Ameriška Domovi ima Pkjmmnve/% mi—no ES33: AM6RICAH IN SPIRIT gOReSH'IN LANGUAGE ONlt National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 14, 1966 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LXIV — VOL. LXIV V Keniji je spor med Kenya!!© ler Odingo Ifeiel m v javnost Odinga, ki se nagiba močno levo, je pretekli petek Ponehal biti podpredsednik edine stranke v deželi, 0£lal pa je podpredsednik republike. Nairobi, Ken. — Stari spor predsednikom Kenyatto in Vegovim namestnikom Odingo navaden spor v vladi. Ken-v '^a je namreč obenem tudi na-'G nik n a j v ečjega kenijskega Pomena Kikuyu, Odinga pa na-eJnik drugega največjega ple-^ona Luo. Politično imata obe P emeni eno in isto stranko: Ke-^bska afriška narodna unija. V nle;l je Kenyatta predsednik, , Inga pa je bil podpredsednik, °^ler niso na strankini seji Pretekli teden to mesto enostav-110 ukinili. plemeni nista ravno v ^-jjateljskih odnosih, sovražno-S * njima izvirajo še iz ča-"'°v kolonijalne uprave. Sedaj Je treba dodati še spor med . enyatto in Odingo. V Keniji je ^avna tajna, da bi Odinga rad Ma°drinil Kenyatto in prevzel v °dstvo dežele. V ta namen je začel zbirati orožje in orga-^lzirati oboroženo policijo. Ker uji minister za notranje zade-^G’ cdja svoje politike ni skri-qG" No je Kenyatta to opazil, je ‘n'S° razrešil poslov v mi-rstvu za notranje zadeve in a Postavil za podpredsednika ade, kjer mui je dodedil zelo ^ r°men delokrog. Odinga se je u tem razjezil in začel sedaj ,.r r iavno rovariti proti Kenyat-dinga je znan komunističen ^0Potnik in v časteh v Moskvi in ^Pingu, zato ž njegovo politi-h°. n*So zadovoljni tudi tisti Ke-'ki se za politiko ne bri-. 3k| a'i pa se ne vlečejo za Kendov režim. ^Cr je Kenyatta že v letih, ^°Vorice o pripravah za atentat a njegovo življenje pa nočejo d^ehati’ se v Nairobi]u bojijo, ^ s*-°ji dežela pred usodnimi dogodki. V ^’oti Sukarnu se po-.1 avl ja organizirana - opozicija uALA LUMPUR, Malez. ■ di 1rna^ezijski prestolici trdijo .. 0rnatje, da se je v Indonezi-Piz^°^aV^a Pr°L Sukarnu orga-kQ faRa opozicija, je to proti-l^j . Unistična fronta Pantjasila, j, a svoje pristaše v glavnem 6-7 ,e.zeJi- V fronto se je vpisalo ]je N'sih političnih strank, da-skuV^k° unij, klubov, verskih Pui in dobrodelnih društev. Ca skupaj je čudna mešani-Bko i* Sf mora šele konsolidirati ]0 pX°če veljati za politično si-y b anyasila se je že postavila ip r?n zaveznica študentov * °krava njihove demonstra-SeK V *ndonezijskih mestih, po-štud ° V- ^^karti. Mislijo, da so j^jjv ende dobili veliko pobud za pa GVe zahteve ravno iz vrst fam-S-le’ kakšne zveze ima jsšk aS^a 7' indonezijskimi vo-SUau "1' ^rokk se še ni dalo do- Novi grobovi Frank Milih Včeraj je umrl v St. Alexis bolnici 81 let stari Frank Mulh s 3544 E. 80 St., rojen v vasi Konj ek pri Dobrniču na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA pred 61 leti. Do pred 15 leti, ko je šel v pokoj je bil 44 let zaposlen pri Ohio- Forge kot kovač. Z ženo sta leta 1962 praznovala zlato poroko. Pokojni je bil član Društva sv. Lovrenca št. 63 KS-KJ, Društva Mir št. 10 SDZ in Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu. Zapustil je ženo Jo-sephino, roj. Vidmar, hčere Jo-sephino Unocic, s. M. Albino, O.P., učiteljico pri Sv. Lovrencu, in Genevievo Kastelic, sinova Franka in Edwarda, 8 vnukov in vnukinj, 4 pravnuke, sestro Mary Svette in brata Jožeta (v Sloveniji). Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo ob devetih pogreb, sv. maša, nato na Kalvarijo. Anthony Turkovich V Doctor's bolnici je umrl 59 let stari Anthony (Tony) Turkovich z 934 E. 76 St., mož Helen, roj. Zavada, oče- Betty Crochmal in Williama Ebner, brat pok. Josepha, Mary Potech, Angele Cestric, Annie Truden, Jean Bryan in Franka. Pokojnik je bil rojen v Monangahela, Pa. in je bil 30 let zaposlen pri U.S. Steel Co. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v torek popoldne ob 1.30 na ■ Lakeview pokopališče. Louis Ccrnick (Cernich) Pretekli petek je umrl v Women’s Hospital 61 let stari Louis Ccrnick (Cernich) z 19319 Mohawk Avenue, mož Ann, roj. Zajc, oče Ann Mazzocki, stari oče, brat Julie Vidrick, zet Mr. in Mrs. John Zajc (Fla.), rojen Clevelandu, zaposlen 41 let pri Ajax Manufacturing Co. Pokojnik je bil član Društva Slov. dom št. 6 SDZ, Washington No. 32 ZSZ in Društva Verovšek. Pogreb bo danes popoldne ob 1.30 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče. Mary Pintar V petek je umrla v Doctor’s Hospital 63 let stara Mary Pintar z 2918 Bishop Rd. Willoughby Hills, O., roj. Rant v Sloveniji, žena Alberta, mati Al-ber- (Dalje na 3. strani) f/mnetish prerok pravi: g Mutlon le s Protiko-, Ascsment bodo pobirali od 5.3(1 mumsticmmi generali, ki so o-| stali živi, strl upor in začel ob- jC" sežno čistko. To je vodil gen IFanta utoniIa v Rocky River— Suharto, poveljnik vojske I Včeraj P°Poldne 80 se Eric in I Chris Green ter Donald Graham Pretekli mesec je Sukamo Lpravili v gumijast splav in se skušal razdvojiti generale in zo-1 .,Dustiii po narasli Rocky River, pet vzeti vodstvo države v svo- ] Pri Almsted Falls so drug za je loke. Imenoval je v vlado več j drugim popadali iz splava in oba znanih levičarjev, odpustil pa je | krata Green sta utonila. Mr. in gen. Nasutiona kot obrambnega jMrs Williama Green, 18 French ministra. Nekaj dni je bilo vse i gt, Berea, sta zvedela za nesre-tiho, nato pa so se začele v Dža- svojih fantov zvečer, ko sta kaiti demonstracije študentov,, se vrniia s smučarskega izleta v ki kljub vsem Sukarnovim zah- j Coloradu. Donal in Chris sta tevam in grožnjam niso prene- hale, dokler Sukamo ni popustil in izročil pretekli petek o-blast v roke gen. Suharta. Generalova politika bo NATO naredila tudi precej materijalne škode. NATO, v glavnem Amerika, je investirala v svoj o-brambni sistem, kolikor ga je v Franciji, skoraj bilijon dolarjev. Vsa ta investicija ne bo ničesar vredna, ako se NATO preseli v sosedne države NATO, kar se bo verjetno tudi zgodilo, ako general ne bo hotel popuščati. General je končno vsaj omogočil debato tudi v tem, ali je Trans atlantska obrambna pogodba brez NATO sploh kaj vredna. Da Gaulle misli, da je, ker želi še ostati v njej. Iz Londona je pa dobil drug odgovor. Ministrski predsednik Wilson je namreč brez ovinkov rekel, da je Transatlantska pogodba le takrat nekaj vredna, ako se lahko opre na praktičen obrambni sistem, ki mora tudi fukcijoni-rati, in ne samo na kopo dvostranskih pogodb med članicami NATO o medsebojni pomoči v slučaju nevarnosti. General bi pa to pogodbo ravno rad spremenil v šop ta-kih pogodb. Le kje bo dobil zanje interesente? Zadnje vesti bila sošolca v zadnjem razredu Višja šole v Berei, med tem ko je Eric to že končal. K molitvi — Članice Oltarnega društva pri j Mariji Vnebovzeti so vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Frances Mese, jutri dopoldne ob devetih pa k OTTAWA, Kan. — Vodnik konservativcev Diefenbaker sc je vrnil s kratkega oddiha in danes bo v parlamentu odgovoril njenemu pogrebu. na očitke pravosodnega mini- j ______0______ stra Cardina, da njegova via- j Salvation Army da ni izročila slučaja “Mun- singer” v raziskovo odgovor- ! NEW YORK, N.Y. — “Salva-nim vladnim pravnikom. Gre Lon Army’, dobrodelna ustano-za sedaj 36 let staro nemško ;va v naši deželi, ima 1,380 po-ločenko, ki naj bi imela v le- stojank v raznih delih naše delili 1959 do 1961 intimne od- žele s preko 5,000 uradnikov. U-nosc s par člani Diefenbaker- jstanovljena je bila leta 1880. jevc vlade. Pri tem naj bi bile ---—------—.... v nevernosti kanadske državne tajne, ker da je bila Gerda Munsinger vohunka. Ta vse to zanika, prav tako tudi namestnik tedanjega obrambnega ministra Scvigni, ki ga v zvezi z Nemko omenjajo. Predsednik vlade Pearson je najavil ustanovitev posebne komisije, ki naj “škandal stoletja” razišče. Obstoji nevarnost padca vlade. NEW DELHI, Ind. — Ko armada kroti upornike v državi Asam in skrbi za red v Kalkuti, kjer je bilo v zadnjem tednu pri demonstracijah 35 mrtvih, je prišlo sedaj do demonstracij in izgredov tudi v državi Pundjab, ko je predsednica zvezne vlade Indira Gandhi objavila, da bo država Punjab razdeljena po jeziku v dva dela, hindski in sikski. SAIGON. J. Viet. — Včeraj je bil ustreljen na javnem trgu 34 let stari Ta Vinh, obsojen pretekli teden na smrt zaradi nedovoljenega navijanja cen in “gospodarske sobataže”. Bil je upravnik velike Sni Hing import-cksportne družbe ter si je v kratki dobi menda nagrabil stotisoče dolarjev. Ameriška toommm 6117 St. ulajr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 51 Mon., March 14, 1966 novega političnega položaja. Ako bo obveljala koalicija, bo ostalo vse pri starem. Ako pa zavlada ljudska stranka, jim bodo vladni pristaši na Dunaju morda bolj naklonjeni kot do sedaj, zato pa manj na deželi. Bolje se bodo odrezali gospodarski begunci, ki se bodo izjavili za politične. Sedaj so imeli avstrijski socijalisti veliko besedo v avstrijskem notranjem ministrstvu, kar ni bilo zmeraj v korist emigrantom iz Jugoslavjie. Bili so pa obenem tudi večji prijatelji titovcev kot ljudska stranka. To se pa utegne sedaj spremeniti. j . ; mi:'aiiuuiimmuumimiimiiimmiiuuummmiiuiummiiimmimuiiiuuamiiuiumummuimuuiiiuumiiumiiumi Pennsylvanski prepihi (Poroča Majk) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiinmimiiiumiimimimiumiiimiiimiiiiiiiiumiimiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim Pittburgh, Pa. — Zima se je začela trpeti občutno trgovina sprehajala in uganjala svoje in vse drugo. Otroci niso mogli burke po naših hribih, ridah in v šole, zlasti oddaljeni ne. Čutilo Po avstrijskih parlamentarnih volitvah Pri zadnjih parlamentarnih volitvah je zmagala z majhno večino ljudska stranka, dočim so socijalisti ostali v manjšini. Ljudska stranka ima v parlamentu 85 poslancev od 165, bi torej lahko vladala, recimo, po angleškem vzorcu. Vendar pa Avstrija ni Anglija, kar so pokazale voliv-ne praske in volivne — napake socijalistov. Ljudska stranka je lahko socijalistom hvaležna, da so ji pomagali do zmage. Socijalisti niso namreč pravočasno spravili s političnega sveta svojega političnega odpadnika Olafa, ki je spravil stranko v zadrego, ker mu vsi očitajo koruptnost. Olaf se pa za to ni menil, tekom volivnega boja je obleta! vso Avstrijo in hvalil svoje volivno blago, so-cijaliste pa napadal, češ da so prišli pod judovski vpliv. V deželi, kjer je začetkom tega stoletja ali par let preje zmagal na Dunaju dr. Lueger ravno v znamenju boja proti judovski vsemogočnosti in kjer antisemitizem še zmeraj nekaj pomeni, akoravno ni na Dunaju skoraj nobenega juda več, je Olafova agitacija vendarle odjedla socijalistom kakih 150,000 glasov, največ na Dunaju. Tako so kandidatje ljudske stranke zmagali ravno v prestolici, česar nihče ni pričakoval. Drugo napako so socijalisti napravili, ko so molče priznali sodelovanje s komunisti moskovske barve. Komunisti so morda socijalistom res dali kakih 150,000 glasov, zato pa ni ravno toliko naprednih nevtralcev volilo socialističnih kandidatov, kot je to bila do sedaj navada. Socijalisti so napravili še tretjo napako: svarili so deželo pred “črno diktaturo”, ako namreč zmaga ljudska stranka, in klicali v spomin Dollfussove čase in njegovo državljansko vojno. Avstrijcem je pa Dolfuss že zgodovinska osebnost, ki se je ne spominjajo več dobro. Zato so pa do grla siti povojne koalicije med obema strankama, ki se je po ljudskem mnenju čisto izmaličila v razne “proporce”: kdo bo dobil službo, kdo bo dobil podporo, kdo bo lahko prodajal državni upravi in kdo bo lahko od nje kaj kupoval. Avstrijska javnost je sita te koalicije in jo je že začela smatrati za politično močvirje. Zato niso socijalistične grožnje o “črni diktaturi” vplivale na nevtralne volivce. Na verne pristaše obeh strank pa volivna kampanja tako ni imela nobenega vpliva, kot ga tudi ni imela pri prejšnjih volitvah. Agitacija je vendarle dosegla, da je od 4,8 milijonov volivcev šlo na volišče kar 96%,. To je izredno visok odstotek, ki zanj zaslužijo avstrijski volivci res vse čestitke. Redke so svobodne dežele s takim odstotkom volivcev na voliščih. V Ameriki smo srečni, ako se dokopljemo do 70-72%. Na Dunaju seveda vse debatira, kakšna bo prihodnja vlada, ali samo vlada ljudske stranke ali obnovljena stara koalicija. Kakšen bo režim v enem ali drugem slučaju? Vodnik ljudske stranke dr. Klaus je rekel, da bo ponudil socijalistom koalicijsko vlado. Socijalisti se te izjave gotovo ne veselijo. Saj vedo, da je dr. Klaus nepopustljiv in da ni tako prožen, kot je bil njegov prednik dr. Raab Ker dr. Klaus ni hotel pred par meseci popustiti, je njegova nepopustljivost sprožila krizo in volitve. Pa takrat je dr. Klaus imel samo relativno večino, sedaj ima pa absolutno. Bo še bolj nepopustljiv in bo dal socijalistom razumeti, da na nekdanjo ravnopravnost ne morejo več računati. Socijalisti pa tudi niso pripravljeni, da bi popuščali na celi črti. Je namreč osnovna razlika v političnih ciljih obeh strank. Ljudska stranka bi rada ostala čim dalj časa na vladi, da utrdi svoj sedanji položaj in da gre ob prvi priliki, ki jo sama določi, zopet na volitve, da poveča svojo večino. Socijalisti imajo ravno nasprotne skomine. Radi bi čim preje šli na volitve, da zabrišejo sedanji poraz. To pa lahko dosežejo le takrat, ako so v vladni koaliciji kot mlajši partner. Bodoča avstrijska politika bo torej odvisna tudi od socijalistične taktike in ne samo od večine ljudske stranke. Ljudska stranka bi imela še eno možnost: da vzame v vlado malo stranko svobode, ki je pa precej razvpita. Taka koalicija bi ljudski stranki verjetno več škodovala kot koristila. Mnogi se bojijo, da bi dr. Klaus utegnil prenapeti svojo politiko, kar bi pognalo socijaliste v izgrede in morda celo v upor. Ta nevarnost res obstoji, pa ni velika. Dr. Klaus je res zmagal, ni pa v stranki vsemogočen. Da se je tako uveljavil, mora pripisati tudi konservativnim krogom v ljudski stranki, ki niso bili z njim zmeraj zadovoljni, toda mu tudi niso nagajali. Ako bi se bili spustili v resne spore s Klausom, bi verjetno ljudska stranka ne zmagala z večino dobrih 176,000 glasov. Konservativni pristaši ljudske stranke na še dobro pomnijo, kaj vse je Avstrija doživela zadnjih 40 let in bodo napeli vse sile, da Klausa odvrnejo od vsakega tveganega političnega koraka. Kakšno korist bi utegnili imeti koroški Slovenci od dolinah, kot je njena stara navada v tem letnem času. Mi, stari penzijonisti, se pa vrtimo in stiskamo k pečem, komur ugaja, pipco kadi in modruje o starih nekdanjih časih in tudi o bodočnosti. Včasih kako pametno po-gruntamo, včasih pa tudi ne, kakor je že. Naj bo nam Bog prizanesljiv, saj On nas dobro pozna, kaki revčki smo in da vsak ni in ne more biti za vse in o vsem tako podkovan, da bi vsakiikrat, ko usta odpre, samo modrost prodajal — mislim na pravo modrost. V “PG” sem zadnje dni čital, kako se republikanski prvaki po naši Pennsylvaniji pripravljajo za letošnje volitve, v katerih bomo volili nekatere lokalne, državne in zvezne zastopnike. Z mnogimi napovedmi, ki jih je napovedal, kaj vse bo skušal doseči predsednik Johnson v tem letu, če mu bo kongres naklonjen in bo njegove nasvete upošteval, so naši republikanci zaposleni in gledajo nanje z dvomljivimi očmi. S tem seveda ni rečeno, da L. B. Johnson nima v marsičem prav in dober namen. Ampak od nekdaj je že tako, in je še vedno tako, da republikanec gleda na vse po republikansko z očmi stare garde, na vse, kar kak demokrat predlaga in svetuje. Tudi zdaj je tako. Ko je preds. Johnson omenil, da bo svetoval sedanjemu kongresu, naj sprejme in uveljavi predlog, da naj se voli zastopnike za zvezni kongres za dobo 4 let, namesto 2 let, kakor je sedaj določilo, je v republikanskih vrstah zašumelo. Takoj so se oglasili nekateri s pripombami: L. B. Johnson bi rad imel okrog sebe take, da bi z njim vozili. Volivci pa bi morali čakati cela štiri leta, predno bi lahko obračunali s kongresniki, če bi jim ti ne u gaj ali. Še več bolj slanih in krepkih pripomb je začelo padati in še vedno padajo k temu vprašanju. Seveda kongresniki sami menda niso proti temu. Jajbrže bi rad vsak imel, kadar i bil izvoljen, sedež v ikongre-u 4 leta, kakor samo dve. Saj v 'veh letih se kak novinec komaj irivadi sedeti v kongresu, pa se je po bolnišnicah, po uradih, kajti uslužbenci, Iki stanujejo daleč iz mesta na Long Island, ali v severnem delu ob reki Hudson in drugod, niso mogli v službe, vsaj pravočasno ne. Zmešnjave so nastajale in škode je več sto milijonov na vseh raznih trgovinskih in drugih poljih. Javnost se je začela razburjati in razne organizacije so že najele posebne pravne strokovnjake, da naj pripravijo stroge določbe in postave za naprej, da tako in na tak način se javnost ne sme več mučiti. Taka početja od strani obeh strank, tako delavskih organizacij, kakor od strani delodajalcev, kdor je že, se ne smejo več dogajati in da bodo za naprej kaznjiva. Kaj bodo skušali v tem oziru doseči, se še ne ve, a na delu so. Vsaka stvar ima svoje meje. In kjer se tepeta dva, naj vsi drugi ne trpijo zato. * INFLACIJA IN DRAGINJA NA POHODU. — Yes, to sta kakor dve ciganki stare sorte. Prav te dni je bilo objavljeno, da so v Bostonu objavili izdelovalci čevljev in obuval, da bodo z marcem divignili cene svojim izdelkom za 7 odstotkov. Lani v septembru so pa prav ti magnat j e povišali cene obuvalom za 5 odstotkov. Torej od lanskega poletja bo to že 12%. Cene obuvalom so se zadnjih 20 letih silno dvignile. Zdaj, če kdo hoče količkaj dobre čevlje boljše vrste, ga stanejo okrog $20 in več. Če bo šlo tako naprej, bodo revni, ki kaj takega ne zmorejo, hodili bosi, kakor morajo Vietnamci po svojih rižnih poljih. Tudi drugim predmetom gredo cene zelo navzgor. V Houstonu so objavili podražitev žveplu za $5 pri toni. Jeklu je šla cena navzgor. Tako živež. Dobro meso lepo zgleda, ko ga vidiš po izložbah v trgovinah, ko pa zagledaš ceno za boljše vrste steak, ki zdaj stane od $1.49 tja do blizu $2 funt, pa zagodrnjaš, da te kar v trebuhu nekaj ugrizne in iz ust ti pa uide pripomba: To je pa od zlodja! Preje sem rekel, da inflacija in draginja sta kakor dve ciganki stare sorte. O teh ie vedel I nora že-reči good-bye in iti do- marsikaj povedati pokojni Lo-nov med volivce po novo zaup- karjev oče z Hatfield ceste. Pri-lico. Volivci in javnost je pa povedoval je, da navadno sta- v irugih misli. S tem predlogom vas prišli vedno po dve ciganki, bi rekel, da bo težko kaj. Dvignil pa bo mnogo prahu. Morda >e tisti, ki so to zamislili, to slu- in to, kadar so bili moški pri delu na poljih ali na travnikih in so bile gospodinje same do- pisnem oglasu se je torej oženil prijatelj Miha. Ali je srečen v zakonu?” B: “Dvomim, ker je takoj po poroki odpovedal tisti časopis.” Vsem iskren slovenski pozdrav! Stari Majk ------o----- Ml se ho “slovenski te York’1 predrami,,,? NEW YORK, N. Y. — New York je čudovito mesto, vsaj tako ga opisuje večina njegovih obiskovalcev. Iz Ameriške Do-1 movine smo mogli spoznati, da j tako meni o njem tudi Slovenec iz našega Srednjega Zapada. Tisti, Iki smo pa njega stalni prebivalci, pa imamo mešane občutke in deljena mnenja. Metropolitan Opero Slovenci poredko obiskujejo. Lincoln Center, ki jn še čisto nova kulturna četrt, še manj. V Green Village — domovje bohemov — malokdo zaide. Morda kdo v skrajnem razpoloženju? Za Združene narode se ne menimo dosti, ker smo sami precej znani razbijalci narodne in državne skupnosti. Vsled tega po naturi menda pravi predhodniki sedanje moderne dobe, v kateri se tudi atom lahko razdeli na nešteto delov. Pri takem razbijanju dobijo začuda močno novo silo, ki lahko ustvarja ali pa u-ničuje. Pa mislite, da ta fizijsko-kemični zakon tudi drži v pogledu drobljenja naroda? Vsakdo od vas bo odgovoril: Ne! Tudi njujorški Slovenci, ki so pred 50 leti držali skupaj kot atomski klop, lahko danes spoznavajo, kaj razbijanje in drobljenje prinese. Ne novo silo življenja in ustvarjanja, ampak u-miranje! Preživeli smo v takem početju 50 let. Zgodovinski pregled, ki bo v obliki knjige izšel okoli Velike noči, nam bo menda nazorno pokazal, da tako postopanje ni pravilno. Koliko je bilo voditeljev, koliko je bilo društev in najrazličnejših organizacij; bil je Slovenski dom, in — zdaj? Nekaj podpornih društev se od časa do časa med ljudmi pobrlklja. To je vse! Če ne bi bi io cerkvice sv. Cirila, danes njujorški Slovenci ne bi imeli nobenega vidnega znamenja svojega življenja in obstoja tudi v tem velikem mestu Amerike, skozi katerega pa je šel vsak naš človek, ki se ni rodil na tej svobodni zemlji. Kar je živega okoli nje, to je obstalo! Pred več kot 50 leti je Father Snoj in potem še p. Zakrajšek družil naše ljudi. In zdaj — ob 50-letnici — si je naš župnik Tather Richard naložil, rekel bi kot za postno pokoro, dolžnost spet zbrati raztresene ude slovenskega telesa! Če bomo pod njegovim vodstvom ob tem pomembnem jubileju njujorški Slovenci spet prišli do svoje polne podobe, potem se bodo naši ljudje še večkrat srečavali kot živi, delavni in veseli Slovenci. Tone Osovnik (Friziianje slovenskem« hotelirju v Rimu v Italiji tili že vnaprej in računajoč, da ma. Ena je zapletla gospodinjo bo ta nasvet dvignil mnogo pra- v pogovor. Si ji je že kaj začela hu, so svetovali, naj se ga posta- lagati, da jo je gospodinja po-vi na mizo javnosti. Med tem pa slušala. Druga ciganka pa je računajo, ko bo javnost z vsemi med tem hitro obšla hlev in mislimi pri tem vprašanju, bo kurnico in če se je dalo, kje ka-prilika na hitro potisniti skozi ki kuri hitro vrat zaviti, je to kak drug nasvet. Vsaka reč ima storila na hitro: ena, dve, — in svoj namen in pa dva konca, ta- že jo je skrila pod predpasnik ko ga zna imeti tudi ta. ' 1 ah pa vrgla kam za mejo, da jo Ko sem zadnjič tole svojo mi- je pozneje pobrala. Prav tako se sel izrazil Mattu, ko sva bila na z nami igrata zdaj inflacija in društveni seji, je ta dejal: draginja. Z eno nas tolažijo, da “Vidiš, v tem je pa tudi nekaj, j ne more biti drugače, z drugo pa Je res treba na vsako stvar gle- nas strižejo in skubijo. Taki sta, dati z dobrimi očali, pa glavo da naj eno in drugo, to je obe imeti na pravem koncu." j skupaj, koklja brcne! To nekaj o politiki, katere je: * ENO, DVE ZA DOBRO vedno dosti in jo ne bo zmanj- VOLJO: kalo. se ni bati. — Sreča v nesreči. — Pri ne- * V NEW YORKU SO ZAČE- kem slovesnem kosilu je strežaj LI letošnje novo leto z veliko po nesreči razlil juho po obleki sitno stavko, ki je trajala malo neke gospe. Nastane splošno o-manj kakor dva tedna. Unija1 gorčenje in razburjenje. Stre-voznikov busov in poulične že-jžaj pa pravi z nasmeškom: “Go-leznice je vodila stavko. Trdo- ^ spoda, nikar se ne razburjajte, vratnost na obeh straneh je V kuhinji je še juhe dovolj!” stavko zavlekla tako daleč, da jel — Sumljivo. — A: “Po časo- Gospod Vinko Levstik sprejema diplomo in srebrno kolajno iz rok kardinala Traglia in rimskega župana dr. Petrucci-ja v dvorani Promoteche na Campidoglio. Pred šestimi leti je pričel v Rimu s hotelirsko dejavnostjo naš rojak Vinko Levstik. Kot vsakemu začetniku je bilo tudi za g. Levstika sprva težko, da se uveljavi. Imel je najprej penzion s 6 sobami. S svojo neumor-nostjo in ob pomoči svoje pridne žene pa mu je uspelo premagati vse začetne težave. Danes vodi dve hotelski podjetji v ulici S. Croce in Gerusalemme 40 in v ulici L. Luzzatti s 40 sobami. V tem času je postal tudi predsednik odbora za proučevanje problemov malih gostinskih podjetij ter član izvršnega sveta vseh italijanskih hotelirjev zveze FAIAT in član izvršnega sveta zveze hotelirjev iz Rima in rimske province APR A. Za lanski božič sta pokrajinska turistična ustanova za rim- sko pokrajino ter rimski vikariat razpisala nagradni natečaj za naj lepše jaslice v priredbi rimskih gostincev in trgovcev. Natečaja sta se udeležila tudi g. Vinko Levstik s soprogo ter dosegla izreden uspeh. Ocenjevalna komisija jima je namreč prisodila drugo mesto. Preteklo nedeljo, 20. februarja, jima je bilo odlikovanje izročeno v veliki dvorani Protomo-teke na Campidogliu v Rimu. Svečanosti sta prisostvovala tudi kardinal-vikar rimskega mesta Traglia ter rimski župan. G. Levstiku in njegovi ženi, ki je doma z Goriškega, k doseženemu uspehu iskreno čestitamo in smo veseli, da je znal g. Levstik slovensko ime v večnem mestu tako uspešno uveljaviti. K. G. IZ NAŠIH VRST Springfield, Wis. — Spoštovani! Zopet se Vam oglašam s par vrsticami, ko Vam pošiljam poštno nakaznico za enoletno naročnino. Tokrat gotovo ne bi bili pozabili, pa vseeno se zahvaljujemo Mrs. Mary Debevec za prijazno obvestilo. Na Ameriško Domovino smo naročeni že mnogo let. Tako smo se je navadili, da bi jo zelo pogrešali, posebno v tab dolgih zimskih večerih. Zelo radi beremo dopise naših rojakov, tudi kanadske. V Kanadi Slovenci zelo napredujejo, neverjetno pridno delajo in so v teh zadnjih letih veliko ustvarili. Iz lista izvemo pa tudi žalostne novice, ko poročate o smrti naših rojakov-pionirjev. Odhajajo drug za drugim, zdaj zmanjka tega, zdaj onega. Tako nas je tudi zelo zadela vest, da je v Chicagu umrla pionirka Mrs. Agnes Bencan. Dobro smo jo poznali, saj smo bili več let sosedje, ko smo živeli v Chicagu. Odkar smo se pa preselili v Wisconsin, sva si od časa do časa napisali kako pismo, v poletnem času so se pa večkrat pripeljali k nam na obisk. Pri nas so si nabrali češpelj in sliv, katere je Mrs. Bencan tako rada imela. Žal nam je, da je za vedno odšla od nas, toda njen čas je prišel. Dosegla je lepo starost 83 let. Bila je spoštovana in dobra žena. Naj v miru počiva. Zimo smo imeli kar precej hudo, saj je toplomer nekaj dni zdrknil na 32 pod ničlo, nčkaj mesecev pa se je držalo okrog ničle. Sedaj pa bo toplo sonce kmalu premagalo zimo. Ptički že pridejo, skakljajo okrog hiše in tudi pojejo že. Dosti jih je vseh vrst in barv, rdečih, pla-vih, črnih, velikih in majhnih. Ta črni imajo najrajši kruh, ta plavi in rdeči kardinali pa seme od sončnic. Najlepše pozdravljam Mrs. Debevec in vse uradnike Ameriške Domovine. Prav tako pozdravljam tudi vse naročnike in bralce. Vsem obilo sreče in dobrega zdravja, Vam vdana naročnica Alojzija Zupan * Willard, Wis. — Cenjeno u-redništvo! Zopet je prišel čas za obnovitev naročnine, kar rada storim. Ameriška Domovina mi ugaja. Tako vsaj izvem, kaj se godi po svetu in kako žive naši rojaki drugod. Vas prav lepo pozdravljam! Frances Dolenc Kirkland Lake, Ont. — Spoštovano uredništvo! Hvala za Vaše obvestilo, da mi poteče naročnina. Takoj Vam pošljem denarno nakazilo za obnovitev naročnine za celo leto. Z Ameriško Domovino sem v vsem in popolnoma zadovoljen. Zato želim uredništvu in upravi lista mnogo uspeha tudi v bodoče. Lepo pozdravljam vse naročnike in čitatelje Ameriške Domovine. Z izrazi spoštovanja Vas pozdravlja Albin Balkovec Waukegan, 111. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam Vam denarno nakaznico za enoletno naročnino nu Ameriško Domovi- no. Bog blagoslovi Vaše delo in obilo uspeha v prihodnjem letu-Prav lepe pozdrave vsemu u-redništvu! John Belec Nova slovenska gramofonska plošša “Kvartel Fink” Že pred dobrim tednom sftio dobili v Ameriko novo slovensko gramofonsko ploščo “Kvartet Fink”, ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija v Argentini-Pojejo: Marija Fink--Geržinič> Marta Fink, Neda Fink, Božidar Fink, pri klavirju pa spremlja prof. Alojzij Geržinič. Na 1. strani plošče je A. Ger-žiniča “izbor iz samospevov in kvartetov”: Jesenska pesem (samospev za bariton — Božidar Fink), Cest brezupna slast (Kvartet s spremljavo klavirja), Mrak (samospev za sopran — Mari]3 Fink-Geržinič), Žalostno pismo (samospev za bariton - B. Fink)> Na skali roža raste (kvartet a cappella) in Ni ti dovolj (samospev za bariton — B. Fink). Na 2. strani so “Slovenske narodne pesmi” v priredbi A. Ger-žiniča: Ena ptička mi poje (ženski tercet s klavirjem), Goreči °' genj (venček — kvartet a cap* * pella), Kje so tiste stezice (bariton s spremljavo terceta in klavirja), Vse rožice rumene (ženski tercet a cappella), Sneg za to leto (ženski tercet s klavtf' jem) in Lepo je pomlad (venček — kvartet a cappella). Plošča je dobro izdelana, tehnično brezhibna. K njeni zunanji opremi spada lep, trden ovitek, na katerega prvi strani je slika kvarteta s prof. A. Gerži' ničem, na zadnji pa vsebina pl°' šče z besedilom nekaterih Pe' smi. Ta plošča je brez dvoma nekaj posebnega, nekaj različneg3 od slovenskih plošč, ki so bile P' delane v povojnih letih tako v zamejstvu kot tudi doma. Petje je tehnično dognano, glasov’ prijetni in gotovi; v tem pogie' du nekaj najboljšega, kar sm() na tem polju v precej zadnji*1 letih dobili. Čim večkrat sem ploščo P°' slušal, tem prijetnejše mi j® zvenela, tem večji je bil užitek- Vili KRALJ GORA EDMUND ABOUT ****»!» ^•MCiaCU. T-.3TiV-. e^krat sem zgubil upanje, toda ^‘kdar me ni zapustila volja. manjkalo mi je stopinje; imel Sern senco za vrbo in padel sem Petnajst ali dvajset čevljev glo-°ko in se grabil z rokama in s relim truplom ob gorski hrbet, G bi se mogel kam oprijeti. v°renina figovega drevesa me zgrabila za rokav; še sedaj Vldite tukaj sledove. Nekoliko aalje se je splašil ptič, ki je če-Pe^ v svoji duplini in prhnil ta-10 hitro mimo mojih nog, da bi 1 strahu kmalu vznak pa-, ® ' štopal sem po nogah in ro-'ah, posebno še po rokah. Roke ^ kde razpraskane in čutil sem, k 0 so se mi tresle vse mišice °t harfine strune. Moji nohti s° bili tako razbiti, da jih nisem jVe<\ čutil- Morda bi bil imel več ,°C1’ če bi bil zmogel preme-M sem jo še imel pred ' DoJ; toda kadar sem obrnil glav. zbal boči; °> se mi je1 začelo vrteti in sem se, da ne padem v glo-ln°' Da si ohranim pogum, ‘ m vzpodbujal samega sebe: govoril sem glasno skozi svoje ^isnjene zobe. Rekel sem si: e _en° stopinjo za mojega oče-a' Še eno za Marijano! Eno za resenečenje tolovajev in na a^ži Stavrosovo jezo!” Venčno sem stal na precej ši-s° \ Plošči. Zdelo se mi je, da g° da spremenila barvo. Stisnil k /h nogi, se vsedel in lahno ^e>rnil glavo. Bil sem samo de-et korakov oddaljen od potoka; Ocsegei sem rdečo skalo, Raz-^ 2na prostornina, z malimi ko-nlami, v katerih je stala voda, i 1 le dovoljevala, da sem se ne-0 oddahnil. Izvlekel sem ;!°j° uro; bilo je šele pol treh. eni se je pa zazdelo, da je Pot trajala že tri noči. Po- 'Poja sem se, če imam še cele ..° ur noge; na takih potovanj vemo vselej, kdo odide, nik-aivPa ne, kdo pride. Imel sem 'eč°: bil sem le na nekoliko lestih pomečkan in razpraskan, ajbolj bolan je bil moj plašč. v'gnil sem svoje oči kvišku, ^ zato, da bi že hvalil Boga, ^eč da bi videl, če se kaj lelr^^ka nad menoj. Slišal sem kapljice vode, ki so kapale čez bm° Za^vornico- Vse je šlo do-°> za hrbtom sem bil varen; ^led seboj sem imel Atene; to-i zbogom, kralj goral ^ °tel sem skočiti v sotesko, Se je nekaj sivkastega dvig-^ e pred menoj in začul sem aj °lj divje lajanje, ki je kdaj pohvalo ob tej uri. Vidite, gos-s ! ^elal sem račune brez psov So°Je?a gostitelja. Ti človeški _i pazniki so se vedno gonili okoli P j ih taborišča in eden izmed v, me je zavohal. Ne morem ^aPi Popisati, kaka jeza in kako silVo^tvo me je prijelo; s tako bj,.. ne zaničujemo nerazumnih Volk *3i bil stal nasProti du v-’ ti§ru ati belemu medve-Pie v S° Piemenite živali, ki bi £ de pač požrle, pa ne izdale. i°ve zase; toda kaj naj rebel i° te^ §r(iib psih, ki so me dv e grozovito raztrgati, da po-°|'1 j ° staremu Hadži Stavrosu. jim • al sem Jih; dajal sem p0- ^ujgrša imena; toda naj sem glas^ -9r sem hotel, pes je bil kot jaz. Spremenil sem 2 obnašanje; poizkušal sem „a ehuPi besedami; nežno sem j-^grrvarjal grški, v njegovem sarreiinem joziku; imel je en Vap °d^ovor na vse moje prigo-tre^a,nie in ta odgovor je pre-v c . ozračje. Prišel sem na nolo K^.Se^: obtihnil sem; tudi on bužo Vlegel sem se v mla- tenčai raztegnil se je ob skali in 'o u rned zolbmi. Napravil sem hah 0t b* sPai; tudi on je spal. r,r ,n° Sem se spustil v potok; dru -te in ni mi preostalo ^e^a’ kot da sem se vrnil na Pied° rnesto- Moj klobuk je ostal Zoh 1 °^arni ali pravzaprav med Pu ,Tl' m°jega sovražnika. V hi-ltl j*e hil podoben močniku, mar-0 adi ali omaki. Ubogi klobuk! Obžaloval sem ga; zamislil sem se v njegov položaj. Če bi se bil zamogel izmuzniti z nekoliko ugrizi, bi si ne bil premišljal dosti; toda te zverine ne ubijajo samo človeka, one ga požro. Domislil sem se, da je gotovo lačen; če bi ga zamogel s čim potolažiti, bi me najbrž še gri-?el, ampak snedel bi me nemara ne več. Imel sem nekoliko hrane; to sem žrtvoval; žal mi je bile le, da nimam stokrat več. Vrgel sem mu polovico svojega kruha; požrl ga je kot drobtinico; predstavljajte si kamen, ki pade v vodnjak. Žalostno sem jpazoval ostanek, ki mi je še ostal zanj, ko sem opazil na dnu škatle bel zavojček, ki mi je vdahnil novo misel. Bil je arzenik, ki sem ga imel za svoje zoološke priprave. Rabil sem ga za nagačenje ptičev, toda nikak zakon mi ni prepovedoval, da ga ne bi smel spraviti nekaj gramov pod pasjo kožo. Moj nasprotnik je dobil apetit in je čakal samo še, da nadaljuje svoje kosilo. “Čakaj,” sem mu rekel, “ponudim ti jed, kakršna bo meni všeč!” V zavojčku je bilo kakih petintrideset gramov belega, bleščečega prahu. Vrgel sem kakih pet ali šest gramov v malo jamico, napolnjeno s čisto vodo; skrbno sem pripravil psu njegov delež; počakal sem, da se je arzenik popolnoma stopil, namočil sem vanj kos kruha, ki ga je popil kot goba. Pes je sko-čii požrešno nanj in požrl z enim samim grižljajem svojo smrt. Toda zakaj nisem imel pri sebi nekoliko strihnina ali kakega drugega hujšega strupa kot je arzenik. Ura je bila že tri proč in silno dolgo sem moral čakati na uspeh svojega poskusa. Čez pol ure je začel pes tuliti na vse moč. Nisem dosti pridobil; lajanje ali tuljenje, jezno ali žalostno vpitje, vse je segalo le do enega cilja, do ušes Hadži Stav-vosa. Kmalu se je zvijala žival pred menoj; na usta ji je stopila pena; začela je vohati in se napenjati, da spravi strup iz sebe. Bil je zame lep prizor in užival sem ga z nebeško naslado; toda le sovražnikova smrt bi me bila rešila in smrt je pustila nase čakati. Upal sem, da me bo, premagan vsled bolečin, pustil mimo: toda postavil se je proti meni in mi kazal svoj grozeči in krvavi goltanec; vrgel sem mu svoj žepni robec; raztrgal ga je tako živahno, kot prej moj klobuk. Nebo se je pričelo svetlikati in spoznal sem, da sem zastonj moril. Še ena ura in tolovaji bodo za mojim sledom. Pogledal sem proti tej pro kleti sobi, ki sem jo zapustil brez misli, da se še kdai vrnem vanje in kamor me bo prignala nazaj moč enega psa. Hud naliv me je vrgel na zemljo. Kosi zemlje, kamni in skale so se valile okoli mene in lede-nomrzla voda je padala name. Zatvornica je odnehala in celo jezero se je zlilo na mojo glavo. Stresel sem se; vsak val mi je vzel nekoliko telesne toplote in kri mi je postala hladna kot jo imajo ribe. Pogledal sem psa; stal je še vedno ob moji skali, se boril s smrtjo z odprtim gobcem in očmi, uprtimi vame. Vsak hip je imel končati. Odvezal sem svojo škatlo, jo prijel s svojima rokama in sem začel udrihati po živali s tako jezo, da mi je sovražnik prepustil bojno polje. Hudournik ga je pograbil, ga dva- ali trikrat prevrnil in ga odnesel, ne vem kam. Skočil sem v vodo; segala mi j& do života; oprijel sem se ob skale struge; preskočil sem potok, dpšegel breg, se otresel in zakričal: “Hura, za Marijano!” (Dalje prihodnjič) ------o------ Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bond*! Oster Titov nastop glede gospodarske reforme Na tretji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je 25. februarja govoril tudi sam presednik države Tito. Ugotovil je, da največ ovirajo uspeh gospodarske reforme nekateri v vrhovih Zveze, ki so za reformo le v besedah, pri delu zanjo pa brezbrižni ali celo nasprotni. Za take, je dejal Tito, ne bi smelo biti mesta v Zvezi jugoslovanskih komunistov. Tito je tudi ugotovil, da je popustila disciplina v Zvezi. Ljudje mu dnevno pišejo pisma in zahtevajo od njega, naj odločneje nastopi proti raznim negativnim pojavom. Zdi se, da mnogi vodilni člani Zveze nočejo razumeti, v čem je demokratični centralizem, ki pomeni, da so sklepi večine obvezni za vse. V zvezi z gospodarsko reformo je Tito poudaril, da so se do sedaj materialna sredstva preveč in nesmiselno razmetavala. Ni nujno, da sedanji rod zgradi vse, kar je potrebno. Prenehati je treba z graditvijo novih tovarn, čeprav bi bile potrebne, in raje sredstva usmeriti na modernizacijo sedanjih podjetij, dasti predelovalne industrije. Tudi je Tito obsodil težnje, da bi se gospodarstvo zapiralo v meje posameznih republik in komun. Tu je mislil brez dvoma na slovenske gospodarske kroge, ki vedno z večjo nevoljo opazujejo, kako osrednja vlada v Beogradu ovira, kjer le more, na-vredne napore slovenskega gospodarstva, mu ne dovoljuje deviz in mu odreka vsako pomoč iz centralnega sklada. Tito ne bi bil Tito, če se ne bi spoprijel tudi z literati kot že večkrat poprej. Očital jim je, da hočejo obrniti kolo zgodovine nazaj in da radi poveličujejo vse, kar je bilo v preteklosti; on, Tito, pa dobro ve, da se za takim pisanjem Skriva šovinizem, nacionalizem in sovraštvo do socialističnega sistema, ki sedaj vlada v Jugoslaviji. Taki literati so zato razredni sovražniki. Tito je tudi priznal, da je v sedanji jugoslovanski družbi mnogo negativnega, še vedno se najdejo ljudje, ki včasih iz gole trme nočejo popustiti. Stalno se govori o demokraciji, a tam, kjer bi bila najbolj potrebna, to je v podjetjih in v proizvodnji, tam je je najmanj. Zadnji dve leti so se stvari tako razvile, da so se pogoji za rovarjenje razrednih sovražnikov zelo izboljšali. Celo komunisti vedno bolj podlegajo malomeščanski miselnosti. Titova kritika na račun vodil- nih komunistov je imela zlasti znotraj Jugoslavije na prebivalstvo velik odjek. Seveda, ostala bo v glavnem le glas vpijočega v puščavi, dokler bodo vodilni krogi prežeti stare miselnosti. In te je v njih več kot dovolj. Slovenski prevod konstitucije o Cerkvi Nadškofi jski ordinariat v Ljubljani je izdal slovenski prevod koncilske konstitucije o Cerkvi, ki je glavni dokument koncilskega dela in podlaga za vse druge koncilske dekrete in odločbe. Prevod je izšel v 5,000 izvodih v lični izdaji, ki obsega 80 strani. Prevod spremlja kratek uvod o pomenu konstitucije, o njenem nastanku in njenih značilnostih. Dodanih je tudi nekaj opomb k prevodu, ki je za prevajalce predstavljal gotovo trd oreh. Gre namreč večkrat za nove misli, ki so izražene z novimi besedami, ki jih naš slovenski teološki slovar še ne pozna. Pustno divjanje v Ljubljani Na pustni torek zvečer je Ljubljana doživela pustno divjanje posebne vrste. Začelo se je tako, da so skupine pijanih razgrajačev pričele ovirati promet z ustavljanjem osebnih avtomobilov in zahtevale od lastnikov “pustno mitnino”. Miličniki, namesto da bi napravili red, so se tiho umaknili, dasi so jih razgrajači ostro izzivali. Kmalu po polnoči se je skupina 200 do 300 ljudi med 15. in 25. letom starosti “utaborila” sredi Ajdovščine na Tržaški cesti. Avtobusi so se lahko prebijali mimo le s pomočjo uslužbencev “Ljubljana transporta”, ki so bile edine uniformirane osebe, ki so kolikor toliko skrbele za red. O miličnikih ne duha ne sluha. Huje je bilo z osebnimi avtomobili. Kdor je padel tolpi v roke, jo je slabo izvozil. Divjaki so zlezli na strehe vozil, razbijali po karoseriji, butali po šipah in sramotili vozače. Nekemu Avstrijcu so polomili smuči, ki jih je imel pritrjene na strehi vozila, nekemu Italijanu so prevrnili njegov “fičko”. V času med polnočjo in eno uro zjutraj so poškodovali najmanj 25 avtomobilov. Kdo je sestavljal te razgrajače? V glavnem so bili lepo o-blečeni ljudje, ki so se vračali s pustnih prireditev ali pa tam sploh niso bili. Večina je bila srednješolcev! mnogo jih je pa bilo iz starosti okrog 15 let. Okrog tri četrt na eno po polnoči je začela vnema “jeznih mladih” nekoliko pojemati. Vdrli so še v kavarno “Evropa” in tam terorizirali goste in po-strežnike. Nato so se porazgubili. šele okrog enih so se spet pojavili miličniki. Brez čuta za javno varnost so dopustili, da je bilo središče Ljubljane skoro celo uro v popolni oblasti pijanih in podivjanih razgrajačev, katerih početje ni imelo s pustom nobene zveze. Ljudje so nad pasivnostjo ljudske milice upravičeno ogorčeni. V Idriji so stavkali O tem poroča “Ljubljanski dnevnik” sledeče: “Razni štrajki pri nas niso več izjema. Sicer pri nas ne štrajkamo. Našli smo drugo, lepšo besedo za te stvari. Mi prekinjamo delo. Kajne, to se lepše sliši! Tudi v Idriji, razen delavcev Avtoprevoza, kjer se je vse to zgodilo, nihče ne pravi stavki stavka, pač pa: prekinitev dela. Seveda, vsa stvar je nerodna, strašno nerodna, neprijetna, prava neumnost. Pomislite: v naši državi, pa stavka! Stavkajo naj po Ameriki, v Angliji, v Franciji... pri nas pa, če že komu pride kaj podobnega na misel, naj prekine delo. Razlike med stavko in prekinitvijo dela pa ni. Z enim ali drugim se skuša nekaj doseči. V idrijskem Avtoprevozu, ki šteje nekako 30 zaposlenih, so na najbolj zgovoren način protestirali, da tako kot doslej ne more iti več naprej. Nizke plače! Vse skupaj se je že dolgo vleklo. Že pred letom je kazalo, da bo prišlo do nečesa podobnega. Takrat so iz Tolmina poslali med “nezadovoljneže” pravnika, ki jih je anketiral. V Tolminu so mislili, da je stvar urejena. Z anketiranjem pa je kaj malo u-rejenega, če rezultatov ankete nihče noče uporabiti tako, da se nepravilnosti odpravijo. Zato so v Idriji uradno stavkali šele pred dnevi. Oprostite, prekinili so delo. Po 20 letih je bila to prva stavka v Idriji, ne pa prva v Sloveniji.” In uspeh? Plače so povišali vsem. Nihče nima sedaj manj kot 58,000 dinarjev. “Ljubljanski dnevnik” dodaja: “Delavci so tokrat uspeli s svojimi zahtevami. In prav je, da so uspeli. Predstavniki iz uprave so pristali na vse zahteve. Preveč so se bali, da bi se za stavko razvedelo. Preprosto po metodi: Vse ti bomo dali, vse uredili, samo tiho bodite! Mir! Samo da ne bodo za sramoto zvedeli tisti, ki naj bi ne izvedeli. Vsemu temu pa stoji ob strani več kot slabo delo političnih organizacij in samoupravnih organov. Sindikat, kot da ga ni. Partijska organizacija, ni je čutiti; delavski svet idrijskega obrata: dela ni znal organizirati. Delavci so zamujali na delo. Med de- lom so se tudi ocejali z vinom. Vsakdo se je lahko po dvorišču sprehajal, kot ga je bila volja. In tudi v neredu kaj odnesel.” Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) ta, Roberta, Williama, Ivana in Mary, 5-krat stara mati, sestra Dorothy Repar in Alberta Starmana. Pokojna je bila članica Društva v boj št. 53 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes ob 8.45 v cerkev sv. Felicite ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. Marko Kras Včeraj je umrl v Lake County Memorial East Hospital 77 let stari Marko Kras. iz LeRoy Township, O., R.F.D. No. 2 od Rt. 86, ki je preje živel na Wes-tropp Ave. v Clevelandu, mož Mary, roj. Božiček, oče Antonie Parati in Stefanie. Pokojni je bil rojen v Ivancu na Hrvaškem, od koder je prišel v to deželo pred 53 leti in kjer je zapustil brata Franja. Bil je do upokojitve zaposlen 30 let pri N.Y. Central žel. družbi. Bil je član Slobode br. 235 HBZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo popoldne ob 1.30. Frances Mesc (Messer) Po 2 tednih bolezni je umrla v Euclid Glenville bolnici 83 let stara Frances Mese (Messer), preje Klančar, roj. Zbačnik, s 388 E. 162 St., vdova po 1. 1946 umrlem Louisu, mati Frances Klun, Antona Klančar in Sophie K. Burch (Lake Charles, La.), sestra Johna Zbačnika (Pueblo. Colo.), 8-krat stara mati, 7-krat pramati, rojena v vasi Hrib pri Loškem potoku, živeča v Jurjevci pri Ribnici do poroke (v Robu), od koder je 1. 1902 odšla v Ameriko. Pokojna je bila članica Društva Danica št. 12 SDZ Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15 v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo v družinski grob. SREDIŠČE NEW YORK A — Slika kaže posnetek znanega Rockefeller Centra v New b oi ku na ribje oko”. V sredi se dvigu RCA nebotičnik. iarini se rabajie za vojskovanje iz zassd DA NANG, J. Viet. — Poveljstvo naših marinov je organiziralo južno od letalskega oporišča Da Nang svojevrstno strokovno šolo, ki ji ni para v ameriški narodni obrambi: šolo za vežbanje v vojskovanju iz zased. V šolo sprejemajo samo dobrovoljce, pa še ti morajo polagati sprejemni izpit, ki menda ni lahek. Do sedaj je diplomiralo le 78 kandidatov. V bojih s komunisti imajo posebno nalogo, ki se pokaže šele v zadnjih trenutkih: morajo iti v zasede, da odrežejo partizanom umik s front. Do sedaj se je namreč velikokrat dogajalo, da so se partizani nemoteno umikali z bojišč, kadar se jim je umik zdel potreben. Oficirji naših marinov trdijo, do so se ti na j novejši strokovnjaki za streljanje iz zased kar dobro obnesli. Je pa to v bojih tudi najnevarnejši posel. Partizani sami so mojstri v bojevanju iz zased, imajo veliko prakso in lahko uganejo, kje jih u-tegnejo čakati sovražnikove zasede. Ako jih res ugotovijo, jih nobena meja v žrtvovanju človeških žrtev ne odvrne, da ne bi takih zased uničili. Pri vsaki zasedi sta navadno zaposlena samo dva naša marina, poskrbljeno pa je, da imata zanesljivo zvezo z zaledjem. 14.8%, d očim se je odstotek padlih črnih vojakov dvignil koncem preteklega leta na 18.3%. Odstotek se pa spreminja po vejah narodne obrambe. Pri ma-rinih znaša odstotek črnih vojakov 8.9, padlih po 11.3. V vojni mornarici je umrl samo en črn mornar, v vojnem letalstvu pa ni v bojih v zraku padel še noben črni vojak. Razlogov za različne odstotke je dosti, vsak nekaj pomeni, vendar noben med njimi ni odločilen. Vpoštevati je dalje treba, da služi v nekaterih vojaških formacijah, kot na primer pri marinih, zelo veliko dobrovolj-cev. Načelo dobrovoljnosti je močno vpoštevano tudi na frontah. Ako se oglasi za tvegane ali drzne akcije dosti dobro volj cev, drugi ne pridejo vpoštev. Da bi pa manjkalo pogumnih vojakov, o tem naši oficirji na frontah še niso nič poročali. Pogum je pri mladini še zmeraj doma. Dominikanskim volitvam se obetajo slabi časi SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Dominikanska revoluci-jonarna stranka z dr. Boschem na čelu je že sklenila, da se volitev ne bo udeležila, ako sedanji predsednik Garcia ne ukroti desničarskega terorja. Sedaj je dala podobno izjavo še dominikanska krščansko-de-mokratska stranka. Zadeva z desničarskim terorjem ne more torej biti iz palca izsesana. Politični krogi so se začeli resno bati, ali bodo volitve sploh mogoče. Moški dobijo delo V Vietnamu je med črnimi vojaki višji odstotek padlih WASHINGTON, D.C. — Nekaj senatorjev je že pred tedni hotelo vedeti, ali so res govorice, da v vietnamski vojni pade odstotno več črnih kot drugih vojakov. Pentagon je radi tega vso zadevo preiskal in ugotovil, da so take govorice resnične, toda obenem tudi pretirane. Odstotek črnih vojakov v Vietnamu je v armadi povprečno Keller - Hydrotel Contouring and profiling Machines Horizontal Soring iiiis Turret Lathes Gap Turret Lathes Engine Lathes iiiling Machines Radial Drills LD. and 0,0. Grinders Hones Numerical Controlled Machines DOBITE DOBRO PLAČO OD URE IN DODATNE KORISTI. THE Cleveland Pneumatic Too! Go. 5784 E. 78 St. 341-1700 An Equal Opportunity Employer (9,14,15,16 mar) Oskrbnik Oskrbnik za delni čas, lepo 4-sobno stanovanje,; vse udobnosti, plača. Page Ave. East Cleveland. Kličite Mr. Stepp 469-1155. (54) MALI OGLASI “MLADI HARMONIKARJI”^ Dne 15. maja ob 3:30 popoldne, bo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu koncert “Mladih Harmonikarjev”. Ce se še kdo zeli s katerim koli instrumentom pridružiti skupini, naj poklice: R. Knez — tel., 541-4256. RESEARCH ASSISTANT, Cleveland, B. A. in Behavioral Sciences. $6.900. Call Dr. Frum-kin or Dr. Gobce, 795-8000. (51) Naprodaj zidana hiša z štirimi spalnicami, blizu E. 185 St. prizidana garaža v prvovrstnem stanju. Kličite 531-9649 od 4. do 6. ure zvečer. (55) Garaža v najem Garaža je v najem na E. 71 St. Pokličite 391-6074. (52) Priiatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair Ave. & 68th St.; EN 1-421* TRYGVE GULBRANSSEN In večno šume gozdovi Staro pravilo je: kdor hoče voditi kmetijo, mora zrasti na njej. Na Bjorndalu pač ni bilo mkogar, ki bi pričakoval, da bo znala fina, mestna žena prijeti ;:a vajeti. Toda s sposobnimi ljudmi je nekaj čudnega; kamor koli pridejo, se znajdejo, in včasih se v enem letu nauče tega, česar se drugi vse življenje ne. Tereza ni bila vajena brezdelja. Za delo je bila kot ustvarjena; poleg tega je imela močan življenjski pogum, ki dolga leta ni imel prilike, da bi se prav uveljavil. Kmalu so tu pa tam začutili, da je prišla na kmetijo sposobna ženska. Najprej se je uveljavila v kuhinji in pri kuhi. Dekla, ki je bila v zadnjem letu tam kraljevala, je bila stara in nemarna in ni znala varčevati. Pogosto se je zgodilo, da je pokvarila jed. Prav nič ji ni koristilo, da je obirala mlado' ženo. Dobra jed je močnejša od zlobnih natolcevanj in posli so kmalu vedeli, kakšno gospodinjo so imeli. To, da jo je starka kar se da obirala, je le dvignilo. Terezin ugled, in ko so pravili, da deli tudi klofute, so se le smejali. Izboljšalo pa se ni gospodarstvo le v kuhinji; kmalu so ob vsakem dnevnem času videli Terezo v hlevu in pri drobnici. Pač je poteklo nekaj časa, pred-no se je vmešala tudi tu, toda nihče si ni upal več, ne znotraj ne zunaj hiše lenuhariti in opravljati svoje delo malomarno. Ko so se pripravljali na božič CHICAGO, ILL. RIALE HELP BLACKSMITH Railway or heavy mill experience. No Age barrier. $3.01 Per hoar. Steady work — Benefits — Pension plan. Apply in person, or phone PO 7-1000, Ext. 379. Belt Railway Company Of Chicago 6900 S. Central Ave. (52) in so v trumah prihajale žene iz naselbine, je Tereza stopila v kuhinjo in se začudila, ker so vse plaho vstale in se ji s počepom priklonile. Pozdravila jih je in naglo poiskala Daga. Vedela je, da je zaposlen s knjigovodstvom. “Na kmetijo je prišlo- vse polno žensk, kaj hočejo?” “Saj bo kmalu božič,” ji je odvrnil. “Da, ampak kaj hočejo- tu vsi ti tuji ljudje?” Tedaj je šele opazil Dag, da je svoji ženi pozabil marsikaj povedati. “To niso tujci. Običaj je, da pridejo in pomagajo pri pripravah za božič in tudi sicer, kadar je veliko dela.” “Saj so delovne moči vseh vrst.” Tereza vsega skupaj ni razumela. “Naši so,” je rekel Dag. “Ali, saj prebivajo spodaj v naselbini in žene izglodajo kakor bi bile doma s kmetij in s koč.” “Da,” — se je zagledal Dag resno in malce preplašeno predse — “tudi kmetije in koče so naše.” “Naše?” je planilo iz Tereze, “ti praviš, da so naše?” “Odkar ljudje pomnijo, je ves Bjomdal naš.” Terezo je spreletel že na pol pozabljen spomin. Župnik ji je bil nekoč nekaj pravil o imenu Dag. Torej je bilo na vsem tem več, kot pa je mislila. Odstopila je za korak in v njenih očeh se je prikazalo nekaj strahu podobnega. Prinesla je bila k hiši mnogo tolarjev, toda koliko bogatejši je Dag, ki je gospodar mnogih kmetij. Nekaj hipov je strmela v svojega moža, potem pa se je okrenila in šla; pri vratih pa se je ustavila. “Da, božič se bliža. Tudi doma smo se pripravljali nanj, toda tu so božične priprave naj-brže drugačne kot pri nas?” “Da, je že mogoče. Je Ana Hammarbojeva že prišla?” Tereza ni poznala nobene izmed žena po imenu in zdaj ji CHICAGO, ILL. MALE HELP ARCHITECTS Opportunities With The City of Kansas City, Missouri The Public Works Department of the City of Kansas City, Mo., is interested in securing applicants for two professional career positions. STRUCTURAL ARCHITECT This position is in the division, of Buildings and responsible for review of all building plans and up-dating all building and related codes. i .•*. i A degree from an accredited school of engineering or architecture plus professional registration is necessary. In addition, all applicants must have at least eight years’ post degree structural experience with considerable knowledge of the construction or design of buildings. BUILDING ARCHITECT This position is as the head of the Building Maintenance Division. A degree from an accredited college of engineering or architecture plus professional registration is necessary. In addition, all applicants must have at least eight years of post degree experience in the design and construction, or maintenance of buildings. Salary: $866 - $1,104 per month. Send resume in confidence to Mr. John G. Gotham, Personnel Department, 12th Floor. CITY HALL _________________Kansas City, Missouri (52) SEMI-SKILLED FACTORY ASSEMBLERS Expanding investment casting plant have openings for full time, permanent employees, semi-skilled and skilled employees with background in: — WAX ASSEMBLY — FINISHING — CUT-OFF — PATCHING — CASTING — CORE MAKERS Progressive increases, major medical, accidental & sickness and life insurance MARTIN METALS COMPANY Division Martin Marietta Corporation 250 North 12th Street, Wheeling, 111. An Equal Opportunity Employer 537-2180 (54) je prvič malo upadel pogum. Preveč je prišlo naenkrat, da bi mogla vse razumeti. “Ano spoznaš po tem, da je večja od ostalih. Kadar ona pride, potem je božič. Prej ne sme nihče niti s prstom ganiti! — če se bo vse dobro izteklo — ” je pristavil Dag in se smehljal. “Kaj je Ana tako nevarna?” je vprašala Tereza. “Ne, —” je zateglo odgovoril. ‘Nevarna gotovo ni, ampak na kmetiji so jo vedno- vsi ubogali. Dolgo, še preden sem prišel na svet, je vse božične priprave vodila ona in že takrat je imela kakih osemdeset let.” “Osemdeset let!” je vzklik-Tereza, “potem jih ima zdaj gotovo že sto!” “Tako stara najbrže še ni, ima jih pa gotovo devetdeset in je še vedno prav krepka.” “In ona naj torej tu vse vodi?” je vprašala Tereza in njen glas je bil malo trd. “Tako bo še najbolj prav.” Tereza bi rada vedela zakaj; vse to se ji je zdelo nekam čudno. “Ker je tak star običaj. Na marsikaj je treba paziti — z vsem moraš o pravem času pričeti — in vse, ki žive nad in pod zemljo, moraš počastil, kot se spodobi. Mnogo je zlobnih moči, ki se pojavijo ravno o božičnem času.” “Ampak, vse skupaj je le praznoverje!” je skoraj plašno rekla Tereza. “Da, kdo ve? Nekoč, ko je Ana Hammarbojeva o božiču zbolela, se je pivo skisalo in sveče niso prav gorele, zacvrčala so in ugasnile. In še marsikaj drugega se je bilo zgodilo, česar pa se ne spominjam več.” Tereza je bila videti nekam potrta. Ko je Dag to opazil, ji je rekel, da je tu pač marsikaj drugače, kot pa je bilo pri njih doma; če pusti, da dela Ana kot je stari običaj, potem si lahko vse skupaj zapiše. In tako bo vedela, kaj ji je storiti, kadar Ane več ne bo. Vse skupaj Te- rezi, ki je bila vajena ukazovanja, ni posebno ugajalo, toda vdala se je in odšla. Dag je nekaj časa razmišljal, potem pa je prikimal in se nasmehnil. Obvaroval je Terezo spora z najnevarnejšo silo v vsej srenji; pa tudi dobri, stari običaji ne bodo izumrli z Ano Ham-marbojcvo. Poznal je Terezo in vedel, da se bo potrudila in strogo pazila na vse stare običaje. Ohranila jih bo- take, kot so bili takrat, ko je Ana še živela. Prav na to pa je mislila tudi Tereza, ko je na poti v kuhinjo stopila v vežo. V istem, hipu pa so se odprla zunanja vrata in vstopila je velika, od starosti okorela ženska — Ana Hammarbojeva. Dolgo sta pazljivo motrili druga drugo — starka, ki je bila že več rodov naj višja oblast v vsem okraju in je poznala vse otroke v vasi — ki je vsako leto o praznikih vodila vse -priprave na Bjorndalu dlje, kakor pa se je kdor koli živečih spominjal — in nova žena, ki ni poznala nikogar, pa je vendarle imela pravico, da je tu ukazovala in bo morda še dolgo potem, ko Ane že več ne bo. Ano je osvetljeval ogenj iz kamina in Tereza je lahko natanko razločila njene poteze, kolikor jih ni zakrivala naglavna ruta. Zdelo se ji je, da je njeno obličje iz starega, kot kost trdega usnja. Niti ena gubica ji ni zatrepetala — izpod rutine sence pa so se ji strogo bleščale živahne plave oči. Tereza je mislila, da bo ona vzela Ano- na piko, kaj hitro pa je spoznala, da je ona tista, ki je strogo ocenjevana. Stopila je k Ani in ji stisnila trdo, suho in od zimskega mraza ledeno mrzla roko. “Ne- vem,” je rekla Tereza, “če smem kot novinka pozdraviti tistega, ki je že tako dolgo na kmetiji.” (Dalje prihodnjič) — Združene države so v izvozu riža na 3. mestu na svetu. MAREC is&barjg: Wn&taZHS 27 28 2i 30 31 r KOLEDAR društvenih prireditev MAREC 20.— Slovenska telovadna zveza priredi Telovadno Akademjo v šolski dvorani sv. Vida ob 3.30 popoldne. 20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop. APRIL 3.— Dramatsko društvo LILIJA poda I. Cankarjevo dramo JAKOB RUDA v Slov. domu na Holmes Avenue. 17. — Moški pevski zbor Slovan priredi Pomladni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne. 23. —Folklorna skupina KRES priredi VEČER NARODNIH IN UMETNIH PLESOV v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30. Po sporedu zabava. Igrajo “Veseli mornarji”. 24. — Materinski klub fare sv. Vida pripravi obed v fari dvorani. Na razpolago bo od poldne do petih popoldne. 24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje 35-letnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue. 24. — Podr. št. 47 SŽZ priredi večerjo za 35-letnico obstoja v Slov. del. dvorani na 10814 Prince Avenue. Začetek ob petih. 30. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu priredi družabni večer v Baragovem domu. MAJ 1. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi banket ob 50-letnici svojega obstoja. 1. — Pevski zbor Planina poda svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. 7. — Tradicionalna spomladanska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 8. — Pevski zbor Triglav poda svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne. 8.—Materinska proslava Slovenske šole Marije Vnebovzete v Collinwoodu ob treh popoldne v šolski dvorani. il. — Banket SDZ ob njeni 16. redni konvenciji v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. Po banketu ples. Igra Eddie “B” Trio. 14. — Clevelandski odsek akademskega društva SAVA poda družabno prireditev s programom v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 15. — “Mladi harmonikarji'' podajo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu koncert. Začetek ob 3.30 popoldne. 29. — Društvo SPB Cleveland: Spominska sv. maša za padle žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road v Euclidu. JUNIJ 5. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Road. 5. — Dr. II. Lobetov Spominski sklad priredi piknik ob zaključku kampanje na Slovenski pristavi. 11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji. 19. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1966. 19. — Fara Marije Vnebovzete bo praznovala 50-letnico duhovništva župnika rev. M. Jagra z mašo in banketom. 26.—15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa. 26. — Slovenska šola priredi izlet na Slov. pristavo. 26. — S.K.D. Triglav Milwaukee priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Memorial parka. JULIJ 10.— Slovenska telovadna zveza priredi telovadni nastop na Slovenski pristavi. 24. — Štajerski klub prir e d i piknik na Slovenski pristavi. 31. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 7. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi. 14. — Slovenski dom na Holmes Avenue priredi svoj letni piknik v parku. sv. Jožefa na White Rd. 29. — Konvencijski ples KSKJ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 21. — Sv. maša ob konvenciji KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. Popoldne piknik na prostorih sv. Jožefa v KSKJ parku na White Rd. 21. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 22. — Se začne XXVI. glavna konvencija KSKJ v hotelu Sheraton-Cleveland. 21. — S.K.D. Triglav Milwaukee priredi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik je združen s kratkim športnim sporedom. 24. — Klub slov. upokojencev za Senklersko okrožje priredi piknik na farmi SNPJ. 28. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 13. — Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi obed v avditoriju. Postregli bodo od opoldne do treh popoldne. OKTOBER I. — Jesenska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 23.— Pevsko društvo PLANINA poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts. 29. -r- Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma. NOVEMBER 5. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu ima jesensko prireditev v dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. 20. — Pevski zbor Jadran poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 23.— Ples na večer pred Zahvalnim dnem v Slovenskem domu na Holmes Avenue. DECEMBER 4. — Jesenski koncert pevskega zbora SLOVAN, združen s proslavo 30-letnice zborovega obstoja. 31. — Slovenski dom na Holmes priredi silvestrovanje v svojih prostorih. PREBERITE povejte še drugim! Vsak, ki se bo v marcu naročil na AMERIŠKO DOMOVINO, bo dobival naš dnevnik EN MESEC BREZPLAČNO mi PRVIČ PROTI CILJU — Nova nemška potniška ladja Europa, bivša last Swedish-American Line, na svoji prvi poti preko Atlantika v New Yorku tik pred Ciljem. PREVEČ LEDU — Ob hudem mrazu na ladjah ni prijetno, vsaj ne za mornarje. Slika kaže mornarja na tankerju Detroit, ko čisti led z ograje na palubi ladje. Ladja je bila pri temperaturi —J 7 F. na poti preko Michiganskega jezera,