Osnovna sindikalna organizacija Slovenske filharmonije letošnji dobitnik srebrnega znaka občinskega sveta ZSS Ljubljana—Center Lepši časi šele prihajajo Po besedah Vilija Trampuša, predsednika izvršnega odbora osnovne orga-nizacije simlikata v Slovenski filharmonijl, je njihov sindikat postal delaven šele po celjskem kongresu ZSS, zlasti še, ker je izvršni odbor OOS s poverje-niki sindikalnih skupin zadnji dve leti precej posegel v delo in žlvljenje svoje delovne skapnosti. »Ker šteje naša osnovna organizacija 96 članov (toliko glasbenikov je tudi v orkestru, ne računajoč administrativno osebje), smo Iani zavoljo učinkovi-tejšega dela ustanovili štiri sindikalne skupine, v katerih je od 20 do 30 glas-benikov. Tak način organiziranja se nam je zdel najbolj primeren, saj se lju-dje v ožjem krogu laže pogovorijo o svojih problemih, veliko hitreje kot sicer pa sprejemajo tudi odločitve, s katerimi prihajajo kasneje pred samoupravne organe.« Sestanke sindiikalnih skuipin sklicu-jejo v filharmoniji na pobudo izvršne ga odbora o&novne organizaoije sindi-kata, največkrat pa se glasbeniki po-govarjajo o svojih delovnih in življenj-skih problemih pred ali po vajah, če nanese pa tudi med dopoldanskirtu odmori. »Tak način organiziranja sin-dikata«, vsaj tako zatrjuje Vili Trarn-puš, »je med mnogimi člani orkestra naletel na odpore, češ, kaj je treba »drobiti sindikat«, zakaj se ne bi o svojih problemih pogovarjali vsi sku-paj. Toda, naposled je obveljal dogo-vor, sprejet na lanski iz.redni konfe-renoi osnovne organizacije, da tudd v vsaJtodnsvni praksi, ne zgolj na pa-pirju, uveljavimo skl^pe 8. kongresa slioveniskih sindikatov o novi organi-zaranostl in delovanju delavske orga ni25acije.« Brez prave samouprave Drugače, kakor nam je povedal Vib Trampuš, ni šlo. »Tako organiairani, kot smo sedaj, bomo brez dvoma kos vsem nafogam, ki so pred našim sin-dikatom. Vsekakor bomo slednjič po tako začrtani poti veliko laže tudi pra nas uiveljavili delavsko samoupravo kd je še vedno nismo prilagodili no-vim zahteva.m. Dokazov, da v filiiar-moniji še ni prave samouprave, jeveč kot preveč... Naj vam jdh povem le nekaj...« »že pred dobrim letom smo se v jindikatu dogovorili, da pričnemo z akcijo za izdelavo drugega dela sa-moupravnega sporazuma o medseboj nih razmerjih delavcev v združenem delu. Dogovorili smo se tudi za rok in se pred akcijo na našo pobudo se-stali s člana republiškega odbora sin dikata delavcOT v kulturi in s pred-stavniki druglh kolektivorv, podpisni-Sov sporazuma. Na sestanku so naši predstavnAki dosegli, da se poklic glas-benika v omenjenem spo-razumu bolje ovrednoti, kakor je bilo to predvideno v osnutku, ki gia je dobila naša darek-oija. Drug pomembnejši razlog pa je bil v tem, da so poleg sindikataih ak-tivistov želeli tudi vodilnd delavoi fil-harmomje predlagatd nekatere spre-membe sbatuba in posredno tudd spo razuma. Zakaj tega niso napravili v dogovorjenem oasu, članom izvTšnega odbora sindlkalne organiaacije, nd bd-'a pojasnj«io. Tako. naši naipori niso veliko zalegH... V filharmoniji srno se preveč obotavljab kljub temu, da gre za aporazum, ki je življenjskega pomena za naše ljudi. Tako bomo, uipaj-mo, dobili sporazuan šele konec leta. Drug problem, ki precej pesti naš sindikat, pa so osnovna sredstva. Za-kaj gre?« Za to, da morajo člani detovne skupnosti filharmonije, razumljivo člani orkestra, sami kupovati instru-mente. Cene le-teh pa se nemalokrat zavrtijo v nekaj milijonske »višine«. Brez ovink.arjenja: nd tako malo in-stnimentov, ki stsanejo tri ali več mi-lijonov starih dinarjev, in ta strošek danes bremeni izključno glasbenike. Instrumenti, stanovanja ... »Sedaj, torej vidite, kaj za nas po-menijo osnovna sredstva... Veliko več, kot bd morda kdo mislil na pnri pogled. Tako ne moremo veo na prej ... Ali naj 61ani orkestra za vsa tcokratno nujno potrebno nabavo in-strumentov, vedno sami sežemo v svo; iep, in to ob naših povprečnih meseč nih dohodkih, toi se gibljejo od 5000 do 6000 dinarjev? Zaradi tega je naš sindikat že pred časom seznanil s to problematiko vse družbenopolitione dejavnike Centra, mestno kulturno skupnost ter mestni svet ZSS in RO sindikata delavcev v kulturi. Kako bo bo rešili te probleme, pa nam ni jas no...« Sindikalna organizacija v filharmo niji, dobibnik lebošnjega srebrnega znaka občinskega sveta ZSS Centra. se v svojem delu sooča še z enim, nič mjanj žgočim problemam. kot je na bava insbrumenbov. »Sbanovanjska problemabika nas 'srepko pesbi, boda pri tem smo sindi-kalni delavoi bako rekoč brez moči PLlharnaonija namreč nima večjih sred-stev za kredibiranje družbene in in-dtvidualne gradnje, bisbih nekaj stano vanj, ki smo jih dobili lebos pa je isaplja v morju čedalje večjih potreb Z njimi smo namreč rešili le peščico problemov, skoraj 80% članov orke-stra pa do danes še nima rešenih svo-jih stanovanjskih vprašanj. Upajmo, da bo bolje v prihodnjih letih ...« čeprav problemi, ki jih skuša sindi-: