.. Zdel en ^ pri"®! lalnih1 ejo t' - fu®W >no č«tr ,lavt Pomnite i se ženskih fiE0UNcEv s Kakim ^OM! AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 9, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII toMarskegi kavčuk iz Malaje in 10 Prišel prej v Ame. iCip?fkujemo-Ako J0IJ delavcev tam, 5 ^J Poslalo ton Zed. bi drža- surovega kavču- komisija ne-bo OQvi2 •■ s»ih tovornih la-POsredovalcev, ampak R s"' ornim kupcem. Jledala, da bo kupec skai 1° v Sotovini in ne tJa račun. Tudi bo % ' da kupec, ne bo »varoval, potem jo v morje. ,, aaJfi ia« P*1 i jI C ganila odseku >01 f'usa- da ima 400,-p"h P^es, ki jih ne i" Jekla ^ Se je pa pre" V K,' Jih bo obdr- ]Tra zdaj odločiti, je :ko vzame nekaj \žitZe Rjavila za ne-imora tudi. če ta h tovargovcem- Nemški general na zatožni klopi, da je ukazal umoriti 15 Amerikancev Rim. — Pred ameriško vojaško sodnijo je na zatožni klopi nemški general Anton Dostler. Obtožnica se glasi, da je ukazal postreliti 15 ameriških vojakov, ki so jih njegovi vojaki zajeli. Prva priča je bil kapitan Albert Materazzi iz Hershey, Pa. Izpovedal je, da je izkrcal na obrežje za nemško linijo, severno od Specia na 22. marca 1944. dva ameriška častnika in 13 vojakov, ki so dobili nalogo, da razstrelijo železnico za nemško linijo. Vojakov ni bilo več nazaj. Pozneje so našli njih sku V premogovni industriji obetajo priti v kratkem Razne drobne novice iz sporazuma } Jože Grdina odpotuje i kot zastopnik za naš j list po Ameriki Poznani Clevelandčan Jože Grdina, ki je dozdaj pridno delal v vojni industriji, se je vdal naši prošnji in se je odpeljal sinoči proti zapadu. Obiskal bo pen grob. Vsi so imeli zvezane Chicago, Joliet, La Salle, Wau-roke in pred pokopom so jim kegan, Milwaukee, Sheboygan in celo vzeli čevlje. Darovi za begunce varnari ali jih jem. rod*' nJe 1 dobila Angli. "" in JJ dolarjev vred- ieke> kar * v VrhJ t u in sicer ~ Pa morda še suZ vrednosti iz ar- Sfe- ' Ameriški ' .ovni •ne bodo s tem . ulJm. na .St )ra> za * < p No^P za delo, kot ' ®?aice in hlače, K počile '.ta*! kontri ./oda K k. KuPec ne v ceni, olo cen to to riJUcv ne bo fob0 VlsJ° ceno do-te!l potrebšči-% 6(1 vojno. H, Olltl-r.! Hlk ° cen in urad in cic, in W "j w M**' pOcl "'l-an •Se vzame obu-1Ja- Najbrže se ' se nista laj I h % "eiladoma, brez « ^ oh . čer bo vlada ? A" r,'" ' \j bo pa to že >v £ko sliši iz Jo to o kateri misli-,Vrgodil° že 1. no-\ wpa vse odvisi m°rejo to-d°volj obu- V našem uradu so bili izročeni ali poslani sledeči darovi za slovenske ibegunce: Rev. Julij Slapšak je poslal ček za $52.00, darovali so sledeči: članice podružnice št. 42 SŽZ v Maple Heights, O. $25.00, Mrs. Ana druge slovenske naselbine tam okrog kot zastopnik za Ameriške Domovino. Obiskal bo naše sedanje naročnike in skušal agitirati tudi za nove. Prosimo naše naročnike, pri katerih se bo zglasil, ds ga prijazno sprejmejo ter mu povedo za rojake, ki bi se morda naročili na list. Jože je pooblaščen pobirat naročnino in dajati tozadevne pobotnice' za vse, kar spada k našemu podjetju. Fortuna, 5103 Miller Ave. Maple Heights, O. $20.00, Anton želimo mu srečno pot in pa ve-Planinšek, 3448 E. 104. St. $5, liko uspeha. Mrs. Anton Strainer, 3452 E.1 -o- 3 °4 st. $2 Iz nemške bolnišnice so Mr. in Mrs. John Anžiček, Gi-rard, O. sta poslala $5, Mr. in Mrs. Jos. Kordiš iz 1577 E. 26. St sta darovala $2.50, po $2: Anton Valenčič iz 3603 E. 78. St., neimenovan, Josephine Zupančič iz Morgantown, Ind. vozili samo trupla, trdi nemška bolničarka Wiesbaden, Nemčija. — Tukaj se vrši prvo zaslišanje proti nemškim vojnim zločincem v ameriški okupacijski zoni. Slu-Iskrena hvala vsem skupaj in čaj je bolnišnice Hadamar, kjer priporočamo še drugim, da bi po so naciji na debelo morili bolni- r«0 V' "teve v ~ Ml'ijono..kl se racu" % «J Jv parov. To * ; Za Prvo silo. X ki so po- 1 4 vrst0 temi bo še- civiln0 prebi-"" ?zde^°val Kai- e telefon > ki so ga v vojaško o. j 5 C bo vrtela pri H,in novim avtom ^ in "e bodo Savske unije ma na mezdni i ne bo med '»o S^. meseci na-A naročilo % i^li 'nkrat prihod-Tisti, ki 07a lahko pri- ' le ap5ila do j11 svojih močeh kaj darovali za te slovenske reveže. -o-- Yamašita trdi, da ni bil odgovoren za svoje vojake Manila. — General Yamašita, ki ga nazivljejo "malajski tiger" je izjavil, da ni kriv vojnih zločinov in da ga istih ameriške vojaške oblasti ne morejo dolžiti. Zatožnica se glasi, da so njegovi vojaki zakrivili najmanj 25,-000 zločinov nad civilnim prebivalstvom na Filipinih. V to so šteti požigi, umori, posilstva, mučenje in drugo, česar je zmožna samo zver v človeški podobi. Obravnava proti njemu je določena na 29. oktobra. V obtožnici so imena posameznih oseb, med temi tudi ameriški in filipinski vojaki, ki so bili strahovito mučeni po Japoncih. Na razpolago bodo priče za vsak posamezen slučaj. Yamašita se opira samo na to, da kot poveljnik ni bil odgovoren za dejanja svojih vojakov, dočim mu bo dokazoval ameriški vojaški tribunal, da bi bil kot poveljnik lahko preprečil vojne zločine, Se bi bil to ukazal. -o-- Rudolf Hess se nahaja zopet nazaj v Nemčiji London. — Rudolf Hess, ki je bil včasih prvi za Hitlerjem, je bil poslan nazaj v Nemčijo, odkoder je poleti 1941 pribežal v Anglijo. Zdaj bo prišel pred sodrii stol zaveznikov obenem i drugimi glavnimi naciji. Zavezniki so ga postavili na listo vojnih zločincev na 2. mesto. Obravnava proti njim se bo vršila v Nuernbergu. ke. Nemška bolničarka Minna Zachow je izpovedala, da so vozili iz te bolnišnice samo trupla, da živ ni nihče prišel ven. Nemci so tukaj umorili več kot 400 ruskih in poljskih delavcev, žensk in otrok. Nemški zdravniki so jih proglasili slaboumnim, nakar so jim dali strupa. Polkovnik Leon Jawroski iz Houston, Texas, ki je glavni tožilec za vojaški tribunal, je rekel, da NOVI GROBOVI Mathias Urankar Po dolgi in mučni bolezni je umrl na svojem domu, 4206 St. Clair Ave., dobro poznani Mathias Urankar, star 63 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Josephine roj. Sile, doma iz Brega pri Ribnici, sina Mathias pri vojakih v Nemčiji, hčeri Josephine omož. Kubasky in Dorothy, enega vnuka in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Spodnjem Kaš-Iju, fara Devica Marija v Polju, kjer zapušča brata Antona sestro Frančišku in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let in je bil član društiva Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 10:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Brezmadež. Spočetja ob 11 in na Kalvarijo. '.Naj počiva v miru, preostalim sožalje, John Supanc Včeraj zjutraj ob pol eni je umrl na svojem domu John Supanc, s tiar 59 let. Prebival je na 19880 Tyronne Ave. Doma je bil iz Celja na Štajerskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo roj. Furlan, hčer Emo poroč. Reya, sina 1st Lt. Emil in Cpl. John. Bil je član društva št. 158 S. N. P. J. Pogreb bo v četrtek popoldne ob dveh iz Svetkovega pogrebnega Jzavoda na Lake-view pokopališče. o-- Rusija je kapitalistična, trdi ameriški kongresnik Rim. — Kongresnik Karl E. Mundt iz South Dakote, ki je prišel iz Rusije, je povedal napram časnikarskim poročevalcem, da je Rusija super-kapita- Clevelanda in pa te okolice i I » t ( i V bolnišnici V Huron Rd. bolnišnici se na. haja Martin Mencin iz 1173 E. j 61. St. Prestal je težko operaci-Ijo. želimo mu, da bi se kmalu Dogovori med unijo in kompanijami se nadaljujejo danes; delavski tajnik Schwellenbach je prepričan, da bo prišlo do sporazuma in da bo stavka kon-|^^^vrnil domov' čana. bo dokazal, da ni bil nihče od, listična država, kjer ne poznajo nobenega srednjega stanu, ampak so na prvem mestu milita-risti in vladni uradniki, spodaj pa delavci. Povedal je, da jih pri obisku v Rusiji ni nadlegovala policija, ampak povsod, kjer so potrkali na kaka vrata, jim je molel nasproti bajonet yojaške straže. Rekel je tudi, da je danes najbolj revna dežela Poljska, a politični položaj da je najbolj napet v Palestini. To je od vseh držav, ki jih je dozdaj obiskal, je rekel ameriški kongresnik. -o- zastrupljenih slaboumen. Par ur potem, ko so dospele žrtve v bolnišnico, so bile že mrtve. Zakopavali so jih v skupnem grobu, po 30 in 40. , -o- Tojo je bil premeščen zdaj v ječo Yokohama. — Hideki Tojo, ministrski predsednik ob času napada na Pearl Harbor, ki se je hotel ogniti sodbi kot vojni zločinec s kroglo, je zdaj toliko ozdravel, da so ga iz ameriške vojaške bolnišnice premestili v ječo. Washington. — Delavski tajnik Schwellenbach je si-nr^Ci poročal o napredovanju v dogovorih med unijo in premogovnimi družbami. Dogovori se vršijo že dva dni in nadaljevali bodo ž njimi danes ob 10 dopoldne. Unije zastopa John L. Lewis, ' ki ni še nič rekel, če so razgo- J|Q"fEL NOSITI Kupujte Victory bonde! vori zadovoljivi. Tudi zastopniJ ki premogovnih družb še niso' podali nikake izjave, toda Mr. i Schwellenbach ima najboljša upanje za pobotanje in konec stavke v kratkem. Včeraj je nadaljnih 69 pre-mogorovov nehalo z obratom. Vsega skupaj zdaj počiva delo v 675 premogorovih. Na stavki ali brez dela radi stavke je 162,598 premogarjev in dnevna izguba na produkciji premoga je 904,-186 ton. Odkar je stavka znaša izguba na produkciji premoga že 5,612,749 ton. Jeklarne so že začele odpuščati delavce, ker nimajo premoga. Po deželi je danes na stavki okrog 421,000 delavcev, dočim jih je bilo zadnji teden nad 550,000. Avtna unija (CIO) je včeraj zaprosila vladni posredovalni odbor za glasovanje glede stavke pri Ford Motor Co. Sporno vprašanje je zaradi plačilne lestvice, starostnih pravic in drugih zadev. Delavski tajnik Schwellenbach je rekel, da bi se preprečilo stavke, če bi unije in delodajalci vedeli, kako daleč bo šla vlada s privoljenjem za višjo plačilno lestvico in da bo skušal najti tukaj kak izhod in se postavilo novo plačilno lestvico. --o- To je pa že "farma," da se reče Denver, Colo. — Claude Boett-cher, finančnik iz Denverja, je prodal svoj ranč, ki je obsegal 120,000'akrov, nekemu Newyor. čanu. Na ranču je do 4,000 glav goveje živine. O ceni ni poroča-no. -o- Belgija je odlikovala ameriško divizijo Berlin. — Na letališču Tem-plehof pri Berlinu je prejela 82 ameriška padalna divizija odlikovanje Belgije. PUŠKE, DOBIL ODLIKOVANJE Mrs. Frances Marolt, 1214 E. 169. St. je prejela sporočilo od Antona Klinca iz Gorenjega polja pri Toplicah, da mu, je umrla soproga Marija na 7. maja letos. Bila je skrbna mati, izredno pridna in delovna ter poštena slovenska žena. Kako so jo ljudje cenili je pokazala velika udeležba pri pogrebu ter množina rož in vencev. Naj ji bo lahko rodna zemlja. Mr. Kline je bil svoje čase v Cleve-Washington. — Pfc. Desmond landu, in je ustanovil tukaj prvi Doss iz Lynchburg, Va. je rekel, j slovenski časopis, "Narodno beda mu njegova vera prepovedu-1 sedo," ki je bila predhodnica je nositi puško ali jo celo vzeti; današnje Ameriške Domovine, v roke. Kljub temu je prejel .Bivši Clevelandčan naroča naj-najvišje odlikovanje, kongresno lepše pozdrave vsem svojim nek-svetinjo. danjim prijateljem in znancem. Poveljstvo ga je premestilo k Izjalovljen rop— zdravniškem oddelku in na Oki-1 Trije maskirani roparji so nawi se je tako izkazal, ko je poJ prišli včeraj zjutraj pred 3 uro magal ranjencem, da je zaslu-jna premizo poulične železnice, žil najvišjo pohvalo. V izvrše- 8041 Woodhill Rd. S samokresi vanju službe je bil celo sam več- , v rokah so ustrahovali tri urad-krat ranjen. Predsednik Tru. nike. Uradnik James Pek, je man mu bo izročil odlikovanje hotel skočiti v bližnjo sobo, na-12. oktobra. kar ga je eden banditov ustre- li! v hrbet. Roparji so nato brez plena zbežali. V blagajni je bilo takrat $40,000. Važna seja— Jutri zvečer ob osmih bo važna seja društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. (članstvo je prošeno, da se udeleži v velikem številu. Žalostne novice— Frank Božič, 1516 E. 173. St. je prejel pismo od svoje sestre iz Ločne pri Novem mestu. Piše mu. da je brat Matija padel na Laval je zatožen, da je poslal 785,000 Francozov na delo v Nemčijo Pariz. — Pred civilno sodnijo se nadaljuje obravnava proti Pieru Lavalu, ministrskem predsedniku Francije za časa nemške okupacije. Neka priča je včeraj izpovedala, da je Laval odgovoren za 785,000 Fralnco-zov, ki so bili poslani na prisilno delo v Nemčijo, od katerih jih je , ...v , _ j bo;jiscu, svaka pa so ubili Itali- " jani leta 1942. V tej vojni so najmanj 50,000 umrlo od mra za, lakote in bolezni. General Doyen je pa izpovedal, da je bil Laval tisti, ki je omogočil sestanek med Hitlerjem in Petainom in da je bilo Lavalovo prijateljstvo do Nemcev zelo dobičkanosno zanje. Obdolžil je tudi Lavala, da je izročil Nemcem bakreni rudnik Bor v Jugoslaviji. Druga priča je izpovedala, da ji je Laval 1. julija 1940 rekel: "Na tak način se strmoglavi republika." Ista priča je tudi iz mnogo prestali, mnogo ljudi je pobitih. Ostalo jim ni drugega kot golo življenje, česar niso uničili Italijani, so dokončali partizani. Mačkovec je požgan. V Ločnem so pogoreli Rifel, Hren, Cvajer in Blažič. Oče so na smrtni postelji in ni pričakovati, da bi ostali pri življenju. Nevihto smo imeli— Ponoči smo imeli v Clevelan-du pravo spomladansko nevihto z grmenjem, bliskom in ploho. Drevi bo pa najbrže že kar zmr. znovalo. povedala, da je Laval izjavil na 3. julija istega leta da bo Angli- Maj,- regiMmcija ja na kolenih v 6 tednih m da' bo morala kapitulirati Nemčiji. —-o- Kako so naši Japoncem popravljali stroje fo ^°časi priha-k.vaj.ve* J *_____ Washington. — Sgt. Anthony Calducini, ki je prebil tri leta in pol v japonskem ujetništvu pripoveduje, kako so ameriški vojni ujetniki gledali na to, da Japoncem stroji niso delali v tovarnah. Bili so v neki veliki tovarni v Mandžuriji in so'Japoncem pripovedovali, da so vsi iz-učeni mehaniki. Japonci so jim naročili, naj psostavijo velik stroj, vreden svojih $300,000. Pa so šli na delo. Najprej so morali vliti za ta stroj betonsko podlago. To so vlivali počasi in natančno. Po- stonj iskali te stvari, pa se jim I delali novega, kar je vzelo, seve- Zavezniški tribunal je pripra . ^_______ vil že vse potrebno za sodno ob.' noči, predno se je beton strdil, ho^JVeč je temu' ravnavo, toda dneva, kdaj bodo da so zakopali notri pisalne pre-' začeli z obravnavo, še niso clo- stroje in drugo, kar so mogli ^li. ločili. najti. Zjutraj so Japonci ze- niti sanjalo ni, da bi bile v betonu zakopane. Ko je bila podlaga za stroj gotova, so počasi in previdno postavljali stroj na to mesto. Stroj je bil velik in delo naporno. Najsi so se ameriški vojaki še tako "trudili," da bi ga postavili prav, pa se jim to na noben način ni posrečilo. Potem so šli na delo japonski mehaniki, da bi spravili stroj v obrat. Tri leta so se trudili in na dan, ko so se Japonci podali, stroj še ni bil za rabo. Kadar so ameriški vojaki popravljali kake druge stroje, so vedno gledali na to, da so vrgli da, dolgo časa. Kar se je Japoncem najbolj čudno zefelo je bilo to, da je vedno prišla kaka stvar med kolesja, ki ga je stria. Tako tovarna, ki je bila ena največjih v Mandžuriji, ni mogla napraviti skoro nič za vojno, dasi so se ameriSki vojaki "trudili" noč in dan, da bi spravili stroje v pogon. Pa ni šlo in ni šlo. Nazadnje jih je japonski poveljnik sklical skupaj ter jim potom svojega tolmača čestital, da so izvrševali največje sabo-tažno delo v zgodovini vojne. Ameriški vojaki so to "pohvalo" vzeli z velikim zadoščenjem na kak važen del proč. Potem so znanje. Včeraj se je v Clevelandu registriralo za jesenske volitve komaj 1,400 oseb. Tako je zdaj v Papež Pii ie nohvalil Clevelandu upravičenih volivcev J i i t • n u 383,898, v predmestjih pa 193,- delo kongresnice Bolton ess. Rim. — V privatni avdijenci Važna seja nocoj— sta bila sprejeta pri papežu Piju1 Nocoj bo redna seja podru-Mrs. Frances Bolton, kongres-' žnice št. 18 SŽZ v navadnih pronica iz 22. okraja (Cleveland) in štorih, članice naj se udeleže v kongresnik Karl E. Mundt. Pa. velikem številu, pež jima je omenil, da je sicer Pismo iz domovine— vojna končana, toda naloga sve-1 Mrs. John Znidaršič iz 7210 ta je še, da se iznebi nesporazu- Hecker Ave. je te dni prejela mov, sumničenj in nesoglasja, pismo iz stare domovine od svo-kar je zdaj razširjeno po vseh jega očeta Ignacija Košir, vas državah. j Globelje št. 32. Pišejo, da so Sveti Oče je čestital Mrs. 'vsi živi in zdravi in vsi doma v Bolton na njenem delovanju in isti hiši, samo da nimajo za je-rekel: "Obdržanje miru v bo- sti in ne obleke. Pismo je bilo dočnosti je odvisno v veliki me. oddano 17. julija letos. Preko ri od sodelovanja ženskega spo- Rdečega križa so pisali sorodni-la pri vladah." ki, da so bili oče ubiti še leta Mrs. Bolton in Mundt sta čla- 1941, zdaj so se pa sami oglasili na odseka poslanske zbornice za in prosijo pomoči. inozemske zadeve, ki sta obiska- -o- la Rusijo, Poljsko, čehoslovaško, daj buat, daj sestra, spomni Balkan in Bližnji vzhod. . SE BE"unNIc®vIjLKAKIM 1 DOLARJEM AMERIŠKA DOMOVINA. OCTOBER 9, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMKS DEBEVEC, Editor) \ •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. ______Published dally except Sundays and Holiday* NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto M.B0. Za Cleveland, do nottl. celo leto »7.60. Za Ameriko In Kanado, pol leta 43.60. Za Cleveland, po Doitl. Dol leta M-00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leto »3.00. Za Cleveland, po pofttl četrt leta «2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto M£0. pol leta 13.60. Četrt leta $3.00 FoMunema ttevllka S cente SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada. |6J>0 par fear. Cleveland, by mall, I7M per year. 0. 8. and Canada, dM for 9 month«. Cleveland, by Mil. M 00 for • month*. 0. S. and Canada, |2.00 for I months. Cleveland, by mall, 12.28 for I month« Cleveland and Euclid by Carrier, MJS0 per year: 13.50 for • month«. $2.00 for 3 month«. Single copies 3 cent«. , i"' "tti mnnm i»i iiiniin m umu iiiiuiiiiiii BESEDA IZ NARODA Entered as «eoond-da» matter January 6th. 1MM. at the Poet Offlee at Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3rd, 137$. No. 235 Tues., Oct. 9, 1945 Kadar Stric Sam igra banko Vzemimo, da bi vi posodili Janezu Podlipcu 100 dolarjev. Ta bi vzel denar in si nakupil, ž njim grocerije, perilo in druge stvari. Trgovci, pri katerih bi Janez kupoval, bi delali dobro kupčijo, kaj ne. Toda, kadar bi tistih 100 pošlo, bi Janez ne imel v žepu nobenega denarja več in moral bi nehati kupovati. Tudi nima ničesar, da bi vam vrnil tisti denar. Toda, če bi posodili Janezu Podlipcu 100 dolarjev, da bi si ž njimi nakupil razno orodje, ki ga potrebuje pri svojem poklicu, bi s tem orodjem zaslužil in izgotovljene izdelke prodal. Tako bo zaslužil on in od dobička tudi prihranil toliko, da vam bo vrnil tistih 100 dolarjev. Ti dve primeri sta sicer igrački, ampak lahko nam služita. za zgled, kako Stric Sam posojuje denar v inozemstvo. Tekom enega leta ali 18 mesecev bo naša država posodila, kakor je zdaj vprašanje za posojila, nekaj več kot 3 bilijone dolarjev. Nekateri so zato, da naj bi bilo to posojilo na kratke obroke in da bi moral imeti kongres oblast enkrat na leto tako posojilo revidirati. Zopet so pa drugi v Washington^ ki mislijo, da bi morala biti ta posojila na dolge termine in lahke pogoje. Očividno se pa nihče ne ustavi, da bi nekoliko pomislil, če ta dežela lahko posojuje v očigled dejstva, da je zadnja leta že toliko dala iz posojilnega sklada, kateri denar bo prišel le počasi nazaj, če bo sploh kdaj1 prišel. Tisti, ki se zanimajo za upravo naše dežele, se boste še spominjali, kako nas je Anglija nagnala z oderuhom, ko smo namignili, da bi ne bilo napačno, če bi se včasih spomnila na denar, ki smo ga ji posodili tekom prve svetovne vojne. Vemo tudi, da je bila Finska edina, ki je redno vsakega pol leta plačala svoj obrok in obresti na posojilo. Tudi glede posojilnega sklada, iz katerega so črpali zavezniki bilijone, se že sliši glasove, naj bi se tisto kar zbrisalo in pozabilo. In zdaj pa prihajajo razne države s prošnjami za nova posojila. Nekaj smo jih že odobrili, nekaj jih pa še bomo. Ravno zdaj se vrši v Washingtonu pogajanje za novo posojilo Angliji, ki bo znašalo vse od 3 do 6 bilijonov dolarjev. Kot vemo, bi Rusija tudi rada kakih 6 bi-lijončkov na posodo. Vse izgleda, da se naši državniki manj brigajo za to, v kakšne svrhe naj bo posojilo, kot se brigajo za to, kakšna naj bodo odplačila in kako visoke obresti. Ako bo naše posojilo v inozemstvo samo z namenom, da si dolžnik ustvari kredite pri nas in ž njimi nakupuje razno blago, bomo samo s svojim denarjem podprli naš izvoz. Dokler bo imel dolžnik tisti denar, ki smo mu ga posodili, bo pridno kupoval in mi bomo rekli, da naša trgovina cvete. Kakor v gornjem zgledu, če bi posodili Janezu Podlipcu denar, da si bo nakupil grocerije in drugih potrebščin. Dokler bo imel, bo kupoval, ko mu bo pošel denar, ne bo kupoval več," Toda če bomo dali posojilo z namenom, da si dolžnik s tem denarjem nakupi in modernizira svoje orodje in pripomočke za produkt, bo ta dežela v resnici s svojim kapitalom pripomogla dolžniku do ekonomskega dviga in prospe-ritete, da ne bo več odvisen od tujega kapitala, za katerega mora plačevati obresti. Prav za prav bi bilo pa veliko bolj pametno, če bi šel kapital kot posojilo v inozemstvo iz privatnih rok in ne iz žepa naše vlade. Vladna posojila so vedno" v zvezi s politiko. Ako ima vlada denar za posojilo, si bo skušala s tem ustvariti politično silo, kar rado privede do političnih za-pletljajev, kar ni dobro, če misli svet živeti poslej v miru in pomagati drug drugemu do boljšega blagostanja. Ako hočemo ustvariti v resnici pravo ekonomijo v državah, ki si zdaj ne morejo pomagati na noge brez naše pomoči, potem naj se posodi zasebni kapital zasebnikom v dotični državi in ne, da bi dala naša vlada denar vladi dotične dežele. Ako dobi denar v roke vlada kake dežele, bo s tistim denarjem skušala ustvarjati svojo politično moč in ne bo gledala za pt^ospeh dežele. In potem je treba tudi pomisliti, da ne bo lahko tir jati vlado-dolžnico, ker se bomo bali zamere. Predsednik Truman je že sam priporočil kongresu, naj bi se tistih 42 bilijonov dolarjev, ki smo jih dali zaveznikom potom posojilnega sklada, lepo izbriše iz knjig, ker da bi imelo slabe posledice za našo trgovino, če bi koga tirjali za tisti denar. Državni tajnik Byrnes je sicer takoj popravil predsednikove besede, rekoč, da se tistega dolga ne bo izbrisalo. Toda predsednikove besede niso bile izgovorjene kar tako v en dan in kar lahko se že pripravimo na to, da tistega denarja ne bomo nikdar več videli. Besede našega predsednika so, naravno, z veseljem pozdravili v Londonu in kako ne. Tudi nekatero, ameriško časopisje je že zapisalo, da se na tisti denar že kar lahko požvižgamo in da naj pri tem delamo še prijazen obraz, ko nam kisle gube itak ne bodo prinesle tistih 42 bilijonov dolarjev nazaj. Allright, če ni, pa ni. Kjer ni nič, še cesar izgubi svojo pravico. Ako ne bomo mogli tirjati denarja nazaj, pa naj gre v božjem imenu. Toda to naj bi bila naši deželi šola, da v bodoče ne bi vlada posojevala denarja, ampak naj to dela zasebni kapital in sicer na varno vrednost, pa se "ne bo treba naši vladi bati zamere, kadar bi hotel imeti kapital posojilo vrnjeno. Pridite poslušat naše Škrjančke Precej časa je že minilo, odkar so imeli naši Škrjančki svoj koncert. Marsikdo si je že mislil, da so mladi pevci Škrjančki gotovo že pomrli, ker ni od njih nobenega glasu. Pa je ravno obratno res, ker razvili so se v lepe mladenke in čvrste fante in z nji'h postavami so se razvili pa tudi njih glasovi. Naj vam ob tej priliki povem, da se prav pridno pripravljajo za koncert, ki se bo vršil v nedeljo 28. oktobra ob štirih popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. pod vodstvom dobro poznanega pevovodje g. Vavtar-ja. Zato vas pa že sedaj vabim, da se udeležite tega koncerta v velikem številu. S tem bomo pokazali naši mladini, da smo ž njo. Dali bomo našim mladcem več veselja in poguma do slovenske pesmi. Ni lepšega kot slovenska pesem iz grla slovenske mladine in to še zlasti v tujini, kjer je le na nas samih ležeče, da gojimo slovensko pesem, naš najdražji biser. Zagotavljam vam, da vam' bo podal zbor škrjančki lep popoldanski program, od katerega boste imeli veliko užitka. Ker je pa potrebno, da imamo poleg srčnih in duševnih okrepčil tudi telesne, bo odbor starejših preskrbel vse telesne dobrote po konceptu. In za vesele polke in blagozvočne valčke bo pa skrbel zvečer Val Grill orkester. Tako, vidite, bomo imeli vsega, za srce in za telo v nedeljo 28. oktobra v Solvenskem društvenem domu na Recher Ave. Drugega vam ni treba kot da kupite vstopnico in pridete v veselo družbo naših škrjančkov, ki vas bodo zelo veseli. S pozdravom in na veselo svidenje. Tajnica. -o- Stanje slovenske banke koncem septembra Slovenska North American banka je napredovala v 3. četrtletju 1945 sledeče: Porast banke v celoti je za $2,128,867.59. Premoženje banke v celoti znaša $7,734,-906.53. Banka ima v tem času za $2,337,943.17 več v vojnih bondih, skupno ima investirano v vojnih obveznicah za $4,416,035.53. Na rokah ima banka za $1,493,567.89, na posojilih za $1,502,239.59. še drugi bondi in obveznice znašajo $274,195.61. Dalje vračunano bančno poslopje $20,-000.00 ter še druge vrednote za $23,867.91. Skupaj znaša premoženje $7,734,906.53. Nerazdeljenega dobička ima banka za $102,380.65. Ker se ravno v teh dneh polaga banki nov močnejši temelj v pomnožen ju kapitala, bo podjetje tem solventnejše, zmožnejše za še večja in bolj dobičkanosna posojila, kar bo za delničarje in delničarke toliko večji narastek nerazdeljenega dobička. Z vsem upanjem lahko zremo v sijajno bo- ni. Narod naj bo ponosen na vse, kar je njihovih ustanov. Anton Grdina, predsednik. -o- Hubbardske novice To poletje je marsikaj spremenilo v naših krajih. Splošen napredek se kaže na vseh straneh. V Madisonu so postavili tovarno, v kateri bo delalo spočetka sto ljudi in pravijo, da jo bodo še povečali. Prav v tisti okolici bodo zgradili še drugo tovarno. Tako bodo imeli tukajšnji ljudje zaslužek doma, da jim ne bo treba hoditi drugam na delo. Res, prav škoda je, da jaz nimam časa iti v žernado, da bi si kak cent zaslužil. Kajti če bi zaslužil kak denar, bi se potem tudi vse bolj svobodno gibal. Se reče, saj nobene sile mi ravno ni, ampak saj veste, kako ljudje tiščijo za denarjem, potem mora že biti fletno, oe ima človek denar v žepu. Veste, saj ljudje v teh naših krajih, kateri so pridni in skrbni in da skrbe za stara leta, delajo doma in v tovarni, pa si tako lepo pomagajo do svobodnega življenja. Taki kot sem pa jaz, pa niso dosti prida ne za doma in ne za v tovarno. In pregovor pravi, da kakor si kdo postelje, tako pa leži. Saj ko sem prišel na farme, si tudi nisem hotel nasaditi sadnega drevja, ker je z njim preveč dela, \a moj sosed John je pa nasadil toliko, da mu sedaj na stara leta ne kaže drugega kot vedno se obešat, po drevju. Vidim ga neprestano vse dni, od jutra do večera visi na drevesu in obira, a jaz se pa sprehajam v hladni senci. Letina je bila letos še precej povoljna, kjer je imelo kaj biti, to se reče, kjer so kaj posadili in posejali; pri nas, ki nismo ne sadili ne sejali, pa tudi zrastlo ni nič. Krompir je res obilno obrodil, to se pravi, da ga je bilo veliko po številu, saj sem ga dobil kar po 30 pod eno "štiblo" in je tako pripraven, da ga še lupiti ni treba. Kar v oblicah ga skuhajo in zraven pa še kislega mleka postavijo, pa gre prav po kmetsko. Saj dosti ga jaz nisem kopal, ker mi ni preveč za krompir. To pa samo zato, ker se z delom ne strinjam dosti in raje rečem, da mi krompir ne pri j a, zato pa naši iz Clevelanda store vse delo mesto mene. Tone skrbi in dela na polju, da poseje in posadi kar je treba in potem pa da jeseni zopet pod streho spravi; Bili pa bolj skrbi krog hiše, da je vse v redu in avto oskrbuje, da je vedno v dobrem stanju, da se med tednom ali pa v nedeljo lahko vsedem vanj brez skrbi in se malo popeljem krog prijateljev in prijaznih .sosedov. Včasih se ustavim tudi tam, "kjer Bog roko ven moli," ve-vedar prav dosti ne, ker mi pač razmere ne dopuščajo in ker mi gre precej trda za "cvenk." Pravijo, da kdor ne dela, naj tudi ne je in še manj pa pije. . Napredek se kaže tudi v tem, ker v našem North Madisonu gradijo precej novih hiš, poleg tega tudi veliko trgovsko poslopje, kjer bo več trgovin. To bo pravi kras in ponos za naš okraj. Pravijo, da bodo napravili tudi letališče za letala, se dočnost tega denarnega zavo- reče, saj ga že delajo. Vendar da, kateri bo nam ali našemu pa ne povedo, ali bo to letališče narodu nosil mSralno in dobič-jsamo za domačo vporabo ali za kanosno korist v vseh ozirih.'kaj več. Nekaj govorijo, da bo Naj se zavedamo, da bomo tu-'sedaj po vojni lahko imel vsak di v splošnem sodelovali z do- svoj zrakoplov. Naj bo že ka-mačo banko in postrežbo, kor hoče, velik napredek je pa ki jo nam nudijo domači usluž- le. benci. Več ko bo imela banka prometa, več domačih usluž- Tovarno, v kateri 30 izdelovali razne dele za podmornice, bencev bo služilo svoj kruh in s osedaj zaprli za nedoločen več koi'isti bo imela naselbina. To lahko vidi vsak rojak, naj pripada k eni ali drugi skupi- čas, ko bo pa začela zopet obratovat, bo izdelovala razne druge predmete. Naš prijazni Tone Stroj in, iti je imel svojo gostilno doli pri jezeru, je šel v pokoj. Prodal je in kupila je Mrs. Jackson iz Clevelanda, to je hčerka poznanih in prijaznih Gomba-čevih, ki vodijo svojo gostilno malo naprej od North Madiso-na na cesti 20. Torej Strojin je odšel v pokoj in odkar je odšel, ga še nisem videl, ker se nič več ne pokaže. Slišal sem, da zasleduje neke druge gostilniške prostore. Mr. Strojin je bil dobra in usmiljena duša, kadar sem se ustavil tam v neznosni vročini, je imel vedno usmiljenje z mano, ker je vedel, da sem vedno bolj pri malem drobižu, ali ga sploh nič ni bilo. Lepa hvala Tonček. Kot smo zadnje čase brali in slišali na radiu te dni, je naš predsednik Truman kar "špra-ho" zmešal nekaterim, ker je postavil solidnega republikanca na najvišje mesto naše dežele — za vrhovnega sodnika. Kako more pa to biti, demokrat pa se pajdaši z republikanci, pa jih postavlja na tako visoka in odgovorna mesta. Ker je naš predsednik, bi rekel, j ako previden in gospodarski, vidi da so tudi republikanci zmožni ro nat deželo, kot se vidi jih ne postavlja samo iz ljubezni do njih in pa zato, da bi samo plačo vlekli, ampak vidi v njih zmožnost, za korist te dežele. In tako so se republikanci in de mokratje znašli na križpotju, da sami ne vedo, kam bi jo mahnili. Precejšnje novice so se tudi raznesle po naših krajih, da je predsednik Truman povabil našega ohijskega guvernerja v Washington, da se malo pogovorita o prihodnjih volitvah in da ga malo preštudira, kakšnega kalibra je naš guverner. — Menda zato, ker sedanji predsednik nima nobenega "partnerja," to se pravi podpredsednika. Morda je mislil, ali je že pobaral Lauscheta, če bi stopil z njim v družbo za prihodnjega podpredsednika. Ker je g. Lausche na tako dobrem glasu in če stopita skupaj ta dva, potem ni nobenega dvoma, da ne bi zmagala, pa čeprav imajo republikanci upanje na zmago v letu\948. Torej tako je, za kolikor sem kupil to novico, za toliko jo prodam. Ljudje tako govore, pa mirna Bosna." Mene sicer prav dosti ne briga, ker sem že itak na po ti v večnost. Kakor se sliši, predsednik Truman nekaj napoveduje, da bi morali tudi podeželski ljudje dobiti kakšno pokojnino, da se ne bodo mastili z njo samo mestni ljudje. To se reče, kake brezposelne podpore kmet-ski ljudje ne bodo deležni, ker na kmetih je dela čez glavo, ampak onemoglostno in starostno podporo. Saj veste, da se ubogi farmar od jutra do večera muči in zaletava v delo in tako tudi kmalu opeša. Saj sem še jaz opešal, ki se ne ubijam s farmarstvom in sedaj na stara leta se ga tudi učil ne bom. Sem tudi več za napotje kakor za delo in tudi že nekam "švoh" postajam. Le trebušček sem tekom poletja obdržal v dokaj dobrem stanju, zato so posebno naši počitnikarji dobro skrbeli, ki so me zalagali z dobrim pivom in veliko je pripomogla tudi sladka koruza, ki je tudi jako redilna, saj se še naši pujski jako "kontenajo" z njo in prav lepo debele. Tako sem povedal nekaj lepih in tudi resničnih, kdor bi pa o tem dvomil, pa lahko pride vprašat in mu bodo naši povedali, da je živa istina. Ko gre leto h koncu, se navadno delajo razni računi o dohodkih, stroških in splošnem napredku ali nazadovanju. Meni jih ravno ni treba delati, ker je to bolj delo bančnih zavodov. •Kot je razvidno slovenska banka na vzhodni -62. cesti in St. Clair Ave., prav dobro napreduje. Res je to vse hvale vredno, le tako naprej, rojaki. Naj za danes zadostuje, pa še drugič kaj več, saj na Hub-bardu je vedno veliko novic, samo na dan jih je treba spravit. Pozdravljeni, Frank Leskovic. -o- Iznajditelj zobne ščetke Pariški zobozdravnik Jožef de la Maire se je prvi zavzemal za to, da je treba za čiščenje zob rabiti ščetko. V ta namen je leta 1818 izdal posebno knjižico. Nasi begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. (Nadaljevanje) Iz TRŽIČA so sledeči: Aljančič Franc, 1907 Aljančič Jože, 1913 Aljančič Vincenc, 1927 Arh Alojzija, 1908 Bohinc Ana, 1940 Bohinc Anton, 1880 Bohinc Franc, 1890 Bohinjc Marija, 1942 Bohinjc Milka, 1913 Bohinjc Marija, 1936 Dacar Rudolf, 1909 # Gladek Mihaela Kavčič Miha, 1915 Kmetič Francka, 1921 Kogoj Franc, 1893 Kopitar Stanko Koprivnik Tončka, 1925 Koprivnik Vincencija, 1925 Koprivnik Zinka, 1923 Kranjc Ivana, 1901 Mali Franc Mali Matilda Iz ŽIRI so sledeči: Audrenzi Andrej, 1902 Albreht Jože, 1897 Bogataj Janez, 1880 Burnik Marija, 1890 Cankar Matija, 1886 Cankar Karel, 1919 Demšar Albert, 1911 Demšar Franc, 1905 Erznožnik Karel, 1910 Erznožnik Marija, 1908 Gantar Cecilija, 1914 Gantar Rupert, 1907 Istanič Feliks, 1911 Istanič Robert, 1921 Jereb Gregor, 1910 Jereb Marija, 1915 Kavčič Franc, 1918 Kržičnik Vinko, 1908 Kokalj Franc, 1914 Kokalj Pavel, 1912 Kolenc Mirko, 1915 Kristan Pavel, 1907 Miklavčič Franc, 1895 Iz KAMNE GORICE so sledeči : Arh Jožica, 1928 Arh Marica, 1932 Arh Marija, 1888 Arh Valentin, 1881 Dolenc Anica, 1941 Dolenc Anton, 1908 Dolenc Anton, 1931 Dolenc Franc, 1932 Dolenc Jože, 1938 Dolenc Jožefa, 1904 Dolenc Jožica, 1943 •Dolenc Vida, 1943 Lombar Ivana, 1938 Lombar Katarina, 1913 Iz vasi PREDOSLJE so sle-deči: Arh Marija, 1922 Bidovec Anton, 1891 Bidovec Frančiška, 1890 Bidovec Anton, 1932 Bidovec Franc, 1938 Bidovec Frančiška, 1923 Bidovec Ivana, 1934 Bidovec Jože, 1925 Bidovec Ma'rija, 1927 Bidovec Zora, 1929 Debeljak Janez, 1910 Kočevar Anton, 1904 Hribar Peter, 1905 Hribernik Peter, 1921 Jagodic Pavla, 1920 Jauh Franc, 1902 Kočer Albina, 1915 Korenjak Rezka, 1920 Luskovec Janez, Marinšek Janko, 19' Marinšek Jela, 1'9?„ Markun Florijan, "Veš, Japček," je 1,1 M^ Herblen svojo dolgo P £ * Trstu se vse drugače^ ^ kot pri nas, ali pa v" »jj in hrvaških šumah, v« «, . gosposko in z rihtami- m •eliko n®1^' ®»ci J S y !fje, d^ 'e Pozj 8vo pri nas še za v« sposke. V šumah stf° vsak dan, od nedelje »T« % v petek in svetek, s žganci in polento, kislim zeljem in i) t je taka rihta, bi ^ > njej poje plenkaČa lD i * ji cepec in gojne vi'e> JT^c Takrat v Trstu narnj sla Micka na miz° w brih del, da sam nise"1^ bi začel. Rečem ti ti se nisem dal in se je, ko sem šeg«1/.* tržaških dobrotah, * J j se je, ko sem sega' P°1( h, tam za Planinsko g°r°' pripravlja k neviW . q "Zakaj se P» ra J ninsko goro oznanja J Herblanov?" bi Jaz sem o tem že večk*1 "Vidiš, stvar Je 3 Sal 'h Met 's*,- k, je & !S žile od šiv pojasnuje, "moča P^l W do morja sem in]f ^žf j % ska gora na naši ) ; »e^l se samo po sebi t» p %a od tam prišlo svari ^ ^ bliska prihaja odtoj;^ prej stepo oblaki. yr\ti. iz sebe, kadar se n j, premikastijo med je posebno hudo, t ^ in ropota gori pr° 1 se zemlja trese.' "To je takrat , k«, vi moja sestra l' Bogec krega," I "Bo že tako, trdi Herblen in sVet ■ K nič čudnega, če se zjezi, kakor lt*M vozi po zavrteh. • "Hudo fitimo ir« kel," sem pomis'11 ^ \ ^ ob treskanju 1X1 kam stisnil, da 01 napoti. d 'Hudo, hudo, Is .Ho 11 'Je, tor včasih, kadar se ^ več naših pregrehi y z njegovih Pal'aV'p, V,P je po Mojzesu P ^ na Slivnici." tf JWd "Na Slivnici ■ i % % jaz, ki sem se f / \ >c vse drugače l^1 , % pisma. , ,,-uii "Kjepadrug^ £ £ je Herblen, ^ višja gora na fe ^ ^ J stopil na kak^.V' Va; stopil na kaKs- .^', hotel, da gab$Vj £ "Kaj je mor° ^ Sj tamnaGradisc-,,^^ 1°8ti] ko Cerklani sli*J "Ne bi bilo A zlasti Cerklani f X sih tako pore^Jj gjof tam nad tistim H. "Da je to začudim jaz;»a( 'Tako, tako . ^ neki ženski ^o' jf j šla po seno in^ > ji j^j paj vbrzedno:yl^i zbirajo na S!1^ | prijezdijo g01'\ p lJ lah. Gorje ^ na Slivnico, * je, ^ nice svoje r V kosce ga raf'j t krat povedal^ ^ daj, tam, fl\0 takrat, ^ zbirajo na MtJe prijezdijo go'j, Ki ^jJo * K> s ^ V boš"priden pazil na vag0 j,o P, v škodi kot naJ jj. J krava na >? Herblen"1* ^ k; ponuja' ;oVJ1nJv mojem PastU pod ničlo. \ X % H JITkT-Tsn A DOMOVINA. OCTOBER 9, 1945 Ti SPISAL J. F. MALOGRAJSKI C10 ^blano, ki je si-r»znato cvetje na * i« Pojalo mlado !Jal° se in žgolelo, I 6 in Pehalo v svoji ^^Posajenosti. Na-vk !iz dobršnega de. w dečki in deklice in i ,v°JSko. lg?Cfrfttrden most?- : H en> kost!'" i V •h. ]a» "»t in še ni bi. iko k z,,8® 2venele neprene- ponavljale so feci 80 bili tudi Ani. Ne j če. n V Si a a Anica med naglo na vse i ti ■ 5aifa mladega živ" kb : , ]e zopet otrok. Saj bila. ini« ... T Vesela- ■*t s "°- ako bi ne * nebo, smejalo ij So se vsi obrazi nj,7 bi se bilo mo- C°,mehk0' dost°P" ■ 'u temu? o ,ihti' Ji Ba,] tr(Jen most?" amen, kost!'" ln 07eSelim glasom !. lica so bila ob- bledfl0^ovarjala, nje. !jeJHS od lahke rde-^ od 0ei- izmučene in !t)r4ivfe°bilega joka, * pIiStSias' je njih i.nebas sinjo modri- hi , reJših mimo adega krdela, W4 2%ralo srce. j \ti azaj na zlati čas ,i' Slo ln °b spominu 8^tili tudi sta-S0]x 111 marsikdo - m At nk11"1 očesom na ter si mi- le« dode'!f veselite se, vse drugače > rS> Mlakarice pa rt-" • ^ % nedolž- ' V-1 Ni n iga Privoščila in ^ IhV-6 m opazovati) 1)1 V!>et iz gostii. .karala, baš Se^4VCd0V0 Posestvo. r/> So- ?e, ki so ici t" fnik Aničin in «oč !'°Vo sin, imel je yse lepo pre. K ^aj, ko bi itl iS enkrat go- To bi * PofM.; ■ Ta misel Nlei,lla nekoč in z njo. ali ilisa > » viSJ^IC- Že o do P . vol' i* la, da bi se sV ki^ kino r, < V.Š? Č nek« Pri,a. .^V in Nejče- lSC i ik ožh'da Prijatelj-' H " Vll° - otročjih a. notri do da gQ gl na potem skupno odvedli na isti celjski postaji z ylaka -n potem prostor, kjer smo bili poprej, peš,s postajnega poslopja skozi medtem ko so grupi A in B na- vse mesto in v to taborišče, do-V kolikor, gjm so nas potegnili z vlakom mestili v barake. Q> ko: t>ist;?ti hi Preprečiti je Anici ovim, pre- Se z Neje-sta se vedno bila Ani- t W Heti ua Ani" in tepe. , ft; 1 je, pi1 j M ' Iti i? nifcJV raj^ :ei0] " in »»".v" Je ^cj "nejse, doslej nego a V5 ie srd že Vld6la da je ^le je' ^jeno so-da bi »Cter poteg- i'.'Dw12 belega t: Tli le 4 rema se je Je nudila •M* i1 %. h. . 8e prepri-e Anico ali \ k, X n0 »Oj, iz novega '»»ft n°se je gla-Gtl most?" Ne čakajte, kadar sle bolni! » Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W, WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin 6016 (Tues.-x) sem opazil, so v grubo A name stili vse mlajše do 18 leta, v grupo B one, ki so bili le kratko dobo med domobranci, največ mesec dni, vse ostale pa so vrgli v grupo C. S prvima dvema grupama so lepše ravnali, imeli so tudi hrano kot: civilisti in vodili so jih ven na delo celo prav malo zastražene. Mi v grupi C pa smo.bili reveži; odvzeli so nam prstane, tako poročne, zaročne in spominske in prav tako budi denarnice in sploh vse, kar je še kdo imel v žapu. Imeti smo smeli le po en žepni robec. Podnevi smo bili v miru, čim se je pa stemnilo, so prihajali med nas partizani, hodili vse križem po naših izstradanih izmozganih telesih, nas pretepali in zmerjali, kakor se je kateremu poljubilo. Takrat, ko sem bil jaz tam, nas je bilo v grupi C kakih 1,-600, dočim sta grupi A in B šteli le kakih 120 do 160 mož. "WAR CHEST" Največji sovražniki ljudstev v deželah, ki so jih osvobodili zavezniki, je sedaj lakota, mraz in glad. Domovi so uničeni, prevozna sredstva neuporabna in radi tega ljudje še toliko bloj trpe tako v Evropi, na Kitajskem in na Filipinih. Da se tem revežem odpomore je en glavnih vzrokov "Victory kampanje" za tako zvani "War Chest" v Clevelandu, katerega cilj je zbrati v letošnji kampanji, ki se prične 15. oktobra, $6,000,000. semkaj in le v hrib smo morali hoditi peš. Te druge so vso pot zasramovali, poniževali lih j!ih mučili. Morali so teči vsi slabotni, da so omagovaii; na povelje so morali legati in zopet vstajati, zopet na povelje poljubovati zemljo,'vmes pa so jih razdivjani teroristi do krvi pretepali. Nekega večera je'bilo klicano tudi moje ime. Dodeljen sem bil v skupino onih, ki riaj bi ta večer svoje življenje v taborišču zaključili in šli po negotovi poti nasproti svoj žalostni usodi. Proti prvem mraku, so nas v skupinah izpuščali po eden in eden iz taborišča, nato so nam s telefonsko žico na hrbtu prekrižane roke zvezali kolikor najbolj trdo je bilo mogoče, da nam je zastajala kri v žilah in privezali zraven še drugega prav tako zvezanega tovariša. Deset avtomobilov je čakalo pred taboriščem in vsak je naložil po 30 do 40 zvezanih ljudi. Ko je ta pripeljal na cilj, so se prazni avtomobili vrnili nazaj po dru go skupino. To se je ponavljalo vsak večer tako dolgo, dokler ni bila celotna skupina 400 do 450 ljudi prepeljanih na cilj. Na truke (avtomobile) so nas naložili kakor drva, kar vse križem nametali, nekateri smo od sla bosti popadali, ker si nismo mogli pomagati in tako so drugi hodili po nas. Nekaterim je šla kri izza nohtov, drugim so se lomile kosti, tako da so v strašnih mukah in neznosnem trpljenju vpili, ječali in prosili "Tovariš, prosim te, ubij me da se ne bom mučil. Ustreli me!" Največje usmiljenje, ki ga je bil kdo na take prošnje deležen, je bil udarec s puškinim kopitom po glavi ali brca v obraz z okovanim čevljem. Odpeljali so nas . . . Vsak avtomobil je spremljala straža štirih ali pe tih partizanov. Ker je bil že mrak so imeli tudi vsi karbitne ali električne svetilke ter skrbno svetili, da bi kdo ne mogel uiti. Med potjo so se avtomobili tudi večkrat ustavili in vse povsod so civilni ljudje kakor partizani navalili na nas z najgršimi psovkami: pobite vse belogardi-stične pse, smrt izdajalcem. Po kakih dveh urah vožnje od Celja nekje mimo Rimskih Toplic v smeri proti Trbovljam — zadnji del vožnje v precej visok hrib med smrekovim gozdom — smo prišli na cilj. Ob cesti je stala samo majhna hišica, ki je bila vsa razsvetljena zunaj in znotraj, v kateri so bili očividno partizani, ali morebiti kaka partizanska komanda ali straža, sicer pa ni bilo v bližini nobene druge hiše. To sem videl šele naslednji dan, ko se je svetloba razlila čez ta žalostni kraj. Pred to hišo so nas raztovorili v tri vrste in močno zastražili okrog in okrog, s svojimi lučmi vse razsvetlili in nam zapovedali sesti. Zapo-vedali so popolno tišino in nismo se smeli prav nič premakniti, kajti bali so se, da bj se kateremu posrečilo razvezati roke. Kljub temu sem jaz imel toliko sreče, da sem si že na avtomobilu razvezal roke ter je to ob izstopu iz njega takoj opazil partizan in mi roke ponovno močno zvezal med silnim zmerjanjem in tepežem. Drugič se mi je posrečilo oprostiti roke, ko sem sedel v vrsti pred to hišo ob cesti. Od skupine 10 avtomobilov, ki so nas vozili, so menda trije ali štirje avtomobili z našimi ljudmi že od taborišča vozili naprej in precej časa pred nami dospe, i na cilj. V nočni tišini pred to hišo smo Jjriba z desne in Jeve strani streljanje. Bili so to revolverski streli, ki so počili tudi po trije hkrati. Ni se pa slišalo ne vpitja in ne kakega drugega hrupa. Med tem čakanjem so nas pred hišo sezuli še vse tiste, ki smo imeli kakršne koli če tudi raztrgane .čevlje na nogah. Kmalu so nas v sprevodu vodili po stranski gozdni stezi, ki e prav pred tisto hišo odcepi od glavne, ki vodi po gozdu navzgor, odkoder je bilo slišati streljanje, ičiim bližje smo šli, tem bolj razločno je bilo slišati streljanje in opazili smo okrog in okrog morišča vse razsvetljeno z električnimi lučmi. Morebiti so bile tamkaj straže, ki so pazile, da ne bi kdo pobegnil. Ob vsakih dveh zvezanih domobrancih sta bila po dva stražar ja pai-tizana z brzostrelkami, pištolami in bombami. Eden je šel nekoliko ob strani in drugi zadaj, oba pa s svetilkami. Nenadoma smo prišli do neke njive s pšenico porastle; tedaj sem začutil v sebi neznano silo in moč, čeprav sem bil oslabljen in izmučen. Napel sem mišice, prsti so se skrčili in raztegnil sem vez na rokah, da sem opro- stil najprej eno roko in že sem mislil, da je.zopet moj trud zaman j. Vedel sem, da me čaka le še nekaj kratkih minut življenja in že se bo tudi v mojo glavo zarila krogla in bo z rezkim pokom pretrgana nit mojega življenja. Ta misel pa mi je še podvojila moči in kakor v sanjah sem zamahnil v eno in kot blisk na drugo stran ter hkrati zakotalil oba partizana po tleh. Preden sta se sploh zavedla in .-e mogla pobrati, sem jaz že sko-čil s cestnega roba med pšenico ter se čepe in leže plazil po njej proč. Proč, samo čim dalje in čim hitreje daleč proč, da me ne bi dohitele krogle kakih šestih brzostrelk, ki so žvižgale za mano, ali da me ne bi dosegla krvava partizanska roka. Med tem ie že nastal grozen vik in krik. Slišale so se grobe kletvice, ki so se mešale med sikanjem kro-?el. Jaz sem pa lezel naprej, da bi se čimdalje prebil iz obroča uči, ki sem ga videl krog in krog sebe. Po dolgih mukah in težavah se mi je posrečilo skriti se za grmovje in od tamkaj bežati naprej. Lazil sem po velikih jarkih in grabnih, podolgem in počez, iz grape v grapo, ne da bi točno vedel za smer, kamor naj se v temni noči med gostim drevjem obrnem. Samo da sem mogel čim dalje od mesta streljanja, to je bil moj cilj. Streljanje pa sem slišal še zjutraj do prvega svita, ki me je zalotil nekje v' bližini nad Trbovljami. Tu se prav za prav glavni del moje žalostne povesti konča. Sicer tudi drugi del te povesti, beg iz tega kraja smrti ne-vam proč, kjer bi bil človek vsaj varen življenja, pa če tudi bi živel kot hlapec, ni vesel, poln je bil trpljenja in muk, lakote in bolečin. Vendar zdelo se mi je, da sem vsaj glavo otel in da 2:rem z novo vero in upanjem boljšemu življenju nasproti. Tako sem taval dokaj dni preden 'em se prav znašel ob kraju in določil smer nadaljnega potovanja. Hodil sem bos po gozdovih med kamenjem in trnjem, preplaval Savo, se skrival pred vsakim človekom, ker nisem nikomur več mogel zaupati. Prekoračil sem.zopet državno mejo nekje v bližini hribov nad Lazami. šel sem čez Škofljico proti Logatcu v smeri proti Gorici. Z mano je Šlo tudi prav iz bližine Ljubljane sedem drugih tovarišev, ki sem jih bil našel doma skrivajoče se pred partizani in tako smo skupaj tavali ter tudi pritavali na kraj, kjer podajam to svojo izjavo. Na Angleže smo naleteli v samem mestu Gorici; ko smo jim razlo žili vso stvar in jih prosili naj nas dajo kamor koli samo Titu v roke nikar, so nam dali potna dovojenja za Udine. Razumeli so naš položaj in nam omogoči li beg, sicer od naše tako ljubljene toda poteptane in z bratsko krvjo po morilskih partizanih omadeževane slovenske zemlje. -o-- Kupujte Victory bonde! DELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185 St. (x) ženske za čiščenje Nočno delo; plača od ure; stalno. Vprašajte za Mr. Stock-er od 8 do 5, Carngeie Medical Bldg., 10515 Carnegie Ave. (238) Oskrbnik dobi službo Išče se o-skrbnika za čiščenje 'in oskrbovanje prostorov Slovenskega doma na Holmes Ave. Delo stalno, plača po dogovoru. Na zahtevo je poleg dobre plače tudi stanovanje, vključno elektrike in plina. Lepa prilika za posameznika ali zakonca srednjih let. Zglasit'i se je zvečer med 8 in 10 uro pri tajniku Slovenskega doma. (238) Mizar dobi delo Carpenter se sprejme za ok-og en teden dela. Zglasi naj se na 6530 St. Clair Ave. od 7 do 8 zvečer. (236) MALI OGLASI JOHNZULICH REAL ESTATE ZAVAROVALNINA VSEH VRST 18115 NeffRd. IV-4221 Radi zapuščine Naprodaj je zaradi ureditve zapuščine hiša za 2 družini na 14605 Darwin Ave. Se proda po zmerni ceni. Za na-daljne informacije se zglasite pri Matt F. Intihar 630 E. 222nd St. IV 2644 ali IV 0678 (235) Kljub neprestanemu dežju se je vseeno vršila "bmeball" igra med Detroit • Tigers in Washington Nationals. Po prostoru so polili z gazolinom in ga zažgali, tako je'bil prostor posušen in igra se je pršila. Gornja slik a je bila posneta v Griff ith Stadionu v Wash-ingtonu. Ako iščete dobrega popravi j alca za vaSe čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. dues, x) Za likanje Ženska za likanje perila ob petkih dobi delo. Zglasite se na 15702 Waterloo Rd. ali pokliči-eIV 9611. (236) Delo na farmi Išče se starejšega molš-kega za oskrbovanje farme. Tudi oženjena dvojica se vzame. Do. ber dom in dobra plača za trezno in vestno osebo. Naslov se izve v uradu tega lista. (236) ~ MALI OGLASI. Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiSčenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co, Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 __(x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. _(X) Pohištvo naprodaj Naprodaj je pohištvo in isto-tam se lahko dobi tudi stanova, nje 4 sobe in kopalnica. Zglasite se čez dan od 11 dopoldne do 1 popoldne ali v soboto in nedeljo od 10 do 12 na 6718 St. Clair Ave. zgorej. (237) Dve sobi v najem V najem se odda 2 opremljeni sobi za moške, ena je za dva. Vprašajte na 1245 E. 59. St. (237) ZOBOZDRAVNIK želi naznaniti, da je prevzel urad in prakso dr. Mallya v S. N. Domu na 6411 St. Clair Ave Uradne ure so: 9-12; 1-5 in 6-8 Telefon: EXpress 4818 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Le straže so pomnožili, ,in žin. ( Za trenotek ni nihče zinil niti kovski Krahulik, kateremu se besedice. to pot Cernin ni mogel upirati,! Stari Černin je stopil tesno da bi ga ne pripojil plzenjski k svojemu gospodu, ki je, ka-družini, je pozneje, če so pri- kor se mu je zdelo, kazal preve. čeli govoriti o današnji noči, re-!liko brezskrbnost. In med tekel: "Tedaj smo si stali nasproJmi poslanci bi bil lahko najem-ti, da bi bili drug drugega lah-'nik, o katerem,bi lahko niti sam ko zadeli s kopjem na krzno. ... In vendar smo se zdržali." — In Tetrivek je s smehom pri. jtavil: "Cisto dobro si tega nisi zapomnil, Krahulik.— . . . Tedaj ste drug v drugega dihali . . . Kaj ne veš?" Za pol ure se je razgorel ves kraj v neštevilnih ognjih, ki so zaplapolali z najsvitlejšim žarom; njihov si je s temno rdečim svitom prodrl tudi goste megle . . . Bližnje borovine so jim nudile drva, da bi se greli pri njih lahko več noči . . . Cisto na kraju vojvodskega tabora se je pomikalo več oseb, zavitih od glave do pete v plače, da jih ni bil'o mogoče spoznati. Šli so s počasnim korakom ,nihče ni spregovoril niti besedice, za trenotek so obstali in se zagledali pred se. Mnogoštevilni ognji so s snegom, pokrito okolico razsvitljevali dovolj . . . Že so bili pri sovražnikovih stražah . .. "Stoj — kdo je?" Žinkovski Krahulik je tako-rekoč ziJgrmel, Prihajajoči so govorili s pritajenim glasom; niti besedice ni bilo mogoče razumeti. Toda Žinkovski Krahulik se ni zganil; njegova sulica je bila namer j ena prihajajočim naravnost v prsi . . . Žagal j eni možje so zopet nekaj govorili . . . Krahulik je poklical nekoliko imen, pri njabližjem ognju so vstali kaki štirje oprode, šli prihajajočim naproti. Krahuli-kovaf sulica se je povesila v sneg, žagal jeni so bili že med ognji, pri katerih je taborila vojvoda ne imel slutnje. Na Ce škem je mnogo ljudi, ki se boje železne roke Premislove bolj nego pekla. "Brat moj — pozdravljam te Te besede, ki jih je spregovoril prvi izmed knežjih poslan, cev, so Premislovi privrženci slišali lahko nekaj korakov naokrog. "Kaj me ne poznaš? — Seveda, dolgo se že nisva videla." Govoreči je zdaj vrgel s sebe plašč. "Vladislav . . .!" Premisl vsled ginjenja ni mogel reči nič več. Bi'ata sta se objela in molče precej časa ležala drug drugemu v objemu. Stari Cernin je obrnil obraz v stran, in zdelo se je, kakor da si mane z desnico bistre oči, kakor da so mu prišle v nje megle in da zdaj ne more spregledati. "In kje je tvoja soproga — kje tvoja hči — kje Vratislav?" "Ce ti vse povem, mi ne boš niti hotel verjeti . . ." "In drug proti drugemu prihajava, kakor da hočeva drug drugemu pripraviti najgorše dni ... Da si prišel v Prago samo z enim slugo, bi ti bil brez pomišljanja rekel: "Vzemi brat, kar je tvojega ... In prvi izmed vseh bi ti bil kot, edinemu, pravemu knezu prisegel zvestobo in pokorščino ... In tiako bi bilo prišlo med nama lahko celo do sovraštva! — Da se nisem odločil k temu koraku." "Bi ga bil jutri storil jaz . . . veruj mi, Vladislav!" "In da t,i že predstavim svojega najboljšega prijatelja . . . Premislova vojska. Krahulik j Tu je novo izvoljeni škof Dani-se je oziral za njimi, zmajeval'jel." z glavo in mrmral sam za se. | Mož, ki je tudi vzel z ramen "Vrag jim verjemi . . . Tudi plašč, se je globoko priklonil, zdaj še!" — In nato je vprl I "In tudi jaz, svitli gospod, ne svoj kraguijski pogled v jega nasprotnika, ki je s tovarišem tiho nekaj govoril, kakor da je uganil, kdo je med zavitimi možmi, ki so se drznili med neprijatelje . . . "Svitli gospod, tu je knežje poslanstvo!" je naznanjal Pro-tiva* Cerninovec. "Takoj sem gotov!" Premisl je bil tudi, kakor da se je pripravljal na pot. Na gla. vi je imel še vedno čelado in ob boku meč na priprostem jermenu. Toda predno je stopil iz šotora naproti bratovim poslancem, so že obstali pred njim štirje možje, vsi popolnoma za-galjeni v svoje plašče. CLEVELAND ORCHESTRA OTVORITVENI KONCERTI ERICH LEINSDORF, dirigent Čet. 11. okt. 8:30 Scbt. 13. okt. 8:30 SEVERANCE DVORANA Vstopnice v Severance dvorani CE 7300_ svo-'maram obdržati svojega dostojanstva, če veš za kakega sposobnejšega. Izkušene j šega bi ti imenoval takoj. Ali je oče Do-brogost živ in zdrav?" Škof Danijel, nekdanji Milik, Vladislavov kaplan, je mislil te besede resnično in odkritosrčno. "O tem pozneje, častivredni oče!" je odgovoril Premisl, kateremu se je Danijelov načrt takoj zelo priljubil, kar naj-prijazneje je mogel. "Naj živi in dolga leta srečno vlada vojvoda Premisl Oto-kar!" Knez Vladislav se je novemu vladarju, kateremu je prosto-vlojno in iz odkritosrčne brato-ske ljubezni prepustil vojvod-ski prestol, poklonil prvi izmed vseh Čehov. In nato je bilo slišati: "Naj živi in dolga leta srečno vlada vojvoda Premisl Otokar!" ka- Nudimo v nakup Lepe SKRINJE IZ CEDROVINE. Z bombažem napolnjene in innerspring MODROCE. POSTELJE, različne velikosti in fedre. Nov THOR PRALNI STROJ na razstavi, ki si ga lahko že zdaj naročite. Pridite, oglejte si in naročite pri nas trpežno blago. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 9, 1945 kor da je zadivjal najhujši vinar, kakor da grmi naj strašne j. ši grom . . . Premisl in Vladislav sta se vnovič objela . . . Vojska j je klicala navduše-nejše in navdušenejše, in k vriskanju so se pridružile tudi vrste Vladislavove z naj silnejširni glasovi In straže, ki so si doslej stale nasproti sovražno in druga drugi merile s sulicami v prsi, so metale kopja in sulice od sebe, in vojaki, ki se niso videli še nikdar v življenju, so metali čapke v zrak, vriskali, prepevali in plesali po snegu kakor za stavo ... In v marsikaki hiši je klečal star meščan na kolenih in molil s svojo rodbino, kar najgorkeje je mogel: "Vtolaži žalostne, varuj nas vsega hudega, sveti Vaclav! Kriste elej-son!" Komu bi bilo pa tudi prišlo na misel, da se vse konča tako srečno, da brata drug proti dru. gemu niti ne potegneta mečev, da Vladislav pozdravi starejšega brata na očetovih tleh, da mu bo sam prvi iz najpolnej-šega grla voščil srečo in dolga leta, da se sam pokloni prvi pred njim v znamenje zvestobe in pokornosti . . . Kaj takega se še ni zgodilo od pamtiveka. Prigodilo se je sicer nekaj podobnega pred kakimi petinsedemdesetimi leti, namreč ko je vojvoda Vladislav tudi iz proste volje pozval na knežji prestol starejšega brata Borivoja. Toda resnični vladar je vendar ostal sam, in bratovska sprava ni trajala dolgo, kajti Borivoj je moral, že z leti obložen, popolnoma zapustiti ne samo voj-vodski prestol, ampak tudi rod. no zemljo, in tujina je bila u-trujeni glavi trda — pretrda blazina . . . Bratovska sprava, ki je bila sklenjena v viharni decem'ber-ski noči od 5. na 6. decembra leta 1197'., je bila trajnejša kakor najtrši mrarnpr, tako od- kritosrčna kakor le more biti med sinovi enega očeta. Za Premislove vlade so neenkrat nastale zmede in izpremembe, v katerih "bi bil mogel Premisl potegniti za seboj večjo moč," toda zvestoba moravskega mejnega grofa se je vstavljala vsemu in se zalesketala zlasti v poznejših letih s kristalno pozornostjo. Le nekaj glav Vladislavove vojske se je tedaj zamislilo, le nekaj obličij je potemnelo, in le nekaj ustnic se je stisnilo tesneje, da bi v splošnem vriskanju ne izpregovorile morebiti kaj napačnega. To so bili oni, katerim se je godilo najboljše v časih prepira in sovraštva, ka- teri, dasi po rodu Čehi, niso radi videli na vojvodskem prestolu odločnega kneza, ki se ne bo oziral na osebe, ampak z odločno roko izpuli plevel, kjerkoli ga opazi njegovo bistro oko . . . "Le eden — le eden pogoj ti stavim, brat moj — in še tega nikakor za se!" "Kaj bi ti mogel doreči, dragi brat?" Desnica Vladislavova je bila še vedno v Premislovi. "Da ne boš štel Zdickega dne v zlo onim, ki so se tedaj spozabili!" "Nekatere sem izplačal že na mišenskih tleh . . . Ostalim iz dna srca rad odpuščam. Mnogo jih je storilo to itak bolj iz bo- jazni in slabosti, kakor pa iz hudobnosti. In kaj želiš za se?" "Ti me vprašaš? Brat moj! Za se ne želim nič drugega, kakor da si ostaneva odkritosrčna brata, dokler bova živela — nič drugega!" "Imenujem te za mejnega grofa moravskega! — Ali hočeš biti? — Na Moravskem je po noči in po dnevu treba bistrega očesa ... In ti znaš spajati pri. jaznost s previdnost]?' (Dalje prihod®]11 Lovska zvijaj, Prekanjeni lovci « braska, ko gredo ^ tilope, vzamejo seboj čo srajco ali kos rde« Isto obesijo na l°vlS kol, kar zbuja P°seD ■ nost antilopam, da P ž je. North Bank Co. Stanje banke 29. septembra 1945 KE 5030 POPRAVLJAMO STREHE IN VRŠIMO VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA i Prenovljenje je naSa posebnost. Sedaj Je mogoče dobiti materijal za prenovljenje in popravljanje hiš. STREHE POKRIVAMO OD $75.00 NAPREJ. Vse delo je prvovrstno in v vaše zadovoljstvo. Ako želite, se plačevanje uredi na lahka mesečna odplačila. Se priporočamo za naklonjenost. KOVAČ BROS. GENERAL CONTRACTORS 956 E. 185. ST. IV 5888 rTTTTT*T**i*TTXTrrrrr**w*wm**mT*TTTi*riTTXTrTTYi;T\ SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING CO. 75601 Waterloo Rd. KEnmore 7248 OD ZDAJ NAPREJ: Naš urad zapira ob sobotah OPOLDNE. Lfiadne uie Od pondeljka do petka: 8 zj.do 5. pop. V soboto od 8 zjutraj do opoldne THE OHIO BELL m TELEPHONE CO. PREMOŽENJE: Gotovina na rokah in v drugih bankah U. S. vladne sekuritete........ Posojila in diskonti.......... Drugi bondi in sekuritete....... Bančno poslopje ........... Drugo premoženje.......... Skupaj.......... OBVEZNOSTI: Osnovna glavnica .............? Capital Debentures............ Rezervirano za Capital Debentures, obresti in odplačila............ Surplus in nerazdeljen dobiček..... Rezervirano za slučajnosti........ Vloge................... Vloge vojnega računa........... Druge obveznosti............. 'y Skupaj.......... or*1 Članica Federal Deposit Insurance Corp Članica Cleveland Clearing House A«8' CITIES SERVICE GAS0LIN in 0LJE Tajerji - tubi - baterije - potrebi MAZANJE IN UMIVANJE AVTOV H "Ako je Cities Service—mora biti d°br° Debelak s Service Staf 14702 LAKE SHORE BLVD.—lV'23 .niLnnn^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ * POSOJUJE DENAR članom In nežlanoi« na žemljica in posesti po h% obresti brez kake provizije K., ali bonusa Posojila so napravljena na tak glavnico odplaiuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite GLAVNI URAD K. S. K. 351-53 NORTH CHICAGO SfRl JOLIET, ILLINOIS {jmnjTTUTjTjiJTjm