Politicen list slovenski narod, Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". >1» Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne. Štev. 41. ? Ljubljani, v soboto 20. februvarija 1892. Letnik XX. Koroške razmere. " IzCelovca, duč 10. febr.*) Tužni Korot&n! — Te besede se berejo ali ču-jejo v naših dueh jako pogostoma. So-li tudi utemeljene, se-li s takim iu sličnim govorjenjem ne pretirava? Žal, da nikakor ne! Da, le preveč so opravičene te in jednake besede. Korotiin, nekdaj ves slovensk in središče mogočnega sloveaskega rodu, — sedaj je potujčen ter le krajevna imena gora iu dolin, potokov in rek še pričajo in bodo pričala „aere perennius" še poznim vnukom, da je Korotan bil slovensk. A še te slavne priče srečnejše, slavnejše prošlosti hoteli so nam vzeti . . . In sedaj ? Mala tretjina Korotana ohranila si je še prvotni svoj značaj, ostala je slovenska. A osoda njegova ? Osoda ta je trpka, silna borba za narodni obstanek, za starodavne pravice in jezik pradedov. To je borba manjšine, ki se more in sme le zanašati na lastne svoje moči proti ogromni večini, katera ima podporo od dveh stranij. Koroški Slovenci, po visokih gorah, katere bi narodni nasprotniki najraje videli neprehodne, ločeni od krvnih bratov, bijejo, odkar se zavedajo, ta težki boj, ki uporablja najbuljše naše moči. K&ko, s kolikimi silami se nam je na Koroškem boriti nasproti nemfkeinu lažihberalizmu, to se je v tem listu že opetovano poudarjalo. — Ta borba bila bi nam v mnogem oziru olajšana, da bi imeli na Koroškem kakšno močno nemško-k o n s e r v a-tivno stranko, ki bi vsaj kolikor toliko zabranje-vala državi in cerkvi jednako škodljivo početje naših talmi-liberalcev. A baš take nemško-konservativne stranke v naši liberalni „vzorni deželici" ni, ker *) Zaradi mnogega gradiva zaostalo. Op. vred. koroški nemški „konservativci" životarijo le — na papirju! Žalostno, a res! Od tod pa oni neznansko čudni koroški odnošaji, kakeršnih ni najti v nobeni drugi avstrijski kronovini. Da životarijo naši takozvani nemški „konservativci" le na papirju, je gotova istina; saj njih stranka v dejanjskem življenju, pri volitvah, kjer se navadno kažejo stranke, še nikoli ni stopila na plan! Komaj porojena, imela je v sebi že smrtuo kili, in zato po nemško-koroškem geslu: „Lei-lassen !" hira in životari vrlo naprej. Odnošaje te naše „konservativne" strauke do koroških Slovencev hočemo v naslednjih vrstih obširneje pojasniti. — Povod k temu nam dado trije dopisi v dunajskem „Vaterland"-u (štev. 10., 12. in 22. t. 1.), priobčeni po vredmku tukajšnjih listov „Kärntner Volksblatt" in „Landbote", baronu Manndorffu. Človek bi mislil, da ta gospod, ki se ima v prvi vrsti zahvaliti ranjkemu msgr. Andreju Ein-spielerju, da je prišel na Koroško in do kruha, in ki od 1, 1884. do sedaj vrejuje naša dva „konservativna" lista, vendar pozuä koroške razmere, in da bode o njih tudi resnično poročal. Toda, ni tako! Članki „Stimmungsberichten aus Kärnten" so nas o tem drugače poučili. Akopram „VaterIand"-ov dopisnik v uvodu svojih dopisov še posebej poudarja, da hoče le resnične stvari poročati, vendar govori o nas koroških Slovencih tako, kakor bi bili tam kje na Kitajskem, ter tako razžaljivo, da bi plitvo pisarenje delalo vso čast nemčursko-liberalnim listom ä la „Freie Stimmen". Dopisnik toži, da kažejo poslednja leta v političnem oziru jako malo prememb, in da je vladajoča liberalna stranka pri volitvah in inače v javnem življenju še vedno tako mogočna, kakor kedaj. No, to je pač istina, a ne gola! Nemški „konservativci" tej stranki sicer ne kalijo vodi, a kakor so pokazale zadnje (zlasti občinske) volitve, tudi ta stranka ni več vse mogočna; vsaj na slovenskem Koroškem se jej močno majejo tla pod nogami. V nemškem delu je pač precej drugače; tam vladajo „liberalci" kakor prej brez vsakeršnega upora od „konservativne" strani. Z vodenimi članki n ečitanega lista „Kärntner Vo)ksblatt"-a se razmere ne zboljšajo ter ne dosežejo boljše volitve. Stranka, ki še pred borbo vrže orožje od sebe in bojišče prepusti nasprotniku, se nikjer in tudi na Koroškem ne more ponašati prav z nikakoršnimi vspehi. Tako naši nemški konservativci v deželnem zboru že skozi dolga leta nemajo nobenega zastopnika, in res zanimivo je, kako je „Kärntner Landbote" naznanjal izid zadnjih deželnozborskih volitev, pišoč: .Katholisch-konservative Deutsche sind also diesmal gar keine im Landtage. Wir können diesmal zusehen und ausrasten — vom Nichtsthun bei den Wahlen! Dafür werden wir aber jedesmal, wenn uns im neuen Landtage etwas zustosst, sagen können, — das kommt davon, wenn man sich bei den Wahlen nicht rührt." (!!) Stranka, ki pred volitvami sramotno pobriše z volišča in se potem tako herojično tolaži, se pač ne more več imenovati resna. Hvaležni bi bili „Vaterland"-ovemu dopisniku, da je čitateijem tega lista tudi povedal, kdo je vzrok, da na Koroškem nemško-liberalna pšenica stoji še vedno v polnem cvetu. A on je to modro zamolčal, ker bi se inače moral prav krepko potrkati na prsi, rekši: „Nostra maiima culpa!" Iu zakaj doslej na Koroškem ni nemško-kon-servativne stranke? — Naši „konservativci" so prespali najugodnejši čas za osnovo take stranke. Ko LISTEK Predpustno pismo. Iz Celovca, 15. februvarja. Po starih, že precej obrabljenih besedah pesnikovih: „Kdor govoriti kaj ne ve, On vreme hval' al toži," naj začnem svoje pustno pismo z — vremenom! Ne vem, ali se je Jupiter snega in mraza letos zmotil v svoji pratiki, ali mu je dotično „blago" vže lansko zimo pošlo, kajti precej dolgo smo morali čakati na oboje. Do dni 5. prosinca snega niti videli nismo, in tudi mraz nam je prizanašal, v veliko veselje mnogim ubožcem, kojim vsaj skrb za kurjavo ni preveč belila glav. Še-le v drugi polovici prosinca meseca začel je ob krasnem, jasnem vremenu nekoliko hujše pritiskati mraz, da je človeka, zlasti zjutraj vsaj pošteno — zeblo. To je čutil baje tudi oni mladi uzmovič, ki se je oni dau utihotapil ob belem dnevu v neko pro-dajalnico Ljubljanskega predmestja, ter tam „kupil" toplo zimsko suknjo, ne da bi čakal gospodarja, kateri je bil stopil za trenutek iz prodajalnice, in ga vprašal za račun. Toda, „mit des Geschickes Miichten ist kein ew'ger Bund zu flechten," —v istem hipu, ko se je g. Uzmovič poslavljal z ukradeno suknjo, vstopi gospodar zopet v prodajalnico in spoznavši kritičen položaj jo udere za tatom. Tega pa so težke škornje ovirale v teku, in da bi ga gospodar ne dohitel, vrgel je suknjo raz sebe in izginil v pro-stranski ulici! Rekel sem, da imamo zelo malo snega, in kar ga je bilo, spravilo ga je s streh večinoma že zopet solnce, ki se nam je zadnje dnove prosinca dan na dan prijazno smehljalo. — A ta pomanjkljaj snega je na škodo mnogim ubožuejšim ljudem, ki so si druga leta s spravljanjem snega zaslužili precej drobiža. Tudi našim mestuim barabam, inače „Sattnitzbiirger" (po „letoviščih", ki jih imajo v Soteski) imenovanim, uide letos vsled lepega vremena marsikateri novec, kojega so si prislužili -druga leta za požirek krepil-nega „jeruša." Tem bolj pa ugaja letošnje zimsko vreme našim mestnim očetom, kraljujočim na staroslavnem celovškem „rotovžu", kjer skujejo pod grbom starega „lindverna" marsikateri lep načrt, ki pa mora navadno romati na „dolgo klop." Lepo vreme ugaja našim po ljubezni svoji do slovenske tretjine koroškega prebivalstva dobro znanim očetom radi tega, ker ostane tako v mestni blagajnici precej stotakov, ki se zlasti v sedanjih „dragih" časih dado izborno porabiti za mnoge — pravde. Baš sedaj tečete zopet dve taki pravdi: Ž mil. g. knezoškofom radi nove kat. tiskarne in s slovenskim katoliško-političnim društvom radi slovenskih vl6g. Nad vse so namreč našemu slavnemu mestnemu zastopu na srce prirastle razne hrupne komedije, po katerih se morejo pred vesoljnim svetom izkazati kot skrbne in neustrašene bojevnike za blaženo nemško kulturo. Zato pa ne štedijo novcev. Huda se zdaj godi raznemu ptičjemu „drobižu;" posebno nadležni vrabci čivkajo gladu po mestnih ulicah. Vsaj nekoliko pa skrbe za ptice mnoge dobrosrčne osebe, ki jim na raznih, zato namenjenih krajih mesta in okolice trosijo piče. Veselo je gledati, kako se na takih prostorih zbirajo najrazno-vrstnejše ptice in kako se med seboj kavsajo in ; ravsajo, — radi ljube hraue. V prvi vrsti se po j glasnem kriku in oblastnem kretanju seve zopet naj- I bolj odlikujejo — umazani vrabci! Vrabcem podobni zde se mi zdaj v marsičem tukajšnji nemško-napredni časnikarski kričači, ki se vedejo, kakor bi bili semkaj dospeli naravnost iz pruske prestolnice na nekdanjih slovanskih tleh. Tem kričačem se godi precej trda in kakor nadležnim vrabcem manjka tudi jim duševne piče iu hrane. Pomnožili so svoj zloglasni mouiter „Freie Siimmen," ki naj bi zastopale javno mnenje koroške inteligence, — a kakor se kaže, nedostaja jim gradiva. In tako sedi liberalni g. „schrifdeiter" prav dostikrat pred svojo mizo ter v hudih skrbeh grize svoj peresnik. Treba zamašiti trikrat na teden lačne predale lista, — a na mizi leži samo par suhoparnih in medlih dopisov od kakega naprednega učitelja ali zakotnega pisača. V velikih škripcih ugiblje to in ono, kje bi bilo najti rešilne pomoči! .... Tu glej I G. urednik ni zaman majal svoje nemške z modrostjo nabasane buče! Na temnem obzorju zasveti se rešilna danica, muogo radostneje fi Se deloval še rajni g. Andrej Einspieler i mla-deniško ognjevitostjo in mnogimi gmotnimi žrtvami na to, da bi združil nemške konservativce in koroške Slovence v jedno mogočno stranko, pustili so ga od nemške strani brez vse podpore, in po mnogih bridkih prevarah moral je svoje delovanje omejiti na Slovence same, kjer njegovi napori neso ostali brezvspešni. — In tako manjka našim nemškim „konservativcem" še sedaj vsega, česar je treba za politično stranko. Manjka konservativnega programa, sploh manjka stranke in voditelja 1 (Konec sledi.) Politični preg-led. V Ljubljani, 20. februvarija. lotrao}« deiel©. Štajersko. Slovenci nemajo nobenega zastopnika v štajerskem deželnem odboru. Pravično bi pač bilo, da bi se kak Slovenec volil v deželni odbor. Kakor poročajo nekateri listi, poganjajo se štajerski slovenski deželni poslanci, da se sedaj izvoli .kdo izmed njih. Dosti upanja ni, da bi bil Slovenec voljen, ker imajo večino nemški liberalci. Za Slovenca bodo pač glasovali nemški konservativci in morda tudi kmetska stranka. Češko. Kakor gospodje v Celovcu, ravno tako se tudi v Liberci branijo vsprejemati slovanske vloge in jih slovanski reševati. Namestništvo v Pragi je te dni zaukazalo liberškemu magistratu, da ima rešiti neko češko vlogo v češčini. Liberški magistrat se bode pač za to težko odločil in bode najbrž se pritožil na ministerstvo, kar mu seveda ne bode nič pomagalo, k večjemu da ga na Dunaju pouče, da za take pritožbe prav za prav še pravice nema. Ogersko. Vodja ogerske narodne stranke, grof Albert Apponyi, je v Košicah bil sklical shod, na katerem se je izrekel, da bode njegova stranka nadaljevala tako dolgo boj proti vladi, da zmaga. Jezil se je, da vlada hoče premeniti volilni red in odstraniti prejšnjega zborničnega predsednika, ki je nepristranski postopal. Po tem govoru soditi, bode v ogerski zbornici dosti burnih debat, naj že predseduje ta ali oni. Vnašaj® dr&iave. Francija. Predvčeraj je bila v francoski zbornici burna seja. Na vrsto je prišel Hubbardov predlog o premembi društvenega zakona. Hubbard je pa utemeljevaje ta zakon rekel, da je to prvi korak za ločitev cerkve od države. Ministerski predsednik je za premembo društvenega zakona, ker predlog ni tako napačen, kakor konservativci mislijo. Proti cerkvi bi se pa itak ne mogel uporabljati, dokler se ne loči cerkev od države, na kar pa sedanja vlada niti ne misli. Ta ločitev ni potrebna, ker so se kardinali izrekli za republiko. Ko bi zbornica hotela ločiti cerkev od države, bode odstopila sedanja vlada. Proti nujnosti predloga se je izrekel Frejcinet, ker se nujnost s tem utrjuje, da se hoče z zakonom narediti pot za ločitev cerkve od države. Več govornikov je govorilo za in proti predlogu. Desnica in levica spodtikala se je nad tem, da vlada odločno ne pove svoje misli. Clemen-ceau je dokazoval potrebo odločitve cerkve s tem, da nego svoje dni Arhimčdu izvije se g. Doberniku iz pristnih nemških prsi j veseli klic: Eups*.«!, zadel sem jo! Prišla mu je rešilna ideja, da na Koroškem še životarijo — Slovenci 1 A zdaj urno na delo! V naglici preišče debel, a že precej obrabljen slovar psovk in praznih fraz. V hitrem toku teče izpod peresa urednikovega ful-minanten članek za člankom „ad majorem almae matris Germaniae gloriam", zoper strašne „bindi-žarje." V uvodnem članku, političnem pregledu, dopisih, med dnevnimi novicami, če treba tudi še v „listnici uredništva" se usuje debela toča mastnih „schlagerjev" na „predrzne" Slovence. Ko je pa „sveto narodno" delo končano, mane si urednik zadovoljno roke, v svesti si, da je .dovršil junašk čin v čast nemštvu, — da je rešil nemško domovino gotovega propada!? In ko izleti list med svet, ne more se vsa Koroška „inteligenca" dosti prečuditi g. Dobernikovi bistroumnosti in neustrašenosti v „težki" borbi za „ubogo in teptano" nemštvo, zoper strašno pošast — „bindišarijo," ki, kakor stoji v „leiblattu" črno na belem, preti s poginom vsej blaženi in vzorni kulturi, naravnost naročeni iz „rajha." — A v uredniško sobo lete že prihodnji dan zahvalna, priznalua in spodbujevalna pisma; mnogozasluženemu uredniku se pošiljajo častne diplome, da njih ogromna množina na stenah uredniške sobe baje niti prostora nima več! Vsak večer pa stegne vzorni „rešitelj" nemštva svoje trudne kosti na pristne lavorikove vence. Auch solche Kiiuze muss es geben ! X ni misliti, da bi se duhovščina zares sprijaznila z republikanskimi napravami. Prej bi 6e ž njimi sprijaznili monarhisti. Ministerstvo je stavilo caupno vprašanje. Pri glasovauja je za vlado glasovalo 212 poslancev, proti pa 304 poslancev. Tako je pala vlad», ki je hotela vsem ustreči in se ni upala odločno obrniti ne na jedno, ne na drugo stran. Kako se bode rešila sedauia min sterska kriza, sedaj ne vemo. Govori se pa. da ostane večina sedanjih ministrov in morda tudi Freycinet sam, ki je bil že štirikrat ministerski predsednik, pa se še sedaj ni popolnoma obrabil in tudi še nikdo ne pozna prav dobro političnega prepričanja tega vsestranskega moža. Sicer pa moramo priznati, da je to ministerstvo tako dolgo vladalo, kakor malokatero na Francoskem, to je celih 2 3 mesecev in je torej tudi palo nekoliko vsled starosti. Italija. Omenili srno že neredov na italijanskih vseučiliščih. Ker se dijaki ne pomirijo in se je moralo več velikih šol zaključiti, je stvar prišla pred zbornico. Poslanec Bonghi, ki je več let bil sam profesor, je to stvar sprožil, predlagajoč, da vlada predloži zakon, s katerim se bodo premeuila pravila vseučilišč, da bode vlada mogla nanje vplivati in dijake ukrotiti. Bjn^hi je razpravljal v dolgem govoru uzroke sedanjim neredom. V Italiji je preveč vseučilišč in zatorej ne morejo dobiti sposobnih profesorjev. Učno osob]e je pa tudi tako slabo plačano, da mora iskati postranskih večkrat ne baš častnih zaslužkov. Od tod prihaja, da dijaki nemajo nobenega spoštovanja do profesorjev. Poleg tega je pa mnogo krivo to, d& nekatere stranke dijake zlorabijo za svoje namene in jih hujskajo k neredom. S tem je Bonghi mislil rsdikalce, ki so se tudi hitro potegnili za dijake. Preobširno bi bilo, ko bi hoteli tu omenjati, kar se je vse v tej debati govorilo in predlagalo. Bilo je tnnogo umestnih in neumestnih predlogov. Naučni m:irster se je izjavil, da ne bode odjenjal, temvič bode porabil vsa sredstva, da napravi red. Rudini je stavil zaupno vprašanje in zbornica je vladi izrekla zaupnico. Kaj bode vlada storila, ne vemo in tudi nemarno trdnega zaupanja v njena sredstva. Uporni duh se je preveč polastil mladine. To je pa čisto naravno. Italija se ]e z upori in nasilstvom zjedinila in ta duh se je globoko ukoreninil mej narodom; zlasti se ga na-vzema mladina, ki sliši v šoli proslavljati Garibal-dija in druge revolucijonarce. Domišlja si, da je ona poklicana, da naredi začetek novemu prevratu, ki bode naredil konec monarhiji in ustanovil republiko. Seme začenja poganjati, katero so vsejali italijanski državniki. Z brezozirnim postopanjem proti Rimu so podkopali vero mej narodom in posebno mej inteligenco, in sedai nemajo nobenega zanesljivega sredstva, s katerim bi mogli krotiti uporne duhove. Brez vere tudi ni pokorščine. Rumunija. Jednako ugodno za vlado kakor v prvem so se volitve izvršile tudi v drugem volilnem kolegiju. Voljenih je 39 konservativcev, 6 opo-zicijonalcev in 4 so pa ožje volitve. Vlada ima torej veliko večino v senatu, ko bi tudi vse ožje volitve izpale za opozicijo ugodno. Grško. V grški zbornici se v ponedeljek začne razprava o tem, da bi ^e tožilo Trikupisovo ministerstvo zaradi slabega gospodarstva. Odsek je pri preiskavi našel, da vlada ni pravilno postopala pri porabi nekega železniškega posojila in da ni izvajala sodnijskih razsodeb. Razprava bode gotovo jako zanimiva, ali pričakovati je, da se ugodno konča za prejšnje ministerstvo, ker tudi sedanja vlada posebno ne želi, da bi stvar prišla pred sodišče. Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, 18. februvarija. (Darvinizem na ljubljanski gimnaziji.) Velikansk je uoj, ki se bije dandanes vzlasti v evropskih državah za vzgojo sedanje mladine. V tem boju se odločuje bodočnost človeštva. Šola — pravi Leon XIII. — je ono bojno polje, kjer se odloči boj med krščanstvom in pagaustvom. V istem smislu se je nedavno izrazil grof Ca-privi v svojem slavnem govoru pri šolski razpravi v pruskem deželnem zboru, rekoč, da se v šolskem vprašanju bije boj med krščanstvom in ateizmom. Da, ali se vzgaja mladina v krščanskem duhu, ali pa se vzgaja v ateizmu, srednje poti pri dosledni vzgoji biti ne more! Poglejmo v Avstrijo! Novi šolski zakoni v Avstriji so „konfesijonslozni". Veda je prosta ter se sme prosto poučevati brez ozira na kako vero ali versko družbo. Jasno je, da se je liberalcem posrečilo v Avstriji uvesti v isti ni brezversko šolo. In taka šola mora imeti svoje posledice v materi j a-lizmu in ateizmu. Razni šolski pojavi nam to jasno spričujejo. Med drugim se je tudi na ljubljanski gimnaziji čulo marsikdaj iu marsikaj, kar je dišalo po materijalizmu ali ateizmu. V čast slovenskim profesorjem morama reči, da so bili to večinoma tuji profesorji, ki so se odlikovali s takimi netaktnostmi. Potvarjala se je vzlasti rada zgodovina in že petošolci so imeli priliko, pri zgodovinskem pouku slišati govorjenje „o svetopisemskih pravljicah". Ni še davno, ko je znan nemšk turner, razlagajoč boje Henrika IV. in Gregorija VII., zadnjega v blato teptal, v zvezde koval pa propalega Henrika IV. K sklepu pa se je še glasil pristavek: Ako pa vzamete kako katoliško knjigo v roke, bodete seveda v njej drugače brali; toda zapomnite si, to 1 je res, kar sem vam jaz povedal." j Tako se poučuje katoliška mladina! No, da tujci pitajo slovenske mladino, nado j našo, s tako duševno hrano, ki mladino duševno i in telesno slabi, to si pač razlagamo; nerazumno i nam pa je, ako se to godi pri pouku slovenščine, ; o čemer se je v Ljubljani mnogo govorilo v nedavnem času. Povedali bomo dogodek, kakor smo ga zvedeli iz zanesljivega vira. Ako se skaže, da ni istinit, j tem ljubše nam, in kakor ga sedaj neradi objavimo, tako ga bomo tedaj radostno popravili, j V preteklem šolskem poluletju je na tukajšnji višji gimnaziji sedmošolec Hribar, sin glavnega ; zastopnika banke „Slavije", predaval: „O izviru in starosti človeškega rodu". Govor je bil sestavljen v smislu Darvvinove hipoteze, da človek izvira iz opice in da je človeški rod prastar. V čast slovenskim dijakom bodi povedano, da ! so splošno ta govor obsojali ter govorniku klicali, da naj gre — v klop. Zagovarjal pa je Darwinova načela dijak Grasselli, sin ljubljanskega župana, in sicer s psovkami na katoliške učenjake in njih . knjige. Dotični gospod profesor pa je vse te budalosti mirno poslušal ter konečno izjavil, da on ni za Darwlnovo teorijo, da pa je zdnjo mnogo učenjakov, sploh pa da naj vsa ta stvar ostane med šolskimi stenami. — Da bi je pač i ondi ne bilo! Ta dogodek, predavati in zagovarjati Darwi-novo teorijo o izvoru človeštva, pač zasluži najstrožjo obsodbo. In to iz nastopnih razlogov: i 1. Neumestno je vpedagogičnem oziru razpravljati dijakom o tvarinah, katerih s svojimi [ vednostmi ne morejo temeljito ni zagovarjati, ni zavračati , ker jih vsestranski ne razumejo. Kdor hoče predavati o Darwinovi teoriji, mora znati nekoliko več naravoslovne vede, kakor znd najpridnejši j in najnadarnejši sedmošolec. — Sploh se nam zdi, i da take razprave nikakor ae spadajo v okvir srednješolskega gimnazijskega pouka. 2. Zvednostnega stališča moramo tudi ; obsoditi to predavanje, kajti znanstveno je pri uče-j njakih-veljakih Darvvinova hipoteza že davno — : premagano stališče, hipoteza brez dokazov. Za to i imamo znanega nemškega ateista Virchova kot zanesljivo, nesumljivo pričo, ki se je izrekel na shodu j učenjakov - antropologov, da, kakor nerad, vendar j mora priznati, da razprave o D a r w i n o v i j hipotezi niso, žal, dosedaj dognale ; niti jednegavednostnega dokaza za istinitost te hipoteze. — Nam se torej ni ' treba še sklicevati na katoliške učenjake. 3. Obsojati moramo Darwinovo hipotezo vzlasti 1 tudi z narodnega stališča. Po tej teoriji ne ; velja na svetu nobena pravica. Tu vlada le ! pest močnejšega. Manjši, slabejši so zatirani | in nimajo pravice za svoj obstanek. To je temeljni nauk Darvvinove hipoteze. — Slovenci torej, narodič med narodi, nimamo pravice do obstanka. Da nas zatirajo Nemci in Italijani, to je natoren zakon, ! proti temu ni pomoči. Po tej hipotezi se Slovenci j ne smemo sklicevati ni na božjo postavo, ker je po i tej hipotezi ni; ni na natorno, ker se le prav izvršuje, ako se nsin šiloma rušijo naše narodne i pravice. 4. Vzlasti pa nam je ta dogodek obsojati sto- | ječim na verskem, pozitivno krščanskem stališču. — Darvvinova hipoteza je gol I ateizem, ki ne priznava nobeue vere, najmanj pa | krščansko; ona bije v obraz: a) katoliški dogmi o ' vstvarjenju človekovem, b) o padcu, c) o vČlove-! čeuju Sina božjega, d) o neumrljivosti duše, e) o i večnosti, nje plačilu in kazni; sploh po Darwiuovi hipotezi ni ne Boga, ne — človeka! Sama | žival lazi po zemlji, kolje se med seboj in naposled I pogine v zemlji. (Dalje v prilogi.) Priloga 41. štev. „Slovenca" dnô 20. februvarija 1892. In s takimi nauki naj se bavi katoliška, za idejale navdušena naša mladina?! Uverjeni smo, da v tej zadevi ni bilo na nobeni strani direktnega namena, nasprotovati načelom krščanstva, marveč da sa je ta breztaktnost dogodila po eni strani zaradi občudovanja »redne nebrižnosti, po drugi straui pa vsled mladeuiške lahkomiselnosti. — Toda tudi taka breztaktnost ni umestna ter je graje vredna. Nadejamo se, da naj vsaj iz slovenskih srednjih šol ne bo več treba poročati o takih ueumest-nih dogodkih. Iz Škofje Loke, 16. februvarija. (Naša društva.) S-daj imamo v našem mestecu dvoje bralnih društev: Čitalnico in bralno društvo. Poleg teh dveh bralnih društev pa še godbeni klub. Čitalnico so ustanovili — če se ne motim preteklo bode letos v jeseni 30 let — in veliko let s pomočjo vrlih narodnjakov pri življenju ohranili duhovniki, a sedaj gospodje neradi vidijo duhovnika v svoji sredi. Toda izkušeni možje pravijo, da tudi odslej v čitalnici ne bode nič bolje. I-z početka je vse naudušeno za svoje ideale, tod* s čaeoma se krči število udov, doneskov ni lahko dobiti', saj tako se pri tacih rečeh navadno godi. Kadar je pa veselica v čitalnici, takrat je pa obiskovalcev dovolj. Slovenci, nemèkutarji, Nemci, Italijani, vsi se zberô v slovenski čitalnici. Največ jih vleče tja ples. — Tudi zadnjo nedeljo je čitalnica priredila v svojih prostorih predpustno veselico. Novoizvoljeni gospod predsednik nas je lepo nagovoril, zlasti poudarjal slogo iu končal svoj govor z besedami: Vse za vero, dom, cesarja! Godbeni kiub, obstoječ iz treh gg. učiteljev in nekaterih drugih gospodov, je pri veselici prav dobro izvršil svoj nalog. Povsem se mu mora izreči hvala, da se je v tako kratkem času tako izvrstno izvežbal. A zdi se mi, da so se gg. igralci godbenega kluba malo preveč ponižali, ker so potem godli tudi pri plesu, kakor kaki najeti godci. Stan gg. igralcev skoro zahteva, da igrajo le za bolj vzvišene namene I Kaj naj bi pa rekel o igri: „Dva gospoda pa eden sluga"? Da govorim resnico: nikomur izmed občinstva ni ugajala. Ali je pa umestno in stanu na čast, da gospodje učitelji javno na odru godejo in v burkah nastopajo, to je vprašanje, na katero naj si sami odgovore. Trezno mislečim ljudem zdt se to čudno, prečudno ! „Slovensko bralno društvo", namenjeno bolj priprostim ljudem, je začelo svoje delovanje v tem mesecu. Možje, ki so na čelu temu društvu, so porok, da bode društvo vspešno delovalo. Želimo novemu društvn najlepši razvoj ! Iz Konjic, 17. februvarija. (Pogreb vele-čast. gos p. nadžupnika in dekana.) Bilo je dné 1. t. m., da smo veseli sedeli za mizo v Vojniku. VeleČast. g. konjiški nadžupnik Frančišek Mikuš je obiskal svojega prijatelja iz mladih let, g. F. Terenčaka. Vsi najboljšega zdravja, kar je prastarih ljudeh mogoče, veseleč se ločili smo se po treh popoldne. In glej, štirinajst dnij pozneje naznanila nam je hitronožna žica žalostni glas, •— velečast. gosp. nadžupnik Fr. Mikuš mrtev I In danes, 17. t. m., izročili smo njegovo truplo materi zemlji, njegovi duh, dušo pa nebeškemu očetu. Vkljub neugodnemu vremenu imenujemo njegov pogreb velikanski. Bilo je 32 duhovnikov, urad-ništvo domače konjiško, knez Windischgriltz s soprogo, kakor tudi c. kr. okrajni glavar celjski, dr. Wagner, učiteljstvo s šolsko mladino, gasilno društvo, katero je vence nosilo, in brezštevilno ljudstva. Trg, kamor si se ozrl, kazal je žalostno, otožno lice. Tržne svetilnice, pokrite s črno tančico, so gorele in po okuih večine hiš bile ho vžgane luči. Vsecštacune bile so zaprte in z nekaterih hiš so viseli črni žalostni prapori. Vse to živa priča, kako je bil priljubljen rajnik. Pridigoval mu je velečast. gosp. opat celjski, rojak in sorodnik njegov, Frančišek Ogradi. Nekdaj-šuji kapelan konjiški pravi v svojem govoru velečast. g. govornik, rad bi kaj veselega povedal Konjiča-nom, ali žalost mu napolnjuje dušo in srce ter vse opominja s sv. Pavlom (13, 7): „Spominjajte se vodnikov svojih, kateri so vam oznanjali besedo božjo; gledajte njih konec življenja in posnemajte njih vero." Pov6, da so v štirinajstih dneh umrli trije dušni pastirji, kateri so pastirovali svoj čas v Konjicah : velečast. g. L. Potočnik, dekan braslovški; gosp. S. Černoša, mestni župnik slovenjegraški, in dekan in nadžupnik velečast. g. Mikuš. Ta je bil rojen v Gornjem Gradu od poštenih, vzglednih roditeljev, — iz katere hiše je še zdaj eden duhovnik, čast. gosp. Val. Mikuš, stričnik rajnikov, — dne 7. septembra leta 1821. V maš-nika je bil posvečen 1. avgusta 1845. Kapelan je bil v Celju in pri Novi Cerkvi, župnik pa na Dobrni, v Brežcah in zdaj nadžupnik v Konjicah. Bolehal je vedno, vendar nikdar ni tožil čez svojo bolezen. Ljubil je vse in ljubezen je vsem oznanjal. Iu kdor ga je poznal, prepričal se je o njegovem Iju-beznjivem vedenju. To jo tudi bil povod njegovemu velikanskemu pogrebu, kakoršnega ne vidiš kmalu na deželi. Z bližine in daljine so prihiteli duhovniki, da skažejo čast tajniku — zadnjikrat. Iz Maribora bila sta čč. gg. prof«sorja£M. Matek, dr. rom. in podvoilja bogoslovaki, tudi „Goregranc", in dr. Fejuš, velečast g. dekan rojčki. Tompak, slovenjebistriški g. Hajšek itd. Pri obedu došli so brzojavi, izražajoči sožalje osiročeui župniji in dekanijskemu duhovenstvu. Tudi prečast. g. prelat Košar, součenec pokojnikov, izraža 80žalje in svojo žalost, da ne more biti pri pogrebu svojega dragega prijatelja in součenca, ker sam boleha. V svesti si, da smo pokopali blagega moža, ostavili smo pokopališče, želeč mu večni mir in pokoj. —šo. Iz Prage, dne 17. februvarija. (Dve pomenljivi izjavi. — Poslednji zvoki jubilej ske izložbe. — Bruncvikov meč.) Minolo nedeljo sta se vršili v našem mestu dve izjavi, koji ste neobičajne vsebine in poliliškega pomena. Staročeški zbrani poslanci so jednoglasuo skleuili, da ne bodo odložili svojih mandatov in da glede takozvane duuajske sprave vlada popolua vzajemnost narodne ali staročeške stranke s češkimi konservativnimi veleposestniki, to je: večiua češkega deželnega zbora tako dolgo prestane v pogajanju z dunajskih punktacijah, dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji, kateri so obseženi v staročeški izjavi: „Da nastane na vse strani mir, premišljenost in vzajemna pravičnost, — in da se izvrši zagotovljenje jednako-pravnosti češkemu narodu." Te nove smeri pa n'so nastopili staročeški poslanci osamljeni in brez trdnega načrta. V občuem zboru katoliško - poliliškega društva za češko kraljestvo se je imenom češkega konservativnega plemstva izjavil grof K. E. Nostic, da se stranka njegova strinja z najvažnejšimi točkami staročeške izjave, rekoč: „Da se resni in rodoljubni politiki o tem posvetujejo in marljivo uvažujejo, je li sedanje trenotje ugodno za nadaljevanje spravne akcije ali pa da se vsa akcija za sedaj ustavi, ker se zaželeni mir more doseči porsem na podlagi ravnopravnosti." .... Stranke in katoliški življi, konservativni iu narodni na češkem zjedinili so se popolnem v tem, kako bodo v prihodnje skupno postopali v politiških zadevah, zlasti pa glede sprave. Nakane, koje so Nemci nastavljali v spravi in pa tolmačenje pota mičnih punktacij prisililo so konservativno in pa staročeško stranko k skupni obrambi. Kar so ne vjema t državnim pravom in nedeljivostjo češkega kraljestva, kar se protivi popolni ravnopravnosti obeh jezikov in narodov na Češkem, zoper to se bode upirala narodna in konservativna večina dtželno-zborska ko jeden mož. S tem se je pričel popoln obrat na Češkem. Seveda se ne bodeta konservativuo-narodni stranki spajali pri tem z mladočeškimi radilcalci. Od teh je zdaj odvisno, da se pokažejo kot pravi češki rodoljubi, da bodo delovali na skupnem polju v prospeh naroda in domovine in opustili bratomorni razdor. Nemiko-liberalni listi kar srše gneva, toda češki Ijud gre na ta ugodni obrat z najboljšimi nadejami, pamteč nemško prislovico: „Aufgeschoben ist wie — aufgehoben!" „Stopa li staročeška stranka zopet na politiško torišče, želimo," pravi olomujki „Našinec", vstopi naj nanj-kot o ž i v Ij e na stranka; osobito želimo, naj popusti bih«, katere sj zakrivile nje pad, hibe, katere i niladočeško stranko tirajo k propadu, in teh ona dandanes ne more zakrivati : Vstopi naj na torišče kot prava narodna stranka, o d kr i t o s r č n a naj bode sebi in uarodu, bodi naj, kakor je bila vselej, istinita branit^ljica uarodnih koristij in pra\ic — in postala bode zopet to, kar je bila prej, vladajoča stranka v narodu! Drugo in poslednje žrebanje izložbene loterije se jo dovršilo dokaj živahno. Srečni imejitelj srečke izložbene loterije, koji je dobil glavni dobitek 100.000 gld., je knjigovodja Fr. Sachs pri tvrdki J. Kraus na Dunaju. Sachs pohaja iz pruske Sle-zije. Drugi glavni dobitek (pohištvena oprava za go-spodske sobe v slogu Ljudevita XIV. in za jedilnico v vrednosti 5000 gld. ali 4500 gld. v denarjih) pripal je 701etni baronesi Bäsch li je vi, ubogi hčeri guberjaluega lajn ka, koja ima na mesec — 7 gld. miloščine. Ta reva je dobitek v istini potrebovala; kupila je srečko dan pred žrebanjem. Izmed 800.000 izdanih srtček bilo je do včeraj nazaj poslanih loterijski upravi 120.000, in smelo se trdi, da se je vkupe razprodalo 650 000 sreček, med temi i mnogo po Slovenskem. Odlikovanj (diplom, zlatih, srebrnih, bronastih svetinj itd.) bilo je podeljenih vkupe 3892. V zaključni seji generalnega razsodišča so priredili odborniki g. grofu Harrachu (predsedniku) ginljivo ovacijo v priznanje hvaležnosti za njega trud, ter so mu vročili dragoceni album s slikami generalnih razsodnikov. Grof Ilarrach je pa podaiil podpredsedniku Kubinzkerau stekleno kupo znatne umetelne vrednosti. Bili so to poslednji odmevi nepozabne in prekrasna naše izložbo. Pri nas je vsakemu otroku znana povest, da je na Češkem živel nekoč junaški vitez imenom Brun-cvik, ki se je zlasti proslavil s svojim mečem; slednji imel je to čarobno moč, da je na besede: „Vsem glavo doli!" na jeden mah odsekal vsem sovražnikom glave. Dalje povest slote, da je ta meč zazidan in shranjen v temelju jeduega izmed stebrov svetovnozuanega Karolovega mostu, kojega zdaj iu-ženžr Gregersen gradi z nova. Povest ta je prešla iz prastarih döb med češkim narodom od jeduega pokolenja do druzega; pripoveduje pa dalje: Kedar se bode najhuje godilo češkemu u?rodu, tedaj bode Bruncvikov meč iz temelja Karolovega mostu dvi-gnen, in vodja, koji ga bodo sukal, potolkel bode ž njim do poslednjega vse sovražnike domovine. Marsikomu se še sanjalo ni, da bi vendar mogla priti doba, ko bodo našli ta Bruncvikov meč. Lahko si torej mislite neobičajno gibanje po Pragi, ko včeraj bliskovito poči glas po mestu, da so pod petim stebrom napominaui starodavni meč. Vse je vrelo k mostu, ali prišli so prepozno, ker so meč že odnesli v mestno svetovalnico. Ne ve se, je li to v istini Bruncvikov meč, ki je delal take čude, a v vsakem oziru je ta najdba dragocena. Delavci so namreč v caissouu pri petem stebru Karolovega mostu ob 3. uri zjutraj (dela se noč in dan) zadeli na ta meč pet metrov pod rečno gladino Vel ta ve. Meč je takozvani „križarski" meč. Ležal je v temelju stebra mnogo sto let, in možno, da je bil prej ondi, nego je bil most zgrajen. Meč je brez napisa, a izveš!no je, da je bil najden dragocen spominek! Dnevne novice. V Ljubljani, 20. februvarija. (Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) je v včerajšnji seji izvolila dofedanje predstojnike, in sicer gg.: Ivana Perdana, trgovca, za predsednika; Autona Kleina, solastnika tiskarne, za podpredseduika: Filipa Zupančiča, stavbenega mojslra, za provizoričnega predsednika. Sklenila je priporočati prošnjo g. Elvarda Pour-ja, da bi se ponovilo že leta 1888 mu dano dopustilo, ustanoviti v Ljubljani pisarno za posredovanje prometa z večjimi posestvi. Za namestnika v državni železniški svet nasvetovala je g. Josipa Kušarja, izrekla se zoper ustanovitev novih semnjev v Veliki Vasi, sklenila prositi za premembo minisUrtke naredbe o vpisovanju obrtnih znamk gledč na razno bat ve. Dalje se je zbornica izrek In, da bi bilo korislno, uvesti obligatorično vpeljavo številk pri preji po metriškem zistemu, ali to še zdaj ni mogoče vpeljati, dokler se tudi druge države za to ne izreki, ker bi prej ne bilo mogoče tekmovati s tovarnami drug h držav. O vprašanju, «li bi zadostovalo dolo- čilo v novem kazenskem zakonu, da se kaznuje oni z zaporom ali v denarju, kateri prodaje blago, katero pa ne meri, oziroma ne tehta, ali nima tistega števila, kakor je na blagu povedano, so je izrekla, da bi po njenem mnenju to zadostovalo. Zbornica je mnenja, da popravljanje šivalnih strojev spada v vrsto rokodelskih obrtov in ono poljedelskih strojev v vrsto svobodn h obrtov. Pravila zadruge kovinskih obrtov v Ljubljani je sklenila priporočati v potrjenje. (Vestencck zaprt.) Bivši okrajni glavar litijski dr. Julij Priinzl vitez Vesteneck je v-Sdno-gradu zaprt. Iz Litije odšel je mož za glavarja na nemški Štajer v Deutseh-Landsberg, kjer je moral zaradi svojega velikonemškega mišljenja in javnega delovanja na tej podlagi v pokoj. V denarnih zadregah živeč, poiskal si je postranski zaslužek. Dobil ga je v Soluogradu pri novoustanovljeni bla-gajnici za nezgode kot tajnik, kjer je kmalu dobil ravnateljstvo v roke. Kot ravnatelju izročevale so mu razne velike tovarne zavarovalne prispevke za svoje delavce, katerih pa ravnatelj ni izročil blagaj-nici, temveč jih je za-se porabil. Tovarna za celulozo v Halleiuu izrcčila mu je pred nekim časom 1350 gld. v ta namen, katere je Vesteneck zopet za-se porabil. Blagajniku se je čudno zdelo, da omenjena tovarna doneska še ni plačala iu poizvedbe o tem so spravile na dan, da je bila svota Vestenecku samemu že zdavnej vročena. O Istavili so ga takoj in objavili deželnemu sodišču, katero ga je 16. 1. m. zvečer prijelo in zaprlo. Litijcem bo Vesteneck pač še posebno dobro v spominu. Oa je z t bivšega deželnega predsednika kranjskega pozneje ministra Conrada pl. Eybesfelda. (C. kr. višjo realko v Ljubljani) je obiskavalo prvega poluletja v 11 razredih (1., 2 , 3. in 4. razred imajo paralelke) 348 učencev, izmed katerih je dobilo 29 spričevalo prvega reda z odliko, 243 prvega reda, 58 druzega in 15 tretjega reda; trije zaradi bolezni niso bili izprašaui. (Prezentacija.) Čast. gosp. Frančišek G o rn i k, kapelan v Komendi, je predlagan za faro Nevlje. (Kozarec žganja 96 gld.) Pravijo, da je bilo na Dolenjskem v trgu R. Nekega čmerikavega dne mesec» januvarija t. I. stopi v loterijsko sobo on-gavi Janez, hoteč jedenkrat poskusiti srečo v loteriji ter zastaviti na tri številke ves okrogli drobiž; imel je v žepu ravno dvajset kebrov. Pa skušnjavec grdi nikdar ne miruje. Tako je tudi našemu Janezu v zadnjem trenotku v sicer pametni glavi vzbudil neumno misel, da bi zvrnil za dva kebra dišečega žgaujčka, ki tako prijetno praska po grlu. Janez dobrega srca, kakor vedno, posluša notranji zapeljivi glas in res naroči pri sosedni mizi kozarček „grenkega" za dva kebra ter ga zvrne na dobro srečo pri stavi. Nato potegne iz vrečice tri številke ter stavi ninje še ostalih 18 rujavih ktbrov. Iu glejte spaka 1 Ko pride Janez prihodnjo nedeljo vprašat, ali je kaj zadel, povedo mu, da so prišle „ven" vse tri ujegove. Tema! — ta beseda zadene Janeza, kakor strela z jasnega, in še danes se kesa, da je dal za žganje dva kebra in tako pri temi manj potegml — 96 gld. Janez je nekda obljubil, da nikdar več ne pokusi paljenke. (Poročena) sta bila pretečeno sredo (17. t. m.) pri sv. Jakobu v Ljubljani gosp. Franc Horvat, trgovec v Plešiviui na Hrvatskem iu «dč. Alojzija Milavec, hči tukajšnjega hišnega posestnika in gostilničarja Jakoba Mlavca. (Umrla) je nocoj v mestni ubožnici na Ivar-luvski cesti ena najstarejših oseb ljubljanskega mesta, Uršula Možina, stara 91 let. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslal gosp. A. Lavrenčič v Šiutpetru na Notranjskem 1 gld. 38 kr., nabranih kot dobitek pri igri. Rojaki, posnemajte ga! Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda. (Slovensko gledališče.) Jutri se bode predstavljala igra s petjem „Materin blagoslov" ali „Nova C h o n c b on" (Iz pred porotnega sodišča v Novem Mestu.) Piše se nam: Dnš 17. t. m. je sedel na zatožni klopi moralno popolno propali, že 72 let stari Peter Bo sin iz Predaka na Tirolskem, ki je zadnji čas bival v Radtčah kot zidar. Zatožen je bil posilne oskrumbe in pohujšanja. Obravnava je bila tajna. Porotniki so soglasno potrdili vseh deset vprašanj in sodišče je starca obsodilo na 5 let težko ječe, poostrene vsak drugi mesec s postom. — Dne 18. t. m. sta bila pred sodiščem po 17 let stara Ernest Stalcer in Ludovik Pečati er iz Nove Gore pri Crmošnj cah zaradi ponarejanja denarja. Stalcer je kovaški pomočnik in je iz svinca napravil stroj za ponarejanje desetič. Zatoženec je priznal, da je naredil devet desetič, katere je hotel s pomočjo Pe-čauerjevo spečati med ljudi. Izvela sta samo štiri desetice. Pečauer je bil zatožen tudi tatvine. Porotniki so vsa tri vprašauja potrdili in sodišča je Stal-cerja obsodilo na 13 mesecev iu Pečauerja na šest mesecev ječe. — Dne 19. t m. je sedel na zatožni klopi 51 let stari Auton Dejak, rešetar iz Dol. Lazov pri Ribnici zaradi požiga. Prič je bilo 13. Sodišče je zatoženca obsodilo na 7 let težke ječe. Danes je zadnja obravnava proti Tereziji Pile-tič zaradi ponarejanja denarja. Obravnava proti Pavlini F rit z iz Kočevja zaradi tatvine se je odložila do prihodnjega zasedanja. (Celovški mestni zastop pa slovenščina.) Poroča se nam: C. kr. deželna vlada koroška je za-ukazala z odlokom z dne 9. februvarija t. I., št.153, da mora mestni magistrat celovški brez ugovora sprejemati slovenske vloge „Katol. polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem". Mestni očetje pa so v zadnji seji sklenili, da se bodo zoper ta odlok pritožili kar ua dveh straneh:, pri mini-sterstvu notranjih zadev in pa pri najvišjem državnem sodišču. Mislijo si namreč: „Zwei Stricke halten besser." No, yederemo 1 — V kratkem Vam poročam obširneje o tej zadevi. (Mati Germanija) je zopet povila jako lepo in zdravo dete. Ime mu je „Germauenbund" — v Celji pa je njegova zibelka. Toda hudobni obrekovalci trdijo, da je stari materi Germaniji to dete podvrženo. „Deutsche Wacht" namreč je povedala v zadnji številki, da so v oibor tega novega germanskega društva izvoljeneni: Načelnikov namestnik cand. iur. Oton Amb rožič, tajnik dr. Kovačič, blagajnik cand. iur. Edvin Ambrožič, odbornik slikar De Toma — torej Germani najčistejše krvi! Neka prslovica pa pravi, da redko kateri janičar postane beg. (Dar.) Gosp. Albin Achtschin je povodom svoje srebrne poroke daroval 20 gld. za mestne reveže ljubljanske ter razdelitev tega zneska prepustil magistratu. (Slovenske dame Šaleške doline) prirede jutri dne 21. t. m. v čitalnici v Šoštanju veselico. Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina za osebo 50 kr., obitelj 1 gld., kmetiške ude 20 kr. Vstop je dovoljen le vabljenim in po udih vpeljanimi gostom. Vspored: 1. Pozdrav. 2. J. Kocijančič: „Danes tukaj, jutri tam", moški zbor. 3. Dr. G. Ipavic; „Pozdrav", mešan zbor. 4. Koželjski : „Po jezeru", dvoigra na citrah. 5. Dr. B. Ipa\ic: „Slovenska pesem", moški zbor. 6. A. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 7. Koželjski: „Venec narodnih pesnij", dvo-igra na citrah. 8. Dr. B. Ipavic: „Na ples", moški zbor. Mej petjem koncertne točke na klavirju. Pri veselici bode prvikrat nastopil domači mešani zbor, broječ nad 24 pevskih sil. Ker se zbor jako marljivo vežba, nadejati se je lepega vspeha in vsestranske udeležbe. — Tem vrsticam dostavimo iz vzrokov, katerih tu ue naštejemo, kratko opomnjo na naslov g. tajnika šoštanjske čitalnice, naj je nasproti nam isto tako postrežl|iv s poročili, kakor je nasproti drugim listom. To je dolžnost njegova kot tajnika, sam .'¡i-se naj si misli, kar mu drago. To zahtevajo mnogi člani čitalnice. (Šodraški pevci) vabijo na vesel co, katero priredb s sodelovanjem larnburaškega zbora iz Prezida dne 21. februvarija 1892 v gorenjih prostorih gospoda Fajdige v Sodražici. Vspored: 1. Nedved: „Beseda sladka domovina", zbor. 2. „Brati nezua", veselo;gra v enem dejanju. 3. Nedved: „Zvezna", moški zbor. 4. „Venec hrvatskih narodnih pesnij", svirajo tamburaši. 5. Tombola. 6. Zaje: „U boj", moški zbor. 7. Hiirtl: „Večerna", čveterospev. 8. Volarič: „Za dom", moški zbor. 9. Vogl: „Glas domovinski", moški zbor. 10. Dr. Ipavec: „Lastovki v slovo", čveterospev. 11. Prosta zabava. — Pri zabavi udarja tamburaški zbor. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Vstopnina 20 kr. za osebo. (Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah) vabi na vesel ico, katera bode v nedeljo duö 21. februvarija 1892 v dvirani g. Martelanca. Začetek veselice je ob 6. uri zvečer. Radodarnosti se ne stavijo meje. Vspored: 1. Lan pl. Zaje: „Rojakom", zbor. 2. Skalovič: „Tonici", poluzbor. 3. H. Volarič: „Domovini", zbor s spremljevanjem orkestra. 4. „Bog vas sprimi 1", veseloigra v jednem dejanju 5. „Čevljar in krojač", šaljivi dvospev. 6. Šaljiva tombola. 7. Prosta zabava. Raznoterosti. — Časniki iz bukovega losa. Časnik „Fhiladelphia Record" pripoveduje, da se izdeluje v liladeliiški tovarni papir iz bukovega lesa. In sicer ni treba več, kakor 22 ur, da se les bukovega debla premeni v — časnik. Za žaganje debla računa se tri ure, les se premeni in zmelje v papirnato kašo v 12 urah, iz te kaše napravi se papir v petih urah. Papir se spravi v tiskamo v eni uri 20 minut, zmoči iu vravna se v 30 minutah, odtisne se v 10 minutah. Torej se napravi iz bukovega debla ame-rikanski časnik v — 22 urah. — To je, kakor po telegrafu ! — Zaradi brk sam sebe ustrelil je v Velikem Varadinu na Ogerskem kočijaž Aleksander Pastor. BI je namreč do zadnjega časa kočijaž pri velikovaradinskem škofu iu nosil je vedno obleko v krasni ogerski noši. Pred vsem se je pa ponašal s svojimi gostimi, dolgimi brkami, ki jih je nosil pod nosom. Ko je pa minuli mesec to službo zapustil ter vstopil pri nekem baronu kot kočijaž, naročil mu je novi gospodar, da morajo pri njem nositi vsi posli — gladko obrit obraz. Kočijaž je to storil, a stožilo se mu je tako po brkah, da mu ni bilo več živeti in zato se je ntdavno ustrelil z revolverjem. — Kdo vč, če je na drugem svetu dobil svoje brke. Nemara da se run bodo tudi tam zasmodile. Zavarovalna družba „The Greaham" v Londonu. Letno poročilo o 43. poslovnem letu, ki se je končalo dne 30. junija 1891, je bilo pre-čilano dne 26. januvarija 1892 v redni seji delničarjev. h tega poročila posnamemo naslednje: Družbi je došlo 7589 zavarovalnih ponudb za 61,372.000 frankov, od teh jih je bilo sprejetih 6628 za 52 mil. 717.400 frankov. Dohodki premij so znesli 15 mil. 999.973 frankov, mej tem je za 1,831.148-75 frankov premij prvega zavarovalnega leta. B lanca obre-stij izkaže 4.725.285'94 frankov, torej skupni letni dohodek družbe 20,725.25S'96 frankov. Tekom leta je družb» izplačala zavarovancem za življenje 8 mil. 849.176 87 frankov. Zahteve iz mešanih zavarovalnih pogodb in za opravo so znesle 1.212 739 48 frankov. Za povratni u^ktip polic se je izdajo 1 mil. 339.855 31 frankov. Zavarovalni in rentni zaklad sta se zvišala i\ 6,036.893 95 frsnkov. Via aktiva so znesla koncem leta 1 17 550.796 67 frankov, Kapital je naložen: 1,480.098-65 frankov v varnostih angleške vlade, 539 819 75 frankov v varnosti in-d'j-«ke in kolonijalne vlade, 17,487.539-80 fmikov v tujih državnih varnostih, 1,248.611*56 frankov v železničnih akcijah in prijoritetab, 56,261.715 62 fraukov v železničnih iu drng'h dolžnih listih, 16 680.363 54 frankov v posestvih, med temi sta | hiši na Dunaju in v Pešti, 5.333.984 48 v hipote-i kah in 18,518.663 27 frankov v raznih varnostih. Dunaj, 20. februvarija. Današnji listi pozdravljajo načela davčne reforme, posebno ker so davki ne bodo zvišali, temveč znižali pri najnižjih davkoplačevalcih in tako odpravili mnogi nedostatki. To pa se bode tem gotoveje zgodilo, ker je finančni minister sam obljubil, da bodo pomagal pri potrebnih promembah. Dunaj, 20. februvarija. Mariji Valeriji se je /.boljšalo, temperatura zjutraj 37°. Pariz, 20. februvarija. Papež je izdal na francosko duhovščino okrožnico, v kateri izjavlja, da je dolžnost priznati vsako vlado. Treba je razločevati med ustavnimi zlorabami in postavodajno oblastjo. Postavodaja se more pobijati le z ustavnimi sredstvi. Odobrava pa konkordatno politiko. I Pariz, 19. februvarija. Predsednik Carnot je vsprejel demisijo vsega kabineta. G-enova, 19, februvarija. Tovarna „Ro-callo" v San Pieru jo pogorela; 300 delavcev jo brez zaslužka. Lizabona, 19. februvarija. Delavci v arzenalu so ustavili delo zaradi prenizke plače. S policijo jo bil krvav pretep. Več oseb je ranjenih, mnogo so jih zaprli. Tržne ccnc v Ljubljani dne 20 februvarija. rr Vremensko sporočilo. Srednja temperatur» —3'0°, za 2'7° pod normalom. V. Kališ, 109 2-1 pisarna za posredovanje pri zasebnih opravilih na Prešernovem trgu štev. 3. 1» ¿«.i s m. s Veliko poaestvo na Oorenjskem; hišo s strojarnlco z vsem potrebnim orodjem pre skrbljeno, ■ stopami in vrtom v Zapužah pri Radovljici; hišo B travnikom (za lesno kupčijo posebno pripravno) v Kranju; več hiš v mestu, tudi z vrtom; gostilne v Ljubljani in 1 gostilno na Reki; hišno opravo za spalno sobo posebno umetno izdelano v staronemškem slogu in drugo hišno opravo. Stanovanja velika in majhna se oddajo. ©^g^^i st iz cecilijanske šole z dobrimi spričevali išče službe, katero bi rad takoj nastopil, ali pa vsaj o sv. Juriju. Več se izve pri upravništvu. ios 5—i Razprodado se muzikalije in knjige pok. Vojteha Valente na Cojzovi cesti šr. 10 od 11. do 1. ure dopoldne in od 3 do 5. ure popoldne. 107 3 — 1 Leto ustanovjjenja 1820. Syarilo. Brezvestni agent I*. A., baje v službi neke tuje zavarovalnice, poskusil je v nekem kraju v našem imena sklepati zavarovalne pogodbe. Resno svarimo pred njim, ker je poskusil to nesramno početje čisto na svojo roko in morda celó iz zlobnih nagibov proti nam. Omenjeni človek ni bil nikdar in ni v nobeni zvezi z „UNIO CATHOLICA". Pri potovalnih zavarovalnih agentih naj se blagovoli vselej zahtevati, da se izkažejo, imajo li kako pooblastilo od podpisanega zastopa. LJUBLJANA, dné 17. febr. 1892. 106 3-3 „Unio ccitholica". Glavni zastoj). Srebrna svetinja Pariz 1878. Častna in priznalna diploma Dunaj 1873. lusani & Priiiotli St. Ulrich, O' röden, Tirolsko, priporočata se za cerkvena dela otl lcsn, kakor: oltarje, leče, krstne mede-nioe, spovednice, križeva pota, podobe svetnikov, Kristuse, podobe za jas-(.1392) lice i. t. d. (4-4) po najnižjih ccnali. ENT Cenikizaslonj in franko. Sargove slv,eri"ske specijalitete. Od kar jili je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, dvomi svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljieah. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v tlakonih. — Toiletno karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska crème. — Toiletni glycerin itd. itd. (1420) 5 Ii \ ïiftïlfHVT zdravstvenooblastveno pre-"■axlAiVl/Vil skušena zobca crème. F. A. Sarg-a slu «fc comp., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerljah. %jA/p J. O. «fe. Ivan Kregar, pasara in izdelovatelj cerkvenega orodja LJUBLJANA, Poljanska ccstn 3, (zraven gostilne »pri zvezdi«), Kalan: slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. II. zvezek izšel je ravnokar ter so dobiva v „Katol. Bukvami" in Tiskarni komad po 20 kr., po pošti 23 kr. Prvega zvezka Je še nekaj izvodov v zalogi. Primerno darilce. opozarja in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slav. cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno paso^gls® d©3.aX»xoor v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: monstrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, léstence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in cenó po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvrženo blago poSlje dobro spravljeno in poštnine prosto. 1592 (52—9) Nič več kaši ja! Staro in preiKkuHcno domače zdravilo so pristni naravnost s Francoskega pripeljan, najboljše, stare vrste, v steklenicah a 3 gld. in v malih steklenicah a 1 gld. 75 kr. Piccolijeva lekarna „Pri angel ju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1312) 7 Umetne zobe in zobovja stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja A. PAICHEL, (i2) u zobozdravnik (?) pri Hradeckega mostu I. nadstr. Za bolne in zdrave je najboljše hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Trnk6czy-jeva hmeljna sladna kava z dobrini okusom iz lepo dišavo. Zavitek s 1/i kg. velji 30 kr. — Jaio ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi p i Ubaldu pl. Trnkdczy-ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V.okraj, Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6czy, 111. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pl. Trnk6ozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6czy, lekarnar; nadalje v vseli lekarnah, prodajalnicah dišav, kupcih itd. (1 391) Prekup ci imajo obilen rabat.. (12) Uradne in trgovske s firmo priporoča ÍSM Ljubljani. EAT rçictxe-j* \>ov V ----- ki nena- -doma hitro pomagajo proti kašlju, hripavosti, zasliženju itd. Lo posebna 6ostava mojih bonbonov je že porok za vspeh. Paziti je treba natančno na ime Oskar Tietze in na „čebulno znamko", ker so tudi posnetki, ki pa so brez vrednosti in celo škodljivi. V zvežnjih k 20 in 40 kr. Glavna zaloga: Lekarnar F. Križan, Kromerii. — Zaloge v Ljubljani: Lekarnar Ub. pl. Trnkoczy, lekarnar L. Grečel, dalje na Kranjskem v mnogih l-ikarnah, prodajalnicah itd. (1399) 20-14 Zobni zdravnik iz Berolina imiv. meči. Stari trg št. 4, I. nadstropje, v Ljubljani. ordinira od 9. do 12. ure dopoldne in Od 2. do 5. ure popoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. 38 24—7 Za uboge ob petkih od 9. do 10. ure dopoldne. 3000 komadov v obratu. Najboljši vspeh zajamčen. Fh. Mayfarth & Co. Stroj za rezanje repe z nožnim stožcem, robkalnica za koruzo, mlini za phanje in mečkanje. Specijalni mlini za izdelovanje moke prostega koruznega phanja za konjsko krmo. Stroji za mečkanje krompirja. Stroji za rezanje krme, ki se gonijo z roko, geplom in parom. Drobilnik oljenenih tropin (preše). Farnica za krmo itd. Mlatilnice, ki so gonijo z roko in drugo silo. Čistilnica za žito. PH. MAYFARTH & Comp. Dunaj 2|I, Taborstrassc 70. Ceniki zastonj in franko. — Zanesljivi zastopniki se žalč. 45 10—4 J Beljaška tovarna za stroje 1 Egger, Moritsch in drupvi v Beljaku V preskrbuje najsolidneje izdihne (1497) 5-3 l™ žagne in liillnake oprave, vse stroje za lesnotvarinske in papirne tovarne it(J., stroje in orodje za obdelovanje kovin. TranHiuisile, vlito blago In vsakovrstni strojni deli. Vodovodi, trombne naprave, kopali&čne oprave. Na vsa vprašanja se radovoljno ln točno odgovarja. Oblastveno dovoljenje zavod za prilepljenje razglasov in pisnnia za posredovanje pri zasebnih opravilih. Podpisanec naznanja, da mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dne 4. januvarja 1892, 1. žt. 15338 podelila privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov in pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih s pravicami, dajati razjasnila o nakupu ln prodaji hišne oprave in gla-sovlrjev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in prodajalnlc, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorce^ (vil) in prosi vele-slavne oblastnije, zavode, podvzetja in častito občinstvo posluževati se v vseh, bodisi prilepljenja uradnih ali zasebnih razglasov po ulicah mesta ali zasebno poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda. Z zagotovilom, da se hočem potrudili vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem z odličnim spoštovanjem (37 10-8) Vekoslav Kališ Prešernov trg št. 3. W t % • - -Naznanilo in priporočilo. Usojam si slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi, zlasti prečast. duhovščini javiti, da sem z dnem 1. januvarija letos prevzel kupnim potom od gospe A. Geba ped tvrdko J. Geba v Slonovili ulicah že mnogo let poslujoči urarski obrt.-»i Ob tej priliki priporočam se v obila naročila naj razno vrstnejših ur i;i drugih v urarski obrt Vštevaj o čih se predmetov. Mnog61e;no praktično delovanje v šthrtti urarski jo dovoljni porok za točno, solidno izvršitev in nizko eeno. Vedno imam v zalogi v največji izberi zlate ln srebrne iepne uro, stenske in ure budilnice, ure s stojalom itd. itd. Tutfi najrazličnejše zlate in srebrne verižice so cenjenim kupovaloem po raz ličil h nizMh eirirfh na razpolago.. ' '■'•> ' ' 1 Dosedanji svoj urarski obrt v Trbovljah nadaljeval bodem kot filijalo. Velespoštovanjem 7 (10-9) r.rfci ■'•i. 8VOjO Velečistiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam } odpisana il) jo izborno zalogo mnogovrstnega blaga za vsakoršno b| dalje krasno in trpežno izdelane masne plašče, pluvijale dalmatike, in bandera, zastave, baldahine in banderčke pred sv. R. Telesom. Razno blago za cerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: al^e, koretlje, korporale in raznovrstne rutice imam vedno v veliki izberi v zalogi. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega cerkvenega orodja. V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, n. pr.: monštrance, svetUnice, križe, svečnike, kelihe, lestence itd. ter izvršim naročila pošteno, točno in primerno mogoče nizkej ceni. Velespoštovanjem (ioio) 6 Ana Hotbaucr v Ljubljani. IF" II a z p r o d a a p Pozor! Gospo- ° dzB JI JI G! U ..I M I Podružnica za Avstrijo: Maj, GlseMra» 1, 7 Podružnica za Ogersko: ltl v hiši društva. | št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija 1891..........frankov 117,550.797 Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1891..........„ 20,725.259 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (_1S48).....• . . . „ 249,311.449 V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 61.372.000 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb....................„ 1.728,184 555 Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zastop v Ljubljani 98 (12-1) pri Gvidu Zeschko-tu, Tržaška cesta, št. 3 b. I > u n a j 8 k a l> o r z a. ¿s® ■SSi Dne 20. februvarija. Papirna renta lo% davka .... 94 gld 90 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 94 ,. 45 „ Zlata rent» 4%, davka prosta.....111 „ — „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 „ G5 " Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1041 „ •- Kred tne akcije, 160 gld...... . . 307 „ 50 „ London, 10 funtov stri..............118 „ 30 „ Napoleondor (20 fr.)................g 38'/9^ Cesarski cekini.........' 5 57 * Nemških mark 100....... ■ • 57 " 95 Dné 19. februvarija. Ogerska zlata renta 4%.......107 gld. Ogerska papirna renta 5% 4% državne srečke 1. 1854.. 250 gld. 5 % dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 Zastavna pisma 102 138 148 182 96 100 45 kr. 35 „ Kreditne srečke, 100 gld.......185 50 15 55 75 St. Genóis srečke, 40 gld. 60 • Ljubljanske srečke, 20 gld..............22 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ — Rudolfove srečke, )0 gld.......20 „ 25 „ Salmove srečke, 40 gld........61 __„ \Vindischgraezove srečke, 20 gld..........57 „ i> j „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 156 „ 25 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2857 „ 50 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 87 „ — „ Papirni rubelj . . ...............1 „ 16'/,„ Laških lir 100 ....................45 „ 65 „ H/TT7 D PTTD' menjarnična delniška JIMUUII ^užba na Dunaju, jmUlIVUil j., VVollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. W Razna naročila izvrši se nnjtožncjc. Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gallške propinaoijske zadolžnloe. 41/, % zastavna pisma peštanske ogerske komer- cljonalne banke. 4'/,% komunalne obveznioe ogerske hlpotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avsttp-ogerska banka in podružnice njene. Uli lit cele »ltl. -A1 polovico } in .*»0 1«-. kolek Žrebanje že dne 1. marca. Glavni dobitek 150.000 gld. av. velj. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeii. Odgovorni vredi: Ignacij itnik ik k Tiskarne" v Lublani.