu tokrat ni bilo nezgod, čeprav ga je v obeh praznikih naskočilo blizu 200 turistov.
K požaru v Budini pri Ptuju
K nedeljskemu poročilu nam pišejo, da je zanetil požar pri Megličevih baje 41etni fantek, ki so ga pred kratkim vzeli za svojega. Igral se je za skednjem z vžigalicami. in ko je videl, da se bliža nekdo od roditeljev, je naglo vrgel žveplenko stran, — slučajn-j v kup slame. Hiša je bila takoj vsa v plamenu ter je do tal pogorelo gospodarsko poslopje ter ostrešje stanovanjskega poslopja, medtem ko so premičnine in sobe stanovanjskega poslopja po prizadevanju požrtvovalne ptujske požarne brambe ostale nedotaknjene. Rešili so tudi živino, izvzemši nekaj perutnine. Skoda zna?.a nad 30.000 Din.
Pri reševanju sta se opekla že omejije. ni železničar VVmkler in Alojzij Janžeko-vič. ki sta se oba morala zateči v ptujsko bolnico. Njuno življenje pa n; v nevarnosti. Rešen je bil med drugim tudi večji znesek gotovine. Čudimo se, čemu hranijo na-šj kmetje denar še vedno doma, namesto da bi ga varno naložili na obresti pri kateremkoli domačem zavodu, do katerega imajo največ zaupanja.
Vreme
Dunajska vremenska napoved za srede:
Oblačno, deževno in hladno. Semintja bolj jasno. Naraščajoči zapadni, oziroma severo-zapadni vetrovi.
Tržaška Tremenska napoved ia sredo: Umerjeni in močni vetrovi iz vzhoda in severovzhoda. Nebo oblačno, pozneje skoraj popolnoma jasno. Temperatura od 19 dc 23 stopinj. Morje razburkano.
Domače vesti
*	Kralj zopet na Bledu. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander se je v soboto zvečer iz inozemstva vrnil zopet na Bled. Kraljevska dvojica ostane do konca poletja na Bledu, kamor v kratkem pričakujejo tudi prestolonaslednika Petra. V nedeljo je prispel na Bled prejšnji grški kraljevski par, ki biva v Suvoboru kot gost našega kraljevskega dvora.
*	Gg. Vukičevič In Marinkovič na Bledu.
Ministrski predsednik Velja Vukičevič je v ponedeljek ob 14. prispel v Ljubljano, od koder je z avtom nadaljeval pot na Bled. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je prispe! v Ljubljano včeraj ob 14.45. Na postaji ga je sprejela ga. soproga, ki je prišla z Bleda naproti. G. zunanji minister Marinkovič je z gospo takoj zasedel avto in se odpeljal na Bled.
*	Imenovanja v šolski službi. Na predlog ministra prosvete so imenovanj za profesorje na naših učiteljiščih: profesor gimnazije v Ptuju Ladislav M1 a k e r na ženskem učiteljišču v Mariboru; profesor realne gimnazije v Ogulinu Vekoslav Tomašič na učiteljišču v Kastvu; suplentka Dora Pela n na ženskem učiteljišču v Ljubljani in profesor realne gimnazije v Mursk; Soboti Rudolf Pregelj na ženskem učiteljišču v Mariboru.
*	Iz državne službe. Veterinar - pripravnik Joža Slane pri sreskem poglavarstvu v Novi Kanjiži je preveden za veti:i-iarja v 8. skupin; I. kategorije. Poštni uradnik Ivan Zadnik v Ljubljani je trajno upokojen.
+ »Vila Velebita v MarseiHu. Iz Mar-seilla brzojavljajo, da je v nedeljo prispela v tamkajšnje pristanišče naša šolska ladja »Vila Velebita« z absolventi bakarske pomorske akademije na krovu. »Vila Velebita«, ki križari po Sredozemskem morja, ostane pet dni v MarseiHu in odplove potem v Alžir.
*	Bodoči mednarodni poštni kongres v Beogradu. V Beogradu je uvedena akcija, naj bi se prihodnji mednarodni poštni šon-gies leta 1928. vršil v Beogradu. Protekto-rat bi prevzel kralj Aleksander. Zadnja dva poštna kongresa sta se vršila v Madridu leta 1920. in v Stockholmu leta 1927.
*	Izpit za rezervne oficirje. V Novem Sadu je z odličnim uspehom poJožJ izpit za rezervnega zrakoplov, podporočnika-di-plomiranega izvidnika g. Robert Altman, rodom iz Škofje Loke. Izpit za rezervne konjiške podporočnika so napravili naš; rojaki Ivan Fajdiga, Anton Gabrijelčtč, Lado Miki in Anton Turnšek.
4 Avijatična prireditev Male antante. Po vesteh iz Prage je v nedeljo zastopnik češkoslovaške avijacije odpotoval v Beograd, da se z našimi avijatiki sporazume glede avijatične priredbe Male antante. Poht naj bi se vršil iz Beograda preko Bratislave, Prage, Krakova in Varšave ter nazaj v Beograd. Izmed češkoslovaških avijatikov bodo na poletu sodelovali kapetani Budin, Klek in Vilček ter narednik Novak.
*	Anton K imej f. Nepričakovano prihaja vest, da je g. Anton K u n e j, podravr.atelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju, včeraj dne 16. t. m. ob 4. zjutraj umrl v celjski javni bolnici. Bil je rojen 19. aprila 1S90 v Stolovniku pr; Rajhenburgu. Njegov oče je bil veleposestnik in dolgoletni župan. Po dovršenih študijah je pokojni Tone vstopil v službo pri Zadružni zvezi v Celju. Kot mlad človek je takrat agilno deloval v narodnih društvih, zlasti pa v letu 1907. ustanovljeni mladinski organizaciji. Med vojno je bil vpoklican kot podporočnik in je pozneje služil tudi nekaj časa v Jugoslaviji, kjer je dosegel čin rezervnega poročnika. Po vojni je vstopil h Kreditni banki v Ljubljani in postal pod-ravnateli celjske podružnice. Kunej je bil zet znanega veleindustrijalca g. Petra Maj-diča v Celju in zapušča ženo in tri otroke. Bil je vedno odločno naroden in napreden; radi veselega iH ljubeznivega značaja je bil splošno priljubljen. Užival je spoštovanje gospodarskih krogov, kjer je zadnja leta mnogo deloval. Bil je član upravnega sveta južno - štajerskih hranilnic in Zvezne tiskarne v Celju. Bil je krepke narave in v najlepši moški dobi, a je podlegel operaciji. Pogreb se bo vršil danes ob 17. iz iavne bolnice na okoliško pokopališče. Bodi mu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje?
e Smrtna kosa. Z Dunaja je prispela tragična vest, da je dne 12. t. m. preminul gospod Robert M o sko vi č, družabnik tvrdke »Brata Moskovič« v Ljubljani. Gospod Robert Moskovič je bil markantna oseba med našimi uglednimi trgovci. Vedno ljubezniv in kremenitega značaja se je veselil ogromnega prijateljskega kroga in je užival vsesplošen ugled. Bil je neumoren delavec v svoji tvrdki in jo je dvignil do splošnega slovesa. Zadnje čase je bilo opi-žati, da njegovo zdravje ne more biti baš naiboliše, a je svojo bolezen na prebavnih organih vedno prikrival in omalovaževal. Odločil se je končno podvreči se težki operaciji in je v to svrho odpotoval na Dunaj v sanatorij »Fuerth«. Od tu pa je njegova obitelj prejela tragično poročilo, da je srce po prestani operaciji tako oslabelo, da ie drugi dan zatisnil svoje oči za vedno. Zemeljski ostanki so bili dne 14. t. m. prepeljani v Baden pri Dunaju ter položeni na tamkajšnjem pokopališču k večnemu počitku. Našemu značajnemu in nepozabnemu scmišljenrku naj bo v tujini lahka žemljica, ugledni ivrdki in obitelji pa naše iskreno sožalje! — V ponedeljek ie v Ljubljani po kratki bolezni umrl ugledni veletrgovec g. Emerik Zelinka. Bil je tih, a značajen, odločen mož, spreten v velikem trgovskem poslovanju, prijazen napram vsakomur, s katerim je prišel v dotiko. Pogreb se bo vrši! danes popoldne ob 15. iz mrtvašnice na Stari pot; št. 2 k Sv. Križu. — V Mariboru je v petek umrl trgovec g. Fran R a i n e r. Smrt ga je dohitela nenadno v
lepi moški dobi 54 let. Pokopali so ga v ponedeljek. — V Konjicah je včeraj umrla gospa Karla Jerebova, soproga konjiškega notarja in župana g. Rada Jereba. Blago ženo in mater pokopljejo jutri ob 15. na konjiškem pokopališču. — Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, prizadetim naše iskreno sožalje!
*	Izjava. V današnjem »Slov. Narodu« či-tam, da je bila pripravljena za vlož'tev uradniška kandidatna lista z nosilcem bivšim prosvetnim šefom dr. Dragotinom Lončarjem in namestnikom poštnim uradnikom Cehom. Ker v Ljubljani ne poznam drugega poštnega uradnika z mojim imenom in ker bi gornja navedba utegnila roditi domneve, da sem jaz identičen z omenjenim Cehom, izjavljam, da nisem bil nikjer določen za namestnika kandidata na uradniški listi. — Ljubljana, 16. avgusta 1927. — Drago Čeh, poštni uradnik v Ljubljani.
*	Uprava specijalne kmetijske šole v Št. Jurju pri Celju sporoča, da se bo vršil v petek 19. t. m. ob zaključku 6tedenskega učiteljskega tečaja enodnevni informacijski tečaj glede organizacije in pouka na kme-tijskonadaljeval. šolah v okviru sedanjega programa za vse učiteljstvo, ki se za to zanima. Prijave naj se vpošljejo do 18. t. m. radi skupnega obeda.
*	Izseljevanje iz Dalmacije se še vedno nadaljuje. V zadnjih sedmih m;secih se je iz šibeniškega okraja izselilo v Zedinjene države Severne Amerike 153 oseb, v Južno Ameriko 43, v Kanado pa 13
*	H kopalni nesreči na Bledu. Prejeli smo: V »Jutru«: 9. t. m. je bilo objavljeno pod notico »Nedelja na Bledu«, da je kopalni mojster g. Ivan Hribar po 2 in polurnem iskajiju spravil utopljenca Ivana Piešerna na obalo. Res ga .ie toliko časa iskal, a zaman. Šele, ko so poklicali Franca Mandeljca, p. d Burjo, ga je ta v kratkem času dobil iz jezeia. Gospod Mandeljc je znan potapljač. Iz Blejskega in Bohinjskega jezera je izvlekel že 40 utopljencev in rešil življenje 24 potapljajočim, za kar Pa ni prejel še nobenega priznanja od odločilnih činiteljev, čeprav ga zasluži v polni meri.
*	Tri deklice skupno utonile. V Sjekovcn pri Bosanskem Brodu so se te dni tri deklice kopale na neki plitvini Save. Skakale so v vodi in se lovile. Nenadoma so zašle v globok vrtinec ter izginile v valovih. Ker niso znale plavati in ni bilo takojšnje pomoči, so utonile vse tri.
*	Med pridigo v cerkvi umrl. Iz Šoštanja nam poročajo: Prevžitkar Matevž Ramšak iz Topolšice je šel v nedeljo zara-na k spovedi in obhajilu ter se je podal k pridigi na kor. Tu mu je nenadoma postalo slabo in je v par minutah izdihnil. Takoj poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati, ker je Ramšak bil že mrtev. Zadela ga je kap. Ramšak je živel že delj časa skromno in je ves svoj zaslužek prihranil, da bi imel dostojen pogreb.
*	Senzacljonalna poneverba v Zagrebu. V zagrebških trgovskih krogih vzbuja senzacijo novica, da je ravnatelj velike trgovine s kolonijalnim blagom »Scholler d. d.« v Vlaški ulici, Josip Scholler, ponev!.-r'l okrog tričetrt milijona dinarjev. Bil je znan dobrovoljček in je malo maral za opomine svojega kompanjona Feliksa Hirscbla. Zadnje dni pa je nenadoma izginil in mal-verzacija se je razkrila. Prizadeti solastnik tvrdke Feliks HirschI, kj je ruiniran, je skušal izvršiti samomor s skokom v Savo, a so ga pravočasno privlekli na suho.
*	Skupščina župe skavtov v Sloveniji se bo vršila v nedeljo dne 28. t. m. ob 10. dopoldne na realki v Ljubljani. Vabljeni vsi prijatelji skavtizma. Dnevni red običajen. - Tajnik.	1224
*	Pomnite! Schichtovo milo izda dvakrat več, če se perilo namoči z Žensko hvalo.
*	Zdravstveni nasvet. Če Vam ie zdravnik prepovedal kavo, pijte 2iko! Zika, pripravljena z dobrim mlekom, nadomesti najfinejšo pravo kavo.	276
*	S 1, septembrom si lahko posestnik velike hiše, če kupiš srečko, ki stane samo 10 Din. Drugi krasni dobitki bodo razstavljeni od 20. avgusta do 1. septembra v »Delavskem domu«. — Društvo »Invalidski dem« Trbovlje.
*	Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupice prirodne greučice »Franz-Josef«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz-Josef* ker vzpodbuia delovanje že lodca in črevesa, poživlja presnavlianje, poživlja kri in omiljuje razdražliivost živcev. Dobiva se v vseh lekarnah, drozerijah in spec. trgovinah.
KUŠAKOVICA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved manufaktura
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.	95
*	Volno, bombaž za strojno pletenje tn ročna dela dobite po na.inižiih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.	93
Danes ob 4, '/z 8, 9. Veselo!	Zabavno!	Duhovito 1
— Premijera —
Mlad, eleganten, vedno zaljubljeni
Norman Kerry
Srčkana FIFI, lepa in zapeljiva
Corinne Griffith
v sijajni, razkošno opremi eni veseloigri
„MLLE MODISTE"
Pariš, Deauville, Chicago in banane . . . Najnovejše toalete — Bogata modna revija
Ženska lepota na dražbi
Danes ob 4, 7:8, 9.
ELITNI KINO MATICA
Iz Ljubljane
u— Zastopnike srednješolske napredne omladine, ki se nahajajo v Ljubljani, vabimo v svrho razgovora o sprejemu čeških srednješolcev na sestanek danes ob 11. uri dopoldne v redakciji »Jutra«, II. nadstropje. Dobrodošli tudi zastopniki visokošolcev! — Jugoslov. - češkoslovaška liga. Za odbor: Borko.
u— Dr. Dereanj, Kongresni trg 14, zopet redno ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.	1223
u— Iz prirejene fantovščine za g. Tušar-j&m iz Spodnje Šiške se je nabralo pri g. Javorniku med navzočimi 670 Din za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Šiški. Iskrena hvala! — Odbor.	1222
u— Skavti! Danes 17. t. m. ob 18.30 se bo vršil stegov svet vseh funkcijonarjev, jutri v četrtek ob 8. uri zjutraj pa stegov sestanek, ki je za vse strogo obvezen. Bodite pripravljeni!
u— Malinovec. pristni dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica.	1039
u— Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane, Židovska ulica.	1006 u— Hiromant gleda na roke in pove prošlost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsakodnevno dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. Ljubljana, hotel »Južni kolodvor«, soba št. 9-1. — V. Timoiejev, hiromant. 1240 u— Drobna policijska kronika. Čez praznike je vladal v mestu dokajšen mir. Nikjer ni prišlo do prevelikih izgredov in ponočnjaki so le v nekaterih slučajih in še to bolj skromno, rogovililL Aretiranih je bilo skupno 7 oseb, 2 radi pretepa, druge pa radi vlačugarstva. Včeraj so bili prijavljeni še naslednji dogodki: 1 tatvina, 1 poškodba tuje lastnine, 1 telesna poškodba, 1 popadljiv pes, ;1 pretep, 2 prestopka kalje-nja nočnega miru, 2 prestopka pijanosti, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 nezgoda. 1 zaplemba vojaške godbe, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek predpisov za sladoledarje in 15 prestopkov cestnega policijskega reda.
u— Na kaj vse imajo »piko«. Neznanemu zlikovcu so bili v strašno napotje čolni na Ljubljanici nasproti prostora SK Ilirije. V nedeljo ponoči se je spravil na vodo ter se lotil čolna Dragotina Grabnarja, na katerem je zrezal in strgal čez krov razpeto platno. Zlikovec je Grabnarju povzročil nad 100 Din škode.
Iz Maribora
a— Oblastni odbor v novih prostorih.
Pretekli teden so se izselile iz Scherbau-move vile v Vrazovi ulici 5 še zadnje stranke, tako da so se mogli v soboto vseliti v svojo novo hišo vsi uradi oblastnega odbora, ki so doslej bili nameščeni v Kazini in na velikem županstvu.
a— Srezki odbor za Maribor mesto ima jutri v četrtek ob 20. v mali dvorani Narodnega doma sejo, na katera va'n; vse odbornike in zaupnike posameznih političnih društev. Vabfl ne bo. Prosimo, da se vsi zanesljivo udeležite. — Odbor.
a— Dr. Jože Sekula zopet ordinira, Koroška cesta št. 15.	1227 a— Grozen samomor na železnici. Poročali smo v nedeljo o nepojasnjenem samomoru, ki ga je izvršil v petek zvečer neznan moški na železnici ob Magdalenskem parku. Kasneje so vendar ugotovili istovetnost nesrečnika, ki je v Mariboru splošno znan trgovski zastopnik Franc Krainer. Pokopali so ga v ponedeljek zvečer na po-breškem pokopališču. Ker se niti najtnanje ne da sklepati, kaj bi bil vzrok dejanju, ni izključeno, da sploh ne gre za samomor, temveč za nesrečo.
MCtoVICE
z zn citttko »n ŽJQom
najboljše,najirpežn ejse. 2ot9 ps>jc«ncjs&
Iz Celja
e— Iz poslovnega sveta. Na Slomškovem trgu v Celju je otvoril novo trgovino s pleteninami g. Ženko Hribar, sin tovarnarja Dragotina Hribarja iz Ljubljane.
e— Rezervni oficirji se pozivajo, da se udeleže pogreba rez. peš. poročnika Antona Kuneja, člana nadzornega odbora ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih ofi-cira i ratnika.
e— Smrtna nesreča na železnicL V ponedeljek popoldne je bil z vlakom prepeljan v celjsko javno bolnico 211etni Janez Jelen iz Haloz, ki se je ponesrečil med vožnjo v Ljubljano. Peljal se ie z dopoldanskim vlakom ter padel med postajama Slovenska Bistrica - Poljčane iz vlaka. Dobil je težke poškodbe, katerim je v torek dopoldne podlegel.
Borze
17. avgusta.
Na ljubljanski devizni borzi je bila danes, večja privatna ponudba v devizah na Nev-York, Prago, Dunaj in Italijo. Narodna banka je intervenirala le v devizah na London, Curih in Berlin.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila. Promptna se je trgovala po 350, kasa po 350 — 349.5, za avgust pa po 349 — 350. Med industrijskimi papirji je zabeležiti dvig Trbovlja, ki je bilo zaključeno po 480.
Devize in Talute.
Ljubljana. Berlin 13.515 — 13.545 (13.53). Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.99 do 8.02 (8.005), London 275.85 — 276.65 (276.25), \ewvork 56.7 — 56.9 (56.8), Prasu 168.2 — 169 (168.6), Trst 308.25 — 310.25 (309.25).
Zagreb. Amsterdam 22.73 — 22.79. Dunaj 7.99 — 8.02. Berlin 13.508S — 13.5388. Budimpešta 9.925 — 9.55, Italija 308.25—310.25. London 275.85 — 276.65. Newyork 56.675 do 56.875 Praga 168.2 _ 169, Curih 1093.5 do 1096.5.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.25. London 25.21. Newyork 518.625, Pariz 20.33. Milan 28.2325. Praaa 15.49. Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.215,"Dunaj 73.075.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199. Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0—90, Pra. štediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135—0, Stavbna 56 — 0, šešir 104—0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 84.75 — 85, agrarne 50 — 50.5, Vojna škoda ?49 — 350, Icasa 349 — 350.5, za avgust 349.5 do 350; bančne vrednote: Eskomptna 91 Jo 91.5, Kreditna Zagreb 91 — 92, Hipo 55 — 0 Jugo 90 — 92, Ljubljanska kreditna 142 do 147, Etno 175 — 186, Obrtna 34.75 — 40; industrijske vrednote: Drava 545 — 555, Šečerana Osijek 485—510, Gutmann 242.5—0 Slavonija 15 — 17, Trbovlje 475 — 480, Vevče 137.5 — 140, Danica 150 — 160.
Blagovna tržišča
Ljubljana. Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in to 2 vagona suhih bukovih drv, cepanic brez klad. fco vagon naklad, postaja jx) 19.50; 1 vagon bordonalov, merkantilnih, smreka, jelka, od 35 X 35 do 50 X 50, od 10 m naprej, večina 12 m, fco vagon meja po 430 : 2 vagona tramov merkatilnih, 4/5, 5/6, 6/7, fco vagon naklad, postaja po 260. Iščejo se deske, smreka, jelka, od 10 m naprej, media, 18/19, fco vagon meja po 430. Deželnipridelki: Tendenca nespremenjena, za turščico nadalje zelo čvrsta. Zaključen 1 vagon. Nudi se turščica, baška, promptna, plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa 276.50, mlevska ta-risa 262.50; moka c0», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 515.
Kovosadska blagovna borza (16. t m.) Pšenica: baška, 78/79 kg 297.5 — 300; sremska, 78 kg, 2 % 295 — 297.5; baška, 79 kg, 2 % 305; promet 34 vagonov. Turščica: baška 215 — 217.5; sremska, pariteta Indjija 217.5 — 220; promet 20 vagonov. Moka: banatska <0gj> 435 — 440; baška <0g» 445 — 447.5; baška <2» 420 — 425; baška <5> 390 — 395: promet 11 vagonov.
Izjava
Da pridem vsem vestem, ki krožijo v Ljubljani, v okom, izjavljam, da leži kriv« aa na nesreči, ki se je zgodila v petek dne 12. avgusta t. I. na ljubeljski progi med gostilno Ankele in 2vire izključno na stra« r: vozača Mathis«voza, dr. PTebeka iz Za« greba. NesTeča se je dogodila takole: Z izrecnim dovoljenjem startne štacije sem vozil s svojim Indian Big Chif z g. Bauman« nom iz Poljčan v počasnem tempu 30 do 35 km proti Ljubelju. Prišedši z ovinka pri Žvircu sem srečal avtomobil, ki je vo« zil desno. Ostal sem na svoji strani z ena* ko brzino, ko avto naenkrat brez dalnje« ga vzroka križa cesto in mi pride direktno nasproti. Zaviranje mojega stroja in okol« nost, da sem ga potegnil tolko na desno, da je prišla prikolica na desni obronek, žal ni mogla preprečiti karambola. Sam sem bil stisnjen med stroj in avto ter ranjen na obeh nogah in na obrazu. G. Baumann je zletel preko avtomobila na tla ter dobil rane na nogah Komisijo sem takoj pozval ter je prišla na lice mesta. Obstojala je iz g. Rado Hribarja, žandarmerijskega straž* mojstra in žandarmerijske asistence. Komi« sija je ugotovila zgoraj navedena dejstva.
Pepo Baumann Willy Linninger
Izjava
Čestitim zaupnikom, znanim in neznanim trgovskim odjemalcem sporočam, da pre: klicujem svojega zastopnika Leopolda No« vaka za dobavo jermenov, vezalk, ter da proglašam vse jermenaste izdelke na mo« je ime za svojo last. Že za določene nekri« te račune pa Vas prosim, da ne veljajo iz« plačila na njegovo ime fn ne na roko, mar« več samo meni.
JOSIP PLESKOVIČ, jermenar 1226	Mirna, Dolenjsko.
Bela
Sifon .
8,	12	Madrazengradl	Din 28,	36,	48	Dileni .... Din 8,	10, 14
10,	12	Frotir brisače	• * 24,	32,	48	Creppi . , . . » 8,	10, 14
28,	32	Cefirji . . .	. » io,	13,	16	Kamriki . . . „ a	10
10,	22	Robci dzt.	. „ 30,	48,	65	Frotir za obleke a „ 30,	35, 45
Kot družabnik
kapitalom želim vstopiti v hotel, restavracijo ali kavarno. Govorim angleško, nemško in slovensko, star 43 let (samec) izučen natakar. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Nelson».	23584
J ©SIP ŠLI8HR, Ljubljana, Stari trg (poleg Zalaznika)
Naročila, ui, uJa, dopisa., tičočsusa, malih, oglasoo, ju. posLab, na, Ogbzsrusod, dahtk -Jutm-'r Lpj.bljasu3, Vrnjertunja,Tal st. z
JtaJj, oglasi,, ho sIuHljo posnuloualsui. ut, roajal. na, n&Muuia, občinstva, usaka basa,da, o° pas- -Naj manjši rsiAsak. Vin, 5--. Vrvstojhuia, za, s'ifrv din,J-
Ujt, pruitojbuuL jo, uposLcu 11 obojuun, t naročilom,, so • cm-se. oglasu n*. prtobcucr. Ctkovns račuA, postita. Ura, culnoca Cjubljajia.št ttUjz
lm, oglast, tr^ousksg^x. alt, raMlajruva^a, isuočaja, ■ vsaka, beseda/ Visi. - Naj' niasijh zjLc,stik Vui, >0 - Vristojbuia, za. šifro J)ui, y~.
VuSkanizirara
v r . 1 e »vtognm? tc*fcot tndi
gaioše in snežne gumijeve čevlje
Popravljanj Koleca in ono torir P Ssafar. L)nhliana. Kiiu-ks n^la 11	12
Diplome
la razne namena izvr.-uje umetniško po nizki ceni: «Papirol», Ljubljana. V.ol-fova ulica 8	22380
Strojno pletilnico
A. Pongračiča v Celju —
Gosposka uliea 27 — sem preseli! v Gregorčičevo ul. št. 3 in se cenj. občinstvu najt&pleje priporočani za v.-a v to stroko spadajoča ileia.	28047
Avtomobili
B. S. A mutocikli svetovno toaui ta tur« TATRA AVTOMOBILI za
v tvalitt-ti in ta siabn c^ste brezkonkuren6ni
VSI REZERVNI DELI ia
zgurajšnja vozila na ta-
OELAVN1CE za rsa motorna vozila, strokov-njaške delo in solidne ■f ne
GARA2E vedno oa raz-
UOlagO
BENCIN u sesalke, tudi ponoči. po konkurepčm ■ i rt e vri! ceni JUGO AVTO d i o. t., Ljubljana. Dunajska C 36-Telefon 2236 178

Več knjig
»Splošne knjižnice*, 1 letnike -Mladike« in razne flraje knjige prodam. Ponndbe na oglasni oddelek cJEuV' pod šifro »Knjiga«.
23591
Mizar, pomočnika
dobro vajenega pohištva rn-if politirantga, sprejme
( (,Iu:ajf'.p. Ljubno - Podriart-<-urfnj-ko. Predstavi naj se otchno.	23262
Več dobrih tesarjev
sprejmem. — Informacije
Borzi dela v Ljubljani.
235S6
Zidarja
^prejme takoj za delo pod streho in;r. " Rudolf 'ireo. Gosposvetska cesta št. 12/11 23560
Krojaškega vajenca
;iprejme takoj tvrdka Ant. Presker, Sv. Petra cesta 14 23218
Vaienca
s p r e j m e parna pekarna Viljem Bizjak. Ljubljana,
Gosposvetska cesta štev. 7 23564
Mesar, pomočnika
dobro izvežbanega. kateri se r:tzume pri prodaji in sekanju mesa. sprejmem proti dobri plači, vsej n-krbi in stanovanju v hiši Pismene ponudbe z natančnim naslovom do 30. avgusta 1027 na oglasni oddelek .Jutra* pnrl značko «Izvežban mesarski pomočnika	23553
Puškar. pomočnika
samostojnega delavca ter izvežbanega kopitarja sprejmem takoj v stalno službo Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod «Existenca 203».
23203
2 čevljarska pomočnika
takoj sprejme v stalno službo za fino in težko deio Ivan Jerala, čvljarski mojster. Ljubno-Podnart. Hrana in stanovanje v hisi.
23540
Trg. pomočnika
ki nji j večletno prakso, v delikatesni stroki ali bnf-fetn, »prejmeta na Sv. Petra ee.-ti št. 43. " 23425
Gospodična
i: dobre hiše. vešča- vseh lišnih del in kuhanja, ki l.j bila voljna samoslo;no voditi gospodinjstvo v htši s'arejšegn trgovca, se naproša. da pošlje svojo ponudbo na naslov: J. Milo-i- v:č. Poštanski fali 63 — ^koplje, Srbija. Dobro rav-\ prosta vožnja do fjkopija, plača po dogovoru 23376
Kot učenca
za pri kroje vrtnic moškega perila sprejmemo najmanj b; let starega, krepkega, izobraženega mladeniča. — Pismene ponudbe s sliko ali osebno predstaviti v tovarni perilu Karol Pajk, Celje-Caberje.	23372
Potnik
ki potuje po Hrvatski, Bosni. Slavoniji in Srbiji, lahko dobi dobro jdoči predmet proti proviziji. i'onudbe na oglas oddelek «Jutra» pof] «Zaslužek».
23371
Perutninskega
strokovnjaka
*pr»-jmemo za nameravano podjetje perotninske reje (Geflugelfarm), ozir. družabnika. Penzion Grintovec — grad Preddvor nad Kra njem.	23358
Modistinjo
prvovr.-tno in samo-1. ali 15.
ojno
:prejmpm ? 1. ali 15. sop-mbroin. Pismene ponudbe
rjijiii. i isiLitriic
z jiavedbo zahtevkov •Dobra plfl?a» na osrl oddelek «Jutra».
pod
23588
Učenko
sprejmem v trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, pod }K)gojcm, da stanuje v mestu,. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pofi šifro cTrgoVina s papirjem s.	23165
Prodajalko
samostojno, z nekaj kavcije sprejmem v špecerijsko trgovino na deželi. Ponudbe na naslov: Stane Lap. Litija.	23542
Čevljar, vajenca
fakoj «projme Josip Pre-sern, Liubljana 7. št. 65.
23580
Natakarico
ki položi 2000 Din kavaije. bolj preprosto, tudi začetnico. sprejmem na račun. Naslov v oglat>nem oddelku Jutra>.	2S573
Pletiljo za telovnike
pprejraem \ Bohoričevi ul. Št. 24.	2-J605
K dobri šivilji
grtm kot začetna pomočnica. Naslov v oglasnem oddolku «Jutra>. 23217
Klavir poučujem
začetnice po nizki ceni. — Grem tudi na dom. Naslov pove oglasni oddelek Jutra
V nemščini
želim temeljitega pouka — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod ^Sokolica*.
23534
Kolesarii!
UvuKultca v jem telv pa>lla Pneumatike Michelin. Dun-lop Ceniki fianko Prodaja na obroke F Batjel. Ljubljana- Karlovska cesta 4 159
Ljui-li^nn
Mamice!
' otroškib vozičkov i/.nih vzor -v urav po-»-nj naprodaj v tovar ni Tribuna. Karlovska e 4 159
Vrhniško opeki
crbovuljsfei urt<mo^ ts Da-kov» drva ondi najceneje Lovto K.rže, lrno»*ki pii g tac 12 Po»tr«>žbo točnal 61
Kolesarji!
^mZaue oeaet Oglejte el zaloge dvokole* najnovejšega tipa Tribuna Rekora Cbampioo Styria Biankini. Fa^or, Perla Diamant le od 1300 Din naprej -Pnevmatika Miehelia. Dun-Ioi- itd Ceniki frankov Prodaja na obroke — Tri buna F B L., tovarna Ivokole* in otroških vozič kov Ljubliana	81
Postrežnico
mlado in m'r::n, iščem za par ur na teden. Nu?lo\' v oglasnem oddelku «Jatra».
23579
Absolvirani jurist
želi zaposlenja v kakršnikoli službi. Cenjrne ponudbe je 'poslati na oglasni oddelek «Jutra*- pod «Zancs-ljiv 513»	23513
B. S. A.
i , dobro ohranjen, pro-•ia za 5000 Din radi nakupa
auta E. Kcfman, Ptuj.
23260
Čevljarji
Radi povečanja obrata na električni pogon, imam naprodaj po zelo nizki ceni uialo rabljen levoroČni stroj na ročni pi.»gon. kakor tudi stroj za širfanje in štufa-nje. istotako na ročni pogon, katere si lahko vsak čas ogledate pri Ivanu Pre-šern, tovarna čevljev. Kranj 23491
Absolviran pravnik
želi vstopiti pri notarju. — Cenjene ponudbe na ogasni oddeh-k «Jutra» pod Šfro ^Soliden 602»	23602
Trg. pomočnik
mlad in agilen. izurjen v uieš:ini stroki, vešč knjigovodstva. korespondence ter slovenščine, trbolirvaščine in nemščino — žrli premeniti službo. Cenj. ponudbe prosi na oglasni oddelek cJutra* pod cStalen 6M». 23600
Absolvent
gradb. rok. šo»e Išče službo
za tesarskega polirja kot začetnik. Naslov v o?Ias. oddelku «JutVa». 23601
Posireznica
!>čm zaposlenja v jH^>oldan-skih urah. Naslov v Offlas. oddelku <Jutrn>. 23699
Steklena stena
z dvojnimi vrati in vrata s stoki naprodaj v Tavčarjevi ulici 1.	23598
Razno pohištvo
šivalno stroje, krojaško orodje itd. prodam radi selitve. Brinje št. 1 ob Dunajski cesti.	23557
Drva
hrastova, parketne odpadke od žage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Seagnetti — Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom	36
Svetlo spalnico
in otomano, popolnoma novo, zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*	23574
Posestvo
blizu Maribora, 9 oralov vinograda, sadonosnik, njive. gozd. viničarija in pri-tikline ter posestvo, 36 oralov, od tega 18 oralov ozda. viničarija, gosposka iša, gospodarska poslopja, velik sadonosnik, travniki, njive, pašniki, primerno za živinorejo, ugodno naprodaj. Informacije daje Albert Vicel. Maribor, Glavni trg.	23349
Moško kolo
za 650 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23567
Vsakovrstno zlato
Kupuje po a&ivišjib «enah
Cerne — iuvelir
Unbljana Wol?ova al
38
()dol» prazne steklenice
u p u j e irogerija Anton aoc *inov% Zidov=fe» ul 382
&
Kaoc Št 1
Hrastove hlode
od 20 cm debeline naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V Seagnetti, Ljubljana.	252
Polhove
in vse druge kože od divja čin kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdra-vič, Ljubljana, Florijanska ulica št. 9.	47
Srebrne krone
ttupujr in plača loorc e Čuden Ljubliana Prefcer nov* illft» 1
Konjski gnoj
kupimo. Ponudbe na hotel cSlou* v Ljubljani. ur
Trg. pomočnik
vešč mešane trgovine in deželnih pridelkov dobi ta-fcoj službo. — Ponudbe na
rtf>štni predal št. 162, Ljub-jana. .	23593
Spretno natakarico
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
23576
Šiviljo
s dobrim in finom okusom, ▼eščo prikrojevajija vsaj nekoliko, da pri odsotnosti gospe njo zjL>topa in urejuje vse posle, sprejmem v modni salon v Mariboru. Ponudbe n.-. oglas, oddelek cJutra» pod cResna moč».
23543
Žagovodja
strojnik z izbomiiui spričevali. iaprašan kurjač, išče službe. Star je 45 let. ima večletno prakso v lesni industriji ter izvršuje montažo in vsa popravila. Nas'ov v oglasnem oddelku Jutra.
23558
Žagarski mojster
prvovrsten, želi službe na venecijanki. Naslov v ogl. oddelku cJutra*. 23559
Osebni avto
7 izvrstnim motorjem 20 HP. vporabljiv za tovorne t v rhe, brezhiben, poceni naprodaj. — Ponudbe na po* oružnico cJutra* v Mariboru pod «Raf».	23341
Bukovo oglje
prvovrstno vilano, prodam v.-ake vagonske množine. — Dopise na naslov: St. Peter v Sav. dolini, pošti predal št. 4.	23245-a
800 hI sodov
h novega, sklanega lesa, od 1—18 hI proda Franc
Zoreč, sbdarija, Breg pri Ptuju.	23129
Sveža jajca
dostavlja po 1 Din	komad
\>aki dan na dom	J. O.,
Ljubljana, Cesta na	Rožnik
št. 19.	23568
Starih strešnikov
stare oblike okoli 2000 komadov proda Ing. Rudolf Treo, Gosposvetska c. 12.
23562
Osebni avtomobil
šestsedežni. dobro ohranjen, z elektr. Boš napravo, ki se tudi lahko preuredi v tovornega, prodam ali pa zamenjam za motorno kolo Tozadevne dopise na oglas, oddelek cJutra* pod šifro «Auto 6^.	23599
Gosposko sobo
in salonsko garnituro, popolnoma novo, radi pomanjkanja prostora zelo |K>ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 23575
Službo hišnika
sprejme zakonski par. kateri bi izvrševal tudi zidarska popravila. Naslov v oglasnem oddelku cjntra*.
23585
Auto «Citroen»
10/20 HP, rabljen samo 9000 km, ohranjen kakor nov, v najboljšem stanju, zelo ugodno naprodaj. Natančnejša pojasnila -daje A. Beršnjak, Stična. 23546
Vreče
od extrakta, soli kupim Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	22386
Železen štedilnik
dobro ohranjen kupi mlekarna v Vosnjakovi ul. 4.
Majhen stroj
št. št. 10 kupi Dermota v Litiji.	23533
Brivsko opravo
kompletno kupi Bukovčan, brivec v Celju.	23541
Gramofon
dobro ohranjen, kupim. — Pismene ponudbe s ceno in število plošč na oglasni oddelek «Jutra» pod «Gramo-fon*.	* 23561
Motor
plinski ali na bencin, even-tuelno tudi s plinsikim generatorjem za lesno oglje, okoli 15 HP močnega, ne pretežkega, v še dobrem stanju kupim. Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Josip Ceh, Sv. Lenart v Slov. goricah.	23548
Vilo
z večjim vrtom, ne predaleč od centra kupim za ceno do 400.000 Dn. Kupnino plačam takoj. Janko Kunej — Vič 84.	23596
Trgovino
z zalogo in inventarjem oddam pod ugodnimi pogoji takoj v najem. Kat. Der-ganc, trg., Semič. 23545
Lokal
2 izložbami in 2 skladiščema, pripraven za vsako trgovino ali obrt. oddam v Ljubljani, na glavni cesti, blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
23092
Čisto sobo
v sredini mesta išče soliden gospod — po možnosti s hrano, pri boijši družini. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod «(Jdobno».
23431
2 opremljeni sobi
lepi, skupni, v 1. nadstr., s posebnim vhodom, v sredini mesta iščeta za takoj 2 gospoda. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod :2 sobi*.	23413
Opremljeno sobo
vebko prijazno in solnČ-no z električno razsvetljavo. po možnosti z uporabo kuhinje ali pa z dobro domačo hrano išče zakonski par. PoDudbe na oglas, oddelek cJutra* pod šifro «Brno».	23380
Profesor
srednje šole vzame l—? rednješolca na stanovanje ii solidno hrano. Dopise na glasni oddelek cJutra* pod Nadzorstvo* — ali naslov stotam.	23308
Učiteljska družina
sprejme 2 mlajša dijaka v zračno stanovanje in dobro domačo hrano. Strogo nadzorstvo in pouk pri učenju brezplačen. Naslov v oglas, oddelku cJutra*. 23589
Gostilno z vrtom
dobro idočo. na z^lo prometnem kraju v Mariboru radi družinskih razmer oddam proti nizki odstopnim. Ponudbe na upravo cJutra* v Mariboru pod c20.000».
23342
Prostorna skladišča
z dvoriščem oddam v bližini kolodvora, na najbolj prometni cesti, event. prodam dotični prostor z lokali vred. Naslov v oglas, oddelku «Jutra*. 23563
Prostor
za delavnico ali skladišče
oddam v centru. Ponudbe na oglasni oddelek * Jutra* pod «Ugodna lega 5400».
23583
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in ene £obe, tudi na periferiji mesta išče mirna družina, obstoječa iz 2 članov. Najemnino plača tudi za daljšo dobo naprej. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cMirna družina*.	23228
Sobo s kuhinjo
želim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cJutra* pod -Nepretirano*.
■ 23537
Stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo, pritiklinami, souporabo pralnice in nekaj vrta, oddam za 600 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cZa pol leta naprej*.
23535
Stanovanje
v Ljubljani, s 3 sobami in pritiklinami, v novi vili ob cesti v Rožno dolino takoj
zamenjam
s stanovanjem 4 sob s pritiklinami v bližini tovarne ali Bleiweisove ceste. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod značko cNujna zadeva*.	23560
Krojaški stroj
cPfaff* 34, ali pa «Singer», večji moški, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod «Pfaff in Singer* na oglasni oddelek cJutra*.
23556
Posestvice
obstoječe iz vinograda ter njive, v sredi enonadstropna hiša, poleg lep vodnjak ter 50 mladih dreves, prodam. Njiva tik kolodvora je pripravna za zidanje kake restavracije. Pred vsem je pripravno za kake leto-viščarje ali vpokojence — Prodam tudi več malo rabljenih čevljarskih strojev Posestvice je oddaljeno 5 minut* od kolodvora Straža-Toplice Anton Mali, čevljar, Gor. Straža. 23247
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, ca 500 m* vrta odda s 1. septembrom na Brinju ob Dunajski cesti Pokojninski zavod v Ljubljani. 23336
Hišo z gostilno
trgovino ali kaj sličnega s prostim stanovanjem vzamem takoj ali pozneje v najem, event. tudi kupim. Ponudbe na ogias. oddelek
*Jutra» pod «La6taiik osebne gostilniške pravice*.
23594
Hišo
eno ali dvodružinsko kupim v mestu ali v bližini tramvaja. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» z navedbo cene pod značko <Hitro».
23191
Stanovanje
3—2 sob, kuhinje in pritiklin išče mirna tričlanska družina za takoj ali z novembrom. Najraje v bližini Tabora. Plača event. tudi raprej Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod cSuho in čisto*.	23312
Lepo sobo
s posebnim vhodom in elektriko, v bližini gl. kolodvora oddam eni ali dvema osebama v Kolodvorski ul. št. 34/11, levo.	23435
3 dijake ali dijakinje
poleg realke v Mariboru
sprejme boljša družina v vso oskrbo. Naslov v ogl. oddelku cJutra*. 23604
Opremljeno sobo
event. tudi s hrano išče drž. uradnik. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.
23536
Na stanovanje
sprejme primorska družina 2 gospodični v zračno sobo Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	23538
Sobo «
z električno razsvetljavo, blizu glavne pošte oddam takoj boljši osel.i. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23590
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom, elektriko in parketom ugodno oddam. r>o želji tudi s hrano v Linhartovi ul. 18/11.
23587
Zračno sobo
s posebnim vhodom, v bližini pošte ali kolodvora išče soliden in stalen gospod. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod " šifro cStalen 14*.	23603
2 dijaka (inji)
nižješolca sprejme boljša družina na stanovanje in hrano blizu pošte. Vestno in strogo nadzorstvo. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.	23489
Sobo
zračno, z lepim razgledom na vrt, z elektriko, oddam takoj. Naslov pove oglas, oddelek cJutra*. 23552
Na stanovanje
sprejmem poceni sredjne-šolko ali visokošolko. Zgla-siti se med 14.—17. uro. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.	23554
2 di akinji
sprejmem blizu liceja na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
23482
Dijaka
nižješolca iz boljše hiše sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Realka v neposredni bližini. — Strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. oddelku cJutra*. 23578
Gospodično
ves dan odsotno, sprejmem kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
23481
2 prostorni sobi
z enim vhodom, v pritličju nove hiše oddam v bližini tobačne tovarne. Pojasnila v Rožni dolini 11.
Gospodu
oddam sobo s hrano. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*.	23581
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje pri realki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23582
2 sobi
1 krasno ' v I. nadstropju drugo majhno, suhi m čisti odda Anton Maver, Ahac-ljeva cesta 5 .	23572
Družabnika
s kapitalom od 100—200.000 Din sprejmem za dobro re-uomirano, solidno in do-bičkanosno podjetje, ki razpolaga z najboljšo organizacijo ter razpošilja svoje blago samo po povzetju in predplačilu. Event. sodelovanju družabnika dobrodošlo. ni pa pogoj. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod Šifro «Di-skreaija 1887».	£3529
20.000 Din posodi
tistemu, ki sprejme 20 let staro dekle v službo, izven kuhinjskih del. Ponudbe na J., P., Ljubljana, Lipičeva ulica 2.	23443
«Aron»
Dvignite pismo v -oglai. oddelku «Jutra> pod značko <Aron>.	23592
3 podoiicirii
od mornarice, žele poznanstva z mladimi dekleti. — Dopise s slikami na oglas, oddelek .Jutra* pod značko Galeb, Labud, Sokol>. — Diskrecija zajamčena. 23597
!
: The silk Mustery

Miroslava
Prosim, dvignite pismo.
23549
GUttha
Pianino
dobro ohranjen, naprodaj v Ljubljani, Poljanska c.
št. 11.	23426

Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zglaae v berou Ekonomija, Beograd. Visana 11 23506
Preselitve
izvršuje najceneje «Slove-nia-Transport», sped. transportna družba v Ljubljani, Miklošičeva 36 — Tel. 27-18 23101
Kupim vsako množino
smrekovih drogov
od 6 m do 10 ra dolžine in od 7—10 cm pisne mere.	8984
Cenjene ponudbe je poslati na:
J. Jelavše*, Murska Sobota (Prekm.)
CUPERLA MILKO
stud. juris
KOGOJ ALOJZIJA
zaročena
Trst, dne 15. avgusta 1927.
Znan gospod
ki je zamenjal 16. t. m. nov dežnik pri dr. Demšarju, naj ga prinese nazaj.
23577
Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas!
«Protiusluga»
Prosim še za en sestanek. Pismo prepozno, na C. P.
23539
Tehniki!
Naprošam vse one absolvente srednjih šol, ki nameravajo študirati tehniko v Nemčiji (Mtinchen, Stutt-gart itd.), da pošljejo svoje naslove v svrho medsebojnega dogovora, pod značko «Tehnik» na oglasni oddelek cJutra*.	23551
V oglasnem oddelku «Jutra»
je dvigniti sledeča pisma:
A. B., Amerikanec 50, Agilen in spreten, Agilen 1927, Bodočnost, Brezplačna oskrba. Brno, Brinetka Blon-dinka, Ci6toča, C. P.t Cr-nolaska in blcvndinka, Delikatesna, Družabnik 22701, Dobro srce, Delavnica, Do-bičkanosno, Duševni prijatelj, Fotoaparat, Fotograf, Gotovi zaslužek. Hvaležnost 30, Izvrsten, Iščem srečo, J. O. 2804, Jesen 20, Jeftina kupnja, I. R., Inteligentna in pridna, Kranj, Kuharica, Krojač v trgovski hiši, Kupim takoj, Ka-rkatura, Kontoristinja, Lepo razumevanje, Lesna, Lasten dom. Lokal 46, Mar-1 j v 227, Manufakturist, Motor 1927, Mali, M. 27, Me-dicinec, Mirna družina, Mirna 50, Nujno 63, Novo življenje, Noša, O. M., 1. oktober, Osebna pravica, Poštena 32, Odis-seos - Dol, 15.000 odkupnine, Poceni, Pridna 50, Pošten in zmožen, Poštenje 62, Pošten in zanesljiv M. V., Protiuslu-ga, Prihodnost 33 %, Priložnost, Potrebno 500 Din, Rentabilno, Restavracija 83, Rožica in Marjetica Velenje, Soba 33, Srednji, Stalen zaslužek. Stalna 13, Slovenka 22, Skupno gospodinjstvo. Solnčno 27, Sameva, Sigurnost 5, Sreča 1285, Sorodna duša 4, Služba 96. Samostojen 37," Sreča 66. Skrbna gospodinja, Sposoben 96, Takoj ali november, trgovina 73, Takoj 11, Tričlanska družina. Takojšnje plačilo, Takoj 41, Takoj soba, Tiha sreča 16, Tužna, Takoj prosto stanovanje, Ucimia, Usnjarna, Ugodna postrežba. Ubogi, Verziran, Visoka provizija. Vezenje, Wertheim, Vesten 5, Vila 94, Vzljubiva se. Veleiposestvo 20.000, Zanesljiva moč, Zaslužek. Zaostali ptič, Zanesljiv 601, Zanesljiv 92, Z, Zmožnost. Življenje, 40/1927, 33. 101, 20.000, 40, 54321, 2306, 333. 21378, 10, 999.
B 1924
Prosim točen naslov, da se obširnejše javim. Aerodrom — Novi Sad.	23566
Jovo!
Taktika kolosalna — Tebi
podobna, a za mene mučna in zelo nerodna!	23560-a
Kyffhauser-Tehnika
Frankenhausen
(Nemci;a)
Inž. šola za strojno in avtomobilsko gradnjo — poseben elektrotehnični oddelek za polzedelstvo in aerotehniko. 56
LOKAL
9038
v najprometnejšem delu Ljubljane pripraven za vse branže oddam je vso opremo pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku „Jutra".
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
KONCIPIJENTA
9032 a
z nekaj prakse išče
odvetniška pisarna v Mariboru
Ponudbe na oglasni zavod Vinko Kovačič, Maribor.
ČEMU TOLIKO TRPETI?
F LIT uničuje moskitov v nekoliko minutah. Ugonabljajte ih s FLIT-om.
FL1T očisti hišo v nekoliko sekundah od muh in moskitov ki nosijo bolezen. FLIT je čist in se sigurno in iako vpotreblja.
(Jničitc vse hišne insekte
FLIT uničuje stenice, ščurke in mravlje. On prodre v odprtine in razpoke kjer se mrčes skriva in redi, in uničuje insekte i njihova jajca. Poprašite vso svojo obleko s FLIT-om
FLIT ubija mole, ki razjedajo obleke. FLIT ne škodi niti najnežnejšim fabrikatom.
Znanstveno preizkušeno sredstvo za pobijanje insektov
FLIT je sad mnogoletnih po-skusov znanih raziskovalcev žuželk in kemikov. FLIT človeškemu sdravju nikakor ne škoduje. FLIT je izpodrinil stare metode, ker naglo in sigurno uničuje žuželke vseh vrst.
Kupite ie danes en zavoj FLIT-a in prskalico. Dobiva se povsod.
Prodaje v Jugoslaviji jedino:
Standard Oil Company of Jugoslavia
uničuje
muhe, komar«, mole. mrAvje, stenice, ščurke
JI um* ni zavoj a črt) m roko*
N
^ novo*
Konkurenčne cene!
Na novo!
Na
No novo otvorjeno
trgovina pletenin
ŽENKO HRIBAR,
CELJE, Slomškov trg št. 1
(pri farni cerkvi)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov koi:
nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseti vrst itd.
po dnevni konkurenčni ceni. debelo!	Postrežba prvovrstna!	Na drobnos
Šport
II. dirka in ocenjevalna gorska vožnja na Ljubelj
Anton Štrban (BSA.) gorski prvak Slovenije. — Hansal (Steyr-Supersport) najboljši čas dneva. - Robert Schaub (Austro-Fiat)
najboljše ocenjen
Ljubeljska cesta je ena izmed najtežjih v Alpah. Od Tržiča do vrha Ljubelja ss cesta v številnih serpentinah dvigne v 12 kilometrih za 850 metrov. Najbolj kratke in strm« so serpentine (13) pred sedlom, k: so vzpete do 31 odst., na 1366 m viso* kem prelazu, na naši državni meji je krav sen razgled na naše Soško polje, na drugo stran pa na koroško predgorje Karavank.
Na tem divnem gorskem predelu se je v nedeljo vršila druga dirica in ocenjevalna gorska vožnja Ljubljanske sekcije avtomo* nilskega kluba kraljevine Srbov, Hrvatov ir: Slovencev. Krasno poletno vr^me ie zvabilo na progo ozir. okoliški planinski
Ogromna udeležba
na kot je bilo računati po prijavah. Izmed prijavljenih 74 vozil jih je prišlo na start 47, na cilj pa jih je dospelo 37. Največ je odpadlo motociklistov, ker jih je izmed 26 startalo le 13.
Najvažnejše uspehe so dosegli Anton Štrban, ki je postal gorski prvak Slovenije za 1. 1927. in prejel krasen pokal Avtoklu* ba, dalje Gradčan Hansal na Steyr*Super* športu, ki jc dosegel najboljši čas dneva ir. prejel častno darilo avtokluba in Ro* bert Schaub na Austro*Fiatu, ki je najbolj* še ocenjen (24 dobrih točk) in je prejel ve* liko Ir-.Mlisko plaketo. Podrobni rezultati so naslednji:
Princ Pavle na tribuni na cilju. V razgovoru s poslaniki tujih držav in zastopniki avtomobiiistov; od leve na desno g. Pick, zastopnik avstrijskega A. C., gref Thurn Valsassina. poslanik Hoftinger, princ Pavle, za njim vel. župan V-cdcpivec, predsednik Avgust Praprotnik. Bošnjak (Zagreb), Babič (Sarajevo), general Petrovič, Ristič (Beograd).
Anton Štrban vozi 13. serpentino pred ciljem. Za progo je rabil 10. min. 26 sek.
yvet velike množice glcdalcev. Posebno gcuto so bila zasedena nevarnejša mesta pri zggrnji sv. Ani in v serpentinah, na vr* nu pa je čakalo prihoda dirkačev do 1CC0 oseb, med njimi mnogo iz Avstrije. Cenijo, da je bilo vsega do 40C0 ljudi. Ob 7.30 zju* t raj so se zbirali tekmovalci na dvorišču tovarne Kozina, kjer je sprrrfr.o*tehniška komisij a occnila njihova vozila. Okoli. 9. je krznila povorka tekmovalcev iz mesta do starta pri km 44.412. Po pregledu in zadnjih pripravah tekmovalcev 5-smih je ob 9.45 odpeljal otvoritveni voz s predsedstvi m Avtokluba da Sv. Ane. na kar je 10 m'THit pozneje starter 0. Rado Hribar oc ■■.:.'.:! p:\ega vozača, ki so mu v krat* l ■■ ■ ■ -1 - d'- '<*■ -ledtl:	in -'-er
najprej motocikli, nato motccikli s priko*
Dirka avtomobilov:
Klasa do 1100 ccm: 1. Kari Sarg (Grofrv Šport) 12:15; 2. K. Abraham (Amilcar) 21:56 ena petina; Kari Sarg je prejel čast* no darilo Beograda.
do 1500 ccm: 1. Herman princ Lei* n ing en (Bugatti) 12:12 štiri petine; 2. F. Ma* z. (Bugatti) 12:39 ena petina; 3. Bichler (Stevr) 13:39 dve petini. Princ Leiningen je prejel častno darilo Tržiča.
Klasa do 2000 ccm: 1. Vili Strehler (An saldo) 13:39 ena petina. Sam. odlikovan.
Klasa do 3000 ccm: 1. Raaovan Savatič (Alfa Romeo) 11:25; 2. Kari Cerri (Austro Daimler) 11:37; 3. Edo Funk (A. Daimler) 11:56 ena petina: 4. R. Schaub (A. Fiat) 13:>: š':i r,ct;ne. K Savatič je prejel čast* no darilo kraljice Marije.
Klasa preko 3000 ccm: I. Hansal (Steyr* Supersport) 10:00. Sam; odlikovan s čast« nim darilom Avtokjuba. Najboljši cas dneva!
Ocenjevalna vožnja motociklov
Motocikli solo:
Klasa do 350 ccm: 1. Rudi Hunger, Dunaj (Calthoppe) 10:41 dve pefine, 20 dobrih točk; 2. M. Futterer (Harles Davidson) 11:07 tri petine, 8 dobrih točk; 3. J. Sokol (AJS) 13:44, 14 dobrih točk. Hunger je pre* jel častno darilo Avtokluba.
Klasa do 500 ccm: 1. Anton Štrban (BSA) 10:26. 16 dobrih točk, 2. Viktor Bidovec (Ariel) 11:02 ena petina, 14 dobrih točk; 3. Theo Prislan (AJS) 12:07 dve petine, 14 dobrih točk. Štrban je prejel naziv gorske* ga prvaka in pokal Avtokluba.
Klasa do 750 ccm: 1. G. Romanov (In* asan) 12:07 dve petine, 6 dobrih točk. Sam.
Kiasa preko 750 ccm: 1. G. Vodišek (In* dian) 10:50, 8 dobrih točk. Sam.
Motocikli s prikolico:
Klasa do 600 ccm: 1. Vaiter Stuzzi (AJS) 12:20, 28 dobrih točk; 2. Rudolf Jeglič (Rudge* Whitworth) 14:15, 14 dobrih točk; 3. E. Rosa (BMW) 13:52 tri petine, 1 dobro točko, izgubil sovozača. Najboljši čas dne* va za «sidecar»; prejel je častno darilo.
Klcsa preko 1000 ccm: 1. Bruno Klemen* čič (Harlev Davidson) 12:44 tri petine, 12 dobrih točk. Sam. najboljši izmed članov motociklistov Avtokluba. Prejel je častno darilo.
Ocenjevalna vožnja avtomobilov
Klasa 1, po nabavni ceni do 50.000 Din: Dušan Gjukič (Senechal) ni dospel.
Klasa 2, do 75.000 Din: 1. Albert Pečov* nik (\Vanderer) 18:28 ena petina. Sam.
Klasa 3, do 95.000 Din: 1. Kiemesvvenger (Fiat) 23:07 dve petini, 12 dobrih točk; 2. F Kalčič (Essex) 17:32 štiri petine, 6 dobrih točk; 3. F. Deutsch (Talbot) 17:51 štiri pe* tine.
Klasa 4, do 125.000 Din: 1. R. Schaub (A. Fiat) 14:58, 24 dobrih točk; 2. Bichler (Stevr XII) 15:02; 3. K. Robaus (Chrvsler) 17:16 ena petina, diskvalificiran.
Klasa 5, do 175.000 Din: 1. C. Križman (A. Daimler) 15:31, 22 dobrih točk; 2. dr. K Imhof (A. Daimler) 29:50. 3. ing. S. Bloudek (Buick) 35:38 ena petina.
Organizacija dirke je bila na startu in cilju prav dobra, na progi pa je zadovolji* vo opravljalo rediteljsko službo orožništvo, ojačeno z vojaki. Pri tej priliki bodi izre* čena zahvala g. ravnatelju Pečovniku, ki je sprejel našega poročevalca v avto iz Lju* belja do Ljubljane.
Zvečer se je vršila v prostorih kluba v Avzočnosti funkcijonarjev kluba, tekmo* valcev in številnih prijateljev avtosporta razdelitev daril, zvezana z intimnim zabav* nim večerom, ki je potekel v najlepšem razpoloženju!
Tekme za coškodbeni fond LNP-a
S tekmami za fond za poškodovane igral* ce LNP*a je podsavez otvoril za svoje pr* vorazredne klube jesensko nogometno se* zono. Moštvom se pozna, da so dalje časa počivala; temu primerni so posebno rezul* tati favoritov. Primorje je nastopilo skoraj s kompletno rezervo in je gladko odpravilo svoVeasno resne tekmece — šiškarje. Od* lično se je držal drugorazredni SK Krako* vo, ki se je prostovoljno prijavil za te tek* me; moštvo ima par agilnih mož. ki mu bo* do gotovo še prinesli marsikako prijetno iznenadenje. Za finale ozir. semifinale so se kvalificirali Ilirija, Primorje in Krakovo.
Krakovo : Jadran 3 : 2 (0 : 0)
Agilno moštvo je zmagalo zasluženo. Ne* kaj krivde na porazu nosi vratar Jadrana. Napadalna vrsta ni pokazala nikake skup* nosti. Moštvo je igralo samo z 9 igralci. Najboljši mož je bil srednji napadalec Br* car, ki pa sam ni mogel opraviti toliko po* sla. Sodil je g. Betetto — z lahkoto.
Primorie : Hermes 1 : 0 (0 : 0)
Številčno prenizko izražena premoč mla* dih igralcev Primorja. Razen Camernika in Piška so nastopile rezerve, ki so igrale skraj no požrtvovalno, h^ro ip tud' tehnično na precejšnji stopnji. Ugajal je branilski par.
Anton Štrban. (Zagreb), gorski prvak Slovenije za 1. 1917.
licami. avtomobili za oceno in slednjič av* tčanobili v hitrostni dirki. Po startu vseh motociklov, nekako ob pol 11.. jc privozil na Start Nj. Vis. princ Pavle, ki je po krat* kem razgovoru nadaljeval pot do Sv. Ane, kjer ga je pozdravilo predsedstvo dirke, in na" vrh Ljubelja. Visoki gost je ostal r.a cilju do pol 13. ter z zanimanjem zašle* doval potek vožnje. Razen njega so pose* t?H dirko poslaniki Avstrije, Madžarske in Italije v Beogradu, avstr. generalni konzul v Ljubljani, ataše angleškega poslaništva v Beogiad-J. veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vod ;pivec, župan mesta Tržiča Lonča" ter zastopniki nemškega, avstrijskega, šta* jerskega in koroškega avtokluba. dunajsike-ga in koroškega Touringkluba in slednji? zastopniki avtomobilskega kluba iz centrr* le v Beogradu ter sekcij v Zagrebu, Mari* bori;. Sarajevu, Subotici in Somboru.
Prireditev je potekla — ako izvzamem nezgode pred dirko, za katere seveda vod sivo ne more odgovarjati — malone brc nesreče. Nezgodo je imel edino favorit -hitrortr.i dirki grof v. Berckheim na Mo-cedts B. korrpressorju, ki se je pred gostil: ne Ankcle dvakrat prevrnil in padel v je rek. Počila mu je prevmatika. Dočim jc ostal vozač nepoškodovan, je dobil grof •poškodbo pod levim očesom, ki pa m tež= jc narave. Pred dirko sta se težje ponesre; čila motociklista Matcha in Rudolf, ,Zalokar iz Ljubljane. Udeležba ni bila fc&o števil*
Gradčan Hansal na Steyer-Super-Sportu, ki je dosegel najboljši čas dneva in prevozil 10 km v 10. minutah.
Hermes se kljub naporu ni mogel oprostiti pritiska. Vratar je odlično reševal. Napad ni imel pravega vodje. Sodil je g. Smole — ne brez napak.
Ilirija : Slovan 5 : 4 (2 : 1)
Skrajno požrtvovalna in tudi tehnično dovolj zadovoljiva igra Slovana. Par igral* ccv še ne more opustiti igre na moža. Pro* dorni notranji trio je pokazal nekaj lepih potez. Obramba je bila najboljši del. Iliri* ja ni ugajala. Slab je bil napad s Cirovičem v sredini. Vrhovnik na levi je opravičil svo* je slabe strani z dvema goloma. Mnogo obetajoči talent je branilec Strehovec. Bi* lo je nekaj sreče, da ni bilo treba igrati še podaljška. Sodnik g. Kemperle — ni bil vča* sih korekten. Kot članu enega izmed priza* detih klubov ne smemo vse krivde pripis sati njemu.
Finale med zmagovalcem Ilirija * Krako* vo in Primcrjem se vrši prve dni septem* bra.
Tekme za srednjeevropski pokal
Zmagovalci Rapid, Sparta in Hungaria
Jugoslovenska zastopnika v tekmah za srednjeevropski pokal. Hajduk in BSK, sta pogorela. Hajduk je na Dunaju v drugem polčasu docela odpovedal, BSK pa je dose* gel svoja gola iz enajstmetrovk, kar nje* govemu napadu seveda ne nese posebne sla* ve. Izgledi za prihodnjo STečanje, dasi v Zagrebu ozir. v Budimpešti, niso posebno rožnati.
Rapid : Hajduk 8 : 1 (l : 1)
Najboljši igralec Hajduka je bil vratar Gazzari. Za njim se je odlikoval njegov brat v obrambi, Rodin je igral dobro, to* da je bil v 23. minuti drugega polčasa iz* ključen. Krilska vrsta je vzdržala le v pr* vem polčasu, v drugem je pred odlično di* sponiranim napadom Rapida morala popu* stiti. Napad je bil najslabši del moštva. Markovina kot srednji napadalec ni znal voditi; od ostalih je deloma ugajala desna stran Bonačič II. in Radič. Rapid je sprva igral nekoliko nervozno, v drugem polčasu pa je predvedel eno najlepših iger zadnje* ga časa. Najhujši je bil napad, toda tudi krilska vrsta ni mnogo zaostajala. Obramba je bila nekoliko šibkejša, kar pa pred Haj* dukovim napadom ni škodovalo. Hajduk zabije v 1. min. gol ter vodi do 32. min., ko izenači NVondrak iz gneče. V drugem pol" času zabije Rapid v 20 minutah 6 golov. Zadnji gol pade v 34. min. iz soloakcije Liifa. Sodnik Stepanowski ni bil najboljši, grešil je glede off*sideov. Publike 15 tisoč.
Hungaria : BSK 4 : 2 (2 : 0)
Hungaria je nastopila z dvema rezerva* ma za Ortha in Hirzerja. Igrala je razen desne zveze Molnarja prav dobro; najboljši so bili srednji krilec in obe krili. Domači so skoraj v celoti odpovedali. Do neke me* re je zadovoljil Beck v desni zvezi. Bra* nilski par Popovič in Mitrovič sta vzdržala le do pavze. Gligorijevič v vratih je storil svojo dolžnost in ni kriv poraza. BSK je dosegel oba gola iz enajstmetrovk. Sodnik Gobel z Dunaja je bil na mestu. Publike 5000.
Sparta : Admira 5 : 1 (3 : 1)
Tudi dunajski profesijonalni prvak je do* živel v Pragi katastrofalen poraz. Sprva si* cer ni kazalo ugodno za Sparto. pozneje pa se je položaj spremenil. Domači so Dunaj* čane dobesedno pogazili.
Ostale nogometne tekme *
LJUBLJANA: Juniorske pokalne tekme: Ilirija : Jadran 3 : 1 (2 : 0), Mars : Krakovo 1 : 0 (1 : 0), Ilirija : Krakovo 14 : 1.
ZAGREB: Floridsdorfer AC : Gradjan* ski. Prvi dan 4 : 3 (2 : 1), drugi dan 4 : 0 (2 : 0).
SUBOTICA: Ujpesti (Budimpešta) : ŽAK 12 : 0 (5 : 0).
SPLIT: Concordia (Zagreb) : Borac. Prvi dan 2:1, dTugi dan 2 : 2.
BROD n. S.: Hašk (Zagreb) : Marsonija
4	: 4 (2 : 2)!
DUNAJ: Slovan : Rudolfshugel 9 : 2, Sportklub : St. Marxer Bevegungsspieler
3	■ 0, Ferencvarosz (Budimpešta) : Hakoah
5	: 2, Sportklub : Rudolfshiigel 7 : 1, WAC : Gersthof 2 : 2.
TOPLICE: Teplitzer FC : NVacker (Du* naj) 2 : 2 (1 : 0).
MONAKOVO: \Vacker : Cricketer (Du* naj) 7 : 3, Miinchen 1860 : Cricketer 3:1.
MISKOLCZ: Attila : Simmering (Dunaj)
4	: 1.
DEBRECZIN: Bocskay : Simmering 9 : 0
GRADEC: GAK : Hertha (Dunaj) 3 : 0.
Službene objave LNP. (Iz sej uprav* nega odbora dne 14. VII., 28 VII. in 12. VIII.) Kaznujejo se z globo po 50 Din, po § 52. kaz. pr. z vporabo § 9. kaz. prav. SD Rapid, ker pri tekmi z Atletik SK dne 10. VI. ni oddal propisne postave moštva, Atletik SK radi enakega prestopka pri tek* mi s TSK Merkurjem dne 26. VI. ter TSK Merkur radi enakega prestopka pri tekmi s SK Železničar dne 7. VIII. — Na znanje se vzame ostavka podsaveznega kapetana g. St. Pelana. — Iz seznama začasnih čla* nov LNP*a se črtajo, ker ne delujejo, klubi Zmaj, Velebit, Zora, Ljubljana in Slaven (vsi Ljubljana). — Na znanje se vzame sc* stava novega medklubskega odbora v Ma* riboru. izvoljenega na občnem zboru dne 24. VII. ter sedanji naslov MO: Gosposka ul. 58, g. Josip Nerat. — Opozarjajo se klu* bi mariborskega okrožja LNPa, da morajo voditi vso korespondenco z LNPom potom MO. — Na znanje se vzamejo zapisniki občnega zbora MO z dne 24. VII. ter 28. do 30. seje MO. — Glede gostovanja pssa* meznih igralcev drugih klubov se opozar* jajo MO in klubi LNP obče na § 10. o. p. JNSa (dodatek) odnosno na § 11. pravil* nika za MO. — Na znanje se vzame poro* čilo MO o poskusnih tekmah SK Železni* čar za sprejem v LNP s TSK Merkurjem dne 7. VIII. in s ISSK Mariborom dne 11. Vffl. — Tajnik I.
Službeno iz LNP. Ljubljanski klubi sc pozivajo, da dvignejo pri podsaveznem bla* gajniku danes v sredo med 16.30 in 17.30 uro v posebni sobi kavarne «Evropa» svoje dobroimetje iz prv. tekem. — Tajnik I.
ASK Primore, nogom. sekcija. Danes, v sredo, trening s Slovanom ob 18. na na* šem igrišču. Sledeči igrači naj bodo ob ozna čenem času v garderobi: Erman I, II, III, Pečnik, Mijo, Čamernik, Pišek I, Čebo, Bir« sa, Privšek, Uršič. — Načelnik.
ASK Primorje. Danes ob 20.30 seja cen tralnega odbora v <cDvoru«. — Tajnik.
Fotokonkurenca za ljubeljske fotograt fije. Avtomobilski klub opozarja vse foto« grafe na svoj konkurenčni razpis in napro« ša vse amaterje, da čim prej, po možnosti že tekom današnjega dneva predložijo svo« je posnetke. Vse fotografije pridejo na ocenjevalno sejo, kjer se določi nagrada, oziroma nakupi definitivno znesek, ki ga khib za nakup votira«
Izjalovljen poskus za polet iz Evrope v Ameriko
Start Junkersovih letal v nedeljo popoldne, povratek v pondeljek. — Vzrok neuspelega poleta viharno vreme. — Vremenske depresije nad Atlantikom. — «Evropa» poškodovana in za nadaljne polete nesposobna.
ne širine in 40 st. zapadne dolžine bi se letali obrnili proti Rtu Rocceju. Ta pravec pa bi se upošteval le v primeru,
Danes v sredo je baš štirinajst dni, odkar sta podvzeli Junkersovi letali «Evropa» in «Bremen» odločilne letalske poskuse v Dessauu. Eno letalo je doseglo vztrajnostni rekord; ostalo je nad 52 ur v zraku. To znamenje se je tolmačilo kot ugoden omen za nemški polet iz Evrope v Ameriko. Vodstvo Junkersovih tvornic je domnevalo, da je prišla ura za njegovo zmago. Dalo je nemudoma izboljšati aparate ter je poslalo Risticsa in Looseja na pot.
Prvotno je bilo razglašeno, da bosta letali «Evropa» in «Bremen» startali že sredi prošlega tedna. Prihajala pa so vedno nova poročila, da .ie vreme zdržema slabo in neugodno. Položaj je postajal vedno nehvaležnejši; tekmeci za prekomorski polet so naraščali od ure do ure, boj za nagrado je bil čedalje ostrejši. 2e so javljala poročila, da je vsak čas pričakovati starta francoskih aeropilotov; to je dalo direktoriiu Junkersovih tvornic pobudo, da ie dalo ukaz, naj letali odrineta. «Bremen» in «Evropa» sta startali v nedeljo popoldne.
Letalcem so bili na razpolago štirje zračni pravci. Smer je šla od Dessaua proti Newyorku v velikih kolobarjih; znašala je 6341 km. Predpisovala je let od Dessaua čez Kremingen in Severno morje, čez Hart Le Pool. Severni Hum-berland. Južno Škotsko in Brith of Cli-fe. Tu bi letalo zavilo v severni smeri in bi letelo po priliki proti 59 stopinjam in 9 min. severne širine ter 10 st. 14 m. zapad. dolž. Ruta bi se na-dalevala v jugozapadni smeri, dotaknila bi se Severne Nove Fundlandije, otoka Princa Edvarda m bi se končala na letališču v Newyorku. Ta proga bi bila obveljala le za slučaj lepega vremena. Črta B je obsegala točke: Des-sau, svetilnik \Valneth na južni obali Irske, Rt Rocce na Novi Fundlandiji, Newyork. Dolžina te proge znaša približno 6500 km; proga bi prišla v poštev le v primeru čistega vremena nad Novo Fundlandijo. Linija C bi šla najprej po pravcu črte B. t. j. do svetilnika Walnetha. Potem bi se pomaknila proti mgu ter bi sledila progi, ki jo uporab-iajo ladje na morju (43 st. sever,e ši-ine m 52 st. zap. dolžine). Ta linija je 'olga 6664 km. Na tej progi bi letalci sake tri do štiri ure srečali kakšno adjo. Končno je linija D. ki predstavlja ombinacijo prog C in B. Ta linija bi prišla v poštev le za slučaj nepovolj-nega vremena, zlasti za slučaj megle 1 nad Novo Fundlandijo. Pri 45 st. sever-
če bi letalcem medpotoma začelo zmanjkovati bencina.
Loose in Ristics sta se dvignila kljub neugodnim vremenskim prognozam, katere iima je transmitirala vremenoslov-na postaja v Hamburgu. Na letališču se je nabralo na tisoče ljudi. Nemško vlado je zastopal državni podtajnik Bran-denburg. Z ozirom na vremenske napovedi je bilo sklenjeno, da gresta «Evropa» in «Bremen» čez VVolfbitzen na Nizozemskem. Od tam sta imela nadaljevati polet čez Edinburgh in Glos-gow.
Start je bil gladek. Kolesa za zagon po tleh so po dvigu sama odpadla. Navzoče občinstvo je prirejalo letalcem ovaciie. Letali sta izginili ljudem izpred oči.
V kakšnih vremenskih okoliščinah so aeropiloti leteli, je trenutno še neznano. Zapadno od Irske ie obe letali zajel vihar. Orkanska cona je biia tako mogočna, da je letalom grozil pogin. Ristics in Loose sta se obrnila. Najprej je vzela pravec proti kontinentu «Bremen», kake četrt ure pozneje se je prvemu letalu pridružila še «Evropa». Položaj je bil brezupen. Aeropiloti niso hoteli riskirati letal in svojega življenja. Ovirala jih je megla, bližal se je pogubo-nosen vihar; situacija je bila tako obupna, da ni posadka vedela, če leti nad morjem ali nad kopno zemljo. Ker ie tudi močno deževalo, ni kazalo nič drugega kot voliti med življenjem in smrtjo. Rajši kot za pogubo so se letalci odločili za rešitev.
Ob 17. uri v pondeljek je prišla «Bre-men» zopet nad letališče v Dessauu. Letalo se je spustilo na zemlio dokaj srečno. Kmalu je sledila tudi «Evropa», ki pa je treščila ob pristajanju na zemljo in se je tako poškodovala, da bo zanaprej nerabna za polete. Nemška javnost je radi neuspelega poleta neprijetno dirnjena, a Jukersovo vodstvo razglaša, da bo pripravilo nov aeroplan. ki bo poskušal z aeroplanom "Bremen* vdrugič svoio srečo z mračnimi elementi Atlantika.
Nič hudega
če dežuje. Ni pa prijetno biti moker. Zato si čimpreje nabavite nepremočljiv dežni plašč, ki ga dobite za prav nizko ceno pri tvrdki Drago Schwab Ljubljana.
Posebna nazaanila se ne izdaja.
♦
J
t
t *
l J
Za vselej nas je zapustil naš predobri so prog, oče, sin, zet brat in svak gospod
Anton Kunej
podravnateij podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju, član uprav, odbora in ravnateljstva Južnoštajerske hranilnice, odbornik Zvezne tiskarne, poručnik v rezervi.
Umrl je po kratki mučni bolezni v torek, dne 16. avgusta ob 4. uri zjutraj.
Pokopljemo ga v sredo 17. avgusta ob 5. popoldne iz javne bolnice v Celju v rodbinsko rakev na okoliškem pokopališču.
Sv. maša zadušnica bo v četrtek, 18. avgusta ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju.
Nepozabnega rajnika, ki je bil ves naš up in predmet naše iskrene ljubezni, priporočamo v blag spomin.
V Celju, dne 15. avgusta 1927.	905S
Rodbini Kunej in Majdič.
Na Gastronomski izložbi v mesecu maju 1927 v Parizu je
„Kmml eaj" *
odlikovan ^ zlato kolajno.
Odvetnik v Mariboru išče
izurjenega solicitatorja
Ponudbe z navedbo plače in mogočnosti vstopa na Oglasni zavod Vinko Kovačič, Maribor. ^

Globoko potrti naznanjamo, da je naš ljubljeni, dobri šef, gospod
Emerik Zelinka
14. t. m blaženo zaspal v Gospodu.
Ohranili ga bomo v zvestem spominu.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1927.
Uradniki in nastavljenci tvrdke Zelinka.
+
Naš zvesti sotrudnik, gospod
Emerik Zelinka
je 14. t. m po kratki in mučni bolezni blaženo zaspal v Gospodu Dostojnost, marljivost in pravicoljubje so bile značilne lastnosti tega vrlega moža, ki mu ohranimo zvest spomin.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1927.
Ravnateljstvo Destilerije d. d. Zagreb
Kdor oglašuje, ta napreduje!
11 n M II II n
Pohištvo
elegantno, fino. cenevredno po lastnih in danih načrtih
A. AM AN N, Ljubljana
Dvorni trg št 1.
aHHHHSHHHSHHHEE
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš preljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod
Robert Moskovič
družabnik tvrdke brata Moskovič
dne 12. avgusta 1927 po kratki in težki bolezni v 56 letu svoje starosti v sanatoriju Fuerth na Dunaju preminul.
Zemeljske ostanke blagopokojnega smo prepeljali v Baden pri Dunaju, kjer smo jih dne 14. t. m. položili na tamkajšnje pokopališč k večnemu počitku.
Prosimo tihega sožalja!
V LJUBLJN1, 17. avgusta 19z7.
Elza, soproga; Matilda, mati; Feliks, brat; Klarica, svakinja; Verica, Julček, nečaka.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni' predobri soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Emerik Zelinka
veletrsovec
v nedeljo, dne 14. t. m. po kratki, zelo mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, pri polni zavesti svojo trnjevo pot v Bogu dokončal.
Pogreb nadvse ljubljenega pokojnika bo v sredo, dne 17. avgusta 1927 ob treh popoldne iz mrtvašnice, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1927.
Emerik, Leo
sinova
Alojzija Zelinka roj. Malič,
soproga
Roza Zelinka, Barbara, Roza poroč. Fobes,
mati	sestri
in vsi ostali sorodniki.
Karto) pogrebni UTOO.
J. O. Curvvood:
38
preganjana zena
Roman.
Iznenada sta bila zagledala grob pred seboj. Niti zdaj ni bilo čuti iz Janinih ust glasu. Aldous ni videl, kako razburjeno je sopla. Jedva deset korakov od njiju je bil grob, zavarovan s kupom kamenja, nad katerim je štrlelo z mahom poraščeno znamenje v podobi križa. Aldous toliko da je vrgel oko na kamenje — nato je uprl pogled v Jano. Minuto ali kaj je stala tako nepremično, kakor da je ubežal iz nje poslednji dih. Nato je počasi stopila naprej. Ni ji videl v obraz. Korak za korakom je mirno šel za njo. Še minuto in se je sklanjala nad grobom, razbiraje zabrisana, komaj čitljiva pismena. Njeno telo je bilo nagnjeno naprej, roke si je krčevito pritiskala na prsi. Prav tako počasi, kakor je bila prišla h grobu, se je obrnila k Aldousu in Mac Donaldu. Njen obraz je bil mrtvaško bled. Dvignila je roke še više in jih je sklenila na nedrih.
»To je njegovo ime,« je dejala — nekaj strašnega, pridušenega je bilo v njenem glasu. »To ime je njegovo!«
Nato je strmo pogledala Johnu Aldousu v oči; opazil je, da se bori z nečim, kar ji sili na ustnice in česar noče izreči. Tedajci pa je stopila k njemu in ga je z obema rokama prijela za ramena.
»Nekaj vas hočem prositi — nekaj strašnega,« je rekla z naporom. »imenujte me nestvor, toda — imeti moram gotovost! Moram,
moram jo imeti!«
Iz njenega razburjenega pogleda se je mahoma razlilo vanj kruto spoznanje resnice. V leseni križ je bilo z žarečim železom vžgano
ime! Toda v grobu--
Mac Donald, ki je stal za njima, je čul ta pogovor. Pristopil je. Njegove velike, od vetra zbičane roke so potegnile Jano korak nazaj.
»Vrnite se z,Johnnyjem in zakurite ogenj, Miss Jane,« je dejal z neobičajno mirnim glasom. »Poiščem vam dokaz!«
»Idite,« je rekel Aldous in iztegnil roko proti njej.
Mac Donald je naglo odšel naprej. Ko sta prišla do tabora, ga ni bilo več nikjer, tako da ga Jana ni videla, kako je nesel motiko in lopato. Stopila sta v šotor in Aldous je zakuril ogenj tam, kjer je bil Mac Donaldov ugasnil. Potreba ga ni bilo, a napravil ga je vendarle in je četrt ure prilagal smolnate okleščke s smrek in jelk, dokler niso švigali plameni dvanajst črevljev visoko. Nekajkrat ga je obšlo, da bi se vrnil h grobu in bi pomagal Mac Donaldu pri njegovem strašnem poslu. A vedel je, da Mac Donald želi, da bi ostal pri Jani. Kadar se starec vrne, pojde lahko tudi ona tja.
Naglica, s katero je Mac Donald opravil svoje delo, ga je izne-nadila. Niti pol ure še ni bilo minilo, ko je zamolkel žvižg pritegnil njegov pogled k skupini skrivenčenih smrek v gozdu. Goreč je stal tam in je držal nekaj v rokah. Aldous se je naglo ozrl, da vidi, ali ni tudi Jana stopila iz šotora; nato je hitel k njemu. Kolikor je mogel razločiti, je imelo Mac Donaldovo obličje mrtvaško barvo sivega pepela. Njegove oči so zrle osuplo, kakor da mu je nekdo zadal silen, nepričakovan udarec. Poizkušal je izprgovoriti, toda beseda mu ni hotela iz obraščenih ust. V roki je držal svojo obl :delo ovratno ruto. Podal jo je Aldousu.
»Ni bilo globoko,« je dejal. »Pri vrhu je bilo, čisto pri vrhu Johnny — tik pod kamenjem!«
Glas mu je zvenel hripavo in nenaravno.
V	ruti je bilo nekaj težkega in Aldous jo je malone z grozo položil na dlan ter odkril njeno vsebino. Toliko da ni zavpil, kriknil, ko je videl, kaj je prinesel Mac Donald. Na njegovi dlani, samo z mokro rutico oddeljena od roke, sta ležala žepna ura in prstan. Ura je bila zlata. Vzlic blatu, ki jo je pokrivalo, je videl, da ie na zadnji strani vrezan monogram, ki ga ni bilo moči razbrati. Tudi prstan je bil zlat. Njegova oblika je bila čudna, Aldous dotlej še nikoli ni videl podobnega. Nalikoval je zviti kači in širok je bil tako, da bi mu bil segel do členka na sredincu. Pogleda obeh mož sta se srečala in Aldous je spet ujel na obličju starega lovca nekam poseben, prestrašen izraz. Obrnil se je ter krenil nazaj proti šotoru. Mac Donald je z nemirnim pogledom in upognjenimi rameni počasi stopal za njim.
Jana ju je začula in je stopila iz šotora. Pridušen vzkrik ji je planil iz ust, ko je uzrla Mac Donalda. Loveč se z roko za mokro šotorno platno, se je nagnila naprej, da bi videla, kaj drži Aldous v roki. Gledala je, ne da bi črhnila besedico. V napetosti te pol minute, ko je zrla na uro in prstan v njegovi roki, se mu je zdelo, da ji mora od razburjenja počiti srce. Nato se je odvrnila z očmi polnimi groze, z rokami iztegnjenimi, kakor da se brani pogleda na te stvari, in vzkrik, drhteč od ihtenja, se ji je iztrgal iz pobledelih ust.
»Oh, Bože moj!« je šepetala. »Deni to proč — denite to proč!«
Opotekla se je nazaj k šotoru in je obstala tam, zakrivaie si obraz z rokami. Aldous se je obrnil k staremu lovcu ter mu je vrnil predmeta, ki ju je imel v rokah.
V	naslednjem trenutku e bil Aldous sam. Srce mu je divje razbijalo in njegove oči so zrle prav tako prestrašeno kakor pravkar še Janine oči.
Kinematografske lilme, najlepše spomine na svojce, prijatelje, potovanja in doživljaje hhko
snemate in nato pro-jecirate Vi sami
L ama'ers!<o pristavo
Pathč Bahy-
Snemalni aparat stane samo Din 1250'—, projekcijski pa Din 1300*—.
Projekcijski apaiat se lahko kupi in rabi tudi sam, ket se dobe že dogotovljeni filmi po Din 5-— vselej na posodo
Velika izbira filmov, poučni, humorlstični, naravoslovni drame itd.
Zaloga drogerija SANITAS, Prešernova 5
Cenik na zahtevo franko.
b 18<
B
Stariši!
Bliža se začetek šolskega leta i
Vaše hčerke m sinovi rabijo novo obleko in perilo in Vi ne veste, kje in kako bi kupili
Oblačilnica .Ilirija', Ljubljana
Mestni trg Štev. 17/1.
nudi Vam vse >otrebno blago iz prvovrstnih ivorni; po najnižjih cenah na 6 mesečne obroke Na telefonski poziv štev 28-25 lošljemo zastopnike v hišo.	J-950
Sprejmejo se:
1 tkalni mojster, ki ie sposoben 1 prediini moister (Sjinnmeister), ki
je de al na Trostle in 1 snovač v Tekstilni tovarni Mite Ristič i S'novi. Niš.	905
Prednost imajo samci
Prvovrstno vpeljano
zastopstvo
manutakiurne stroke z malo kolekcijo
oddam za Slovenijo
proi dobri provizij. — Ponudbe do 20 avgusta pod »štev. 100'' na oglasni
oddelek
.Jutra'
9040
Fly-Tox Flaj-Tox
===== Ču/ajte se imitaciji
Matere Suvajte »vojo deco pred muhami in komarji, ki prenašajo rame nalezljive bolezni, opasno malarijo tn barsko groznico.
Flaj Tos je najpopolnejše in edino zanesljivo sredstvo za uničenje muh. komarjev, stenic, živalskih paras»o\ in žuželk. Preizkušen i Pasteurjevem zavodu, institutu v Parizu in veteri narske šole v Alforu. Prospekt na zahtevo brezplačno. Dobiva se v vseh drogerijab in pri zastopništvu
T. Subašiča i Komp.
8eograd Knez /Mihajlova ul. 25.
ISIS d. d., Ljubljana
(temenskega ulica st 7
in dregerija SaNITAS, Prešernova ulica 5.
Preminula je naša ljuba
Karla Jereb roj. Turk
Pogreb se vrši v četrtek 18. avgusta ob 3. uri po poldne na mirodvoru v Konjicah
Maša zadušnica se daruje v petek iy. avgusta ob 8. zjutraj v farni cerkvi v Konjicah
Sado Jereb notar in župan ko -rški, soprog. — Rado, konjički podpoiučnik kral.e^e garde D;ago, štud. jur. Dušan, osmo-šoec. — Milojka in Jelena, otroci — (van in Ana fork, pos. in trg. v idri i s ar ši. - Janko Torb, trgovec; Franc Turk, bančni prokuris ; Ivanka omot Mastnak, notar, sopr ; Gabrijela omož. Mlakar, p<of. soproga bratje in sestre ter vsi ostali sorodniki.
rridesdletna iz usnja dokazne, da ;očaše n aparati znamke WECK za vHuhavanje nauanesljiveiši >n rad tega najcen jši. Zelo ugodne cene' Tovarn ška z?loga ,WECK Ljubljana, Kreftov trg 10 i r adsit. (tvrdka Fructus).
Pazite na CELJE: Josip Jagodic, znamko! MARIBORi Carl Lotz.
Strokovnjake
m izdelavo likerjev, esencev, 1 monade in sodavice
sprejme tovarna v Beogradu.
Služba stalna. Pon dbe na: Jugoslo-anska trgovačka agencija Beograd, Jugoviča ulica broj 16.	89i3
aacPOOOOOnc
Dobrega kletarja
z do'goietno prakso in dooro kvalilikacijo sprei-ment takoj v Sarajevo. Ponudbe s kvlifikacijo na irmo Brača Damič, veletrgovina vinom, Sarajevo.
Udruženje rezervr.ih oficira 1 rat-nika — pododbor v Llubljani na-znan a da j - t mrl rezervni pešadi.ski poručnin, gospod
Anton A. Kunej
član nadzornega odbora
Pogreb se vrši v sredo 17. avg. 1927 ob 17. uii iz hiše žalosti, Celje Gregorčičeva ulica 7.
U truženje rezervnih oficira 1 rat nina — pododoor Ljubljana.
Tvrdka BRATA MOSKOVIČ v Ljubljani, javlja svojim trgov, prijateljem tužno vest, da je njen družabnik, senior-šef, gospod
Robert Moskovič
dne 12. t. m. po kratki in težki bolezni v sanatoriju Fuerth na Dunaju preminul, in je bil pokopan 14. t. m. na pokopališče v
Badnu pri Dunaju.
Moža nevpogljive volje, vedno neumornega pri delu za procvit podjetja, značaj nega in zvestega družabnika, ljubeznivega in srčno dobrega šefa, ki si je stekel nevenljivih zaslug za podjetje ohranimo v častnem spominu.
V Ljubljani, dne 17. augusta 1927.
Brata Moskovič.
V papirni stroki
popolnoma izveiban sotrudnik
ki je sposoben tudi za krajša potovanja se sprejme.
Ponudbe z popisom sedanjega delovanja in prepis spričeval podati na »poštni predal 155 Ljubljana".
Oglas
Pri zalogi soli v Ljubljani bo 16. septembra 11. prva ponudbena dražba v svrho enoletne oddaje nakladanja, izkladanja, prekladanja in prenosa vseh vrst soli iz vagonov v skladišče z merjenjem, kamarisanjem in obratno.
Pogoji in natančnejši podalki za to dražbo se lahko pregledajo vsak delavni dan v pisarni zaloge soli v Ljubljani
Iz pisarne ekonomskega oddelka uprave državnih monopolov EMB 13.974 od 8. avgusta 1927 v Beogradu-
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta in svaka, gospoda
Antonn Leitgeba
se tem potom vsem najtopleje zahvalju.emo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena železniški godbi in pevskemu zboru „S1 >ga" za ganljive žaiost>nke, g govorniku U. J. Z za globoko občuten poslovilni govor, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 17. avgusta 1927.
Globoko žainjoči ostali.
Naznanjamo vsen sored dkom, prijateljem in znancem, •da je naš ljubi eni soprog, oče, sin, bra , str e, svak itd, gospod
Franc Rainer
trgovec
dne 12. avgusta 192/ ob 21. u i v 54. letu starosti nenadoma preminul.
Pogreb dragega poko nika se ;e vršil dne 15. t. m. na 'ukajšnjem pokopališču.
Oben m izrekamo vsem onim, ki so ljubljenega pokoj-n ka spremili na zadnji poti, najprisrčnejšo zahvflo.
Maribor, dne 16. avgusta 192/.
ialujo*i rodbini: Rainer in B»*ečko.
Urejuje dx. Josip Birsa. Izdaja za Konzorcij .Jutra. Adoli Ribnika*. Z. Narodno tiskan« dd kot dskarnarja Fran JcerSek. Za inseratnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vai v Ljubljani,