113. fctevilka. ' Ljubljana, petek 21. maja, VTIL leto, 1875. SLOVENSKI NflROD. Luinji vsak dan, izvzemdi ponedeljke in dneva po pt&znikih, tor velja pa poitl prcjeman, za avttro-ogerske dežele aa cnlu loto 16 fjold., r,« pui leta 8 gold. 5« nfltrt lota 4 gold. — 28 LJubljano brea pošiljaka na dom ea cdio leio 13 gold., sa ćatrt let» 3 gold. 30 kr., *» eu ui&soc I gold. 10 kr. Za pođi!janje n» dom s» rađana 10 krajo. za meaec, 30 kr. za četrt .'»ta. — Za taje deiflle za ćelo Joto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospodi učitelje na ljudskih lolah to *a (Ujak* valja zaliana oena in si cer: Za Ljubljana za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poitl projoman za <5etrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri* atopno petit-vrato 6 kr., će se czuanilo onkrat tiska, 5 kr. Će ao dvakrat in 4 kr. 6e se tri- ali vočkrat tiaka. Dopisi naj se izvole trankirati. — Kokopisi so r\-y viračajo. — UredniŠ;vo je v Ljubljani na ceiovški coati v Tavčarjevi hiui „Dota! Evropa". Opr*vniitvo, us kat>>r<> naj se blagovj'ijo pošiljft.i naroenir.r, reklamacije, oznanila, L j. administrativne redi, je v „Narodni tiskanu" v Tavčarjevi bili Občni zbor „Slovenske Matice". V sređo 19. t. m. je bil občni zbor „slovenske matice", katerega se je kacih 50 udov ndekžilo. Podpredsednik g. Peter Kozlerv uvod-nem govora omenja umrlih udov „matice", nacj katerimi »ta tuđi bila predsednik dr. Costa in podpredsednik dr. Leon Vončina. Potem bere tajnik g. prof. T u š e k poročilo o odborovem delovanji. Število matičarjov se je zopet za nekoliko udov pomnožilo tako, da „matica" sedaj šteje 2200 udov, a letnino je, kakor se iz poroČila dcnarniSarjevega kaže, menj udov vplačalo, kakor prejšna leta. G. dr. Vošnjak nasvetuje, da se matični odbor pooblasti, da srne matične knjige prejšojih let podariti srednjim šolam, giai-nazgam, realkam io učiteljskim izobraževa-liščeui po slovenskih deželah. Predlog se sprejme po kratkej debati. Denarničar g. J. Vilhar bere sklep računa za X. matično leto od 12. avguata 1873 do 13. septembra 1874. Skupno premoženje „matice" v obliga-cijah, hiši in inventaru znaša 59.887 g!d. 81 kr. Stroški so o tem času znašali: nagrada tajniku 187 gld. 50 kr., stroški tajništva 178 gld., spisi : Schodlerjeva knjiga 3. snopič, Slovanstvo I. del, Letopis 1873, Letopis 1874, zemljevidi, skupaj 3503 gld, xa tisk Blaznikovim dedičem 2814 gl. 40 kr. vezanje knjig 385 gld., hišni davek 249 gld. 63 ki\, poprave v hiđi 811 gld. 4 kr., razni stroški 139 gld. 42 kr. G. dr. Karei B1 e i vv e i s opozoruje na veliki znesek zaostalih letnih vplačil. Odbor naj bi skrbel, da dobi povsod marljive po-verjenike. G. Jurčič nasvetaje, da naj odbor svoje knjige ne samo v enej tiskaroi (Blaz-nikovej) tiskati daje, ampak skuša po kon-kurenčnem potu nižje tiskovne cene dosezati. Tako bi se na leto gotovo več 100 gld. prihranilo in knjige bi o pravem času izšle. Ta casvet je bil brez ugovora sprejet. Potem poroČa denarničar g. J. Vilhar o proračunu za 11. društveno leto od 1. jul. 1874 do konca junija 1875. G. dr. VoSnjak opozoraje na nedo-statek, da se ima proračun dovoliti za čas, ki je po večjem uže dotekel. Ta nered je postal, ker se občni zbori nijso v poslednjih letih redno sklicavali, in je eden občoi zbor ćelo izostat. Da se v tem ozirn zopet red stori, predlaga dr. Vosnjak: 1. da se XI. matično leto Iteje od l.julija 1874 do konca tekočega leta 1875 in 2. da se ima đe tekom tega leta meseca septembra sklicati občni zbor niatičarjev, da potrde proračun za leto 187(3 in 3. da se odslej matično leto šteje od 1. januar ja do konca decembra, kakor navadno leto. G. Vilhar popolnem pritrdi tem na-svetom, ker se s tem odpravijo marsikateri uedostatki, ki so iz tega izvirali, da se matično leto nij vjemalo z napadnim letom. Predlogi so potem bili sprejet i. Končoo je bila volitev 12 odbornikov. Oddalo se je samo 948 glasov. Za t5k.ru-tinatorje so po predlogu predsedoikovem bili izvoljeni dr. Karei Blei\veis, Šterbencc in dr. Vošnjak. Za odbornike so izvoljeni dr. Janez Bleiweis, TuSek Ivan, Vavra Ivan, Ravnikar Franjo, Stegnar Feliks, VViestaler Franjo, grof Barbo, Gorup Jožef, Svetec Luka, dr. Ulaga Josip, Urbas Viljem, skoraj vsi enoglasno. Napredna narodna stranka se volitve nij udeležila. Da se naši nijso udeležili, temu je uzrok, ker nijso bili z enostransko, brez po- razoru ljenja postavljenim! vsemi odborskuv kandidati zadovoljni, a vondar v denađujih Slovanom nemilih časih nijso hoteli s postavljanjem druzih kandidatov narodnim skupnim protivnikom novega prizora slovenskega raz-dvoja dajati. Malo število oddanih glaso? priča, kako lebko bi bili zmagali z druzimi kandidati, namrec* dela zmožnejšiml ia literarno izobraženejdimi nego je nadpolovica sedanjega odbora. Isto samozatajevanje kakor pri volitvi odbora, prevladalo je tuđi pri občneni zboru, kajti poročila odboruva o „delovanji" so pač mnogo stranij ponujala, kjer bi bilo koristuo oštro prijeti ia reauioo povedati. Kranjski deželni zbor. (XII. seja.) Đr. Scbrev poroča v imena finančnega odseka o proračunu kranjskega zemljišno-odveznega zaklada in predlaga sledeče : 1. Deželni odbor se pooblastuje, da sklepa uravnavo ni ej vlado in kranjsko de-Želo zarad državnih doneskov k zemljišno-odveznemu zaklada definitivno, v smisla uravnave, ki je predlaga iiuanČni odbor. De-lati pa ima na to, da se državi oevračljiva svota poviša od 175.000 gld. na 200.000 gld. 2. Za zaklado deželncga doneska za 1. 1876. naj se 20% doklada na direktne davke — izvzemši doklado za vojaščino — potem 20% doklada na davek vžitnine od vina, viuskega in sadnega mošta in od mesa po-bira. 3. Deželncmu odboru se ukaže, da naj najvisje dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad po nav&dncm potu pridubi. 4. Deželneniu odboru se nuroča, da s opisom žalostnega ficancijalnega stanja de-žele, naprosi c. k. vlado, da se svota poviša. Iti&tek. Nova puška, Iz Celovca 15. maja [Izv. dop.J kratek in lahkoumeven podak v orožji, po vprašanjih in odgovorio za ces. kralj, vojake, je naslov 54 strani obsegajoči slov. knjigi, katero je spisal in založil velezaslu ženi naš rojak, marljivi sodelavec na sloven-flkem slovstvenem polji v stroki vojaških ved gosp. Htotnik 7. peš-polka bar. Marojčiča: Andrej Komelj, in katera je ravnokar v tiskarni družbe sv. Mohora v Celovca beli dan zagledala. Spisuvatelj nam je uže dokaj znan po svoji dobro uredjeni knjigi: „Bujna služba", katere drugi natis ima le še prav malo eksemplarov, in po brošurici: „Kratek podok o zemljiŠči", ki jo ne samo vojakom, temveč todi posebno ljudskej soli priporo-čamo. V gori omenjeui knjigi nam g. Komelj kot izvedeuec prav na tanko io razumljivo v kratkih vpradanjih in določenih odgovor ib popisuje uajpreje uovo puško, njeno dolgoat, pezo, težišče; potem si ogleda streljivo in poduči, kako se ima puška razdevati in se-stavljati, snažiti in braniti. Končno nam kaže, kako se imajo paške pregledavati in kako se Ž nj i mi streli v razne cilje. Za ovo dovršeno delo izrekamo gospodu etrokov-njaku, ki je ob encni izprevidel, da je ne-obhodno potrebno enake vojaške vede tuđi v milej našej materinsčini našim vojakom podati, presrčno hvalo, ter ob enem upamo, da bode to delo v enakej meri, kakor druga njegova spisa, v obče zađovoljnost si prikupilo. Gotova resnica je, da se bode slovenski vojak avstrij8ke vojne s pripomočjo materinoga jezika lažje vadil in to nn svojo in svoje domovine korist, ter na prid vojaške službe. Pa tuđi slovenska terminologija se je po delovanji imenovanega gospoda mučno pomnožila iu to a trduo doloČenimi izrazi, ki povsem biatveni stvari vgodajo. Glede tega bi „Novo puško" slovenskema obČinstva splob priporoČali in posebno tuđi istim slovenskim mužem, ki se pečajo z na-rejanjem pušk iu orožij; da ne bode treba si:dati v prihoduje mej slovenskim govorom čudno se glaseČih izrazov, n. pr. „feršlus", „aufsoc", „studl", „šlos" itd. Istim pa, ka-terim je prilika in dolžuost podučevati pri vojaških vajah nade rojake, živo povdarjamo pri tej priliki, da se kolikor moč poaluža-jejo lepega in ob enem razumljivoga jezika, ker tuđi na ovi način velika hasen doraste, in to v prid sedanjosti, v prid potomstva. Ugovor, kakor da bi iz proste vaši došli, Dr. Bleivveis nasvetoje, da se v pr-▼em prcdloga reče „vsaj do 200.000." Po dsljdej debati, katere se ndeleže poslanci Dežman, dr. Schrcy, dr. Zarnik, Barbo, baron Apfaltrern in dr. Poklukar, se predtogi finančnega odseka in proračun kranjsko-zemljiSno-odveznega zaklada gprejme. Skoro ćelo aro je trajala velika konfuzija ali zmešnjava, katere je bil naj-vefi g. Kaltenegger sam kriv, ker je vedno zopet pustil govoriti, da-ai se je đvakrat sprejel konce debate. Proračun kranjsko-zemljišno-ođveznega zaklada iznaša v potrebščinah; za deželno komisijo 8580 gld.; za lokalne komisije 11.130 gld. Vračanje kapitala 231.100 gld.-plaćanje obresti na opravičene 364.632 gld. ; fazni izdatki 13.400 gld. Skupne potreb-SSine: G28.842 gld. V dobodkih: dohodki obvezanih 83.912 gld.; dohodki iz deželnih davkov 267.816 gl. 80 kr.; dohodki od države 274.113 gl. 20 kr., in skupni dohodki 3000 gld. Skupna svota dobodkov 628.842 gld. Poslanec dr. Scbrey poro ča v imenu fiaanČnega odseka zantran povišanja priklade na užituino za 10jc za 1. 1875. za zemljično-odvezni zaklad in utavi sledeče nasveto: 1. Da se pokrijejo primanjkave, ki bodo poleg odobrenih proračunov nastale v kranj-skern zemljišno-odveznem in deželnem zaklada za leto 1875. — naj se, razun na najvišjem mestu uže potrjenih 10% priklad na užitnino od vina, od vinskega in sadnega mošta in ođ mesa pobćra od 1: jnlija leta 1875. naprej še drngih 10% priklade na to užitnino za zemljišno odvezni zaklad, in za dežetni zaklad tuđi 10% več te užitninske priklade. 2. Deželnemu odbora se naroči skrb za to, da zađobi ta sklep najvišje potrjenje in da vse potrebno stori zarad poberanja te povišaue priklade, kateri se brez debate odobrć. Dr. Itazlag poroča v imena šolskega odseka zastran postavne predloge, sađeva-joče odvezo zemljišč od dajatev v đenarjih in stvareh za cerkve, duhovne redove, žup-nije in njih organe, in stavi sledeče na-svete: Slavni deželni zbor naj pritrdi priloženomu postavnemu nacrta. Dalje predlaga sledeče resolncije: a) Deželnema odbora se naroČuje ta postarni nacrt v najviijo sankcijo predložiti ; b) c. kr. vlada ae pozivlje, za itpeljavo te postave izdati potrebne predpis« in c) predložiti postavno predloge v ustavno ravnanje, da se pridobi oprostenje dotičnih obravnav gledć na koleke in pristobine in d) deželnema odbora so ukazuje, izdati občinam primeren podak o tej zadevi. V generalne] debati se oglasi poslanec Kramarič. On se izjavi proti tej postavi, ker kmetovalec naturne pridelke lažje daje, ko denar. Pridelki se dajo, kjer in kadar jib kmet ima, denar pa se izterjava po vladnih organih brezobzirno, to nže vemo. Posl. Schaffer govori za postavo, ker ona nstreza željam ljudstva. Dr. Zarnik: Jaz sem predlog barona Abfaltrerna, ko je to postavo predlagal tuđi podpisal, ali si svobodo glasovanja pridržal. V principu sem tuđi jaz za to postavo 5 da bi se pa sprejela uže dcnes, proti temu sem pa jaz odločno. Jaz sem se informirat pri možeb, katerih se ta postava v prvej vrsti dotikava. Ali njih mnenja so bila jako raz-lična. Eni so bili za to, eni proti. Zato jaz mislim, da se stvar na tanko preadari ia da se skliČe enketa, katera naj bi določila, ah se spremenć te dajatve v denarue ali ne. Jaz minlim, da naj se ravnA s to postavo tako kakor z predlogom poslanca Obreze in stavim predlog, da se naj predloženi postavni nacrt izroči deželnemu odboru, ki naj v tem po celej deželi izveSča dobiva in potem poroča v prihodnjej sesiji. Poslanec vitez Langer govori za postavo, ker je v obče nže težko pričakovana. Govornik opisuje kako se godi pri birah in kake insulte morajo prenašati dotičniki dostikrat od pijanih kmetov. On misli, da uže z do-stojanstvenega stališča do duhovnov bi mogli odpraviti te dajatve. Poslanec LavrenČič je proti postavi, ker po njegovem moenji vsaj v kraji, kjer je on domft kmet lažje daje pridelek, nego denar. Tuđi je zdaj pomanjkanje duhovnov. Zdaj ako duhovna nij, tuđi bire nij, potem pa se bode moglo vse eno duhovna plače vati, Ce bo ali ne bo, ker bodo c. kr. dav-karije denar pobirale. (Konec prihođnjič.) krepki vojaški novinec bolje razumel: to se reče „feršlus", nego pa če mu poves*: ovi del puške imenujemo „zaklep" itd., je povsem neopravičen. Vojak se mora dan denes učiti, in hitreje in bolje bo zapopadel posamezno stvar, če mu jo v pravej materinščini poveš, nego pa v grdej mešanici. Da se tu in tam tuđi nemški terminologični izraz pridene, nij na škodo; ali tuđi domači izraz naj bode poznan. („Nova puška" veljć, pri pisatelji 20 kr., pri knjigotržeih 26 kr.; „Bojna služba" pri pisatelji 20 kr.; „Poduk o zem-Ijišči" 7 kr.) Pri tej priložnosti projavimo ob enem došlo nam vest, da je nekdaj izobraženi podčastnik koročkega polka g. Robas s poinočjo g. c. k. stotnika A, Komelja izdelal „Slažebnik" ali „Službeni reglement", ka-terega je visoko vojno ministerstvo natančno pregledalo in potrdilo, ter obljubilo 200 iz- tisov za vojake slovanske narodnosti na skupne stroške kupiti, če se takoj tiskom priob&i. Ob enem je nak&zalo imenovanemu podčastniku denarno nagrado. Kakor nam dobro podučen prijatelj dopisuje, se bode „SluŽebnik" v kratkem tiskal in tako do bimo Slovenci skoraj da kmalu vse potrebne knjige za vojaški poduk. To tem radostneje poudarjamo, ker se nam to čini velik na-predek, ki smo ga glede vseh zaprek dosegli. Može pa, ki so se gotovo s težkim trudom in z bvalevredno pazljivostjo ove lepe naloge poprijeli in v povzdigo slovenske olike, slo-venskega uma in dlana na slavo domovine in države častno sodelujejo, hoČemo verno svoje imenovati in jim mesto odloČiti v listih našega slovenskega »lovstva. __________ Dragotinin. *) *) VeJSkrat kaj. Uredn. Politični razgled. tfotranje «leiel©. V Ljubljani 20. maja. Vsi ileželni zbori ražen galiSkega )O svoje seje končali, a dalmatinski se ima jenes sniti, ker sedaj zarad potovanja ce-larjevega po Dalmaciji nij mogel zborovati. t)unaj*kn „Š. u. M. Ztg," pripove-inje, da se na Dunaji sploh pričakuje, da te ceaar iz juga nekaj novega prinesel, ruorda padec tega ministerstva. Cas bi pač bil, da se ta upanja enkrat izpolnć. Otjer&ki skrajni levičnjaki so imeli 17. t m. deželno konferenco, ki je pa bila slabo obiskana. Ta Košutova stranka torej ?ine. Na Vrttncasketn je počil glas, da hoče princ Napoleon (strijčnik Lulu-vov) izdati manifest v republikanskom zoiislu in proti svojej familiji. Ta „princ" se je nže prej mej demokrate in svobodomislence silil, ali verjel mu nij nihče prav. — Govori se, da Thier* misli obiskati ruakega kancelarja v Baden-Badenu. Ttnlijani v Benetkah so napravili nemškemu prcatolnemu nasledniku, ki je prepotoval sknzi njih mesto prijazno demonstracijo 7, glusho iti baklado. JTuB'ike oblasti poroča jo svetu, da so i'besili dva Tnrka, ki «ta bila obsojnna na vešala zarad podgoriškega pokolja. Scntjih je pa v Skader privedenih, ker so v p-isilne delavnice obsojcni. Jiismnrk je za 4 tedae v Lauenburg odpotoval. Ruski car je Nemcein pomagal tuđi v Belgifi, kakor telegraf poruča. Tako bode prepirica končana. IVemški Škofje objavijajo v „Germa-niji" odgovor na niinHtersko pismo od 9. aprila in se opravičujejo zarad Bvojega za-držanja v novej dogmi papežke nezmotnosfi ter pravijo, da se bode papež v pravičnih državnih terjatvah rad podal. Dopisi. O<1 SllTC 13. maja. (Izv. dop.J Zjtitraj 1. maj ni ka je učiteljsko društvo za okraje Kozje, Sevnica in Brezice jako prijeten izlet v Turnski grad in v Leskovec, napravilo. Vreme bilo je posebno ugodno. Živo sprem-stvo ptičjih pevcev, mej kojimi smo posebno kraBno drobenje ondi v množini bivajočih slavčekov radostno poslušali in obČuđovali, nas je dobrodejno zabavalo potoma od Vidma črez KrŠko i dalje mej Iepimi viuogradi, mej krasnim zelenim hrastovjem in bukovjem, do Turnskega grada. Na vrh duspevši za-donela je po g. Nedvedu aglašena „Mili kraj" iz krepkih grl nadih pevcev, mej katerimt je bil tuđi, nam vsikdar dobro došel gost g. Grčar, učitelj na Čatežu, spretni tenorist. Grajski oekrbnik g. Pavlin nam je voljno privolil ogledat si ne )e vrt se vsemi vnan-jimi napravami, temuč tuđi notranja poslopja Anastazija Grllna. Marljivo obdelani in z raz-noterimi cvetlicami ob»ejani in z premnogim drugim lepotičjem ozalšani vrt daje radova-nema očesu kaj dobrodejeu vtis, kaki red i kaka natančnost med raznovrstnimi sadeži v steklenih poslopjih. Pripoznati se mora, da tu vrtnar g. Josip Donda svojo reč umeje. — Tuđi notranji grad, sobe in sobane so izvrstno lepe; stenam pi vsako jake malarije in slike posebno vkuano pristoje. — Od-hajaje so pod košatim drevjem krog umetno izdelane kositarske miže stoječ zopet zapeli: „Zakletev vibarja", „moja sablica" in „glas domovinski", da je odnievalo na okrog. V Leskovcu pa so nam v gostilni g. Virka fri-Šnim pivom i okusnimi klobasami dobro po- fltregli. Od tođ čez pol ore vrnivši §e za-del sa je zbor na Viđmn. Predsednik g. Jamšek otvorivgi sknpšČino pozdravlja navzoče i do posebno uže zgoraj omenjenega gosta iz Kranjskega. Povdarja todi važnost majnikovo glede prememb Šol-flkih i učiteljskih, hi jih je aže narodil po-mlajeni maj ni k in na njegov poziv odmeva po sobani navdušeni trikratni „živijo-i slava klici" daritelja maj niskih sol. postav, sedaj po zanemarjenej Dalmaciji potujočemu ce-aarju. Naznanja tuđi, da so one „primerjav-niče" danajske mere in oteži z novo meter-sko, za koje je po zadnjem društvenom sklepa vodstvo pri okr. Sol. svetih prosilo, uže do-Sle, ter jih mej učitelje r^zdcli (vsaka dola je po 8 različnih takošnih prituerjaluic dobila) Učitelj Jare predlaga, da naj društvo pristojno zahvalo izreče, za tako brzo preskr-bitev Solana tako koristoih učenih pripomoč-kov; kajti malo takšnih okr. sol. svetov, da bi se za šolski napredek tako oj ujno bri-gali, kakor je to pri nas. — Sa sprejmo. G. prvosednik se takoj izjavi, da boce izro-JJeni ma nalog vestno resiti, in to še tem več, ker je ona primcrjalnice predsednik okr. Šol. svetov, okr. glavar g. J.jnek vsem Solani dobrovoljno iz svojega podaril. S trikratuim „slava" društvo naznanja svojo zahvalo pod-porniku našega šolstva. Iz zapisnika prve dež. konference Štajerske se prebero važniše točke. Ker pa for-mulari za šolski tednik (w 'chcabach), kakor je bilo skleneno v dcž. uČ. konfjrenci, se dosedaj našim šolam nijso došli, pozivlje se vodstvo znpst, da se v tem obziru prosilno do okr. Šol. svetov obrne. Dalje tuđi g. načelnik nazna;:ja, da je dež. zbor v Gradci prošnjo, da nnj bi se v penziji starejšim učiteljem vsa leta štela, a ne 4 za 3, kakor v postavi veleva tišti nesrečni paragraf, nav-zlic peticije 18 društev odbil. (G. Vrečko, za katerega so nakateri neniškutarski učitelji tako marljivo agitirali ob času volitev je; kakor znano, „z dobro motiviranim?!" govorom v dež. zboru kot poročevalec one pravične proSoje odbil. — Ravno za ta slučaj je g. V. svoje dni ne-kemu osobno obljnbil, da se za zbiranje tega §. hoče potezati. — Res mož beseda, kakor vsak nemškutar! G. Poljauec v obilno, uro dolgem govoru, razklada prirodoznanstvo (koji govor misli priobčiti „Slov. UČ.") G. Ornikov govor o „koledarji" nij bil Bicer tako dolg, a vendar tndi mikaven. G. Jarec predlaga: ker je društvo štaj. učitelj, sveze (lehrerbunda) ud, in ker smo uže prva leta naznanjali i poroČali naše društvene za-deve v „Pad. Zeituchift", a ker je pozneje jela slovenske učitelje i slov. šolstvo ne promišljeno napadati, smo imeli uzroka do-volj, isto opustiti, a zdaj pak je „P. Z." dobila drugega urednika, obče čislanega g. Trunka, izostali so tuđi vsi napadi ; na nas Slovence bi menda prav bilo, da se voli zo-pet, en dopisovalec, ki naj bode naše dru-Stvene zadeve popolnem objektivno v „P. Z." poročal. Predlog se prejme in voli se t^koj za poročevalca nadučitslj g. Jvan Oruik. G. Poljanec naznanja, da pridejo 3. maja zagrebSki učitelji v Brezice, ter želi, da bi po mogočnosti tndi naših učiteljev kateri tja prišel, ter pozdravi! naše hrvatske tovarile. Ka to društvo g. Polja ne u n aro ča, da naj on zagrebSkim učiteljem naš bratovaki pozdrav izroči. Jarec priporoča, da naj bi društvo ubilo seglo po „malej fiziki" od g. prof. Netoličke, kojo je poslovenil g. Lapajne, ker je na-vzočim to popolnoma ljubo, se takoj njemu nalaga, do prihodnjega shoda za vse na-vzoče ob enem naročiti pri prihodnjem shodu proti povratu stroškov razdeliti. G. UlCar svojo nenavzočnost primerno opravičuje; ker je bilo uže blizo dveh po polu dne, se ostale točke odlože za prihodnji shod, ki bode 3. junija v Kapelah, in določivši še druge točke dnevnega reda predsednik zbor sklene. Mej skupnim obedom so krepko doneli glasovi domovinskih pesnij, koje je tuđi vele znani župnik g. Kibšel (tndi učitelj sk sin) za enega pomnožil. G. nadučilelj Dornjač pa nas je kratkoČasil z jako originatnimi poezijami, ki jih ima v debele), blizu sto let starej knjigi — res starina čndns vrste. Domaće stvari. — („S1 o v e n s k i N a r o d") je bil včeraj od c. kr. policije in državnega pravđništva zopet lioiifiHclran. in sicer zarad uvod-nega članka, dopisa izpod Nanosa, v katerem se toži o slabom stanji in o bedi kmetskega stanu. Kar je v tem Članku rečenega bilo, to govore glasno vsi slovenski kmet je brez izjeme. — (Iz kranjskega deželnega odbora.) Deželni odbor je imel zadnji vtorek sejo. Novo izvoljeni deželni odbornik dr. Zarnik je bil izvoljen tuđi v deželni š o 1-ski svet. V svesti smo bi, da bode tam narodno učiteljstvo moŽato zagovarjal. — Zarad dolenjske kmetijske Sole je na dr. Blei-■vveisov predlog ekleneno, da se graščina Grm še eukrat pregleda po strokovnjakih. Kot taki so bili imenovani gg,: državna po-slanca Pfeifcr in Langer, grof Margheri, novomeški župan Hicoli, graščak Trenc, lludež. Dr. Zarnik je predloži!, naj se kot izvedenec še pridruži vodja mariborske vino-gradne Sole Gothe. — (Odbor „narodnega društva") je 19. t. m. sklenil zopet izdati politično broSuro. Občni zbor tega društva bode 25. i uli ja. — (Defravda cij a na ljubi jansk ej c. kr. pošti). Uiuko.štui ponedeljek je ne-nadoma izgiool nemšk uradnik tukajšoje pošte — pustivši v nradu prazno poŠtno kaso. Splošno se misli, da jo je poteguil v Hamburg, kanior so se uže dotični policijski organi obrnili telegrad dveh dnhovnov, nekarn k „štiftani maši", črez reko Mnro prepeljati. lirod ae je utrgal in plav se zvrntla. Dosedaj so uže 15 mrtvih iz vode dobili pa jih je Še. Ko hi bili ti Ijudje doma molili in ne ob delav-nikih „romat" hodili, koliko familij bi ne bilo nesrečnih! Pri tej priliki bedi Še vpra§ano: ali bi ne bil naš „Daničar" tu kake „božje kazni" videl, ko bi bili ti romarji kaki libcralci? Zahvala. Veleštovani gospć Josipini K un ek - o vi, posestnici v Veliki Gorici vfo Ilrvatskem, koja je ob priliki pevske slavnonti v Sisku blagajnici ljubljanskega „Sokola" poklonila usU-nfjvni done«ek petdcsetih goldinarjev, izreka za ta domorodni č:n svojo najsrčnejšo hvalo podpisani odbor. V Ljubljani, 20. maja 1875. Odbor „Sokola". Vsem bolnim moč in zđravje l>rez leka in brez stroskov no izvrstni Revalesciere Ju Barry 28 let aže je nij bolo/ni, ki bi jo ne bila ozdra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSčenih i otrocih brez mediciu in stroŠkov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dulje prsue, i ua jetrah; žlezo i nađuho, bolečine t ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, lutnenje v ušcsih, Blubosti in blevanje pn nosećib, otoznost, diabet, trganje, sliiijšanje, bledičico in pre-hlajonje; posebno »e priporoća za dojenee inje boljo, nego dojničino uileko. — Iskaz iz mej 80.000 spriče-val zdnivitnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-ftevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra-vega profeaorja medicine na vsctićiliSči v Mariboru, «dra\ ilnuga svčtuiku Dr. An^elstdna, Dr. Shorelanda, Dr, Cainpbclla, proi'. Dr. Dćdu, Dr. Urć, grofinje Castle-■tuart, Mnrkize de Brehan a mnogo druzih imenitnih OBob, se razpoSiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 gpruevalov. SpriČevalo zdravilnega Bvćtnika L>r. Wurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Re vale sci 6re Da Barry v mnogih slučaj ih nagradi vsa zdravila. Posebno koristim je pri driati in grizi, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kamnju, pri pritjadljivum a bololineui draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib in mehnrji, trganje v muhurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tuđi pri pljučnici in aufienji v grlu. (I*. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in Člen mnogo učenih družtev. TVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstiia Rovalesciere ^je ozdravila većletne I nevarnostno prikazni, trebufinih bolezni, zaprtja, bolne ćutnice in vodenico. Frepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James »Shoreland, ranocelnik, W>. pol ka. Izkuinja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry Viestransko, najboljo spričovalo. Dr. Angelstuin, tajni san it. svetovalec. Spričcvalo St. 76.921. Obergimpern, (liadensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolclml 8 teduov za straš-nimi bolečinami vnetic jeter, ter nićesar použiti nij naogel, je vsled rabe VaSe Kevalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Montonu, Istra. UČinki Revalesciere du Barry so izvrstni. „ Ferd. C lausberger, c. kr. okr. zdravnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Bcrlinor Kliniache Woch*enschri ft" od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bića" (Revalescifere). Dete je v 4. mesecu vedno već in več hujšalo, ter vedno blj uvalo, kar vsa zdravila aijso bila v stanu odpraviti; toda Bcvaleaciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dlisaeldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujdanji in hipohondriji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojask. oflkrb-nika, Veliki Varaždin, na pijučnem kašlji in bolehanji dužnika, omotici i ti&canji v prsih. St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja visje javne trgovinske akademije dunajske, na ■koro vbreznadejni prsni bolečini in pretresu ćutnic. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letue hramote na rokah in nogah i L d. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledć hrane. V plehaatih puiioah po pol funta 1 gold. 50 kr , i fnnt 2 gold. 60 kr., 2 fonta i gold. 60 kr., 5 fun ot 10 £old., 12 funtov 30 gold., 24 fnntov 36 gold., -• tJevaleBcioro-Biscuiteu v puiicah a 2 gold. 50 kr ia 4 frold. 50 kr. — iJovHlafcjJtsre-Chocolatee v praht in v pioloicuh «a 12 tR* 1 gcUt ZO kr., 24 U« 2 gold 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 t& L0 ifoliL, u 288 ta» :Ki gold., — ia 576 taa 36 g<»: i. — Prodajo: Barry du Barry =1< Comp. na ttu nnJI, WsIIHaeh|«aHse št. d, v Ljubljani E4 Hiihr, 7 Vradct brAtjo Oberan»ineyr, v Ina birn&ta Diechtl A Frank, v CJclovol P. Birn-baoher. v L>ončf Lndvig MSllor, vMarfbomt M. M n r i č , v 7Ieri»nu J. C ■"* i o o k h u u fl e u , v Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-noviealt pri N. Š n i r h u, v Oseka pri Jul. D a-vidu, lekarju, v tiraden pri bratili Oberranz meyr, v TeineMvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. Hat ter ju, kukor v vK-.if ojtffetiii pri dobrih in drL posojiio . . 112 . 10 Akcije narodne banke . . 963 m — , Kreditne akcije .... 235 „ 75 „ London........111 w 25 Napol..........8 „ 89 „ C. k. cekini.......5 „ 28'/, „ 8r«bro.........102 „65 Piccolijeva lekarna „k angelju". Fannacijske specijalitete rlodo gotovo prednost, vzlic v-hIiii enakini izilel-kom. 1 Hteklunica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. xvlDJ6 Olje, pošiljano nn ravnost iz tnesta JSergen na Norveškom, brczkustio in ne slabo-iliaečo, 1 originalna stoklcnica 80 kr. Pravi sajdlicev pnlver. Naroja 80 z (istu keniK'nih tvarin. 1 Akatlju 80 kr., 1 tucat Skatelj 6 gold. G0 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoć bolehnoniu ćlovcštvu, pri vsih notmiijih in viuinjih prisadih, zoper većino bolcznij, po-subuo za vsakovrstue rano itd. 1 steklenicu 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboijsi d«» sedaj znani želo(U;ćni likćr. 1'ospeSujo cirkulacijo in prebavljenje, ter razlićno organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenicu 80 kr. GrlVCerin-Creme, jc posebno izborno sredstvo zoper razpokanc ustuicu in kožu nsi rokah. 1 flacon HO kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zakiui. Specijalno, da su uhrani koža krasnu, nježnu in niehka, se i ej dajo prednost pred vHcnii umivalnimi vuuaini, lqiuti(jem in lopotirnim Nredstvom, katera so čestu škodljiva. 1 stekte-nica 1 gold. Rajževi pulver. izkijučijivo iz vegeta- bilicnih tvarin, p(»aebno zdruv za kožo, kateroj podeii izvirno brhkost in čvrstost, kar se na-naja lo pri mladini. 1 pakut 10 kr„ 1 šksitlja 40 kr. Sok 1Z Tamarinde. P<> mrzlih armlstvih iztlaćcn. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoCe. 1 stekleiiica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. llrinok tega lrka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lćk uže poskuail sUm na selti, so bode radoBtno preprićal, da je najnioi'iu'jo in zanesliivojHe Nrcdstvo do nedaj znanih zojinr jionavljajočo ho mrzlico. 1 steklcnica 80 kr. Nuročlla se izvrijujejo vračajočoj ho pošto proti i»oštucuiu i»ovxetjn. (132—lfi) Cr zcloznc utezi po posebnem dogovora mestu gotovega deuarja. V8led zakona od 23. juli ja 1871. I. je dolžnoRt vsacega, uovc utezi v uajhlfžjej dobi vpeljati iu morejo 86 uže nedaj icbko rabiti i/kljućljivo, ker je koocem tega leta oštro pit-povedauo rabiti t*Ua^> vago in je torej želeti v ohčuem iutereHU, ka se btare utezi Kruni u z^ni^uiju z novinir. (16(J—2) l*daj»telj in urednik Jonip Jnrćič. L»8iuiu» tu u«it nW4roduc tiskaru«u.