TRST, sreda 15. julija 1959 Leto XV. . Št. 167 (4321) PRIMORSKI Cena 30 lir Tet.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON »3-»»* IN 94-431 — Počtai predal 55» — UPRAVA; Ori f' 37"338 ~ Po*užnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od «. do 12.30 »n od "SOV: za vsak mm višine v iirinj enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 ‘lic beseda, AVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 Ur^celoietna 4900 Ur— Nedeljska številka mesečno 1 • 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 ■ din — P®*«1' t'koil K00.7i)'3-37S tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunam, bank, v Ljubljani 600-70,3-375 Ukinitev sodne razprave proti benečanskim partizanom v Florenci r 0 Včeraj je florentinsko porotno sodišče na razpravi proti benečanskim partizanom in antifašistom ukinilo sodni postopek: proti 44 obtožencem z uveljavitvijo odloka o amnestiji, proti enemu na podlagi kr. dekretov iz 1. 1944 in 1946, enega je oprostilo, ker dejanja sploh ni izvršil, proti trem pa je ukinilo postopek zaradi pomanjkanja dokazov - Pred tem pa je zagovornik odv. Della Pergola do kraja porušil že itak trhlo obtožnico Hrenca, 14. — Z današnjo uveljavitvijo zakonskih odlolca o amnestiji na razpravi proti benečan-konč Partizanom in antifašistom se je po dolgih letih ncgio najprej policijsko, pozneje pa sodno preganjalci* 8 soc*no razpravo vred. Po tolikih razpravah se je ;no pred vso svetovno javnostjo ugotovilo, da do to* ?reganjanja sploh nikdar ne bi smelo priti. Ob-- fici so namreč storili le antifašistično dolž-aiia •ter so izvaJali navo-ln u^aze tedanje edine Imi0rilte oblasti v Severni jjPji. Zaradi tega bi mo-73/J .Prejeti tudi moralno *5®čenje, s tem da bi jih ?uuisce popolnoma oprosti-jj. kljub temu je ne-isn no Preganjanje kon-, no in upati je, da se ne Ponovilo niti v drugih Kmerih nikoli več. diščp2'PraVa Pred porotnim so-Valan'.se ie danes nadalje-Meu • .®- uri- Javni tožilec jn aci ie zaprosil za besedo j. Podlagal spremembo svo-bj n'!®*06 zahteve po obsodit h i ater‘P obtožencev, ker iok utedtem objavljen od-di ta aiunestiji, ki zajema tu-’trih dejanja, zaradi ka- ti2a . s° bivši benečanski par-hteVal Prišli pred sodišče Za-laj le uveljavljenje člena g)asi luka o amnestiji, ki se liči); ‘ IIC1) • "Amnestirajo se polici) „n'Va dejanja v smislu ki / ?• kazenskega zakonika, ju ? Pila izvršena v razdob-JUnii? 25' Julija 1943 do 18. tožei 1P46« za naslednje ob-hteVMe’ ,2a katere je bil za-24j ? obsodbo na podlagi čl. Ui^kazenskega zakonika (ve- #ihravlJič Mario (uveljavljena' tudi kar zade- ^žnisi Crucila Antona); ®ait 4 ■lozk0’ Podreka Ivan, «Uh0: l°n (tudi kar zadeva Uieni ^enciga); Baluto Do-boj, CP ttudi kar zadeva «u-abin)eria Spinazzija); chau ° Augusto, Bledig Mi-fioam r-ugenio, Bledjg Luigi, Buit,, Josip. Bordon Lojze, šalo V?-C ^Sidij, Celloni An-baj ’ „>-ernotta Isidoro, Chia-(tuj), lofono, Coceancig Jože ti,Ua, kar zadeva uboj Perti-Vig Dugaro Mario, Duria-'ičrie 'ovannj (razen nepoli-d( -8a kaznivega dejanja gle-Ptj n ar ostaja javni tožilec »od, otui zahtevi, da se ob-tnoviaa,radi prilastitve tuje i-kar eJ. Durli Anton (tudi but]:2adeva uboj Spinazzija), TJo.siP. Obit Ivan. Terli-letti- ?8iP. Vogrig Evgen, Fe-kar , ?S1P, Fico Nicola (tudi iti tj deva aretacijo Rudija Chja j aulicha), Chiuch Gino, dev- Amedeo (tudi kar za-bol. t ubo) Spinazzija). Borit /, H1.*' Pio, Lancerotto Lui-io CjPui kar zadeva aretacija 1'uiJa Marina). )e ;auVse ostale obtožence pa laga. ni tožilec že prej pred-Sh)nptt.Uveljavljanje prejšnjih Mnest>J- Kato *°U IH odvetnik Della Per-Otih’ j ’e v končiznem, teht- kraj n uutirjenem govoru do obtož Porušil Je itak trhlo aa or ??’ hkrati Pa opozoril 1(ga “h-slovje v stališču jav-tj tožilca, ki je po tej planili a*i da so obtoženci LeJani V obt°žnici navedena a°tbe v. pogojih nujnosti tarajj Pr°ti okupatorju in jih Prt.;,..te dejavnosti ni moč ?k«bst Jati ~ hkrati pa si je S ‘ru.t-al tezo o dvojni o-BenjiJh Julijske krajine in Sel J;e Slovenije, da je mo-?ai)t, ka isto dejavnost — *t>a o obs°dbo na podlagi tlika 47 kazenskega zako- V je spregovori! zadnji litično dotaknil obtožnice same. ki Je dala povod za razpravo in ki bi se ne smela vršiti nikoli, in to ne samo zaradi 16. člena mirovne pogodbe, ki prepoveduje sodno preganjanje bivših partizanskih borcev, ampak tudi zaradi tega, ker materija tega procesa spada v zgodovino, ne pa v sodno dvorano. Ko je ponovno opozoril na način, kako je obtožnica nastala (kot maščevalno dejanje Vogričeve družine, ki i-ma na vesti vrsto nepoštenih dejanj in katere bližnji sorodnik — bratranec — je bil celo esesovski oficir), je hkrati pribil, da obtožnica temelji v glavnem na izpovedih bivših fašističnih županov in občinskih nacističnih tajnikov, ki so — iz razumljivih razlogov — pričali zlasti v zvezi s členom 241. Obtožnica za to okoliščino sploh ne ve in to je ugotovil tudi javni tožilec sam. Tako smo Po drugi plati morali počakati na razpravo z dne 24. februarja letos, da smo od priče poslanca Zanfagninija slišali, da so bili župani odvisni od gaulaj-terja Rainerja Druga skupma pri{ pa so preprosti kmetje, ki so bili prizadeti v svojih osebnih koristih in tega kmet ne pozabi tako zlepa. Spričo tega je — zlati po toliko letih — vrednost njihovega pričevanja skrajno dvomljiva. Glede načina, kako so do teh pričevanj prišli, je na primer skrajno značilna izjava karabinjerskega maršala Cac-ciatoreja v zvezi z »zločinskim združenjem imenovanim Beneška četa«, namreč da mu je karabinjer Calabro rekel, da ne more povedati imen o-seb, ker so mu dej ali, da gre za «izdajalce domovine«. Kaj se je storilo v desetih letih preiskave in zasliševanj, se je vprašal odvetnik Della Pergola, da bi dobili sliko 0 polidčnem in vojaškem položaju pokrajine, kjer so »e vršila v obtožnici navedena dejanja? Nič! To je izključno zasluga obrambe, ki ie v tem pogledu obtožnico izpopolnila in dokazala, da gre v našem primeru za dejanja, ki so naj-; tesneje povezana z oboroženo borbo proti nacističnemu o-kupatorju. Odvetnik Della Pergola se je vprašal: Zakai niso zaslišali ljudi kot so na primer Parri, Solari, Longo, Lizzero itd., ki so vedeli za kaj je takrat šlo, ampak so se spravili na preproste ljudi, ki ne vidijo dlje od svoje osebne koristi? Cut za pravičnost in objektivnost bi bil to zahteval, preiskovalni sodnik P» tega ni čutil. V dopolnitev slike o teh razmerah je odvetnik Della Pergola citiral nekatere odstavke iz predloženih dokumentov iz katerih je razvidno, kakšen teror okupatorja je tedaj vladal na tem področju in kakšno servilno vlogo so v službi nemškega okupatorja igrali tedanji italijanski župani, prefekti, sodniki itd. Nato - je odvetnik Della Pergola prešel na lik Zdravljiča 1 Marjana in na podlagi doku- ** odvietHu 5V°J**a govora se mentov in pričevanj, tudi lju-^■vetnik Della Pergola ana-*di, ki so bili v nasprotnem ta- Pergola '1'H 11,1111 ■ IIII11 ,mi IIIII1, 11| |, | m Dum m |||||||||.l|llll(*llltllNHMHMIMIHIHMIIIIMlllM. £^opiai FLRJ o ukinitvi postopka r Florenci Moralna stran obtožbe ^amnestijo ni uničena Odgovor Politike> avstrijskemu tisku Ju^^AD, 14, _ ‘ja * Ovo.nsko časopisje objav• filo o ' ‘ Nocojšnje “Penciji Tanjug poro-Jiujj 0 Prenehanju proces a ' s. “eneškim partizanom, fetaj, 5e Pričel lani 22. de-‘Ja, j v Florenci in ugotau* * ut>ebL J.e proces končal *edhil/i 3anJ.em dekreta pred- 2. 'pijanske republike ?'*ča 1 i*"!' S sklepom ao- vfndarjajo časopisi, ob-*'li i Portizani niso do-,e bjib ne9a zadoščenja, ker •»dni 2 amnestijo ukinjen ^ien* n* ab,oŽbe {vUdi m°ralna stran ?®lodo. Della Per-i?reinle 0<* sodišča, da “Odit,,: sklep o popolni osvo- *rb0 ’ ker obtoženi s snojo 0 st«!^.1 0,cuPatorju sploh . ^ .T. J- kazninih dejanj. (dn» . lr*Jskem časopisju se “o** Popmrtoma tavijato sporočilu se upo- protijugoslovanski članki. Na pisanje avstrijskih listov, ugotavlja nocojšnja »Politika*, se ne bi bilo vredno ozirati, če se istočasno avstrijski uradni kropi ne bi ozirali na tezo »o vodilni vlogi Avstrije v podonavskih državah* in če dunajska vlada ne bi spodbujala revonšističnih manifestacij določenih k rogov v Avstriji. Taka politika Dunaja mora prizadejati skrbi Jugoslaviji, ki je v direktnem nasprotju z avstrijsko mirovno pogodbo, ki obvezuje Avstrijo na miroljubno in nevtralno poli-tiko. sTa politika, zaključuje beograjski list, ki ni v interesu niti avstrijskega ljudstva niti miroljubnega sodelovanja Avstrije z drugimi državami, lahko samo škoduje stabilnosti odnosov v tem delu E”-i rope.s boru (glej izjavo bivšega fašista, zdravnika Peressuttija), osvetlil osebnost tega požrtvovalnega borca za pravice vseh zatiranih, zatiranega slovenskega prebivalstva v Beneški Sloveniji pa še posebej. In tak ni bil le on, ampak vsa njegova družina. Borba za te pravice se ni začela šele po 8. septembru 1943 (ko naj bi po tezi javnega tožilca prišlo do »dvojne okupacije* italijanskega ozemlja!), ampak mnogo prej. Po 8. septembru se je pojavilo le vprašanje skupne borbe slovenskih in italijanskih partizanskih enot. Glede ciljev te skupne borbe pa imamo vrsto važnih dokumetov, ki vsi govore o neprecenljivi važnosti te skupne borbe, zlasti še za italijanske borce spričo okoliščine, da je fašistična Italija napadla Jugoslavijo, si priključila Ljubljano in na čelo u-staške Hrvatske imenovala voj vodo iz savojske dinastije. Ko smo končno ugotovili in dokumentirali vsa ta neizpodbitna zgodovinska dejstva, ki osvetljujejo dejavnost tudi be-nečanskih protifašističnih borcev, nas je zatekel odlok o amnestiji. Amnestija je dobra za vse ostalo, razen za obtožbo po členu 241 kazenskega zakonika — Je poudaril odvetnik Della Pergola. Glede tega člena (ker je to glavni člen obtožnice) obramba zahteva o-prostitev, ker ni podlage za obtožbo; za vse ostalo pa sprejema amnestijo. Nato se Je odvetnik Della Pergola spustil v podrobno a-nalizo obtožb na podlagi člena 241 in 4ok»zoval. da tudi če bi bila propaganda za Jugoslavijo dokazana, s tem še ne bi bilo podlage za obtožbo na podlagi tega člena. Pri tem je citiral primer Sicilije in njene borbe za odcepitev in priključitev k ZDA v obliki 4». zvezne države, ne da bi italijanska država kogarkoli obtožila veleizdaje. Naslednji primer imamo na Južnem Tirolskem, kjer se vrši tudi podobna propaganda za priključitev omenjenega ozemlja k Avstriji, nikomur pa ne pade na misel, da bi kogarkoli zaradi tega postavil pred sodišče in ga obtožil na podlagi člena 241. Ko gre za narodne manjšine. Je borba za njihove narodne pravice in za pravico do samoodločbe povsem upravičena in je ni mogoče stlačiti pod člen 241. Drugi dokaz za obtožbo na podlagi tega člena naj bi bili mitingi. Pričevanja obtožbe so skrajno pomanjkljiva in neprepričljiva: ko gre za propagandni govor, je treba vedeti točno, kaj se je dejans-ko govorilo, kaj je neki govornik dejansko dejal. Priče ne poznajo slovenskega jezika in ne vedo, kaj se je na mitingih dejansko govorilo. Imamo pa pričevanje na primer župnika Cracine, ki izjavlja, da se na mitingu, kjer je bil sam prisoten, ni govorilo o propagandi za Jugoslavijo, ampak le o oravici narodov do samoodločbe, ki je eno temeljnih načel Atlantske listine — tega bistvenega dokumenta celotne protihitlerjevske koalicije. In borba za samoodločbo ne more biti izdajstvo! Tretji dokaz naj bi bilo uničenje občinskih uradov in matičnih knjig, da bi se zabrisal italijanski značaj pokrajine, Tu si je obtožnica sama zadala udarec. Z uničenjem matičnih knjig, bi »e bil zabrisal slovenski, ne pa italijanski značaj pokrajine, kakor nam dovolj zgovorno pričajo tudi imena obtožencev in prič, ki so vse prej kot italijanska! Četrti dokaz naj bi bile šo le in jezik, češ da so se zapirale italijanske šole, odpirale pa slovenske. V narodnostno mešanih krajih, kakor je to primer na Južnem Tirolskem i.. v Dolini Aoste, imamo poleg italijanske tudi nemške oziroma francoske šole. Tudi glede tega ni osnove za obtožbe na podlagi člena 241 Ostane še epizoda z italijansko zastavo. Tudi tu v kolikor se je primer pripetil —■ ne morem verjeti, da gre za dejanje, ki naj bi bilo izvršeno z namenom, ki ga predvideva člen 241. Ob koncu svojeta obramb nega govora Je odvetnik Della Pergola še pokazal na protislovja v stališču javnega tožilca. ki priznava, da so se obtoženci borili proti okupatorju. hkrati pa zahteva, da Jih za ista dejanja obsodijo na podlagi člena 241. Slo je za skupno zavezniško stvar v borbi proti nacifašiz mu in okupatorju, hkrati pa je bila to tudi borba za narodnostno osvoboditev zatira nih narodov, ki bi se proti nacizmu in fašizmu prav gotovo ne borili,- če bi podvomili v iskrenost zaveznikov, da ne bo zmaga nad nacifa-šizmom pomenila tudi narodne osvoboditve. »AMNESTIJA Z4KI,TUTUJE NEKO RA7DORJF. IN PO MENI S TEM TUDI AKT PO- LITIČNE MODROSTI; LJUDSKA PRAVIČNOST PA ZAHTEVA. DA SE OBTOŽENCI POPOLNOMA OPROSTIJO, KER NISO ZAGREŠILI NIKAKRŠNEGA KAZNIVEGA DEJANJA«, je odvetnik Della Pergola zaključil svoj obrambni govor. Nato se je sodišče umaknilo na posvetovanje. Po zasedanju, ki je trajalo eno uro in tri četrt, je predsednik sodišča prečital naslednjo razsodbo: Na podlagi člena 150 kazenskega zakonika in člena 15 kazenskega postopnika sodišče izjavlja, da se postopek proti Bodigoju Mariju, Terli-cherju Antonu Lojzu in Gorjupu Alfonzu ukine, ker so medtem umrli; Zdravljic Marijan, Očnjak Jožko, Podreka Ivan, Balutto Domenico, Balutto Luigi, Bo-ni ni Josip, Buk^vaz Egidij, Mischek Celso se oprosle obtožbe pod XVII a) e) obtož-ice, ker dejanja niso zagrešili; Bait Lojze se oprosti obtožbe pod glavo XLVlll obtožnice, ker kaznivega dejanja ni zagrešil; * Balutto Domenico, Zamo Luigi in Duriavig Ivan se na podlagi člena 479 kazenskega postopnika oproste zaradi pomanjkanja dokazov obtožb iz XLIX a) in b); La) in b) HMitiiiiiiHiMiiniiiHiiiiimiiiiiiiiMiHiiiiimiiimiiiiiiHiiiiimHtiitHiiMiiiiimmiimtMiimmmiiiiHiMHitiimiimiimiiitiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiliiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiii V senatu so včeraj govoriti tutU o stavki p Z govori ministrov Giardine in Del Boja se je v poslanski zbornici zaključila razprava o proračunih ministrstev za zdravstvo in zunanjo trgovino (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Senat in poslanska zbornica sta danes nadaljevala delo. V poslanski zbornici je imel dopoldne daljši govor minister za zdravstvo Giardina, ki je zaključil razpravo o proračunu svojega ministrstva. Pred njim je govoril kot poročevalec manjšine Ludo-ico Angelini (KPI), ki je zlasti poudarjal, da ministrstvo za zdravstvo zaradi majhnih kreditov in za- ter L1: na podlagi člena 479 odst. 2 kraljevega dekreta z dne 27. aprila 1944 in 1946 se ukinja sodni postopek proti Baitu Antonu, zaradi obtožb pod XLVlt a) in b), ker so kazniva dejanja bilu amnestirana; na podlagi člena 479 1/g de-kreta predsednika republike z dne 11. julija 1959 št. 400 se ukinja sodni postopek proti Zdravljičn, Očnjaku, Podreki, Baitu Antonu, Baluttu, 7,a-mittu, Bledigu Mihaelu, Ble-digu Lojzu Petru Boniniju, Bordonu, Bucovazu, Celloniju, Cernottiju, Chiabaiju, Cocean- Danes bo v Ženevi druga seja nadaljevanja konference štirih Včeraj so sc zahodni ministri dvakrat sestali in verjetno razpravljali o bonnskem predlogu za ustanovitev štiristranske komisije ŽENEVA, 14. — Kot smo že poročali, danes ni bilo seje štirih zunanjih ministrov, temveč le dva sestanka treh zahodnih, ki se jim je pridružil tudi zahod-nonemški zunanji minister von Brentano. Po prvi seji, dopoldne, je glasnik ameriške delegacije izjavil, da so razpravljali «o zahodni taktiki na prihodnjih sejah*. Poudaril je, da je poobla ščen izjaviti, da med štirimi zahodnimi ministri ni razlik. Glede Gromikove zahteve, da morata sodelovati na tajnih pogajanjih tudi predstavnika obeh Nemčij, je glasnik dejal, da ministri niso še nič sklenili. Dodal pa je, da Gromikov predlog smatrajo kot obstrukcijo, ki bo imela za posledico zaviranje dela ženevske konference. Glasnik ameriške delegacije Berding je izjavil, da pomeni včerajšnja Gromi-kova izjava korak nazaj v primerjavi z izjavo od 28. junija. Kot je znano, je včeraj Gromiko izjavil, da Sovjetska zveza «ne cicu, Crain ichu, Dugaru, Du-jj,j pgdvzemaia enostranskih riavigu, Ditrli Antonu, Durli Josipu, Mischeku, Obitu, Ter-licherju, Vogrigu Evgenu, f'e-lettigu, Ficu, Flaibaniju Silvij«, Chiuchu Ginu, Chiacigu, 7. dravljič Elsi, Vogrig Ernesti, Qualizzi Ivanu, Qualizzi Marku, Peresigliju, Callaiju, Muradoreju, Trincu, Chiuchu Mariju, Bledig Margeriti, Pi-roni, Dorboloju, Luncerottu. Cassini, Bevilacqui. Glede ostalih obtožb se ukine sodni postopek v smislu člena 1. a) dekreta predsednika republike z dne 11. julija 1959, ker so s tem ugasnila kazniva dejanja zajeta v poglavju XXVI a) obtožnice o čemer je govora v glavi XLII. D. HREŠČAK akcij v Berlinu*. Ameriški glasnik Berding je k temu dodal: «V primernem trenutku bomo morali dobiti od Gromi-ka točnejšo izjavo* Nato je pojasnil, da so danes ministri razpravljali o potrebi razgovora z Gromikom glede tajnih sej. Toda sklenili so, da tega koraka ne bodo storili. Zahodni ministri so verjetno razpravljali tudi o tako imenovanem nemškem memorandumu, ki ga je bonnska vlada poslala vsem trem zahodnim vladam. Gre za predlog, ki ga je Bundestag sprejel v svoji resoluciji v mesecu juliju lani. V memorandumu se namreč predlaga ustanovitev komisije, ki bi imela nalogo proučiti vprašanje ponovne nemške združitve. Ta odbor bi bil štiri-stranski ob sodelovanju predstavnikov obeh Nemčij. Za-hodnonemška vlada namreč nasprotuje ustanovitvi vse-nemškega paritetnega odbora, o katerem je bilo včeraj na seji toliko govora. Bonnska vlada je mnenja, da če se že ustanavlja odbor za združitev obeh Nemčij, potem bi moral biti to štiristranski odbor. Zahodne vlade še niso uradno zavzele stališča do tega predloga in tudi se niso še odločile ali naj bodo njeni predlogi predmet posebnega formalnega zahodnega predloga Gromiku, temveč smatrajo za sedaj- nemško noto1 samo kot «delovni dokijment*. Zaenkrat pripominjajo v krogih britanske delegacije, da je nemški predlog zanimiv samo v smislu, če bo pričto v ^Ee-nevi do sporifztiml ‘AAdr vff^o-šanja Berlina. Toda ti krogi dodajajo, da je treba vp«te-nja obravnavati «io za cffu-gim. Potrebno je torej videti, kako se bodo ministrj- sporazumeli’ glede BeMina iti šele nato proučiti, pod kakšnimi pogoji bi se lahko lAtlnovila taka komisija kakršno predlagajo v Bonnu. Američani pa so mnenja, da bi bilo potrebno zavrniti sodelovanje paritetnega predstavništva obeh Nemčij. Zahodnjaki so namreč že predlagali, naj se ustanovi taka adi omejenih oblasti ne more opravljati tistih nalog, zaradi katerih je bilo ustanovljeno, in da ne more izvajati zdravstvene po-itike, ki bi bila v skladu s potrebami dežele. V imenu večine pa sta govorila Ferrari Giovanni in Quintieri. Minister Giardina je v svo-em govoru v začetku pouda-•il, da bo imela v zdravstvenem programu absolutno prednost zaščita pred boleznijo. Preventivni stroški so mnogo nižji kot pa stroški za zdravljenje. Preventivno dejavnost je treba zlasti razviti v korist novih generacij. Omenil je, da je že pripravljen zakonski načrt za ureditev in boljšo organizacijo ON,MJ, ki bo bolj pod državnim nadzorstvom. Napovedal je, da bo moral vsak otrok (pri teh se bo začelo) imeti obvezno zdravstveno knjižico, ki ga bo spremljala od rojstva vse življenje; v knjižioi bodo zabeležene vse bolezni, ki jih je oseba prestala. je preteklo premalo časa, odkar je stopil v veljavo zakon o odpravi nadzirane prostitucije, da bi se moglo kaj točnega povedati o analizi števil, ki jih javljajo posamezni dispanzerji in ki s« nanašajo na spolne bolezni. Giardina je govoril tudi o potrebi strogega nadzorstva ne samo pri gradnji in delovanju naprav za proizvodnjo jedrske energije, temveč tudi pri eliminiranju odpadnih proizvodov pri omenjenih napravah. Nadalje je minister za zdravstvo napovedal reformo bolniške organizacije. Glavne točke te reforme bi bile: centralna organizacija bolnišnic: tehnično-upravno-finančna organizacija; juridični položaj osebja; priprava osebja za hitro pomoč in za pomožno pomoč, tako da bi bila bolj učinkovita splošna in specializirana bolniška pomoč. Q proračunu ministrstva za zdravstvo bo Poslanska zbornica glasovala jutri. proračunu bo na eni prihod-1 da se ta pojav odpravi. Se- njih sej. Za tem se je začela razprava o proračunu ministrstva za promet. Prvi je govoril Marchesi (KPI), ki se je u-stavil ob deficitu državnih železnic ter kritično pretresel sredstva, s katerimi se namerava ta deficit odpraviti. Seja se je končala po 21. uri. V senatu so dopoldne nadaljevali razpravo o proračunu za ministrstvo za delo. Jutri dopoldne bo imel minister zaključni govor. Popoldne je bil najprej na dnevnem redu ukrep, s katerim se spreminja v zakon odlok o izdaji zakladnih bonov, ki ga je poslanska zbornica že odobrila Nekaj pomislekov k noyemu državnemu posojilu sta izrekla socia list Roda ter komunist Pesen-ti, vendar je prvi napovedal, da bodo socialisti glasovali za, medtem ko se bodo komunisti vzdržali. Nato se je pričela razprava o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico Najprej je govoril Ruggeri (KPI), ki pa se je ustavil predvsem ob vprašanju ribištva. Za njim pa je Valenzi (KPI) zahteval izboljšanje za pomorščake. Govoril je tudi o tako imenovanih «zastavah v senci* ali o tistih brodolast-ki svoje ladje regi Popoldne je v poslanski zbornici govoril minister Del i nikih IBo ob zaključku razprave o strirajo v tujini, da se tako proračunu ministrstva za zu- izognejo plačevanju davkov nanjo trgovino. Glasovanje ozdoma. Vlada naj posreduje, Prihod Hrušceva v Varšavo Prve politične izjave nator Genco je pa v svojem govoru pomorščakom zameril, da «so se pustili zavesti manevru manjšine in stopili v stavko tudi v raznih tujih pristaniščih ter tako povzročili velikanske težave prometu potnikov, zlasti emigrantov, ki gotovo nimajo sredstev za vzdrževanje*. Po mnenju tega senatorja je torej nujen zakon, ki naj uredi stavke. Demokristjan Monni pa je v svojem govoru podčrtal škodo, ki jo stavka pomorščakov povzroča prometu s Sardinijo. Jutri bosta v senatu za zaključek govorila ministra Zaccagnini in Jervolino. Komisija za finance in zaklad v- poslanski zbornici je odobrila zakonski načrt za pomilostitev v davčnih zadevah, kolikor gre za sankcije, ki nimajo kazenskega značaja. K vladnemu besedilu je bil vnesen dodatek, da se pomilostitev razširi tudi na valutne prekrške, če ne presegajo 10 milijonov. Predsednik republike Gron-chi je sprejel predsednika vlade Segnija, ki je pozneje odpotoval v Florenco Gron-chi pa je sprejel tudi ministra za obrambo Andreottija, Pozno zvečer je predsednik Gronchi odpotoval z vlakom proti Bologni. Jutri bo namreč otvoril odsek avtomobilske ceste Bologna - Milan. Se-gni se je z letalom vrnil v Rim ob 23.30. A P Cosulieheva ladja «Sali» se je potopila pri Lošinju Jutri odpotuje Hruščev s svojo delegacijo na petdnevno potovanje po Poljski VARŠAVA, 14. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je danes prispel na čelu partijsko-vladne delegacije SZ na uradni obisk na Poljsko ob priliki 15. obletnice ustanovitve ljudske republike Poljske. Na letališču kjer se je zbralo okrog 15.000 liudi, ga je pozdravil Gomulka, nakar je Hruščev pregledal častno četo in poslušal sviranje himen. Gomulka je nato v svojem pozdravnem govoru pou-dar.l, da Poljska želi, da bi se nemško vprašanje mirno rešilo s sodelovanjem predstavništev obeh Nemčij. Dalje je dejal, da Poljska želi tudi konec zasedbenega režima v Berlinu in vzpostavitev brez-atomskega področja v Evropi. »Ta vprašanja, je dejal Gomulka, bomo obravnavali s sovjetsko delegacijo. Vaš obisk pa je znak enotnosti socialističnih držav, solidarnosti proletarskih partij in prijateljstva med našima državama. Bratsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo je eden izmed virov m.še svobode in varna podlaga naše neodvisnosti. Po našem mnenju predstavlja vse to varnost naših meja. Naša moč je v enotnosti in solidarnosti s Sovjetsko zvezo. Iz teh razlogov smo lahko zadovoljni, da imamo tukaj naše drage goste*. V »vojem odgovoru je Hruščev izjavil med drugim, da sodelovanje med Poljsko in Sovjetsko zvezo ne izhaja samo iz dejstva, da imata obe deželi skupne meje, temveč tudi, ker imata isti smoter graditve socializma in komunizma. Sovjetsko ljudstvo je vedno občudovalo Poljake zaradi njihove hrabrosti in njihove borbe za neodvisnost. Dejal je dalje, da imata komunistični partiji obeh držav ista gospodarska in ideološka načela, katerim podlaga j« socializem, komunizem in mir. Dodal je še, da poljska delavska partija na čelu s CK in Gomulko vodi državo v blaginjo. Končno je rekel, da »i obe partiji vzajemno pomagata. Med ploskanjem so izstrelili nekaj raket, ki so eksplodirale v zraku in spuščale zastavi- ce socialističnih držav. Nato so se gostje in gostitelji odpeljali med množico, vzdolž 16 km dolge poti. Tovarne in vsi uradi so bili dopoldne zaprti. Prvi razgovor Hruščeva ž Gomulko, Cyrankiewiszem in Zawadskim se je začel po krajšem odmoru. Pri razgovorih sodelujejo člani sovjetske delegacije in številni člani vodstva in CK Poljske enotne delavske partije. Hruščev je nato položil venec in cvetje pred spomenik neznanemu vojaku in na sovjetskem vojaškem pokopališču. Zvečer je bil na sprejemu, ki sta ga priredila Gomulka in Cyrankiewisz. Jutri bo odpotoval Hruščev s svojo delegacijo v Katovice v gle-zijo, in od tam nadaljeval svoje potovanje po Poljski, ki bo trajalo pet dni. Ko se bo vrnil, se bo udeležil proslave 15. obletnice ustanovitve Ljudske republike Poljske 22. t. m.. Pričakuje se, da bo Hruščev v petek govoril o mednarodnem položaju v Sčečinu na nemško-poljski meji. vsenemška komisija, ki bi bila sestavljena iz 25 zahodnonem-ških članov in samo desetih vzhodnonemških članov. Te številke niso nespremenljive, toda v vsakem primeru je po njihovem mnenju potrebno zavrniti enakost števila. Po drugi strani pa mislijo Američani, da je dobro, če bi se natančno določila vprašanja, o katerih naj bi štiristranska komisija razpravljala ob sodelovanju obeh Nemčij. Ta vprašanja spadajo v okvir odgovornosti štirih držav, razen če se najdejo take formule, ki bi omogočile, da bi nemški predstavniki lahko sedeli skupaj. V krogih Zahodne Nemčije se zanikajo govorice; da je von Brentano predložil zahodnim ministrom, naj prekinejo drugi del ženevsze konference in preidejo takoj na konferenco najvišjih. Poudarja še, da je von Brentano svetoval samo, naj zahodni mi nistri jiristanejd tudi na konferenco najvišjih v primeru, da sedanja konferenca zunanjih ministrov ne bi dosegla sporazuma. Po mnenju von Brentaria vprašanje Berlina ne bi smelo biti postavljeno na dnevni red konference naj višjih že zaradi svoje zapletenosti, temveč bi moralo biti pridržano za razpravljanje na nekem novem sestanku ministrov, ki bi sledil sestanku načelnikov vlad. Končno je zanimiva vest, da je sir Patricku Reillvju, angleškemu veleposlaniku v Mpskvi, Gromikov namestnik Kuznecov baje izjavil, da je sovjetska vlada pripravljena podaljšati rok 18 mesecev na 24 ali pa tudi na 30 mesecev. »Pripravljeni smo, naj bi bil dejal Kuznecov, da se niti ne dotaknemo pravic Zahoda v zahodnem Berlinu, toda samo s pogojem, da vi pristanete na ustanovitev nemške paritetne komisije.* V Ženevi se nahaja tudi generalni tajnik OZN Ham-marskjoeld ki ga je Christiun llerter povabil na večerjo. Srečanju ne pripisujejo posebnega političnega pomena, češ da gre samo za »sestanek družabnega pomena*. Obveščeni krogi pa trdijo, da Herter ni povabil Hammarskjoelda zaradi nekakih posebnih namenov, da bi z njim razpravljal o berlinskem vprašanju, temveč da se je to lahko zgodilo med splošnim pogovorom. Ham-marskjoeld je prišel v Zene. vo zaradi letnega zasedanja gospodarske in socialne komisija OZN. Nocoj se je sestal tudi z angleškim zunanjim sov v zvezi s položajem v Alžiriji v okviru sredozemskih vprašanj in odnosov med Turčijo in severnoafriškimi deželami sploh. V turških političnih krogih in v turškem tisku pa se poudarja, da je Zorlu-jevo potovanje dokaz, kako vrednost pripisujejo na Zahodu političnemu in vojaškemu sodelovanju Turčije. Ni čudno, da se je o tej in taki važnosti Zorlu pogovarjal danes z italijanskim veleposlanikom Magistratijem. Iz Rima pa poročajo, da ni resnična vest, da je tudi Italija poslala svoj memorandum na razpravo v Ženevo, temveč da je 12. t. m. Pella le obrazložil zahodnim ministrom nekatere svoje misli. Toda ne v pismeni obliki, Javorški pri Pelli RIM, 14. — Zunanji minister Pella je dopoldne sprejel najprej italijanskega veleposlanika v Helsinkih. Nato se je raz-govarjal z grškim veleposlanikom v Rimu, z jugoslovanskim veleposlanikom Mihajlom Javorškim ter nato z veleposlanikom Tunisa. «»—— ’ Reka-Mexico REKA, 14. — Danes je odplula z Reke jugoslovanska desettisoč-tonska motorna ladja »Marijan* na poti za Mehiški zaliv. «Marijan» bo s svojo vožnjo odprla novo jugoslovansko pomorsko progo, ki jo bodo vzdrževale štiri jugoslovanske ladje. Ladje bodo v bodoče odhajale z Reke v začetku meseca in bodo na svoji poti pristale v nekaterih jadranskih in inozemskih pristaniščih. Pel smrtnih primerov poliomiclitisa TERAMO, 14. — V nekaj dneh je bilo v Cermignanu v pokrajini Teramo pet smrtnih prim rov poliomielitisa. Umrl je neki otrok star eno leto, dva stara štiri leta, eden šest in ed>n dvanajst. Zabeleženih pa je bilo še mnogo primerov, ki se niso končali > smrtjo. Grock je umrl IMPERIA, -14. — Znani švicarski clown »Grock*, katerega pravo ime je bilo Adriano Wettath, je umrl danes zju- ministrbm *elWyt,om L1dydom. traj ob 7 'J, v ,mperij gtar Kot smo ze poročali, je v . je biJ 79 let Tudi v zadnjem Ženevo odpotoval tudi turski čaRU je bil 7elo popularenJ in zunanji ministei zato.^jla t>r j ni bilo nemškega turista, ki njegovi „ _________ ____________Bolehal je za »anginj sanje francosko-ttirških odno- 1 peetoris*. Pogreb bo jutri. •^Iuntln Oti MIMIK 04 MtiMiii,t*(imiltiii(»iM«iai limitom lil tnHiitiimiiHiHiiiHiinn n IIIIMI1H REKA 14. 20 milj južno od otoka Lošjnj se je Včeraj popoldne potopila 1080-tonska ladja »Sali* last bratov Cosu-lich iz Trsta, ki je plula pod panamsko zastavo. Na ladji, ki je plula s tovorom lesa v Severno Afriko, je bila 13-članska posadka. Po veste z Reke Je reško zastopstvo Brodospasa okrog 9. ure dopoldne sprejel ladje »Sali* poziv na poj z Reke je takoj odplul lec »Tomgrad*, iz Pulje pa ja »Rezač* s skupino pota; čev. Na mesto nesreče je lu prispela tudi transportna ladja Brodospasa «Mosor», ki je bila na poti za Benetke »Mosor* je ponudil pomoč, toda kapitan ladje «Sali» je pomoč odbil. Kapitan «Salija» je prav tako odbil pomoč grške ladje »Mediteran*, ki te plula proti Reki. Posadka »Sali* je ob 9. uri zapustila ladjo, vrnila pa se je na ladjo šele okrog 12. ure in pričela s črpalkami črpati vodo iz ladje. Toda napori posadke so bili zaman, tako da se je ladja okrog 14.30 potopila. Posadka je v rešilnih čolnih odplula proti Lošinju. Zastopništvo Brodospasa na Reki je opozorilo posadko »Tomgrada*, naj kljub stališču kapitana italijanske ladje spremlja rešilne čolne ladje «Sa!i» za primer, da bi jim bila pomoč potrebna* Ali bo položaj Segni uredil pomorščakov? V Genovi dobro uspela stavka v industriji in mestnem prevozu ■ Spopadi s policijo RIM, 14. — Pričakuje se, da se bo danes pričel ministrski predsednik 'resno ukvarjati s stavko pomorščakov in da bo prišlo do plenarnega sestanka z vsemi zainteresiranimi. Sindikalne organizacije od tega sestanka mnogo pričakujejo in zlasti demokristjanska CISL in socialdemokratska UIL. Vendar pa je težko reči, kakšen bo rezultat razgovorov, ker se čujejo tudi govorice o pritisku brodarjev na ministrskega predsednika. Zlasti naj bi bil oster pritisk s strani neapeljskega brodarja Laura, katerega monarhistični glasovi so v parlamentu odločilni za obstoj Segnijeve vlade. Danes je bila v Genovi splošna stavka vseh industrijskih podjetij v podporo pomorščakom, ki stavkajo že 36 dan. Stavkali so v prvem turnusu do 12. ure in je bil ustavljen tudi celotni mestni promet od polnoči do 9. ure zjutraj, ko so odpeljali iz remiz nekateri tramvajski vozovi, vendar pa je velika večina voz pričela z rednim obratovanjem šele mnogo kasneje. Prišlo je tudi do spopadov med policijo in stavkajočimi, ki so hoteli onemogočiti že tako redek tramvajski promet. Pomorščaki pa so demonstrirali pred sedežem pomorske družbe »Italia*. Karabinjerji so pridržali tri stavkajoče pomorščake. V zadnjem razdobju se opa-za —tfzlika med ‘šjallači 3ndikalnfh organizacij, kar je prišlo zlasti do izraza pri tej stavki v Genovi, katero je organizirala tamkajšnja Delavska zbornica in je nista podprli CISL in UIL. To velja tudi za rešitev sindikalnega spora pomorščakov in kovinarjev, glede česar sta obe sindikalni organizaciji včeraj razpravljali in v uradnem poročilu poudarjata, da naj bi našli rešitev na pogajanjih i posredovanjem oblasti. CGIL pa v svojem poročilu poudarja, da je treba biti še nadalje pripravljeno na borbo in da so sedanje stavke dokazale, da so italijanski delavci odločeni, da si izvojuje-jo novo delovno pogodbo, ki jim bo zagotovila boljše življenjske pogoje. V Iraku obletnic* revolucije BAGDAD, 14. — Za obletnico revolucije je bila v Bagdadu velika vojaška parada, ki ji je prisostvoval general Kasem. Na paradi se te videlo poleg orožja in opreme >z zahodnih držav tudi mnogo orožja in vozil sovjetske proizvodnje. Gen. Kasem je izjavil, da bodo od 6. januarja 1960 lahko zakonito delovale politične stranke in da bo kmalu konec prehodne dobe. Novo ustavo bodo dali ljudstvu na glasovanje in razpisali volitve za izvolitev parlamenta. V svojem govoru kadetom v Bagdadu je general Kasem izjavil, da se vršiji) važna pogajanja z Iraq Petroleum Com-pany in da bo stališče Iraka odvisno od izida teh pogajanj. «Mi iščemo prijateljstvo, težimo za prijateljstvom z vsemi državami, toda pogodbe morajo služiti koristim naše domovine. Okrepili bomo prijateljstvo s komunističnimi in socialističnimi deželami in odnosi s sosedi bodo na podlagi prijateljstva, sodelovanja in razumevanja. Irak ne bo nikoli zapustil svojih arabskih prijateljev. Končno je poudaril, da je vojska iznad vaeh tendenc. Vrem« včeraj: Najvišja lempe-ratura 32.1, najnižja 25.1, zračni tlak 1010,2 stalen, veter 7 km se-verniK, vlaga 73 odst., nebo 9/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 15 julija ' ; ,Egon Sonce vzide ob 4.28 in zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.25. Luna vzide ob 14.50 in zatone ob 0.22. Jutri, ČETRTEK, 16. julija D. M. Karm., Marja S sinocnjt seje občinskega sveta Ustanovitev delegacije za obrambo tržaškega gospodarstva zavrnjena —1 *— ----*-—■ — -■ ■■ — - - i.. *- mm —mm ■ - Delegacijo, ki so jo predlagali svetovalci KPI, NSZ in PSI, bi morali sestavljati predstavniki triaške občine, pokrajine, okoliških občin, gospodarskih ustanov in sindikalnih organizacij - Nedostojno obnašanje Borgheseja in njegove žene do našega urednika Občinski svet je sinoči dolgo zasedal na tajni seji, na kateri so obravnavali vprašanje neke stavbe, ki je bila zgrajena v Ulici Media. Glede te stavbe je komunistični svetovalec Tonel predložil resolucijo, v kateri je bilo ugotovljeno, da je bila stavba sezidana dva metra bolj visoko, ■kot je bilo izdano zadevno dovoljenje občinske gradbene komisije. Na ta način so lastniki stavbe dobili šest stanovanj več, kot bi jih imela sicer stavba, če bi bila zgrajena v odobrenih merah. Po daljši razpravi, ki je trajala približno dve uri, je občinski svet z večino glasov sklenil, da morajo lastniki stavbe porušiti zadnje nadstropje, in sicer šest stanovanj, da bo višina stavbe ustrezala grad-beneipu dovoljenju. Čeprav nam razprava na tajni seji ni znana, je vendar očitno, da so za resolucijo komunističnega svetovalca, oziroma za predlog, da morajo lastniki spoštovati odobreno viši. o stavbe, glasovali tudi nekateri demo-kristjanski svetovalci, ker resolucija v nasprotnem primeru ne bi dobila večine glasov. Zvedeli pa smo, da so bila mnenja zlasti v občinskem odboru še pred sejo različna, in da s« je gjede tega vprašanja občinski ‘odbor razdelil na dva tabora, kar je seveda omogočilo, da je Tonelova resolucija prodrla. Na javni seji, ki se je nadaljevala šele po 21. uri, je najprej odbornik za javna dela Geppi predložil predlog za u-porabo nadaljnjih 8.529.868 lir za preuieditev palače «Costan-zi». Predlog je bil soglasno sprejet. Obenem pa je odbornik prečital obširno utemeljitev predloga, ki se nanaša na ohranitev enega od redkih arhitektonskih bogastev našega mesta, ki ga predstavlja pročelje palače. Hkrati pa bodo notranjost palače uredili za občinske urade m bo stavba s posebno zgrajenim prehodom neposredno povezana z novim delom občinske palače, ki ga gradijo za magistratom. Nato je prišla na vrsto resolucija, ki so jo že preteklega aprila predložili svetovalci Ca-labria in Muslin (KPI), Dekleva (NSZ), Pincherle in Teiner (PSI). Resolucija predlaga u-stanovitev reprezentativne delegacije sestavljene iz predstavnikov tržaškega občinskega sveta, pokrajinskega sveta, predstavnikov okoliških občin, gospodarskih ustanov in sindikalnih organizacij, ki naj bi odpotovala v Rim, zahtevat učinkovite ukrepe za razvoj tržaškega gospodarstva. Svetovalec Borghese (Fronta za neodvisnost) je izjavil, da bo glasoval proti resoluciji oziroma proti ustanovitvi delegacije, ki jo predlaga resolucija. Nato je poudaril, da je svoj čas predlagal ustanovitev posebne komisije sestavljene iz članov občinsicega sveta in tehnikov, ki naj bi proučila vsa mestna gospodarska vprašanja. Ta njegov predlog pa so načelniki saupin zavrnili. Potem ko je polemiziral z vsebino resolucije in dejal, da je demagoška, da mesto ne potrebuje takšne reprezentativne delegacije, ker ima itak v parlamentu štiri poslance, ki zastopajo vse prebivalstvo, je pozval občinski svet naj se ukvarja samo z upravnimi vprašanji in ne z podobnimi resolucijami, ki so, po njegovem mnenju, izrazito političnega značaja. Čeprav je njegovo stališče proti resoluciji popolnoma u-strezalo demokristjanom, ki načelno nasprotujejo ustanovitvi kakršne koli delegacije, v kateri naj bi bili zastopani predstavniki tudi drugih strank in ne samo oni, ga je kljub temu župan Franzil pokaral in mu dejal, da bi moral imeti svetovalec Borghese več zaupanja v demokracijo in v demokratičnost občinskega sveta. Nato ga je o-pozoril, da bi lahko dal kakšen konkreten predlog, ki bi ga večina občinskega sveta podprla. Sicer pa je to Franzi-lovo željo izpolnil misovec Mo-relli, ki je predlagal svetovalcem, ki so predložili resolucijo, naj jo umaknejo, oziroma naj se preloži razprava o njej na jesensko zasedanje občinskega sveta. Ta predlog sta ponovila tudi demokristjan Babile »n svetovalec Tol-loy (TU). Zupan je taKoj dal predlog o suspenziji resolucije na glasovanje, ki je bil sprejet z večino glasov demokristjanov, misovcev, liberalcev, Borgheseja, Tolloya, republikancev in enega socialdemokrata. Proti pa so glasovali svetovalci KPI, NSZ, PSI in MUIS. Pri tem pa ne moremo mimo dogodka pri katerem sta igrala glavno vlogo svetovalec Fronte za neodvisnost Borghese in njegova soproga. Ni naš namen ,da bi ju učili olike in pristojnega obnašanja. Pač pa je naša dolžnost, d* javno odgovorimo na tisto, kar sta včeraj po seji občinskega sveta na javnem mestu kričala na našega urednika, ki je v Nove naprove t tržaški bolnišnici Izotopi za diagnozo in zdravljenje bolezni l I (l IV H 11 i |f 71 II ‘V .'1 il f I i V začetni fazi bodo z »otopi ugotavljali, kasneje pa tudi zdravili bolezni * Najprej zdravljenje ščitnih žlez občinskem svetu vršil svojo dolžnost. Ni važno, pri tem, da očitki, ki sta jih kričala niso bili upravičeni. Važno je, da sta se obnašala na način, ki na javnem prostoru kakršen je občinski svet v nobenem primeru ni in ne more biti dovoljen. Pa še nekaj! Kdo je dovolil soprogi občinskega svetovalca Borgheseja, sedeti ves čas seje v prostoru, ki je določen — kolikor je nam znano ■— za uradne goste občinskega sveta. Kaj pravi k temu župan in kaj pravi tajništvo občine? Poudarjamo, da so se nad obnašanjem navzoči novinarji zgražali in ga ogorčeno obsodili. Ce pa svetovalec Borghese misli, da naš dnevnik o njegovih nastopih ni poročal točno, naj *i prebere zakon o tisku in se po njem ravna. Izid volitev v papirnici ob Timavn Včeraj so bile prve volitve v notranjo komisijo v novi papirnici ob Timavu. Volfjno pravico je imelo 203 delavcev in 49 uradnikov, volilo pa je 186 delavcev in 49 uradnikov, volilo pa je 186 delavcev in 39 uradnikov. CGIL je prejela med delavci 68 glasov in dve mesti v notranji komisiji, Delavska zbornica pa 95 glasov in bo imela dve mesti. Poleg tega pa je Delavska zbornica prejel? še eno mešto med u-radniki, kjer so prejeli 37. glasov. «»---- V Trstu se izvaja odlok o amnestiji Na osnovi odloka o amnestiji, ki ga je pretekli teden podpisal predsednik republike, bo iz tržaških zaporov, v katerih je zaprtih okrog 200 oseb, izpuščenih na svobodo kakih 50 oseb. Včeraj je bilo pomilošče-nih že 31 oseb, od tega 29 moških in dve žensik: 16 jih je že bilo izpuščenih na svobodo, 15 pa jih bodo izpustili prihodnji ponedeljek. Pretura v Trstu je podpisala ukaz za izpustitev iz zapora 51 oseb, ki so bile obsojene pred tem sodiščem. 26 od teh je doma s tržaškega področja, 12 oseb je že na svobodi, ostali so iz drugih pokrajin. V prihodnjih dneh bo sodišče pregledalo še druge primere, pri katerih bi lahko prišel v poštev odlok o amnestiji. Ustna matura na slovenski klasični gimnaziji IZIDI «NA KOLENI Od avtomobilskih motorjev in revolncij do starogrških s glagolov, latinske sintakse, klasikov, Danteja in Moderne si Kandidat odgovarja pred komisijo za literarno skupino prolesorici za latinščino in grščino. Poleg njega sedita za mizo prot Cutin in prot. Cronia Včeraj dopoldne smo prisostvovali zrelostnim izpitom na slovenski klasični gimnaziji v Ulici hazzaretto vecchio. Po obsegu snovi je ta matura najtežja: odpira vrata na vse fakultete, ne nudi pa toliko možnosti za takojšnjo zaposlitev, Matura je že itak težavna zadeva, strah in trepet Včeraj zadnji dan stavke Kovinarjev Stavka v Tržaškem arzenalu v podporo borbi pomorščakov Preprečili bodo odhod Saturnie - Sindikalno gibanje uslužbencev Delavskih zadrug Včeraj dopoldne so si tržaški novinarji ogledali, nove naprave, ki jih je dpbil* tržaška splošna bolnišnica za diagnoze in zdravljenje z izotopi. Dr. Lin, ki jfc asistent primarija v oddelku za novotvorbe in ki se neposredno u-kvarja z izotopi, je predvsem poudaril, da je delovanje novega oddelka šele v začetni fazi. Predvsem je bilo treba dobiti najvažnejše aparate, katere so kupili s prispevkom, ki ga je dala na razpolago Tržaška hranilnica. Ko so bili aparati kupljeni, je bilo treba urediti poseben prostor, ki je sedaj v glavnem že opremljen in je upati, da bo lahko začel že v kratkem delovati. V prvi fazi delovanja novega centra za zdravljenje z izotopi se bodo strokovnjaki o-mejfli zgolj na ugotavljanje bolezni. To bo prišlo v poštev predvsem pri obolelostih ščit-nih žlez, kasneje tudi pri raznih boleznih krvi in osrčja, novotvorb itd. V drugi fazi pa se bo začelo tudi zdravljenje, najprej obolelih ščitnih žlez, ki jih bodo zdravili z radioaktivnim jodom Doslej so morali vse take bolnike pošiljati v Milan ali Modeno ali druga Italijanska mesta, ki že razpolagajo z napravami za zdravljenje z izotopi. Uspehi, ki so jih dosegli v zadnjem času, so več kot zadovoljivi, tako da lahko bolniki z velikim upanjem gledajo v bodočnost. Naprave, ki jih imajo »edaj v tržaški bolnišnici, veljalo več kot štiri in pol milijona lir, a bo treba še precej iredstev, preden bodo izpopolnjene. Kljub temu pa je dr. Lin že •edaj zadovoljen, saj bo ie i ugotavljanjem bolezni, ki bo nadvse precizno tor študijem, ki ga omogočajo aparati, napravljen izredno veliko korak naprej. Nadalje se je zvedelo, da bodo prihodnje leto zgradili blizu Milana velik reaktor, ki bo dobavljal izotope vsem italijanskim inštitutom. Izotope so namreč doslej dobivali iz Anglije, deloma tudi iz Amerike in Francije, kar je bilo seveda zvezano s precejšnjimi »troski. Ko bo zgrajen oziroma urejen nov center za borbo proti raku, bo v njem tudi oddelek za zdravljenje z izotopi. Vse do takrat pa bodo od tega i-mell veliko korist ljudje, ki imajo obolele ščitne žleze, saj lahko upajo, da bodo z novim načinom zdravljenja lahko povsem okrevali. Pes ga je ugrizni 10-letni Roberto perentini stanujoč v Ul.. S. M. M. sp. 1239 se je včeraj igral s svojimi prijatelji na cesti, ko ga je velik pe« ugriznil v stegno. V spremstvu svoje ma tere se je zatekel v bolnišnico, kjer bo moral ostati od 8 do 10 dni. Pes, je last Santa Fornasiera, duma v isti uliai. Včeraj je bila zadnji dan stavka kovinarjev in je bil ponovno dosežen visok odstotek stavkajočih, ki se je zlasti glede uradnikov v številnih podjetjih še povečal. Danes bodo pričeli z normalnim delom v vseh podjetjih, seveda pa po navodilih sindikalnih organizacij »e vedno ne bodo delali nadur, odnosno bodo opravljali delo samo v okviru rednega delovnega urnika. V TržaSkem arzenalu se je stavka zaključila že včeraj, ker so v tem podjetju pričeli stavkati dan prej zato, da so podprli stakajoče pomorščake in na ta način preprečili mahinacije okoli potniške ladje Saturnie. Družba Italia je namreč že pričela zbirati posodko, da bi jo vkrcali na ladjo in da bi tako razbili enotnost stavke v našem pristanišču. Vse te mahinacije so delavci arzenala ponovno preprečili, saj sta se obe sindikalni organizaciji sporazumeli in so stopili v stavko delavci dveh oddelkov: doka in mornarji tako, da bodo preprečili odhod Saturnie. Poleg tega so sprejeli tudi ustrezne sklepe glede delavcev drugih oddelkov, ki bodo stavkali v primeru ,da bi hoteli z njih pomočjo premestiti ladjo iz doka na odprto morje. Gre za pomemben akt solidarnosti tržaških kovinarjev stavkajočimi pomorščaki. Med sindikalnimi organizacijami prevladuje mnenje, da se bo taka Konkretna podpora še razširila in okrepila, če ne bodo sedanji razgovori in posredovanje predsednika vlade rodili zaželene uspehe. Tu gre v prvi vrsti za pristaniške delavce pa tudi za delavce raznih drugih kategorij (želez-čarjd, prevozna in spedicij-ska podjetja in podobne), ki bodo v primeru potrebe prav gotovo podprli stavkajoče pomorščake. * * * Danes bo deseti dan stavke pleskarjev in je odstotek stavkajočih ter borbeno ozračje, ki prevladuje v tej kategoriji, š« vedno neokrnjeno. Koordinacijski odbor je pripravil daljši proglas, ki ga bodo danes razdelili prebivalstvu in v katerem so navedene zahteve te kategorije za obnovo delovne pogodbe. *** V ponedeljek je bila enotna skupščina uslužbencev Delavskih zadmg, na kateri so razpravljali o zaključku pogajanj med sindikalnimi in zadružnimi organizacijami. Ugotovili so, da je vodstvo Delavskih zadrug vedno odbilo vse napore sindikalnih organizacij, da bi prišlo do stvarnega sodelovanja. V tej zvezi opozarjajo prebivalstvo jn zlasti člane, da bodo morale biti izvedene do 5. decembra redne volitve novega vodstva in da je torej sedartje vodstvo samo začasno in ne bi smelo več sprejemati obsežne načrte o zniževanju števila -zapo- rna levega JsplJta,, ——«»------- s 4 .'j-1 etn j Mario Jacchini; sja-htijoč?'pti Bv. M. M. Spodnji' 1311, ki jg zaposlen v pod- slenega osebja. Poleg tcga~u-l"“ Jl^. *?* službenci tudi ugotavljajo, da ^ /g/J?!?,,}® za’ ’ so vse načrte o znižanju stroškov do sedaj izvedli na račun uslužbencev. Pojeg legp p» k službenci nišo prepričani, 'da nega odbora v resnici pripo-naj bi ukrepi sedžajegaJupraV-mogli k okrepitvi podjetja. Iz teh razlogov je skupščina sklenila proglasiti sindikalno gibanje Delavskih zadrug in zahteva, da pride do sestanka na uradu za delo. O teh sklepih bodo obvestili sindikalne organizacije v Vidmu in Gorici, da bo prišlo do skupne in enotne akcije. bolnišnico, je povedala, da je bil Piščanc včeraj zaposlen pri rezanju trt. Po opravlje- nem delu je hotel p0 kamnitih stopnicah, ki ločijo eno zemljišče od drugega, proti domu, pa je tako nesrečno padčl, da je udaril z glavo ob tla. Tudi o njegovem stenju se zdravniki nisof izrekli. r#rav tako včeraj pa je v bolnišnici umrla 84-letna Ele-na ttespotnigg por. Padsi, stanujoča v Ulici .Vergerio 8, ki so j% 14. unija sprejeli na litju , itfjc^ijpenti ’ v, saveljskem industrijskem pristanišču, se je včeraj na delu hudo opekel. Bilo je okrog devetih, ko je Taechini hotel vzeti, iz peči vzorec nekega prahu, ki služi pri izdelovanju cementa. Ko je hotel peč zapreti, ga je oblak omenjenega prahu oplazil po obrazu in tudi po drugih delih telesa, tako da se je moral nemudoma zateči v glavno bolnišnico. Tam so Tacchiniju u-gotovili opekline orve in druge stopnje na obrazu, vratu, na prsih in rokah. Sprejeli so ga na dermatološki oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih. Iz strahu je padel in si pretresel možgane V bolnišnico se je moral včeraj zateči tudi 70-letni Giuseppe Coretti, stanujoč v Ul. Bonomea 100, kateremu so u-gotovili rane na obrazu, rolkah in lažji možganski pretres. Coretti je povedal, da se je vračal proti domu, ko je privozil za njim avtomobil. Coretti se je trenutno tako močno prestrašil, da je skočil vstran pri tem pa je izgubil ravnotežje ter padel na tla. Povedal je še, da se ga avto ni niti dotaknil, zato ne pade za nesrečo na vozača nobena krivda.. — «» — Usodna padca Včeraj so sprejeli v glavno bolnišnico dve starejši osebi, ki sta se pri padcu tako močno poškodovali, da so si zdravniki za njiju pridržali prognozo. V prvem primeru gre za 80-letno Giovanno Bidoli vd. Rugo, stanujočo na Car-boli 884, ki je zdrsnila v svoji kuhinji in se pri tem tako nesrečno udarila, da si je zlomila levi kolk. Nekaj ur kasneje so sprejeli na drugi kirurški oddelek tudi 75-letnega Franca #Pi-ščanca, doma od »jgiščapcev 40. ki "ima hutje paSkpdbJ na glavi. Njegova sestra, 62-let-na Antonija Pjjjčanc ptjr. O-kretič, ki ga je ^premila v .............................. šev, v teh pasjih dneh pa je prava muka. Največja muka v tej muki pa je čakanje; tistih nekaj ur pred izpitom. Ko kandidat stopi pred komisijo se že malo oddahne. Vprašanja, odgovori, razgovor — konec! Ce je pravilno odgovarjal ali ne, se kandidatu odvali od srca težak kamen. Na mlada usta se vrne nasmeh, oči zažarijo. «Kako sem odgovarjal, kaj se ti zdi?« In kdo ne bi potolažil ereveža?« Malokdo verjame sam sebi. vsak hiti potolažen in poln upanja domov, da pove svojim, kako je šlo in da se pošteno naspi ter spočije. Pravo veselje ali razočaranje pa bo, ko bo ocenjevalna komisija povedala izide. Bolj kot kdaj koli je zdaj nada zadnja boginja. V obsežni učilnici sta obe komisiji, na desni za znanstveno skupino, na levi za literarno: nekaj metrov vstran pa dve šolski klopi za kandidate, ki čakajo da jih pokličejo pred usodno mizo. E-den pazljivo posluša svojega prijatelja, še bolj pa vprašanja profesorjev, drugi brska po knjigah in beležkah, tretji Pa je ves zatopljen sam vase. Na hodniku je popolna tišina, s ceste pa prihaja nadležen ropot motornih vozil: vročina muči profesttrj« in kandidate. Pri .jepraševalni komisiji je na vrsti dtjttk; sprašujejo jga zgodovino: vzporednost med ■francosko 4n ruska—revolucijo. Kandidat pozna bolj podrobno francosko kot rusko revolucijo. Sladijo > drugi vprašanja; o Slovencih za časa Ilirije. . Kandidaf, vidi povezalo mod slovenskim slmvstvbhi m zgodovinskimi dogodki. Drugega kandidata sprašujejo o balkanskih vojnah, o jedru sporov med Srbi in Bolgari, o makedonskem vprašanju. Kandidat mora na podlagi tega pojasniti nadaljnji nastop Srbije in Bolgarije v prvi svetovni vojni. , Sledi izpit o fiziki in sicer o pomenu električnih žarkov v vsakdanjem življenju. Kandidat se znajde in začne govoriti o Rocntgenovih žarkih. Drugi kandidat mora marsikaj vedeti o razvoju toplotnih strojev in njihovi vlogi pri razvoju današnjega pro- tliliiiiiiilllllllliiiiilliiiiiiiliiiilliiiiilllllllniiiiiimiiillllliliMiiiiiillllliilluliilillIllItlilfiiiillliR študentov ter njihovih star- meta. Kandidat začne pri par- Izprcd sodišča Nepoboljšljiv tat obsojen na zaporno in denarno kazen Sodišče mu je odmerilo celo večjo kazen, kot jo je predlagal javni tožilec Vročina je v zadnjih dneh Zaradi tatvine je bil Reja vplivala tudi na ritem dela na ’ posameznih oddelkih tržaškega sodšča. Tako je Kazensko sodišče preneslo svoje razprave na prihodnji ponedeljek, prizivno sodišče je že zaključilo delo, na porotnem sodišču pa se zaključuje za zaprtimi vrati proces proti Antoniu Mo. s.ettiiu. ... .„ Nekaj manjših procesov je bilo včeraj samo na preturi. ST diščem, je ml tudi letni Renato Reja, no poklhiu »delavec,. lye^ stamegk §iv^išČjl. Kongres ameriških narednikov Včeraj ob 9.30 se je v dvorani hotela «Excelsior» začel tretji kongres ameriških narednikov, ki »o združeni v •Association of Regular Armv Sergeants«. Kongresa se udeležuje 250 delegatov, Ki zastopajo kakih 10.000 ameriških narednikov. Med častnimi gosti, ki so prisostvovali otvoritvi kongresa, je bil tudi generalni major John P, Daley, tr- žaški župan Franzil, ameriški konzul v Trstu, podprefekt dr. Pasino v imenu dr. Paiamare in številne druge osebnosti. Otvoritvi sta sledila govora predsednika A RA.S, narednika Livingstona, ki je predvsem prikazal pomen kongresa, in 2upana Franzila, ki je izrazil dobrodošlico ameriškim narednikom ter se jim zahvalil, da so izbrali Trst za mesto svo- jega kongresa. Po zaključeni ceremoniji v hotelu «Excelsior» so naredniki in gostje odšli na županstvo, kjer jim je bila v sejni dvorani prirejena zakuska. Zvečer pa So'bili kongresisti gostje tržaške letoviščarske ustanove, ki jim je priredila sprejem na gradu Sv. Justa. Na naši sliki vidimo predsedstvo kongresa včeraj obsojen na en mesec zapora in 6.000 lir denarne kazni, zaradi goljufije pa na 6 mesecev zapora in 9.000 lir kazni. Tokrat je bilo sodišče strožje od tožilca, ki je zahteval za Rejo 1 mesec zapora in 15.000 lir kazni za krajo, in samo na 4 mesece zapora in 20.000 lir.,.denarne kazni zarg-di goljufije. •ejalse je 10. teiaua rja-, 1909 l"l>red.ste- vil se je lastniku trgovine Giorgiu Marconu za člana fr-kaptga v gledališču V fr d® Ije-jtil je, da bi sf želdl kupiti kolo, vendar bi lahko za sedaj plačal samo znesek 5.000 lir. Marconi je seveda verjel, da *nu bo Ul j« .ktrt uslužbenec gledališča brez dvoma lahko plačal kolo v določenem roku, zato mu je dal kolo znamke «Torpedo», ki je bilo vredno 39.000 lir, pod pogojem seveda, da mu bo vsak mesec plačal obrok 5.000 lir. Reja je obljubil, da mu prinese prvi obrok že naslednji mesec. Od tistega dne ga Marconi ni več videl, Reja se je namreč $e tisti večer, ko je kolo kupil, zglasil pri mehaniku Miche-iu De Palmi, kr ima svojo mehanično delavnico v Ulici Fo-scolo 6, ter mu ponudil kolo, ki ga je bil pripravljen dati tudi za 18.000 lir. Rekel je, da je dobil kolo od svojega surodnika. da pa se ne zna voziti in ga zato ne more rabiti. De Palma je kolo vzel in plačal Reji 10,000 lir. Ostalih 8.000 lir pa mu je bil pripravljen dati, brž ko mu bi Reja prinesel potrdilo, da je kolo res last navedenega sorodnika. Seveda se Reja tudi pri De Palmi ni več zglasil. Tako je prišla vsa zadeva na dan in Reja se ni mogel izogniti strogi kazni posebno še, ker je sodišče upoštevalo, da je bil to že njegov šesti «podvig». n ih strojih in turbinah, najbolj pa je doma seveda pri eksplozivnih strojih. Ko govori o avtomobilih in motorjih je prav v svojem elementu. Dekle je med sitom in rešetom pred komisijo za literarno skupino. Kar dobro odgovarja na vprašanja o italijanski literaturi. Foseolo ji je precej domač in je prav gotovo večkrat čitala njegovo pesnitev «/ sepoleri«. Kandidat, ki ji sledi pa tudi precej dobro obvlada snov in sicer Pascolijeve pesmi in prozo. Pri tem predmetu je na vrsti najprej splošna razprava, potem razgovor o nekem berilu zlasti modernejše struje s primerjavo s slovenskimi literarnimi strujami. Profe- sorji so precej zahtevni, ne spuščajo pa se v nepotrebne podrobnosti in se hočejo prepričati o zrelosti kandidata, njegovih lastnih opažanjih. Obvezen za vse je Dante (15 spevov »Nebes«), Pri tem marsikaterega kandidata vpruša- jo, kdo je komentiral Danteja in kdo ga je prevedel v slovenščino. Kot ovičajno pa dela nekaterim kandidatom precej preglavic slovenščina, oziroma slovenska literatura. Predsednik komisije prof. A. Cronia. ki je pohvalil discipliniranost in vzgojo slovenskih dijakov, se nam je pritožil, da žal na splošno malo poznajo Zupančiča, zlasti njegova zadnja dela,, . Vprašanja o slovenski literaturi se seveda -največ sučejo okrog Moderne. Profesbr se hoče prepričati, če sq dijaki prebrali delo tega ali onega avtorja, zato sprašuje včasih o podrobnostih. Pri vprašanju o Cankarju je n. pr. profesor vprašal kandidatko, kaj pomeni končen požar v sHlapcn Jerneju« in kdaj Cankar o-menja žgance. Kandidatka na to ni znala odgovoriti. Po končanem izpitu pa se nam je pritoževala: «V$o literaturo sem se dobro naučila, pa me je profesor spraševal o žgancih». Na vrsti je grščina, lep jezik; toda glagol ti vrag presneti. . . Kandidatka prevaja iz grščine, nato odgovarja o Homerju in prevaja iz «Odisejev. Dobro se je odrezala in odhaja z nasmehom. Druga kandidatka mora zdaj odgovarjati o latinski literaturi, nato prevaja Lukrecije-vo «De rerum natura». Profesorica pogleda v zapisnik o-ceno naloge in vpraša kandidatko za neka slovniška pravila. Sledi kratek odmor, nato spet latinščina za drugo kandidatko Začne se z Ovi-dijem, nato z Lukrecijem in filozofskimi strujami. Izpit latinščine se konča s prevodom Linija. Kandidatko čaka še grščina in bo mature konec. Izpraševanje pa se precej zavlačuje, kar pomeni, da dijakinja ni prav gotova in točna v odgovorih. Mudi se ji in je nervozna. Predsednik, ki dobro ve, kako je pri maturah, vpraša kandidatko če se hoče malo odpočiti; pa mu odgovori, «Prej ko končam, prej pojdem domovs. Začne se s prevajanjem in seveda z običajnimi glagoli. Profesorica vpraša kandidatko, kdo je prevedel v slovenščino «Poslednje dneue Sokrata#, Dekle se malo zamisli in ne zna odgovora. (Glej slučaj, prao včeraj je bil na tretji strani našega lista članek o tej zadevi.) Se nekaj vprašanj in predsednik svečano reče: eFiniss. Kandidatka odide sama. Bila je zadnja na vrsti. Koga naj vpraša, kako je odgovarjala’ Vrata se zapro. Profesorji imajo vkonklaves. Izidi. «N a kolenih bogov«. Tako je odgovoril v stari grščini predsednik prof. Cronia. Izpiti na klasični gimnaziji se bodo nadaljevali do 16.; potem bodo na vrsti kandidati realne gimnazije. Izpiti se bodo zaiključili 21. t. m.. «»—T- Posledice pozabljivosti Pozabljiv* gospodinja bi bila včeraj kmalu povzročila velik požar. Bilo je že proti večeru, ko je nekdo poklical gasilce na pomoč v Ul. Jaco-po Cavalll št. 10. Ko so prišli gasilci na mesto, so opazili, da prihaja iz stanovanja v prvem nadstropju močan dim. S pomočjo lestve so splezali v stanovanje in v kratkem času pogasili ogenj. Tu so tudi ugotovili vzroke požara. Lastnica stanovanja je namreč okrog 2Q. ure odšla z doma ter pozabila na ognju lonec s hrano. Tekočina je kmalu izhlapela in lonec se je začel žgati. Eden izmed sosedov je na srečo videl dim in tako preprečil, da ni prišlo do hujšega. * X ii V TRSTU Letno gledališče na stadionu »Prvi maja, Vrdelska cesta 7 V soboto 18. julija ob 21. uri premiera, v nedeljo 19. julija ob 20.30 uri repriza DESETI BRAT 12 slik po istoimenskem romanu JOSIPA JURČIČA Priredil S. K. Režiser: MODEST SANCIN Iriscenator: VLADIMIR RIJAVEC Scenska gla*ba: DANILO, BUČAR Prbdšja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni na stadionu. V NEDELJO 19. JULIJA PLES V PADRICAH KINO 1 Exce>sior 16.00 «Grozote črnega muzeja«, M. Gough, cinemasco-pe v barvah. Fenice 16.00 »Začaran otok Zotn-biesov«, B. KarloH. H Tyler. Arcobaleoo 16.15 »Tajno orožje tretjega Rajha«, M. Kleber, S. Sohrcder. Supercinema 16.00 »Blindirana soba 713», N. Tiller, M. Held. Fllodrammattco 16.00 ((Kastiljski kapetan«, Tyrone Power, Jean Peters. Grattacielo 16.30 «Neverjetna pustolovščina Mr. Hollanda«, A. Guinness. Cristallo 16.30 »Usmiljenje za pravične«, K. Douglas, E. Parker. Capitol 16.30 »Osvajalec«, J, Way-ne, S. Hayward, P. Armendariz. Astra Roiano 16.30 »Casino de Pariš«, Caterina Valente. Alabarda 16.30 »Perverzneži«, B. Travers, B. Lee, technicolor. Alaebaran 16.30 »Borbena himna«, R. Hudson, M. Hyer. Ariston 16.00 Glej poletni kino. Aurora 16.30 »Rascel-marine«, Ra-scel, cinemascope. Garibaldi 16.30 »Mezzogiorno di... fifa«, D. Martin, J. Levvis, L. Nelson. Ideale. Zaprto. Impero 16.30 »Berlinsko dekle«, Nadia Tiller. Italia 16.30 »Miss spogliarello«, B. Bardot. Moderno 18.00 »Gilda«, R. Hay-vvorth, G. Ford S. Marco. Zaprto. Savona 16.00 «22 vohunov Zveze«, F Parker, J Hunter. Viaie 16 00 «Vas bledoličnika«, J. Hall, M. Castle. Vittorio Veneto 17.00 «Mit»u, naivna grešnica«, D. Delorme, F. Gravey. Trije ranjenci pri prometni nesreči Število prometnih nesreč se iz dneva v dan veča. Nekaj bo verjetno kriva vročina, nekaj pa tudi neprevidnost vozačev, ki jih novi cestni zakon do sedaj še ni spametoval. Do precej dramatične avtomobilske nesreče je prišlo preteklo noč na poti za Bazovico. Bilo je že nekaj čez polnoč, ko se je vračal s svojim avtom proti Trstu 71-letni trgovec Svetozar Filipovič, stanujoč v Ulici Battisti 19. Z njim v družbi sta bili še 28-letna Dinka Krivič, doma iz Zagreba in njena sestra 24-letna Marija Krivič poročena Devtč, stanujoča v Splitu. Bili so aomaj nekaj sto metrov iz Bazovice, ko je Filipovič izgubil zaradi precejšnje hitrosti oblast nad vozilom. Avto je zašel s ceste ter se zaletel v obcestni kamen. Pri tdm so dobili vsi trije več ali manj hude poškodbe. Na srečo je tedaj privozil mimo drug avto, ki je ponesrečence takoj odpeljal v glavno bolnišnico. Najmanj poškodovan je Filipovič, ki bo zaradi rane na čelu ozdravel že v treh dneh Tudi Dinka Krivič ni dobila hudih poškodb; ima poškodovan samo nos, zgornje ustnico in levo koleno. Oba sta lahko po prvi pomoči zapustila bolnišnico. Dedičevo so pa obdržali v bolnišnici, ker ima rane na rokah in nogah ter se bo morala zdraviti na prvem kirurškem oddelku vsaj deset dni. Na kraj nesreče so kmalu nato prišli prometni policisti, ' ki so uvedli preiskavo. 00 VClRAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. julija se je v Trstu rodilo n otrok, umrlo Je 9 oseb rti ir rti/ • n J Ha l#> nnhea« nsu* sf Glovahna. 37-Tet nt>be#e 24-1 etn a Magika •tetha Sferpin, por. Giovanna, 32-letm Ni-cotex Pietro, 30-letna Švara Maria Grazja, 83-letna . Raspotnigg vd. Pavlsi Elena, 38-letpl Strain Milan, 21-letni Godina Luciano 66-ietna Sancin, vd. Berti Albina, 78-letna Bressan, vd. Rlzzai Te-resa. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena. Istrska ulica 43; Piz-zu: Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerclale 26; Bar-kovlje in NicOli, Skedenj, —,—««_,—. Massimo 16,30 «Pravica brez t* kona«, G. Montgomery in D. Brevvster. Novo cine 16.00 »Ko je dekle le po«, F. Laine, K. Brasselle. Odeon 16.00 «Pasji svet«, Charlll Ohaplin. Radio. Zaprto. LETNI j. Arena dei Fiori 20.30 «Zakona'1 mož«, Alberto Sordi. Arena Diaoa 20.30 »Pustolovec U Hong Konga«, C. Gable, s‘ Hayward. Ariston 20.30 «Vihar nad NiH***1 A. Steel, L. Harvey. . Paradiso (Ul. MoJino a VentO *V 20.30 «Sulica. ki ubija«, S. Tr» cy, R. VVag.ner. Marconi 20.00 »General despere dosov«, B. Keith, C. Rornero. Ponziana 20.15 «Obtežilna pri** T. Povver Secolo (Sv/ Ivan) 20.15 »Zorron hči«, B. Vritton, W Parker. Stadio 20.00 »Gola zemlja«, "• Todd, J. Greco. • i Valmaura 20.15 «Furia selvag«18’’ Paul Nevvman. MILJE -, * Europa «Jezdec nevihtea, * Brady. RADI zn SREDA, 15. julija 1559 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 obvezno, drobiž od vsepovsoft j 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 * svetu kulture; 12.55 Glasba Frij** Kreislerja v izvedbi orkestra 5" dree Kostelanetz; 13.30 melodije; 17.30 Plesna čajank* 18.00 Wieniawski: Koncert št. v d-molu za violino in orkesten opus 22; 18.30 Igra kitarist DJ*® go Reinhardt: 18.40 Vokalni kv‘"“ ;et Niko Štritof; 19.00 stvena oddaja; 19 20 Pestra ba; 20.00 Šport; 20.30 Orke»" Ray Heindorf; 21.00 '(ZapraVlP j veča, igra v treh dejanjih; .«•?: Igra Tržaški mandolinističiu * sambel; 23.30 Nočni ples. 11.30 Operna glasba; 12.10 TRj ja stran: 12.30 Glasbeni ak®; 16.30 Ritmi in pesmi, nato PrljG, na cilj etape v Annecy kolesa* ske dirke po Franciji; 18.00 ča roža — dramatiziran r0,"nj. četrta oddaja: 18.25 Kavarnj ški koncert s ciganskim ansan blom Carlo Pacchiori; 20.00 ba iz revij in komedij; Aleksander Puškin: Evgenij Uho gin — roman v verzih, n. PHOGRAM n- 10.00 Zeleni disk; 14.00 V? ena in tretji; 16.00 Tretja *;*, 17.00 Glasba in zanimivosti . vsega sveta: 21.00 Jabolko nt ge — variete. KOPER -a, Poročila v italijanščini: >*’ ; 17 15, 19 15 22.30. ,-«t Poročila v slov.: 7 30. 13 15 00 - M j 15 5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-'-Prenos RL; 7.15 Glasba za d0*G jutro; 7.40 Glasba, za dobro tro; 8.00-12.00 Prenos RL; **2, Opoldanski koktajl; 12.50 Ope*,|; glasba; 13.40 Kmetijski nasv 13.45 Od melodije do me'„ Na- 14.30 Kultnimi zapiski; 14.40 . rodni odmevi; 15.45 Poje osnovne šole iz Sežane p. v- p,(. de Hauptmanove; 16.00-17.00 . nos RL: 17.00 Igrajo orkestri*hj; ders, Simon, Gceger in Neto ' 17.30 Ritmi in pesmi; 18.00 žena; 18.20 Baletna glasba;^,,; Obzorja: »Današnja 19.00 Poje Abbe Lane: 19 _____ . „.30f Prenos RL; 22.15 Billy MaLto* njegov orkester; 22.40 Masse« va glasba SLOVENIJA 327.1 m 202.1 m. 212,4^ 17 00 ’ ' Poročila; 5.00. 6 00. 7.00, j-jg 10.00, 13 n. 15.00 22 00. 22 f 5 .-n, 8.05 Mihail Glinka: KrakWL| valček; 8.20 Mladinski roman v nadaljevanjih — -I* w; Kriiss: Srečni otoki v zavet'* 8.35 Mladi pevci in godci vGait teklem letu; 9 15 Solistične be Marka TajCeviča. Rista Sav 0 in Borisa Papandopula — aijM Tajčevič: Balkanski plesi — K ;» Savin: 3 skladbe za violino klavir — Boris Papandbl^j, 2 študiji; 9.45 Pojo Los yos; 10.10 Arije iz ruskih 10.30 Zabavni intermezzo; * j.; Dane Škerl: Serenada za 8°“-ca; 11.00 Skladbe Gustava !PL|iž! 11.20 Popevke, ki jih radi P>ai, šate; 12.00 Maria Menegbim las v vlogi Lucie Lamerinob* . II dejanje; 12.15 Kmetijski sveti — Ing. Milko Trstenja*'' ^j. leon gnojenje vinograda šuje proizvodni strošek; 12.25 tj. ček narodnih; 12.45 Helnkh.jl) charias s svojim orkestrom; IjjO Obvestila in zabavna glasba; -jr; A. Skrjabin: Preludij za »ul* 13.50 Pesmi tujih narodov; s]o. »Prelepa je Selška dolina«, venske narodne pesmi po)e gjl-riborskl komorni zbor p. v- mc ka Sikoška; 14.30 Prireditve ir va; 14.35 Panorama papevč-f; zabavnih zvokov; 15.15 RetO-er 15.30 Nicolb Paganini: R y P za violino in orkester št. 1 to* duru; 16.00 Naši potniki h-gfa-jem — Ciril Trček: Skozi P vo in stepo po Etiopiji; Ajl Melodije od tu in tam; jjO* Glasbena križanka št, ®: . V Modni kotiček; Eva Paullnpoj* sonce, vodo in zrak; l®-*?,,«# zabavni zbor Norman jje 18.30 Igra orkester Geor«e ti lachrino; 18.45 Razgovori narodnih vprašanjih: 19.00 e na glasba; 19.30 Radijski ,jf nik; 20 00 Pogovor s priJ8* (ponovitev); 20,58 Harfa ih qq* mond orgle v ritmu; 21-05 (f reta tega tedna; 22.15 ga tedna — Georges Bizet: biserov, II. dejanje; 22.50 L. jjg re: Dva impromptuja; 23.1*ftey. remo 1959 — II. del, ponov" RTV JUGOSLAVIJA 1f 18.00 Pionirski mozaik .„ i* greb; 19.00 Oddaja za družlh^e * n# televizijska drama; 19.55 ” j).* ski muzeji; 20.35 Poročila. 5«' Poletno potovanje; 22.10 ..ni1-1, r.lona v Atene: 22.40 CtnG-.fil1 23.10 Televropa: 23.30 por^ Valute Milan | Rim Zlati funt Marengo Dolar . , , Frank franc Frank švlc, . Sterltng Dinar Šiling Zlato , 5900.— 6000.— 4i>25,— 4425 — 617.-- 621 — 125.— 127.— 143 — 144.— 1725 — 1750.— 90— 95.— 23.75 24.25 702.— 704.— 148.— 149.-: Včeraj nas je za ved0.? pustila v častitljivi staro* ^<1 let naša draga mama, in prababica * MARIJA vd. GERD®! Žalostno vest sporočzjP*ffO. nova JANKO in CVJ-* (I snahe, vnuki, pravnuk ostalo sorodstvo. • ^jij* Pogreb bo danes, 15. «l*v' ob 16. uri iz mrtvašnic* * I ne bolnišnice. n.«l* Trst, Ljubljana, S. r* Brazilija, 15. julija l?®' I 1 r. , '-fr Polkovnik Mercier, ki Je baje set teroristične organizacije »rdeča roka«, kakor menijo nemški časopisi, ki so se s to zadevo temeljiteje ukvarjali ČEPRAV ZAHOD NI RAČUNAL TAKO VELIKANSKI POMEN ASUANSKEGA JEZU Pripravljalna dela so se že začela in jeseni se todo začela že prava gradbena dela pri enem največjih tovrstnih objektov na svetu PO ZVERINSKEM ATENTATU SREDI RIMA Kam vse vodijo sledovi organizacije «rdeča roka» Eksplozija peklenskega sfro- cs rr 1 I • TUT v• *. ja v avtomobilu «peuj>eot 403», oamo v Zahodni I\emciji so ugo- do katere je prišlo pred krat- ... . ,, s ^ , kim v Rimu v uiici, val sa- tovili 10 atentatov «raece roke» vio in pri čemer je izgubil Kairo, .julija. — p0 več »to 'Stankih, p0 številnih potovati! , e*'Pf°vskih državnikov in tokovnjakov v Moskvo in oskovskih v Kairo, po nešte-i Pologih in protipredlogih j , 0 Pred dnevi končno do- eno, kakšen bo Asuanski \s’ \ 'fa^erem se je zadnja le-toliko govorilo in pisalo. ()?Pt?vski minister za javna 8 Je na tiskovni konferenci, Jo je sklical v zvezi s tem ,pepom’ med drugim rekel: in s.edfik republike je sklep i naert odobril, zato prehajalo sedaj k njegovemu ures- rofTi ve*'k° delo se Je v v revoluciji in predstav-za nas revolucijo, skratka anski jez je revolucionarko delo, ker bo naši deželi o-. «*il 'zreden napredek, in ako v poljedelstvu kot v 'dsl industriji., j^eklVsmo’ da se je o tem ‘ bolje o njegovih na-v»ril ?adnia leta veliko goje* ° 'n Pisalo, vendar je ver-na vse to že Hjj* ’ »^kiti kdo bi sproti in lv ‘. ° S‘edil vsemu, kar se po °S*ja, in kdo bi povrh “la Vse’ to drža! v glavi. Za-skušali na kratko o-H- v *P0min nekatere faze sidrn V zvezi z Asuan- Jjjjj- Hj. je dvignil to- l;i^ra^nja Asuanskega jezu je ‘*ti taJ!''^*iena že pred nekaj Po žr *- ■ p° revoluciji, takoj In rUsenju monarhije. Jez naj te n .8rat*’l na kraju, kjer je Itlani et let stari več ali ga i nerabni jez. Namen nove-r‘stir2lj ^e’ v°dovje Nila izko-z n*- . zadnjih možnosti in turbjJlmi Poganjati mogočne ka Dne’. H* dajale dovolj to- Pri čemer bi se dobila 'alnih P°dr°č)a novih obdelo- dusPoraiaj°či se egiptovski in-Vjj ll ln hkrati, kar ni manj j;,t; °’ rajezene vode usmer-kalng16*50 Prekopov in nama-skij, mrete v smeri puščav-UiL predelov Egipta ob toku **» i - . . , t ., v'Hka Površin za vedno šte-le Prebivalstvo Egipta, hM _ ninoži za pol milijona leto. I955 *e je zadnje dni leta Jo v., * °’ da so priprave za tauj .'kansko delo že dokon-co, I*n.c*a so ovire odstranje-. le Zahod, ki bi moral l°dn ^'nančno in strokovno fin4n etl’ *kujal. ZDA so svojo če^p °p° Pomoč, ali bolje re- pravili sledeče spremembe: Na. mesto sedem 2160 m dolgih predorov, ki naj bi dovajali turbinam vodo, bodo zgradili le I8O0 m dolg prekop, ki bo služil za usmerjanje vodovja. Pri gradnji betonskega jezu ne todo uporabljali posebnega je-kja, pač pa navadno jeklo za železobeton, ki je v rabi pri tolikih tovrstnih gradnjah. Jez ne bo dolg 1257 m, pač pa 1013 m. Te tri spremembe k staremu načrtu so predlagali sovjetski strokovnjaki. Domači, egiptovski strokovnjaki pa so predlagali sledeče spremembe: Razen zemlje se bo v jez vgrajevala tudi velika količina granitnih skal. jez se bo temeljiteje in-jiciral, hidroelektrične instalacije se ne bodo postavile na vzhodnem bregu Nila, pač pa na zahpdnem, kjer se bo preobilica vodovja tudi po posebnem prekopu odtekala. Čeprav so te spremembe stroške jezu nekoliko zmanjšale, bodo gradbeni stroški še vedno velikanski, za egiptovske razmere pa izredni. Gre za stroške 400 milijonov egiptovskih funtov, kar je v naši vrednosti okoli 500 milijard l:r. Prva faza del bo stala 210 milijonov funtov, druga pa 190 milijonov. V začetku bo tu dele- lo 2000, pozneje pa kar 8000 delavcev in strokovnjakov hkrati. V jez bo vgrajenih 40 milijonov kub. metrov materiala, kar je za 16-krat več kot znaša prostornina Keopsove piramide, ki je največja stavba ne le Egipta, marveč vsega Srednjega vzhoda in Afrike. Jez bo zbiral 230 milijonov kub. metrov vode, in to v u-metnem jezeru, ki bo dolgo ?00 km. Največja globina novega umetnega jezu bo znašala 130 m, hidrocentrala pa bo ciajala 10 milijard kWh električne energije na leto. ldju“ p°a°jil° odklonile, in to '"blbr ■ U’ da so se *e de" 1 a 1»»« obvezale, ')Uh temu,' da a dale 54 milijonov do- da bod lstega leta •ijev taho • a začetna dela. Prav odpovedala tudi po-cv- . harodne banke za ob-ebljovH r*zvoj. Slednja je bila jtv j , milijonov dolar- Poin-i ma Posojila, deloma |E| beSej tem skujanju so glavno loč—? 'meli prav gotovo do-iti » Politični krogi Anglije je bi|**VCz^e' so storili, kar ,bi ® v njihovih močeh, da Pot u Po^emu Egiptu zavrla Vid; ■ naPredku. To se jasno »DjlJz tedanje francoske in Eg, *e uradne politike, ki je Dadgi ^toževala, da vodi na-»aliv”0 p°titiko v Perzijskem »Ploh !" v severni Afriki na-ta pg jul. naslednjega le-ški 0 egiptovska vlada Sue-pP podržavila, 33 dni *a Prišlo do brutalne- *da na EgiPt- 3e v t°, ol> sebi se razume, da trt z.a m vzdušju moral na->ogj Asuanski jez v aarhiv* tt«yihja toliko čaša, dokler se tt 8 ne Poleže, in tu čaka-^dr*iših dni. >etJr*fx . računal, da bo o jjS dneh odločal on, pa ** te *P°tiletelo. Lepši dnevi Prišli brez njega in Pom JSQt je Zahod raču-P«hv,d?.moe za gradnjo jezu je »kr 6; a Sovjetska zveza. Na Jusu Egipta, v nepo-«0 bližini sudanske meje, e«l4 ^Upravljalna dela že za-^*hča av8usta letos bodo •kojj n* dela na novi cesti bpv- sudansk° področje in pri Eu j# letališču. V polnem te-»Itih n . Sradnj8 stanovanj-Mčo0 aselij za delavce in teh-ajl . beebje, ki bo pri grad--' ZaPo • ^;yljenje deček Rovai, je zbudila precej ogorčenja in o zadevi se je govorilo celo v rimsKem senatu, kjer je’ zunanji minister Pella izrazil vcljo in odločenost, da bo «iz Italije izgnal terorizem«. Ne bemo se spuščali v polemiko z ministrom Pello, pa čeprav zelo dvomimo v njegovo «vo-ljc in odločenost«, da bi iz I-talije pognal vsg tiste elemente. ki bi znali tudi kdaj drugič uprizoriti kako podobno akcijo. Italijansko uradno stališče do alžirskega vprašanja je namreč znano, zato bi bilo preveč pričakovati od uradnih krogov, da bi se obljube dejansko lotili. Primer smrti malega dečka v središču Rima pa nam daje ponovno priložnost, da obdelamo zadevo «rdeče roke«. Kdor je sledil časopisnim vestem in komentarjem, je mogel ob rimskem atentatu opaziti, da so vsi omenjali »rdečo roko«. Nič čudnega. Teroristična organizacija, ki je znana pod tem imenom, je že stara zadeva in o njej so celo francoski časopisi pisali že pied leti, neki tunizijski časopis pa že 1953. Ce bi hoteli rašteti vse atentate in 'umore, ki jih je ta teroristična organizacija izvedla v Severni Afriki in Zahodni Evropi, bi r.c zadoščala čela stran, zalo bomo navedli le nekaj najbolj znanih in povsem dokumentirano ugotovljenih primerov. 22. maja letos je odvetnik Ould Aoudia odšel proti večeru v svojo pisarno, da bi sprejemal svoje kliente. Pripravil si je bil že obrambni govor za naslednji dan,, ko bi na sodišču moral zagovarjati nekaj alžirskih študentov. Nato se je iz pisarne napotil na dogovorjeni sestanek 7 ostalimi odvetniki, branilci alžirskih študentov. Ko pa je prišel v vežo hiše, v kateri je imel pisarno, mu je »nekdo« izstrelil dva strela in ga na mestu ubil. Njegovo truplo so tt0gea?Os'eno. Grade se tudi ln vodovodne napeljave, kitj a \. vrsta del, ki morajo «*Ck0n,Pa *>odo Pri strokov- ,tf°kovnjak'POma8a*i 30Vjetaki Prv»tnem načrtu so na je a rdeča roka«, kakor s to zadevo n^išli šele naslednje jutro. Naslednjega dne je tudi 0-s.ajih 7 odvetnikov, ki ^o branili 'alžirske študerite; 'dobilo' grozilna pisma z enostavnim r.apisom «Toi aussi« — «tudi t:». Torej tudi nje bi čakala i^ta usoda, če bi vztrajali pri obrambi. In vendar so vztrajali. Odvetnik Aoudia je dobil grozilno pismo 13. maja, pa se ga ni ustrašil in je svoj pegum plačal z življenjem. Drugi primer: 5. novembra lani je odvetnik Ait Ahcene, ki je bil načelnik delegacije a‘žirske osvobodilne fronte v Bonnu, sedel v svoje vozilo, da bi stopil na tunizijsko veleposlaništva, da bi se tam uradno poslovil, ker so ga poslali v Tunizijo, da bi prevzel položaj podtajnika v alžirski začasni vladi. Ko pa je njegovo vozilo prispelo v bližino veleposlaništva, ga je sredi ceste ustavil neki «Volks-vvagen«, za njim pa je takoj privozil avtomobil znamke »Mercedes« zelene barve in iz avtomobila se je usul rafal, k, je Ahcena hudo ranil. Z letalom so ga sicer takoj odpeljali v Tunizijo, nekaj dni kasneje pa je ranam podlegel. V Bonnu so sicer začeli s strogo policijsko preiskavo. Vendar ni preiskava privedla do ((konkretnih rezultatov«, ker se je morala prej ustaviti Policija pa je vendarle zvedela, da je bil »Mercedes« izposojen na ime Ben Ali Mogdani, ki da je bil rojen v Alžiru, živel pa v Parizu. Policija je nadalje ugotovila, da je bil atentat pripravljen do zadnje podrobnosti in ker je bil v atentat vmešan tujec, se je za zadevo pozanimala tudi «In!erpol». Slednja pa je u-gctovila, da so bili dokumenti »Alžirca« Bena Alija Mogda-nija potvorjeni in da je šlo za politični zločin. Ker je šlo za politični zločin, je »Interpol« dvignila roke in prepustila stvar nemški policiji. Bonnska policija pa ni prišla daleč, saj smo že rekli, da so jo ustavili. Zato pa je nemška revija «Der Spiegel« 19. novembra lani prinesla povsem konkretne podatke. Podpredsednik nemškega zveznega sodišča dr. Dickopf jc odšel v Pariz zaradi drugih zadev, stopil pa je tudi na sedež francoske centralne policije in se zanimal, kdo naj bi bil ta Ben Ali Mogdani. V Bonnu so dejali, da so dokumenti potvorjeni in da Ben Ali dejansko ne obstaja. Na sedežu francoske osrednje policijske uprave pa so za Ben Alija vedeli, le da nemškemu sodniku podatkov niso hoteli dati. Seveda to ni bil Alžirec niti ni bilo to pravo ime človeka z isto osebno izkaznico. Zato je prišel «Der Spiegel« na dan še z drugimi podatki. Nekaj dni pred atentatom se je v Bonnu mudil Marcel Mercier, polkovnik francoske tajne službe. Polkovnik je bil v Bonnu že 31. oktobra in Ait Ahcene je točno opazil, da ga je Mercier v kavarni »Hansa« dobro motril in da sta ga motrili še dve drugi osebi, (ki , ju je nato spoznal v avtomobilu ((Mercedes«, od koder so se narij usule krogle. Tretji primer se je pred tema dvema pripetil v Frankfurtu, kjer sa nai enak ' način umorili trgoveg zv ogožjem Fuecherta, v Hamburgu pa mater drugega trgovca z orodjarn Ottpna Schluterja. Atentat je bil sicer namenjen 'Schluferju, v avtomobil pa je prva stopila njegova mati in peklenski stroj »j0' je raznesel Pred smrtjp je prej omenjeni ArgbLrec' piiec ne rt opazil v brankfurtu njemu dobro znanega francoskega policijskega agenta Viaryja, o čemer je sicer sporočil tudi policiji, vendar zaman. Ne bomo naštevali še ostalih primerov. Generalni državni tožilec v Frankfurtu Heinz Wolf je 4. aprila letos objavil podatke o zločinih, ki jih je francoska «rdeča roka« napravila v Nemčiji in ob tem dokumentirano dokazal, da je ta teroristična organizacija povezana s francoskim «Deuxie-ine Bureau« in da celo dela po njegovem naročilu. Iz teh podatkov zvemo tudi, da je francoska teroristična organizacija samo v Zahodni Nemčiji izvršila 10 tovrstnih atentatov. Podatki Heinza Wolfa razkrivajo tudi osebe, ki «rdečo (Nadaljevanje na 4. strani) Čeprav je sedaj tudi v gorah toplo, nam vendar taka slika vzbudi v sedanji vročini kar občutke zavisti. Slika je bila posneta na Plateau Rosa (3500 m) HIIIMMHMMtfHHIHHflllllUIIHIIUHIMHHaHICiaiNIIIIMNIIHHIHIlHIIIIllltlllllllKlllllnillMIIIUIIIIIIIIIIIItllllllMIIIIIIIMIIIIIHHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllMIIIIIMMIIIIINIIIIIIItllinilUmUnuUM TUDI ŽIVČNI LJUDJE SI SMEJO PRIVOŠČITI MORJE Abeceda kopanja Nekoč so menili, da mora hribovec poleti k morju, primorec pa v hribe To pa le delno drži - Glavni problem je, najti sebi primerno obalo Počitnice ob morju, kopanje in sončenje so zdaj na dnevnem redu. V teh pasjih dnevih si vsakdo išče utehe, v morski vodi, drugi pa se pečejo na soncu, da bi lepo zarjaveli. Marsikdo pa se tako prepeče, da sploh ne more spati, drugi dobijo sončarico in jim je pokvarjen u-žitek, ki bi ga lahko imeli, če bi upoštevali nekaj 0-snovnih pravil glede sončenja in kopanja, Tržačani — čeprav živimo ob morju — sicer nimajo mnogo izbire za kopanje in sončenje; kopališč je premalo, obala je razmeroma kratka in ne povsod primerna zr. kopanje; strokovnjaki pa pravijo, da si mora vsakdo izbrati sebi primerno obalo za kopanje, zlasti pa za sončenje. V našem primeru to vsaj nekoliko lahko upoštevamo pri izbiri kraja za letovišče v poletnih počitnicah. Se pred nekaj leti Je veljalo pravilo, da si ljudje z morskih krajev izberejo za počitnice gorska letovišča, k morju pa da pridejo 'judje iz notranjosti in gorskih predelov, češ da organizmu koristi sprememba zraka. To drži le do neke mere; morje koristi vsem in v vsaki starostni dobi, razen izrecnih prepovedi zdravnika. Imamo primere, da se nervozni ljudje, kakor hitro pridejo k morju, pomirijo in sladko spijo; izbrali so si pač primerno obalo. Drugi sicer dokaj bolj mirni ljudje pa postanejo nemirni , in sploh ne morejo zaspati; obala, ki so si jo izbrali, torej, ni zanje primerna. Nekonru namreč ugaja skalnata ‘pkela, kjer sonce žge, drugim pa plitva in pešguna obal^, fcli- zu katere je hladna senca. ' Idealno bi bilo za nekatere, kopati in sončiti se nekaj ■ur na obali, ponoči pa spati v višini 300 do 400 metrov. Kakor' smo že omenili, je morje primerno tudi za nervozne ljudi. Zdravniki so u-gotovili, da preveč joda v krvnem obtoku povzroča razburjenost in razdraženost; ob morju pa je toliko joda, kolikor ga potrebuje človeški organizem. Zaradi tega v tem primeru žleze, ki imajo to specifično nalogo v človeškem organizmu, lahko počivajo, ker si organizem na drug način dobi zadostno količino joda. Ker je v morskem zraku dovolj joda. ni potrebno, da si ga človeški organizem drugače sam pridobi. Sončno izžarevanje ob morju pospešuje krvni obtok, kopanje pa presnavljanje organizma. Kdaj pa je kopanje najbolj primerno? Najbolj idealno bi bilo kopanje v prvih jutranjih urah, že ob sončnem vzhodu; običajno pa vsi letijo v morje 0-poldne ali v prvih popoldanskih urah, ko sonce najbolj žge. To je popolnoma zgrešeno. Predvsem smemo v morje vsaj dve uri po kosilu, sicer se lahko igramo z življenjem. Najbolj pripp-iočljivo je, vstati .zgodaj in se kopati do 10. ure. Po kosilu je primeren počitek, spanje ali ležanje v senci. Dobro de tudi kopanje pozno popoldne. Vsekakor mora kopanje pospešiti tek. ne pa mu škodovati. To naj bo glavno navodilo. Ce lahko prenesete usedlino morske soli na koži, ne pod prho do večera, kajti to IZ FILMSKEGA SVETA Nove nagrade se ga bojimo. Pri pijačah bodimo torej zmerni; žejo pa si potolažimo tudi, če si močimo v vodi zapestja in komolce. Znojenje pa povzroča utrujenost; zaradi tega moramo ob morju precej počivati. Zvečer je treba zgodaj spat. da lahko zjutraj zgodaj vstanemo. Posebno meščanom, ki lahko zapustijo mestni ropot, bo to zelo koristilo. Žejo in utrujenost pa tudi omejimo, če použi-jemo zrno kuhinjske soli t koščkom kruha in nato spijemo malo vode. Telovadba je koristna, toda pri tem moramo biti zelo previdni. Najbolj pripor ločljivo je, da se v vodi ali na obali zmerno igramo, a ne predolgo, saj bi na primer brcanje žoge itd., po cele ure na vročem soncu in po kopanju ubilo celo močnega atleta. HOROSKOP .ZA DANES-. — V»e se mi zdi, da se bo mg j mož danes jezil... OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Problem, ki ,vas- ž» dolgo muči, bo našel pravilno pot k lešitvi. Ce se hočete nekoliko odpočiti, posvetite se telovadbi, ki ste je potrebni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Družba vas bo močno cenila. Pridobili ste si simpatije p-kolice in tudi oporo pri vplivnih ljudeh. Nadaljujte tako. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.)' Zaključili boste posel, ki vas že dolgo muči in ki ga niste bili zmožni speljati do konca, dokler niste dobili potrebno pomoč. RAK (od 23. 6. do 22. 7.); Velike bo govgra o fiaančnih zadevah, ki ti/di vas zanimajo. Ge niste kpmpetentni, se v diskusijo he vtikajte. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V poklicnih zadevah boste imeli vse na svoji strani; VendaV ne računajte samo s srečo. Več pozornosti. DEVICA (od 23. 8. do ». 9.) Ce se boste prepustili intuiciji, vam ne bo žal. Pokažite nekaj več pozornosti svojcem,* posebno staršem. TEHTNICA (od 23. 9. do 73. 10*) Ne bošte zdržali pred skušnjavami, zato se premagujte prej. Nagibi bi vas zna-ii spraviti v hude finančne težave. Zato pozor. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Veliko potrpljenja bo treba, da spravite svoje o-pravke v red. Drugič malo manj konfuznostl. Večer bo prijeten, ker bo družba vesela. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pridobili si boste kup novih prijateljev, ki bodo polni idej in pobud. Pravilno izbirajte, da ne bi nasedli. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Potovanje je na vidiku. Pripravljali ste ga že dolgo, pa še ne dovolj. Drugič več načrtnosti. VODNAR (od 21. 1. do 1*. 2.) Mnogo skrbi boste imeli zaradi neodgovornosti, ki jo je pokazal vaš sodelavec. Bre* strahu, vse se bo dobro izteklo. RIBI (od 22. 2. do 20. S.Ji Srečali boste osebo, na katero ste bili nekoč hudo navezani. Naj vas novo srečanje m spravi iz ravnotežja, Gorišbo-beneški dnevnih 'OTZ. 'O Doslej si jo je ogledalo kakšnih 600 turistov Pokrajina uredila na gradu razstavo starega denarja Največ primerkov je iz zbirke dr. Seculina, ki jo je ustanova dobila v dar • Pomanjkanje turističnega vodiča V skladu s sklepom pokrajinskega sveta so v pokrajinskem zgodovinskem in umetnostnem muzeju na Gradu v posebni sobi uredili razstavo starega denarja, ki ga je pokrajinska uprava dobila v dar od dr. Seculina, znanega gori-škega numizmatika, ki je v svojem življenju, v celoti posvečenem temu »konjičku«, zbral več tisoč »kosov* dragocenega starega denarja. Primerki so shranjeni v lesenih škatlah, ki imajo za vsak kovanec izdolbljen prostor. Celotna zbirka šteje 3025 kovancev, od katerih jih je okoli 3.400 še izza rimske dobe. Škatle so razmestili po osmih mizah, tako da je razstava zelo pregledna in napravi na obiskovalca zelo prijeten vtis. Ne bo odveč, če napišemo še nekaj besed o numizmatiki. Ta veda deli zgodovino v glavnem na dva velika dela; v prvi del spada denar iz antike (stara rimska in grška doba), v drugega pa denar od srednjega veka dalje. V 13. stoletju je bila ta veda zelo priljubljena. Vsi u-gledni ljudje tega časa so bili strastni numizmatiki. Celo Petrarca je v prostih urah, ko je odložil pero, vneto zbiral star denar. Govorijo, da je zbirko poklonil Kailu IV. Vse do polovice prejšnjega stoletja je bila numizmatika privilegij poedincev. Leta 1864, ko je v Franciji in Angliji izšel katalog s cenami posameznih primerkov, so se ustanovili krožki ljudi, ki so se z njo ukvarjali. V enem stoletju je napravila zelo velik napredek: dobila je trdno, znanstveno dognano podlago. Odkar so razstavo otvorili, si jo je ogledalo že kakšnih 600 oseb, v glavnem turisti, ki obiskujejo naše mesto. Vsi so se P njej zelo pohvalno izrazili, kar dela čast pokrajinski upravi. Ob tej priliki si ne moremo kaj, da bi ne opozorili, kogar se tiče, na pomanjkanje turističnega vodiča. V Gorici je mnogo zanimivosti, ki bi si jih rad ogledal marsikateri turist, ki se ustavi pri nas, toda ustanova za turizem doslej še n: spoznala potrebe, da bi izdala publikacijo, ki bi jo bilo mogoče dobiti v vsakem potovalnem uradu, v kateri bi zbrali vse zanimivosti našega mesta in okolice. Pomanjkanje takih prospektov so obžalovali mnogi turisti, ki so se zglasili v potovalnih uradih. Ob koncu naj dodamo, da bi morala ustanova za turizem prihodnje leto, ker je letos prepozno, vsekakor izdati tak prospekt v več jezikih, predvsem pa ne bi smela izpustiti slovenščine in nemščine, ker prihaja k nam največ ljudi, ki govorijo omenjena jezika. ------------------- jezeru, so v nedeljo dopoldne z «roboto» popravljali cesto do prireditvenega prostora, da bodo udeleženci, ki prihajajo z motocikli in avtomobili, imeli boljši dostop. Čeprav je bilo zelo vroče, so pridno delali in napravili veliko dela. «»-------- Lovski koledar Vladni generalni komisar je izdal odlok št. 29, ki določa lovski koledar za sezono 1959-1960. Clen 1. pravi; Lov na potujočo divjačino je dovoljen od 15. avgusta do 15. decembra, lov na stalno divjačino pa od 1. septembra do 15. decembra 1959; ptičji lov je dovoljen od 15. septembra 1959 do 15. januarja 1960. Počitnice sodišča do 4. avgusta Goriško okrožno sodišče je sporočilo ,da bo prihodnji proces šele 4. avgusta. V pisarnah okrajnega in o-krožnega sodišča sedaj proučujejo primere, ki spadajo pod amnestijo. Predvidevajo, da bo prišlo na svobodo okoli 30 o-seb, ki so bile obsojene in prestajajo kazen v goriških za- «Rdeča roka» (Nadaljevanje s 3. strani) Kino v Goriei CORSO. 17.30: «Squadra anar cotici*, J. Russel, J. Blair. VERDI. 17.15: «Indijška Venera*, G. Craig, cinemascope in v barvah. VITTORJA. 17.30: «Dva gentle-mena na Japonskem*, C Wright, C. Mitchell, v barvah. CENTRALE. 17.30: »Proč z vetrobranom*, M. Arena, J. Vidor. MODERNO: zaprto. Cesto k jezeru popravili z «roboto* Doberdobski pevci, ki orga. nizirajo v nedeljo praznik ob reko* vodijo in atentate izvršujejo. Med najbolj znanimi imeni sta že omenjena Jean Viary, nekdanji inšpektor v Severni Afriki in polkovnik Mercier, ki smo ga prav tako omenili in kateremu pripisujejo, da je načelnik «rdeče roke*. Mercier je skrajno tajinstve-na osebnost. Včasih je vojaški ataše francoskega veleposlaništva, včasih se izdaja za trgovskega predstavnika, včasih pa kot kak drug strokovnjak, toda vedno v poslanstvu francoskega diplomata. Tistim, ki je bilo dano pogledati v tajne dokumente francoske policijske in špijonske službe, pa pravijo, da je njegova »senca* neki Dominique Ponchardier, ki da je tudi izvršilec številnih atentatov, hkrati tudi du-a atentatov. Zanimivo pri tem pa je dejstvo, da je de Gaulle že tri ure po tem, ko je pred letom dni prevzel oblast, poklical tega Ponchar-diera k sebi in mu poveril nalogo »koordiniranja francoske obveščevalne službe v tujini*. Marciel Mercier je torei šef »rdeče roke*, policijski inšpektor Jean Viary je v njegovi službi, Ponchardier pa duša organizacije. V zvezi z Mercierom bi mogli še reči, da se je »proslavil* že v Švici, ko je pridobil za francosko obveščevalno službo švicarskega zveznega prokuratorja Duboisa. Slednji je že 23. marca 1957 napravil samomor. Ko so mu namreč prišli na sled, si je pognal kroglo v glavo. Sled za temi ljudmi bi na’ vodila še k marsikateremu zločinu, vendar to ni več toliko »zanimivo*. Vse bolj zanimivo je dejstvo, da so niti te terc r,stične organizacije speljane do najvišjih osebnosti v Parizu ali Alžiru. Kdor Pa je proučeval zgodovino «rdeče roke* vse do njenih izvorov, ve povedati, da je organizacija kreatura samega Jacquesa Sou stella, s čimer je vse povedano. Francoski prikriti ali odkriti fašisti torej delujejo neposredno z odobrenjem ali vsaj s pristankom najvišjih oblasti. porih. Amnestije bo deležnih zelo veliko oseb, ki so se prekršile proti zakonom o carini, monopolu itd. Od tega je kakšnih 100 razsodb glede tihotapstva, ki jih bodo pregledali in obsojencem kazen črtali. Z vilami se je zbodel v nogo Včeraj zjutraj so z avtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia 11-letnega Antona De Camusa iz Barlette. Fant, ki je na počitnicah pri sorodnikih v Ločni-ku, si je z vilami ranil levo nogo. V bolnišnici so mu nogo obvezali in ga poslali domov. Delegacija PSI iz Padove odpotovala v Slovenijo 18. etapa kolesarske dirke po Franciji Na povabilo predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je včeraj zvečer odpotovala iz Gorice na tridnevni vljudnostni obisk štiričlanska delegacija Italijanske socialistične stranke iz pa-dovanske pokrajine. V delegaciji so namestnik tajnika federacije Silvano Pradella, ravnatelj INCa iz Padove Bunio-lo Ferruccio, član pravnega urada CGIL in odbornik INCa odv. Silvio Maccari ter mladinski tajnik PSI in predsednik športne organizacije UISP Giulio Decima. Med svojim bivanjem v Sloveniji si bodo ogledali nekatere tovarne ter imeli razgovore s političnimi predstavniki sosednje republike. »»------ TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 32,6 stopinje ob 14. uri, najnižja 20 stopinj ob 4.30. Vlage 72 odstotkov. «»------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24, 23., 24., 25. in 26. julija v Porto S. Giorgio Erctt Baldini etapni zngmalec U ttsli Že določen spored tekmovanja ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV organizira 19. in 20. julija Tradicionalni praznik ob Doberdobskem jezeru Začetek ob 17. uri. Nastopijo v novi postavi in z novim programom ‘Veseli planšarji* RTV Ljubljana DVE URI PETJA, GODBE IN SMEHA. 19. in 20. julija ob 20.30 PLES. Shramba koles in motornih vozil. DOBRA JEDAČA IN PIJAČA. Goriški plačevale! družinskega davka Objavljamo imena in poklice davkoplačevalcev z nad milijonom lir obdavčljivega dohodka, v oklepaju pa znesek družinskega davka. Gaier Virgilio, industrijec, 1.400.000 (57.389); Gaier Vitto-lio, industrijec, 1.700.000 (75 tiseč 725); Galliam dr. Antonio, zdravnik, 1.250.000 ( 48 tisoč 900); Geromet Antonio, trgovec, 1.100.000 (40.973); Gnot Giov. Battista, industrijec, 2.400.000 (126.029);' Graf Giovanni, trgovec, 1.300.000 (51.667); Grapulin Maria, trgovka, 1.000.000 ( 36.000); Grat-ten Giovanni, trgovec, 1 milijon (36.000); Graziato Gelse-rino, inženir, 1.050.000 (38 tisoč 455); de Gressi dr. Adal-berto, zdravnik. 1.500.000 (63 tisoč 510); Grusovin dr. Antonio, zdravnik, 1 milijon (36 t soč); Grusovin Antonio, industrijec, 1 milijon (36.000); Grusovin dr. Antonio, notar, 1 000.000 ( 36.000); Grusovin Clementina, hotelirka, 1 milijon 50.000 (38.455); Grusovin Edoardo, industrijec, 1 mili- jon (36.000). Hugues dr. Guido, posestnik. 1.100.000 (40.973); Huala Edoardo, trgovec, 1.800.000 (82 tisoč 253); Huala Severino, lesni trgovec, 1.600.000 (69 tisoč 427). Iorio Umberto, trgovec, 1 milijon 300.000 (51.867); Ior- c:sn rag. Giambattista, uradnik, 1.050.000 (38.455). Larise Leopoldo, trgovec, 2 milijona 500.000 (134.100); Leban Saverio, trgovec, 3 milijone (177.120); Lodatti ing. Egone, direktor Telve, 1 milijon 300.000 (51.667); Loria Angelo, čevljar, 1 milijon (36 tisoč); Loricchio dr. Adriano, prefekt, 1.200.000 (46.195); Lucchesi Lodovico, industri- jec, 1.600.000 ( 69.427); Lupieri Zaccaria, stavbenik, 1.400.000 (57.389); Lutman Claudia r. Appiani 1.250.000 ( 48.900). Macuz Giuseppe, podjetnik, 1.300.000 ( 51.667); Malni ing. Giordano, arhitekt, 1 milijon (36.000); Mancini dr, Giovanni, zdravnik 1.100.000 ( 40.973); Marega dr. Bruno, trgovec, 1 milijon 500.000 ( 63.510); Ma- resi dr. Carlo, zdravnik, l milijon 400.000 (57.389); Maroni Alfreda 1 milijon (36.000); Martellani Milano, trgovec, 1 milijon 100.000 (40.973); Martina Vittoria, gospodinja, 1 mi-li;on 350.000 (54.497); Martini Pietro, trgovec, 2.400.000 (126 tisoč 29); Mattioni Enrico, trgovec, 6 milijonov (536.400); Mattioni Lino, trgovec, 6 milijonov (536.400); Mauro dr. Luigi, industrijec, 1.600.000 (69.427); Mermoglia dr. Lam-berto, zobozdravnik, 1 milijon (36.000); Merolli Aldo, trgovec, 1.500.000 ( 63.410); Milani Giuseppe, slaščičar, 1 milijon (36.000); Milani vd. yit-teria, gostilničarka, 1 milijon (36.000); Mischou Bortolo, trgovec, 2.200.000 (110.563); Mischou Carlo, trgovec, 2 milijona (96.000); Miseri Adriano, trgovec, 1.200.000 (46.195); Miseri Mario, trgovec, 1.200.000 (46.195); Mizzan Giovanni, in dustrijec, 2.100.000 (103.169); Monaco Alfredo, krojač, 1 mi lijon 100.000 (40.973); Monca-ro Luigi, trgovec, 1.200.000 (46.195); Montena dr. Giusto, direktor Cassa Risparmio, 3 milijone 750.000 (250.875); Mo-rini Nevio, trgovec, 1 milijon (36.000); Moruzzi Benito, trgovec, 1.100.000 (40.973); Mo-via Antonietta 1.200.000 ( 46 tisoč 195); Mugherli Fausto, komendnik, 2 milijona (96 tisoč), Netzbandt dr. Paolo (jun.), zobozdravnik, 1.400.000 (97 tisoč 389); Nitri dr. Giacinto, piefekt. 1.350.000 (64.497); Novell! Alfredo, gostilničar, 1 milijon (36.000). BaltamoMes se vedno z rumeno malico Gaul in Bahamontes nista sprožila pričakovanega napada - Ponesrečen beg Gismondi j a in Christiana -Danes etapa s štirimi vzponi AOSTA, 14. — Kolesarji «Toura» so prešli francosko mejo in zaključili 243 km dolgo in naporno etapo preko treh vrhov na italijanskem o-zemlju. Na italijanskem ozemlju pa je moralo priti do italijanske etapne zmage in to je preskrbel presenetljiv Baldini. To pomeni, da gorska «a3a» Gaul in Bahamontes nista napadla na terenu, ki jima najbolj ugaja in sta dopustila, da so vsi favoriti prišli skoraj skupaj na cilj. V Lautoretu, kjer je bil starti se je danes laže dihalo. Deževalo je, ko so se kolesarji odpravili na pot, ki se je takoj začela vzpenjati proti vrhu Galibiera. Gaul in Bahamontes sta v prvih vrstah in diktirata tempo vožnje, zaradi česar se nekateri kolesarji, med katerimi je najbolj znani Bobet, že znajdejo v zagati in vozijo z zamudo, 2 km pred Vrhom Rohrbach hoče na samoten sprehod, a Gaul mu ne dovoli in ga po 1 km zasledovanja dohiti in prehiti ter prvi privozi na vrh, kjer ga čaka nagrada »Souvenir Henri Desgranges*. , V spustu je dež nekoliko ponehal in Geminiani in Riviere hočeta mimo kolesarjev, ki so vozili pred njima. Bežečima se pridružijo Anglade, Robinson in Baldini ter kasneje še Padovan in Falaschi, ki si naberejo 1’ naskoka pred Gau-lom in Bahamontesom. Toda gorska kolesarja sta zamudo kaj kmalu nadoknadila na prvih strmih ovinkih, ki vodijo na Colle du Telegraphe. Pri mestecu St. Michel de Mau-rienne Geminiani, Riviere, Robinson in Padovan izgubljajo meter za metrom, kar se pripeti tudi Angladu zaradi defekta v- zračnici. Toda francoski prvak popravi okvaro in se spusti v besno zasledovanje. Po 55 km vožnje Busto, Gi-smondi in Christian zapustijo glavnino in se odpravijo s hitrejšim tempom gorskim prelazom naproti. Francoz mora popustiti, Italijan in Avstrijec pa nadaljujeta pot ter tudi na prvih vzpetinah 2.769 m visokega Iserana povečata naskok. Tu so zabeležili krono-metristi nič manj kot 10’40” naskoka, ki pa se bo zmanjšal na vrhu, kamor je Christian privozil pred Gismondi-jem, na polovico. Bobet, ki je imel na prelazu več kot četrt ure zamude je prisiljen zaradi želodčnih krčev odstopiti. In tako je nekdaj najboljši francoski kolesar, ki so mu nadeli ime »Luison national* moral prekiniti dirko pred pragom francoske prestolnice. Medtem Gismondi in Christian nadaljujeta pot sama v upanju, da se jima bo posre’ čilo privoziti brez nadležnih nasprotnikov do cilja. Na vrhu prelaza Malega Sv. Bernarda je njuna prednost do zasledovalcev še vedno 5’. Ce- stanju in marsikdo mora sto-| (CM) 32’57”, 15. Manzanegue sta proti cilju je v obupnem/ (PNE) piti s kolesa in zamenjati zračnico. Največjo smolo pa je imel Gismondi, ki je bil s Christianom junak včerajšnje etape, ker je moral zabeležiti kar 6 defektov, zaradi česar je izgubil precej dragocenega časa in truda, ker je moral sam zasledovati Avstrijca, ki se seveda ni menil za Italijanove nevšečnosti. Za bežečima pa sta se razvili dve Skupini zasledovalcev. V prvi najdemo Gaula in Bal-dinija, v drugi, ki je vozila z manjšo zamudo, pa Baha-montesa in Riviera. Tik pred koncem dirke pa se Baldinijeva skupina združi z Gismondijem in Christianom, ki sta prisiljena kloniti. Na dirkališčno stezo stadiona v Aosti privozi prvi Baldini, ka-teremu sledi Gaul. Baldini, ki je hitrejši, si s prednostjo 10 m zagotovi prvo mesto pred Gaulom. Bahamontes je za današnjo etapo izbral obrambno linijo. Dobro je vedel, da mu ne more nihče do živega in zato ni napadel, pa čeprav je bil pripravljen, da vsak morebitni napad najboljših takoj zaduši. Seveda ni računal na Angla-da, ki je sedaj le 4’ za njim in predstavlja zanj veliko nevarnost. Če je tako, se bo pokazalo na etapi na kronometer. Sicer čaka tudi danes kolesarje naporna 251 km dolga etapa s štirimi vzponi na Vel. Sv. Bernarda (2.473 m), na Col de la Forclaz (1.523), Cote de Megeve (1.113) in končno na Col de la Forclaz de Mont-min (1.175). Morda bo tu kaka ofenzivk gorskih kolesarjev. Sicer je to zadnja' prilika za Bahamontesa in še posebno za Gaula, če si hoče nekoliko popraviti slab položaj v splošni lestvici. VRSTNI RED 1». ETAPE: 1. Baldini (It.) 7.4T43” (z odbitkom 7.47’43”) s povprečno hitrostjo 31.106 km, 2. Gaul (Hol.-Luks.) 7.4I’43" (z odbitkom 7.40T3"), 3. Saint (OSO), 4. Anglade (CM), 3. Gismondi (It.), 6. Christian (Int.), vsi z Baldinijevem časom, 7. Robinson (Int.) 7.49’30”, I. Anquetil (Fr.), *. Brankart (Bel ), 10. Riviere (Fr ), 11. Adriaenssens (Bel.), 12. Mahe (OSO), 13. Van Aerde (Bel.), 14. Bahamontes (Sp.), 15. Gomez del Moral (Sp.) s časom Robinsona, 16. Reitz (Sv.-Nem.) 7.53’ in 22", 17. Hoorelbeke (PNE) 7.33’52”. II. Geminiani (Fr.). SPLOSNA LESTVICA: 1 Bahamontes (Sp.) !7.14’06”, 2. Anglade (CM) z zaostankom 4’04”, 3. Mahe (OSO) 7’50”, 4. Anquetil (Fr.) 9T6”, 5. Baldi ni (It.) S’40", 6. Hoevenaers (Bel.) 10’30", 7. Adriaensses (Bel.) ir46”, *. Riviere (Fr.) H’3§", I. Pauvvels (Bel.) 19’04”, 10. Gaul (Luks.) 21’26”, 11. Saint (OSO) 21’2I”, 12. Brankart (Bel.) 22’, 13. Vermeulin (Sp.) 35’21”. SPLOSNA LESTVICA ZA GORSKO NAGRADO: 1. Bahamontes 60 točk, 2. Gaul 49, 3. Saint 44, 4. Huot 42, 5. Riviere 24, 6. Bergaud 22, 7. Christian in Gismondi 19, 9. Anglade 15, 10. Mahe 12, 11. Desmet 10, 12. Dotto 9, 13. Janssens in Hoevenaers I. SPLOSNA LESTVICA EKIP PO 1*. ETAPI: 1. Belgija 291.22’30”, 2. Centre Midi 292.55*31”, 3. Francija 292.51’ in 25", 4. OSO 293.05’05”, 5. Španija 29.34’56", 6. Italija 294.04’55”. K. Hol.-Luks. 294 51’ in 04", S. Pariš NE 294.58’37”, 9. Inter. 295.42’23", 10. Svica-Nemčija 196 14’10”. medn. košarkarskega turnirja Turnirja za zenske ekipe se bo udeležilo 8 držat PORTO S. GIORGIO, 14 — Organizatorji mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja so že določili spored tekem in so vse prijavljene ekipe razdelili v dve skupini. V skupini A so AZS Varšava (Poljska), Helenik - Aleksandrija (Egipt), Monteferrandai-se (Francija) in Potoefi - Budimpešta (Madžarska), v B pa so Crvena zvezda - Beograd (Jugoslavija), Maccabi - Tel Aviv (Izrael), Picadero - Barcelona (Španija) in Udinese. Turnir se bo začel 23. julija ob 17.30 s srečanjem Udinese -Barcelona. Ob 18.45 bo dvoboj med Crveno zvezdo iz Beograda in Maccabijem iz Tel Avi-va, nato pa bodo predstavili ekipe občinstvu. Ob 22. uri bo itš leksandrijo, ob 23.15 pa Monteferrandaisem in vo. Spored naslednjih dni n je sledeč: 24. julija: ob 17.30 Alej®*** drija - Varšava, ob 18.45 M teferrandaise - Budimpešta. 21.45 Crvena zvezda -na i n ob 23.00 Tel Aviv • ua I celon* 25. julija: ob 17.30 Bard - Tel Aviv, ob 18.45 Montel' randaise - Aleksandrija. j 3 21.45 Varšava - BudimP'5’ ob 23.00 Udinese - Crvena V » da. 26. julija: ob 17.30 finale 'j. za 5. in 6. mesto, ob 21.36 F nale za 3. in 4. mesto, ob * ’ Ph S»ll finale za 1. in 2. mesto. hej tekma med Budimpešto in A-HHIIHlUIIHIIIIIIIIMMIIlllllllllllllllllllIHMIIIIHITIIIIIUIIIIIIIIIIIIUlMimilllllllHIIIIIIIIIIIIHHIMIlMUOIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIinmflMHIIia Zopet novi plavalni rekordi v Parizu bo sledilo nagrajevanje. je m Dennerlein (It.) in Gastelaarsova (Hol.) nova evropska rekorderja na 200 in 100 ® ta H »aj Italijan je izboljšal rekord Nemea Zierolda, Holandkinja pa lastneg* sPc ®iii ti jj Tržačan Bianchi izboljšal italijanski juniorski rekord na 100 m prosto ms »ja PARIZ, 10. — Kaže, da se je mednarodno plavalno tekmovanje za »Veliko nagrado Pariza* rodilo pod srečno zvezdo. V prvem in drugem dnevu so plavalci dosegli nove evropske rekorde (Italijan Dennerlein in Francoz Christo-phe), medtem ko so drugi postavili številne nove državne rekorde. Tudi danes je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov. Dennerlein je tudi v plavanju na 200 m metuljčka postavil nov evropski rekord s časom 2’19”5. Prejšnji rekord je pripadal Nemcu Zieroldu v času 2’21”4. juniorski rekord, ki je do sedaj pripadal plavalcu Della Savia s časom 59"9. ZA DAVISOV POKAL Italija - Španija 24., 25. in 26. t.m. Davisov pokal med »^It, da J1G Za i^aviauv puivai »*»—— .jtui ma reprezentancama 24., tet 26. t. m. v Milanu. SP3”.*^8' reprezentanco bodo sestavij Arilla, Couder, Gimen* Santana, italijansko pa trangeli, Merlo, Sirola ih chir.i. RIM, 14. — Italijanska in špahska teniška zveza sta se sporazumeli, da bo finalno teniško tekmovanje evropske co- . Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Zelo uspešna je bila tudi holandska plavalka Cockie Gastelaars, ki je na 100 m prosto izboljšala lastni in s tem tudi evropski rekord na tej progi. Njen stari rekord je bil 1’03"7, medtem ko je novi 1’02"9. V isti disciplini je Francozinja Frosova izboljšala s časom 1’07”1 državni rekord. Omembe vreden je tudi rezultat, ki ga je dosegel Tržačan Bianchi v plavanju na 100 m prosto. Bianchi je s časom 59”5 izboljšal italijanski KINOPROSEK-KONTOVEl predvaja danes 15. t. m. ob 26. uri Paramount film: Svet bo naš Igra: JORGE GODDARD Bergaud t S Ml uiiiš?. :: M ** 1 >» .!•»•• >•„ •* «♦«. « «• >* <»• M M* M^UO « U) Takšna je bila gledana v prerezu včerajšnja alpska etapa predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob lt. uri in 20.30 uri na prostem Lux film: t PlSKO KRANJEC: Povest o dobr M. Ko je potem ugasnil luč in obsedel na postelji, da bi pokadil pipo tobaka, se je razvil med njima tisti že tako običajni pogovor o ljudeh, ki so še pred nekaj leti oživljali njun dom; govorila sta o Ivanu Korenu, o njegovi prelepi ženi Marti ter slepi deklici Katici, dokler se nista dotaknila tudi svojega razbojniškega vnuka Petra Koštrce. »Takrat je bilo tako lepo pri nas,» je rekla Ana, in resnična žalost ji je prevzela srce. Jožef ni rekel ničesar; zato ker je bilo res tako čudovito lepo. Od takrat je minilo že nekaj let, Ana je za vedno obsedela v kotu, samo on je še redno zahajal v šolo po cigaretne ostanke. Samota je postala še večja kot je bila nekoč. In ko se dotakneta tistih dni, morata govoriti tudi o vseh ljudeh, ki so bili pri njima. Govoriti morata tudi o tisti čudni zimi, ki je vse razbila. Pri tem Sta vendar morala obsoditi Petra Koštrco, ki je tako usodno posegel v Korenovo hišo. Da se ni zgodilo to, bi ta čas že stala hišica poleg njunega doma in Korenovi ljudje bi prihajali vsak večer k njima. beti mora celo, da vselej umre nekaj otrok, ker bi se sicer zbor angelov ne pomnožil; stari ljudje pa niso za tako rabo.» «To poslednje je res, kajti težko si predstavljam,* je govoril Jožef, «da bi bila ti ali jaz kaj prida angela, in ne morem si predstavljati, da bi nosil krila, ker bi me bilo hudo sram. Prav tako pa tudi tebe ne bi rad videl s krili na hrbtu. Kar se pa posebej usode tiče, ki je za vsakogar že naprej odločena, ne bi čisto pritrdil, ker kako naj bi potem rekli; vsak je svoje usode kovač? Pa še drugi vzroki so, ki bi temu ugovarjali. Toda Korenovim je bilo brez dvoma tako usojeno in zato se je tako zgodilo. Zakaj že v človeku samem leži nagnjenje, da gre nevzdržno proti svojemu polomu, ali pa da se vsaki nesreči spretno ogne. In Marta je imela tak nesrečen značaj.* Taki razgovori se ponavljajo noč za nočjo, se včasih malo spremene, pa se spet povrnejo na isti predmet. Vsako zimo enkrat se Ana prebudi in si zaželi kolin, ker se boji, da bi jih zamudila, če bi prezgodaj umrla, vsako pomlad si zaželi, da ji Jožef še enkrat prizna, da jo ima rad, in skoraj vsak dan mora Ana pobožati Jožefa po roki, da mu potem lahko zaupa veliko skrivnost: vejo bele meglice na sever. Ničesar si ne želi več, vsaj ne na glas, ker se boji. «Bog,» pravi Jožefu modro, »se bo lahko nekega dne razsrdil na naju, ker ga vedno znova prosiva, da bi nama podaljšal življenje, čeprav mu s tem priznavava svojo ljubezen, ko ljubiva svet, ki je vendar delo njegovih rok. Ne smeva ga prositi, če je konec koncev njegova volja, da ga nama podaljša, se mu bova zahvalila, kar morava storiti, tudi če nama ga ne podaljša. Če pa je njegova volja, da je bilo vsega dovolj, tedaj bodi tako. Morda pa si misli, da so tudi drugi potrebni še nekaj let, kar je naposled resnica, in naj potem podaljša življenje tistim, ki si sicer nič manj ne žele dolgega življenja kakor midva, pa so ga vendar bolj potrebni, ker so mladi * ne ve z njim kaj početi. Tudi drv nihče več ne nabira P° $ dovih. Sicer se pa ni v ničemer prav nič spremenilo. SaJ p posled ljudje niso umrli, kakor sicer umirajo ljudje. Gl«j> ji tiča, tista slepa deklica, ki je nekoč tako čudovito pela, ^ spremenila v pesem in jo danes bogati, ki imajo radio, 13 ji *v r>ASllKQ in Ir 1 r\\1 i i n 1V Itrobo naram ‘J ^ poslušajo, ko lovijo iz zraka njeno pesem. Peter Koštrca ^ cnromonil ir nfoirliion r.n spremenil v pravljico in mnogi otroci sanjajo o njem o nečem posebnem; ko so sami, si pripovedujejo o njem z u Hi DAaI MA i A 1 J— i__i__• AL . • • lil W rečimi očmi in strastnimi besedami, še sami so sklenil*^ k S tako vdanostjo preživita pomlad, poletje, jesen in se zapreta naslednjo zimo v sobo, od koder le še včasih Jožef stopi po drva, včasih v vas v šolo po tobak ali pa da postreže srnam, ki prihajajo lačne in utrujene k hiši, in da nasuje s plevami prosa fazanom in jerebicam, ki mu brskajo po dvorišču. »Tako dober si z menoj... rada te imam.* Tako priznanje je v teh letih če že ne neizbežno, pa vsaj potrebno in tudi lepo. Zakaj po nesreči v Korenovi sobi si lahko priznata, da je bilo potrebno mnogo potrpežljivosti, mnogo volje in mnogo poštenja, da sta si mogla ohraniti ljubezen tudi za ta pozna leta, ko je človek v nadlogo samemu sebi, kaj Sele drugim! «Bog je hotel tako,* je naposled dejala Ana, «zakaj prepričana sem, da je glede vsega, kar se dogaja na svetu in tudi v našem življenju, vse že naprej določeno. Kam bi pa bog prišel, če bi moral za vsakogar posebej vsakokrat odločati, kaj bo z njim! Razen, kakor mislim, v kakšnih izjemnih primerih bog lahko spremeni usodo, bodisi da nekemu podaljša življenje, če zasluži njegovo milost, bodisi mu ga skrajša; da; skr- Ampak, ko pride nova pomlad, tedaj mora Jožef sneti zunanja okna, da prisije sonce v sobo, takrat stopi Ana spet pred hišo, čeprav z njegovo podporo, in nastavi tam svoj nagubani obraz žarkemu soncu, ki vliva vsem stvarem zdravje in ljubezen do življenja. Tedaj se ozre za metulji v zraku, za sinicami, prisluhne brenčanju čebel, ki dedku vsak dan rojijo, prisluhne pesmi v gozdu in šumenju Mure. In ozre se po setvah pred hišo in po cvetočem maku, po pisanih travnikih in zelenem gozdu ter naposled po sinjem nebu, po katerem plo- Svet že davno ne ve, ali Koštrčeva še živita ali sta že mrtva, in često se zgodi, da pride kdo z občine pogledat, če nista umrla v svoji koči. Koštrčeva pa še živita; zdi se, da ne bosta nikdar umrla. In v tihih nočeh se še vedno pomenkujeta, a ko pride nova pomlad, si morata spet in spet priznati veliko ljubezen, ko ustnice zašepečejo: Rad te imam. Nekoč bodo ustnice poslednjič izrekle to brezmejno ljubezen in zvestobo, potem pa se bodo zaprle za vekomaj. Vendar ljubezen najbrže tudi takrat še ne bo umrla. bodo postali razbojniki, ko dorastejo, in tudi sami bodo vali ljudem mnogo denarja, ker je samo po sebi umevno, j ' ga bodo mnogo imeli. Ni čudno, če otroci tako govore o r«, ^ Koštrci, saj celo stari pripovedujejo o njem velike in Sit stvari. Dober je bil Peter Koštrca, daj nam bog mnogo »a ljudi! Sl A zdi se, da je tudi Marta postala pravljica s svojo vito lepoto, in dekleta sanjajo samo o tem, da bi postal« 1 lepe, kakor je bila Korenova Marta. , U Naposled pa sta tudi stara Koštrčeva postala pravU' ^ bitji. Saj že govore ljudje po okoliških vaseh, da ju Je 19 t)ve oni videl v poletnem večeru, kako se z roko v roki spreh%»lti okoli tistega jarka in po tistih njivah. Nekateri trdijo da so ju slišali, kako sta se pomenkovala, kajti govoril* dovolj glasno. Neki moški je slišal celo, o čem se poin^ £ jeta: razločno da je slišal, kako je Ana rekla: «Jožef, povej mi kaj lepega.* •«! fl In Jožef, čeprav tako močno osivel in v takih letih, 1* jf dvoma prisrčn« t * * * kel sicer mirno, ne strastno, toda brez globoko- »Ana, rad te imam...* Minila so leta. Na otočku, kjer sta nekoč živela stara Koštrčeva, je še danes vse, kakor je bilo nekoč. Koča sicer razpada in vetrovi jo čedalje bolj odkrivajo. Zakaj Koštrčeva ne živita več, ker Jožef Koštrca ne hodi več v šolo po čike. Tudi njuno polje je zapuščeno; trava se razrašča po njem in občina »v Taka ljubezen pa ne more nikdar umreti, taka 's mora ostati v dediščino poznim rodovom, ker brez dvom* J-svet na njej. »< KONEC