Številka 329
Trst v petek 30. novembra 1306.
Tečaj XXXI.
7j&r Izdaja	dan
n H ufti'tl U jrantri* rs 5. ni, 8tr*tsifcst1til e> M MiTS'. ''mmlfne Sti-rUke se prečni*; o pc 3	(6 *vitinbi
r c norih ti>br.fe"£rnah v Tf-tu ;n okolici, L uMjani Gorici. Kr-.n-uT At. Vpiru, Hežnni. Nrbrf>?:ni. S*, Luciji, Tolminu. Aic>v*čirn. Postoini. Ikirnbereu. Solkanu itd. /rt- orf*.^* e računajo po vinta;	73 n»xn, vi^i*
% n.uii: m tnrovinsfce in cbrtne osriw 20 ptot. ; :a 05irrrntr-e. zahvale. po*i&m<-e t sfiaae oti'i'-rrih zrvcmjuv »v« t Za	v t£k"»tu iieUt »10 5 vtm. ' 20. v^ai* na-
fl !» vr^tK K Mali oglesi po 3 tt.	najmar.i c»
;r.. su »tor. — ' -pLi?* fcprejML* jufeTau.i i:iideif?r uprave
— Fl« Čuie ee irir!'T:<*nr> 1p onriivi
o {»i,
;iio pcirticacga društva „Edinost" za Primorsko
T7 edinosti je moč!
Naročnina
ca vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 ntsece 6 K. — N*
aaročbe brez doposiace oaročnuie se uprava ue oz ra Vki dopisi naj 9e poSiliajo na uredništvo lista. Nefrankuvau..
pisma «e ne sprejemajo in rokopisi ee ne vraSajo. Naročnino. otrIft=e in leklamutnje je pošiljati na upravo liata
UliEDNIŽTVO: ni. Giorjrio Galatti 18. (Narodni dura). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnic konzorcij Ifota „Edinost*. — Natisnila tiskarna konsoreij* "J nt a Edinost' v Tratu. ulica Giorgio Galatti fit. 18.
PoStno-hranilnični račnu št. 841.652. r^cccc-
■' TZLZrOH atav. 11*7. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK-.
Polit, društvo .,Eclinoslu v Trstu
vabi na
v
ki bo
v nedeljo 2. decembra ob 4. uri pop.
v veliki dvorani
..NARODNEGA DOMA 4 v Trstu
z naslednjim dnevnim redom :
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3 Poročilo blagajnika in pregledovalcev računov.
4.	Volitev odbora, načelnikov in pregledoval-cev računov.
5.	Slučajnosti*
naših neuiiinih*homatij, narod pomni že to. drugih oseb. organizacij itd., na katere bi se' kdo je lansko jesen in zimo izzival in začen- iuieli s podobno prošnjo obrniti po Vašem j njal krvave izgrede in razgrome. Temu na- mnenju, da bi bila tako zagotovljena vse-rodu ni šlo v glavo, da bi „črna stotina*4 stranska popolnost in da bi ne prezrli niko-kaj naklepala. Ker videl je pač organizacijo gar, čegar sodelovanje je potrebno na name-z rdečimi praporji na mnogoobiskovanih sho-! ravani razstavi.
Pismo iz Rusije.
Iz slovensko-hrvatskega Primorja sem >il prejel predrago mi in milo pismo v kate-terem je rečeno mej drugim : „Vi nam pri-azujete (v „Edinosti") ruske odnošaje vse irugače, nego pa jih mi čitamo v naših in ptnjih no vini h".
Velik nedostatek je v [tem. da telegrat »i dopisniki, a na podlagi njihovih sporočil uredništva časopisov dajajo prednost vsemu, kar grdi in zasramuje ruski narod in izzivlja sovražtve in boj na smrt. — Oh, kako ,'renko in britko je, da je glas, ki sporoča resnico in teh ni malo v naši |Rusiji — u'lušen po groznem kliku lažnjivih sporoče-vaicev ki, ali z zlobno nakano, ali pa nehote trosijo po svetu prevaro, laž in kleveto. Po->fbno pod konec minolega oktobra ni bilo nsinuvacijam in obdolženjem ne konca ne kraja. Občinstvo je bilo razdeljeno v dva, .Kisprotna in sovražna si tabora „levih44 in ..desnih*4. Levi so vse, kar stoji po mišljenju ti zahtevali desno od kadetov, torej okto-»risti in monarhiste, vrgli v en „črnostoten--ki" koš ! „Desni*4 pa so zagnali „kadete" v tabor socijalnih demokratov in anarhistov od imenom „rdeča stotina **.
iz vseh koncev države se je razlegala zlovešča govorica, da na dan .'JO. oktobra m »do i^randijozne demonstracije in krvavi neredi. „Levi*4 so vpili, da ~črnostotenci*i lefcgo priprave za preganjajanje Židov in /.rrebljenje inteligencije. Z druge strani, iz -diora „Zveze ruskega naroda*4, je šla uporna >-9t, da v pomembni dan obletnice „rdeče--tutenci*4 snujejo nekaj izrednega z namenom, la bi izzvali krvave izgrede povsodi, posebno ►a po mestih, kjer je kaj Zidov. A kje ni Židov ? !
iliren, delaven narod, ki se ue peča s iohtiko in strankarstvom. je bolj verjel govo-lcam. ki so izhajale iz tabora „desnih", vaj ti. tudi če bi ne bilo druzih kriterjev
dih, videl je tolpe z 'revolverji in bombami, ki so pod vodstvom svojih poveljnikov, prepevanju „pohoronago [marša" in rnarseljeze, po vojaški marširali na izgredih — ali nikjer ni videl „črne organizacije", ker stotine" v Rusiji nikjer ni, razun v domišljiji „rdečih*4 vlastoljubcev in nasilni-
kov, ki že preko meje neprevidno trobijo o,, .... .» i .... . i j Izvoljena sta bila glavna govornika posl. namišljeni nevarnosti, ki jim baje preti od , D ^	_ 1 ^	_____.
„črnostotenskegau tabora!	________
I nu, kje pa je vendar, kje tiči v zasedi j	Volilna reforma.
ta razvpita, krviželjna „črna stotina", grozeča • Zopet neprijetno presenečenje
„napredni inteligenciji, prosveti in svobodi" ?!! jatelje voijine reforme kakor je
Kje jo je še kdo videl ? ! Kje so še zasačili J namre-
kakega „čmostotenca", z revolverjem v roki, j Z glasovanji v seji dne 27. t. m. je bila
Avstrijska poslanska zbornica.
(Brz. poročilo).
DUNAJ 29. Predsednik grof Vetter je
otvoril sejo ob 11. uri in 15 minut. V dvoarni .c r n e i
i je bilo le malo poslancev. Zbornica je nadaljevala debato o deveti skupini (razdelitev volilnih j okrožij na Češkem, Moravskem in v Sleziji). Izvoljei
Boheim za in posl. Baxa proti predlogi.
za pn-in stoji
ali z bombo v žepu na ropu erarnih in za-zasebnih blagajnic ?! Kje so ..črnostotenci" napadali banke, poštne vozove na cestah in železnicah, bogate magazine in restavracije ? ! !	________(Pride še.)
volilna reforma kakor taka že rešena in poslanska zbornica je prešla v razpravo o razdelitvi volilnih okrajev. To ravno so pa zelo vroča in zelo sporna tla. In nič se ni čuditi, da je bilo prijavljenih nič manje nego osem minoritetnih votumov, oziroma predlogov. Ne, v tem ni presenečenje. Neprijetno preseneče-
" ^ . , *	nje za vlado in prijatelje volilne reforme
ske razstave v Pragi leta 1910. razpošilja * . . , .. .	, . An - ___
^	r j , kafco,. je m stoji ie pa v dejstvu, daje ravno
ta- e poziv :	; ^ ^^ ak j r Kramar, ki se je ne-
ruskesa'	n . .
° ' verjetno eksponiral za volilno reformo in nz-
Slovanska razstava v Pragi.
Pripravljalni odsek za prireditev slovan-
Na posvetovanjih nekdanjega
odseka za priprave k udeležbi na „varovan- j ^Vte^m s^o" politični" pozicijo;" za^ričel sk, razstavi na Ruskem 4 kije zdaj odložena, da bi se razdelitev mand na nedoločen čas, je bilo sklenjeno pnredit, ! ^	^ 0dgek za volilno
slovansko razstavo v Pragi 1. 1910.'___- * . --	. .	.
po možnosti v istem razmerju in obsegu, kakor so si mislili ono v Petrogradu.
Ta razstava ima torej podati popolno siiko kulturnega in obrtnega stanja vseh slovanskih narodov: na njej imajo biti zastopani kar najpopolnejše zgodovinsko-kulturna slika, književnost, umetnost, veda, obrtništvo
in trgovina.
Prireditev slovanske razstave v tej vsestranski popolnosti, kakor mislimo, pa ni možna brez načelnega soglasja vseh slovanskih narodov in brez sodelovanja ter pomoči vlad slovanskih držav, velikih slovanskih or-
mandatov reformo je določil razmerje: 55 nemških: 75 j čeških mandatov, skupno 130 mandatov za Češko. Dr. Kramar pa zahteva sedaj raz-! delitev 52 nemških in 78 čeških man-| datov.
Ta presenetljivi nastop dr. Kramaia je j zelo ozlovoljil na nemški strani in zdi se, kakor da bi se vendar malo bali, da bi agitacija dra. Kramaia pri strankah imela kaj vspeha. — „Neue Freie Presse" pripoveduje celo, da je dr. Kramar Italijane že pridobil, a pozneje da so se naši sodeželani zopet premislili in da bodo bržkone vstrajali pri kom-
•• . 7	i „. i „„„ „„«4.0 ' promisu odseka. „Neue Freie Presse" skuša
: gamzacij m prvakov vsega slovanskega sveta r	"
1 .	ji	•	„ _ • ; tudi vršiti presijo na vse pristaše volilne re-
— katerih sodelovanje in pomoč morejo 1	r j	r
edini biti porok popolnosti in s tem tudi forme s tem> da 8traSi> češ' da bj bili vspeha nameravane razstave.	;neizogibni najhuji konflikti,
Da bi bil temelj vspeha vsega ogromnega ■ ak<> bi dr. Kramar prodrl se svojim pred-podjetja slovanske razstave v Pragi 1. 1910. logom.
zagotovljen že prej, nego se začno priprave,! Nu> aunaiski list uverJen' da ne Pride
je predvsem treba zagotoviti :	;do teSa ter Je tako Pertiden na. Skodo . ubo"
1.	načelno soglasje z nameravano raz- z€Sa dra- Kramara, da ga smesi s trditvijo, stavo. : da je vsa njegova agitacija le manever, ki
2.	da bi se priredila 1. 1910.	> naj bi rešil dra. Kramai a politični ugled Zato si Vas dovoljujemo prositi, ko Vam kakor vodje mladočeške stranke.
predlagamo v presojo misel slovanske raz- i Tu ima sedaj dr. Kramar — nemško stave v Pragi 1. 1910., da nam laskavo na- plačilo za vse njegovo samozatajevanje, ki je znanite svoje mnenje o obeh zgoraj navedenih bilo često — sojeno s slovanskega narodnega vprašanjih in nam obenem naznanite imena stališča — naravnost nerazumljivo !
PODLISTEK.
Zakaj ?
Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski.
Prevel M. C—č.
Dolgo — dolgo že — ni doživel morda 'akega trenotka. Nekaj blaženega se mu je /^vleklo v srce. In ta skupna večeija, ta vedela zdrava deklica, še povsem po otroški nagajiva — sta prinesla čara in dražesti, -.koro nepoznanih doslej.
Ko so se razšli, je morala Saša dopustiti, da jej poljubi roko. Se nikdar jej ni noben možki poljubil roke. — Sedaj vidim, I a sem res gospica! — je rekla napol resničnim zadovoljstvom mlade instutke.
No. ko je bila tam čez v sestrini sobi, e sklenila roki in je s solzami v očeh obžalovala bolnika. Beta — on je močno bolan — ah, jaz pa sem kakor neumna prihrumela v sobo. In še le tedaj sem se spomnila rr,ega. Siromak ! — Beta — ali ozdravi ? — Kako žolt je v obrazu ! — In glas mu je nekako ves drugačen.	!
—	Siromak ! — ravno tako je bilo z mojim pokojnim Nikolajem.
—	Oh — mene je strah. Da uuire Beta ?
—	Pst — pst! Ne plaši se! Doktor je rekel, da ni nevarnosti, da bi se nesreča takoj dogodila.
Poprej nego je nocoj Saša zaspala, je zmolila nekaj očenašev, da bi se „dobremu" Lazi obrnilo na bolje. Ob enem je trdno namenila, da bo naslednjega dne pisala materi Agnezi v samostan, naj jej pošlje prepis neke molitve za težko bolne.
Naslednjega dne, ko je okolo desete ure predpoludne prišel doktor k bolniku, je našel poslednjega, ko je čital Sekspironega Romeja in Julijo.
—	A kaj citate take stvari ? — ga je vprašal zdravnik nezadovoljno, ker se je bal, da ga to morda razburja. — Vse to je pesniško pretiravanje.
—	Oho — ga je bolnik prekinil živo — v Sekspiru ni pretiravanj. A ravno tega ne vem, je-li mogel kdo kedaj veličastneje predstavljati ljubezen ?
—	To vse more biti! Ali vsa ljubezen ni vredna tega, da si radi nje kvarite živce in ovirate pravilno kroženje krvi. Bodite mirni — pa vam bo bolje. Slednjič — ako se kateremu človeškemu Čutstvu hoče zdravja, se ga gotovo hoče najbolj ljubezni.
—	Nehajte — nehajte! Vi mi zopet pridite s svojim Darvinom ali Hartmannom in boste hoteli tolmačiti ljubezen Ie na —
1 tizijologijski način,
i — No, da !
—	E — tu sem ravno jaz najkrepkeja i negacija. Ako je ljubezen le sredstvo prirode,
da si ohrani svoje vrsti — potem pa bi to čuvstvo občutili le tisti individuvi, ki so naj-prikladneji za nadaljevanje človeškega rodu.
—	Priroda nima razsodnosti, ona ima le instinkt. Z instinktom je znala in mogla izbrati in najti najbolje sredstvo v svoje namene razploda, ali ni več mogla in ne more izbirati in razvrščati, katere individuve napravi pristopneje temu svojemu sredstvu. Ker
v to treba razsodnosti, te pa ni v piirodi. Sicer pa je njej dovolj, da to sredstvo v življenju obstoji. Njej nič ne škodujejo disharmonije, ki navstajajo včasih. Od teh trpe samo dotični individuvi. Za pojedine individu re se pa ona ne briga — njej je glavno in vse le vrsta. Da bi po teh harmonijah — sicer redkih — trpela vrsta — e potem bi si priroda hitro znala pomagati se svojim hitrim instinktom. Tako pa ne treba. Tudi v tem leži tragičnost človeškega življenja. Ah — ali kaj govorim to! Povejte mi raje, Bte-li že vporabili novo inhalacijo ?
(Pride še.)
Drugače pa moramo le pritrditi mnenju dunajskega lista, da je zagotovljena večina volilni reformi — kakoršnja je!! Na Češkem in na — Koroškem.
Avstro-ogrska banka in Čehi.
„Narodni listja" javljajo, da bo udeležba čeških interesentov na letošnjem občnem zboru avstro-ogrske banke veliko veča, nego je bila lani. Sedaj je deponiranih 8400 akcij s 420 glasovi, torej še enkrat toliko, kakor lani.
24 novih polkov v avstro-ojrrskl armadi.
Budimpeštanski list „Az Ujsag*4 je priobčil nastopno senzacijonelno vest: Po dovršenih izpremembah na ministerstvu za vnanje stvari in na ministerstvu za vojno, je cesar pozval na posebno avdijenco ogrskega ministra na dunajskem dvoru, grofa Aladarja Zichv-ja ter mu izjavil, da je sedaj neobhodno potrebno, da se avstro-ogrsko armado pomnoži za 24 novih polkov. Grof Zichv je to izjavo cesarjevo predložil ogrskemu ministerskemu svetu, ter je dostavil, da je po mnenju mini-sterstva za vnanje stvari, barona Aehrenthala, v nevarnosti obstanek trozveze, ako se armade ne pomnoži. Ogrska vlada jo sklenila, da ne ugodi tej zahtevi, akoravno bi bilo za izvršitev tega načrta določeno leto in pol. Tedaj je nastala govorica, da odstopi mini* sterstvo Wekerle; toda na predlog pravosodnega ministra Geze Polonyi-a se ni cesarju dalo definitivnega odgovora, in minister Po-lyni je obljubil, da najde kak izgovor.
Te dni je pa Polonvi stavil ministerskemu svetu nastopni predlog : Dne 8. junija 1907, se imajo v Budimpešti povodom 40-letnice kronanja Fran Josipa I. ogrskim kraljem vršiti velike slavnosti, na katere se ima povabiti tudi zastopnike vnanjih držav. Kralj, ki bo vsprejemal izjave udanosti poslancev in magnatov, bi moral potem v jubilejnem prestolnem govoru dati Ogrski razne narodne koncesije. Kralj bi moral ustanoviti štiri nove polke ter jim dati ime : „Kralj Matija", „Ivan Hunyadi", „Kralj Ludovik Veliki*4 in „Kralj Koloman*4. Tem polkom bi se moralo izročiti ogrske narodne zastave. Poleg tega bi se moralo ustanoviti dva nova liusarska polka v skupni vojski ter jima dati ime: „Rakoczy" in „Tokoly". Oba polka bi imela madjarski kakor poveljstveni jezik. Ta predlog je ministerski svet vsprejel. Minister za Hrvatsko Josipovič je tudi zahteval za Hrvatsko kako koncesijo, na kar je bilo sklenjeno, da naj se zahteva nov hrvatski polk „ Jurišević44.
Predleg je bil takoj sestavljen, ter preveden na nemški jezik. Prepisi so bili dostavljeni casarju, ministru za vnanje stvari in skupnem vojnem ministru. Vladar je predlog baje takoj odobril ; v zameno pa odobri prihodnje poletje ogrski parlament predlog, da se osnuje 18 polkov pehote, 2 polka husarjev in štirje polki topništva.
Henrik Sienkiewicz cesarju 1	Tiljelmu.
V vsakem letu se v teh šolah pretaka več solz, se razdelja več udarcev s palico in se ustvarja veče m u č e-n i š t v o, ki poleg božje in človeške jeze izzivlja tudi nečast. Predniki Vašega veličanstva so vodili mnoge vojne, srečne in nesrečne, opravičene in neopravičene, ali vsikdar velike in težke vojne. V sedanjosti pa stopa v pojavo kakor največi le ta boj, ki vso državo velike pruske sile mobilizuje proti - otrokom. V tem boju tvorijo orožje na eni strani ječe in palice, na drugi pa solze. V resnici, čim veči bi bila zmaga države, tem veča bi bila nje sramota pred narodi! A ravno zato ne bo Vaše veličanstvo ne hotelo in ne moglo dopustiti, da bi takov boj tvoril glavno vsebino vladarstva Vašega veličanstva — da, da bi ta boj enkrat za vselej ostal v zgodovini spojen vladarstvom Vašega veličanstva ter da bi temu vladarstvu Vašega veličanstva dajal ime. Besede kraljevega manifesta iz
^tran II
»EDINOST« št. 329
V petek, dne 30. novembra liHit;
leta 1867. jamčijo poljskim podanikom v kraljestvu Pruskem, vspre-jetim po inkorporaciji v severno nemško zvezo, da ne bosta trpela škode ne njihov jezik, ne njihova vera ter d a t u d i v t e j zvezi ostanejo Poljaki in si ohranijo jezik, kakor tudi običaje. Kako so se držale te kraljeve besede in obljube ? Vaše veličanstvo ščiti toliko čast Nemčije kolikor čast dinastije ter
reprezentira monarhisko idejo.
Naj torej Vaše veličanstvo gleda na to. da bo varovana čast tudi najsiromašnijih poti anikov Vaših. Mera je prekoračena. Krivica je nedostojna imena Vašega veličanstva. Čast krivici ustvarja ostro orožje na obeh straneh. Prihodnji socijalni prevrati bodo mogli to orožje obrniti tudi proti državi. Meni ni dano, da bi predslutil bodoče usode kraljestva Pruskega. Zgodovinski aksijoin je, da vlada, ki si vse dovoljuje, s tem uči podanike, da si je tudi proti njej smeti vse dovoljevati. Ni je nobene pravice proti pravici, nobenega zakona proti zakonu. Pravico do ekzistence je Bog podelil na rodom, izhaja torej iz božje milosti. Monarhija. ki istotako tudi pravice Vašega veličanstva izvaja iz božie milosti, ne sme torej kršiti pravice drugih. Kajti z isto roko po- j dira tudi svoje pravo in je izpodkupuje. V j tej stvari bo Vaše veličanstvo samo najboljši i sodnik. Naj izvoli Vaše veličanstvo obrniti j svojo pozornost tej grozni resnici. Milijoni
Po prečkanju zapisnika prejšnje seje je dal župan prečitati razne došle peticije. Teh je precejšnje število. Zabeležili smo protest „Varstvenega društva civilnih uradnikov" proti povišanju najemninskega krajcarja, delavskega društva „Unione operaia triestina" proti istemu povišanju. Sicer, ko se je imel čitati ta protest, je vstal svet. dr. Venezian in dejal, da je čital dotično resolucijo že na plakatih po mestu in tako konstatiral, da je vsebina te resolucije žaljiva za mestno sveto-valstvo, vsled česar da predlaga, da se ta resolucija ne prečita. Župan je stavil ta predlog na glasovanje in predlog je bil vsprejet. Bila je na to prečitana peticija istrskega deželnega odbora, naj se ne poviša občinska doklada na vino. Peticija konsorcijev trgovcev na drobno, gostilničarjev in krčmarjev in drugih, glede povišanja najemninskega krajcarja in glede povišanja občinske doklade na vino. Peticija zadrug, podvrženih javnemu po-kladanju računov in drugih večih obrtnih družb proti povišanju občinske doklade na obrtni davek. Za tem so bile pre čitane protestne brzojavke istrskih mest : Piran, Poreč, Isola, Crni vrh, Rovinj, Motovun, Vižinada, Vodnjan, Umag, Koper in drugih, ki prote-stujejo proti povišanju občinske doklade na ( vino, kajti po tem povišanju bi bili ti kraji1 direktno oškodovani.
O čitanju vseh teh protestov je vladala v dvorani neka čudno mrzla tihota.
Ko je na to župan izjavil, da se preide
naroda, nad katerimi je previdnost Vašemu • v nadaljevanje podrobne razprave o prora-veličanstvu poverila vladarstvo, se čutijo; čunu, je vstal svet. dr. M r a c h in dejal pod vlado Vašega bolj nesreč n e,
veličanstva; približno tako-le: „V zadnji seji tega slavil e g o kedaj po-: nega mestnega sveta sem predlagal resolucij d, prej. Kršeno je človeško pravo do lastne \ v kateri se izraža lajični značaj občine in se grade in zemljišča, kršeno je pravo hiše do- ; temu dosledno črta troške za cerkvene prispevke, v kolikor niso ti prispevki obvezui. Ta moja resolucija je dobila jako žalostno | večino glasov. Sedaj pa so na magistratu v dvomu, kateri teh troškov so in kateri niso i obvezni, in, dosledno temu dvomu, navstaja ! dvom, kateri troški se imajo in kateri se i nimajo črtati. Nekateri so enega, nekateri Ni bil moj namen zavratno prijeti moje kolege nepripravljene za moj j predlog. Niti ni bil moj namen, da predlagam črtanje istih troškov iz financijelnih ozirov
mače. Solze otrok rose na tlačeno razmerje duše do Boga. Temu nasproti naj krščanska vest Vašega veličanstva pokaže na bodočo pot.
(Zvr^etek.)	Henrik Sienkie\vicz.
3(raf|tijevaški zarotniki obsojeni.
Iz Belega ^rada poročajo od 28. t. m. : i druzega ffineilja. Po dvetedenski kazenski razpravi, ki se je' vršila pri zaprtih vratih, je vojno sodišče
objavilo razsodbo o aferi Kragujevaški, gla- __ ^ ___________ ____________
som katere je nekoliko podčastnikov in čast- j da bi se s tem črtanjem kaj prištedilo. Hotel nikov pripravljalo zaroto. Štiriindvajset pod- - -	- - - • - • gjj-«-i- j-
častnikov je bilo obsojenih na prisilno delo j od 5 do 20 let. 4 častniki od 5 do 10 let ječe,
lei^-jradu je obsodba '-»o častnikov in častnikov provzročila veliko senzacijo.
; sem le, da mestni zastop izrazi načelo, da ima občina popolnoma lajični značaj. Ali ža-: lostni izid onega glasovanja me ne more za-drugih častnikov na leto ječe, V Be-! dovoijitii Potrebno je, da dobi izraz lajičnosti
..	- r°cl" I Občine številno potrjenje. Radi tega predla-
; gani danes, da se pusti netaknjen prvi del ro_ ] resolucije, ki sem jo predlagal v soboto, a " i glede druzega dela iste resolucije predlagam i modificiranje istega v smislu, da se te tro-
Grško-romunski spor pred munsko zbornico.
Iz Bukarešta javljajo od 2H. t. m. Danes je bilo s kraljevim sporočilom otvor-jeno zasedanje obeh zbornic. Sporočilo se bavi s položajem nasproti vnanjim državam ter pravi med drugim, da se ni uresničila nada. da bi prenehal terorizem, kateremu so podviženi Pomeni v turškem cesarstvu, in da bi se bile vzpostavile med Romunsko in Gr- \
boda, da se izreče o tem, ko se bo sklepalo
0	delih, ki se imajo izvršiti v prihodnjem šestletju.
Na to je župan stavil na glasovanje predlog magistrata, naj se za to postavko vsprejme v proračun trošek 60.000 K, a ta predlog ni bil vsprejet.
Pri naslednji postavki „Razširjenje šolskega poslopja na istrski cesti", za katero je magistrat predlagal trošek 190.000 K, se je oglasil svet. dr. Ry b a r rekŠi približno : „Konstatujem, da niti glede tega dela ne obstoji nikak sklep mestnega sveta."
Ravnatelj tehničnega urada inž. L o-renzutti je dal na to neka pojasnila, na kar je dr. R y b a r izjavil: „Iz razlogov, ki jih je navedel poročevalec finančnega odseka, svetovalec Mayer, proti trošku za župnišče v Skednju, iz ravno istih razlogov bom glasoval proti temu trošku."
Svet. dr. Venezian: „To je prav z vašega stališča, a ni prav se stališča mestnega sveta." Razlagal je na to stališče mestnega sveta in podpiral predlog magistrata, naj se sprejme dotični trošek. Predlog je bil seveda vsprejet.
Pri tej točki se je oglasil tudi svetovalec
1	v a n G o r i u p. Stavil je konkreten predlog, naj se vendar enkrat ustanovi šola v Gropadi. Otroci z Gropade in iz Padričev, slabo hranjeni in slabo oblečeni, morajo v leti in v zimi, v vsakem vremenu 3 kilometre daleč v šolo v Bazovico. Pravičnost sama zahteva, da se že enkrat ustanovi ta šola. Tudi šola na Opčinah ne odgovarja več svoji svrhi. Glede te poslednje je dejal, da je moral voditelj te šole pred malo dnevi zapustiti svoje stanovanje v šolskem poslopju, ker je premokrotno. Na Opčinah se zidajo dvorci itd. a šolsko poslopje je tako, da je sramota. Predlagal je torej, naj se vsprejme v prora-' čun trošek 15.000 K za šolo na Gropadi in trošek 60,000 K za šolo na Opčinah.
Svet. dr. Venezian je dejal, da se protivi predlogu glede šole na Gropadi v prvo, ker smatra predlog še nezrelim, a za tem ker Gropajci in Padričevci imajo sicer šolo v Trebčah, a le iz Trme pošiljajo svoje otroke v šolo v Bazovico. Drugače je s šolo na Opčinah ; tu je potreba resnična. „Sicer — je dejal — je svetovalec Ivan Goriup pokazal jako lepo svojo nesebičnost se svojim predlogom, ker znano mi je, da je sedaj šola prenešena v njegovo poslopje, od česar ima on dobiček, a se s svojim predlogom odreka temu dobičku". Dejal je, da se pridružuje predlogu svetovalca Goriupa glede šole na Opčinah a da meni, da ni treba določevati svote za ta trošek.
Svet. Z a n o 11 a se je izjavil ugodno
Svet. G e r d o 1 je izjavil, da ga odg< -vor ne zadovoljuje ter je tudi povedal za pr<> store,
Svet. dr. S 1 a v i k se je oglasil gletl*-2)okritja potoka Farneto. Istotako se je oglasi' dr. SI a vik glede vodovodnih del. Dejal j.. da sta Kolonja in Konkonel vedno brez vođin predlagal, naj se proučuje, kako bi se t. dva kraja poskrbelo z vodo. Predlog jo bil vsprejet.
Pri postavki »Ceste« je svet. Alojzi Gori u p predlagal, naj se v smislu že storjenega sklepa vsprejme v proračun trost-k 8000 K za cesto s Prošeka v Grijan in 12.000 K za razširjenje vozne ceste na Kon-tovelu.
Na predlog d r . a V e n e z i a n a se j sklenilo izročiti to stvar v proučevanje.
Vnela se je razprava tudi glede stopnji s širine Belvedere v ulico Ruggero Manna, za katero postavko je finančni odsek črtal predlagani trošek 20.000 K. Svet. dr. R ic chet i i je dejal, da je dolžnost občine narediti t stopnjice. ker je neki tamošnji posestnik tem pogojeni brezplačno odstopil zemljišče z gradnjo ljudskega prenočišča v ulici Gaspar« Gozzi.
Svet. Gerdol je dejal, da se mora narediti stopnjice iz ozira na tisoče delavce* ki hodijo ondot.
Svet. dr. D e p i e r a je predlagal, naj se vsprejme trošek 40.000 K za naprav klanca v zgornji Skorklji z openske ceste d postaje traimvava. Predlog ni bil vsprejet.
Svet. dr. Rybar se je oglasil gletl ceste na postajo v Rocol in predlagal, naj s-naroči mestni delegaciji, da čim prej predloži konkretne predloge za to cesto. Predlog je bil vsprejet.
Seja je končala ob uri in pol. Dre^ i ob 6. uri in pol zopet seja.
bi bilo
kratkem poroča, katere teh troškov možno črtati.
Župan je stavil na glasovanje ta predlog, ki je bil vsprejet skoraj z vsemi glasovi.
Na to še le je nadaljevala podrobna raz-
JJIEU (,aia )
diplonmtične odnošaje z Romunsko.
ska je v tem pogledu povsem mirna, ker je] .
J	; .	.	• x - torei prešel v razpravo
osvedočena, da je pravica na nje strani. ■
Sporočilo napoveduje tudi različne zakonske načrte za zboljšanje kmetskega stanu, za neodvisnost sodnikov in za vprašanja.	__
za šolo na Gropadi; dejal je, da je sam roči odseku za javni pouk. naj proučuje in v; konstatoval, da je ta šola res potrebna.
"! ške za sedaj še ne črta, marveč, da se na-
I v. G o r i u p je dejal: Pokojni Moise Luzzatto je bil vsaj edini
ško prijateljske razmere. Grška je pretka,	q prorai|mu. Redni del istega je bi)
izcrpljen že v sobotni seji. Mestni svet je
o izrednem delu proračuna.
Pri postavki „Prezidanje župnišča v ;a siauu. za iie- . - , . „ .	, ' , , , „ ,	, ,
1 a različna I	Se VD debata. Za to postavko
( ®	j je bil namreč magistrat predlagal trošek
60.000 K, a finančni odsek je ta trošek črtal

Drobne politične vesti. j iz proračuna Nov romunski dnevnik naj Svet. M a y e r je torej navajal razne Ogrskem. Ogrski romunski državni po- j vzroke, radi katerih je finančni odsek črtal slani i in prvaki so imeli te dni v Budimpešti ta trošek. Sicer pa ni nikakega dotičnega posvetovanje, na katerem so sklenili ustauo- j sklepa mestnega sveta.
viti v Budimpešti romunski dnevnik.
Oglasil se je svet. P o 1 a c c o, ki je de-
P asivna r e z i s t e n c a i t a 1 i j a n-'jal, da bi za stanovanje župniku lahko služil s k i h carinskih uradnikov. Iz Rima 1 tamošnji otroški vrtec.
poročajo : V Genovi so uslužbenci carinskih oblastnij pričeli obstrukcijo, da bi na ta način prodrli s svojimi zahtevami zaradi zboljšanja svojega gmotnega stanja. Uslužbenci jako pedantno tolmačijo predpise, tako, da se odpošiljanje blaga silno zakasnuje. Ravnatelj je izdal stroge naredbe ter je zažugal celo z odpustom uradnikov.
Novi francoski poslanik na Dunaju. Iz Pariza javljajo, da bo francoskim poslanikom na Dunaju imenovan Cambon.
Domača vesti.
Tržaški mestni svet Nadaljevanje razprave o proračunu za leto 1907. —
Sinoči je začela seja ob 6. uri 40 minut. Prisotnih je bilo 45 svetovalcev. Predsedoval je župan dr. Sandrinelli. Vlado je zastopal vladni svetnik Lasciak.
Svet. dr. Venezian je dejal, da se mu zdi svota 60.000 K na vsaki način previsoka. Novo župnišče bi se moglo zgraditi tudi z manjim troškom.
Svet. R a v a s i n i je dejal, da saj ni dolžnost dajati župniku ravno stanovanje v naravi, more se ga odškodovati za stanarino.
Svet. S a n c i n je povedal, da je sedanje župnišče nedostojno, starinsko, dejal je, da je še iz Napoleonove dobe. Vsak kraj,
Občinske volitve v Nabrežini. Iz sv.
Križa smo prejeli in objavljamo : Dovolil nam, da nekoliko odgovorimo na dopis i. Nabrežine v 324. štev. ..Edinosti'% ki j dregnil tudi nas volilce iz sv. Križa v občii: nabrežinski. Vidi se, da se domači stari posestniki v Nabrežini še le zavedajo, da or sami ne morejo nič opraviti na občinski: volitvah. Ali to jih ne opravičuje, da seda napadajo vnanje volilce in posebno nas Križane. Tudi nam je žal, ako Nabrežina pro pada v narodnem oziru ter da so stare posestnike prezrli tako, da ni niti enega nji; v občinskem zastopu. Ali stari nabrežinski posestniki naj krivdo na tem le sami seb pripišejo. Niti zmenili se niso za vnanje volih in nič jih niso vprašali za mnenje glede občinskih volitev. Marveč so upraševali le pi. socijatistili, ki niti davkoplačevalci niso ii nimajo volilne pravice. To so bili starih p<> sestnikov agitatorji — brez streljiva. In napeli so vse svoje moči ravno proti volilcea iz vnanjih vasi in da te izpodrinejo popolnoma. In celo še par večerov pred volitvij« so sklicali neki shod, na kateri so pozval neke može, ki se niti ne zavedajo, kaj ji to: občinske volitve — in za kake koristi gre tu ! Več jih je bilo tudi. ki niti volilni pravice nimajo. Ravno na tem shodu so se hudo varali : menili so, da jim je zmaga gotova a prišlo je drugače. . Vse ogorčenje na Križane je torej neo-Dejal je nadalje, da ne praT1čeno. Ob takih okolnostili, kakor sinu
jih opisali, Križani niso mogli drugače postopati. Videči da je stranka starih posestnikom v Nabrežini popolnoma prezira in odbija, so gledali, da se pridružijo drugi stranki, kar se je tudi zgodilo.
V prihodnje naj stari posestniki drugače postopajo. Ozrejo naj se malce bolje okoi<» sebe ii naj ne prezirajo tudi nas križkih voiilcev!	Križani.
Premeščenje ljubljanskega okrajnega poveljstva v Gorico. Graška ..Tages-post" poroča : Poveljništvo 56. pehotne brigade, ki obsega pehotna polka št. 27. in 4i. ter lovski bataljon št. 7, bo na spomlad bajt iz Ljubljane premeščeno v Gorico, ker st-veči del njega čet nahaja na Goriškem.
Narodni svet za štajerske Slovence. Slovenski štajerski državni in deželni poslanci so imeli minolo nedeljo v Mariboru zaupno posvetovanje, na katerem so sklenili naprositi slovonsko društvo v Mariboru, da isto v imenu
Svet. svetovalec
iskren mej vsemi mestnimi svetovalci, ker je bil o neki taki priliki povedal naravnost, kar je mislil, rekši, „da je mestni svet storil že dovolj za okolico glede šolstva, a da noče storiti ničesar več razumi trme mestnega sveta v tem odrekanju tako pravične zahteve.
Svet. Z a n o 11 a je na to povdarjal. da večina mestnih svetovalcev odrekajo to šolo, ne ker jim to narekujejo politični, ali narodni oziri, ampak jednostavno zato. ker niso dobro obveščeni, ker niso prepričani o potrebi te šole.
Svet. dr. V e n e z i a n je dejal, da hoče popraviti izrek svet. Goriupa, da je bil Moise Lnzzatto edini iskren mej vsemi mestnimi svetovalci, kar bi se lahko tolmačilo, da mej ostalimi ni nihče iskren. Da mu dokaže, da to ni res, mu pove, da če bi on mogel storiti, da bi ne bilo več Slovencev v okolici, bi on to storil takoj in z največjim veseljem. V vseh 24 letih, odkar sedi v mestnem svetu, ni še nikdar glasoval proti
vsaka vas skrbi, da ima čedno župnišče. log za šolo na Gropadi.
resnični potrebi na kulturnem polju, a vsikdar sedanjih državnih in deželnih poslancev skliče
proti neopravičenim zahtevam. Svetovalec zaupen shod v Maribor, na katerega naj se r . .	,	, . , „ , pozoveio vsi sedanji državni m deželni po-
Goriup naj predlaga, da se stvar glede sole	^ 3Q zaupnikov med katerimi nai
na Gropadi proučuje, in on bo tudi glasoval SQ enat0 zastopane vse sedanje politične
za ta predlog.	struje štajerskih Slovencev. Na tem shodu
Na to je župan stavil na glasovanje pred-dlog svet« Goriupa glede šole na Opčinah, ki pa ni bil vsprejet, kakor ni bil vsprejet pred-
Izrazil je svoje obžalovanje, da je finančni odsek črtal ta trošek in priporočal mestnemu svetu najtopleje, naj odobri trošek, ki ga predlaga magistrat.
Svet. M a y e r je repliciral in branil sklep finančnega odseka, češ, ker ni dosedaj nikakega sklepa mestnega sveta v tem oziru. naj se pusti mestnemu svetu popolna sro-
Pri postavki »Javne pralnice v mestu in okolici< je svet. Gerdol vprašal, kaj daje s pralnicama v Rojanu in v Barkovljah, o katerih se je že leta 1898. sklenilo, naj tehnični urad prouči stvar. Vprašal je, v kakem stadiju je to proučevanje po osmih letih.
naj se izvoli „Narodni svet" za štajerska Slovence ter jednoten centralni odbor za bodoče državnozborske volitve. Zaradi ustanovitve narodnega sveta naj stopi slovensko društvo v dogovor s političnim društvom Naprej'4 v Celju.
Rabite narodni kolek! Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani se ponovno pozivlje do vseh zavednih Slovencev s prošnjo, naj rabijo v obilneji meri družbin na-:rodni kolek. Vzgled naj Vam bodo Cehi!
___________ „ naj
„ _	Najrevnejšega izmed njih bi bilo sram, ako
Inž. Lorenzutti mu je odgovoril, da bi ne rabil na svojih poštnih pošiljatvah na-ne morejo dobiti primernih prostorov.	! rodnega kolek n. V prihodnje začnemo objav-
V }>etek. dne novembra 1906
»EDINOSTc štev. 321)
Stran U T
liuti perijodično. koliko da smo v posamičnih pevcev v Pragi! In ako debro vspe, kar ie mesecih razposlali narodnih kolekov. Poziv- brezdvomno, bo s tem položen močen temelj liemo pa tudi Vas. zavedne trgovce, da če že no /more vsakdo izmed Vas kolekovanja
ne zmore
svojih trgovskih dopisov in računov, naj prevzame vsaj v razprodajo naš narodni kolek! Ako se za naročene koleke vpošlje denar takoj, navrženo radi 50 kolekov na tisoč plačanih. Narodni kolek se naroča z naslovom : ..Vodstvo družbe sv. Cirila in Me-todija v Ljubljani".
jugoslovanskemu pevskemu društvu v Pragi. Posebno se zanima za £ta večer prvo _ češko pevsko društvo „Hlahol". Priznajmo Čehom, da so prvaki na glasbenem polju v inštru-mentaciji, ali v petju jih brezdvomno prekašamo. Kdo pa ima milobnejše epične in lirične popevke, nego Slovenci? Kdo krasnej-ših budilk in bojevnih spevov, nego Hrvatje ?
! In kdo ne pozna one brezmejne melanholije
Promociia Danes dne 30. nov. pro-| srbskih narodnih pesnij, ki so glasen odmev ,««vir»na Dnnaiu g. Grego. Žerjav, pravni, tiste tihe m trpeče jugoslovanske raje?! nrak iUt pri c kr. sodišču v' Ljubljani. Zato se kar z gotovostjo sme računati na T? je eden iz med najbolj nadarjenih a tudi | popolen v s p e h tega zanimivega delavnih akademikov takozvane mlade struje.; koncerta
7a r-a^a zborovania slovenskih visokosolcev |. i evc[ se ze d ie časa marljivo vezDaju v TSu smo ga poznali tudi v Trstu, kjer; m koncert bo vodil nrimorski rojak iz To-
si e pridobU kmalu naše simpatije. Naše maja g. \ i k t o r So n c, k i j e a b s o 1-a j® puuuuii -	i ve nt praškega konservatorija.
iskrene castitke	AnevxoU v < Na konrertu se bodo proizvajale nekatere
C. in kr. eskadra, ki ie dospelkv ,	& §	miJljc je istn0
naše pristanišče dne 22. t. m., je včeraj /ju-. naro(Jen	J J
trai odplula.	#	dobiček toga koncerta naj bi se
C. in kr. vojna ladija t esai *■ran J naklonil rp0dpornemu društvu za slovenske Josip I." je dne 28. t. m. priplula v Amoj, .dsokogolc'e v Jpragis čemcr bi se gotovo
kjer ostane 14 dni.	_	_ dalo vspodbujo za prireditev nadaljnih kon-
Pomanjkanje učiteljev je na Kranj-. certov, ker bi se s tem odprl nov vir dohod-skein. Izpraznjenih je 91 mest.	kov podjiorneuin društvu kar bi imelo neiz-'
Razpisano je mesto poštnega odpravi- memo dalekosežen pomen. Vederemo, kak bo telja v Slumu.	_	! uspeh I. koncerta!
Nova podružnica sv. Cirila in Me-;	--
Brzojavne vesti.
Župnik mons. Zamliić.
ie enaTodružnica (mešana) za sv. jakobski j MOLOVSKO 29. Danes zjutraj je umrl oLai Naši zavedni Slovenci pri sv. Jakobu ; mons. Vinko Zamlic zupmk volovski m pašo to misel pozdravili z veseljem. S kakim pežev častni komormk. Pogreb se bo vršil navdušenjem so se pa tudi potrudili to misel; v soboto dopoludne.
uresničiti, nam priča to, da se je že ^ za ; Mons. Vinko Zamlić se je rodil v Kastvu
poročevalcu, da je najmanje tretjina škofov sklenila, da bo na svet katoliškega odvetnika Ferrv-ja nadaljevala izvrševanje službe božje brez prejšnjega naznanila. Drugi škofje so pa pripravljeni udati se zahtevi ministerstva za bogočastje ter se pri izvrševanju službe božje ravnati po zakonu o sestajanju od leta 1881, pod pogojem, da naj velja za vs3 leto eno edino naznanilo in da ni smeti izvoliti predsednika.
Ministerska kriza na Španskem.
MADRID 29. Vest o odstopu minister-skega predsednika je presenetila celo ministre.-Zdi se, da je sklenil ministerski predsednik odstopiti še le v trenotku, ko je bilo že več členov liberalne stranke, med temi Moret in Vega de Armv pozvanih k kralju.
MADRID 29. Moretu je poverjena sestava novega kabineta.
MADRID 29. Kralj 6e je danes razgo-varjal z Moretom, toda brez vspeha.
december 30.15, za jnn-.var-april 38.15. inare junij 30.25 (mirno). — Repično olje za tet jČ' tnejec 87—, za december. 85 —, jan.-april 7i>.;',, za maje avgust 68(mirno). Špirit .j-, tekoči mesec 41.V»-za mesec december 42%, za jauuvar-april 431/,— za maj-avgust 44.3/4, (stalno) — Sladkor surov 83" uso nov 24.V;—24*/4, (stalno), bel za tekoči ineaec 27.'/s, za december, 27'\, za januar-april 28.*/, za
marec-junij 28r/» (mirno), rafiniran 58.--53.50. —
Vreme: oblačno.
Denarna posojila ^Z
stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARIo ulica della Caaerma št. 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne.
Trgovina.
Borzna poročila dne 29. novembra.
Tržaška borza.
Naooleoni K 19.12'/,—19.151/,, angležke lire K — io —.—, London kratek termin K 240 95—241.20
Francija K 95.40--95.60. Italija K 95.50——95.7Č—
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.4 7—117.65, nemški bankovci K —— avstrijska ednotna renta K 99.10 — 99.40, ogrska Kronska renta K 95.90—96 20. italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 634.50 — 686.75. državne železnice K 677.50-679 50 — Lombardi K 176 75—178 75 Llovdova akcije K 788 — 893 — S r e č L- e Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1830 K 302.- 310.—. Bo
dan kredit 1889 S 302.— 310.—. io 1G2.— Srbske —.— do —.— OunajsKa borza ot>
TurSke K 160.-
stniu-4in. Naprošeni smo, da tem i>otom va-; v Veprincu, a kakih dvajset let pa žup-biino vse zavedne sv. jakobske Slovence, da	na Volovskeui. Pod pokojnim škofom
se polnoitevilno udeleže tega sestanka^ ki se Glavinom je bil imenovan častnim papeževim vri i ob S. uri zvečer v prostorih „Narodne j komornikom. Bil je odločen pristaš staro-go tilne" („Konsum. društva") pri sv. Jakobu. : slovenskega bogoslužja. Koje leta 1896 te-!z Kronberga nam pišejo : Minoli torek j danji krški škof Andrej M. Sterk postal ie gozdnega oskrbnika g. Ivana Mozetiča na ' tržasko-koperski škof, imenovalo seje med
lovu zadela kap, da je ostal takoj mrtev.
kandidati za krško škofijo tudi pok. Kiuka
Troj io pokojnika so prenesli na Trnovo pri Zamlira. Istotako je bil Zamlii' po smrti pok. (ioru i. Lovili so v trnovskem gozdu riia, Sterka kandidat za tržaško-kopersko skotijo, divje kozle.
Gorici._____ - -	.
Lažr.r divje kozle. Mož je bil rodom iz Trsta in še preče] priljubljen na Trnovem.
"Vladar in vrsaia. Dunep. : Andrej, apostol ; lir: slav : Mijana. — Jutri: Eiigij, -kof; Hranislav: K., to. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu^ne — 1 Ce.'aius. - Vreme včeraj : delonja oblačno.
[ . 1 L, i it i V. i at ^IIIUUU H./.UUJU ... 1"»
želeč tej krasni burki pripomoči v lališču do čim večjega efekta. V
Društvene uesfi in zabaue.
Naše gledališče. Izkušnje za nedeljsko pr l-:avo „Ugrabljene Sabinke" se vrše redno vs.-.ki večer. Igralci se pridno vežbajo in pripravljajo,
našem gledališču do čim večj ign nastopi tudi naša dična igralka, gospa! Sta! jeva.
..Slovansko pevsko društvo opozarja sv. pevce in pevke na vajo, ki se vrši dane- /.vi čer ob navadni uri v prostorih rDe-lavsL i a podpornega društva". Ob enem na-znan • odbor, da od današnjega dne do velikega koncerta, ki se bo vršil dne 13. janu-vari: 1907 se ne vsprejema novih udov.
Darovi.
V proslavo spomina pok. pesnika Simona Gregorčiča je daroval gospod dr.
Tu-ar 20 K, in sicer 10 K za moško in 10 K za žensko podružnico sv. Cirila in Metodi;:' v Trstu. Denar se nahaia pri upravi r Edinosti*.
Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu sta podarili, ker >e nista udeležili „Svetčevega večera" : gos» .T. P. 3 krone in gospica Olga Sancin 2 krvni.	_
Književnost in umetnost.
jugoslovanski koncert v Pragi.
i/ Prage uam poroča naš sotrudnik : Mc.l jugoslovanskimi akademiki v Pragi je začel i letošnjo jesen novo življenje. Vedno redki ( postajajo vrste onih, ki so si nekoč pre.1 tavljali alkohol kakor največe blaženstvo in naša mladina se resno oprijema dela. Po čepkih listih je nedavno krožila vest, da so jugoslovanski visokošolci v Pragi sami pretepač . razgrajalci in podobno. Vest je bila pretilana. Res se med našo mladino pojavlja tu p ' tam kak ekseedent : ali takšui slučaji si» »Hvala Bogu !) dosti usamljeni. V obče se mor- trditi, da so se jugoslovanski visoko-šolci lotili z vse vnemo krasnega dela. ki mu bo krona jugoslovanski koncert v Pragi !
Na vldavskem otoku rZofinu, ki je iiiestiia last. se nahaia v istoimenovani palači naj v-ca dvorana mesza Prage. Tu se prirejajo roprezentačni plesi, tu pozdravlja mc^to odlične goste ter jim prireja bankete : iz kratka : to je kraj kjer se shaja najboljša češk;< družba. Tu priredijo dne decembra t. 1. na;i visokošolii jugoslovanski koncert. Pel- se bodo izključno le jugoslovanske pe-rni, narodne in jugosjovanskih skladateljev j
Pokojnik je tudi več let zastopal kastavsko mestece in trge v istrskem deželnem zboru. Pokojnik je bolehal dlje časa. Večnaja mu pamjat !
Železniški kongres.
BUDIMPEŠTA 29. Včeraj je bil otvorjen kongres delegatov belgijskih, holandskih. avstrijskih in ogrskih železniških družb.
Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 29. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu trgovinskega ministerstva.
Dementi.
BUDIMPEŠTA 29. Neki tukajšnji jutra-1 j nji list je priobčil vest. da namerava vlada doseči povišanje rekrutnega kontingenta potom narodnih koncesij. „Ogr. brz. biro*' jje nasproti temu poročilu pooblaščen izjaviti, da je ta vest popolnoma neresnična. Ministerski svet se sploh ni bavil s povišanjem rekrutnega kontingenta.
Grozna eksplozija. DORTMTJD 29.. V tovarni za roborit pri A venu se je pripetila grozna eksplozija. Sinoči ob 7 '/g uri je nastal v tovarni požar. Po prvi eksploziji ob 8. uri so prišli na lice mesta gasilci Kruppove tovarne, morali so se pa takoj umakniti, ker se je bilo bati druge eksplozije. Neki redar je potiskal nazaj ogromno množico ljudi, ki se je bila zbrala, rekši, naj beži pred pretečo nevarnostjo, ko je sledila druga eksplozija. Redar je bil nevarno ranjen. V Steinovi ulici so bile razdejane skoraj vse hiše. V širokem krogu do Dortmuda so razbite vse šipe. Tovarna ter vas Aven sta podobni razvalinam. Prebivalstvo je zbežalo. Govori se, da je mnogo ljudi našlo smrt.
\VILLEN 29. Dosedaj se je konstatovalo, da je bilo 24 oseb ubitih, 96 pa težko poškodovanih. Med poslednjimi jih je mnogo smrtno ranjenih. Nekoliko oseb je oglušelo. Stanovanja blizo tovarne so izpraznili. Obstrukcija carinskih uradnikov ponehala. RIM 29. Vesti iz vse Italije javljajo, da povsod ponehuie obstrukcija carinskih uradnikov. —
Torpedovka ponesrečila.
TRAPAN1 29. Torpedovka št. 135, določena za pomorsko varstvo Mesiue je po noči vsled viharja zadela pri Favignani ob skalo ter se pogreznila. Moštvo se je rešilo. Maroko.
PARIZ 29. Na ukaz ministra vojne mornarice so danes zjutraj odplule v Maroko tri vojne ladije srednjemorske eskadre.
Obesili osem Kitajcev. HABAROV8K 29. (Petr. brz. ag.) Danes zjutraj so obesili osem Kitajcev, ki jih je vojno sodišče obsodilo na smrt, ker so umorili neko korejsko rodbino v vasi Osi-povska pri Habarovsku ter izvršili več ropov.
Izvedba zakona o lo£itv| cerkve od države na Francoskem.
ISLE DE LEINE 29. Pri inventarizaciji
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifiliiične in kožne bolezni itd. vTrstu svoj crmbu/atorij
7 ulici s. Nicolo si. 9 M Jadraasko Banioi
Sprejema od 12. do I. iu 5.1/, do 6.'/» f-oj ul.
sr: -./jšLiAi I
\j op. včeraj danes
L>rla?ai dolg v papirju	100.35 110.20
„ „ „ srebru	100.50 100.35
Avstrijska renta v zlatu	117.55 117.50
v kronah V°	"-15 "-15
A.vatr. investicijska renta 3,	S9.15 89.85
JirrskR renta v zlatu 4'.	114.25 114 45
kronali 45 t	95.70 95.90
. 3V,°.	34 75
Akcije uacijouame bftukr	1773.— 1773.—
kreditne akcije	€86 — o85.75
Londoa, 10 Lstr.	240 80 241.82'/«
10U državnih mark	117.50 117.47
•0 mark	23^0 23.50
10 franko t	19.12 19.12
100 Jta*. lir	95. 0 95.50
Cesarski cekini	11.31 11*31
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklepi — Frauozka renta 95.15, italijanska renta 103.—, »paniki esterieur 95.27, dikcije otoman-ške banke 6S2 —. Menjice ns London
252 iJO.	.. ,
Pariz: (riklep) Avairijske državne železnice
__Loinharde 183.— unificirana turška reuta 94.70
avstrijska zlata renta 99.—, ogrska 4% zlata renta 97 25, Linderbank 490.—, turške srečke 150.50, parižka banka IG 57, italijanske maridijonalne akcije l 7S5.— akcije Rio Tinto 19.4S. Trdna.	!
London: (Sklep) Konsolidiran dolg S6.,s,,a irebro 32.* B Lombardi 7.—, Španska reuta 94.'.',, italijanska renta 102. */» tržni diskont 5 3,4 menjice na Dunaju 24 48. Trdna.
Tržna poručila 29. novembra. Budimpešta. Pšenica za april K 14.90 do K 14-92, rž za april K 13.28 do 13*30, oves za april od K 15.24 do 15.10, koruza za maj 10.41 do 10 4G.
Pšenica: ponudbe srednje, pa;prc.Savpičlo tendenca mirna. Predaja: 22.000* met. stotJv. slabo vzdržano; druga žita nespremenjeno. — Vreme: lepo.
H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 42.'/^ za marec 43.—. Mlačno.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoi good average, za december 34! rJ za marec 35.»/», za maj 36.V5. za september 'ćbllz. Stalno. Kava Rio navadna loco 35—37 navadna reelna 38—40 navadna dobra 41—43.
L o n d o n. Sladkor iz repe surov, d Sl3/ls Sh.
Mirno.
Pa riz. Rž za tekoči mesec 17.G5, za december 17."5, za jan.-april 17.75, marec-junij 17.75 (mirno*. — PSenica za tekoči mesec 22.95, za december 2.JT5, za jauuvar-april 23.25, za marec-junij 23 40 i mlačno). — Moka za tekoči mesec 30.2 j za
t- -v
____
n o u o 11 01 C'ionOi
Tovarna pohlžtva "mm j
I«?!	MI-^t?
1 fbi^miml	•
i • j & * i
S i-1 £fi«a rasa 5tv. 52. a (iaste* M**}, f i
ZALOGA:
H

t
>. i
VtViJSn. ^OSBRiO (ŽtolsUo poals^ioj
i c-i-r.&, d« a* ni toatl n»b»n« k<M»hur»r.o«.	5
j SjrrcjeHir.jo s« vat^ovrst.ca d^lm	ro Pj |
I	posebnik. li^frtlh.	j-1	^
\ ___fcl ^
I OHOHOUOIIO «7c . ' o; I i ! T C 1 O-lfrl ": >'
i ------
I	^	. i
<;aaiifMiinii i mifmtjuaae'iZu^. : ~ .
ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, ulica Torrente št. 34 (? novi m „fi\la nuova cilta di crlsstc".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in dečke
= vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tudi blago vseh vrst iz najpopolnejše novosli
fj Sprejemajo viakoTntaa del« U fo m —	posebnih načrti h. —
k
t£[
w nutroiu cait irtipiifto n iniko^vi
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITALIA =
Velikansko skladlide In razstava
pohištva in tapetari]
= TRST
ulica Malcanton štev. 1
90 mela nimkih

za trgati
n
6olonns „Jlock-Koleoar"
- za leto 1907	pošilja največja avstrij. tovarna koledarjev
J. I«. BAYER v Kolinu in Pragi.j
i
— t/5 —1
• m
. >
Z
O 5
anzine

FritZ SchulZ jun. Akt. Ges. Eger i. B. u. Leipzig
• ••. • • * • •. • • • • •
da s tem pokaže Čehom naša pevska mo>. Pevcev nastopi okolo po večini Slovenci ter nekoliko Srbov in Hrvatov. Zanimanje češke javnosti za ta koncert je velikansko. ker bo to prvi nastop jugoslovanskih
je prišlo do raznih spopadov, pri čemer je
bilo bile
Tri osebe so
12 orožnikov ranjenih, aretovane.
PARIZ 29. O včerajšnjem škofovskem shodu je trnje neki prelat sporočil nekemu
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
ran IV
.EDINOST* Štev. :i29
V potek, dne 30. novembru
HOTEL BALKAN	HOTEL BALKAN

MALI OGLASI.
-
?
k
klali ogltci rtčunajo ne po 3 »tot. besedo; iuaHtnnti?kaue beapde ne računajo enkrat ▼e<*. Najcaanjia pristojbina 40 stotin — Plača se takoj.	—
Kdor izven Trsta pismeno naroči kak „KALI OflLAS', naj pačile denar v naprej, ker 4rt>e»č* bo njegov oglas ob|avlJon č* nI etaka poznana Upravi lista.
Tarifa Ja naiisr.jena na čela „■ALIH OGLASOV" in vsakdo akte preračuni, K-liko mu Je p«ačati s tem. da proitejo basade Oglase trebi naslovi« na „WSEBATHI ODDELEK" „Edinosti . K« vprašanja polom pisem bo dajal ,.I«SERATW ODDELEK tfi'^rnaoije edino I«, če bo pismu priložena znamka za odgovor
katera razume nemSki in če^ki jezik, se i^Če. Via Kuggero .Malina št. 18, 1L nadst.
Postrežnica
Frvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spcdicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telofono *t. 847. - Via della Stazione Stv. 7. - Telefone st.847
Filijaike v PULI. GORIC!, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiStvo, dolgih 6 do 8 metrov.
"PsMii&nje urtinstov, ti ss ieilieio na potomis is prevttaie oiaga n m proge.)
Sprejema se tudi pohištvo In druga predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
Edini tržaški zavod za	VACUM-CLEANER".

Mladim prijateljem S««
dobička z malim trudom in kapitalom. — \ eć Ppye Ž i v i c, Trgovinska ulica 2.	1381
ČIŠČENJE SHRANJEVANJE PREPEOH
Točnu postrežba in nizke cene.
OIj A. s
V bogate] zalogi peiiistva |
Ero. Ehrenfreund'
(prej Jeal)
ulice Um U (prtUicj^
daja novo in rabljeno pohištvo po j konkurenčnih ceuiifc v najom. z™ j
Rolilirs z kron PreniožeDja> želi we bp°" UcKIIuG znati z gospodom v cesarskej službi v
s vrbo poroke. Ponudbe pod .,R. M.", poste restante
Piazza (iiuseppinp.	1384
Mož dvaintridesetih let
Ijedelfko in pred nekolikimi tedni trgovsko solo z odliko. i&će posla. — A. T r o b e c, Sv. Ivan — Trst
127»
Radi odpoto vanja ^
nov t 30 kovinskimi ploščami; izbrani, večinoma ru-f-kš komadi. Igra mehko in harmonično, primeren za •IruStvo in rodbino. — Cena 35 gld, vreden fH) gld. Naslov pove „iuser. oddel. „Edinosti-.	1353
Dud družini (skuPno s oseb) i;ćei° za fe' U Id Ul U Al III bruvar ali avgust) dve stano-
\arji (5—7 sob, dve kurinji), vodo, ako možno p!in
in to t kakem dvorcu (villa) ne preveč oddaljeno od
-lavne poŠte. Ponudbe pod „D. D. S" na rInseratni
•Jdelek Edinosti".	1700
Stanovanje sobi'sobico? kuhinJ°' vod°
Dr. SOLB
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
X>r. A. Mittafe, ndca della Zonta št. 7, I.
TRST
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mit taka odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rastnvab V Rimuj Berolinu in Saint-Luis.
Velika zaloga koles (bicikijev)
Germania m Nazsoria^e
Koles na bencin (motociklel) ROSSLER l JAUERN1G
pri kolesih in motocikletah potrebnih prilikiin
mshauićna Delalmca w «r kolesarska šola
GIU3EPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserina štev. 3
Ustanovljena leta 1867.
Odlikovana
1'abris.
plin) i>čem ne daleč od kavarne
1455
UplilfO meblirana soba z dvemi okni, odda se ¥ ClIKd takoj »talnemu gospodu. Via Valdirivo ft. H, III. levo.	1379
Kdor hoče hitro in dobro prodati hiše, posestva, dvor-ee, stavbišea, naj izvoli to prijaviti
livarna V.a Vincenc Osvaidella
il Hedia 28 TRST Telefon 374 /
via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe, uprave in vknjižbe. : : : :
pralnica in čistilnica na suho
(i parnim »trojem
r.;i obleko brez razdiranja, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike
TRST — ulica Farneto št. U — TRST
^libiti Soegan
O priliki plenov se izvrši najhitreje. Pregrinjalu se lik? po 20 nvč. komad.
"Pftcniila dai® otto n®Me™
lUoUJIIa Berolin, Schonhau-ser Alee 123. (Priložili leuamKo la odzo-Toi.) streisi lodo otHinoa posojila. BižiliH pretlačil.
V dobroznani prodajatnici jestvin in kolonijal
Petra Peternel
v ulici Glnlla Itev. 76
je vdobiti vsakovrstne jestvine, kakor: kavo, riž, testenine (napeljske), sladkor, turščno in belo moko, naravno maslo, sveče milo. jedilno olje 1)1 ve vrste. — Blago vedno sveže.
Mehanična delalnica.
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. M Stiskalnice za grozdje,
najnovejšega sestava na množeči se obrat in naprednjoč pritiskom. — OMralnice za oljke. — Stiskalnice
z obratom na vijak in vodnim pritiskom.
Vodne stiskalnioe. ProračUBina zah,6V'-
VELIKA ZALOGA
praznili toutelik
TRST
ulica delle Ombrelle štev. 5
Guido e §<ogo Cse^
100.000 buteljk od šampanjca
za refošk
Prodajcjo in kupujejo se buteljke \>ake vrste /a refošk, sam])anjc, bordea^x. rensko vino, konjak itd. itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra, 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz otekla opletene
prevzamejo se dopošiljatve na Deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vr>i
F. PeitOt ura r
TRST - ul. Poxte nuove št. o ! priporoča veliliT izbor ur: Gfr.e^a. k Schaffhauae, Longiaes, Tavanes »vi I kaltov tudi zlate, srebrne m kovinske ure za gospe. Izbor ur »a blrrao.
Sprejema popravljanja po nizkih cc:;a-h
Interesantni sensacijonalni oglas
za p. n. občinstvo!
C
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST
ulica S. Spiridione itev. 6.
5 W J
^ M	i
s Zrn	/
i
i SI	i
S	v
N N	5
' I
ft	\
S
. J	i
i »	i
s	s
S ^	N
S	S -
Naznanilo Qobrim materam!
Za praznik sv. Miklavža ima
Prodajata flioMarij.Hla£a in ml
ulica Farneto Šter. 3 VELIKO IZBERO punčk vsake velikosti in ka kovosti. — Škatlje igrač, meče, puške, bobne, orgljice, ter najrazličneje glasbene igrače, ter druge predmete za pisarne in sole
tn po lmdao niskih ocash
Velika zaloga
dežnikov
• • • i ^e nahaja v prodajalnici
CARLO TACHHI Tr.t;
ulica Barrlera vecohia 5.
Poprave izrrSi t m mrsjšem časa po lajoižik ceuk. I
Da se olajša p. n. občinstvu kupovanje naših glasovitih
Dijamanti Radiosa
odločili smo se za dobo od	ce"° na pol°"
K
12. do 30. novembra
iV** 4 K
na
vico to je od po komadu
oziroma 1 par.
Velika izbora prstanov, brošev, uhanov, igel za ovratnice, verižic za gospe in gospode
Uporabite to edino in ugodno priliko, katera se vam predstavlja ter hitite kupiti obče pripoznanih „JtfjamaHt SaMosac< kakor najboljša imitaeija na svetu. Odpošljemo naše dijamante tudi na deželo proti predplačilu.
Radiosa-American Diamant Palače, Trst, Corso 27.