Proletarci vseh dežel, združite se!
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana ▼ gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Odprt je muzej pete konference Komunistične partije Jugoslavije — Zniževanje neproduktivne delovne sile pomeni varčevanje z živilskimi in denarnimi fondi
Razprava o sirsko-iraški resoluciji
Bela Krajina je pokazala svojo gospodarsko rast — Bratka Krefta »Celjski grofje«
Fizkultura — Objave
Leto XI. - štev. 253.
Ljubljana, ponedeljek, 23. oktobra 1950
Mesečna naročnina din 50.—
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Cena din 2.—
Zniževanje neproduktivne delovne sile pomeni varčevanje z živilskimi in denarnimi fondi
Vsako po nepotrebnem zasedeno de-lovno mesto pomeni veliko škodo našemu gospodarstvu. Čeprav je bilo delo ljudi na takih me6tih popolnoma neproduktivno ter je čestokrat le povečevalo birokracijo, so črpali živilske fonde, po drugi strani pa so se zaradi njih občutno Tazmetavala denarna sredstva. S polno pravico govorimo v primerih take nepotrebne zaposlitve tudi o izgubljeni delovni sili, ki bi bila v marsikaterem ključnem industrijskem podjetju nujno potrebna.
Da6i je borba z birokracijo in razsip-ništvom zavzela v zadnjem času zelo širok obseg ter ne priznava nikakršnega popuščanja, ne 6tnejo smatrati podjetja in ustanove zniževanja števila delovnih moči kot kampanjsko akcijo, kjer je važno le številčno zniževanje delavcev in nameščencev, ne da bi Hkrati točno pregledali delovna mesta ter našli tiste številne možnosti, ko lahko odpustijo de-lovne moči brez vsake škode za bodoče delo.
Pravilno so pregledali možnosti odpustitev v tovarni gumijevih izdelkov »Sava«. Z ukinitvijo stražarskega mesta pri glavnem vhodu, kjer lahko prevzame vse posle miličnika zaposleni vratar, so Pridobili tri moške delovne moči. Reorganizirali bodo tudi delo v mezdnem odmiku, kjer je doslej sedem administrativnih močr obračunavalo dnevno zaslužek in odstotke za vsakega posameznega delavca. To so delali izključno zaradi pregleda uspehov brigadnega tekmovanja, ne da bi pomislili, v koliki meri zmanjšuje prav te uspehe birokracija v pisarni z mesečnim plačevanjem dveh °dvišnih delovnih moči. Ves pregled tekmovanja bi namreč lahko dnevno opravili brigadirji, ki imajo zato tudi višje Prejemke, v mezdnem oddelku pa zadostuje štirinajstdnevno obračunavanje. V sekretariatu bo prevzela delo arhivarja kurirka, ki doslej ni bila polno zaposlena. Prav tako bo kurirka v tovarni sadnih sokov in marmelade v Celju odslej vo-
t <je'ov°dnik in odpremljala pošto.
Sele pregledi podjetij in iskanje možnosti, kje je mogoče ukiniti posamezna oelovna mesta, v polni meri pokažejo, kam je podjetja in ustanove vodila dosedanja širokogrudnoet pri nastavljanju novih delovnih moči.
V planskem oddelku tovarne sadnih sokov in marmelade zadostuje ena delovna moc, medtem ko so bile doslej zaposlene tri, kajti finančni plan, plan cen in plan kreditov lahko brez nadaljnjega prevzame računovodstvo, kjer lahko delo opravi devet namesto prejšnjih 13 na meščencev.
, V »Konstruktorju« bodo poleg zniža-n)a administrativnega kadra premestili v Proizvodnjo tudi deset čuvajev. Za čuvaje objektov bodo uredili stanovanja dedcem na posameznih obratih, katerim bodo dodelili po možnosti tudi pse ču vaje
V mariborski upravi štirih obratov to-
papirja, lepenke in lesovine je v oddelku ekspoziture socialnega zavarovanja stalno nameščen administrator, čeprav ima praktično z obračunavanjem hrfnarine za povprečno pet ljuMi dnevno Približno le za eno uro dela. Prav tu imajo v materialnem knjigovodstvu za-
poslene tri ljudi, od katerih knjiži prvi dnevno okrog 40, drugi okrog 16 in tretji okrog 20 dobavnic. Nihče ni pomislil, da bi to delo s pravilno organizacijo lahko opravljala dva nameščenca. V isti upravi bi lahko brez škode skrčili administrativni aparat tudi po drugih oddelkih. Da knjigovodja v oddelku delavske preskrbe ni dorasel svojemu poslu, priča precejšnji zaostanek v knjiženju. Sef lahko izkaže 6Voje delo le približno s 17 dopisi, ki
ODPRT 1E MUZEJ Pete konference Komunistične partije Jugoslavije
Zagreb, 22. okt Dane6 ob 11. url je
bil slovesno odprt muzej v poslopju, v katerem je bila 19. oktobra 1. 1940 peta konferenca Komunistične partije Jugoslavije. Slovesni otvoritvi 60 prisostvovali člani Politbiroja CK KP Hrvatske e sekretarjem Politbiroja dr. Vladimirjem Bakaridem na čelu. Na otvoritvi 60 bili
jih je napisal v letošnjem letu, stalni na- navzoči tudi člani mestnega komiteja bavljač pa je zaposlen le takrat, ko pri- Partije, predstavniki JA ter političnega >eljejo kontingente zajamčene preskrbe, in javnega življenja mesta Zagreba.
3rav tako si je po nepotrebnem delilo 0 pomenu V. konference KPJ je go-delo več ljudi v komercialnem oddelku, vonil član Centralnega komiteja Komuni-Direktor je reševal le načelne stvari ter 6tične partije Jugoslavije in Centralnega ni imel skoraj nikake zveze z nabavnim komiteja KP Hrvatske Jakov Blaževi«, in prodajnim oddelkom, kjer so bili V svojem govoru je poudaril, da je uslužbenci nastavljeni še posebej. Celo- bila V. konferenca krona uspeha vztraj-mesečno plačo je prejemal tudi namešče- ne triletne borbe CK KPJ s tov. Titom nec, ki je bil z razdeljevanjem kart za- na čelu, s katero je naša Partija silno posien mesečno le približno po deset dni. I okrepila svoje organizacije in kader ter Tako nesmiselnega zaposlovanja ljudi ji je v resnici uspelo postaviti se na pa upravno vodstvo ni omejilo le na čelo revolucionarnih množic. »Naša Par-upravo, še v večji meri 6e je razpaslo tija je postala v tej dobi,< je nadaljeval tudi po obratih, kar je zmanjševalo sto- | tov. Blaževič, apolitični činitelj prve
2Vrt svečanosti je govoril tovariš Jakov Blaževič
rilnost, zaradi česar so tudi rezultati v josameznih oblatih te tovarne porazni. Tako je padla n. pr. leta 1949 storilnost v obratu Sladki vrh v primeri z letom 1939 za okrog 26%.
Ostro kritiko zaslužijo vsi, ki na od-
vrste. Tedaj so bili slednjič razbiti te6ni okviri sektaških zakoreninjenih in zakon-spiriranih skupin ter je bil napravljen, kakor pravimo, prodor v množice.
Uspešno vodene stavke in demonstracije našega proletariata, naprednih štu-
govornih mestih v podjetjih ob vsej do- dentov in delovnih ljudi mesta, razpada sedanji splošni reorganizaciji niso uvi- nje buržoazne HSS in SDS na vasi in deli, kam vodr njihova nendgovornost pri pristop širokih kmečkih množic k Partiji, sprejemanju in nastavljanju novih delov- usposabljanje naših partijskih organiza-nih moči. Med saboterskn pa bi lahko oij na terenu, da so te množice pravilno uvrstili vodstva tistih podjetij, ki skušajo vodile k aktualnim programom borbe, še sedaj, po tolikih obrazložitvah, na raz- I 60 rezultat premišljenega, zaTes revolu-ne načine prikrivati rezerve delovne sile. okmarnega komunističnega vodenja in O spretnosti zavijanja in neupoštevanja | odločnosti.«
»Od zmagovitega zaključka druge svetovne vojne do danes je Stalin z vodstvom VKP(b) prizadejal hud udarec prvi deželi socializma — Sovjetski zvezi. Ne samo to, temveč tudi mednarodni solidarnosti v borbi proti imperializmu in reakciji. Velikanski delež narodov ZSSR pri zmagi v drugi svetovni vojni 60 razumeli kot 6vojo pravico do nagrajevanja in barantanja z ,velikimi*, smatrajoč male narode kot drobiž v velikem požaru. Drzno in cinično, skrivajoč se za blufi, resolucijo Komdnforma, so hoteli plačilo tudi pri naših narodih, ki jim niso bili nič dolžni, temveč nasprotno, ki so dali za 6vojo domovino, za svoj košček fronte v borbi proti fašističnemu napadalcu neizmerne žrtve ter 60 dajali vsemu 6vetu, pa tudi Rdeči armadi zgled, kako se je treba neustrašno boriti proti hitlerjevskim zverem. Jasno ;e, da je naša Partija, da so naši narodi taki vreti imperializma odločno odgovorili ter pokazali odpor, ki je dosledno na liniji načel markeizma-leninizma, na liniji 6tališč in odlokov od V. partijske konference pa do V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije in dalje.
Krvava tragedija korejskega ljudstva, stališče Sovjetske zveze v OZN pri vprašanju ukrepov kolektivne varnosti in preprečevanja napadov ter prepovedi kaznovanja zločinov genocida jasno govore, kam drvi Sovjetska zveza in kako zelo 6e je oddaljila ne le od načel in
navodil nam priča primer kemične tovarne v Domžalah, Namesto da bi po planu znižali delovno silo tam, kjer bi jo najlaže pogrešali, so skušali vso reorganizacijo opraviti kar s papirnatimi ukrepi. Odvišne nameščence v knjigo-
Ko je poudaril pomen resolucije, izdane na V. partijski konferenci, je Jakov Blaževič nadaljeval:
»Zrelost Partije in njenega vodstva v tem trenutku, očiščene viseh oportunističnih, ozkorazrednlh in sektaških levih
vodstvu 60 prevedli v stalež pomožnega	odklonov, se vidi iz osnovne ideje reso
osebja, vratarje pa v stalež delavcev,	lucije, ideje, ki je dala ustvarjalno vse-
Prav tako je bil šef pomožnih delavnic	bino osnovnemu programu borbe, ki 60
brez službene odpovedi na dosedanje de-	ga sprejele najširše množice vseh na-
lovno mesto kar čez noč spiemenjen v | rodov Jugoslavije. Ta program je bdi:
delavca, dejansko pa so vsi ostali na svojih dosedanjih mestih. Težko si mislimo, kaj si predstavlja vodstvo le tovarne pod štednjo. Težko je verjetno, da bi se kdaj zamislili, da pomeni n. pr. 10.000 po nepotrebnem zaposlenih delavcev in na meščence^v s povprečno 3000 din, meseč nih 30 milijonov zapravljenega denarja. Zaradi takega prikrivanja delovne sile bo direktor te tovarne klican na odgovor.
enotnost narodov Jugoslavije v brezkompromisni obrambi svoje države, borba za nacionalno enakopravnost in svobodo jugoslovanskih narodov.
Konferenca je postavila linijo in naloge dela v sindikatih, na vasi, med mladino in ženami. Na koncu resolucije je rečeno: ,Peta konferenca, ki 6e zaveda teh težkih in usodepolnih časov, smatra, da je potrebno, da Partija podvoji svoje
Pri realizaciji plana zniianja delovne napore pri delu za izpolnitev pred njo sile se moramo stalno zavedati, da je I postavljenih nalog.*
treba odpustiti predvsem ljudi, ki imajo Pod vodstvom tov. Tita je naša Par-pogoje za takojšnjo vključitev v indu- tija te naloge častno izpolnila. Temu se strijo ali v kmetijstvo. Nepravilno pa je je treba zahvaliti, da je naša država edi-odpuščati ženske moči, ki jim tudi brez na eocialistična država na 6vetu, ki brani zaposlitve pripada navadna živilska na- I čast socializma in znanosti MaTxa-Engel-kaznica. Da so podjetja na vse to pre- | ®a in Lenina.«
 1  ________I	—	111  J_l. rivM
malo pomislila, dokazuje precejšen dvig potreb po navadnih živilskih nakaznicah. V oktobru se je število dvignilo za 5000 kart.
Če bomo V6e to upoštevali, bo reorganizacija vsestransko koristna, bo res štednja, pa najsi bo z živilskimi fondi, denarnimi sredstvi ali delovno «il°-
Ob koncu svojega govora je tov. Blaževič dejal:
Zahai naj bi bila klet prazna
če lahko služi za silos?
Na Gorenjskem je največ kmetov začelo graditi preproste silose v radovljiškem okraju. Več kmetov v Begunjah j* *e prejšnja leta gradilo 6ilose, zato lahko o svojih izkušnjah marsikaj povedo drugim kmetom.
Za silažo pa je treba izkoristiti tudi vse opuščene vodnjake, stare kleti in druge podobne prostore. V Bohinjski rednji vasi, ki je bila predlanskim pogorela, je kmečka delovna zadruga silirala krmo v klet neke požgane hiše. Delo '®, odlično uspelo. Koliko je še v Sloveniji takih kleti, ki bi lahko odlično služile kot silosi! Kmetijske zadruge, poglejte malo v take kleti in stlačite vsnje krmo, dokler je še čas!
Ko delamo silose, pa ne smemo pozabiti na pašo. Tudi otava ni še povsod Pokošena. Na področju MLO Jesenice in v radovljiškem okraju je še mnogo ne-POkošene otave. Tak primer je na okraj-m ekonomiji v Radovljici. Tam stoji otava nepokošena.
Posavski zadružniki niso še pomislili na silos
Ježenska delovna zadruga je s krmo za 6vojo živino dobro preskrbljena. V Mali vasi dva zadružnika celo seno na-stiljata namesto 6telje. »Če pa imamo krme toliko, čemu bi potem gradili si-lose,« pravijo zadružniki. Prav takega mišljenja so tudi saveljski in tomačevski zadružniki.
K° ®mo letos toliko pisali o preskrbi ljubljanskega trga z zelenjavo, so tudi posavski zadružniki pripomnili svoje. Takole so takrat dejali: »Vse v eni sapi ne gre. Setvene površine za zelenjavo na račun krmskih rastlin, za živino ne moremo povečati.« Tako so tudi naredili set-
je kakor lanski. Ista sorazmerja med setvenimi površinami posameznih kultuT. Torej bodo posavske zadruge tudi naslednje	leto toliko	prispevale za	ljubljanski trg, kakor so letos?	•
Zadružniki pravijo, da se temu ne da odpomoči. Če bi imeli pšenico v zajamčeni preskrbi, je zase ne bi sejali; namesto nje bi sejali zelenjavo. — Kaj pa silos? Če bi v vsaki vasi naredili silos, pa kakršen si bodi, ali modernega iz cementa ali pa silosno jamo, in vanj silirali krmo za govejo živino in prašiče, koliko krme bi 6 tem pridobili! To se pravi krme, ki gre sicer v nič. Ali bi tako pridobili nove setvene površine za zelenjavo? Bi, ker bi se zmanjšale površine	za koruzne	rastline.
NOV PRIPOMOČEK, DA BODO SILOSI POLNO IZKORIŠČENI
Ko betonske in lesene silose poluimo s silažo, jo moramo dobro stlačiti; vendar se silaža kljub temu še sesede in je nevarnost, da silos ostane nenapol-njen, kar je tudi škodljivo.
Da to preprečimo, uporabljamo lesene	nastavke, s	katerimi	je	možno
silose	povsem napolniti. Na	vrh	beton-
skega ali lesenega silosa postavimo leseno okroglo ogrodje, ki ima isti premer kot silos in je visoko okoli enega metru. Za to ogrodje potrebujemo navadno 8 desk širine 20 cm, ki jih med seboj pritrdimo z vijaki. Sestava tega ogrodja je zelo enostavna in so dimenzije odvisne od velikosti silosa; načrti so na razpolago na vseh okrajnih in nekaterih krajevnih odborih.
Ko silos polnimo, postavimo nanj nastavek, ki ostane na silosu vse dotlej, dokler se silaža ne sesede. Na ta način
Sprejem članov ameriškega kongresa pri maršalu Titu
Beograd, 22. okt. Včeraj ob 17. uri eo bili sprejeti pri maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu člani ameriškega kongresa Clark Fi6her, Laurie Bati le in Tur man Chat a m ter gospoda Moreiand in Wils<m, ki so na 6voji poti po Evropi prišli tudi v našo državo. Maršal Tito 6e je z njimi dalj časa razgovaTjal. Pri 6prejemu sta bila navzoča veleposlanik ZDA v Jugoslaviji g. George Allan in pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ Leo Matee.
idej marksizma-leninizma, temveč tudi od splošnih humanih idej in prakse.
Tovariši, ideja in otvoritev muzeja V. partijske konference imata velikanski pomen za nas vse. Otvoritev muzeja opredeljuje enega izmed najvažnejših trenutkov življenja in borbe naše Partije pred vojno. Peta partijska konferenca je izraz tedanje sile in zrelosti naše Partije, izraz borbene pripravljenosti, brez katere ne bi bilo zmage naše revolucije Ta muzej z njegovim gradivom morajo proučevati vsi naši tovariši, ker določno govori o vsem tem, kar 6e je nato pripetilo, zakaj pri nas ni, niti ni moglo biti uvoženih partij in vodstev. Skratka zato, ker 6mo ob najtežjih pogojih izvo-jevali zmago revolucije, ki jo danes, prepričani v našo pravico in zmago, tako vztrajno in dosledno branimo.«
. Otvoritev muzeja prve konference KP Hrvatske
Zagreb, 22. okt. V poslopju, v katerem je bila 1. 1940 prva konferenca Komunistične partije Hrvatske, ki sta ji prisostvovala tudi tov. Tito in Kardelj, je bil danes 6loveeno odprt muzej. V tem poslopju eo bili partijski sestanki in posvetovanja v razdobju 1939 do 1941 in pozneje v dobi U6taške 6trahovlade.
O pomenu prve konference KP Hrvat-eke je govoril član Politbiroja CK KP Hrvatske Dragutin Saili.
Gradbena podietja BODO ODSLEJ UPRAVLJALI DELAVCI
Ljubljana, 22. oktobra. Včeraj so postali graditelji velikih objektov na Strnišču, Mariboru, Jesenicah, Mostah, Medvodah, delavci centralnih in stranskih obratov lastniki gradbenega industrijskega podjetja »Gradis - loan Maček-Matija«, ki ga bodo odslej sami upravljali.
Na prvem zasedanju delavskega sveta je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta znani junak dela Franc Rakef, desetkratni udarnik, odlikovanec z redom dela in ljudski poslanec. Direktor glavne direkcije tovariš ing. Mravlja je na zasedanju podal obširno poročilo, v katerem je prikazal ustanovitev, razvoj in uspehe Gradisa, ki je iz leta v leto dosegal večje uspehe, izpolnjeval težke naloge in se uvrstil med na j več ja gradbena podjetja Jugoslavije, hkrati pa tudi med podjetja, ki imajo najbolje organizirano delo. Za svoje uspešno delo je prejel 46 javnih priznanj in odlikovanj, med temi pet prehodnih zveznih zastav ter 722.000 din denarnih nagrad. K uspehom Gradisa so mnogo pripomogli njihovi najboljši delavci. V poročilu je tovariš direktor
nakazal tudi mnoge važne naloge, ki jih bo moral reševati delavski svet.
Poročilu so sledile volitve upravnega odbora, za tem pa je delavskemu svetu predal podjetje pomočnik ministra za gradnje LRS tovariš Gašper Muha. — Slavnostnemu delu predaje je sledila kulturna prireditev.
*
Tudi kolektiv splošnega gradbenega podjetja ^Primorje< o Ajdovščini je pred dnevi izvolil delavski svet. Le-ta je na svojem prvem zasedanju izvolil* upravni odbor, v katerem so najboljši člani kolektiva — večkratni udarniki in odlikovanci. Njim je zastopnik ministrstva za gradnje LRS svečano izročil podjetje v upravljanje. Ob prevzemu podjetja je delovni kolektiv obljubil v resolucijah, ki jih je poslal partijskemu in državnemu voastvu, da bo povečal napore za izpolnitev nalog, ki jih nalaga borba za plan.
Delavstvo je v čast volitev tekmovalo po šahovskem sistemu. 16 najboljših brigad je pomerilo svoje sile. Prvo mesto je zavzela brigada s predora Pa-novec, ki je bila v vseh točkah najboljša.
Ustanovni občni zbor Društva ekonomistov LRS
Ljubljana, 22. oktobra.
Danes ob 10. uri dopoldne je bil v veliki dvorani ekonomske fakultete ustanovni občni zbor Društva ekonomistov Slovenije. Prisostvovalo je okoli 300 udeležencev, med njimi tudi Zoran Polič, minister za finance LRS, Smole Janko, predsednik republiške planske komisije, dekan ekonomeke fakultete prof. Vojska Danilo, gostje iz drugih republik ter za-
DELOVNO POSVETOVANJE RUDARJEV IN KOVINARJEV
veni plan za leto 1951. Popolnoma tak 1 je mogoče silose prav do vrha' napolniti.
Danes se prične v Sarajevu drugo strokovno posvetovanje rudarjev in kovinarjev iz vse države. Posvetovanju bodo pristostvovali tudi predstavniki društev inženirjev in tehnikov iz vseh Tepublik ter ugledni rudarji, kovinarji, novatorji in raclonalizatorji,
Na posvetovanju hodo obravnavali najbolj pereča vprašanja rudarstva m metalurgije in sprejeli sklepe za nadaljnje izpopolnjevanje dela v teh važnih gospodarskih panogah. Hkrati bo na posvetovanju sklenjeno, katere nove metode bo treba uporabljati pri delu, da bodo petletne planslte naloge rudarstva in metalurgije o pravem času izpolnjene.
Naši ugledni strokovnjaki in univerzitetni profesorji bodo imeli na posvetovanju vrsto raznih predavanj. Med drugimi bo ing. Bora Popovič predaval o koksu iz domačega piemofo, profesor ljubljanske univerze ing. Rekar o rezultatih poizkusov pridobivanja koksa iz domačega premoga, ing. Hantek v pripravljanju vareških rud in problemu to-pitve v plavžih glede na domači koks, ing. Kopri o uporabi mehanizacije v od-' kopih v srednji Bosni, rng. Zivkovič o perspektivi razvoja odkopnih metod deln v rudniku lignita Kreka itd.
Ob posvetovanju bo v razstavnem paviljonu v Sarajevu odprta razstava tehnične zaščite dela v rudarstvu in meta lurgiji, med posvetovanjem pa bodo prikazovali okrog 20 strokovnih in doku-
mentarnih filmov, ki si jih bodo ogledali razen udeležencev posvetovanja tudi rudarij in delavci iz okoliških rudnikov in podjetij ter dijaki srednjih, strokovnih in visokih šol.
DOMAČI POTNIŠKI VAGONI ZA MEDNARODNI PROMET
Tovarna vagonov »Drajjoslav Djordje-vič-Goša« v Smederevski Palanki je doslej izdelala že mnogo potniških vagonov, ki 6o v pravem pomenu besede sodobni in ne zaostajajo za dobrimi tujimi izdelki. Zdaj izdelujejo tudi potniške vagone za mednarodni promet.
Kolektiv stalno izpopolnjuje obrat. Velike proizvodne uspehe dosegajo zlasti v strojnem oddelku, kjer posamezniki delajo hkrati na več strojih. Stalno tudi izpopolnjujejo orodje in strojne naprave teT tako ustvarjajo pogoje za čim popolnejšo serijsko izdelavo. Delo je zdaj že zelo mehanizirano. Med drugim so izdelali tudi prototip vrtilnega stojala za vagone. Poprej so morali te naprave uvažati.
Tovarna bo že leta 1952 izdelala 320 raznih potniških vagonov To pa niso njeni edini izdelki, saj bo izdelala še 500 armatur in 2000 vrtilnih vagonskih stojal. Zdaj razširjajo tovarno Gradijo veliko dvorano, ki bo 200 m dolga in 100 m široka. Razen tega bodo zgradili še dve poslopji
stopnika Društva pravnikov LRS in Društva inženirjev in tehnikov.
Po pozdravnih govorih je imel referat Klemenčič Ivo, podpredsednik planske komisije LRS. V 6vojem referatu je poudaril pomen in nakazal naloge društva, ki eo v glavnem naslednje: združevanje ekonomistov Slovenije za proučevanje in obdelavo splošnih ekonomskih problemov, posebno graditve socializma v naši državi, dviganje teoretičnega in ekonomskega dogajanja v 6vrho pospeševanja razvoja vseh znanstvenih disciplin na področju gospodarstva, izdajanje publikacij iz prakse in ekonomske teorije. Društvo bo 6krbelo za ožje strokovne stike med člani ter za poljudno tolmačenje marksistične ekonomske teorije ter ekonome ko-političnih ukrepov \ naši državi. Važna naloga pa je tudi vzdrževanje 6tika in sodelovanje 6 podobnimi društvi in organizacijami \ državi in v inozemstvu.
Po referatu 6« je razvila diskusija, \ kateri 60 se podrobneje pogovorili o delu društva ter posameznih nalogah. V na črtu so predavanja, katera bi imeli ; teoretiki i praktiki, nadalje di6kusij6k večeri v klubu, 6eminarji, ki bi obravnavali določeno disku6ijsko temo, kurz ki naj bi bili zelo širokega značaja, tud za nečlane, ki se zanimajo za ekonomsk probleme. Ustanovile 6e bodo tudi posa mezne 6ekcije, ki naj bi obravnavali' nastale probleme na terenu &amem Člani teh 6ekcij naj bi bili tudi član društva v dotičnem kraju.
Pri volitvah v upravni odbor društvr je bil izvoljen za predsednika Klemenči< Ivo, za prvega podpredsednika inž. Ort haber Albin, docent ekonomske fakultete za drugega podpredsednika Bole Anton glavni ravnatelj tekstilne industrije LRS za prvega tajnika Debevc boriš, ravna telj etatističnega urada Slovenije, za drugega pa Dintimjana Zvonko, predavatelj partijske šole CK KPS.
NADALJUJE SE RAZPRAVA O SIRSKO-IRAŠKI RESOLUCIJI
Politični odbor odhlonil sovidshi dodatni predlog
o vhliučfitvi Kitafsfte v sfrupino stalnih Članov Varnostnega svefa
Flushing Mcadows, 22. okt. V soboto dopoldne se je nadaljevalo v političnem odboru razprava o predelani sirsko-iraški resoluciji, ki predlaga, naj stalni člani Varnostnega sveta znova pretresejo vse glavne mednarodne probleme. Predlagatelji resolucije so nastopili z novim besedilom. Te spremembe je odboru razložil iraški delegat Fadil Džamali.
Britanski delegat Kenneth Younger je izjavil, da je zadovoljen z najnovejšim besedilom resolucije. Dodal je, da bi težko glasoval za resolucijo, če bi salvadorski delegat vztrajal pri svojem dodatnem predlogu. Salvadorski delegat je sporočil odboru, da umika svoj predlog.
Sovjetski delegat Višinski je izjavil, da ima resolucija samo lepo obliko, da pa v resnici ni iskrena, zalo ker v formulaciji »stalni člani Varnostnega sveta« ni imena predstavnika Nove Kitajske. Višinski je napadel ameriškega delegata Dullesa zaradi njegove včerajšnje izjave, da ni mogoče doseči sporazuma na podlagi dodatnega predloga, ki zahteva, naj se prišteva k stalnim članom Varnostnega sveta tudi LR Kitajska.
V	zvezi s to zahtevo sovjetskega dele-
gata je kuomintanški predstavnik Ciang predlagal, naj bi na podlagi 120. člena Ustanovne listine OZN, ki govori o pristojnosti Generalne skupščine in njenih odborov pri reševanju posameznih vprašanj, razglasil, da sovjetski dodatni predlog ne spada v pristojnost tega odbora.
Nato je znova govoril Višinski in izjavil, da ne gre za pristojnost, ker ne razpravljajo o priznanju ali nepriznanju LR Kitajske, temveč le za dodatni predlog k formulaciji v besedilu resolucije, t. j. naj bi med stalnimi člani Varnostnega sveta omenili LR Kitajsko. Višinski je zahteval, naj se Ciangov predlog zavrne.
Predsednik političnega odbora Roberto Urhaneta Arbalez je izjavil, da se noče spuščati v razpravo in da meni, da je 120. člen Ustanovne listine OZN mogoče uporabiti.
Po kratki razpravi, v kateri so sodelovali delegati Južnoafriške unije, ZSSR in ZDA, je sledilo glasovanje in Oiangov predlog je bil sprejet z 26 glasovi proti 13, 16 delegatov pa se je glasovanja vzdržalo.
Vprašanje legalnosti predstavnikov č'anic OZN pred posebnim političnim odborom
Flushing Mendovvs, 22. okt. Posebni politični odbor Generalne skupščine je nadaljeval razpravo o priznanju predstavništva ene izmed držav članic OZN po Združenih narodih. Čeprav se obrav-mava to vprašanje na splošno, je vendar jasno, da gre za predstavništvo Kitajske. Razpravljajo na podlagi kubanskega predloga resolucije, po katerem bi »bila samo Generalna skupščina pooblaščena odločiti o takem predstavništvu.
V	predlogu resolucije je rečeno, da lahko državo zastopa samo tista vlada, ki ima 1. dejansko oblast nad ozemljem in splošno podporo ljudstva; 2. ki se bo ravnala po načelih Ustanovne listine Združenih narodov in je pripravljena varovati človeške pravice ter temeljne svoboščine. Urugvajska delegacija je predložila dodatek k temu predlogu. V njem je rečeno, da se pravica predstavništva v OZN ne priznava samo tisti vladi, ki ima popolno oblast nad vsem ozemljem, temveč da mora biti ta oblast ustanovljena brez zunanjega vmešavanja.
Predlog, Jd ga Je predložila britanska delegacija, določa, da bi morali dati vladam pravico do predstavništva v Združenih narodih tedaj, če imajo nad-
zorstvo in oblast nad vsem ali pa 6koraj nad vsem narodnim ozemljem.
Ameriški delegat Gross je nasprotoval britanskemu predlogu. Trdil je, da sta v to vprašanje zapletena čast in nedotakljivost Združenih narodov in tega ni mogoče rešiti tako lahko. Po njegovih besedah mora skupščina upoštevati, katera izmed dveh spornih vlad je pokazala pripravljenost in sposobnost ravnati se po Ustanovni listini. Gross je predlagal ustanovitev pododbora, ki bi proučil celotno vprašanje.
Sovjetski delegat Carapkin je nasprotoval sprejemu kakršnih koli pravil za priznanje delegacij, ki zastopajo države, ki 60 že članice Združenih narodov. Sovjetski delegat je trdil, da bi moral imeti vsak pomožni organ Organizacije združenih narodov pravico samostojno odločati o poverilnicah svojih članov.
Brazilski delegat je pozdravil kubanski predlog kot zdravo podlago za delo odbora, vendar je izjavil, da dvomi, če bi bilo priporočljivo vzpostaviti sistem pravil o priznanju držav oziroma njihovega predstavništva v Združenih narodih. Turški delegat 6e je postavil na podobno stališče. Po njegovih bese-
0 ukrepih za kolektivno varnost
Pretekli teden so v Generalni skupščini razpravljali o razširitvi pooblastil Generalne skupščine. Na dnevnem redu je bilo po predloženih naknadnih predlogih glasovanje po posameznih točkah ^esolupije sedmih držav. Zanimvio je, da je proti vsem določbam, ki jih predvideva resolucija, nastopil soglasno samo sovjetski blok, medtem ko 60 druge države glasovale za, nekatere pa so se tudi vzdržale.
Tako je bil n. pr. z 52 proti 5 in 2 vzdržanima 6prejet oni del resolucije, ki določa, da se skupščina lahko 6kliče v 24 urah na izredno zasedanje, v primeru, da bi bilo delo Varnostnega sveta onemogočeno z vetom. S 55 glasovi proti petim je bila sprejeta ustanovitev komisije za nadziranje miru, ki jo sestavlja 14 članov in katere naloga bo odpotovati na mesto, kjer bi bil mir ogrožen ter ugotoviti dejansko stanje. S 47 glasovi proti petim je bila sprejeta ustanovitev komisije, ki bo proučevala metode In uporabo oboroženih enot za ohranitev mednarodne varnosti in miru. Samo sovjetski blok je glasoval tudi proti priporočilu, naj imajo države članice OZN iizvežbane oborožene sile, ki bi bile lahko v pot re*L na razpolago OZN. Pred sprejemom celotne resolucije so določili tudi članice tako imenovane varnosUne patrulje in odbor za kolektivne ukrepe, v katerem je tudi Jugoslavija. Nato pa je bila resolucija v celoti sprejeta.
Pred sprejemom resolucije je jugo-
točno določi, da veljajo mere kolektivne varnosti samo v primeru agresije, t. j., da bo izredno zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov reševalo 6amo vprašanja aktivne napadalnosti. Prav tako je jugoslovanska delegacija zahtevala, da 6e predložene mere ne smejo izrabiti v primeru narodnoosvobodilne borbe. Dopolnilna predloga, ki ju je dala jugoslovanska delegacija, sta bila sprejeta in dejansko onemogočata zlorabo razširjenih poooblastil Generalne skupščine, kakor tudi zlorabo oboroženih sil Združenih narodov.
V	zvezi 6 to resolucijo, ki je naperjena proti agresiji, pa je značilno stališče sovjetske delegacije. Višinski je v razpravi nastopal proti resoluciji v celoti, in sicer na ta način, da je vztrajal, naj bi Varnostni svet odločal o obrambi pred agresijo, pri čemer bi seveda bilo še vedno mogoče z uporabo veta onemogočiti vsakršno akcijo Združenih narodov. Prav tako je bil Višinski tudi proti temu, da se v primeru potrebe in zlorabe veta skliče Generalna skupščina v 24 urah na izredno zasedanje. Predlagal je, naj bi bil rok sklicanja vsaj 14 dni. Kakšne namene ima pri vsem tem Višinski? Prav gotovo niso ti njegovi nastopi izraz iskrenosti v borbi za mir, kajti v Generalni skupščini OZN imajo vsi člani enake pravice in je tudi pravica veta onemogočena. Resolucija sedmih držav pa vsekakor prispeva k izvrševanju osnovne naloge OZN, ki je
slovanska delegacija še zahtevala, da se skrb za ohranitev miru.
Italijanski kulturni festival v Izoli
V praznično okrašeni Izoli je bil te dni prvi kulturni festival Italijanov istrskega okrožja. To je bila prva manifestacija te vrste in je pokazala, da ni bilo zaman večmesečno pripravljanje posameznih kulturnih skupin. V nekaj mesecih je bilo ustanovljenih 11 krožkov, ki imajo v svojih okvirih dramske, folklorne, godalne in druge skupine.
Ti uspehi, ki jih je doseglo »Združenje Italijanov istrskega okrožja« od ustanovitve, to je od marca 1950 do sedaj, so ponoven dokaz, da Italijani svobodno razvijajo svojo nacionalno kulturo s pomočjo ljudske oblasti istrskega okrožja.
V petek je bila v prenapolnjeni dvorani v Izoli svečana otvoritev festivala, na katerem so nastopile vse najboljše skupine, ki so že poprej nastopale po vaseh in mestih, kjer prebivajo Italijani. Otvoritvi so prisostvovali komandant Vojaške uprave JA polkovnik tovariš Lenac, predsednik istrskega okrožja tovariš Beltram Julij, član CK KP STO tovariš Eu-genio Laurenti, predstavniki Združenja Italijanov za istrsko okrožje in Reko.
Igralske skupine so dokazale, da imajo v svoji sredi precej odličnih igralcev. Posamezne predstave, na primer Goldonijeva »La Locandiera«, ki jo je izvajala igralska skupina iz Kopra, prav go-
tovo presegajo okvir diletantske družine.
Na festivalu so sodelovali dijaki italijanskih srednjih šol ter pionirji.
V	IžOli so poleg ostalih prireditev bile odprta slikarska, knjižna in druge razstave. V nedeljo je bil festival zaključen z množičnimi nastopi vseh na festivalu sodelujočih družin. Pred več kakor 5000 Italijani je govoril član CK KP STO tovariš Eugenio Laurenti, ki je poudaril uspehe prvega festivala.
Ob zaključku festivala so poslali resolucijo maršalu Titu in CK KP STO.
—	* —
SLOVESNOSTI V RIMU OB OBLETNICI OSVOBODITVE BEOGRADA Rim, 22. okt. Italijansko mladinsko združenje za kulturne stike z jugoslovansko mladino je priredilo danes v Rimu slovesno konferenco ob šesti obletnici osvoboditve Beograda. Poleg številnih mladincev so bili na konferenci navzoči mnogi bivši italijanski partizani, ki so sodelovali v borbah za osvoboditev Jugoslavije. Na konferenci je govoril Carlo Cutolo, bivši komisar italijanske divizije »Italia«, ki je sodelovala v borbah za osvoboditev Beograda, in Erancesco Fe-raretto, sekretar mladinskega združenja za kulturne stike z jugoslovansko mladino. (Tanjug)
dah je treba v tej stvari določiti splošni kriterij in predložiti skupščini, da po tem načelu odloča o posameznih primerih, upoštevaje posebne okolnosti, ki bi eo lahko pojavile v danem položaju. Splošna razprava o tem vprašanju se bo v odboru nadaljevala v ponedeljek.
Gospodarsko socialni svet izpopolnil avstralsko resolucijo o pomoči Koreji
Lake Success, 22. okt. (Tanjug). Na današnji seji je gospodarsko-socialni svet izpopolnil 6 sovjetskimi dodatnimi predlogi načrt avstralske resolucije za pomoč korejskemu prebivalstvu.
Po prvem sovjetskem dodatnem predlogu ne bodo razdeljevali pomoči, samo s posredovanjem zasebne trgovine, temveč tudi javnih organizacij in zadrug, kakor tudi človekoljubnih društev, kakršna so Rdeči križ in druga. Drugi sovjetski dodatni predlog zahteva potrebne ukrepe, da bi se čimbolj zmanjšali trgovinski dobiček in stroški razdeljevanja.
Prav tako je svet sprejel tisti člen avstralskega predloga, po katerem imajo vsi razredi prebivalstva pravico do nujno potrebnih živil, ne glede na raso, vero ali politično prepričanje, in predlog Mehike, ki jamči brezplačno pomoč beguncem.
Vprašanje novega sekretarja OZN pred Varnostnim svetom
Lake Success, 22. okt. (Tanjug) Varnostni svet je imel v soboto peto tajno sejo, na kateri je pozval s 7 glasovi — 4 delegacije pa so se glasovanja vzdržale — pet stalnih članov Sveta, naj začno razgovore o imenovanju novega generalnega sekretarja OZN ter do 24. oktobra poročajo o uspehih teh razgovorov. To j?, predlagala sovjetska delegacija, ki je pred nekaj dnevi uporabila veto v zvezi z odločbo Sveta, naj bi bil Trygve Lie znova imenovan za generalnega sekretarja. Sovjetski predlog ne določa roka, v katerem naj bi pet stalnih članov predložilo poročilo o razgovorih. Po daljši razpravi je Svet 6klenil, naj bo ta rok torek, 24. oktobra.
Ali si vpisan v volilni imenih ?
Volilno pravico ima vsak državljan, ki je dopolnil 18 let starosti, a- ni pod skrbništvom zaradi duševne bolezni ali mu ni s sodbo sodišča odvzeta volilna pravica. Izvršuje pa jo lahko samo, če je vpisan v volilnem imeniku. Kdor torej ni vpisan v volilnem imeniku, ni volilni upravičenec in na dan volitev ne bo mogel glasovati.
Volilni imenik se vodi pri krajevnem, mestnem, odnosno rajonskem ljudskem odboru. Volivec se vpiše v volilni imenik v kraju 6vojega prebivališča. Če se je preselil, se vpiše v volilni imenik v novem kraju na podlagi potrdila, da je izbrisan iz volilnega imenika v kraju svojega prejšnjega prebivališča. Nihče ne more biti sočasno vpisan v dveh volilnih imenikih, razen oseb, ki služijo kadrov-ski rok in ki se zaradi evidence ne brišejo iz civilnega volilnega imenika, čeprav so v času, dokler služijo rok, vpisani v vojaškem volilnem imeniku.
Vsak državljan ima pravico, da pogleda v volilni imenik ter se prepriča, če je res vpisan. To pravico imajo glede vsakega državljana tudi frontne in druge množične organizacije. Če se ugotovi, da volivec ni vpisan ali da je vpisan napačno, ima državljan — in prav tako tudi množične organizacije — pravico za-htevati popravek volilnega imenika, to je, da 6e izvrši vpis oziroma da se vpiše pravilno. Ljudski odbor, pri katerem se vodi volilni imenik, sme sam izvršiti popravek, če ugotovi, da je zahteva za no-
pravek očitno umestna. Sicer pa pošlje stvar komisiji za volilne imenike, ki izda . najkasneje v petih dneh odločbo, zoper katero je dopustna pritožba v petih dneh na okrajno sodišče, katerega odločba je dokončna. Prav tako ima vsak državljan
—	enako tudi množične organizacije — pravico pritožiti se na komisijo za volilne imenike, če misli, da je v volilnem imeniku vpisan nekdo, ki ga ni, ki je umrl, ki se je odselil in podobno. V postopku za popravek volilnega imenika 6e ne plačuje nobena taksa.
Ko so razpisane volitve, se smejo zahtevati popravki volilnega imenika najkasneje še 14 dni po razpisu volitev. Po tem roku vložene zahteve so ne morejo upoštevati in se obravnavajo šele po volitvah.
Volitve v vodstva LF Makedonije se je udeležilo 92,32 %> volivcev
Skoplje, 2'-. oktobra. Volivna komisija pri Glavnem odboru LF Makedonije je razglasila dokončen izid volitev v vodstva osnovnih organizacij LF. Volitve so bile 8. in 15. oktobra v 2.228 frontnih organizacijah po vsej republiki. Od skupnega Tštevila 588.586 vpisanih volivcev je glasovalo 543.426 ali 92,32% volivcev. Najboljši uspehi so bili doseženi v okraju Deličev (prejšnje Carevo selo), v katerem 60 vpisani volivci glasovali stoodstotno.
Predstavnik Foreign Office-a o oborožitvi Vzhodne Nemčije
London. 22. oktobra. Agencija France Presse poroča: Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je nad 1500 pripadnikov policijskih sil Vzhodne Nemčije, ki so v zadnjih mesecih pobegnili v Zapadno Nemčijo, potrdilo, da je v Vzhodni Nemčiji vojaška formacija 53.000 oficirjev in vojakov. Ta formacija se imenuje »Bereitschaften« in je popolnoma vojaškega značaja ter oborožena z bojnimi vozili, minometalci, v nekaterih krajih pa tudi s topovi,
Isti predstavnik je nadalje izjavil, da štejejo sile tako Imenovane ljudske poli-
cije »Volkspolizei« v Vzhodni Nemčiji danes nad 200.000 mož.
Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je opozoril, da štejejo policijske sile v vseh treh zapadnih okupacijskih conah Nemčije (kjer živita dve tretjini vsega prebivalstva) komaj 125.000 mož in dejal, da so v sovjetski noti navedene obtožbe o nemških vojaških enotah v Zapadni Nemčiji brez sleherne podlage. Dodal je, da je prišla pobuda za oborožitev Nemčije od ZSSR, ki je odobrila ustanovitev sedanjih oboroženih sil v Vzhodni Nemčiji.
Ameriške čete prodrle v pristanišče Cnanpo
Južnokorejske enote pa so zavzele mesto Sinpo — Ameriške sile so le še 75 milj od mandžurske meje
Tokio, 22. okt. (Tanjug). Po poročilu Mac Arthurjevega glavnega štaba, ki ga prenaša United Press, so enote ameriške prve konjeniške divizije, ki prodirajo jugozapadno od Fenjanga, prispele v luko Činanpo. Poročilo pripominja, da jo bilo v zadnjih 24 urah ujetih nad
13.000 severnokorejskih vojakov, tako da znaša sedaj število vojnih ujetnikov
95.000 vojakov in oficirjev.
Britanska 28. pehotna brigada je napredovala proti severu in se združila s padalskimi enotami na odseku Sukčon, ko je poprej strla manjši odpor Severnokorejcev pri Jongjuju. Na vzhodni obali Koreje napreduje južnokorejska divizija »Kapitol« severno in zapadno od področja Ilamhonga. Enote te djvi-zije so zavzele mesto Sinpo, ki leži okrog 50 km severno od Hongvona. Po zadnjih poročilih so deli divizije »Kapitol« napredovali 10 milj severno od tega mesta.
Ameriške sile, ki operirajo severno od Fenjanga, so danes, kakor javlja Reuter, 75 milj od mandžurske meje. Ostanki severnokorejskih sil se umikajo proti reki Jalu, ki deli Madžurijo od Koreje.
V	jutranjem poročilu severnokorejskega glavnega poveljstva je rečeno, da je ameriškim in južnokorejskim četam uspelo prodreti v Fenjang, kjer vodijo severnokorejske enote obrambne boje. Severno od Fenjanga so izvedli
ACHESONOVA IZJAVA 0 POMOČI JUGOSLAVIJI
Washington, 22. okt. Vestnik ameriškega zunanjega ministrstva poroča, da jo izročil veleposlanik FLRJ v Washing-tonu Vladimir Popovič zunanjemu ministru ZDA Deanu Achesonu pismo, v katerem je zahteval v imenu vlade FLRJ pomoč v znesku 105 milijonov dolarjev za olajšanje škode, ki je nastala zaradi suše v Jugoslaviji.
Ameriški zunanji minister Dean Ache-son je izjavil spričo tega na redni tiskovni konferenci, da posamezni resori ameriške vlade proučujejo to zahtevo in da upa, da bo konec prihodnjega tedna lahko odgovoril veleposlaniku FLRJ v Wa-shingtonu Vladimiru Popoviču. (Tanjug)
Končala se je konferenca vzhodnoevropskih ministrov
Praga, 22 okt. (Tanjug.) Včeraj se je v Pragi končala konferenca zunanjih ministrov osmih držav — ZSSR, Albanije, Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske, Romunije, Madžarske in Vzhodne Nemčije. Na konferenci so proučili sklepe 'newyorškega zasedanja zunanjih ministrov ZDA, Vel. Britanije in Francije od 19. septembra t. 1. o remilitarizaciji Zahodne Nemčije.
V	resoluciji, ki so jo sprejeli na konferenci v Pragi, je rečeno, da so .sklepi, izdani v New Vorku, nezakoniti in v nasprotju s potsdamskim sporazumom. Zunanji ministri vzhodnoevropskih držav vale na tri zapadne sile odgovornost zaradi neizpolnitve mirovne pogodbe z Nemčijo in izdaje ukrepov za ponovno oborožitev Zahodne Nemčije.
Američani desant. Tem enotam zadajajo sile Severne Koreje velike izgube. Na vseh drugih frontah vodijo severnokorejske čete močne defenzivne borbe proti ameriškim in južnokorejskim četam, ki neprestano napadajo. Na vzhodni obali Koreje so pričele severnokorejske enote močne protinapade na položaje številčno močnejših južnoko-rejskih sil.
Vrhovni poveljnik ameriških pomorskih sil na Daljnem vzhodu viceadmi-ral Joy Turner je izjavil, da imajo sile, ki se bore v Koreji, nad 400 ladij v korejskih vodah s tonažo več kot milijon ton.
Po ocenitvi Mac Arthurjevega glavnega štaba ne morejo preostale severnokorejske ^note več nastopati kot bojne enote. Pred zavzetjem Fenjanga so imeli severni Korejci še okrog 63 tisoč mož, po zavzetju glavnega mesta Severne Koreje in uničenju tamkajšnje posadke pa je ostalo v Severni Koreji manj kot 40.000 vojakov, ki se hitro
umikajo na planinsko področje na skrajnem severu Koreje ob mandžurski meji.
Mac Arthurjevo poročilo Varnostnemu svetu
Lake Success, 22. okt. (Tanjug) General Mac Arthur je podal Varnostnemu svetu šesto poročilo o operacijah na Koreji, ki obsega dobo od 15. do 30. septembra. V zaključkih Mac Arthurjevega poročila je med drugim rečeno, da je severnokorejska vojska končno premagana, da se čete severnokorejske vojske v neredu umikajo na sever ter puščajo za seboj orožje in material in da število vojnih ujetnikov hitro narašča. V vojaških operacijah na Koreji operirajo pod zastavo Združenih narodov pomorske sile osmih držav, suhozemske sile petih držav in letalske sile dveh držav. V poročilu obtožujejo severnokorejske čete, da izvajajo zločine nad ameriškimi, juž-nokorejskimi in drugimi ujetniki. Na koncu poudarja general Mac Arthur potrebo po nadaljnji vojaški in gospodarski pomoči članic Združenih narodov Koreji.
P o I o z a i v I n d o h i n i
2e pet let vodijo čete Ho Ši Minha ogorčene borbe s francoskimi kolonialnimi silami v Indokini. Pred meseci je srditost spopadov pojenjala in so francoske oblasti že samozavestno izjavljale, da so velik del osvobodilne vojske v težkih bojih uničile, ostanek pa pregnale v gorovje ter s tem utrdile svojo in oblast Bao Daja.
Pokazalo pa se je, da je bila samozavest francoskih kolonialnih oblasti pre-uranjena, čeprav 6e naslanjajo na silo
151.000	mož francoskega ekpediicijskega korpusa, na 126.000 mož vietnamske ar-nAde in na tretjino vseh francoskih letalskih sil. Kljub tej veliki sili, s katero so upali zadušiti nasprotnika, so čete Ho Si Minha začele v začetku tega meseca z novimi napadi, s pravcato ofenzivo ter prizadejale francoskim kolonialnim silam težke izgube, v Parizu pa hude skrbi.
V	petdnevni bitki so Ho Ši Minhove čete, ki so krenile v napad s severa, s kitajsko-vietnamske meje, razbile francoske položaje in osvojile skoro vse francoske obmejne utrjene garnizone. Z zavzetjem teh utrjenih postojank so si odprle pot za neposredni napad na Lang Son, ki varuje cesto in železniško progo s kitajske meje do bogate »riževe žitnice« v delti Rdeče reke dn do glavnega mesta tomkinške države Hanoja. Francoske oblasti so iz Lan Sona že evakuirale civ, prebivalstvo, z novimi oddelki in okrepitvami iz drugih francoskih kolonij pa skušajo Ho Ši Minhovim enotam preprečiti dohod do delte Rdeče reke.
Z zavzetjem najvažnejših francoskih vojaških oporišč v severni Kitajski so Ho Ši Minhove čete dobile v svoje roke širok, tri sto kilometrov dolg obmejni pas proti LR Kitajski. O ogorčenosti borb, ki so se za te predele vodile, pa govore podatki: Francoski predstavniki javljajo, da so Ho Ši Minhove čete zgubile v zadnjem mesecu nad 8000 ljudi, agencija Nova Kitajska pa poroča, da je ljudska armada samo v predelu Hanoja onesposobila v zadnjih dveh mesecih 28 tisoč in zajela 6000 francoskih in Bao Dajevih vojakov.
Težki porazi v Indokini so v Franciji povzročili precejšnjo vznemirjenost. Vojni minister Jules Moch je odpotoval v ZDA, kjer je pri ameriški vladi posredoval, da bi pospešila dobave vojaškega materiala, prav tako pa je Francija prosila ZDA za posojilo 3 milijard dolarjev, od katerega bo velik del porabila za vojno v Indokini. Kakor poročajo nekatere tuje agencije, so ZDA odobrile posojilo 70 milijard frankov in bodo še pred koncem tega leta odposlale v Indo-kino skupino lahkih bombnikov. Baje pa bodo Združene države tudi popolnoma spremenile svojo vojaško in gospodarsko politiko do te dežele, da bi z novimi sredstvi utrdile položaj Francije v tej, eni najbogatejših francoskih kolonij, ki je prav zaradi svojega bogastva stala francosko republiko že hude žrtve in težke milijarde frankov.
Zaradi splošnega napredovanja Ho Ši Minhovih enot se je pred dnevi •sestala tudi francoska narodna skupščina. Politiko vlade v Vietnamu so napadli desničarji in komunisti. Prvi, zastopniki raznih delničarjev in »solastnikov« kolonialnega bogastva v Indokini, so vlado napadli zaradi »njene popustljivosti« in ji naprtili odgovornost za sedanje poraze, medtem ko so drugi zahtevali sklenitev miru z Vietnamom. Po dolgotrajnih debatah in prerekanjih je skupščina izrekla politiki vlade v Indokini zaupnico.	-b
Mobilizacija Francozov v Tonkinu
Hanni, 22. okt. United Press poroča: Francoske oblasti v Indokini so ukazale mobilizacijo vseh Francozov od 20. do 35. leta starosti v pokrajini Tonkin v severnem Vietnamu. V tej pokrajini so bile francoske in Bao Dajeve čete pred nekaj dnevi prisiljene po bojih s Ho Ši Minhovimi oboroženimi silami umakniti se iz več obmejnih, garnizij. Vežbanje novih mobilizirancev bo trajalo samo tri tedne.
Bela Krajina je pokazala
svojo gospodarsko zmogljivost in rast
Vrsti okrajev, ki so letos razstavili izdelke svojega lokalnega gospodarstva, obrtništva in kmetijstva, se je v nedeljo pridružila še Bela Krajina. Razstava čr-nomeljskega okraja je zanimiv prikaz razvoja in načrtov gospodarske rasti pokrajine, v kateri sta nekdaj izscljeništvo in splošna zapostavljenost ovirala njen gospodarski in kulturni razmah. Bližnja preteklost, kii je iz nekoč od sveta odmaknjene belokrajnske deželice ustvarila zibelko našega partizanstva, še bolj pa današnja borba za socialistično gospodarstvo nove države, sta potegnili pod zaostalost tega predela Slovenije debelo črto.
Razstava belokranjskega gospodarstva obsega proizvodnjo raznih državnih in zadružnih industrijskih ter obrtnih podjetij, kmetijstvo, obrt, folkloro in močno poudarjeno domačo obrt, številne fotografije pa kažejo obnovo in nove graditve domov, tovarn, šol in drugih gospodarskih zgradb.
Po vojni je bilo vloženih v elektrifikacija dela za razvoj belokranjskih ! vasi skoraj 12 milijonov dinarjev. Podatki, ki jih razstavlja DES iz Črnomlja, kakor tudi zanimiv pregled elektrificiranih vasi, ki ga je izdelalo Elektro-tchnično podjetje MLO Črnomelj, vzbujajo pozornost obiskovalcev. Zanimiv je miniaturni primer brezžične clcktrifikacije. — V povojnih letih razvija črnomeljski premogovnik Kanižarica vedno bolj svojo proizvodnjo, o čemer govore na razstavi suhe številke. Več pestrosti kažejo izdelki »Belsada«, nove belokranjske tovarne sadnih izdelkov, ki zavzema sredi razstavljenih kmetijskih proizvodov naj. več prostora. Predelovanje sadja v sokove, mezge, vlaganje sočivja in drugih pridelkov ter lepi pridelki lastne ekonomije pričajo o .delavnosti »Belsada«. — Precej prostora 6o prireditelji odmerili tudi novi črnomeljski tovarni učil, ki razstavlja sodobno šolsko pohištvo in table, med učili, ki jih razpošilja po vsej državi, pa vzbujajo zanimanje stojala za ba terije, Morsejevi aparati, voltmetri, transformatorski modeli, škripčevje, enostavni mikroskop, vrtavka in druga nazorna učila. Z lesnimi izdelki 6e postavlja še mizarstvo okrajnega gradbenega podjetja, mizarska zadruga iz Črnomlja ter nekaj privatnih obrtnikov
Kaj vse se da narediti iz različnega materiala, kažejo na razstavi pridne roke obrtnikov: lončarji, sedlarji, kovači, ključavničarji, peki, kleparji, kolarji ift drugi Tazstavljajo prvovrstne izdelke. Šiviljski odsek KZ Vinica in šivilje MLO Metlika 60 izdelale poleg raznih oblek krasne belokranjske srajce iz domačega platna. »Mnogo ovac — dosti novac«, eden starih belokranjskih pregovorov, kii dajejo razstavi posebno domačnost, govori ob toplih nogavicah, puloverjih, rokavicah in drugih domačih pleteninah dovolj zgovorno. Znani čevljarski zadrugi iz Vinice
in Metlike, ki sta med najstarejšimi slovenskimi lokalnimi podjetji, razstavljata izvrstne čevlje, torbice in druge usnjarske izdelke, po katerih so poznali Belo Krajino že med vojno naši partizani. Pre-cej razstavlja tudi strojno pletilstvo iz Črnomlja.
Slabše kakor lokalno gospodarstvo in obrt je urejeno kmetijstvo, kjer se pozna naglica pri urejevanju tega oddelka razstave. Čeprav je razstavljenega precej pisanega jesenskega blaga z njiv kmetov, delovnih zadrug in državnih posestev, človek ne dobi prave slike o napredku najvažnejše panoge belokranjskega gospodarstva, kar je razstavi v škodo.
Veliko več pove o preteklosti in sedanjosti domače tkalske obrti soba, kjer zadiha v obiskovalca pristnost folklore in ljudskega ustvarjanja. V Beli Krajini so zadnja leta z izdatno pomočjo »Doma« močno poživili izdelovanje platna in domačih vezenin; lepi dohodki in veselje do ohranitve domače obrtr je posebno razgibalo žene v Adlešičih, Pretoki, Vinici in mnogih drugih belokranjskih vaseh. Preseneča bogata zbirka tkanin upok. učiteljice Poldke Bavdkove iz Vinice, ki kaže najrazličnejše vzorce vezenin in podpletov s Sinjega vrha, Sel, Dol. njiv, Zapudja, Jerneje vasi in drugih krajev, kjer se je to delo dedovalo iz roda v rod. Lepe pregače — predpasniki narodnih noš — rute, obrisače, torbe, pa pirhi, preslice, čutarice, kolovrat, številni prti, izdelovanje trakov in podobno, vse govori o razviti domači obrti. Zenska ročna dela iz Marindola, Bojancev, Kanižarice, Adlešičev in drugih vasi so v ponos Beli Krajini, prav tako pa krasne preproge iz prejice in volne, potiskano domače platno, platno za prevleke pohištva, zavese itd.
»Bolje ikaj — nego nikaj!« stoji zapisano na steni med izdelki ženske domače obrti, kjer razstavljajo tudi sirkove in brezove metle ter rezljane bičevnike. Res, zaslužek se ponuja dandanes sam; iz surovin domačega kraja oživlja proizvodnja drobnih predmetov, ki jih potrebujeta mesto in vas. 0 dobah izseljevanja in pomanjkanja pa se bo v Beli Krajini samo še pripovedovalo kakor o starih časih. Franc Požek iz Adlešičev je izdelal nove statve — potrebujejo jih, saj bodo tudi to jesen in zimo začeli tkati v marsikateri hiši.
Z marsičem te seznani razstava belokranjskega gospodarstva — predvsem pa ti pove, da hočejo Belokranjci vedno bolj izkoriščati svoja prirodna bogastva, se z naraščajočo poizvodnjo v lokalni industriji, obrti in domačr dejavnosti gospodarsko krepiti in tako prispevati tudi danes svoj delež za skupnost. V prvih štirih dneh si je razstavo ogledalo blizu 4000 ljudi-, do konca oktobra pa bo v črnomeljski dom ljudske prosvete zavil še marsikdo, ki se zanima za razvoj gospodarstva črnomeljskega okraja, -tg—
RAZBIJAČI DRAMELJSKE ZADRUGE
Celje, 22. oktobra
Sinoči je bila po dvodnevni razpravi končana obravnava proti skupini bivših zadružnikov iz Dramelj, ki so hoteli zavirati delo tamkajšnje kmečke delovne zadruge, kakipr smo poročali 16. oktobra, in so ee zaradi svojega saboterskega, koristolovskega in družbeno nevarnega Početja znašli pred sodiščem.
Obsežna obravnava je pokazala, da so Stanko Jakopin, Janez Jakopin in Ivan Avžner lanske pomladi ustanovili v Dramljah kmečko delovno zadrugo, iz katere so računali, da bodo lahko imeli svoje koristi. Obtožena Stanko in Janez Jakopin ter njun svak Ivan Avžner so bili vodilni funkcionarji oblasti, Fronte in drugih množičnih organizacij v Dramljah ter bi bila prav zaradi tega še posebno njihova dolžnost skrbeti za pravilen razvoj zadruge. Toda že način, kako so nekatere ljudi vabili v zadrugo, dokazuje, da obtoženi kot ustanovitelji zadruge niso stremeli z ustanovitvijo za-druge graditi socializem v drameijskem okolišu, temveč da se bodo z vstopom v zadrugo odtegnili raznim obveznostim do skupnosti.
V zadrugo pa so vstopili tudi pošteni delovni kmetje, katerim 6eveda ni bilo prav delovanje Avžnerja, Jakopinovih ter Kukoviča, katerega so prvi trije pritegnili na svojo stran. Vsi štirje obtoženci so zanemarjali zadružno delo in delali predvsem na zemljiščih, katera so vložili v zadrugo. Stanko Jakopin, ki je bil najizrazitejši nasprotnik zadruge, je prvotno sprejel brigadirsko funkcijo, avgusta 1949 pa jo je samovoljno zapustil in se zaposlil drugje. Janez Jakopin jo lansko jesen kot brigadir zakrivil, da njegova brigada ni posejala okoli 5 ha ozimine, s čimer je mislil, da bo zadruga letos pridelala premalo žita za prehrano zadružnikov, kar bi med zadružniki seveda najbolj omajalo vero v zadružno življenje
Letos je bilo izvoljeno novo zadružno vodstvo, v katerega 60 prišli nekateri
NAD 10 MILIJONOV DIN SO PRIHRANILI ZAGREBŠKI ŽELEZNIČARJI
Zagrebški železničarji se ne odlikujejo samo 6 pomembnimi tekmovanji — zlasti 6 tekmovanjem za čim hitrejšo odpremo vlakov — temveč tudi z uspehi, ki So jih dosegli pri varčevanju z gorivom in mazivom- V zagrebški kurilnici tekmujejo vse strojne brigade, katera bo prihranila več goriva in maziva Na mesec prihranijo milijonski vsote.
Strojne brigade so maia prihranile pri gorivu 1,095.411 din, junli.i 1,317 706 in julija 779.940 din. Na leto prihranijo pri gorivu in mazivu nad deset milijonov dinarjev Milijonske vsote 60 prihranili tudi racionalizatorji in novatorji med za-firebškimi železničarji.
pred todiicem
pošteni, delavni zadružniki, Jakopinova in Avžner pa so ostali člani upravnega oziroma nadzornega odbora. Obtoženci 60 leto6 še poostrili gonjo proti zadrugi, češ da njen0 delo ni pravilno, kot člani upravnega in Avžner kot predsednik nadzornega odbora pa niso ničesar storili, da bi zadrugo znotraj učvrstili.
Jakopina in Kukovič, pa tudi Avžner so gospodarili, kakor da sploh niso člani zadruge. Pri tem 60 se okoriščali z zadružno imovino, tako je Janez Jakopin prodajal iz zadružnega gozda raznim privatnikom les, kakor se mu je zljubilo, vsi so uporabljali za krmljenje svoje živine zadružno krmo, si prisvajali zadružni gnoj, dovoljevali privatnikom za osebne usluge uporabo zadružne živine in tako dalje.
Obtoženi Avžner ter brata Jakopin so bili po. svojih funkcijah v Dramljah najvplivnejše osebnosti, zato ni nič čudnega, da so nekateri kmetovalci izjavljali, kakor je izpovedal priča Korenjak, da 60 bili nekateri kmetje pripravljeni iti v zadrugo, samo tako dolgo ne, dokler bodo tako gospodarili, pri čemer je mislil koristolovsko gospodarjenje Jakopinovih, Avžnerja in Kukoviča. Razumljivo je, da takšno ravnanje ni škodljivo vplivalo le na gospodarstvo zadruge, temveč je škodovalo tudi ugledu zadružnega gibanja.
Kakšni so bili obsojeni zadružniki v razmerju do drugih ljudi, najbolj zgovorno priča primer Stanka Jakopina, ki si je kot poverjenik za odkupe KLO Dramlje nezakonito ter krivično prisvojil prašiča in plemensko kravo, Avžner, ki je bil med okupacijo »blokfrrer«, je vse od osvoboditve dalje ščitil svoje sorodnike Jakopinove ter Kukoviča, ki so bili V6i 6orazmerno izredno nizko obdavčeni ter imeli zelo nizke obvezne oddaje.
Kakor je poudaril javni tožilec, obtoženci niso zagrešili le kaznivih dejanj do drameljske zadruge, temveč so s svojim ravnanjem škodovali zadružništvu, škodovali skupnosti ter s svojim nezakonitim, nepravilnim in krivičnim poslovanjem blatili ugled ljudske oblasti.
Sodišče je obsodilo Stanka Jakopina na tri leta in šest mesecev, Ivana Avžnerja na tri leta in Janeza Jakopina na dve leti in osem mesecev zapora, vse tri na zaplembo celotnega premoženja, Kukoviča Ferdinanda pa na deset mesecev poboljševalnega dela. Javni tožilec se je zaradi prenizke kazni pritožil.
Obravnava v Celju je pokazala, kakšnih metod se poslužujejo sovražniki zadružništva, Odgovorni funkcionarji celjskega okraja pa niso poskrbeli, da bi zadružniki celjskega okraja v čim večjem številu 6ami slišali na obravnavi izpovedi obsojencev in prič ter o njih razpravljali potem na zadružnih sestankih. S tem gotovo niso napra*,!li usluge zadružništvu svojega okraja.	. ,	G.	G.
Bratka Krefta »CELJSKI GROFJE"
1.
Skoro bo že dvajset let, ko je ta drama narekovala Jušu Kozaku v pero priznanje, da je zaradi pravilnega razumevanja >toku časa« v drami Kreft »premaknil tečaje v slovenski dramatiki« in da so sodobniki doživeli »široko obzorje« v njej, kakršnega še doslej niso. To priznanje naprednega kritika je pomenilo, da je pri tokratnih naših političnih in kulturnih razmerah delovala Kreftova drama kot požigajoč ogenj, v romantičnem slogu slovenske province »jugoslovanskega eldorada«. — Letošnja uprizoritev je dokazala, da »Celjski grofje« niso ostali le zanimiv lit era rno-z god ovi 11 sk i dokument. Ohranili so svojo pozitivno literarno vrednost in učinkujejo še danes kot — aktivističen literarni program.
Ne bomo se spuščali v podrobno analizo te drame, ugotovim naj njeno splošno ogrodje. Drama je dokaj veren izraz prepletajočih se nasprotij in protislovij v kotu življenja 15. stoletja, torej takratnega evropskega fevdalnega ustroja družbe, na tleh celjske grofije. Osnovno nasprotje v drami je po srvojem bistvu nasprotje med novimi versko reformatorskimi in starimi sholastično fevdalnimi nazori in idejami kot posledica dveh osnovnih razrednih grupacij, meščansko-tilačanske in fevdalno privilegirane stanovske. To osnovno nasprotje izražata v dramski dejavnosti dve idejno ostro ka-rakterizirani osebi v drami, grof Herman celjski, in pravdač, meščanski humanist in renesančni prosvetljenec reformistične smeri. Kot avtoritativni branik fevdalnega reda stoji proti pravdaču še bojujoča se cerkev, ki jo v drami zastopata dva minorita, posebej pa še njen shola-stično-dogmatični predstojnik, pater Gregor, dvorni kaplan, pisatelj celjske kronike. Okrog obeh osrednjih oseb se grupirajo bolj ali manj jasno njuni pristaši in interesi s potniki. Na Hermanovi strani njegova družina (Friderik, Barbarosa in Ulrih) s poveljnikom čet Joštom in grofovskimi hlapc.i-stražarji. Posebni branilec interesov celjske grofovske hiše v dinastično-teritorialnem smislu je ma-kijavelistično pretkani sienski knez Pic-colomini, lahkoživi lisjak, »tajnik in kraljičin miiljenček«. Na pravdačevi strani so celjski meščani, njihovi zastopniki kot prisedniki grofovskega sodišča.
Iz te splošne interesne grupacije obeh »taborov«, ki pa stoje med njima še omahljivci, je v drami ponikla vrsta konfliktov, posebnih situacij, trenj — skratka niz vzvodov in vzvodičev, ki jih je 'talentirana spretnost Bratka Krefta uporabila v umetniško ustrezni uporabi, da dramatično dogajanje teče v dobri napetosti od dejanja do dejanja. Na videz v središču, toda nikakor ne v resnici, stoji bortvt nižje plemkinje Veronike De-seniške za njeno pravico, za dinastično priznanje njenega morganatičnega zakona pred takratno 'legitimno fevdalno javnostjo. Bori se za svojo pravico in žensko fast kot ujetnica grofa Hermana, ki iz političnih in dinastičnih obzirov hoče imeti njeno glavo. Kreftov dramski talent je v tem, da je borbo te kastelanke kot predstavnice nižjega, že zapostavljenega plemstva znal vključiti z vsem njenim človečanskim bistvom, z vso njeno osebno^ tragedijo v odločilnem trenutku od moža izdane žene s splošno razredno borbo, ki se započne pred grofovskim sodiščem, ko si stopita nasproti v osebi ^ravdača in kneza Piccolomini.ja oba svetova. Dramska protiutež med obema glavnima nasprotnikoma, grofom Hermanom (knez je le njegova podaljšana roka na sodišču) in pravdačem je vzpostavljena — zato prehaja drama v tragedijo le, v kolikor gre za osebno usodo Veronike. Vendar: »Vse, kar se dogaja, ima svoje vzroke in se dogaja kot posledica teh vzrokov.« (Pravdač stran 97.) Veronikina osebna tragedija, njen položaj in njena borba za življenje in pravico je povod za veliko osnovno borbo v drami, v kateri končno padeta oba, Veronika In njen branilec, pravdač.
A prav zato — kako pravilno je že pred skoro dvajsetimi leti pribil Boris
(K uprizoritvi v Ljubljani)
Ziherl o pravdaču: — Njegov duh, duh prebujajočega se meščanstva, lebdi nad vsemi še po njegovi fizični smrti, kini nepričakovana, zato ni tragična, ni poraz. (Podčrtal 0. F.) Lebdi nad Hermanovim spoznanjem in obupom (opomba: ker vidi, da se rušijo' njegov; dinastični naklepi — 0. F.), nad izbruhi kmetove nemoči ob koncu zadnjega dejanja, dominira do kraja« (B. Ziherl v reviji »Književnost«, Ljubljana 1933).
II.
Dramo »Celjski grofje« igrajo v našem osrednjem gledališču pod neposredno avtorjevo režijo. Avtorjeva režija je programsko idejno ogrodje drame pretopila in preoblikovala v jasne, nesubjek-tivistične značaje, kakršni so tudi v drami. Nevarnost . črno-belega kreiranja je režija odstranila s tem, da je pretehtano uravnala stil igranja po osnovnem gibalu drame: Nič ni slučajnega, vse izvira iz družbenih razmer. Stil igranja je zato vsaj deloma kvalitativno različen od stilov, v katerih so nekoč bile igrane pri nas nekatere zgodovinske tragedije — otroci meščanske epohe ali njenega duha. Je enostavno realističen, zato zelo približan pristnemu življenju, toda pretehtan do podrobnosti. Tradicija se v njem očituje le kot prečiščeno pojmovanje gibnih in mimičnih izraznih sredstev takorekoč v naravni smiselni količini. Dramski liki se sami po sebi v drami ne »razvijajo«, ne delajo nikakih globokoumnih, psihološko zveriženih skokov te Pavlov v Savle ali narobe — ne, ta metafizična dramska šara je tu precej pokopana. Pokopana je, ker je tako drama kakor režija zavestno zavrgla malomeščansko teorijo o vodilni vlogi zgodovinskih osebnosti v družbeni zgodovini tudi na gledaliških deskah. Seveda s pristavkom: v idejnosocialni drami.
Dramo »Celjski grofje« je vsekakor v soglasju z avtorjem scenično opremil arhitekt Miloš lfohnjec. Iz prizorišča diha doba razvite renesanse. Skozi vs« dejanja ga predstavlja dvorana v spodnjem celjskem gradu. Dvorana je prostrana — prav kakor dvorana renesanse. Stopnišče, ki vodi iz središča dvorane na hodnik v ozadju, in dvoje velikih oken na levi strani še bolj razmikajo to prostornost, ki je poleg tega še dobro osvetljena. Skratka: inscenacija diha občutje moči renesančnega kneza. Stopnišče, oboki, okna — vse diha to moč skoro do pretiranosti. Celjsko gospodstvo ni bilo v tridesetih letih 15. stoletja še tako utrjeno, da bi predpostavljalo taiko zrela arhitektonska sverločanstva renesanse — Kostumi, ki jih je izdelala po načrtih Anuša Sodnikova, gledališka krojačnica, dobro ustrezajo časovni modi glede na stan, poklic in imetje.
Kakor je bilo nujno, da se igralci dramskih likov urejajo v postavljeni režijski okvir, ki je izbegaval klasicistič-nost prizorov prav tako kakor poceni realizem, vendar Kreft v tem ni imel čistega uspeha. Skladnost po režiserjevih zamislih ni popolna: malo jo moti ponekod nezrelost osebnega poustvarjanja režiserjeve zamisli (na primer kraljica Barbara), ponekod pa nagnjenje k osebni šabloni (Levar, Zupan). Izredno jasni in strnjeni lik Hermana celjskega oblikuje Levar s nreveč razmaknjenimi kretnjami šekspirsko-klasicističnega oblikovanja in besedne akcentuacije, posebno v trenutkih ohole vzburkanosti. S tako odrsko interpretacijo je Levar lik Hermana estetsko sicer dvignil do svojevrstno dovršenega lika na odru, je pa skrenil idejo te vloge v drami v smer, ki je naperjena proti idejni dispoziciji drame o vlogi zgodovinskih osebnosti v odrskem oblikovanju. Odrsko oblikovano protislovje Hermanovega lika — po stilu igranja, kakor po smislu — je Severjev pravdač. Njegovo umerjeno gibanje po odru se je skladalo s smislom viloge. V skladu je končno z reformističnim, že komunistično-krščanskim duhom v pravdaču. Patos, ki tu in tam narahlo izbija iz Severja v de-
Ali bo novi upravnik mestne ekonomije v Kočevju
Nedavno je postal upravnik mestne ekonomije v Kočevju Jože Brežič, petdesetodstotni invalid iz NOV. Zavedal se je,	da prevzema	težko nalogo, 6aj	je
stanje na tej ekonomiji vse prej kot rožnato. Prejšnji upravnik Vidmar. 6e zanjo ni dovolj brigal, ni skrbel za dobro obdelavo polj im za živino, prav tako pa tudi ne za gospodarska in stanovanjska poslopja.
Med sedanjimi največjimi težavami je pač ta, da ne vedo, do kod naj orjejo, ker ne vedo, kje so meje ekonomije.
Baje so svoječasno že prosili komisijo za agrarno reformo	za	razmejitev, ki	pa
tega še ni naredila. Na ekonomiji redijo poleg nekaj goved in konj tudi 4 plemenske svinje in 25 prašičkov. Od OLO pa so dobili nalog, da oddajo 10 prašičev; le-teh seveda nimajo, zato je vprašanje, od kod OLO-ju takšna evidenca nad njihovimi prašiči. Težave imajo tudi s krmo za živino. Za prašiče in konje bi	rabili dnevno	120 kg ovsa, imajo	pa
ga	le od,25 do 30	kg	dnevno. Razlike,	ki
bi jo nujno rabili, da bi prašičke, plemenske svinje in konje dobro redili, jim OLO ne nakaže. Seveda leži krivda tudi pri njih; zaradi slabe obdelave zemlje so od 1200 kg ovsa, ki so ga spomladi dobili za seme, pridelali letos samo 2000 kg. Slabo gospodarstvo se kaže tudi v tem, da je goveja živina brez nastilja.
Na ekonomiji je zaposlenih 9 stalnih delovnih moči in 3 dnevničarke. Iz hlevskih stavb so zanje naredili stanovanja, ki pa za nastanitev nieo primerna, ker so vlažna, nimajo potrebne opreme, niti
bolje gospodaril
primernih stranišč, kaj šele kopalnico. Poseben problem je tudi razsvetljav«. Čeprav 60 že za letošnjo pomlad planirali napeljavo elektrike, je še do danes nimajo, kljub temu, da bi bilo treba napeljati samo okrog 100 m žice. Nobena izmed osmih zgradb nima razsvetljave, zato povsod uporabljajo petrolejke; ker pa zanje ni dobiti cilindrov, je uporaba petrolejk brez cilindrov velika nevarnost, saj bi s takšno svetilko v hlevih ob najmanjši neprevidnosti lahko zanetili požar.
Na tej mestni ekonomiji je med drugimi zaposlen Anton Lorber, ki že zdavnaj nima več pogojev, da je še tu. Svoje delo skrajno malomarno opravlja; medtem ko popiva v gostilni, pušča lačne konje na cesti.
Ekonomija bi ob dobrem delu in skrbnejši obdelavi lahko zalagala trg in "menzo z zelenjavo, a do danes za to še ni sposobna. Člani MLO to vidijo, priznajo, da je stanje na ekonomiji slabo in da so nepravilnosti, a pravijo, da ni vse od njih odvisno.
Upravni Jože Brežič se Je z vso voljo zavzel, da bo uredil razmere na ekonomiji Brez pomoči MLO in OLO pa tega ne bo zmogel in le v sodelovanju z njimi bo lahko dosegel, kar si je postavil za cilj: iz doslej slabe ekonomije narediti dobro ekonomijo, ki bo dajala trgu dovolj cenenih in dobrih poljskih pridelkov.
klamacijo, s pristno teatrsko invencijo obvladuje in ga povezuje z notranjim žarom, ki je lasten pravdačevemu značaju. Ni mi pa razumljivo, zakaj na njegovem licu tolikokrat lebdi nekak odreveneli izraz, ki ga mimično dela tujega svojemu lastnemu bistvu: biti borec za počlovečenje odnosov med ljudmi, za sprostitev od srednjeveških fevdalnih okov — ekonomsko in moralno.
Veroniko iz Desenic, drugo ženo grofa Friderika celjskega, igra Ančka Levarjeva. Veronika Deseniška je po svoji karakterni podobi različna od podobe drugih avtorjev, ki so kakor koli oblikovali isto temo. Avtor sam jo opiše v svojih navodilih:
»Veronika je ženska kakih 28 let, zdrava, krepka, zagorska deklina, ki so ji morala biti prej lica živordeča in polna... Če bi jo (sodniki) bili srečali kje drugje, brez zgodbe s Friderikom, bi dejali: ,Lepo dekle, zdravo, živo‘.< (»Celjski grofje«, stran 75.)
»V njej je odločnost napol kmečke dekline, ki je prepričana, da je njena pravica biti grofica celjska.« (Istotam.)
Ančka Levarjeva je podobo te žene podala dovolj izrazito. V zagovoru pa jo je preveč požlahtnila v besednem izrazu, kar je lahko oslabilo »odločnost na pol kmečke dekline«. Na višini je bila v svoji obupni zapuščenosti in strahu, ko se je vanj 6tisnilo dvoje: Friderikovo izdajstvo in strah pred smrtjo. — Grof Friderik, Hermanov sin, je notranje oduren, prožilec Veronikine tragedije. LahkoŽi-vec, ženskar — to je malo od človeka.
V celoti pa je nedognana oseJba v drami.
V procesu je slabič, ki igra vlogo klaver-nega izdajalca svoje žene. Aavtor pravi v »Uvodu« k drami: Po Veronikini smrti (podčrtal jaz) se je pobotal z očetom. Dejanje v drami ne sledi temu pojasnilu. Dokaz: skupno jahanje Celjanov. ko Friderik podpiše izjavo, ki z največjo verjetnostjo pomeni Veronikino smrt. Zakaj potem njegova brezumna udeležba na večerni proslavi v čast novemu vitezu Ulrihu? Ali misli vsaj politično dosledno? Ne, saj bo menjal svojo politiko proti meščanom Celja le pod pritiskom naraščajoče denamo-blagovne menjave v gospodarstvu (izposojanje denarja pri trgovcih), torej — katere žrtev je tudi sam. Razblinjenost njegovega značaja, njegov moralno-človeški lik je medel. Mimo teh reči pa Jože Zupan, ki igra Friderika, sicer ni na višini svoje vloge, igra ga kot krmežljavo neodločnega in na zabavi po sili zabavnega človeka, kar pa ni v skladu z njegovim početjem na proslavi. Tu in tam so iz njegove igre poblisnili ieralski ostanki iz drugih njegovih vlog. Še mladeniško nezrelo. grofovsko »buršikozno« vlogo Ulri-ha, Hermanovega vnuka, je v posrečenih niansah podal Maks Bajc. — Barbaro, to tipično renesančno bonvivantko, igra Mi-leva Ukmarjev«. Njena vloga ima premam lo osebne barvitosti, zato ne učinkuje prepričevalno kot duhovita intrigantka renesančne širine v kraljevem ornatu. Pri reprizi je Ukmarjeva to pomanjkljivost že izboljšala. — Demeter Bitenc je pristen pozprsko galantni Eneas Silvius Piccolomini, ki zna uveljaviti svojo ma-chiallietično duhovitost. Ponekod hrupna Joštova grobost v igri Milana Skrbinška se kar prilega vlogi tega vojaškega hlapca.
Čeprav se meščani le dvakrat pojavijo v igri kot prisedniki sodišča v procesu proti Veroniki in na večernem slavju v čast Ulrihu. jih je pisatelj značilno niansi ral po njihovi ekonomski pomembnosti in vzporedno razviti politični zavesti. Medtem ko je trgovec glavni eksponent političnih in gospodarskih zahtev rastočega meščanstva, pa drobnoproizvajalna zastopnika cehovskega obrtništva pek In orožar še omahujeta, saj ne poznata Se dovolj učinkovitih sredstev za borbo proti fevdalnim monopolom. Svojim vlogam meščanov so igralci (orožar — Bojan Peček, padar — Aleksander Valič, pekovski mojster — Nace Simončič, trgovec — Ivan Jerman) dali bolj ali manj potrebne plastičnosti in barvitosti.
Vloga sodnika ni hvaležna in se Petru Koviču v svoji karakterni brezbarvnosti, kot je že po svojem značaju, mi bogve kaj posrečila. Do konca pristen realističen lik pa je pater gvardijan Janeza Cesarja. Njeeov igralski talent je v tej malce grobi realistični figuri ustvaril izrazito odrsko mojstrovino. F. Onič.
Rudi Kogej razstavlja
Oti sobote 21. t. m. je odprta v prostorih tolminske gimnazije razstava akvarelov akademskega slikarja Rudija Kogeja. Večidel so motivi iz Tolmina in njegove okolice. Med prebivalci so vzbudili precejšnje zanimanje. Razstava je odprta vsak dan od 10.—16. ure.
DRŽAVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
Crvena zvezda premagana - Hajduk igral neodločeno
V	včerajšnjem nadaljevanju državnega nogometneea prvenstva je bilo več presenečenj, med največje pa spada vsekakor poraz Crvene zvezde v Titogradu, kjer jo je domača Bu-dužnost premagala s 3:2. Tudi v Splitu *o Naša krila igrala dohro ter odvzela Hajduku dragoceno točko. S tem je izgubila Crvena zvezda vse izglede za prvo mesto na prvenstveni lestvici, ker igra zadnjo tekmo s
Hajdukom v Splitu, ta tekma bo določila novega državnega p nogometu za leto 1950 Vsekakor več
izgledov za zmago ima splitski Hajduk. ki si bo, če zmaga, priboril po dvajsetih letih zopet naslov državnega nogometnega prvaka.
V II. zvezni ligi ni bilo posebnih presenečaj, razen zmage Vardarja nad sarajevskim Železničarjem ter izrpdno visoke zmage Kvamerja nad. tl. oktobrom.
V III. ligi je kandidat za prvo mesto Radnički igral neodločeno z Zagrebom. Oba slovenska predstavni-
ka v tej ligi Železničar in Rudar iz Trbovelj pa sta bila ponovno poražena.
Rezultati:
I. LIGA:
BUDUCNOST : CRVENA ZVEZDA
3 : 2
HAJDUK : NASA KRILA 0 : 0 DINAMO : SPARTAK 2:1 BSK : LOKOMOTIVA 1 :1 PARTIZAN : SARAJEVO 3 : 1
II. LIGA:
KVARNER : 11. OKTOBAR 10 : 0 VARDAR : ŽELEZNIČAR 2 :1 PROLETER : PODRINJE 1 :2 SLOGA : BORAC 0:0
III. LIGA:
RADNICKI : ZAGREB 0 : 0 MILICIONER : VELE2 3 : 1 ŠIBENIK : ŽELEZNIČAR 3:0 PROLETER : RUDAR 2 : 1 RABOTNIČKI : BORAC 3:1
Lestvica I. zvezne lige
Crvena zvezda
Hajduk
Partizan
Dinamo
Sarajevo
Lokomotiva
BSK
Naša krila
Budučnost
Spartak
Lestvica
Sloga
Borac
Napredak
Podrinje
Metalac
Kvamer
Proleter
Odred
Vardar
Železničar
11. oktobar
16	11	3	3	41:16	24
16	8	8	0	24:12	24
17	11	2	4	36:19	24
16	7	4	5	18:17	18
16	7	3	6	30:24	17
16	4	5	7	17:23	13
16	3	6	7	18:20	12
16	4	4	8	15:25	12
16	3	4	9	15:32	10
15	1	4	10	10:26	6
zvezne lige					
19	10	4	9	43:14	L’4
18	9	4	5	38:15	22
13	8	5	5	27:21	21
18	7	7	4	24:19	21
19	8	4	7	26:21	20
18	7	5	6	37:27	19
18	7	5	6	26:25	19
18	6	6	6	22:16	18
18	7	4	7	25:21	18
18	A	5	7	20:32	17
18	0	1	7	10:87	1
Mladost je v floretu premagala Krim s 17:12
V sabljaškem dvoboju v floretu sta se včeraj v Ljubljani srečali moški in ženski ekipi zagrebške Mladosti in ljubljanskega Krima. Na pri-
je bilo skupno 27 borb. Zmagali so Zagrebčani z rezultatom 17:12, moški 15:10, ženske 2:2.
Vsekakor je bilo pričakovati da bo Krim izgubil dvoboj proti držav-
nemu prvaku, za katerega je nasto-i tekmovalec - .etošnjem svetovnem prvenstvu plasiral celo v polfinale. Ta jo dobil vseh pet srečanj.
pil tudi internacionalni ______________
Kržišnik, ki se je na letošnjem sve-1<
. Po veliki borbi z Metalcem
neodločen rezultat 1:1 — m uspeh za Odred
METALAC:	fiimunič. Dubravčič,
Majerič, Cvetan, Belin, PintariJ. ftmit, Petrovič, Pažin, Medne, Hme ljina.
ODRED: Segala, Medved, Pelicon, Fajon. Lesjak, Osrečki, Kroupa, Ben-venuti. Plaznik. Kržan, Hacler.
Strelci: Plaznik (Odred) v 7. min., Mende (Metalac) v 62. minuti.
Sodnik: Petrič (Reka).
Stadion Fizkultume zveze Slovenije. Gledalcev 8009.
Ce preštejemo neizkoriščene priložnosti za dosego gola v igri Metalac in Odred, nam številke povedo, da so bili zagrebški kovinarji nesrečnejše moštvo. Metalac 1e imel več priložnosti, toda bilo bi pristransko, če bi zaključili, da je Odred nezasluženo osvojil točko. V igri, ki je bila spremljana z glasnim navijanjem, je Metalac z bolj zrelo igro v drugem polčasu (enako premoč je imel Odred v prvem delu igre) rezultat izenačil in z omenjeno prednostjo dal slutiti, da ho osvojil obe točki. Odred je imel možnost, da si že v prvem polčasu zagotovi zmago, -v katero so med odmorom dvomili 1» malokateri. Nepričakovani preobrat je Metalcu prinese! uspeh in kljub premoči Odreda v zadnjih minutah igre tudi končni aplavz. Vendar sta bila nasprotnika enakovredna, rezultat igre pa je realen..
ROOO gledalcev je vzpodbujalo domačine, ki so pričeli s sredine in že v tretji minuti izvedli kot ter dva udarca na vrata. V 7. minuti je Plaznik, potem ko je odvzel žogo Belinu, spobegnil« proti Simuniču in prisebno streljal nad njim v mrežo. Vodstvo je Odred »pomirilo« in mu dalo polet, tako da je v tem delu igre prekašal razburjene Zagrebčane, in že v 12 minuti ponovno izvedel kot in dva udarca na vrata.
V	20. minuti je Metalac dosegel gol, toda z roko. Deset minut kasneje je Šmit z desne strani igrišča z glavo streljal nn vrata in se je žoga odbila od vratnice v gornjem levem kotu Igra ie hila zelo ostra posamezniki pa rejo grobi, tako da je prišlo do ■skritih* fizičnih obračunavanj. V 40. minuti ie Petrovič zs krajši čas poškodoval Medveda. Minuto pred odmorom je Benvenuti nekoliko zakasnil lep predložek in je s streTora v startu z Alaievičem dosegel 1» kot, k! ga je lepo izvedel Kroupa V gneči, ki ie nastala pred vrati, je bil Plaznik groho zrušen in so ga odnesli z igrišča. Sodnik je pustil, da se je igra nemoteno nadaljevala, kljub temu, da ga ie tudi občinstvo z glasnim protestiranjem opozorilo na surov prekršek.
VREMENSKO POROČILO
HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 22. oktobra: Področje visokega zračnega pritiska nad Nemčijo 6e počasi premika proti Karpatom. Podavinska fronta, ki prodira iz Atlantika, povzroča padavine v Angliji.
V Sloveniji je pretežno oblačno vremp z najnižjo temperaturo 2 stopinji na Jezerskem.
V Ljubljani je ob 7. uri znašal pritisk 742,4 mm, temperatura 9 stopinj, vlaga 73*/i.
Vremenska napoved za ponedeljek, 23. oktobra: Po jutranji megli pretežno sončno vreme. V krajih brez megle, zlasti na Štajerskem, nevarnost slane. Temperatura ponoči okr. 0 stopinj, čez dan do 15 stopinj.
V nadaljevanju je Pažin že v prvi minuti streljal tik nad gornjim kotom. V 12. minuti je črnit predložil pred vrata. Žoga je zletela preko Segale, ki je skušal intervenirati in jo je Hmeljina z glavo nemoteno predložil prav tako prostemu Petroviču, ki jo z neposredne bližine takoj močno streljal. Segala je popravil zagrešeno napako in »čudežno« odbil žogo v kot.
Odredovi napadi so bili v tem delu igre nevarnejši od Metalčeve terenske premoči. Toda v 17. minuti je Petrovič dodal Mendeju, ki je z nizkim strelon; v desni spodnji kot izenačil. Po izenačenju je Metalac igral bolje od Odreda. Kljub temu pa so domačini v 29. minuti zapravili redko priložnost, ko je Kroupa, oddaljen 2 m od vratarja, streljal v njega. 6 minut nato tudi Metalac v najbolj razburljivem momentu tekme ni izkoristil prilike. Pažin je streljal na
REPUBLIŠKO PRVENSTVO
Nezaslužena zmaga Krima nad Dravo 3:0 (1:0)
V nedeljo je bila prvenstvena nogometna tekma med Krimom iz Ljubljane in Dravo lz Ptuja. Obe moštvi sta nastopili kompletni. Božič je že v tretji minuti igre po krivdi domačega vratarja povedel goste v vodstvo, čeprav je Drava imela od vsega začetka znatno terensko premoč, ki se je v prvi polovici drugega polčasa le še povečala. Kljub temu pa se ji zaradi dobre igre vratarja Krima ni posrečilo rezultata izenačiti. 10 minut pred koncem je Nagode II. iz nenevarne situacije zvišal rezultat, pet minut nato pa je Korošec postavil končno stanje. Po prikazu igre hi rezultat prav gotovo bil lahko obraten, le po zaslugi vratarjev je zmagal Krim, ne pa moštvo, ki je tokrat pokazalo zelo dobro igro. Sodil je dohro Klavič iz Maribora. Gledalcev je bilo okrog 800.
Železničar (MB) : Sobota 1:2 Železničar (N. O.) : Nafta 1:7 Branik : Korotan 3:3 Miličnik : Proletarec 1:1 Odred B : Kladivar 2:1
Mladinsko prvenstvo
Kranj. — Domači Korotan je premagal mladince Rudarja z 2:1 (0:0). To je že drugi presenetljiv poraz Rudarja.
V Ptuju sta so v prijateljski tekmi srečali moštvi garnizije JA Iz Varaždina in garnizije iz Ptuja, v kateri je zasluženo zmagala varaždinska garnizija s 3:1 (2:1).
V prijateljski tekmi so mladinci Drave premagali nogometaše Aluminija iz fitmišča z 2:0.	K.	M.
*
SKOTSKA : VALES 3:1 (1:0)
Cardiff, 22. okt. V nogometu je premagala Škotska Wales s 3:1 (1:0).
Tenis
Rim, 22. okt. Po drugem kolu teniškega srečanja Italija : Francija, ki je bilo včeraj, vodi francosko moštvo s 5:3.
vrata. Segala je v padcu odbil žogo proti Hmeljini, ki je zaradi težke pozicije rajši dodal Petroviču, ki je
UVUOi IDtlUVJCU,	JO
žogo nepotrebno ustavil in dopustil Lesjaku in Segali, da sta v borbi izšla kot zmagovalca.
Odred je pričel tekmo ob podpori številne publike in je svojo moralno premoč tudi izkoristil. Gol. ki je padel že v 7. minuti, je igralcem dal flegmatičnost, da so igrali tako, ka-bor je treba, s prenosi, poletom in določenim ciljem.
Ko je Metalac izenačil, se je tudi on otresel nervoze, ki je prešla na domačine. V takem stanju so gostje ponovili Odredovo 1git'o iz prvega polčasa.
Sodnik Petrič svoje naloge ni opra-vtil zadovoljivo. Grobosti v prvem polčasu ni niti skušal zatreti in se je z igralci spuščal v nepotrebne razgovore. S svojimi odločitvami je bolj oškodoval domačine kot goste. M. R.
Plavanje NOV EVROPSKI REKORD NA 200 m PRSNO
V Krefeldu (Zah. Nemčija) je nemški plavalec Klein porušil prejšnji evropski rekord 2:35,5 (francoskega plavalca Luciena) ln postavil novega s časom 2:32,5. Klein bo poskušal porušiti tudi svetovni rekord na 200 m prsno (butterfly), ki ga drži Američan Joe Verdeur s časom 2:28,3. Prejšnji evropski rekorder Francoz Lucien je mnenja, da 6e Kleinu ne bo posrečilo plavati izpod 2:29,0.
SVETOVNI REKORD EVE NOVAK
Madžarska plavalka Eva Novak je prekosila dosedanji svetovni rekord (Van Flit 2:49,2 mio.) v plavanju na 200 m prsno s tem, da je preplavala progo v času 2:48 min.
LONDON — Agencija Reuter poroča. da se je znani nogometni 6odnik George Reader, Anglež, ki Je na tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo sodil finalno tekmo med Brazilijo in Urugvajem, umaknil iz športa. Readerja so Imeli za enega Izmed najboljših nogometnih sodnikov na svetu.
Zvezna odbojkaška liga Enotnost : Polet 3:2
V tekmovanju zvezne odbojkaške lige je moška ekipa Enotnosti premagala Polet s 3:2 (9:15, 15:12, 13:15, 15:8, 15:9).
V tekmovanju ženskih ekip pa je Polet premagal Enotnost s 3:1 (15:11, 17:15, 9:15, 15:12). Zenska ekipa BSK je prema.gala Naprijed s 8:1.
Poleg njega pa sta za goste tekmovala še dva starejša rutinirana tekmovalca Gredelj in Fabjanič, medtem ko so pri Krimu nastopili samo mlajši tekmovalci, ki pa so pokazali lepe borbe, toda poznalo se jim je, da še nimajo, dovolj kondicijo. Presenečenje je vsekakor napravila mlada Zagrebčanka Cukovič, ki je nepričakovano premagala obe svoji nasprotnici. Ta tekmovalka ima izvrsten refleks in dobro vodenje konice. Ku-biasova, članica Krima in državna reprezentantka, pa to pot ni poka-■ Ja	—-j..	-- -	•
zala vseh svojih zmožnosti, ker je premalo trenirala. V splošnem je bilo na dvoboju nekaj zelo lepih borb. Eni kot drugi so poskušali, če ne vselej z dovolj tehničnim znanjem, pa vsaj z borbenostjo, doseči čim boljši rezultat. Pri gostih sta se poleg Kržišnika uveljavila Fabjanič in Gredelj. Prvi je zmagal v petih borbah, naslednja dva pa vsak v štirih, medtem ko je Sučič dobil samo dve borbi, Milkovič pa je vseh pet Izgubil. Pri domačih sta Baumgartner in Grahor dobila po tri borbe, Jurca dve. Klopčič in Brčič pa po eno. Pri dvoboju žensk je za goste Cukoviče va izvojevala dve zmagi, pri domačih pa Kubi asova in Miheličeva vsaka po eno.
Gostje so sicer zasluženo zmagali, toda njihovi sodniki niso bili vselej nepristranski in so večkrat oškodovali ljubljanske tekmovalce. K. S.
Smučanje JUGOSLAVIJA BO KANDIDIRALA ZA ORGANIZACIJO SVETOVNEGA PRVENSTVA 1954
Smučarska zveza Jugoslavije je sklenila predlagati kongresu Mednarodne smučarske federacije, ki bo aprila 1951 v Benetkah, svojo kandidaturo za organizatorja svetovnega smučarskega prvenstva 1954. Ce bo kongres Federacije sprejel ta predlog, bodo tekmovanja za svetovno smučarsko prvenstvo na idealnih terenih Planice in Kranjske gore.
Odbojka ZAGREB : PARIZ 3:0
Zagreb, 22. okt. Pri medmestnem srečanju v odbojki med Zagrebom in Parizom je zmagal Zagreb s 8:0 (15:11. 15:13, 15:5). Ce bi bili Parižani malo bolj pazili in bili bolj vztrajni, bi lahko dosegli uspeh v drugem setu, ko so rezultat dvakrat izenačili, In sicer od 11:8 in 13:11. Popolna premoč Zagrebčanov je prišla do izraza v tretjem setu.
Rokomet
SPARTAK : ENOTNOST 8:1 (2:0)
Včeraj dopoldne sta se na igrišču Slovana v prvenstveni tekmi Brečali ekipi Spartaka iz Subotice in domače Enotnosti. Zmagala je po boljši In učinkovitejši igri ekipa Spartaka z rezultatom 0:1 . Za Spartak sta dali gole Tot in Maša po 3. za Enotnost pa je dosegla častni gol Preša. Sodil ,1e pred nekaj gledalci Levičnik Iz Ljubljane.
Včeraj in danes so se tekme zvezne rokometne lige končale z naslednjimi rezultati: V zvezni ligi tekmuje 12 ekip (po štiri iz Srbije in Hrvatske, 2 iz Bosne in Hercegovine ter ena iz Makedonije in Slovenije!).
Borac : Crvena zvezda (1:5 (4:3).
Meteor : Lokomotiva 8:2 (4:2).
ENOTNOST : KRIM 11:7
Zahvala udeležencev šahovske olimpiade
Šahovska zveza Jugoslavije je prejela večje število brzojavk in pisem zastopnikov šahovskih organizacij Iz raznih držav, ki so sodelovale na IX. šahovski olimpiadi v Dubrovniku. V pismih ln brzojavkah Izrekajo zahvalo za prisrčni sprejem v naši državi in- hvalijo izvrstno organizacijo, obenem pa čestitajo k zmagi jugoslovanskega moštva.
Predsednik Mednarodne šahovske federacije (FID) Foltke Rogard je je poslal brzojavko, v kateri ee zahvaljuje za zelo lepi sprejem, podpredsednik FID Marcel Berman pa je v svoji brzojavki izrekel priznanje
Federacije za nenavadno dobro organizirano olimpiado, obenem pa v svojem imenu zahvalo za prijetno prebivanje v naši državi. Namestnik glavnega sodnika na olimpiadi v Dubrovniku in podpredsednik ftaho\-ske federacije ZDA Hans Kmoch je poudaril v svojem pismu, da mu bo ostalo prebivanje v naši državi od Julija do oktobra najdražjl spomin z njegovih številnih in dolgoletnih šahovskih turnej. Čestitke k zmagi na olimpiadi so poslale naši Šahovski zvezi tudi šahovske federacije Dan-slce, Argentine, Italije, Grčije In Nemčije.
("obvestila)
OKLIC
o razgrnitvi podatkov dosedanjih poizvedb zaradi morebitnih ugovorov v postopanju za napravo novih zemljiških knjig za katastrski občini Hru-
Sevje in Velika Brda
Uveden j« postopek za napravo novih zemljiških knjig za katastrski občini Hruševje in Velika brda. Zato bodo od 3. novembra 1950 do 17. no vembra 1950 v Hruševju št. 40 razgrnjeni vsakomur v pogled po dosedanjih poizvedbah popravljeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov, zemljiškoknjižna mapa ter spisi o dosedanjih poizvedbah zaradi naprave novih zemljiških knjig za navedeni ka tastrski občini.
Ob zgoraj navedenem času in poleg tega še dne 18. novembra 1950 se smejo vlagati ugovori zoper pravilnost posestnih listov pismeno ali ustno na zapisnik pri sodnem odposlancu, ki bo v tem času posloval na kraju razgrnitve v Hruševju št. 40.
Ce bodo podani taki ugovori, se bodo istotam 18. novembra 1950 o njih uvedle nadaljnje poizvedbe, h katerim naj tudi brez posebnega vabila pridejo ta dan ob 8.00 osebe, ki so vložile ugovore.
V času razgrnitve in nadaljnjih poizvedb so smejo pri sodnem odposlancu prijavljati tudi obremenilne pravice (zastavne pravice, služnosti, preživit-ki Itd.).
Okrajno sodišče v Postojni,
dne 13. oktobra 1950.	5493
UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Potrošniška zadruga z o. J. v Litiji
je po sklepu izrednega občnega zbora sl. oktobrom 1950 prešla v likvidacijo. ~ upnike, da do 311. novembra vijo svojo terjatve, dolžnike uo uo Istega datuma poratnajo svoje dolgjve. Po preteku gornjetrn roka priglašeno terjatve so ne bodo upoštevale, dolgovi pa so bodo sodno lz.erjali, •- Likf'dacijski odbor 5,521
 DiEVIE VESTI----------------------
V Moderni galeriji Je odprta retrospektivna umetnostna razstava del Staneta Kregarja — dnevno od 9 do 19. ure.	6327
 KONCERTI--------------------------
PRESKRBA Poverjeništvo trgovino In preskrbe
RLO I. poziva vsa podjetja in ustanove, da se udvleže informativnega sestanka, na katw.*m bodo dobili navodila za izdajo dvpolnL ^ih nakaznic. Sestanek bo v poneadjek 23. t. m. ob 17. uri v sejni dvorani, soba 25, na magistratu.	5573
GLEDALISCE-
DRAMA - LJUBLJANA
Torek, 24. ob 20: Garcia Lorca: Dom Bernardo Albe. Izven. II. repriza. Sreda, 25. ob 20: Kraigher: Školjka.
Izven in za sindikate.
Četrtek, 26. ob	20:	Kreft: Celjski	grofje. Izven in	za	sindikate.
OPERA
Sreda 25. ob 20: Verdi: Trubadur.
Zaključena predstava za LMS. Četrtek, 20. ob 20: Verdi: Traviata. Izven in za sindikate. Gostovanje Ksenije Vidalijeve.
Sobota. 28. ob	20:	Massenet:	Don Ki-
hot. Zaključena	predstava	za	dija-
štvo (Dom Ivana Cankarja in Anice Čeraejeve).
RAPIO
Opozarjamo na nocojšnji izredni simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Jeana Martlnona ob 20. v
Unionu. Spored je naslednji: Beethoven: IV. simfonija, Lalo: Španska simfonija za violino in orkester solist Karlo Rupel. Roussel: Pajkova pojedina. De Falla: Trije plesi iz suite Trirogeljnik.
Repriza nocojšnjega koncerta bo jutri v torek ob 20. v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni muzikalij.
-KINO-
LJUBLJANA — UNION: franc, film: »Closhemerle*. Aluminij. Predstave ob 16.15. in 18.15. — MOSKVA: angl. film »Pot do plemstva«. Filmske novosti 30. Predstave ob 16.15. 18,15 in
20.15. — SLOGA: nemški film: »Ka-, tlca«. Obzornik 46. Fizkultura in
šport. Predstnvc ob 16.15, 18.15 ln
20.15. — TRIGLAV: angl. film: »Božične pustolovščine«. Bos. mes. 30. Predstave ob IG, 18 in 20. — SISKA: amer. film: »Gentleman Jim«. Mesečnik JA 9. Predstave ob 18 in 20. LITOSTROJ: nem. film: »Nekje v Berlinu«, srbski mes. 20.
MARIBOR PARTIZAN: angl. film: »Daj nam danes«, film. nov. 23, —-UDARNIK: amer. film: »Major In frklja«. Obzornik 48.
CELJE METROPOL:	amer.	barvni
film: »Ali Baba«, kratki film Ptuj zgodovinsko mesto. — DOM: angl. film: »Pot do plemstva«, filmske novosti 22.
KRANJ STORŽIČ: amer. film »Večna Eva«, srbski mes. 28. — SVOBODA: sovj. film »Zlati ključek«, maked. mes. 14.
RADOVLJICA: ital. film »Seviljski brivec«, črnogorski mes. 9.
BLED: angl. film »Nikolam Nikleby«, kratki film Pred narodnim sodiščem.
JESENICE MESTNI: ameriški film »Gentleman Jim«, mesečnik JA 9.
KAMNIK: amer. film »Tarzan v New Yorku«, kratki film Ustvarjalcem petletke.
NOVO MESTO: ameriški film »Večna Eva«, srbski mesečnik 28.
Poročila ob 5.15. 6, 12.30, 15, 19,30, 22 in 23.55 — 5 Jutranji pozdrav — 5.25 Zabavna glasba — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7 Jugoslovanska narodna in umetna glasba — 12 Opoldanski koncert (angleški predklasičnl mojstri) — 12.40 Zahavna glasba in objave — 13 Glasbena oddaja za pionirje — 13.20 Pester spored orkestralne in solistične glasbe. Sodeluje saksofonist Srečko Dražil, pri klavirju Dana Peruškova — 14 L. M. Škerjanc: Godalni kvartet št. 5., izvaja godalni kvartet Slovenske filharmonije — 14.30 Kulturni pregled — 14.40 Igra orkester Mantovanl — 15.10—15.30 Poje Slovenski sindikalni kvintet — 18 Hrvatski umetniki pred mikrofonom (Prenos iz Zagreba) — 18.30 Varčevati, to 6e pravi, dobro gospodariti
—	18.40 Poje mešani zbor krojaške
Sroduktivne zadruge v Liuhljani, vodi ore Matul — 19 Igra Mali ansambel Radia Ljubljana pod vodstvom Pina Muserja — 19.45 Zabavna glasba in objave — 20 Univ. prof. dr. Bogo Grafenauer: Slovenska zemlja pred prihodom Slovencev — 20.20 Cesar Franck: Preludij, koral in fuga (izvaja pianist Gaimir Demšar) — Ernest ChauBson: Poem (izvaja violinistka Nada Jevdienilevič-Brandlova. pri klacirju L. L. Škerjanc) — 21 Fizkulturna reportaža — 21.15 Igra študentski plesni orkester pod vodstvom Boruta Lesjaka — 22.15 Kal bo jutri na sporedu — 22.30 Nočni koncert. (Husro Wolf: Italijanska serenada — Robert Schumann: Koncert za čelo in orkerr.ter — Franz Schubert: Simfonija št. 7i — 24 Glasbena medigra — 0.15 Oddaja v italijanščini — 0.45 Zaključek oddaje.
-VESTI 17 MAHIBOIM-
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 23. oktobra: Zaprto. Torek, 24. oktobra ob 20: P. Mascag-ni: »Cnvalleria ru3ticana«. R. Leon-cavallo: »Bajazzo«.. Red LMS-1. Gostovanje tenorista ljubljanske Opere Svetozarja Banovca v vlogi Beppa v »Bajazzu«.
Sreda. 25. oktobra ob 20: B Nušič: »Pokojnik«. Red C.
Četrtek, 26, oktobra ob 20: G. Rossini: »Seviljski brivec«. Gostovanje baritonista beograjske Opere Jovanoviča in tenorista ljubljanske Opere Lipuščka.
Petek, 27. oktobra ob 20: M. Držič: »Plakir«. Red B.
Sobota, 28, oktobra ob 20: G. Rossini: »Seviljski brivec«. Za TAM. Gostovanje tenorista ljubi jan. Opore Lipuščka.
Nedelja, 29. oktobra ob 20: M. Držič: »Plakir«. Izven. Predstava v korist Rdečega križa.
Dežurna lekarna v Mariboru: V
ponedeljek 23. oktobra 1950: V. mestna lekarna. Meljska cesta 2.
 ©GLASI----------------------------
NAŠLA SE JE zlata zapestna verižica. Lastnik naj jo dvigne v podružnici »Ljudske pravice«, Novo mesto.	'	304
TOVARIŠE, katerim je .kaj znano o
Pogrešanem art. naredniku Dušanu ovačlču. rojen 1909 v Trebnjem (zadnje službovanje 1940. 1. v Kraljevem), prosimo, naj sporoče na naslov: Kovačič Marija, Ljubljana, Cankarjeva ul, 9.	5543
Ureja aredniAkl odboj - Odgovorni urednik Dušan Bol* - Naslov ured-ništvai Kopitarjeva « — Upravni Kopitarjeva 9 - Telefon uredništva In opravei IS2-B1 do IS2-65 — Telefon naročniškega oddelka 80-80 — Telefon oglasnega oddelka 8B-8S - Štev «ek računa 604—90321—0
PO SVETU
NAJVEČJI MOSTOVI NA SVETU
Skoraj 5000 km zapadno od New Yorka leži ob Tihem oceanu San Francisco, najvažnejše pristaniško mesto severnoameriške države Kalifornije, kjer sta dva od največjih mostov na svetu.
V	blesteči oranžnordefii barvi — ki je enotna barva celotne jeklene konstrukcije — se dvigata 230 m višoko oba nosilna stolpa najvišjega visečega mostu na svetu, ki v dolžini 2800 m preprega »Golden Gate< (zlata vrata) — vhod v luko San Francisco. Most tvori s svojimi lestimi vzporednimi voznimi tiri neposredno zvezo med Kanado in Mehiko. Dvanajst let js trideset delavcev neprenehoma zaposlenih s pleskanjem mostu, štiri leta potrebujejo od enega konca do drugega, potem pa morajo vedno znova začeto, kajti viharji in solnato ozračje Tihega oceana stalno oddrgnejo ogromno površino pleskane gradbe. Delavci porabijo tedensko nad 900 1 oranžnordeče barve.
In vendar prekaša ta najvišji most na svetu tako po dolžini kakor po prostornini drugi most v San Franciscu, ki vodi čez Oaklandski zaliv na celino. Ta most, ki delovna visi na nosilnih stolpih, deloma pa je zgrajen na 50 jeklenih in betonskih podkopih, je dolg sedem kilometrov — s klanci in dovozi pa celo 13 km. Most je sestavljen — in to je poleg njegove dolžine tehnično najzanimivejše — iz dveh mogočnih prometnih :est, ki tečeta druga nad drugo. Na gornji je šest voznih tirov za promet z osebnimi avti, na spodnji pa so trije vozni tiri za tovorne avte in dve železniški progi. Nosilnost mostu je preraču-
nana na istočasen prevoz 3000 osebnih, 500 tovornih avtov in 25 električnih vlakovnih garnitur. Nosilni kabli so sestavljeni iz 17.000 jeklenih pramenov. Samo 17 m dolgi kos nosilnega kabla v premeru 1,2 m ima težo lokomotive ekspresnega vlaka.
Most so pričeli graditi 9. julija 1933, 12. novembra 1936, torej po manj kakor iVt letih gradnje, pa so ga izročili javni uporabi. Slika kaže most med gradnjo
Most, ki bo stal 60 milijonov dolarjev, bo vezal otok Sicilijo z italijansko celino. Raztezal se bo od Kalabrije do Meesine in bo dvonadstropna. Spodnje nadstropje bo namenjeno železniškemu prometu, v gornjem pa bo peljala avtomobilska cesta.
ŽIVILSKA INDUSTRIJA
V	BELGIJSKEM KONGU
Po podatkih belgijskega urada za zunanjo trgovino zavzema živilska industrija v koloniji Kongo pomembno mesto. V vseh pokrajinah kolonije so tovarne za mineralno vodo in limonado, ki so dale lani šest milijonov litrov teh tekočin. Razen teh je deset
v začetku januarja 1936, Tu bodi pripomnjeno, da so največji bočni most na svetu zgradili v Sydneyu v Avstraliji. Most je dolg 1260 m, naj višja točka loka leži 112 m nad vodno gladino. Razen široke ceste za avtomobile in pešce je na njem še četvero železniških tirov.
Kakor poročajo iz Rima, je meka ameriškg konstruktorska družba izdelala načrt za največji viseči most v Evropi.
tovarn za led z letno proizvodnjo 22.0*00 ton, 150 mlečnih podjetij je dalo lani šest milijonov litrov mleka,
180.000	kg masla in 70.000 sira. Dve pivovarni proizvajata letno okoli 30 milijonov litrov piva, kar zadostuje za potrebe prebivalstva.
V	koloniji sta tudi dve tovarni čokolade, ena tovarna testenin in 14 pra-žilnic kave. V zadnjem letu je naza-
dovala proizvodnja bombažnega olja, prav tako se je zmanjšala tudi proizvodnja jedilnega olja. Tudi proizvodnja sladkorja je v letu 1949 zaostala za 3000 ton v primeri s proizvodnjo v 1. 1948. Sicer so pa Belgijci v Elisabethville odprli moderni »narodni magazin« za domačine, kjer se dobi blago široke potrošnje, pa tudi koruza, riž in moka v posebnih avtomatih.
SVETOVNA PROIZVODNJA BOMBAŽA
Letos bo svetovna proizvodnja bombaža za štiri milijone bal manjša od lanske. Po cenitvi Mednarodnega posvetovalnega odbora za bombaž bo znašala letos samo 27 milijonov bal. Svetovni izvoz bombaža je v razdobju 1949/50 znašal 12 milijonov 700-000 bal, kar je v primeri z razdobjem 1948/49 en milijon 600.000 ba'l več.
ATOMSKI ŽARKI KONSERVIRAJO ŽIVILA
Ameriški znanstvenik Elliot Loton je odkril možnost, da se s pomočjo atomskih žarkov ohranijo živila v svežem stanju za daljšo dobo. Kruh, ovit s celofanom in izpostavljen učinkom atomskih žarkov, je ostal leto dni svež in okusen. Loton je izjavil, da so bili doseženi dobri uspehi tudi pri konserviranju mesa in 6očivja.
»CIGARETA BODOČNOSTI«
Naš pokojni veliki pesnik Oton Zupančič je nekoč v šali (čeprav je bil odzvok te šale zanj precej resen, kakor je pozneje sam izjavil) izrazil željo po »iznajdbi« cigarete, ki ne bi škodovala zdravju, hkrati pa naj bi bila prav tako slastna kakor prava nikotinska. Tudi so znane želje gospodinj, da bi bili namizni prti varni pred
gorečimi cigaretami in želje nekadilcev, da bj mogli brez »nevarnosti zadušitve« bivati v prostoru skupno s kadilci.
• Tr ,^eUe 6e bodo menda zdaj kmalu izpolnile, če smemo verjeti kemiku dr. Ringerju, ki zatrjuje, da je iznašel idealno cigareto bodočnosti. Dr. Ringer namreč trdi, da se mu je posrečilo cigaretni^ tobak tako razstrupiti, ne da bi bil užitek pri kaji zmanjšan. Nova cigareta tudi ne bo nadlegovala nekadilcev, ker tli tako slabotno, da se sicer lahko kadi vsak čas naprej, ne more pa zažgati okolice, torej tudi ne namiznih prtov. Počasno gorenje cigarete ne povzroča samo minimalnega dima, temveč ima tudi to prednost, da jo bo kadilec užival dvakrat tako doliro kakor doslej.
Iznajdba dr. Ringerja industrijsko ni težko izvedljiva, kajti za proizvodnjo »cigarete bodočnosti« niso potrebni novi stroji. Produkcijski stroški bodo ostali sicer nespremenjeni, vendar bo nova cigareta zaradi počasnega gorenja za polovico cenejša — in kar je glavno, ne bo toliko škodovala zdravju
ALI ZE VESTE...
— da je že pri novorojenčkih delovanje črevesja zelo živahno. Prehod zaužitega mleka skozi črevesje traja prvi dan povprečno 32 ur, po četrtem dnevu življenja pa šemo še sedem ur.
— da pozna znanost posebno »mestno podnebje«, kj se razlikuje med drugim z oslabitvijo sončnega žarkov-ja in ultravioletne svetlobe nad poslopji.
— da so I. 1946 v Ameriki proizvedli 6000 daljnovidnih sprejemnikov, lani pa že 2,8 milijonov. Letos bo naraslo število teh sprejemnikov na 4.5 milijonov.