Poštnina platana v gotovini
Prano - Cena Ur 0.40
Štev. 275.
V Lijubljani, v petek, 28. novembra 1941-XX.
Leto VI.
ltkl]oCna pooblaKenks ea oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Uniona Pabbiicitfl Italiana !i A. Milano.
(Jrednlltvo la oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Redazione Amministrazione: Kopitarjeva 6, Labiana. g
Concessionaria escinsiva pet la pobbliciM dl provenienca italiana ed eatera: Uniona PubblicitA Italiana S. &. Milana
Boji v Libiji divjalo z nezmanjšano silo
Vojno poročilo štev. 543 javlja zopetno zasedbo Sidl Omarja - Zmagovit odpor proti angleškim napadom
Veliki letalski uspehi
Uradno vojno porodilo St. 543. pravi:
V	Marmariki nadaljujejo sile Osi v tesnem taktičnem sodelovanju’srdit boj proti angleškim silam jugovzhodno od Tobruka in na bojišču pri Soli umu. Tudi včeraj so bili doseženi pomembni uspehi.
Na bojišču pri S o 11 u m u so nemške in italijanske oklepne sile, potem ko je divizija »Savo-na« odbila napade angleških tankov, spet zavzela važno postojanko S i d i Omar.
Dotok angleških ujetnikov v Bardijo se nadaljuje, naši pa to trdnjavo trdno drže.
Bolj proti zahodu je divizija >A r i e t e« vzdržala hude spopade z angleškimi motoriziranimi oddelki in pehoto.
Na srednjem odseku so se obnovili boji med nasprotnimi oklepnimi edinicami. Sovražnik je imel nove hude izgube, ko so italijanske in nemške sile storile protinapad.
Pred Tobrukom so naši oddelki odbili nove poskuse za izpad iz trdnjave, oddelki kr. letalstva pa so znova bombardirali naprave na kopnem in v pristanišču. Streljanje topov z angleških voj-
svojo
Nove blesteče strani v knjigi italijanskih junaštev
Z vzklikom »Živel Duce — zmagali bomo!« so branilci Gialle sprejeli
usodo
lijanske obrambne naprave. Ko so trdo pestili italijanske vojake, so šele mogli stopiti na tla zelenice. Branilci so vse do zadnjega trenutka obdržali vedrega duha in spokojnost. Najzgovornejši dokaz za to ponosno duševno razpoloženje branilcev Gialle daje poslednje sporočilo poveljnika posadke. Oddano je bilo brez šifer v noči na 25. november, ker je posadka tedaj bila že uničila priročnike za šifriranje. To sporočilo pravi dobesedno :
»Položaj zelo resen. Strli so nas. Živel Kralj, živel Duce, živela Italija 1 Vinceremo — zmagali bomo!«
Bojišče v Marmariki, 28. nov. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Bitka se je nadaljevala na vseh predelih Mar-marike z novimi silovitimi spopadi motoriziranih oddelkov. Italijansko letalstvo je sodelovalo s kopnimi silami pri uničevanju nasprotnikovih oklepnih vozil.
Trdovratni odpor male posadke v Gialli, osamljene globoko v južni Cirenajki, je rodil novo prigodo, pri kateri se je hrabrost italijanskega vojaka zablestela v novi živi in junaški luči. Oddelek se je upiral mogočnim silam, ki jih je nasprotnik zbral okoli zelenice, daleč od poglavitnega sedanjega bojišča. Angleži so s skrajno silovitostjo napadali od vseh strani ves dan 24. novembra. Njegove motorizirane oddelke je spremljal živ topniški ogenj, toda Angleži so vedno zadeli na zagrizeno obrambo italijanskih vojakov, ki jih je bilo po številu le malo, pa so s svojimi prsi ustvarili trdno pregrajo in so delali čudeže junaštva, napenjajoč svoje sile čez vse mere v obupnem naporu, da bi postojanko obdržali.
Pri vsakem novem poskusu so sovražniki imeli nove hude izgube in ni se jim posrečilo ukloniti zagrizene odporne volje v italijanski posadki. Šele pozno na večer so nasprotniki s tem, da so vrgli v spopad sveže čete, ki 60 vdirale od vseh strani kakor hudourniki, s topništvom razbili ita-
nih ladij ni imelo posledic, ko so ladje streljale na dele obale zahodno od Tobruka.
Angleška letala so izvedla nov polet na Ben-g h a z i ; zadetih je bilo nekaj poslopij, žrtve pa ni bilo nobene. Tri letala so spet napadla A g e -d a b i o. Eno letalo vrste »Bristok je sestrelil naš lovec. Letalec in opazovalci So bili zajeti. Naša in nemška letala so stalno in močno bombardirala angleške čete in zbiranja angleških motoriziranih sredstev. V letalskih bojih so naši lovci z novimi vrstami letal sestrelili vsega 13 angleških letal. Odlikoval sc je zlasti oddelek lovcev, ki je v enem samem boju proti 30 letalom vrste »Curtissc sestrelil v plamenih 7 letal, ostale pa uspešno obsipal e ognjem iz strojnic, ne da bi pri tem imel kakršne koli izgube. Obe angleški letali, ki sta napadli naše ogledniško letalo, sta bili zadeti od tega letala, ki se je vrnilo na oporišče, dasi je bilo poškodovano. Nemško letalstvo je v ponedeljek sestrelilo še 6 angleških letal in 7 letal 25. novembra.
Vzhodna Alrika: Stalno bombardiranje topništva in letal trdnjave Gondar in bližnjih postojank. Naše baterije so odprle močan ogenj in so pomagale preprečiti razne poskuse za približanje. Poznejša poročila poročajo, da sovražne izgube rastejo in sicer v bojih, ki so se danes, dne 20. novembra, razvili okoli postojanke Cel ga, kjer sta bila 2 angleška častnika ubita in drugi ranjeni, 350 rednih Sudancev pa je bilo pobitih ali ranjenih. Ponoči so naša letala z bombami velike vrste bombardirala letališči Micabbo in Halfer (Malta).
Berlin, 28. nov. s. Uradno poročajo: V Severni Afriki se boji z nezmanjšano silo nadaljujejo. Pred cirenajsko obalo je nemška podmornica potonila angleški rušilec vrste »Jervis«.
Najnovejši potek bojev v Rusiji:
Novi sovjetski protinapadi povsod odbiti
Hitlerjev glavni stan, 28 nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno poročilo: Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so bili doseženi nadaljm uspehi. Sovjetski napadi pri Rostovu in severno od njega so bili odbiti in je imel sovražnik velike izgube. Tudi na obkoljenem bojišču pri Petrogradu so se ponesrečili raznj sovjetski poskusi za izpad.
Berlin, 28. nov. s. 26. novembra so Sovjeti s še-
Izjava italijanskega zunanjega ministra po dogodkih v Berlinu
»V novem redu bodo tudi mali in srednji narodi imeli svoje mesto...«
Berlin, 28. nov. s. Italijanski zunanji minister grof Ciano je dal zastopniku DNB izjavo,
v	kateri poudarja, da je imela konferenca v Berlinu zgodovinski pomen ne samo zaradi vojne, ampak zaradi važnih vprašanj, ki se nanašajo na bodočnost Evrope. »Kajti mi se vojskujemo z zavestjo, da je treba uvesti nov red, ki bo osvobojen tujih vplivov in dejanj, ki hočejo pokvariti evropsko vzajemnost. V tem novem redu bodo tudi srednji in mali narodi imeli svoje mesto in odločiti se bodo morali za. sodelovanje z lojalnostjo in z zaupanjem. Sile osi so se prve vojskovale proti boljševizmu. To je naša stara zastava, je dejal Duce. Kakor sta Italija in Nemčija v notra-
njosti zmagovito zatirali boljševizem, tako sta z vsem svojim revolucionarnim navdušenjem •začeli izvajati svoje novo poslanstvo v območju Evrope, da bi dali narodom resnične temelje, na katerih naj zidajo. Boj pa se medtem še is časom nadaljuje. Ta boj bolj ko kdaj poprej potriuje veličastno bratstvo italijanskih m nemških vojakov, ki se od ruskih planjav,
do daljnih puščav v Severni Afriki z ramo ob rami vojskujejo v imenu Duceja in Hitlerja. 1 emu bratstvu pa odgovarja jasna in uspešna politika Rima in Berlina. Srečen sem, da lahko močnemu in junaškemu nemškemu narodu prinesem pozdrav italijanskega naroda pod orožjem.«
Ameriška sodba o težavah državne zveze med Anglijo in USA
n'ewyork, 28. novembra, s. Ameriška revija »Foreign Affairs« prinaša Članek, v katerem obravnava sedanje odnošaje med Anglijo in Ameriko. Bavi se pa tudi z vprašanjem kakšni bi utegnili biti ti odnošaji po sedanji vojni.
Pravi pomen izjave, ki sta jo razglasila Roosevelt in Churchill po znanem posvetu na Atlantskem morju, je v upanju, da bosta obe državi po vojni nepretrgoma zivljensko sodelovali zlasti na morju. To upanje izraža vsaka vrsta omenjene izjave. Toda temu upanju stoje na poti številne težave.
Prejšnja vojna je dala glede tega dober nauk. Ameriko je privedla do tega, da se je morala zanimati za zadeve drugih držav. Pokazala je tudi, da je Anglija odvisna od ameriške pomoči. Obe drža-
vi	sta čutili potrebo po sodelovanju. Toda dejanski izvedbi tega sodelovanja nasprotuje dosti ovir. Za odstranitev teh ovir ne zadostujejo samo prijateljske manifestacije in izjave o vzajemnosti.
Državna zveza med Anglijo in Ameriko ni lahka, zakaj razlike v mišljenju in v koristih so med obema državama bistvene in številne. Tako n. pr. prevladuje v Ameriki optimistično mišljenje glede razorožitve, toda ali bo Amerika pripravljena v miru uporabljati silo ali pa vsaj gledati, kako jo uporabljajo drugi, da bi se spoštovala katera pogodba? Lahko bi kdo'mislil, da se bosta glede razorožitve Anglija in Amerika strinjali, pa ni tako. Drugačno je namreč mišljenje v državi, ki je poskusila posledice bombnih napadov, in drugačno mišljenje v državi, oddaljeni od vojnega prizorišča, ki sama sebi gospodarsko zadostuje in ima znatno industrijsko silo. Če bi Združene države bile majhen otok, bi najbrž mislile tako kakor misli Anglija.
Glede politične smeri v takem sodelovanju so ameriške zamisli zelo jasne. Amerika veruje v takoimenovano liberalno politiko glede gospodar-
skih odnošajev med državama. Angleško mnenje je pa drugačno. Pred vojno je Anglija obsojala državno nadzorstvo nad izmenjavo blaga, danes pa mnogo Angležev poudarja koristnost takega reda.
V	slovitih osmih točkah Rooseveltove in Churchillove izjave manjka vsaka opomoba glede tega vprašanja.
Položaj po vojni bi utegnil to razliko samo še poudariti. Angleži ne bi mogli ustreči ameriškim željam, tudi če bi hoteli, zakaj pri tem ne gre za njihovo blagostanje, temveč za obstanek.
Združene države in Anglija delata vsaka pa! tisto kar mislita, da bolj odgovarja njunim koristim. Ker so njune koristi pogosto nasprotne, ne bi tako popolno sdelovanje bilo prav lahko. Dogodki so dozdaj pokazali, da bi državna zveza med Anglijo in Ameriko pomenila da se morajo angleške koristi docela podrediti koristim Združenih držav.
stimi bataljoni napadli postojanke neke nemške pehotne divizija jugovzhodno od Umenskega jezera. Ilkratu se je razbesnel drugi sovjetski napad na področje sosednje nemške divizije. Oba napada, ki ju je podpiral silovit topniški ogenj, sta bila pa zavrnjena še preden je nasprotnik dosegel prve nemške črte. Napad je bil odbit po zgoščenem ognju nemške obrambe. Nekaj sovjetskih skupin, ki se jim je po hudih izgubah posrečilo priti do prednjih nemških postojank, so pokosile strojnice, ali so pa padli v boju moža z možem.
Berlin, 28. nov. s. Nemški poročevalski urad javlja, da so se^ na srednjem delu ruskega bojišča vojni nastopi včeraj uspešno nadaljevali. Bojni vozovi neke oklepne divizije so napadli močne ruske postojanke. Po srditih bojih se jim je posrečilo streti sovjetski odpor ter do večera zasesti štirinajst vasi za sovjetsko obrambno črto.
Berlin, 28. nov. s. 26. novembra so močni oddelki nemškega letalstva uspešno .podpirali napade nemških čet na srednjem delu ruskega bojišča. Severno in južno od Moskve so bili zadeti v polno in uničeni štirje sovjetski oklepni vozovi. Neka sovjetska topniška postojanka je bila prisiljena umolkniti. Vrh tega so pa Sovjeti izgubili še drugo pomembno vojno blago.
Ameriške bajke o v Rimu
streljanjih
Rim, 28. nov. s. Agencija >United Press« javlja iz Newyorka, da prinaša dnevnik »Newyork Post« z velikimi črkami sporočilo poročevalske družbe »Overseas News Agency« iz Ziiricha. Po tem poročilu so nemške čete s strojnicami nastopile zoper množice, ki so demonstrirale v Rimu ter zahtevale, naj se italijanske čete umaknejo iz Libije. Pred samo Beneško palačo je bilo ustreljenih več oseb. Milijon in 400.000 Rimljanov si bo ob branju tega poročila lahko ustvarilo sliko o angleško-ameriški propagandi. Treba je pristaviti, da more katera ameriška agencija prinašati izmišljotine take mere, samo ker računa na skupinsko nebogljenost in nevednost lastnega občinstva.
Nemški tisk o sovjetski spomenici glede zverinstva nad ujetniki
Berlin, 27. nov. s. Predvčerajšnje nemško vojno poročilo je odgovorilo na laži, ki jih je razširil sovražnik, češ da so nemški vojaki zakrivili 6trašna zverinstva nad sovjetskimi ujetniki. Zdaj so se pridružili zavračanju zlobnega natolcevanja še nemški listi, ki poudarjajo, da bi Moskva s takim nesramnim govoričenjem rada prikrila zverinsko vedenje boljževiških tolp. Ugovor, ki ga je Molotov dal še preostalim diplomatskim zastopnikom pri sovjetski vladi, jasno dokazuje, v kakem obupu se rdeči voditelji nahajajo. Radi bi oblatili zmagovite nemške čete, da bi iz tujine iztisnili še malo pomoči ali pa da bi si že vnaprej pripravljali varno zavetišče v kaki drugi deželi.
Potem ko je Stalin dal baroarske zapovedi, s katerimi vzpodbuja sovjetske čete, naj nimajo nobenega usmiljenja z nemškimi vojaki, ki bi jim prišli v roke, si Molotov še upa govoriti o žalostni usodi milijonov sovjetskih ujetnikov. Resnica j« le, da sovjetski vojaki kljub grožnjam političnih komisarjev in lažnivemu jadikovanju Molotova, najdejo v ujetništvu svojo rešitev.
Obsodbe italijanskih mornarjev v Ameriki
Rio dc Janeiro, 28. nov. s. Iz Portlanda v Združenih državah poročajo, da so porotniki v tem mestu posadko italijanske motorne ladje »Leme« (8100 ton) spoznali za krivo sabotažnih dejanj. Zaradi tega je sodišče obsodilo poveljnika ladje na pet let, prvega častnika in prvega strojnika na štiri leta, častnike na tri leta do šest mesecev, sedem mornarjev pa na dve leti ječe. Drugo ame-. riško sodišče v mestu Selma je pa enako obtožene mornarje s parnika »Ida« (6000 ton) oprostilo. Iz tega je razvidno, da celo nekateri ameriški uradniki priznavajo, kako neutemeljeni so razlogi za obsojanje italijanskih mornarjev, ki so hoteli preprečiti samo, da bi italijanskih ladij ne mogel uporabljati sovražnik.
Noj ne bo družine,
ki v dolgih zimskih večerih ne bi vseh njenih članov zabavala in učila knjiga ..Slovenčeve knjižnice** 1 Samo 5 lir vsaka knjiga. K.dor naroči vso zbirko 24 knjig, bo dobil 25. knjigo zastonj 1
Posvet med grofom Cianom in Hitlerjem
Berlin, 28. nov. s. Hitler je včeraj sprejel italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in imel z njim dolg in prisrčen pogovor.
V	navzočnosti nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa je Hitler sprejel še zastopnike tistih držav, ki so pristopile k zvezi proti komin-terni: predsednika bolgarske, madžarske in romunske vlade ter bolgarskega, danskega, španskega, finskega, japonskega, mandžurskega in pa hrvaškega ministra. Opoldne je Hitler vsem tujini zastopnikom priredil kosilo, katerega so se z nemške strani udeležili še maršal Goering, zunanji minister Ribbentrop, admiral Raeder, maršal Kei-tel in Milch, propagandni minister Goebels, minister za zasedeno Rusijo Rosenberg, poglavar policije Ilimmler in drugi.
Vesti 28. novembra
Sovjetsko brodovje se bo moralo iz baltiškir, luk zateči v varnejša zavetja, ker mu grozi led, piše švedski list »Aftonbladet«.
Francoska vlada je odvzela dvanajstim francoskim poslancem mandate, ker so judovskega porekla. Med njimi so tudi Leon Bltun, Mandel in Jples Moch.
Uradni list nemške vlade objavlja spremembo v zakonu o državljanstvu. Sprememba določa, da bodo izgubili nemŠKo državljanstvo v bodoče vsi Judje ki se izselijo iz Nemčije. Ostali, ki pa bivajo izven Nemčije, ne morejo biti nemški državljani. Vsem Judom, ki niso v Nemčiji, se zaseže vse premoženje v državno korist.
Južnoameriške države so podpisale dogovor o
skupnih ukrepih proti nezakonitemu priseljevanju Judov v Argentino, Čile, Uru-guaj, Bolivijo in Brazilijo.
Švedska trgovska ladja »Helda« je pred otokom Malmoejcm zavozila na mino in se potopila.
svedsko gospodarsko Zastopstvo je odpotovalo v Rim. Zastopstvo spremlja gospodarski zastopnik italijanskega poslaništva v Stockholmu.
Hrvaški državni blagajnik dr. Kos je povedal časnikarjem, da oodo prvi del novega no^ trajnega posojila začeli podpisovati t. decembra. Poudaril je, da je podpisovanje posojila čisto prostovoljno in da je prepričan, da bodo hrvaški gospodarski krogi pokazali zaupanje do prvega notranjega posojila v tej neodvisni državi.
»Boj združene Evrope na Vzhodu«, se imenuje razstava, ki jo je Pavelič z nemškim poslanikom odprl včeraj v Zagrebu. Pri začetku razstave je bil navzoč nemški general Glaise-llorstenau, italijanski poslanik Casertano in zastopstvo fašistovske stranke.
Sin sovjetskega ministrskega predsednika Molotova, je^ bil pred časom ujet na vzhodnem bojišču. Snoči so ga v Berlinu pripeljali pred zastopnike tujega tiska. Zanikal je vse trditve svojega očeta v spomenici, poslani tujim vladam o tem, da so sovjetski vojni ujetniki deležni zverinskega ravnanja od nemških vojakov. Dejal je, da z vojnimi ujetniki v Nemčiji dobro ravnajo.
Italijanski zunanji minister grol Ciano je včeraj vrnil obisk slovaškemu ministrskemu predsedniku dr. Tuki ter imel z njim dolg razgovor. Zatem je sprejel španskega zunanjega ministra Serrana Sunerja.
Položaj na libijskem bojišču je tak, da še ni mogoče izreči zanesljive napovedi o tem, kakšne bodo posledice sedanjega boja. Eno pa drži: da sta odpor in silovitost italijanskih ter nemških protinapadov strahovita, piše berlinski dnevnik »Lokal Anzeiger«, ki pristavlja, da Angleži sami pratijo, kako je bitka huda in da bodo države Osi morale drago plačati svoi odpor.
Tudi če bi bile Združene države zasedle holandsko Guayano s privoljenjem Holandije, bi bilo to dejanje prav tako obsojanja vredno z ozirom na mednarodno moralo, pravi japonski list >Asahi«.
Železniške, letalske fn pomorske nesreče na švedskem
Stockholm, 27. nov. s. V švedski zbornici je ministrski predsednik odgovarjal na vprašanja poslancev, ki eo zahtevah pojasnil glede številnih železniških nesreč, ki se že nekaj let ponavljajo po Švedskem, dalje glede letalskih in pomorskih nesreč, o katerih se da domnevati, da jih je treba pripisovati sabotažnemu delovanju. Ministrski predsednik je priznal, da tvorijo te nesreče vrsto trdih udarcev za švedski narod, saj so skupaj povzročile smrt 466 ljudi, ki so skoraj vsi bili v državni službi. Toda po prepričanju vlade gre pri V6eh teh nesrečah za navadna naključja ne pa za sabotažo, saj »o tako ugotovile tudi preiskave. Le v nekaj primerih ni mogoče izključiti misli o sabotaži, dasi ta ni dejansko dokazana.
Hitlerjeva voščila Paveliču
Zagreb, 27. nov. s. Hitler je poslal hrvaškemu poglavniku naslednje sporočilo:
»N.. dan, ko hrvatska neodvisna država postavlja svoj podpis na pogodbo proti kominterni, pošiljam Vaši ekscelenci najprisrčnejša voščila za Vaš osebni blagor in za pozitiven razvoj hrvaškega naroda. — Adolf Hitler.«
Pavelič je odgovoril takole:
»FUhrer, sprejmite izraze moje odkritosrčne hvaležnosti in hvaležnosti hrvaškega ljudstva za topli pozdrav, ki ste mi ga poslali ob podpisu pogodbe proti kominterni. Izpolnili bomo svojo dolžnost do poslednje žrtve. Verjemite mojemu najvišjemu spoštovanju za Vas, FUhrer, in za nemško ljudstvo. — Ante Pavelič.«
Redna seja ljubljanskega mestnega sveta
posvečena težkemu finančnemu stanju mestne občine
Ljubljana, 28. novembra.
Včeraj ob 5 popoldne je bila v veliki dvorani mestnega magistrata redna seja mestnega sveta ljubljanskega, ki je imela na sporedu nekaj zelo važnih točk, posebno kar se tiče mestnega gospodarstva. Zbrani so bili skoraj vsi mestni možje, razen nekaterih, ki so se že prej opravičili.
Govor župana dr. Adlešiča
Nekaj minut po napovedani uri je povzel besedo ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, ki se je v prvem delu svojega govora spominjal zaslužnih
meščanov, ki so zapustili ta svet od zadnje seje. Spomin teh mož je počastil z več besedami, ki so bili vredni, da so nosili čast ljubljanskega meščana.
Drugi del govora pa je bil posvečen posebno težkemu gospodarskemu stanju, v katero je zašlo inesto. Takole je dejal župan:
Visoki mestni 6vet!
Smo v letnem času, ko V6ak gospodar obračunava preteklo leto, da po skušnjah pripravi gospodarstvo za prihodnje leto. Tako bomo tudi mi danes pregledati letni obračun, da občani kontrolirajo vse naše delovanje, ker upravlja no javno imovino.
Zato smo pred kratkim seznaniti javno6t z uspehi akcije za zimsko pomoč, kjer se je tako lepo pokazalo sodelovanje najširših plasti prebivalstva, da tako velike in uspele dobrodelne akcije Ljubljana doeedaj še ni doživela. Zbrali smo namreč vsega 6kunaj 1,194.056.27 din ali 453.741.38 lir, da smo lahko V6e leto podpirali z delom in zaslužkom povprečno po 120 nezaposlenih na dan, predvsem pa očete velikih družin. Tako podpirani so bili zaposleni pri 17 različnih večjih javnih delih in so dobili samo na mezdah 456.791.43 lir. Enako smo pred kratkim podali" Javnosti obračun letošnje vsesvetske akcije, ki je prebivalstvo opominjala k dobrodelnosti z geslom »Počastite rajne z dobrimi deli!« Akcija nam je o letošnjih praznikih umrlih prinesla 45.830.40 lir čistega dohodka.
Na dnevnem redu današnje 6eje imamo pa obračun gospodarjenja z zaupano nam mestno imovino; računski zakljnček obsega delo od 1. aprila 1940 pa do 31. marca letošnjega leta. Iz njega bo javnost spoznala, da je bil proračun sestavljen popolnoma realno, ker je bil tudi natanko uresničen, deloma pa prekoračen tako v dohodkih kot izdatkih.
Dosegli 6mo delen prebitek, ki so nam ga omogočili pojavi izrednih časov, zlasti pa promet z nepremičninami, živili in drugimi življenjskimi potrebščinami, ki je povzročil povečane občinske takse za prenos nepremičnin in večji dohodek pri trošarinah in uvozriinah. Prav ta prebitek pa nam je omogoči!, da smo kljub izrednim časom mogli še nadalje voditi nemoteno gospodarstvo pri mestni občini in premagati vse nepričakovane težkoče, ki sc nam jin povzročili prav tako nepričakovani dogodki zadnjega leta.
Kot se spominjate, smo na seji mestnega sveta
11.	julija 1930 sklenili najeti pri SUZOR-ju večje investicijsko posojilo 15 milijonov din, ki smo mu tudi takrat določili podroben program in 6icer: r.\ onstrukcijo in kanalizacijo Tyrševe ceste, kanalizacijo Optkarske ceste, tlakovanje Založne «--ajit.t, novo ljudsko kopališče v Koieziji in zidanje tržnic. Finančno ministrstvo je z odlokom 16 septembra 1940 tudi odobrilo te naše sklepe in SUZOR r|„< je 4. oktobra 1940. dal tudi prvo akontacijo
1,500.000.— din ter obljubil izplačati ostale obroke.
Tako je občina brez skrbi izpolnila sklep mestnega sveta in oddala dela za proračunjene vsote. Sredi del so pa prišli nepričakovani dogodki velikega tedna in SUZOR je odpovedal nadaljnjo realizacijo posojila. Pogodb z obrtniki nismo 6meli razveljaviti ter smo morali dela dokončati. To smo mogli storiti le z viški izrednih dohodkov minulega ieta in 6 štednjo.
V	drugi vrsti je bil pojav, ki ga opazujemo V6e leto sleherm dan, da so cene neprestano rasle in še rasto. Deloma lani, največ pa letoe, smo dobili naloge, na katere pri 6estavi naših proračunov nismo mogli niti najmanj misliti. Ushižbenstvu smo izplačati predujem v višini dveh mesečnih plač ter 6mo izdali 1,600.000 lir.
K vsemu temu pa 60 ee pojavile še težave na denarnem trgu, ki jih mora čutiti tudi mestna blagajna: ko so vsi že navedeni izdatki povsem izčrpali gotovino in ko si je bilo treba pomagati v denarnih zavodih, nismo dobili izplačanih niti raznih skladov.
Tako je mestna občina danes navezana še samo na tekoče dohodke, ki pa prepočasi prihajajo za kritje vseh potreb sproti.
Zato ne bo mogoče v bodoče vzdržati rednega občinskega gospodarstva niti v skrčenem obsegu brez povečanja mestnih dohodkov. Tega se moramo zavedati že danes in tega se mora zavedati tudi naša javnost, zlasti pa V6i tisti, ki dandanes stavijo na občino razne zahteve javnosti in naloge ter pričakujejo izpolnitev njenih socialnih dolžnosti, ki jih občina 6 svojimi sredstvi ne more izpolniti.
Svojega pregleda dela v minulem proračunskem letu ne morem zaključiti, da ne bi izrekel najtoplejše zahvale vsem, ki so kakor koli sodelovali pri mestnem gospodarstvu.
Na prvem mestu izrekam zahvalo vsem onim, ki so nam izkazovali zaupanje, da danes gledamo že na šest let dela za Ljubljano.
Enako izrekam zahvalo tudi vsem občanom, ki so dobrohotno spremljali in podpirali naše delo za občino, sodelovali pri raznih anketah, predvsem tudi pri delu za preskrbo prebivalstva. Zastopniki naše trgovine in predstavnice in predstavniki na-| ših konsumentov so s svojim požrtvovalnim sodelovanjem dokazali, da vsa občinska vprašanja smatrajo za skupno zadevo.
Eenako zahvalo našim novinarjem, ki so ves čas vzdrževali zvezo med mestno upravo in občani ter podrobno razpravljali v vseh vprašanjih mesta in tako z uspehom budili zanimanje za sodelovanje pri komunalnih vprašanjih.
Srčna potreba mi narekuje tudi zahvalo mestnemu uradništvu in uslužbenstvu, da smo ohranili ravnotežje in urejenost mestne občine.
Navzilc našim prizadevanjem pa je ostalo še mnogo upravičenih želja naših meščanov in mestnih uslužbencev neizpolnjenih, enako pa tudi mnogo naših želja in lepih načrtov neuresničenih, to pa zaradi draginje in padanja dohodkov.
Spoštovani in dragi tovariši!
Z zadoščenjem lahko gledate nazaj na svoje delovanje za mestno občino ljubljansko. Samo v proračunskem letu 1940-41 6te pri 576 sejah, od 1. aprila 1940 do danes pa pri 796 sejah žrtvovali čas, svoje znanje in izkušnje, da bi koristili mestu. Zato se lahko vsi zavedamo, da smo storili svojo dolžnost do vrha! Služili smo občini samo z 'dobrim namenom iz ljubezni do naše bele Ljubljane.
Po županovem govoru je povzel besedo predstavnik finančnega odbora za mesto Ljubljano g. dr. Ažman, ki je v daljšem govoru pojasnil težko finančno stanje, v katerem se zdaj nahaja mestno gospodarstvo. Samo na kratko naj tudi mi omenimo, zaradi česar je do tako nevzdržnega stanja prišlo, kajti predolgo bi bilo napovedovanje raznih postavk izdatkov, ki so bili pri postavljanju lanskega proračunskega predloga še povsem neznani.
V	nadaljevanju dr. Ažmanovega poročila je prišla v razpravo tudi prodaja mestnega zemljišča italijanski radiofonski družbi EIAR. Občina je sklenila, da bo kupila okrog 13.000 kv. metrov sveta na Barju in ga zamenjala z neko lastnico, ki ima zemljišče v mestu. Zamenjano zemljišče pa bo mestna občina odstopila družbi EIAR. Mestna občina bo plačala svet na Barju po 4 lire meter. Razen raznih zemljiščnih zamenjav, odprodaj in drugih točk je bila sklenjena tudi ta, da se zvišajo vdovske podpore Mestne delavske zavarovalnice, in sicer od ‘25 na 50% moževe rente. Prav tako je bilo soglasno sklenjeno, da se izplača po 300 L enkratni prispevek rentnikom Mestne delavske zavarovalnice. Prav tako je bila sprejeta prošnja Bolniške blagajna nameščencev mestne občine, naj mestna občina zviša svoje prispevke v to blagajno. Zvišanje je bilo sprejeto po predloženi tabeli. Za ureditev prostorov anagrafskega urada je občina morala prispevati 40.000 lir.
Odpadla pa je razprava o kreditih mestnega socialnega skrbstva, kajti krediti za to so zagotovljeni. Sledile so še številne druge točke, ki pa so bile gladko odpravljene.
Sledilo je še poročilo trošarinskega, gradbenega odbora. Tudi poročilo odbora za upravo mestne imovine je bilo brez ugovorov sprejeto. Po poročilu personalno-pravnega odbora je sledila tajna seja.
EIAR — Radio Llublfana
Petek, 28. novembra: *
13.15 Vojno poročilo — 13.17 Pisana glasba — 14 Poročila -— 14.15 Koncert jazza Adamič — 14.45 Poročila v slovenščina — 17.15 Koncert kvarteta Ažman in vokalnega kvarteta Lombar — 19 Pouk italijanščine — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Na-jx>ved časa in poročila —	20.20 Komentgr dnevnih dogodkov — 20.40 Orkester Cetra — 21.10 Filmska glasba na ploščah — 22 Glasba 19. stoletja — 22.25 Radijski orkester ljubljanske postaje — 22.45 Poročila.
Sobota, 29. novembra: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba. V odmoru napoved časa — 8.15 Poročila — 12.15 Orkestralna glasba — 12.40 Harmoniki igrata Golob in Adamič — 13 Napoved časa in poročila
—	13.15 Vojno poročilo — 13.17 Radijski orkester ljubljanske postaje — 14 Poročila —
14.15 Simfonična glasba —	14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Nove plošče Cetra — 18 Inž. Neržima: Predavanje o kemiji v gospodinjstvu — 19.30 Poročila v slovenščini — 20 Napoved časa in poročila — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov — 20.40 Beneška fantazija. (Orkester) — 21.2Q Koncert — 22 Pogovor v slovenščini — 22.10 Orkestrtr —
Devetdnevne spravne molitve
Spoved za prvi petek
Pričakovati je, da ee bo na poziv za opravljanje deveterih prvih petkov odzvalo veliko število naroda. Da bodo mogli vei opraviti za prvi petek 6v. spoved, bo potreben poseben red spovedovanja. Prosimo, da vsi upoštevate sledeča navodila glede sjiovedi:
Spoved za prvi petek je možno opraviti že en teden ali še več dni prej. Svetujemo, da posebno oni, ki večkrat prejemate sv. zakramente, opravite sv. spoved za prvi petek že v soboto 29. novembra ali pa že v nedeljo 30 novembra. Spovedniki bodo na razpolago ves ča6 devetdnevnice pred prvim petkom v decembru.
Za dijake srednjih in meščanskih šol ter za učence ljudskih šol je določen 6ledeči red spovedovanja: V sredo, 3. decembra od 3—5 pop., ter v četrtek, 4. decembra od 8—10 dop. za vse dijake in učence. V četrtek pop. od 2—3 6amo za učence ljudskih šol, od 3—5 za dijake na srednjih šolah in za meščanske šole. V tem času naj opravijo V6i učend in dijaki sv. spoved in naj ne prihajajo ob drugem času, ki je določen za odrasle.
Po vseh cerkvah v Ljubljani in v vseh kapelah
bodo, zadnja dva dni pred prvim petkom, posebno pa v četrtek 4. decembra, zasedene V6e spovednice, ponekod bodo postavili v cerkve po potrebi še zasilne spovednice.
V	posameznih cerkvah bodo nabiti na cerkvenih vratih posebni sporedi glede časa spovedovanja. V cerkvah bo zasedeno sledeče število spovednic: V 6tolnici 11, v Križevniški cerkvi 4, pri Sv. Jakobu 4, na Gradu 1, na Rakovniku 9, pri frančiškanih 16, pri uršulinkah 4, pri sv. Petru 7,
Sri Srcu Jezusovem 8, pri jezuitih 6, zavetišče 6V. ožeta 2, v Bizoviku 1, v Stepanji vasi 2, v Tomačevem 1. na Kodeljevem 4, v Trnovem 4, na Barju 2, v Spodnji Šiški 6, pri Sv. Cirilu in Metodu 4, v Mostah 6, na Selu 1. v Zeleni jami 2, na Viču 6, v Dravljah 3, v Kosezah 1, na GHnd 1. Skupno bo redno spovedovalo 116 spovednikov v Ljubljani.
Devetdnevnica v Zeleni jami
Pomotoma je bilo objavljeno, da je devetdnevnica v Zeleni jami ob 6 zvečer. To popravljamo in sporočamo, da je v Zeleni jami devetdnevna pobožnost vsak večer ob pol 7.
Plesni večer E. Poharjeve in B. Pilata
Na snočnein večeru plesne in vokalne umetnosti so nastopili kar štirje umetniki: Boris Pilato in Ema Moharjeva kot plesni par, Kogojeva kot pevka in dirigent Demetrij Žebre kot spremljevalec na klavirju. G. Pilatu in gdč. Moharjevi se vzkljub ogromnemu trudu za prireditev, kar se je poznalo in jima je zato izreči priznanje, ni -posrečilo ustvariti zaželenega odziva med občinstvom, kar naj bi doseglo njih umetniško ustvarjanje. Odvišno gestikuliranje je bilo pred drugim vzrok, da je nekatere koreografsko res posrečene zamisli razbilo s tem, da je dalo čutiti akrobacijo. Mislim pa, da je morala tudi publika s svojo nediscipliniranostjo porazno vplivati na umetnika (na pr. govorjenje in neznosno ropotanje s stoli v začetku prve kompozicije), kajti koncentracija vsega sebe in temu sledeča popolna sproščenost sta predpogoj za kvalitavno izveden umetniški ples. Najbolj posrečena plesa večera sla bila Moharjeve Salomin ples in obeh z g. Pilatom zadnja skupna točka, za kar sta žela popolno odobravanje občinstva. Ga. Kogejeva pa nam je zapela po eno Verdijevo in Mascagnijevo operno arijo ter dve Wagnerjevi pesmi. Pokazala se je kot rutinirana operna pevka mezzo-sopranistka, vendar pa je bilo malo premalo izdelano za koncert. Mogoče ne toliko glasovno, kot pa vsebinsko. Opaziti ji je bilo nekaj utrujenosti, kar je seveda znatno opravičilo. Gospodu Zebretu gre hvala, da je vestno oskrbel spremljavo na klavirju.
Škoda, da niso prireditelji oskrbeli občinstva s programskim seznamom, kar bi mu večkrat omogočalo večji kontakt z njimi, ker bi se na ta način seznanilo z obeležjem izvajanega že vnaprej. Prireditev so obiskali večinoma le pravi ljubitelji umetnosti, ki jih vidiš na vsaki kulturni prireditvi, zato ni bila frančiškanska dvorana nabita do zadnjega kotička. Kljub temu pa, da je mnogo ljudi zaradi mraza sedelo kar v plaščih, je večer potekel v znamenju intimnega umetniškega večera.
Novice iz Države
Dve sestri redke starosti. V Vidmu je pred dnevi umrla Cecilija Midena, ki je dopolnila starost 101 leto. Njena sestra Marija Salvadori pa bo čez štirinajst dni doživela svoj 104. rojstni dan pri dobrem zdravju in trdnosti. Obe sestri sta živeli več kot 80 let v hiši, v katero so se bili naselili njuni starši, in sta živeli zmerom v zatišju in v samoti. Nikdar se nista dali ali pa pustili fotografirati. Edino, kar sta vsak dan uporabljali od modernih tehničnih pridobitev, je bil radijski aparat. Pred več leti jima je umrla sestra, ki je doživela lepo	starost	91	let.
Dve leti	zapora	za	Juda ovaduha.	Pred	mi-
lanskim sodiščem je bil na dve leti zapora obsojen romunski Jud Josif Nurenberg, ki je poslal policiji lnžnjivo ovadbo proti nekemu zdravniku. Jud je napisal v ovadbi, da je krajevni zdravnik umoril njegovega dveletnega otroka na ta način, da mu je vbrizgal nedovoljeno	injekcijo, kakor	je to	storil že na več	drugih	otrolcih in jih vse	poslal na
drugi svet. Policija se je za to ovadbo pozanimala, pa ugotovila, da je popolnoma lažniva. Zategadelj je ovaditelja ovadila državnemu tožilstvu, svojo tožbo pa je vložil tudi prizadeti zdravnik. Sodišče je ovaditelja kaznovalo z eksemplarično kaznijo.
Duhovne vajo v Vatikanu. Od 30. novembra do 6. decembra bodo v Vatikanu duhovne vaje za duhovščino, katerih se bo udeležil tudi sv. Oče Pij XII. Duhovne vaje bo vodil pater Borgo-noV iz Milana, ki je bil vodil podobne duhovne vaje že za pokojnega papeža Pija XI. Ves čas, dokler bodo trajale duhovne vaje, sv. Oče ne bo sprejemal nobenih' vernikov niti diplomatov.
Kinematografska delavnost GILL-a
Iz nekaterih kratkih poročil v časopisju je mogla javnost že razbrati, da je v zadnjem ča6u Italijanska liktoreka mladina močno poživila svojo kinematografsko delavnost.
Ker Italijanska liktorska mladina v Ljubljani še nima potrebnih lastnih naprav, je zaključila najprej dogovore z večjimi kinematografi v mestu zato, da bi mogla redno začeti svoj delovni program. Na ta način se je mogla vsa mladima ljudskih in meščanskih šol ljubljanskega mesta, kakor tudi mladina nižjih razredov srednjih šol, udeležiti predstav, ki so odlično sredstvo za vzgojo in izobrazbo in podpirajo napore šole s tem, da nudijo mladini živo stvarnost in sedanjost. Ta delavnost, ki se je že močno razvila že za časa nastajanja mladinske organizacije, 6e je začela z dvema dokumentarnima filmoma, ki sta prikazovala delovanje GILL-a in z dvema kinematografskima dnevnikoma. K takim filmom bodo v najkrajšem času dodani še ljubki barvni filmi, dalje kratki prizori iz športnega in prosvetnega življenja, tako da bodo kinematografske predstave GILL-a vedno popolne im mikavne. Poleg 14dnevnega zvočnega filmskega poročila a delavnosti GILL-a bodo v kratkem skušali pridobiti tudi pregledne filme o mladinskih organizacijah po drugih državah.
Kadar bo GILL imel na razpolago lastno kinematografsko dvorano, ki jo že pripravlja, bodo v njej predvajani dramatski in pustolovni filmi.
Ker danes zaradi velike razdalje od 6redišča vse ljudske in meščanske šole Ljubljanske pokrajine ne bi mogle biti deležne takih predstav, je začelo Zvezno poveljstvo s krožnim potovanjem po takih šolah in poskrbelo, da je bil nabavljen prenosen projekcijski aparat za zvočni film. Prva taka predstava je bila zadnje dmd prirejena v telovadnici ljudske šole na Vodovodni cesti, kjer je bito v enem dnevu kar pet zaporednih predstav. Predstave so bile prirejene za šesto mešano ljudsko šolo, za dve meščanski mešani šoli in z« nižje razrede obeh moških gimnazij za BežigMriom. Učenci im dijaki so prihajali neprenehoma kpredstavam ve6 dan od jutra do večera in so pokazali živo zanimanje za predstave, zlasti še zato, ker 60 mnogi izmed njih imeli prvič priložnost glidati in poslušati zvočni film.
V6e faze predstave je mladina zasledovala z veliko pazljivostjo. Predstava je vzbudila v njih mnogo živega zanimanja.
V	prihodnjih dnevih 6e bodo ponovile predstave s prenosnim projekcijskim aparatom na Viču, ker žeh Zvezno poveljstvo GILL-a ustreči tudi željam drugih okoliških šol.
Uspešni zaključek fega prvega začetka kinematografske delavnosti GILL-a v Ljubljani se da označiti takole: V teku 15 dni je bilo prirejenih 12 predstav, katerih 6e je udeležilo vsega 6kupaj okrog 8000 šolarjev in šolark.
Zvezno poveljstvo GILL-a se pripravlja tudi že na delavnost j>o pokrajini z namenom, da omogoči tudi mladini najbolj oddaljenih občin ugodnost posečanja kinematografskih predstav.
Rob suknje povzročil smrtno nesrečo. Kari binjer Einilio Zuin iz Trevignana se je na koles peljal v Meatre pri Benetkah. Pred stanovanjei se je ustavil. Ko je ravno skočil s kolesa, je pr drvel mimo avtomobil, katerega zadnji del j zavil tik mimo njega, da se je tedaj rob kolesai jevega plašča zataknil na blatnik, nakar je vozil zasukalo Zuina in ga vrglo ob brzojavni drog, d si je razbil glavo. Avtomobilist je oddrvel napre pobiti kolesar pa je čez dobro uro izdihnil.
Earl Derr Biggers
Naglih in nervoznih korakov je sedaj Shelah Fane stopila v sobo, iz oči pa se ji je dal brati strah, skoraj da groza. Tako jc vselej 6trmela predse, kadar je bila sama, odkar se je bil povrnil Tarneverro. Kaj je zagrešila? Nenehno se je mučila s tem vprašanjem. Mislila je, da je te presunljive stvari za večno pokopala v najgloblji kotiček svojega srca. Katera skrivnostna sila je odprla njena usta? Komaj se je bila izvila iz tlačečega prokletstva vedeževalčevega, in že se je skoraj do smrti prestrašila svoje lastne izdaje. Toda vse je bilo že prekasno.
Z nezmotljivim nagonom učinkovanja na druge se je vsedla sredi pod svetilko. Odkur se je 'prvikrat kot meteor pojavila na filmskem nebu lIollywooda, je stala neštetokrat vsa od nešte-vilnin luči ožarjena pred ostrimi očmi filmskih fotografov, še vedno so se njeni lasje sicer bleščali v zlati barvi, toda črte okrog njenih oči in okrog ozkih ust so se zarezale v njen obraz kot neusmiljene sence. Mar tega ni vedela? Delj kakor kdor koli je stala na nebu kot luč, toda sedaj je neizogiben postal propad, osamelost in pozabljenje.
Jessop, njen strežaj, je vstopil. Suhljati postarani Anglež, tudi eden tistih, ki so našli v Holly\voodu svojo obljubljeno deželo, je v svilenem papirju prinesel šopek cvetlic. Shelah ga je pogledula.
»Ob... Jessop,« je rekla. »Ali vam je miss Julija že povedala? Prosim, da se pripravi večerja do pol devetih.«
»Vem, milostiva,« ji je sjvoštljivo odgovoril.
»Nekateri od mlajše gosjiodo bi se radi pred večerjo še ko-• pali. Med drugimi tudi Mr. Bradshavv. Če bo treba, ga popeljite v modro 6obo, da se preobleče. Kopalne kabine spodaj so tako
temačne in jih je treba najprej še temeljito očistiti in urediti. Miss Diana in miss Julija pa se bosta preoblekli v svojih sobah.«
Jessop se je bil ravno priklonil, ko je v sobo vstopila Ju-* lija. Njene ljubka postava v preprosti popoldanski obleki je izžarevala samo svežost in mladost. Nekam zavidljivo so motrile oči filmske zvezde obraz njene prijateljice, čeprav ni bil prav nič nališpan.
»Pusti, Shelah,« je vzkliknila zadovoljno Julija. »Jessop in jaz sva se o vsem že natačno pogovorila. Uspeh bo kot bomba, kakor že mnogokatera naša družabna prireditev. Kuj pa je to, Jessop? Cvetlice?«
»Za miss Fane,« je pojasnil strežaj in ji ponudil zavoj, nakar se je tiho odstranil.
Shelah se je nezaupljivo obračala po sobi. »Že ves čas preudarjam, kako bi mogla v tej sobi samo sebe postaviti tako, da bi bil prizor najučinkovitejši. — Če bi bil tukaj vsaj kakšen balkon ali pa vsaj nekaj stopnic.«
Julija se je zasmejala. »Kaj pa, če bi se sprehajala po trati ob sladkih zvokih kakšne havajske popevčice?«
Filmska zvezda je to vzela zares. »Nemogoče, preljuba moja. Če jaz nastopam na isti višini kakor moji gostje, ni nobenega učinka. Zmerom misli na tole: Če hočeš narediti vtis, moraš po možnosti iznenada od kod stopiti semkaj. Da, če bi bdli v IIollyvvoodu ...«
Mladenka je skomizgnila z' rameni. »Oh, Shelah. Stopi vendar enkrat med goste čisto naravno, kakor vsi ostali smrtniki. Ta popolnoma nova kretnja bo imela sama na sebi velik uspeh.« Previdno je odstranila s cvetlic ovitek in navdušeno vzkliknila: »Očarljive so, Shelah 1 Poglej te orhideje!«
Shelah je komaj okrenila glavo. Orhideje zanjo pri tej priložnosti niso pomenile nič posebnega. »Lepo od Allana,« je pripomnila.
Toda Julija je zmejala z glavo. »Ne,« je naglo povedala. »Zdi se, da niso od Allana.« In glasno je brala s priloženega,
listka: »»Vroče želje od tistega, ki si ga pozabila.«« — kdo bi mogel to biti, Shelah?«
»Kdo bi le neki mogel biti,« se je zasmejala igralka zamišljeno in radovedno vstala. »Pokaži mi vendar.« Pogledala je list. »Vroče želje od tistega —«. Nenadoma je prepoznala pisavo. »Res, to je vendar Bob! Ti, fant ti! Le misli si — vročo želje — po teh dolgih letih.«
»Bob?« je začudeno vprašala deklica.
Shelah je prikimala. »Da, Bob Fyfe — moj prvi in edini mož. To je že dolgo tega — in ti ga nisi imela prilike spoznati, lakrat sem bila še nepomembna mlada 6tvarca v zboru neke newyorške revije. In Bob je bil igralec, pravi igralec — in sicer celo eden boljših. Sprva sem ga. oboževala, ko pa je vmes prišel Hollywood, je prišlo do ločitve. In zdaj ti napiše: Vroče želje. Ali morda pri tem kaj resnega misli?«
»Kaj pa sploh počenja tu v Honolulu?« je vprašala Julija.
»Tukaj je zaposlen,« je odgovorila Shelah. »Zvezda v bogve katerem gledališču. O vsem tem mi je podrobno pripovedovala Rita Ballou danes zjutraj, ko sem jo poklicala to telefonu.« Prijela je za orhideje. »Dane9 zvečer pa jih bom postavila na mizo. Menila sem, da sploh ne bo hotel z menoj govoriti. Zares 6em ganjena. Rada^ bi ga spet videla.« Skrivnostna senca ji je legla čez obraz: »Še najrajši bi z njim govorila takole... po ovinkih. Bil je zmerom tako ljubezniv in moder. Koliko pa jc že ura? Toliko? —« in vrgla je pogled na svojo drobceno zapestno uro. »Dvajset minut čez sedem. Kako neki se že imenuje to gledališče? Rita mi je povedala naslov. Zdi se mi, da je Kraljevo gledališče...«
Zvonec pri vratih je zubrnel, sledil jc kratek razgovor, nakar je pribrzel Jiramy Bradshavv, očividno najboljše razpoložen.
»Tukaj bomo pa vsi,« je navdušen vzkliknil. »Vsaj vsi tisti, ki dejansko prihajamo v poštev. No. miss Fane, ali se ne počutite brezskrbno in prosto ob tej palmoviti obali — daleč stran od vročega Južnega morja?«
Štev. 275.
Kršitve ukrepov o racioniranju živil
Ljubljana, 28. novembra.
Prestopki uredbe o cenah, ki je bila letos marca izdana kot dopolnilo k prvi, predlanskim od bivše belgrajske vlade izdani protidraginjski uredbi, spadajo pod sodnost okrožnega sodišča, kjer se vrše razprave posebno proti obtožencem zaradi navijanja cen in verižništva. Za razne kršitve drugih ukrepov in predpisov o racioniranju živil in drugih življenjskih potrebščin pa so merodajna ia pristojna okrajna sodišča na kraju, kjer je bila storjena kršitev. O razpravah na okrožnem sodišču se prav tako skoraj dnevno obravnavajo razni prekrški ukrepov o racioniranju živil. Nad 120 zadev spada v področje kršitve navodil o nakupu in prodaji krompirja. Ta navodila so stopila v veljavo pred dobrim poldrugim mesecem in natančno določajo, kako se ima izvajati nakupovanje in prodajanje krompirja. Brez predpisane dovolilnice, izdane od Prevoda, ne sme nihče nakupovati krompir in ga nato za svojo vporabo vozil čez trošarinsko črto v mesto. Krompir je brez dovolilnice zaplenjen.
Mnogi Ljubljančani so septembra hjteli nakupovati za sebe in družino večje množine krompirja po raznih krajih na Dolenjskem in Notranjskem. Posebno veliko povpraševanje je bilo po krompirju na Notranjskem, kajti tam so kraji, ki imajo izredno dober in okusen krompir.' Ljudje so vozili v mesto po več sto kilogramov brez Pre-vodovega dovoljenja. Krompir pa jim je bil zaplenjen, sicer pozneje vrnjen, ko so si ljudje izposlovali pri Prevodu dovoljenje.
Vsi oni, ki jim je bil krompir zaplenjen, so bili prijavljeni sodišču zaradi kršitve uredbe o nakupu in prodaji krompirja. Bile so v teh zadevah že mnoge razprave, ki so začasno končale . tako, da je sodišče prijave zavrnilo zaradi nepri- j stojnosli sodišča. Državno tožilstvo je proti tej rešitvi prvega sodišča prijavilo in izvedlo priziv na okrožno kot prizivno sodišče, ki je kot višja sodna instanca zavzelo drugačno stališče, ugodilo prizivu državnega tožilstva in priznalo pristojnost
okrajnega sodišča za presojo vseh kršitev omenjene uredbe. Tako bodo kmalu v prihodnjih dneh mnoge razprave o krompirju.
Sedaj je na okrajnem sodišču tudi mnogo prijav zaradi kršitve predpisov o klanju prašičev in prodaji prašičevega mesa, odnosno o nakupu raznih maščob. Za te kršitve, kakor tudi za prejšnje kršitve, so določene primerne denarne kazni do 5000 lir, v prav hudih primerih pa celo zaporne kazni. Mnogi ljudje so posebno oktobra, ko je nastopila sezona za klanje prašičev in sezona klobas, hiteli na kmete iskat in nakupovat razno svinjsko meso in slanino. Mnogi so.kupili kar celega prašiča, drugi skupno po pol ali četrt prašiča. Tudi ti nakupi prašičev brez dovoljenja Prevoda so nepravilni, neveljavni in prepovedani. Mnogim takim nakupovalcem slanine in svinjskega mesa je bilo vse blago na mitnicah zaplenjeno, nakupovalci pa ovadeni sodišču zaradi kršitve gornjega predpisa o klanju prašičev. Te dni je bUa v tem pogledu na okrajnem sodišču prav zanimiva razprava.
Dva gospoda zasebnika sta bila ovadena sodišču zaradi kršitve omenjene uredbe in kršitve predpisov o razdeljevanju in racioniranju maščob. Nekje na Dolenjskem sta kupila pol prašiča z mesom in Špehom vred. Prašič pa jima je bil zaplenjen. Nakup je bil izvršen 23. oktobra, še pred-no je stopila in bila objavljena uredba o nakupu prašičev, ki je postavila 25. oktober kot dan, ob katerem morajo vsi svinjerejci naznaniti občini število prašičev. Kratko sta izjavila, da nista kriva in poudarjala dan nakupa, ki ni bil določen za prepoved. Glede slanine pa sta izjavila, da sta imela namen se odreči za toliko časa kartam za maščobe, kolikor bi pač množina slanine odgovarjala za gotovo dobo. Zaradi mesa sta bila oproščena, ker ni bila takrat še v veljavi zadevna uredba, obsojena pa sta bila zaradi slanine vsak na 280 lir, pogojno za 1 leto. Takih in enakih razprav je na okrajnem sodišču sedaj prav mnogo.
Porazdelitev tekstilnih izdelkov, obutve in oblačil
Dodatno k že izdanim okrožnicam v gorenji zadevi se pojasnjuje sledeče:
I.Lisičje, zajčje in druge kože niso podvržene nakaznicam, toda trgovina z njimi je dopustna le med proizvajalci, trgovci in konfekcionisti; prepoved njihove prodaje občinstvu ostane v veljavi. Izdelani kožuhovinasti mufi niso vezani na nakaznice in se morejo prosto prodajati.
II. Oficirji in podoficirji lahko v primeru premestitve v operativne oddelke ali v primeru vkrcanja dobijo od trgovinsko-industrijske zbornice ali okrajnih glavarstev nabavne bone za opremne predmete v odnosu do namembe n. pr. obutev, ki so del pohodne uniforme, ali obutev za letalce, ali gumijaste škornje, po tem, ali gre za osebje kraljeve vojske, ali letalstva ali mornarice.
Da stranka dobi omenjeno dovoljenje ali nabavni bon, _ mora predložiti trgovlnsko-industrijski zbornici ali okrajnemu glavarstvu odhodno povelje. Če je podrejena vojni mornarici, predloži potrdilo tega oblastva, ki izpričuje, da je prejela nalog za vkrcavanje in nosi bistveno podatke naloge.
III. Podložki in kanafas za ovratnike na oblačilih, velblodja dlaka in žima za nadevanje se smatrajo kot predmeti, ki niso podvrženi osebnim nakaznicam.
IV. Za otroke stare do 4 leta je prodaja kožuhov prosta, če so kožuhi konfekcionirani z domačimi krzni. Za konfekcije z opremo iz domačih krzen se zahtevajo samo točke, ki odpadejo na konfekcijo.
V. Kot obutev za otroke pod 12 meseci se smatra obutev do najvišje mere 13 cm. V pojasnilo določb čl. 17 naredbe št. 144, Sl. 1. št. 512-
VI. Domači jopiči so enako vredni nočni pižami (št. 16 tab. A — 20 točk).
Z vezenimi tkaninami, v katerih prevladujejo vezenine, je treba postopati enako kakor s čipkami in z vezeninami, t. j. da je njih prodaja po določbi tab. B prosta.
Zahvala
Vsem, ki so nam ob boleči izgubi našega ljubega soproga, strica, svaka in zeta, gospoda
Andreja Šarabona
veletrgovca in posestnika
kakor koli izkazali svoje sočutje, vsem, ki so ga na njegovi zadnji poti spremili, prispevali v njegovo počaščenje za dobrodelne namene ali darovali cvetje — se prisrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikoma primariju dr. Iv. Jenku in primariju dr. Ljudevitu Merčunu, č. sestri prednici in čč. sestram usmiljenkam »Leonišča«, vodstvu in gojencem Gluhonemnice, pevskemu društvu »Slavec« za ganljivo petje in vsem stanovskim tovarišem, korporacijam in organizacijam.
Prav posebno se zahvaljujemo prijatelju pokojnika g. dr. Windischerju za lepe poslovilne besede.
Sveta maša zadušnica bo v soboto, dne 29. novembra 1941, ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 28. novembra 1941.
/
Globoko žalujoča soproga MINKA in sorodstvo.
Ljubljana
Koledar
Danes, petek, 28. novembra: Gregor Ul.
Sobota, 29. novembra: Saturnin, mučenec.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Izplačilo pokojnin za december. Pošta Ljubljana 1 obvešča, da bodo državnim upokojencem pokojnine za december izplačane po sledečem razporedu: Dne 1. decembra naslovnikom, katerih priimek se začne s črkami od A do J, dne
2.	decembra črke K do O, dne 3. decembra črke P do S in dne 4. decembra črke T do Z. Dne 2. decembra bodo dostavljene pokojnine vsem upokojencem tobačne tovarne. Upokojenci se vabijo, da počakajo ob omenjenih dnevih po možnosti pismonoše na domu.
Živilski trg v Mostah še ni odprt, kakor smo včeraj po pomoti poročali, temveč bo odprt šele prihodnjo sredo 3. decembra, na kar opozarjamo okoliške pridelovalce poljskih in vrtnih pridelkov, posebno pa prebivalstvo Most, Sela in Kodeljevega. Toliko, da ne bo nepotrebne hoje, ker eino včeraj v »treh vnsfah« zapisala, da je bil novi živilski trg že odprt, na drugi strani smo pa pravilno porogali, da bo odprt šele v sredo 3. decembra.
Vera in nevera je tisti veliki problem človeške iskrenosti in poštenosti, ki ga Anton Leskovec v svoji drami z veliko bistrostjo obravnava in pravično ter pozitivno tudi rešuje. V nedeljo, dne 30. novembra ob 3. popoldne bomo v frančiškanski dvorani videli krstno uprizoritev tega Le-ekovčevega dela. Predstavo priredi Ljudski oder, ki je čisti dobiček namenili socialni akciji Rdečega Križa. Vstopnice dobite v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
Spored Ruplovega violinskega koncerta, ki bo prihodnji torek zvečer, ima dva dela, ki 6e med seboj popolnoma razločujeta. V prvem delu koncertnega sporeda so tri monumentalna dela iz treh različnih literatur in ustvarjalnih dob. Drugi del pa nam naniza več izredno prikupnih, lahko razumljivih liričnih skladb ali pa del, ki se odlikujejo po svoji virtuoznosti. Rupel je odličen naš violinist, ki je užival domačo, češko in francosko violinsko izobrazbo do najvišje umetniške popolnosti. Njegovi _ koncertni nastopi eo vselej izreden dogodek, Ker je on polnokrven umetnik, virtuoz na 6vojem inštrumentu. Prav posebno pa opozarjamo še tudi na odlično 6odelovaliko na njegovih koncertih, našo najboljšo pianistko Zoro Zarnikovo. Violinski koncert virtuoza Karla Rupla bo v torek dne 2. decembra ob %1. uiri zvečer v veliki Unionski dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Šolske mape -zvezke - aktovke
kupite za Miklavža
v Ljudski knjigarni in trgovini Ničman
Opozarjamo na nocojšnji koncert slovite'italijanske sopranistke Marie riorenze Ciatnpelli, ki bo ob %1. uri zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Prvi del koncerta obsega vrsto italijanskih pesmi in sicer: Monteverdi: Tožba Ariane; Rossini: Beneška regata; Pizzetti: Bile so tri sestre; -Respighi: Ce bi se vrnil; Davico: Iz toskanskih pesmi: O luna in Voda iz Rija; Mortari: Pastirice. Drugi del koncertnega sporeda prinaša tri znamenite arije in sicer iz Verdijevega Othella; Boitovega Mefistofela in Puccinijeve Toske. Umetnico bo spremljala na klavirju gospodična Ce6a-rina Buonerba. Sopranistka Maria Fiorenza Ciam-pelli je umetnica velikega slovesa, ki ima izredno lep obsežen sopran ter je sijajna interpretka italijanske pesmi in arij iz največjih italijanskih oper. Koncert se bo začel točno ob 'Al uri z, eče>'v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Petek, 28. novembra: Hamlet. Izven. Ljudska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 15.
Sobota, 29. novembra: Nocoj bomo improvizirali. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17.80.
Nedelja, 30. novembra: Ob 10.30 Sneguljčica. Mladinska predstava izven. Zelo znižane cene. — 17.30 Boter Andraž. Izven. Znižane cene.
Opera:
Petek, 28. novembra: Zaključena predstava za Dopolavoro Začetek ob 17.30.
Sobota, 29. novembra: Madame Butterfly. Izven. Začetek ob 17.30.
Nedelja, 30. novembra: Faust. Izven.   Začetek ob 15.
Igor Zagrenjen:
7i
Zavetje v pečevju
Noč za nočjo se je jug dajal s krivcem.
Hudo sta 6e tepla, jug pa je vendarle prihajal zmerom močuejši!
Taka mlačna sapa je zavela, da so vsi trije možje v zavetju prišli ob mir.
Ponoči so se kar naprej budili, podnevi pa so hodili ven, čeprav tam niso videli drugega kakor megle in črno nebo.
Zmerom bolj se je čutilo, cia pomlad ne bo več daleč preč. Skoraj, da se je včasih že zdelo, kakor bi 6e bil oglasil kakšen ptič, ki ga je človek navajen od spomladi pa kar do jeseni 6lišat' ne vem kolikokrat!
Potem pa so zagrmeli zadnji plazovi. Nemara da se bo kateri, gruntni, skorajda sprožil tudi še v maju, kdo ve, morda celo junija. Ali tako zdržema, tako na gosto in z vseh strani prav gotovo od tega časa do drugega leta osorej prav gotovo ne. več.
Zgodnja nevihta je zarohnela, grom je paral nebo, zraven pa so orglali plazovi m trobili kakor pozavne k začetku sodnega dneva. Kdo neki bj popisal to strahotno bučanje, polno groženj ia tožba! Visoko gori v 6.teni se je zasrebril sprva pohleven bel pramenček, spustil se je niže s komaj razločnim sikanjem, 6e raz pršil, pa je že pritisnil drugi za njim. Kako
naglo je prihajal večji! Se preč nisi utegnil pogledati in ee epet obrniti nazaj — pa je že bučeče padal po strmem skalovju v pr6sto mogočen slap. Votlo je grmel, neznanske množine 6nega so z blazno hitrostjo drvele proti dolini. Silen piš je krivil grmičje pod 6eboj in se podil v oblakih drobne bele sipe, ki jih je jezno lučal predse kar naprej ter 6e v njih skrival. Tako je bil močan, da je pripogibal drevje iti ga majal v koreninah. Kako je to ječalo in soplo! Potem pa so 6e privalile snežne vojskč same. Podirale 60 drevje kakor bi lomile trsje. Kar naprej je hreščalo in pokalo. Nor strah se je zasvetil v očeh tisti živali, ki jo je za-gTabilo. Pa ne za dolgo. Že je bila spodaj.
Pa je spet vse skupaj utihnilo.
Ampak le prav kratek Čas je bil spet mir.
2e ee je sprožilo v sosedni steni.
Z majhnim je začelo, se razmahnilo v 6amo belo, 6mrt)i sorodno grozoto in ko je tisti kraj, kamor se je bilo obrnilo, do kraja opustošilo, je spet zamrlo. Bolj na položnem so se z V6eh strani grmadile plazovne sesuti ne. Riže, ožje ali širše, kakor že kje, so razparale nenačeto belino visoko gor, prav do skalovja, bi6tro, vajeno otko, pa jih je 6paziio tudi še v
njem, na vseh tistih krajih, kjer so daleč ena od druge čepele samotne zaplate in izdajale krnice, ki si jih poleti živa duša ne bi bila mogla tam misliti, ko je vse tako neznansko 6trm6 in sivo.
Nekaj dni 6i je bilo na ta način kar podobnih. Ponoči ie pritisnil mraz, tačas |e bil mir. Kakor hitro pa se je dodobra zdanilo in 6e je dan ugrel, posebno še, kadar je posijalo sonce, 6e je že spet začela ta veličastno hrumeča godiba višin in pekli.
Marsikakšno noč pa so se pridrevili povrhu še tolikšni viharji, da oni trije v zavetju vso noč niso mogli zatisnili očesa. Kako je to bučalo, hrumelo, vršalo! Kakor 60 bila trdna vrata — včasih 6e je le kar zazdelo kot da jih bo sila vetra zdaj zdaj snela in jih zadegala nekam dol za greben, njih tri pa pograbila in iih v duplini premetavala toliko časa, da si bodo ob stenah razbili glavč. Vihar je grmel, 6tokal, 6opel, se nekaj časa poskušal dobrikati, prosil za usmiljenje in prizanesljivost, nazadnje celo zavekal kakor otrok — potem pa se je znova raztogotil, zatulil in 6e pognal med skalami navzgor, silovito pa nerodno kakor v smrtnem strahu ogromen ptič s prestreljenimi perutmi Zadeval se je ob pečine in slepo butal, pa se je kar 6redi pota navzgor premislil in se z divjo ihto za-drevil poprek čez stene zapuščene gore; vmes prekucnil nerodno stoječo skalo, ki je v plazu po čudežu ostala tam, kjer je bila V60 zimo, povihral gor, povihral dol, zabrlizgal v te) zajedi, švignil v kakšno
škrbino, ponorel in zaplesal tam gori na prostem, potem pa se je pognal spet nazaj dol skozi zajedo ali pa se strmoglavil na drugo plat v neznane, črne globine. Skozi 6edlo je vlekel in bučal kar naprej od jutra do večera, pa še vso, noč in drugi dan spet od kraja. >Vuu-u-u-u« je delal. Kako 6e ti ni poganjal! Nobena bitka ne more biti bolj togotna in divja.
Ko se je po dolgin, neznansko dolgih dneh nebo spet ujasnilo — nazadnje je le zmagal krivec na jugom — se je videlo, da 60 plazovi po velikem očedili stene. Kar nekam sive so se zdele zdaj, ko jih je bilo oko vajeno pozimi domala čez in čez belih. Tam že ne, to 6e ve, kjer so bile nehodne strmali. Postavim v gornjem koncu Pruke, proti žrelu, kjer tistemu, ki si upa od zgoraj s temena malo bolj dol, po rami, stene kar na lepem zmanjka, tako da zagleda svet pod sabo šele nekaj 6to metrov niže. Tam gori, kjer so tiste neznansko strme, gladke plošče, nad njimi in pod njimi pa visok, navpičen pas vražje ozkih laštic — tam se je še zmerom svetilo, čeprav je bil plaz vihral čez. Ali pa v položnejšem 6vetu, po kotanjah
—	kajkrat je bil Tone brkljal tam gori, ko je izsledil gamsjo stezico! Lahko res ni bilo priti zraven — ali ko je bil človek v njej, posebno v tisti veliki krnici prav pod temenom Pruke — potem je kar ostrmel. Kdo le bi se bil nadejal, da je tam toliko prostora, ko je pa odspodaj vse videti kakor zid, ki si človeška noga in roka nikoli ne bosta znali pomagati čezenj! Oh, kje so zdaj vsa tista leta, ko je bil kar naprej tam gori! Kajkrat je
ata, stari Vresk, — Bog Vam daj dobro, ata, tako nenadejano, pa v takem trpljenju ste morali umreti! — kajkrat ste se jezili name, ko me tako dolgo ni bilo domov! Tamle gori sem se potikal — pa saj zdaj itak vse veste!
Z grebena pod zavetjem pa je sneg pobralo tako, da je bil kar že od vrha do noge spodaj domala kopen. Ruševje je olajšano z veseljem spet razprostrlo čopaste veje.
Včasih se je zdaj že napravil takšen dan, da majhno manj, pa bi bilo čisto gorko. Sedli so ven pred zavetje ob opoldanski uri, 6tene so ee že svetlikale, go-mezica, je vrvrala po njih, — kadar se je sonce prav uprlo, se je marsikje v 6kalah kar pobi iskalo. Dan pa tak! Zgoraj po vrhčh še vse belo, gozd in krnice spodaj, vse zadelano s plazovinami, smrečje se je že otreslo snega — daleč tam na severu pa 60 nekam rožnato 6velile v plavi, zlati dan, še zmerom v debel led in globok sneg ukovane tuje gore
Ponoči pa je spet pošteno pritisnil mraz. Zunaj sicer tudi podnevi ni kazalo ostajati kakor hitro so stene pogrnile prve sence čez zakotja. Ali z nočjo 6e je le še spet povračala zima.
Tu pa tam je tudi še nasmetilo belega.
Vendar pa se je dan pridno spote-gaval. Zmerom gorkeje je bilo. Čutilo se : je, da bo prav kmalu tudi sem segla pomlad, pa naj se ta zima, ki kar nemara preč, potem še tako težko odpravi. Maj mesec, pa še vse tako zimsko! Oh ti višava! Tako malo časa v letu ei vesela in priljudna!
nn
Andrejčkov J o ž e:
Žalost in veselje
Roman v slikah
Risal )ože Beranek
Besedilo priredil Mirko Javornik
208.
Vihar se je zdaj še bolj razdivjal. Strele so švigale vse križem, valovi so bučali. Krčevito sta se držala čeri in se branila pred morjem. Aleš še nikoli ni doživel take noči. Zdelo se mu je, da se vsa zemlja maje in da hoče iz tečajev.
209.
Kmalu sta videla, kako je vihar pograbil razbojniško ladjo. Morje jo je metalo zdaj sem, zdaj tja. Vihar jo je” gnal čez valove, da je drvela kakor ptič. Zdaj se je vzdignila, zdaj padala v brezno, dokler se ni izgubila v noč in nevihto.
ST1
210.
Strašna je bila noč na čereh, pa za begunca je vihar bil edino »panje. Potem pa je vstalo prelepo jutro. Kakor umito je priplavalo sonce iz morja in sijalo na skalovje. O tolovajski ladji ni bilo ne sledu, ne tiru na obzorju.
Srce - najpopolnejši molor na svetu
Pri povprečno starem človeku gre skozenj približno četrt milijarde litrov krvi
Četudi bo šla sodobna tehnika s prav tako hitrim, ali pa še s hitrejšim korakom naprej, kakor pa je šla v zadnjih desetletjih, vendar z vso gotovostjo lahko rečemo, da ne še kmalu tako napredovala, da bi izumila tako popoln motor, kakor je človeško srce. Narava je num-reč nekaj tako skrivnostno popolnega, da se ji je do danes človek mogel pri vsej svoji iznajdljivosti približati le na veliko razdaljo in je prepad med vsemi, tudi še tako popolnimi tehničnimi iznajdbami ter čudovito popolnim naravnim »strojem« še zelo velik.
Srce, osrednji organ aparata, ki skrbi za krvni obtok, je najmočnejša in najodpornejša mišica v človekovem telesu. Je pa obenem tudi najpopolnejši in najmočnejša motor na svetu. Kateri drugi motor namreč more delati, ne da bi se kdaj ustavil, celih sedemdeset ali osemdeset, včasih celo do sto let? Vso to dolgo dobo poganja v enakomernih presledkih kri po človekovih žilah, ki temu primerno utripajo 65— f5'krat tia minuto. In vprav zaradi teh utripov je možen krvni obtok, ki daje telesu vedno novih moči, oziroma, ki daje človeku sploh črnjenje.
Srce je votla mišica, ki je približno toliko debela ko človekova pest. Vanj se pretaka kri iz stotin tisoče v drobnih žilic. Srce je tisti mo tor, ki odpošlje dalje 10.000 litrov krvi na dan (če bi bila tista,ki gre skozenj, vedno nova), ali z drugimi besedami, četrt milijarde litrov v dobi povprečne človekove starosti.
Ta naravni in najpopolnejši stroj, ki si ga moremo misliti, pa je razmeroma zelo lahek. Tehta nekaj nad 300 gramov pri moških, pri ženskah pa je še nežnejši in tehta kaikšnih 20 gramov celo manj kot pni moških.
V	nasprotju z vsemi drugimi človekovimi organi, ki z leti starosti postajajo vedno manjši in lažji, je srce tem večje, čim starejši je človek, človek je star na primer sedemdeset let, potem takem z vso upravičenostjo lahko trdi, da »ima več srca« kot pa recimo petdesetletniki ali celo mlajša.
Večina ljudi najbrž tudi ne ve, da srce
kljub temu, da stalno bije, v resnici stoji nič manj ko dvajset let pri človeku, ki doseže povprečno visoko starost, kajti vedeti je treba,
da se po vsakem utripu ustavi za približno še stinko sekunde.
Kdo sta angleška generala Dill in Brooke
La Stampa« odkriva edini pravi vzrok, zakaj je moral Dill iti
Sir John Dill je bil imenovan za maršala ,n guvernerja v Bombayju, pri svojih 60 letih pa je moral mesto vrhovnega poveljnika britanske vojske zapustiti. Ni imel dosti več sreče
—	poroča »La Stampa« — kot njegov prednik na tem položaju, Ironside, ki ga je nadomestil maja lanskega leta.
General Dill je bil rojen lefa 1881 v Belfastu. Ob koncu prejšnje svetovne vojne je bil častnik, ki je vzdrževal zvezo med generalom A llembyjeni in »polkovnikom« Lavvrence-jem v Palestini. Leta 1926 je postal poveljnik neke brigade, čez deset let pa vrhovni povelj-nik angleških oboroženih sil v Palestini. Dobil je »prvi šah« spričo tega, ker se mu ni posrečilo zatreti upora, katerega je pozneje ukrotil Wavell. Ko je izbruhnila sedanja vojna, je poveljeval prvemu armadnemu angleškemu zboru v Flandriji, meseca maja lansko leto pa je nadomestil Ironsidea na poveljniškem mestu. 9. junija 1940 se je general Dill pripeljal z letalom v Palestino in je zahteval, da se mora
prestolnica spremeniti v trdnjavo, s čimer bd se preprečil sovražnikov korak v to deželo. Francoska vlada pa se je temu odločno uprla. Ko se je Dill potem vrnil v London, je imel s Churchillom posvetovanja, ki so rodila sklep, da se pošlje v Evropo angleški ekspedicijski zbor, ki se je potem z velikimi izgubami rešil iz Dunkerquea. Njega in generala Wavella — nadaljuje »La Stampa« svoje poročilo — smatrajo za odgovorna za neuspehe, ki jih je britanska vojska doživela letos spomladi v Cire-najki, v Grčiji in na Kreti.
Njegov naslednik sir Allap Brooke je artilerijski častnik. Rojen je bil leta '1883 in je služil na Irskem in v Indiji. V svetovni vojni je bil častnik pri prvi armadi. V letih 1929— 1932 je vodil topniČarsko šolo, leta 1935 pa je bil imenovan za vojaškega nadzornika - v mi-
nistrstvu. V sedanji vojni je poveljeval II. armadi v Flandriji, ki je bila razorožena in se ji je delno posrečilo rešiti se. Zato je bil imenovan za armadnega generala in za povelj-
Svojevrstna oporoka bogatega Amerikanca
Obresti zapuščine naj pokojnikovi znanci zapijejo v baru
Zadnjič je umrl v Thionvilleu svojevrsten ameriški čudak, čudak zato, ker takšne oporoke še nihče ni naredil pred smrtjo kot on. To je bila spet prava ameriška norost, kakor je še toliko drugih v tej iznajdljivi deželi novosti in norosti.
Mož je zapustil precej premoženja. Njegova poslednja volja je bila, naj njegov denar — bilo ga je nekako 5000 dolarjev — na-lože v banko pod pogojem, da potem obresti te glavnice porabijo za plačilo cehe tisti gostje, ki zahajajo v bar, katerega je pokojnik najrajši obiskoval. Po njegovit želji so v tistem baru tujdi kupili posebno stensko uro na nihalo, ki vsako uro goste takole pozi/a: »Pijmo na zdravje starega Jacka!«
Pokoini Jack je na svoji smrtni postelji pripomnil še tudi, da se morajo obresti tistih njegovih petih tisočev dolarjev, ki jih je bil naložil v banko, plačati v primeru, če bi tisti bar moral iz kakršnega koli vzroka ustaviti svoj obrat, drugemu Bližnjemu baru pod
istimi pogoji. Tudi lastnik tega drugega bara naj bi dajal na račun obresti naložene glavnice zastonj pijačo tistim svojim gostom, ki bi ubogali uro na steni in pili na pokojnikovo zdravje.
Pa recite, da ta Amerikanec ni bil iznajdljiv. Z malim denarjem je dosegel, da se ga njegovi znanci vsako uro spominjajo in celo pijejo na njegovo zdravje. Spomin nanj pa bo še dolgo živel, kajti v banki naložena glavnica ostane vedno cela in se porabljajo samo njene obresti. Tako se bodo tega iznajdljivega Amerikanca spominjali njegovi prijatelji večno, ali vsaj toliko časa, dokler jih bo kaj.
Večina pametnih ljudi pa se je takšni poslednji volji samo smejala, kajti kdor je pameten in pošten, lahko ve, da bi bilo s 5000 dolarji možno narediti mnogo dobrega. Reveži, ki nimajo niti najpotrebnejšega, bi si z njimi lahko precej pomagali, tako pa bodo imeli korist od njih le veseljaki v nočnem zabavišču, ki bi ga brez skrbi lahko zaprli in zato ne bi bilo nobene posebne škode.
Dečje mesto v Avstraliji
Na pobudo ameriškega prelata Flanagana so zdaj tudi v avstralski prestolnici Sidneyju uredili tako imenovano »dečje mesto«.
Kakor znano, je pater Dunlea v Souther-landu ustanovil tako mesto, kjer so zbrani sami otroci in najdenčki, ki jih vzgajajo v zdravem duhu popolne osebne odgovornosti. Vodstvo in uprava življenja v taki skupnosti sta prepuščeni dečkom samim.
Vzgojni uspehi so bili tako lepi, da so 6e kmalu našli številni dobrotniki, ki so začeli podpirati to ustanovo, tako da so se zdaj začele zanimati za novo zamisel celo pokrajinske vlade, ki jim je tak podjeten in zdrav zavod zelo pri srcu.
Zanimanje je tako naraslo, da so pod vodstvom adelaidskega rtadškofa Mateja Beovicha zdaj izdelali načrte za tretje »dečje mesto« (Boys Town) v južni Avstraliji.
Dečki se navadijo zgodaj družno živeti, skrbeti, delati in razvedriti se, a kar je naj-
nika čet, ki branijo a'ngleški otok. V Angliji pa uživa sloves odličnega strokovnjaka in poznavalca vojskovanja z motoriziranimi sredstvi.
bolj važno, v taki ustanovi se jim razvi čut odgovornosti in pravi smisel za pravo so-
cialno življenje. Odrasli ne posegajo v to skup-neposredn
potvar, Ki dela toliko škode po drugih zavo-
nost neposredno, zato je nevarnost hinavskih potvar, lci dela tolik dih, čisto nepoznana.
Francoski delavci v Nemčiji
Robert BrasiMach, 60trudmik lista »Petrt Pa-risien«, ki je še pred kratkim biJ v nemškem vojnem ujetništvu, 6e je udeležil shoda pisateljev v Weimarju in si nato z drugimi francoskimi pisatelji vred ogledal »Dom francoskega delavca« v Berlinu.
v Nemčiji
življenja, ki jim je bil doslej neznan. Nemci so storiti V6e, da bi jim olajšali bivanje daleč od domovine. Francoski delavci z zanimanjem pregledujejo vse, kar bi jim moglo koristiti po njihovem povratku v domovino. Nova Nemčija jim daje nove skušnje. Po treh ali šestih mesecih 6e ti delavci lahko vračajo v Francijo in prav bi bito, da bi koristno obračali V6e, kar 60 videli v novi Nemčiji.«
19
GASI
Gilardoni je bil v nočni halji in copatah, na glavi je imel nekak bel turban ter je močno dišal po kafri. Bil jo kakor Turek, kakor Gilardoni-bej. Toda suhi, rumenkasto bledi obraz, ki se je smehljal pod turbanom, pa ni bil prav irič turški. Obdajala ga je rdečkasta bradica, iz katere se je bleščal na sredi vitek, kljukast rdeč nos, razsvetljevalo ga je dvoje lepih, sinjih očes, še zelo mladostnik, ki so govorile o otroški dobroti in poeziji.
Komaj je zaprl Franco vrata za seboj, je zašepetal prijatelj: »Ali je končano?« »Končano,« je odgovoril Franco. Profesor ga je objel in molče poljubil. Potem ga je peljal v svojo študijsko sobo. Med potjo mn je pojasnil, da si je dal na glavo obkladke s pomirjevalno vodo, ker se ga je začel lotevati glavobol.
V	študijski sobi ga je znova obj^l, zelo odkritosrčno in dolgo. »Vse, vse, vse!« je vzkliknil Gilardoni in povedal s tem tisoč želja.
Ubogemu Gilardoniju se je v očeh zalesketalo. Zastonj je upal tudi on na podobno srečo, kakor je je bil deležen prijatelj. Franco je razumel, prišel v zadrego in ni vodel, kaj naj bi rekel. Nastal je tako pomemben molk, da ga Gilardoni ni mogel prenesti. Zato je začel pripravljati ogenj, da bi pogrel kavo, katero je bil pripravil. Franco je ponudil svojo pomoč, katero je profesor zaradi glavobola sprejel ter začel odvezovati svoj turban prod vrčem s pomirjevalno vodo. »Torej,« je rekel, ko je s silo volje premagal lastno ganjenost, »pripoednjte mi!«
Franco mu je povedal vse, od obeda pri babici do poročnega obreda v cerkvi v Castellu, izvzemši seveda skrivni pogovor z gospo Terezijo. Profesor Benjamin, ki si je medtem zopet nadel
turban, se jr napol opogumil. »E...,« je rekel in namesto da bi bil izgovoril ljubljeno ime, je nekaj zamolklo zamrmral, »kako j} je?« Ko je slišal o prividih, je vzkliknil: »Pismo? Zdelo se ji
da je videla pismo? Kakšno pismo?« Franco tega ni vedel. Prasketanje na žerjavici je ustavilo razgovor; kava je vrela in kipela.
Gilardoni je bil podoben svojemu prijatelju tudi v tem, da si mu lahko bral src? z obraea. In njegov, mladi prijatelj, ki jc tudi znal mnogo bistroumneje in hitreje brati misli z obraza, je takoj uganil, da je mislil na določeno pismo. Medtem, ko je pripravljal kavo, ga je vprašal, če ne bi mogoče znal razložiti tega privida. Profesor je naglo zanikal; toda komaj je rekel »ne«, ga je {akoj omilil z nekaj drugimi »ne«, pomešanimi z nerazločnim mrmranjem: »oh ne — res ne — ne vem — skratka — ne.«
Franco je odnehal. Nastal je spet prav pomemben molk. Ko je pil kavo, je profesor nehote kazal nemir. Potem je mrko predlagal, da bi šla spat. Franco, kj je moral še pred dnem oditi, je rekel, da ne bo legel, prosil pa j? prijatelja, naj gre spat. Po neskončnem ugovarjanju in ustavljanju je prijatelj prišel do vrat z vrčem v roki. Tu se je zavrtel na peti, zaklical čez ramo »zbogom« in izginil.
Ko je ostal Franco sam, je ugasnil luč in se stegnil v naslanjaču z dobrim namenom, da bi zaspal. Da bi mogel zaspati, je poskusil misliti na kaj vsakdanjega. Ni še minilo pet minut, ko jc potrkal nekdo na vrata. Nenadno je planil v sobo profesor brez luči, in zaklical: »Tu sem!« »Kaj pa je?« je vzdihnil Franco. »Škoda, da sem že ugasnil luč.« In že je začutil roke dobrega Benjamina okoli svojega vratu, njegovo brado, kafro in njegov glas pa ob svojem obrazu.
»Dragi, dragi, dragi don Franco, ogromno težo nosim na srcu. Nisem vam hotel danes povedati, pa ne morem, ne morem, ne morem, ne m or "'m!«
»Toda govorite in pomirite se, pomirite se!« je rekel Franco in se nežno izvil iz njegovega objema.	1
Profesor ga je spustil, se z rokama prijel za senci ter zastopal: »O, kakšen tepec sem, tepec, tepec! Lahko bi vas pustil na miru, lahko bi počakal do jutri, do pojutrišnjem! A kar je? je!«
Prijel je Franca za roke. »Verjemite, začel sem se že slačiti, ko se mo je nenadno lotila omotica in tedaj, glejte, sem se spet oblekel in sem tekel proč ko norec, brez luči! V naglici sem celo prevrnil vrč s pomirjevalno vodo.«
»Ali naj prižgem luč?« je vprašal Franco.
»Ne, ne, nel Rajši govorim v temi, dosti rajši v temi! Glejte, sedel bom!« In sedel je k pisalniku, ki ga ji? zajemala slabotna luč, ki je prihajala skozi okno, ter začel govoriti. Vedno je govoril nemirno in zmedeno, kaj šele zdaj, pri vsem tem razburjenju.
»Začel sem, kaj ne? Bog ve kaj boste rekli, dragi don Franco! Samo prazno klepetanje! A kaj hoi te, potrpite prosim. Torej začenjam; kje naj začnem? Oh, gospod, poglejte kakšen osel sem, da niti ne vem, kje naj začnem? Oh, tisti privid! Da, prej sem se vam zlagal. Prav dobro vem za vzrok tistega privida. Gre za pismo, za neko pismo, ki sem ga pred dvema letoma pokazal gospe Tereziji. Neko pismo ubogega gospoda Franca, vašega deda. Torej, sedaj	začniva	od začetka.«
»Moj ubogi oče mi je	govoril	zadnje dni	svojega	življenja
o nekem pismu dona Franca, ki ga bom našel v veliki omari, kjer je imel shranjene vse listine. Rekel mi je, naj to pismo preberem, shranim in potem ravnam po svoji vesti, k»dar bo treba. »Sicer,’ je rekel, ,najbrž ne bo treba ničesar ukreniti.’. Ubogi oče je umrl, iskal sem v omari pismo, a nisem ga našel. Prebrskal sem vso hišo; a nisem ga našel. Kaj naj storim? Pomiril sem se z mislijo, da ne bi bilo ničesar storiti, in nisem več mislil na to. Tep^c, kaj ne? Osel? Kar recite mi tako, saj zaslužim, neštetokrat sem si že sam rekel. Toda naj povem dalje! Ali veste, kako so	uredili	zapuščino	vašega deda? Ali
veste, kako so se uredile	zadeve	vaše hiše?	Saj mi	oprostite,
kaj ne, da govorim o teh stvareh?«
Za ljudsko tiskarno * Ljubljani) loie Kramarič - Izdajatelj Ini Sodja - Urednik) Mirko Javornik - Rokoplso* ne vračamo - »Slovenski dom« *r.baja mak delavnik ob 12 Mesečna naročnino je I lir, H Inozemstvo 10 lit -* Uredniittoj Kopitar'**® a lir« til II - Uprava* Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — le le fon štet, 40-01 do 40 *J —
f od minic« i Novo mesto,