'""•t^"" Leto X, 4*. 25
Ibrotnina cuato meeetao 25 Dia.
ta inozemstvo 40 Pin
(Jredniit**: LiuhHana. Knailov« uli-л 6- Telefon 4t3l22. 8128 8124 8128 m 3126 Maribor: Aleksandrova cesto 18. ГеЫ iL 440
Celje: Kocenova ulica 1 Telefon it 190.
ftokopisi и ггаОД. _Oglui p« tarifu. _
Ljublana, torek 29. fenuarja 1920

n
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upraraiitv«: LJubljana, Pretentava ulica 54. Telefon H 3122. 81 A, 8124 8126 in 31Ä
fnseralai oddelek: Ljubljana Ргрбвр. rova ulica 4 TeMnD U 24Ш
Podmtnica Maribor: А1«кмш1г»га ce-«U 13. Telefoa it «.то
Podružnica Celje; Rooeuova ulica X Telefon ü 190.
Računi pri poŠt век ta vodih: Lja k-I jena il ti.842. Praha tialo 78.100; Wien Nr 10K.24L
Ljubljana, 28. januarja. Včeraj je kraij sankcijoniral novi enotni kazenski zakon za vso državo. S tem je v izjednačenju našega zako-nodajstva storjen velik korak naprej in to v tvarini, ki ie v najožji zvezi z življenjem naroda. Našo notranjo razcepljenost smo stalno naiiačje čutili v pravu. V tem pogledu je naša domovina od vseh nov h držav bila od vsega začetka na najslabšem. Nič manj kakor šest pravnih granič je bilo in je v velikem delu še med nami. šest Pravpih področij z deloma bistveno različnimi pravnimi institucijami in načelno si nasprotujočimi zakoni nas razdvaja v praksi mnogo boli nego plemenski in regionalni spori. To so prave zapreke ujedlinjenja in konsolidacije, tu lež jo glavne barijere za skladnost gospodarskega. kulturnega in socijalnega življenja Jugoslovenov.
Seveda smo se od samega pocetka države zavedali, da je izenačenje zakonov eden glavnih in najnujne:ših problemov Jugoslavije. Prva jugosloven-ska vlada 1. 1918. je že dobila min str-stvo za izenačenje zakonov. Tragikomična usoda tega resorta je tipičen primer, kakšne so bile pri nas razlike med besedami in dejanji. A če se je kai pripravilo — naše nesrečne politične in parlamentarne prilike so že poskrbele, da sta indolenca in nesposobnost vlade ali pa Narodne skupščine skoraj vsako stvar upropastili. Zdelo se je vedno, da se v Beogradu vrši klasično Sisifovo delo: že je kamen skorai na vrhu, a glej. zopet grmi v dolino. Veliko je zamujenega, ogromna ie škoda, ki je bila storjena in med naivečje grehe prošlih deset let moramo šteti dejstvo, da je veliko delo izenačenja takorekoč šeie v početk:h.
Veliki zakoni, ki regulirajo pravne odnošaje med državljani ter dajejo državi značai enotne pravne edinice. so dosedaj ostali nerešeni. Tu sem spadajo predvsem obči državljanski zakoni in civilnopravni red ter kazenski zakon in kazenskopravni red z vsemj svojimi postranskimi in izvršilnimi, ž njimi v najožji zvezi stoječimi zakoni. Marsikaj js na tem polju že pripravljenega, proiekti so v glavnem izdelani, toda kakor ie pri nas navada, do kraja se ni šlo nikjer. Vsem tem projektom manika zaključne strokovnjaške revizije in na diskusije v javnosti. Tud»? ta ie potrebna, ker p-emnoga zakonska pravila niso le stvar .turistične ocene, temveč so stvar presoje tudi vseli onih. ki :majo smisla za žive potrebe in posebnosti našega narodnega življenja ter za kulturne in socijalne pokrete moderne dobe.
Od velikih zakonskih projektov je sedaj eden najvažnejših, kazenski zakon, končno definitivno uveljavljen. S tem je zaključeno kodifikatorično delo, ki sega skoraj 20 iet nazaj. Srbija, ki Ima še zelo zastarelo kazensko pravo, je že 1. 1910. in 1911. pristopila k izdelavi novih kazenskih zakonov, naslanjajoč se predvsem na nemško kazensko pravo. Balkanska in svetovna vojna sta to vel'ko delo prekinili. V Jugoslaviji se je potrebi modernizacije kazenskega prava pridružila nujnost njegovega izenačenja. Kazensko-prav-ni odsek zakonodajnega sveta pri ministrstvu pravde ie 1. 1922. na temelju srbskega projekta iz 1. 1910 izdelal nov načrt, a po želji ministra s tako naglico, da ie bila revizaja in spopolnitev na podlagi strokovnih mnenj širših pravniških krogov nujno potrebna. Toda akoravno so politične razmere onemogočile takojšnjo predložitev projekta Narodni skupščini, se vendar tä revi-zriia ni izvršila. Projekt je počival in je bil 1. 1926. v redakciji, ki jo je izvrš la tričlanska komisija, predložen parlamentu. Pojasnila k temu velikemu zakonu so obsegala ravno 38 strani eks-T>ozč ministra pa 13 strani... Zakonodajni odbor je malo spreminjal, a pred-no je b lo delo končano. ie bila Narodna skupščina razpuščena. kamen se je zopet sko'talil z vrha v dolino.
V novi Narodni skupščini ie bil v novembru 1927 projekt znova predložen in znova d'iskutiran. Strokovnjaki so se mnogo zavzemali za to. da se projekt predvsem podvrže še strokovni reviziji ter v mnogem oziru prilagodi modernejšim nazorom in dognanjem. To se ni zgodilo, le to možnost so imeli nekateri, da so mogli pismeno izraziti svoje mnenje in svoje uredioge. Medtem ie prišel 6. januar in kamen se je zopet valil v dolino. Toda minister pravde ga je ustavil. Projekt ie b;l podvržen zaključni redakciji v ministrstvu pravde tn predložen najvišji sanken'.
S tem je kodif'kaciia glavnega dela kazenskega prava zakliučena. Vsekakor pa ie ve'ikega pomena dejstvo, da sm^ končno dobili za vso državo- enoten kazenski zakon, ki potnenja za večino naših krajev ogromen napredek. Tudi za našo ožio domovino, a slovensko (in dalmatinsko) pravno из ročje. je novi kazenski zakon v n > 2m oziru popolnejši, nego so predp. . edaj veljavnega kazenskega prav^ Novi zakon izloča celo v,. delÜctOY
Naknadno podaljšanje pakta z Italijo?
Italijanski listi o poteku dosedanjega prijateljskega pakta - Zanimive informacije tržaškega „Piccola"
Trst, 28. ianuarja č. Včerajšnji listi obiaVljajo poročila in članke o jugo-slovensko-italijanskem paktu prijateljstva in ugotavljajo, da je s 27. januarjem potekel pakt. ki je bi'1 podpisan 27. ianuarja 1923. leta. Zelo značilen je v tem pogledu komentar, ki ga objavlja »Pacolo« in ki se glasi:
»Znano je, da je bil ta pakt podaljšan januarja meseca 1928 za eno leto. Tedaj sta jugoslovenski minister zunanjih del dr. Marinkovič in italijanski poslanik v Beogradu general Bodrero sporazumno določila, da se odnovedni rok tega pakta podaljša do 27. jul ja 1928. ker je v čl. 4. tega pakta predviden odpovedni rok šestih mesecev.
Zadnje dni ie italiianski poslanik v Beoeradu Galli opetovano razpravljal z odločilnimi funkcijonarji jugoslovenske zunanje politike. Ta pogajanja so imela nalogo, da se najdejo primerne podlage za obnovo prijateljskega pakta, pri čemur se je tudi upoštevalo to,
da bi se eventualno sklenil nov pakt z mnogo konkretnejšo podlago, kakor jo je imel dosedanji Ta pogajanja pa r.iso uspela, zaradi česar je pakt o italijansko - jugoslovenskem prijateljstvu prenehal veljati v nedeljo o polnoči. Vendar pa izključujemo možnost, da ne bi z nekim posebnim sporazumom med rmsko in beograjsko vlado bila predvidena možnost podaljšanja prijateljskem pakta. Ta dogovor bi mogel eventualno biti objavljen že v najkrajšem času.«
Po mnenju fašističnih listov je v Interesu Jugoslavije, da obnovi pakt prijateljstva z Ital'io, ker ie nova vla-'a v Jugoslaviji povdarila Svoj trden sk'ep. da poboljša svoje obstoječe odnošaje z Grčijo, Turčijo in Bolgarsko, kar pa ie mogoče doseči samo na ta način, da se Jugoslaviia sporazume z Italijo, ker vzdržuje Italija v zadnjem času z vsemi temi državami najboljše in najpri-srčnejše odncšaje.
Novi enotni kazenski zakon sankcijoniran
Uradno obvestilo ministrstva pravde o prednostih novega zakona - Kdaj steni zakon v veljavo, bo kasneje
Beograd, 28. januarja, r. Kralj je včeraj podpisal ukaz. s katerim ie sankcijoniral enoten • kazenski zakon za vso državo. O tem je ministrstvo pravde izdalo sledeče obvestilo:
Novi kazenski zakon je dobil kraljevo sankcijo in bo te dni proglašen. To veliko zakonodajno deio bo početek nove dobe v naši krirninalistiki ne samo zato. ker se ž njim izenačujejo kazen-sko-pravni predpisi v vsej kraljevini, temveč predvsem zato. ker se s tem zakonikom uvajajo v našo kriminalisti-ko najmodernejša načela, na katerih temelje najnovejši načrti kazenskih zakonov.
Izdelava načrta novega kazenskega zakona je bilo nadaljevanje dela na načrtu kazenskega zakonika za kraijevi-no Srbijo iz 1. 1910. Komisija, ki je bila imenovana 1. 1920. za predelavo tega načrta, je bila sestavljena iz nanig ed-nejših strokovnjakov (profesorjev univerz in višjih sodnikov) iz vseh krajev naše kraljevine. Izdelala je načrt, ki ie bil dvakrat predmet pretresa v zakonodajnem odboru Narodne skupščine, ni pa mogel biti zarad; tedanjih razmer dovršen in uzakonjen.
Sedanja vlada je podvze'a takoj kot enega prvih svojih ukrepov, da se dosedanje gradivo ponovno pregleda in izvrši končna redakcija načrta.
Pri tem je bilo merodajno stal šče, naj bo novi zakonik strog, toda pravičen; nai obsega zaščito vseh pravnih dobrin, zlasti pa zaščito onih dobrin, ki so vsem skupne in najsvetejše kakor vladar, kraljevski dom. država in njena ureditev, kakor tudi zašč;ta državne oblasti. Tako so v novem zakonu
ceno
odredbe za pobijanje komunizma in anarhizma, nadaije ukrepi proti sramo-tenju države, kakor tudi ukrepi za zaščito suverenosti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, česar ni bilo v dosedanjih zakonih.
Dočim so stari zakoni izhajali s stališča, da je kazen ed^no sredstvo v borbi proti kriminalnosti, se ie naš novi kazenski zakonik Dostavil na sta išče. da so tudi druga primerna sredstva za zaščito družbe. To ro razr.i varnostni ukrepi, pri maloletmli pa vzgojni ukrepi. In prav prevzem' teh ukrepov kriminalne preventivnosti omogoča in opravičuje na drugi strani, da se proti nevarnim antisocijalnim elementom morejo določiti čim strožje odredbe.
Fno izmed najznačilnejših obeležij novega kazenskega zakonika ie načelo in-dividualizacije, da se namreč ne upošteva kakor prej samo kaznivo dejan'e. temveč, da se posebna pozornost posveča tudi osebnosti storilca. Izhajajoč s tega stališča, dopušča zakon na eni strani, da more sodnik v posebno lahkih slučajih storilca oprostiti vsake kazni. na drugi strani pa more v posebno težkih slučajih izpremeniti tudi predpisano vrsto in mero kazni.
Iz tega je razvidno, da izpolnjuje sedanja vlada, uveljavljajoč v tako kratkem času veliko delo, svojo pri nastopu dano obljubo, da hoče biti vlada napredna.
Beograd. 28. januarja, p. Novi kazenski zakon ne stopi takoj v ve'javo. temveč šele skupno z drugimi kazen-sko-pravnimi zakoni in naredbami. s katerimi tvori enotno celino. Uve'javlje-nje se bo izvršilo s posebnim zakonom.
Revizija kompetenc ministrskega sveta
Pojačena avtoriteta predsednika vlade — Večja osebna odgovornost resornih ministrov — Prenos kompetenc finančnega
odbora na ministrski odbor
B-iOzrad, 28 januarja r. Kralj je podpisal ukaz, ki vsebuje nove odredbe o kom-petenci min istrskega sveta in predpisuje prenos dosedanj.h zakonitih kompetenc finančnega odbora Narodne skupščine na vlado.
Po dosedanji upravni ureditvi je ministrski svet obstojal kot posebna korpora-cija z odrejenimi kompetencami V posameznih zakonih, kalor v zakonu o državnem računovodstvu in o glavni kontroli ter v nekaterih finančnih za' onih je bilo za gotova upravna dejania izrecno predpisano zaslišanje ali sklepanje ministrskega sveta.
Po novem zakonu so vse tc določbe o ministrsi'em svetu za bodoče uk njene. Ministrski svet je kolegij, ki nima nobene specijalnt upravne kompetence več. Po novem za' onu se bo ministrski svet kot kolegij sestajal od časa do časa le še k razpravi o splošno-polltičnih vpraša n:ih.
Po novem zakonu se iima v vsakem slu-
iz kompetence sodišč ter jih prepušča administrativnemu kazenskemu pravu. V tem pogledu je vlada 1. 1926 izdelala zakonski projekt o po icijskh pre-stopk.h. ki ie bil prava karikatura in je ori diskusiM v Naro-'ni skupščini žalostno propadel. Izločitev prestopkov iz splošnega kazenskega zakona ter njihovo izročitev administrativnemu postopanju, se bo mogla upravičiti le. če e tudi za te postopke ustvari res moderen zakon.
Vlada najavlja. da bodo sedai sledili veliki enotni zakoni v kratkih presledkih. Vsa iavnost bo to vest z vese'jem pozdravila. V izenačenju zakonov je dober del našega jugoslovenskega problema»,
čaju, v katerem je bilo do sedai potrebno zaslišanje ministrskega sveta, zaslišali mnenie predsednika vlade, kjer pa ie bil potreben sklep ministrskega sveta, se nadomesti z ukrepom resornega ministra po zaslišanju predsednika vlade S tem se po-jača odgovornost resornega ministra. To odgovaria pa tudi načelu, izrečenemu v novem zakonu o vrhovni državni upravi, po katerem se zakoni uveljavljajo s kralievim ukazom na predlog resornega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta.
Do sedai ie iniel finančni odbor Narodne skupščine kot trien organ izključno pravico predhodne proračunske razprave, bil je pristojen za izdajanje uredb in pravil-n'kov. kj so imeli zagonsko moč. kot tudi za odobravanje porabe raznih kreditov Zlasti ie tudi za uporabo in kontro'o posojil kompetenten finančni odbor V bodoče se vsi ukrepi, za katere je bila doslej potrebna soglasnost finančnega odbora, izdn-iaio na predlog finančnegn ministra v soglasju s predsedn:kom vlade in pn za*!:-šarou ministra pravde ter dveh drugih članov vlade, najstarejših po činu Komoeten-ct finančnega odbora se torei prenaša na finančnega m'n'stra in ožji ministrski odbor s oredsedni' om vlade na čelu.
Posebna v'oga ie v-novem zakonu do-d^'iena še m'n'stru nravde. Pri vseh ukre-r>ih, ki nai imajo zakonsko veliavo. se namreč predpisuje njegovo sodelovanje.
Podpis trgovinske pogodbe s Francijo
Včeraj je minister Mažuranič v Parizu podpisal trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Francijo - Istočasno je bila podpisana tudi konzularna konvencija
Pariz, 28. januarja, p. Minister za trgovino in industrijo dr. Želimir Mažuranič je došel z ekspresom v Pariz, kjer ga je na kolodvoru sprejel naš poslanik Spalajkovič z vsem poslaniškim osobjem. Danes od 11. do 12. je naš minister Mažuranič posetil v spremstvu poslanika dr. Spalajkoviča francoskega trgovinskega ministra Chevrona. Ob tej priliki so francoski trgovinski minister Chevron, naš trgovinski minister dr. Mažuranič in poslanik dr. Spalajko-vič podpisali trgovinsko pogodbo med Francijo in Jugoslavijo Pogodba vsebuje poleg splošnega dela tudi tarifni del. Francija je s svoje strani prista a na maksimum olajšav, z naše strani pa se ji ie ugodilo v vprašanju uvoza francoskega vina v našo državo po načelu
«appelation de 1'origine». Kakor se do-znava, so v Franciji v zadnjem času nastale gotove spremembe v trgovinski politiki. V svrho izrabe tega liberalnega režima so se od naše strani storil, takoi potrebni koraki in tako je hitro do-šlo do zaključitve trgovinske pogodba. V službenih krogih se povdarja. da omogoča podpis trgovinske pogodbe važne gospodarske zveze med obema prijateljskima državama. Obojestransko prijateljsko čustvovanje in osnovni interesi francosko-jugoslovenskega prijateljstva so dobili s to pogodbo še tesnejšo zvezo.
Francoski zunam'i minister Briand in naš poslanik dr. Spalajkovič sta danes podpisala tudi konzularno konvencijo med Francijo in Jugoslavijo.
Jugoslavija pristopila h Kelloggovemu paktu
Krali je v nedelio podpisal zakon o ratifikaciji - Rati-fikaciiska Ibtina ie v Washingtonu že deponirana
Kulturno «Mo Francozov v Maroku
Pariz. 28. jamarja (be.) Ka.kor poročajo, bodo F-nnc-rvz' v Mariik« meViioTirali veliko ravan, ki loži med Visokim in Srednjim Atlasom, za pri-drbvanie žita Omenlena ravan je bila že za Rimljanov žitnica rimskega mesta.	____
В-ograd, 28. januarja p. Danes opoldne je bil na dvoru zastopnik zunanji-ga m n;-stra dr Kosta Kumanudi. Po njegovi avdijenci je tiskovni oddelek zunanjega ministrstva izdal naslednio obiavo:
»Na predlog namestni a zunanjega m:ni-stra in ministra pošte ter brzoiava dr. Koste Ktimanudiia ie Nj. Vel krali 27 t. m. podpisal zakon o ratifikaciji Ke'lc«?ovc!r.;i pakta o miru. Dokumenti ratifikacije so bili že danes izmenjani v Wash ngtonu.«
Po svoi i avdijenci ie namestnik zunanjega ministra dr. Kosta Kumanudi sDreid ameriškega poslanika Princca ter ga o tem obvestil.
Besedilo zal:cna o ratifikacij se glasi:
Mi Al.ks;-,ndcr I. po milosti božji in volji naroda kralj Srbov. Hr\atov in Slovencev. na pred og zastopnika ministra zunanjih del. ministra po^tc; jn. brzo-java ter po zasiišaniu predsednka ministrskega sveta podpisujemo in proglašamo zakon o pogodbi odrekanja vojni, ki ie b:l s' lenien io podpisan v Parizu dne 27. avgusta 1928 od Ncmčiie. Zedinienih ameriški držav. Eel-giie, Francije. Velike Britanije. Italije. Japonske. Poljske in Češkoslovaške.
Cl. 1. Odobrava se in dobiva zakonsko veljavo pogodba n odrekanju voini. pod,pisana v Parizu 27. avgusta 1. 1928.. ki se glasi:
Prcdsednk nemške države, prcdsed.nik Zcd'nienMi ameriških držav. Ni. Vel. kralj Bclfiijccv. predsednik francoske republike. Ni. Vel krali Vel. Britanije Irske in britanskih teritorijev onstran morja ter cesar Indiie. Nj Veličanstvo kralj ItaUle, Ni. Vel cesar .Jnponske. rredsednik republike PoKske. predsednik republike C -ško-lovaške so v g'obokem čustvovanju svečane dolžnosti, kj iim nalaga pospeševati baginio človeštva.
prepričani, da je došel trenutek, da se iskreno pristopi k odoovedi vojne I o orož-ia nacijonalne po'it:ke. da bi mogli biti ovckoveccni m rojuhn; in priiatcljs'j odno-šaji. ki obstoje sedaj med njihovimi narodi :
prepričani, da ie vse izpremembe v nj:-hovih medsebojnih odnošai""i treba iskati samo miro'iubno in ustvarjati v redu in miru "n da je treba vsako podpisalo državo, ki bi v bodoče hoteb pospeševati svo-
je nacijonalne interese s pomočjo vojne, izključiti iz te pogodbe.
v upaniu, da se bodo, ohrabene po njihovem primeru, vse ostale države sveta pridružile tem humanitarnim na>porom in da bodo. pridružujoč se tej pogodbi, čim stopi v veljavo, nudile možnost svojim narodom. da se poslužujejo njenih dobronamernih določb, združujoč tako vse narr.de sveta v skupnem odrekanju vojne kot oro-žia njihove nacijonalne po'itikc:
so se odločili, da zaključijo pogodbo in so v ta namen določali kot svoje pooblaščence: (slede imena zastopnikov navedenih držav):
k; so se potem, ko so dostavili drug dru-gemu svoja pooblastila ter ugotovili, da so pravilna, sporazumeli kai.or sled':
1.	Visoke pogodbene stranke svečano izjavljajo v imenu svoiih narodov, da ob?o-ia'o uporabo vojne za reševanje mednarodnih sporov in da se n odrekajo Vot sredstvu nacijonalne politike v svoiih mednarodnih odinošajih.
2.	Visoke pogodbene stranke priznavajo, da bodo 7a razpravo in reševanje sporov ter konfliktov. karšnekol' prirode. kakršnega koli porek a, ki bi mogli med n/imi nastati, vedno iskale edjno miroljubna sred-
stva.	ä
3. Ta pogodba bo ratificirana od visokih pogodbenih strank, naved-anih z.gomi. primerno predpisom njihovih ustav ter bo sto-pla med n;!nv v veljavo. č;m bodo dokumenti ratifikacije deponirani v Washingtonu.
Ta pogodba, ki bo stopila v veljavo, kakor ie določeno v preišnjem odstavku, bo ostala otvorjena. kolikorkrat bo potrebno тага di pripona vseh ostalih držav sveta. Vsak dokument, ki potrjuif pristop kake države, bn doooniran v Washingtonu in pogodba stopi takoi po tem depon ranju v veliavo mad državo, ki izvrši na ta nač:n svoj pristop, ter ostalimi pogodbenim« silami.
Dr^žnost vlade Zedinjen:h ameriških držav bo. da Izda vsaki vladi navedeni spre-dai. in vsaki vladi, ki se bo kasneie priia-vi'a. en irvod pogodbe ter jo is*ota- o brzojavno obvesti, čim sprejme dokument ratifikacije.
Predlogi profesorskega društva
Za č'mcre]šno uve^javljenje novega zakona o srednjih šolah in zboljšanje materjjelne«?a co!oža"a oroiesorjev — Uvedba šolnine in redukcij ч gimnazij
Sarajevo, 28. ianuara r Direktor prve sarajevske gimnazije. Milan Cučkovič. ki ie kot predsadnik sekcije profesorskega društva za Besno in Hercegovino prisostvoval zadnji plenarni seji glavne uprave Profesor-skega društva v Beogradu, ie dal o pred-stoječih srednješolskih zakonih naslednjo izjavo:
Ker sedaj ni več parlamentarno-tehničnih zaprek, je imela zadnja seja glavne uprave profesorskega društva nalogo, da opozori merodajne činitelie na čim preišnji sprejem zakona o srednjih ŠT-lah Še enkrat smo proučili načrt zakona o srednjih šolah ter stavili svoie končne predloge, upoštevajoč pn tem sklepe izrednega kongresa v Beogradu in rednega kongresa na Sušaku. Najvažnejše so izpremembe, ki se nanašaio na materialni položaj nastavnikov srednjih šol in ki se glase:
Nastavniki srednjih šol naj se razvrr-te v skupine I. kategorije po naslednjem obrazcu: Suplenti v 9. skupino, nastavniki s profesorskim izpitom v 8. skupino, s štiriletno službo v 7. nad 4 do 8 let službe v 6., nad 8 do 13 let v 5 nad 13 do 17 v 4. nad 17 do 22 let v 4., a s položamo plačo 18СЮ0 Din letno, z nad 22 služben:mi leti pa v 3. skupino. Ravnatelji popolnih in nttpop-.lnih sred-n:ih šol prejmejo za eno skupino višji položaj od profesorjev z enakim številom službenih let.
Nastavniki nai prejemajo poleg plače še naslednje mesečne doklade: Suplenti 5(10 D:n nrc.fesorji do 15 let službe 1000 Din. nad 15 do 20 let 1200 Din, nad 25 let 1500 Din mesečno. Začasni učitelji veščin 400 Din, učite-
И veščin do 5 let Din. od 15 do 20 let 1000 Din nad 25 let t2°0 Din: direktorji naj prejemajo te doklade in še posebno doklado 600 Din. Vse doklade naj se računajo v razmerju s službenimi leti tudi za pokojnino.
Ker namerava ministrstvo prosvete voe-Ijat! tudi šrlnino, se ie razpravl;alo tudi o tem in se ie predlagalo, naj šolnina ne bo enaka v vseh razredih V prvem razredu naj znaša letno .300 Din. v osmem pa lOTO Din. Siromašni učenci z dobrim uspehom naj bodo oproščeni šolnine.
Predstavniki profesorskega društva so obiskali tudi predsednika vlade, kateremu so obrazložili svoje materiialne in moralne zahteve. Predsednik vlade je pritrdil, da ie treba popraviti materialni paložaj nastavnikov. kakor vseh ostalih kvalificiranih urad* nikov. Uzakonitvi sref'nie'solske^a гэкопа ne nasorotufe niče?ar. Kar pa se tiče materialnega poloza'a. ie treba to vprašan e še temeljito proučil. Predsednik vlade nI ničesar obljubil ker smatra, da mora vsako obljubo držati. Ako bo finančna možnost, bodo vsekakor želje profesorjev uresničene. Dodal je tudi to, da bo števflo gimnazij zmanjšano, in da bodo iz šol odstranjeni vsi nepotrebni in nekvalificirani nastavniki. Cede neizplačanih honor?r5ev za nadure je de:al. da je ta predlog vladi relo neprijeten in da bo moral biti v na:kra;šem času poravnan.__
Požar v francosM tvornlci
Paril, 28. jainuaria (be.) V Vabnci je zai'a •velika tvornk.a klobukov. Skoda se ceni na več miiijooov frankov.
Amanulah zopet prevzel vlado
Številna plemena se mu pridružujejo na pohodu proti Kabulu Samozvančeve čete se umikajo z velikimi izgubami
London, 28. januarja. Afganistansko poslaništvo v Bombayu je bilo obveščeno, da je kralj Amanulah zopet oficijelno prevzel vlado. Odločil se je za ta korak na pritisk pre-bivastva v Kandaharju, Farahu. Heratu, Maimeni in Fatagbanu in je pozval Habibu-laha, naj ustavi v teku treh dni boje in izroči mesto Kabul njegovim četam Po brezžičnih vesteh iz Moskve, so dnevi samozvon-čevega gospodstva šteti. Narod je uverjen, da je Habibulah samo angleški agent. Nje: gove čete se umikajo poražene in z velikimi izgubami.
Pešavar, 28. jan. (be.) Какот poročajo iz Afganistana se je položaj samozvanca Ha»
bibulaha zelo poslabšal. V Kabulu priča» kujejo vsak trenotek, da bo Habibulah zbežal Neko poročilo pravi, da je Ama» nulah pozval Habibulaha, naj v treh dneh zapusti Kabul in preda mesto njegovim četam. Razna plemena, med njimi zelo vplivni Sinvari in Kurgi, korakajo na Ka» bul, kjer vlada velika zmešnjava.
Bombay, 28. jan. (io.) Tukajšnji afgan» ski konzulat poroča uradno, da je kralj Amanulah n». zahtevo prebivalstva zopet prevzel vladne posle. V Kandaharju i' v drugih mestih se vrše velike priprave za boj proti Habibulahu.
Kombinacije o bodoči angleški vladi
Liberalci hočejo zvezo s konservativci — Macdonald pravi, da sedaj ne gre za to, kaj nameravajo liberalni voditelji, marveč za to, kaj poreko volilci
London, 28. Januarja s. V krogih delavske
stranke vlada zaradi napovedi sira Herberta Samuela, ene.ra izmed liberalnih voditeljev veliko razburjenje. Herbert Samuel je napovedal, da so se Lloyd George in drugi liberalni voditelji obvezali, da nikakor ne bodo pomagali delavski stranki do vlade Pozneje je sir Herbert Samuel spremenil svojo izjavo v toliko, da liberalna stranka noče ponoviti tega, kar je storila 1. 1924. ko je pomagala socijalistični vladi na noge.
Macdonald je izjavil v intervjuvu, da je sir Herbert Samuel podal to izjavo samo zato, da bo pridobil nekaj sedežev. Trenutno se ne vpraša, kaj nameravajo storiti liberalni voditelji, temveč kaj nameravajo storiti liberalni volilci. Snowden je izjavil v intervjuvu da potrjujejo Samuelove izjave samo to. kar je bilo že več mesecev pričakovati. Te izjave skušajo zagotoviti zvezo med konservativci in liberalci proti delavcem za prihodnje volitve.
Metež, mraz in viharji onemogočajo promet
Zameteni vlaki, ki jih rešuje vojaštvo — Morska paroplovba
ustavljena
Pariz. 8. januarja, s. Vihar ki divja zadnje dni na Sredozemskem morju, traja z nezmanjšano silo dalje. Pred pristaniščem v Marseilleju je zasidranih kakih 20 velikih ladij, ki ne morejo v pristanišče. Ko je za nekaj časa vihar odnehal, se je nekaterim ladjam posrečilo doseči prostore za zasidra-njel Tekom večera se je pridružilo ladjam, ki čaka-o na odhod v pristanišče, še več novih ladij, ki so se zasidrale na odprtem morju.
Budimpešta. 28. januarja, s. Na progah po-dunavsko ■ savsko - jadranske železnice so povzročili snežni viharji in meteži zadnjih dni izredne prometne ovire Mestoma leži sneg do tri metre visoko. Na stranskih progah je bilo treba promet popolnoma ustaviti. Promet z Dunajem se vzdržuje samo z brzovlaki. Na tej progi je v snegu obtičalo sedem vlakov. Tovorni promet je popolnoma ustavljen. Tudi na progi Budimpešta - Zagreb je obtičalo pet vlakov na odprti progi. Za njihovo rešitev so oblasti poklicale vojaštvo. Dopoldne je pričelo onstran Dunava zopet močno snežiti in je snežilo brez pre-stanka ves dan.
Bukarešta. 28 januarja, g. Iz severnih delov države posebno iz Bukovine. prihajajo poročila o velikem novem snegu. Na mnogih
železniških progah je promet prekinjen. Promet brzib in mednarodnih vlakov se vzdržuje le z največjo težavo. Številne brzojavne in telefonske zveze so bile prekinjene, mnogo telefonskih prog je izločenih iz prometa.
Praga, 28. januarja, g. Nov sneg je povzročil v železniškem prometu znatne ovire Skoraj vsi vlaki vozijo z velikimi zamudami. Na praških kolodvorih so zaposleni oddelki tehničnih čet s čiščenjem snega Na Slovaškem je sneg zapadel ponekod štiri metre visoko. V Pragi sami je snežilo 80 ur brez presledka. Mnogo tisoč delavcev je zaposlenih pri čiščenju ulic.
Vodovodne cevi popokale od •	mraza
London, 28. Januarja s. V eni izmed najbolj prometnih ulic v sredini mesta je počila dopoldne velika vodovodna cev Voda se le v široki reki v par minutah razlila skoraj pol metra ci-soko po cesti. K sreči vise stranske ulice proti reki Temsi, tako da le voaa razmeroma hitro odtekala. Kmalu nato le počila večja vodovodna cev tudi v Hovard Streetu Voda se le razlila v bližnja n'žje ležeča stanovanja ter jih popolnoma preplavila. Cestni tlak je bil na več mestih raztrgan.
V Bosni je ustavljen ves železniški promet
Snežni meteži in plazovi — Mnogi vlaki so obtičali v snegu, da so jih komaj rešili — Velike poplave v Črni gori
Se hujše razmere vladajo v Črni gori. kjer je začelo snoči deževati. Radi toplega vremena se naglo taja tudi sneg. tako da so nastale prave poplave. Cetiniske ulice so večinoma pod vodo Državni uradi, ki imajo svoje prostore v Domu svobode, so se morali izseliti, ker je voda vdrla v pritličje Split, 28. januarja n. Železniški promet med Splitom in Zagrebom preko Like je še vedno prekinien zaradi snega. ki se ga je na nekaterih kraiih nagromadilo do 6 m visoko. Zveza bo vzpostavljena šele čez nekaj dni, ker vzame čiščenje proge mnogo časa.
Sarajevo, 28. januarja p. Snežni meteži. ki divjajo že več dni, še niso ponehali, radi česar se pojavljajo v prometu vedno večje ovire, ker ni mogoče niti sproti očistiti vseh prog. Veliko oviro in nevarnost za promet tvorijo tudi snežni plazovi Danes je bil promet na bosanskih progah docela ustavljen. Večji delavski oddelki skušajo oprostiti zimskih okovov vsaj glavne proge, tako da Bosna ne bo popolnoma odrezana od ostalega sveta. Več vlakov je obtičalo v snegu in so jih le z največjo ti.-žavo po mnogour-nem napornem delu osvobodili in spravili na bližnje postaje.
701etnica prof. Miljukova
Pariz. 28. januarja, r. Prof. Pavel Milju-kcv, bivši voditelj stranke ruskih demokratov (kadetov) in zunanji minister prve ruske revolucionarne vlade grofa Lvova, ki živi sedaj kot emigrant v Parizu, praznuje danes svojo 701etnico. Bolgarsko sobranje mu je tem povodom na predlog posl. prof. Mišajkova votirlo častno darilo 10.000 švicarskih frankov. Prof. Miliukov je bil v svo jih mlajših letih profesor na sofijski univer zi ter je do svetovne vojne zastopal bolgaro-filsko smer v ruski politiki.
Kodifikacija mednarodnega prava
Ženeva, 28. jan (lo.) Danes se je sestal pripravljalni odbor petih juristov, ki se bavi s pripravami za zasedanje mednarod» ne konference za kodifikacijo mednarod» nega prava. Anglijo zastopa v tem odboru pravni svetovalec zunanjega ministrstva sir Cecil Hurst. Po priporočilu Sveta in skupščine Društva narodov bo konferenca razpravljala v glavnem o nastopnih vpra» šanjih: 1. o narodnosti; 2. o teritorijalnih vodah- 3. o odgovornosti držav za škodo, ki je bila povzročena na njihovem ozem» lju tujim državljanom bodisi v osebnem bodisi v materijalnem ožim. Pred kratkem so bile poslane raznim vladam in znanim juristom vprašalne pole o najrazličnejših problemih mednarodnega prava. Na dana» šnjem sestanku se bodo dospeli odgovori proučili in primerjali. Ker so pripravljalna dela precej napredovala, je možno, da se sestane konferenca za kodifikacijo med» narodnega prava že to leto.
Rusija je prijateljica vzhodnih narodov
Moskva 28. januar'a. (mo.) «Izvestija» objavljajo pogodbo med Jemenom in sovjetsko Rusijo. Pogodba vzpostavlja normalne di plomatske od noša je na temelju priznanja absolutne neodvisnosti Jemena Jemen pa izjavlja, da ceni rusko prijateljstvo do vseh vzhodnih narodov. Diplomatski zastopniki obeh držav bodo izmenjani takrat, ko bo Jemen pripustil v svoje ozemlje tudi zastopnike drugih - d-üav. pogodba urejuje obojestranske -rgo^nske sluois-e fn je ekle nje- l na za dobo 10 let ter stopi v veljavo, kakor • iitro bo ratificirana.	:
Bivši cesar Viljem o svojem miroljubju
Amsterdam, 28. januarja, (ri.) Bivši nem» ški cesar Viljem je objavil potom «Uni« ted Press» članek, v katerem brani svojo zunanjo politiko. Viljem trdi, da je zašle» dovala nemška zunanja politika vedno mi« rovne cilje in to vzlic neprestanim izziva» njem s strani inozemstva. Svetovna vojna je izbruhnila, ker je Rusija proglasila 30. julija 1. 1914. splošno mobilizacijo, пчкаг je sledila nemška in avstrijska mobiliza» cija. V Doornu so se zbrali vsi člani ce» sarske obitelji m mnogo drugih nemških princev. Viljem je prejel mnogo čestitk z vseh strani. Kakor poroča «Lokalanzei« gen» je čestital Viljemu tudi angleški kralj Jurij.
Kelloggov pakt pred angleško poslansko zbornico
London, 28. jan. (lo.) Na današnji seji spodnje zbornice je bilo stavljeno vpraša» nje, kdaj bo vlada ratificirala Kelloggov protivojni pakt. Chamberlam je izjavil, da se bo to zgodilo, kakor hitro bodo ratifi» cirali pakt tudi angleški dominioni. Ratifi» kacija protivojnega pakta bo imela brez» dvomno važne rezultate, vendar pa se tre* notno ne more predvidevati, kak konkre» ten uspeh bo imel Kelloggov pakt. Angle» ška vlada bo postopala v teh vprašanjih v popolnem sporazumu z dominjoni.
Avanture madžarskega fašista
Budimpešta, 28. jan. g. Oblasti so izgna« le iz Budimpešte vodjo madžarskih faši« stov Josipa Schreverja, ker so dognale, da je bil udeležen pri zadnjih demonstracijah pred gledališčem in skušal izsiliti od rav« natelja denar s pretvezo, da bo demon« strante pomiril Po izgonu je odšel Schre» yer na Dunaj, kjer je stopil v stike z vo» diteljem avstrijskih monarhistov polkov« nikom Wolfom ter mu stavil svojo faši* stično četo na razpolage. Nato je odpo» toval v tajni mwiji v Budimpešto, kjer se je <Ы sprejeti v bolnico. Oblasti so ga tamkaj izsledile in ponovno pognale pre« ko meje mestnega območja.
Bolgarska politika
Ko so se pred tedni pojavile vesti, da odstopi bolgarski vojni minister general Vlkov, da pa odide s svojega važnega mesta na drugo gotovo ne mnogo mani važno mesto poslanka v Rimu, smo takoj opozorili na usodni pomen te premestitve.
One vesti so se potrdile. General Vlkov je res imenovan za poslanika pri italijanski vladi v Rimu, na njegovo mesto v bolgarskem vojnem ministrstvu oa je pr šel dosedanji šef generalnega štaba, general Bakardžijev.
Politična vloga generala Vlkova je »nana. Bi'1 je v vladi kot zastopnik ma-kedonstvujuščih in zato je radi njega nastala vladna kriza, ko sta Anglija in Francija izvršili znano intervencijo v Sofiji, z zahtevo, da vlada nastopi zoper revolucionarno organizacijo make-donstvujuščih Močna struja pod vodstvom vnaniega ministra Burova in oredsednika sobrania Cankova, je zahtevala. da se ugodi želji zapadnih velesil. toda ni uspela spričo krepkega nasiprotstva predsednika Ljapčeva _ m vojnega ministra ter močne skupine poslancev vladne 'stranke Demokrati-českega zgovora. Režultat ie bi'1 ta. da ie vse ostalo ori starem in da ie ostal tudi Vlkov na svojem mestu, dasi se ie spor osredotočil ravno okrog njegove osebe.
Sedai je važno, kako se bo nadalje razvilo razmerje med makedonstvuju-ščirrHi in vlado. O vlogi generala Bakar-džijeva se doslej čuje malo. ali verjetno ni, da bi se v političnem pogledu mnogo razlikoval od svoiega prednika, saj ie doslej opravljal važno mesto šefa generalnega štaba. Zelo je tedaj verjetno, da se odnošaji med vojnim ministrstvom in makedonstvujušoimi ne bodo predrugačili.
Iz Bolgarije se poroča, da misli skupina Burova in Cankova nadaljevati svojo kampanjo zoper Ljapčeva in njegovo strujo. Bolgarija je pred važnimi volitvami v občinske svete. Vse stranke se pr'pravlja.io nanje. Gotovo pa je že sedaj, da opozicija ne bo šla v volitve v skupni fronti, s čemer se pozi-ciie vladne stranke znatno ojačijo. V vladni stranki sami ni edinstva, toda da bi prišlo do cepitve med obema strujama, je toliko kot izključeno. Zakaj vidi se, da so nasprotstva ipak v glavnem osebna i.n da igrajo načelne stvari le podrejeno vlogo. Zato se sploh težko govori o strujah v demokratskem bloku, marveč je umestne5« govoriti le o osebnih skupinah. Pri tem pa težko, da bi imel Cankov več simpatij nego Ljapčev. Zd! se tedaj, da se tudi po tej poti razmerje vlade do makedonstvu-iuščih ne bo razčistilo-
Posebno značilno je. kako se tolmači postavitev generala Vlkova za poslanika v Rimu. Pri roki imamo komentar tržaškega Piccola, ki pripoveduie najprej hi'Storijat politične vloge Vlkova v sofijski vladi ter podčrtava, da so se kralj Boris in častniki solidarizirali s težnjo, da ostane Vlkov v vladi. Ker pa so se rovarenja proti njemu nadaljevala, se je Vlkov sam umaknil in se odzval želji kralja Borisa, da zastopa Bolgarijo pri italijanski vladi. Ta je z veseljem sprejela namero bolgarskega kralja, ker je general Vlkov znan kot iskren in navdušen prijatelj fašistične Italije. Vlkov bo mogel vršiti v Rimu zelo važno misrjo, zaključuje Piccolo, zakai položai Bolgarije, ki so se ji na mirovni konferenci storile velike krivice, ie ogrožen tudi sedaj še radi šikan njenih so-sedov.
Ta komentar je gotovo značilen in priča, da se nismo zmotili v prvih komentarjih glede premestitve generala Vlkova. Kakor Madžarski, so se tedaj tudi Bolgarski storile na mirovni konferenci velike krivice: morda bomo v kratkem tudi z oficijelne fašistične strani čuli to sodbo. Ali je morebiti s tem v zvezi tudi zastajanje bolgarskih reparacijskh plačil, ki so sprož:le že skupno intervencijo Rumunije. Grške in Jugoslavije.
Od preori.ientacite bolgarske politike smo potem takem še precej daleč.
Znižana tarifa za izvoz pšenice
Beograd, 28. jan. p. Iz izvozniških kro« gov se doznava, da je bilo z ozirom na njihovo zahtevo, naj se naši pšenici olajša izvoz na italijanske in druge bližnje trge, sklenjeno, da se obstoječa železniška ta« rifa oziroma prevozna postavka za pšenico v relaciji napram Rakeku zniža v toliki meri, da se bo zmanjšala možnost madžar» ske konkurence na tujih trgih. Prevozna postavka bo prilagodena Madžarski in se zdi, da bo cenejša 65 dinarjev pri vagonu. Istotako je spreieta zahteva izvoznikov, da velja pristaniška tarifa tudi za vse trans porte v relaciji GjevgjeIija»Solun.
Predsednik Hoover
za oboroževanje
Washington. 28. jan. (lo.) Predsednik pomorske komisije poslanske zbornice Britte je izjavil, da ie predsednik Hoo» ver mnenja, naj v gradbenem pomorskem рторгатпи še nadalje ostane dolo"ba, ki predpisuje ča«, za izvrš;tev gradbenega programa. Predsednik CooJidge pa zah^e« va, naj senat to določbo ukine Določba sama pravi, da se mora pri'eti z gradnjo 15 križark naikasneie v dveh letih Žira« di tega je prišlo med predsednikom Coo» lidgeom in pris^ši gridbenega programa do ostrega konflikta Britten je povdaril, da je povečan ie arn^ške voine mornari« ce nujno potrebno. Tudi novi predsednik Hoover je istega mnenja. Zediniene dr« zave morajo imeti voino mornarico, ki bi odgovarjala njeni poziciji v svetovni tr» govmi.
Častni člani Glasbens Matice r
Glasbena Matica je na včerajšnjem svo» jem rednem občnem zboru imenovala skia« datelje Antona Lajovica, Emila Adamiča, Oskarja Peva in dr. Antona Schwaba za zasluge na g'asbenem polju sploh in za Glasbeno Matico v posebnem svojim čast« nim članom.
Prijateljska mišljenja iz Francije
Članki urednika Sauerweina v «Matinu».
«Politika» objavlja tretji članek iz serije uvodnikov, ki iih je naDisal Ju es Sauerwein v «Matinu» na podlagi svoje ankete v Jugoslaviji. V tem članku daje Sauerwein svojim jugoslovanskim prijateljem nasiednje nasvete: V pomembnem manifestu od 6 ianuarja t. i ni najbolj začudil jugoslovenskega naroda razpust skupščine ali to. da ie kralj prevzel vso oblast v svoje roke, temveč stavek, kjer pravi v adar: Med menoj in mojim narodom ne sme biti več posrednika Za ogromno večino skromnih m zaupnih ljudi pomeni to. da je kralj prevzel nase veliko na ogo, da osebno računa s potrebami naroda in da se noče v bodoče na nikogar naslanjati. Da bi se točno obvestil o željah svojih podanikov in o ustavi, ki naj odgovarja njegovim strem ienjem, je kralj 6. januarja izvršil veliki čin. ki se lahko imenuje razčiščevanje. Predvsem je razpustil politične organizacije s plemenskim ali verskim obeležjem Pri tem je Dostopal s polno pravičnostjo. Ako bi se Hrvati pritoževali, da HŠS nima več svojega sedeža, se lahko tešijo s tem. ker se ie na enak način postopalo napram dvem velikim srbskim strankam, radikalni, demokratski, kakor tudi napram stranki g. Korošca, ki je sedaj minister prometa, in da so končno bili enaki ukrepi izvršeni v Bosni in v Stari Srbiji.
Kralj je storil svoi zgodovinski sklep brez posebnega navdušenja. On ne vidi v vladavini čvrste roke nobenega čara. ker je izšel iz narodne dinastije in ker se globoko zaveda svoje b ižine z vsemi svojimi in tudi najskromnejšimi podaniki.
Ravno tako sem uverjen. da ne morejo Aleksandra I. prepričati nobene sugestije, da svoio državo izroči trajnemu režimu čvrste roke. Njegova vo ja, naj bi sedanji režim bil samo prehoden, ie iskrena in očividna.
V svojih misiih ima več ustav in uverjen sem. da bo on dos lov no izvedel ono formulo ki je v mem docela dozorela in ki jo ie meni dne 16. januarja oprede'il z nasledn o politično konceo-cijo: Mi moramo pripraviti decentrali-stični in liberalni režim, hkratu pa oču-vati osnovo edinstva Jugoslavije... Hočem, da moja država dobi pravične volilne" zakone pravega parlamentarizma in resnične demokracije.
To pomeni, da bi lahko bila Jugoslavija razdeljena "a več oblasti s skupščinami iz sp'ošne volilne pravice in z atributi, ki bi bili v sredini med francoskimi oblastnimi skupščinami in deželnimi zbori nemške države. Parlament. ki nai bi zasedn| v prestolnici, bi pa izšel iz pokrajinskih skupščin na podlagi volilnega sistema 2. stopnja, tako da bi osebe, katerim bi narod zaupal vodstvo svojih pokrajinskih poslov, bile opolnomočene govoriti o skupnih na-cijonalnih vprašanjih.
Meni se zdi, da bo kralj, preden se bo pristopilo k proučevanju kakršnekoli-ustave, zaželel nasvete vseh on h svojih državljanov, ki zaslužijo njegovo zaupanje. Zdi se mi. da bo lahko našel te dragocene svetovalce, kojih nazi-ranja bodo kasneje pojačala njegovo avtoriteto, ako gre v velika mesta svoje kra jevine. da tamkaj priredi neke vrste posvetovalne see po primeru kraljev stare Francije. Te široke avdi-jence. kjer se nahajajo kvalificirani zastopniki poljedelstva, industrije in trgovine. delodajalci in de'ojema'ci. bi ga lahko informirale o pritožbah in njihovih prošnjah. Na ta način bi se stvarno pribižal svojemu narodu, čigar mnen;e bo na ta način prodrlo ne Dreko političnih k'ubov, temveč Dreko delavcev in producentov vseh vrst.
Uverjen sem. da bi kralj s takim po-tovaniem pridobil simpatije ne samo onih. ki se mu približujejo, temveč da bi našel obenem tudi SDOSobne ljudi, ki mu bodo dajali koristne nasvete v trenutku. ko bo oolagai temelje za novo politično formulo v Jugoslaviji.
Smrt bivšega hrvatskega politika
Zazreb. 28. Januarja n. Danes popoldne le umrl na sladkcrni bolezni Pajo Gasparovič, tajnik obrtne zveze. Bil ie svoje dni narodni poslanec v Hrvatskem saboru jn več let zagrebški občinski svetnik. Pokojnik je bil odličen član nekdanje Starčev ičeve, odnosno franko vske stranke.
Hmeljski trg
Žatcc. 28. januarja, h. Tendenca mirna. Posli neiznremenjeni. V cenah 1400—1700 Kč.
Reorganizacija v zunanjem ministrstvu
Zbornični tajnik g. Mohorlč Inmenovan konzulentom za zunanjo trgovino Beograd, 28. januarja, р. V zunanjem ministrstvu se bodo izvršile razne važne spremembe. Zagotavlja se. da bo poslanik dr. Smodlaka. ki je bi1 dosedaj v Madridu in ie imenovan forma no za Moskvo, kjer pa seveda ne bo nastopil, ker dipomatski stiki z Rusijo niso obnovljeni. prevzel važno mesto v ministrstvu. Posebna Dažnja se bo posvetila reorganizaciji oddelka za zunan o trgovino Temu odde'ku so dodani zunanji konzulenti. ki bodo v vseh važnih stvareh stalno z ministrovimi referati v stiku ter bodo Dozvani na redna posvetovanja. Za konzu enta sta že imenovana tajnik Zbornice TOl v Ljubi a-ni g. Ivan Mohorič. ki slovi kot ed n prvih strokovnjakov v carinsk h vprašanjih. ter ta.inik zagrebške zbornice dr. Lujo Karmansky.
14 ljudi 30 ur pod snegom
Čudna usoda hiše št. 13 v Vlasotmačkl ulici v Beogradu.
V	Beogradu je divjal tri dni strašen snežni vihar kakršnega ne pomnijo najstarejši prebivalci. V teh strašnih urah se ie drastično pokazala razi ka med povojn.m bogatim Beogradom in med starimi revnimi deli mesta Od teh so bili nekateri v nekaj urah spremenien; v »nežne pustinje, iz katerih so kukale ie strehe nizkih hišic. Najhuje je bilo v Vlasot-lnačkj ulici, kjer je nekaj hiš itak vedno ogroženih od raznih vremenskih sprememb. Te hiše so nizke in pri-slonjcne ob pobočje, tako da iih v jeseni in spcm'adi zaliva deževnica Tokrat jih je pa sneg v pravem pomenu besede za-metel Na najslabšem mestu so hiše št 8. 10 in 13.
V	nedeljo zjutraj, ko ie vso noč divjal snežni vihar, ni bilo cd hiše št. 13 niti sledu. Na njenem mestu je bil velik snežni holmec. Ta hiša je last bratov Mihajla in Milete Miloševiča. Prvi ima ženo in troie otrok, drugi pa je sam z ženo Brata imata tudi najemnike tako da je prebivalo v nesrečni hiši vsoga skupaj 14 oseb Sosednje hiše so bile žamete,ne tud' blizu vrha, a so si prebivalci z veliko težavo le izkopali rove. da so teki na pomoč, meneč da je v nesrečni hiši vse mrtvo Obvestili so policijo in m.'Stno občino Občina ie takoj odposlala krdelo svoi:h delavcev k; na niso hoteli verjeti .da ie hiša popolnoma izginila v snegu. Sosedam so se се'о smejali, dokler sp ni nenadoma pojavila žena koči-iaža Gazdiča. ki ie bil najemnik zasnežene hiše. Žena ie že proti iutru zbežala iz hiše in pripovedovala je. da so se naenkrat zamajale stene, pokal' tramovi in da ie v paničnem strahu stekla do vežn h vrat. katera je komai odprla ter se oreri a skozi sneg. Ko se ie prerinila kakih 10 korakov od hiše. se ie 7. brega vsul plaz ter zasul oni del hiše. skrz katerega ie še v zadn;em hipu prišla na prosto.
Tedai se delavci in oddaljeneiši sosedie niso ve? smejali, temveč so začeli kopati na vso moč. da bi rešili, če ie še kai živega v hiši. Konali so 8 ur. o hiši pa ni bilo nit; sledu. Bilo ip že pozno zvečer, ko se ie nekemu delavcu vdrlo pod nogami in ie zdrknil globoko navzdol Znašel se ie na krovu zasnežene hiše Sneg oa ea k sreči ni zasul Razbi' ie o' ence na krovu ter se splazil v nizko hišo Skozi odprtino. ki ie nastala v snegu in ledu. se je spusti! še eden od njegovih tovarišev in oba sta začela preiskovati hišo. V prvj sobi sta našla vso Mihajlovo družino ležati na tleh V prvem hipu sta mis'ila. da so vsi mrtvi, pozneje pa sta se prepričala, da k sreči samo spijo, kakor v narkozi. V enakem staniu sta našla v drugih sobah tudi ostale prebivalce
Medtem so ostali delavci razširili dohod do hiše ter izvlekli ven vse prebivalce. Nekateri od niih so se zdrami'i že v hiši. drugi pa so priš-ii na svetlo v težk; omotici Očividno so bili rešeni v zrdniem hinu. Ce bi se rešilna akcija le malo za' asnila, bi jim bil pošel zrak in snežena gomila iih ne bi živih izročila Med dolgotrajnem razkopavaniem snega so ženske iz soseščine že donašale sveče, da bi iih prižgale na gomili živo zakonan:h. Ko se ie kočiirž Oazdič zbudil iz svoje omed'evice. so mu bile prve besede: »Kje ie moj konj?« — Takoj se je lotil s pomočjo delavcev dela, da bi skopal rov do hleva ter rešil svoiega kon;iča Ko so bili bHzu hleva, ie koni spoznal. da mu prihaiaio na pomoč ter hrzal, kolikor ie mogel Skozi prvo špranio. katero so skopali v zasneženi hlev. ie kočijaž vsul obilo mero ovsa ter zakrcal: »Jej. tovariš dokler te ne rešimo!«
Vs zasnežene' с «oniem vred so bili rešeni šele okrog po'noči. Veselili so se rešenega žvljenja. žalovali pa za staro hišo. ki ni več za biva'isce. ker ie popolnoma stisnjena in udrta od snežene peze.
Usne*o davčno predavanje
V veliki dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani se ie včeraj vršilo predavan'e o vprašanju. kako je treba izpolniti davčno prijavo za odmero pridobnine po novem davčnpm гякопи. Zanimanje za to predavanje je bilo izredno veliko. Dvorana .je bila nabito rolna interesentov predvsem trgovcev in obrlni-kov. Še pred vhodom je bilo toliko občinstva, da so številni prekasno došli interesenti morali zonet oditi. Zbornični konsulent gosp. Žagar je podrobno in poljudno opis?! način, kako je treba izpolniti davčno priavo za pridobnino. ki se bistveno razlikuje od rtose-dan:ih pridobninskih prijav. Za svoje poučne nasvete je žel živahno priznane. Ker mnogi interesenti niso mogli prisostvovati predavanju, mnogi pa so bili morda zadržini. bi bilo želeti, da se predavanje v kratkem ponovi.
Pride! Največji f:lm Pride!
GRETE GARBO
Grešna strast
Kralj Aleksander -krstni boter 17 emu otroku
Celje. 28. ja-—"-
Dne 12. januarja t. 1. ie porodiL -i..-ga tukajšnjega splošno znanega gostilničarja in mesarja Ferdinanda Dečmana ga. Antonij* svoie sedemnajsto dete Ga. Dec-manova je stara komaj 43 let dočim jrh bo njen soorog v kratkem dopolnil 47. Novo rojeno dete je deklica in se počuti prav dobro in zdravo, enako tudi mati.
G Dečman je ii ob rojstvu šestnajstega otroka ki ie bil tudi deklica — bilo je to prib'izno pred dvema letoma — naprosil Nj Vel kralj za krstnega botra. Kralj je takratni prošnji ugodi! in je otroku pri krstu kumoval kraljev zastopnik Ob rojstvu svojega sedemnajstega otroka se je g. Dečman ponovno obrnil na dvorno pisarno v Beogradu s prošnjo, da bi Nj. Vel. kralj kumoval tudi 'emu otroku. Pred dnevi je prejel g. Dečman preko celjskega sreskega poglavarstva od mariborskega velikega župana odgovor dvorne pisarne, ki obvešča g. Dečmana. da je Ni Vel. kralj ugodil prošnii in bo po svojem posebnem zastopniku kumoval pr: krstu. Krst se bo vršil na svečan način prihodnje dni v Celju. Dan krsta in druge podrobnosti bo sporočila dvorna pisarna v naikraišem času.
Od sedemnajstih otrok g. Dečmana Jih živi še 11 in sicer 6 dečkov in 5 deklic Kljub temu. da zahteva skrb za vzdrževanje in vzgojo tako mnogoštevilne druzme veliko žrtev in truda, ie g. Dečman vendarle prav vesel in ponosen ter v radostnem razbur enju opisuje svoio srčno hvaležnost Nj. V ji. kralju za visoko naklonjenost.	...	.
»Jutrovi« čitateiji in naročniki se gotovo še spominjajo rojstva 16. otroka g. Dečmana kajti »Jutro« ie ob priliki takratnega krsta prineslo sliko te mnogoštevilne, narodno zavedne rodbine in daljše poročilo o tem redkem veselem dogodku.
Krogu številnih prijateljev in znancev g. Dečmana in njegove ge. soproge se pridružujemo tudi mi in Uma iskreno čestitamo!
Inž. Viljem Putick f
Ljubljana, 28. januarja
V soboto zjutraj ie preminul inž. Viljem /utick, upokojeni višji inšpektor agrarne direkcije, ki ie bil svetovno znan kot eden najboljših raziskovalcev ta poznavalcev kraškiih jam.
Leta 1886. ie poljedelsko ministrstvo na Dunaju poslalo ljubljanski deže:ni vladi mladega inž Viljema Puticka z nalogo, da temeljito prouči ves kraški teren od Postojne, Logatca, Vrhnike tja do Loža in Rjbnice. Obenem je mladi inženjer dobil nalog. da izdela načrte za reguiacijo kraških potokov, ki so ob deževnih vremenih si.no naraščali in povzročali strahovite poplave v ribniški, loški in planinski kotlini. 2 inženjerjem Putickom ie istočasno prišel v Ljubljano stanovski tovariš in poznejši slavni profesor na češki tehniki v Pragi inž. Vladimir Hrasky.
Rodom moravski Nemec iz okolice Brna si je inž. Putick z vsestransko korektnostjo in uslužnostjo napram vsakemu preprostemu človeku osvojil v kratkem času globoke simpatije vsega prebivalstva na Notranjskem in v ribniški dolini Izredno visokega moža. bistrega, a odkritosrčnega pogleda je v teh krajih poznalo staro in mlado. Sam je obenem iskreno vzljubil naš narod ter se .ie v kratkem priučil jezika. Posvetil ie vse svoje strokovno znanje veliki nalogi, da bi gospodarsko dvignil po povodnjih ogrožene in drugače zanemarjene kraje na Notranjskem.
Neminljive zasluge si je pokojnik pridobili za povzdiigo našega splošnega gozdarstva. Kot izboren strokovnjak v gozdarstvu je ustanovil in organiziral mnoge drevesnice, iz katerih dobivajo našj lastniki gozdov dobre, lepe sadike. Sodeloval je dalje prav uspešno pri pogozdovanju gorenjega dela Krasa, mnogo pa ie končno pripomogel k temu. da se je na Notranjskem in drugod
щщш
Samo še danes poslednjikrat!
LILIAN GISH iivna, nepozabna Lydia v filmu
Ponižani -: in razžaljeni :-
'iim nepopisne lepote ki izvabi sjlze ganotja pri slehernem
gledalcu Predstave ob 4., pol 6., pol 8 in 9 Telefon 2124.	Telefon 2124.
ELITNI KINO MATICA.
po drugačnih metodah, kakor v alpskih deželah. uvedlo racijonalno gozdarstvo.
Pokojnik je kmalu zaslovel v znanstvenem svetu kot raziskovalec in najboljši poznavalec kraškega terena m njegovih jam Organiziral je ekspedicije v najrazličnejše kraške jame. Dolgo let je neumorno raziskava! kraške iame. tako Gradušnico pri Logatcu, iamo »Logarček« prj Planini jame pronikalnice v Cerkniškem jezeru (predvsem obe Karlovci). veliko in tajinstveno Križno iamo pri Ložu in druge. Rezultate napornega raziskavama jam. ki ie bilo mnogokrat združeno 7 življensko nevarnostjo, ie pokojni inž. Putick objav'jal v izvestjih dunajskega geografskega društva Izdal ie tudi več znanstvenih brošur, v katerih ie temeljito opisal vse probleme Ljubljanice in njenega povirja.
Pokojnikove ekspedicije Pa niso zasledovale samo strogo znanstvenih ciljev, marveč so se usmerile tudi na to. kako bi se obvarovale ribn:ška. loška in planinska dolina pred vsakoletnimi katastrofalnimi poplavami, ki so uničevale tamošniemu prebivalstvu poliiske pridelke in ogražale vasi Razni potoki, ki so po kratkem teku na površju pronicali v razne iame. so ob času deževja silovito narastli. ker so se poži-ralne iame zajezile in zamostile Pokojnik je po daljšem študiju pripravi' načrte, po katerih se je ugotovil v ribniški dolini odvodni kanal v podzemsko iamo Tentero Na ta način so bile preprečene vse nadaljnje pop'ave in od takrat Bistrica "jdi v največjem dcževiu več ne poolavlia ribniškega po>'ja Po njegovih načrtih se ie izvršila ttid: ureditev otoka Obrha v loški dolini V prvi vrsti se ie poglobila požiralca jama »Golobina«. da ie mogla noži-ratj vase vodne mase ob hudem deževju
Kar ie bil pokojni Skaücky za naše vinogradnike. to ie bi! Dnkoini Putick za naše Krašovce O njem so se ohranile med Ribničani marsikatere ane'.dote tnkn ona vese'a. kako so ье štirie velikani merili Pokoini Putick ie mdkrilil glede višine vse Meril ie 2 m 5 cm. dočim so njegovi prijatelji. poko'ni sodnik in bivši deželni poslanec Višnikar. notar Frhounic in notarski kandidat Švajger doseeli visokost ond 2 m
Znana ie tudi njegova reševalna akcija pri Gradcu Nek turisti so se pred vo.no spustili v podzemsko jamo Kuhrloch. Niso pa se moglj vrniti, ker jih Ae voda začela
zalivati. Brzojavno so pozvali iz Ljubljane pokojnega inž. Puticka. da ie organizi-^ ral reševalno akcijo in turistom rešil življenje. Ta akcija ie takrat izzvala svetovno senzacijo. — Pokojnik ie bi! upokojen leta 1923.. ko je bil sprejet novi uradniški zakon.
Danes ob 14. se ie vrši1! sicer skromen, a po udeležencih dostojen pogreb pokojnega Puticka izpred 4še žalosti v Gosposki ulici na pokopališče k Sv Križu. Na zadnji njegovi poti so ga spremili mnogi še preostali prijatelji, stanovski tovariši in člani Društva za raziskavanje jam. generalni inšpektor voda inž. Zbrizaj, predsednik odbora za osuševanje ljubljanskega barja, in-žeirjer Matiia Krajec, direktor gradbene direkcije in še mnogi drugi inženierji.
Pokojniku nai bo lahak počitek v naši zemlji, kj jo je isreno ljubil. Slovenci mu borno ohranili časten in hvaležen spomin!
Krasno premoženjsko stanje beograjske univerze
Svetosavska proslava пя beograjski univerzi se ie letos izvršila na posebno svečan način v znamenju hvaležnosti vsem dobrotnikom, ki so doslej izkazali beograjski univerzi velikodušno naklonjenost s številnimi poklonili. Rektor dr Ceda Mi-trovič ie v daljšem slavnostnem govoru navedel imena dobrotnikov in fondov, ki podajajo velezan mivo sliko vprav častnega blagostanja, do katerega so univerzi pripomogli meceni s kakršnimi se ne morejo ponašati mnogi večji evropski narodi.
Prvi dobrotnik beograjske univerze ie bil slavni kapetan Miša Anastasijevič. ki ie 1. 1863. »za prosvetne potrebe otečestva« poklonil svoio veliko hišo znano pod imenom stara univerza. Neprecenljive vrednosti ie botaračn; vrt Jevremovac. ki ga ie beo-graiski univerzi poklonil krali Milan, ter obšii r ni gozdni kompleks Majd;>npd<, ki ga ie darovala kraliica Natalija V novejši dobi predniači vsem dobrotnikom kraili Aleksander ki ie zgradil za beograjsko akademsko omladino krasno palačo Velike usluge izkazuje univerzi tud beograjska občina. Med privatnik- se javljajo mnogi bogataši, ki zapuščajo univerzi v dedščino vse premoženje, odnosno ustanavljajo fonde ali poklanjajo važne zbirke kakor ie to storil Gjura Vajfert ki 'e beograjski univerzi pok'onil dragoceno zbirko starega de-naria s posebno, veliko iekleno blagajno.
Veliki dobrotnik trgovec Luka Celovič-Trebinjac ie univerzi zapisal dve veliki hiši in milijon Din Kosta Elčič ie poklonil fond 77.345 Din upokojeni sodnik Milan Jeremič pa vso svoio dedščino. s katero ie bil poplačan ostanek dolga za novo poslopje univerze Katarina in Pawe Kurtn-vič v Šabcu sta ustanovila fond 500.00(1 Din. dr. Nikola Velimirovič • zdravnik iz Sme-dereva na ves potrebni denar za zemljišče medicinske fakultete s prebitkom 54.272 Din Beograjski trgovec Veliko Nikolič ie vsoto 6.000 Din apitaliziral za 100 let. nakar se bodo obresti naras'ega fonda lahko upotre-bovale za potrebe univerze Konstantin Ha-dži-R stovič ie podaril un verzi 13183 Din v zlatu ter 138.000 Din v državnih obveznicah a dr. Milan Jovanovič-Batut. profesor medicinske fakultete, ie lani s svoiimi prijatelji ustanovil fond. ki znaša 15-632 Din.
Nadalje razpolaga beograjska univerza za snovanje posameznih institutov in različna proučevanja še z naslednjimi fondi: tako imenovana »avstralianska zadužbna« ima osnovno imovino 5 >3.000 Din v državnih obveznicah in 3.925 Din gotovine za zgradbo instituta za antropmgeograli.io. so-cijologiio in ekonomijo. Fond Vladimira Ka-riča znaša 20.013 Din za proučevanje srbske zemlje. Carnegiejev fond za potrebe vseučiliške biblioteke pa znaša sedaj 135.954 Din. a posebni fond Luke Čeloviča. namenjen razvoiu akademskega pevskega društva Obilica, znaša 100.000 Din. h katerim Pa je plemeniti mecen letos pridruži/l še 100.000 Din.
Poleg kraljevih nagrad za svetosavska temata ie še се'а vrsta privatnikov ustvarila posebne fonde, ki gredo v sto- in sto-
tisoče. in letno prinašajo bogate obresti.
Za najrazličnejše potrebe beograjske univerze, predvsem za omogočanje študija revnim dijakom, pa se še neprestano javljajo novi dobrotniki z bogatimi podporami. Značilen za plemenitost srbskih mecenov ie naslednji primer: Gospa Joka Protičeva. vdova po učitelju iz Čačka. je pravniškemu društvu na beograjski univerzi i>oklo-nila vso biblioteko svojega sina Juria. ab-solviranega pravnika, ki jp padel v vojni, in razen tega še darovala vse svoje prihranke. skupno 150.000 Din v obveznicah voine škode
To krasno premoženjsko stanje beograjske univerze, ki omogoča njej in njeni omladini najlepši razvoj, ie dokaz visokega pojmovanja znanosti in prosvete med srbskim premožnejšim slojem, ki ga v pogledu ljubljanske univerze lahko le stavimo za idealni vzgled slovenski iavnosti.
Pred aretacijo oonarejevalcev potnih listov
Središče ponarejevalske družbe v Crnomllu Liubliana. 28 ianuarja Kakor s.mo že рг.-d tedni iavili. obstoji v Sloveniji taiinstvena družba ponareievalcev potnih listin, ki »delajo« kar na debelo Takrat smo navedli konkreten primer, kako je neki sleparski izseljeniški agent ustavil na Dunajski cesti miladega posestnika z Dolenjskega, ki ie nameravaj baš stopiti po informaciie v Zidarjevo izseljemško pisarno glede izselitve v Argentino Neznanec je kmeta poprosil za ogeni in ga ončel nato spretno izpraševati. da Ii se namerava izseliti v Ameriko Beseda ie dala besedo in slednjič ie slepa' spravil posestnika s se-boi v neko gostilno v Komenskega ulici, kjer se mu ie predstavi! za »pravdarskega dohtaria« ter mu obljubil, da mu preskrb' proti nagradi vse potrebne dokumente, da lahko odpotuje v Argentino Kmetič. ki mu je zgovorni »dohtar« imponiral. ie s'eparju res nasedel ter mu da! okroe 700 Din predplačila. Pred slovesom sta se dogovorila, da se sestaneta zopet čez par dni v isti gostilni, ker mu bodo izročeni potni dokumenti Kmet ie na ioločen dan res prišel — ni pa bilo »dohtarja« Slepar se je bržkone premislil priti v določeno gostilno. ker se ie bal zasede Osleparjem kmet je zadevo pozneje prijavil policiji, ki je uvedla obširno preiskavo To pač na podlagi informacij. da ie na poslu obsežna družba za ponarejanje potnih listov. Uspeha pa preiskava dolgo časa ni imela nobenega. akoravno so ob'asti dobivale poročila, da je odtok izseljencev vedno večji. Šele pred par dnevi ie imel policijski agent g. Hauptman nenadejano velik uspeh. V neki gostilni v Kolodvorski ulici ie izsledil dva Dalmatinca Na ta dva moža ie čakajo ve,- njunih rojakov za katere sta prinesla potne Üste od črnomeljskega glavarstva Detektiv je obema napovedal aretacijo, zaplenil vse potne liste, nato po pozval celo družbo, naj mu sledi na эо'кп. Tu so pričeli takoi z zaslišavanjem obeh aretirancev ki sta naposled podala nekam pomanjkljivo izjavo da sta dobila vse pm-ne liste v Črnomlju. Nadaljnje zasliševanje je iizikazalo, da je tabor sleparskih izselje-nišklh agentov res v Crnomiiu Policija je o zadevi takoj poročala velikemu županstvu. ki ie ukrenilo vse potrebno, da se senzacijona!na afera čim prej popolnoma razčisti V Črnomelj sta danes zjutraj od-
S smuških tekem za državno prvenstvo na Pohorju
Zgoraj: državni prvak Boris Jenko (XX) in državna prvakinja Vida Bervar jeva (X) v krogu funkcijonarjev JZSS. — Spodaj: Prvi tekmovalec vozi v cilj!
Gripa je tu)
Ne čakajte, da tudi Vas popade, temveč oborožite se, da boste mogli že prve znake pobiti. Izvrstno orožje so
Aspirin
tablete
ker te olakšujejo glavobol, prehla-jenja, trganje po udih, revmatizem in nevralgične bolečine
Zahtevajte pristne Aspirin tablete v originalnem zamota „ЯауеЬ", katere se spozna po modro-beli« rdeči varstveni /ЂЧ	znamki.
potovala vladni svetnik dr. Andrejka ter šel kriminalnega oddelka ljubljanske policije nadzornik Zajdela Spreni.ja iu tudi agent Hauptman.
Kolikor nam je doslej znano, bodo še danes izvršene v Črnomlju senzacijonalne aretacije. 2e zdai ie dokazano, da so bili vsi potni listi, ki so jih oskrbeli sleparski izseljeniški agenti, žigosani z žigom č-rno-meljskega sreskega poglavarstva. Največ teh potnih listov je bilo izdanih Dalmatin-cem. ki jim domače oblasti niso hotele podeliti izseljeniških dovoljenj. O senzacijo-nalni aferi bomo poročali podrobneje, ko se ta vsaj deloma razčisti in ko bodo sleparji za varnim zapahom.
! orrnmal "gumo sredstvo proti k» 'idUUlUCI.	katarju Drehlaienju,
influenci, kroničnemu zapaljenju, branhitidi itd Dobi se v vseh le* karnah Proizvaja lekarna ARKO, iL	Zagreb, llica št 12
Ptice prosijo usmiljenja
Sredi belih krasot in radosti, ki jih s snegom prinaša zima posebno prijateljem zimskega športa, prijateljem narave ;n mladini, hudo trpe naše drobne prijateljice pticc. P.aho se približujejo človeškim domovom in prosijo miloščine. Na okno trkajo taščice, ščin-kovci in sinice. Celo pin-ože prihajajo iz planinskih gozdov in kosi posečaio dvorišča, stikajoč za skromno hrano.
Kako velika je bila beda ptic zadnje dni, priča dejstvo, da se je v mestu kar za stalno naselila velika tropa pisanih liščkov. ki obira ob bregovih Ljubljanice iz snega štrlečo travo. Pobira drobno seme in si za silo polni prazne želodčke. Po cestah se potikajo med vral>ci čopasti škrjanci. Vse prosi usmiljenja, a žai ga ne najdejo povsod. V hišicah v Tivoliju ie vedno nasuto. V mnogih drugih krajih v predmestju pa lahko opažaš, da ptice večkrat zaman pričakujejo hrane. Iz zlobnosti ali sebičnosti ljudje gotovo nc opuščajo krmljenja, pač pa te stvarice radi prezrejo in pozabijo. Posebno v današnji dobi se to kaj rado zgodi, ko morajo ljudje skrbeti za svoj težki zaslužek. Baš zato je potrebno, da se v šolah navaja mladina k taki dobrodelnosti in da se vzbuja že pri otrokih ljubezen do živali.
Ako hočemo, da bomo imeli pomladi in poleti naše vrtove in sprehajališča oživele, moramo ravno zdaj za to skrbeti. Kaj pomagajo vse naprave in gnezdenje, čuvanje in vabljenje ptic pevk. če v hudih dneh pozabimo nanie. Ce vržemo samo nekaj drobtinic, če zdrobimo zemljo na kraju, kjer ze zbirajo gladne ptice, že smo storili veliko delo usmiljenja in pripomogli, da bomo deležni lepih pomladanskih koncertov, ki nas bodo razveseljevali skozi vso pomlad in poletje.
Še bolj važno, kakor po mestih, pa je krmljenje ptic po deželi. Kajti najbolj koristne so te pevke našim sadjarjem odnosno kmetom. Ptice uničujejo vsako leto na tisoče in tisoče številnega mrčesja. ki bi se brez njih tako razmnožilo, da bi bilo v stanju uničiti vse naše vrtove in sadovnjake.
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
UI BI..UN.XKA DRAMA. Torek. 29.: Zaprto. Sreda, 30.: »Herman Celjski«. A. Četrtek, 31.: >Ukročena trmoglavka«. D. Petek 1.februarja: »Utopljenca«, premijera.
Prem. abonma. Sobota, 2.: Ob 15. »petrčkove poslednje sanje«. Ljud. predstava po zniž. cenah. — Ob 20. »Volpone«. Izven . Nedelja, 3-: Ob 15. »Krog s kredo«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20- »Utopljenca«. Izven.
IJ!'BI,.KN8RA OPKBA. Torek 29.: Zaprto.
Sreda, 30.: »Ljubezen treh kraljev«, premijera. prem. abonma. Četrtek, 31.: »Lepa Vida«. A. Petek 1. februarja: »Zaljubljen v tri oranže«. D.
v, khmtsko OLKDALISfE Torek 29.: Ob 20. »Učiteljica«. A. Kuponi Znižane cene.
Dve premiieri v ljubljanskem gledaliču. V sredo dne TO. L in. bo v operi premijera Montemezzijeve opere »Ljubezen treh kraljev« (dirigent Stritof. režiser polič, glavne vloge: Z. Vilfan-Kunčeva. Spanova, Betetto,
Grba, Marčec. Mohorič.) — V dTami bo v petek premijera veseloigra »Utopljenca« (režiser prof. Šest, v glavnih vlogah Levar. Že-leznik. Gregorin Kralj, Cesar, Medvedova, Rakarjeva i. dr.)
Cyrano de Bergerae« v novi zasedbi. _ Ljubljanska drama pripravlja Rostandovega »Cyrano de Bergeraca« v delni novi zasedbi
Kaj igrajo v beograjskem gledališču. Prva dva dneva tega tedna gostureta Ga.ida-rov in Gzowska, v sredo se poie »pikova dama«, v četrtek »Mignon« s Solarijem kot gostom, v petek igrajo »Sodbo Mary Dagan«, v soboto Krleževo »V agoniji«, v nedeljo pa »Seviljskega brivca« s Solarijem in Stanko-vičevo »Koštano«.
»Obiličeva turneja na Češkoslovaškem. Beograjsko akademsko pevsko društvo »Obilic« %o priredilo v februarju koncertno turne«) širom češkoslovaške republike.
Uspeh naše rojakinje v Belgiji. Veliki bruseliski večernik «Le Soir». ki se tiska povprek v 246.266 izvodih na dan, je prinesel 10. in 18 januarja sliko gdč. Lidije Wi-siakove, ki je članica pariške Opera Comi-que. Poročilo o češkoslovavšld slavnostni prireditvi v prid ubožnim otrokom češke kolonije navaia uspeh čeških glasbenih točk iD predavanja o deželi Sokolov. Film «češkoslovaške gore» je vzbudil občudovanje gledalcev, projekcije sokolskih slavnosti 1926 pa
naravnost navdušenje. Višek prireditve (le clou de la soirče) pa sta Ljubljančana Wisia-kova in Vaclav Vlček, član praške Narodne opere, ki sta «v prelestnem kosrtumu z neskončno prožnostjo in milino» plesala slovaško «selanko». «obkročak» in «furian» iz «Prodane neveste». Pobudo za nastop je dal češkoslovaški minister Havliček. s svojo navzočnostjo pa je poleg številnih veljakov počastil sijajno predstavo princ Charles v spremstvu dveh višjih častnikov ter povabil mlado umetnico v svojo ložo in se deset minut razgovarjal z njo, slično kot lani maršal Petain v Parizu.
Slovenci v tujem tisku. »L'Euroj>e Central« z dne 26. t. m. je priobčila članek Re-neja Martela »Slovčnes et Germains« (Slovenci in Nemci), pisec razpravlja o našiiV nekdanjih nacijonalnih bojih in o sedanjem položaju slovenske majnšine na Koroškem
Uspeh pevskega društva praških učiteljev v Ameriki. Sloveče pevsko društvo pra ških učiteljev se mudi že nekaj časa v Ameriki. po velikih koncertih v Newyorku in drugih bližnjih mestih je imelo minule dni mogočen usoeh v Chicagu.
Iz slovaškega slovstva. Slovaki imajo ma lo dobrih literarnih revij. Sedaj je začel? skupina mladih pisateljev in urednikov iz dajati v Bratislavi mesečnik za literaturo in umetnost »Slovenska Dielo«. Urejuje ga lite rami kritik Fr. Votruba.
Kipar František Hergesel umrl. V Pragi je umrl znani čeki kipar František Hergesel. Več njegovih kipov krasi znamenite praške palače; njegov Je spomenik Vaclava
Beneša Trebizskega v pisateljevem rojstnem kraju. Največji sloves si je pridobil z velikim kipom »Naš vsakdanji kruh«, čigar model je v praški Moderni galeriji.
Nove ruske drame. Znani Meyerhold, ki se ije minule dni vrnil v Moskvo, namerava zrežirati v bližnjem času dramo armenskega pisatelja Bagdasarijana »V krvavi puščavi«, ki prikazuje boje rifskih Kabilov. nato Selvinskovo žaloigro »Poveljnik druge armade«, novo dramo Majakovslcega in novo igro Tretijakova.__
Osemletmca sofijskega Svobodnega vseučilišča
Bolgari imajo že od 1. 1920. svobodno ali ljudsko univerzo ki je bila ustanovljena po vzorcu pariške »Ecole libre des sciences po-litiques« in nekdanjega »Instituta za bližniB vzhod« v Kijevu. Ta kulturno važna naprava ki jo Jugosloveni še pogrešamo, je nedavno slavila osemletnico otvoritve.
Direktor sofijskega Svobodnega vseučilišča je znani slavist prof. Bobčev. Kako se je ta šola udomačila, pričuje to da je brez vsake državne in zasebne pod nore, torej popolnoma z lastnimi dohodki, zgradila lej>o poslopje. v katerem ima sedaj predavalnice. Predavajo pri večini vseučiliški profesorji Redno jo obiskuje okrog 1000 slušateljev. Pouk se vrši zvečer, zakaj podnevi opravlja vsak slušatelj svoj vsakdanii poklic. Vseučilišče ima tri fakultete: diplomatsko-konzulsko, uprav-no-finančno in trgovsko-gospodarsko. Razen delavcev, pomočnikov in drugih mladeničev
obiskuje predavanja mnogo sofijskih trgovcev in obrtnikov, da izpopolnjujejo svoje znanje. razširijo obrat in spoznajo mednarodne razmere.
Tudi na Slovenskem in v ostali Jugoslaviji delujejo ljuska vseučilišča, a v neprimerno skromnejšem obsegu in po večini nesmo-treno. Ali nas ne bo bolgarski primer vzpodbudil, da bi začeli bolj ko doslej razmišljati o smotrei>m ljudsko-izobraževalnem delu ter o ustanovitvi stalnega ljudskega vseučilišča za nešolane ljudi, ki se jim hoče bolj sistematične naobrazbe?!
Riemanov mtizikalni leksikon in Jugosloveni. V Hessejevi založbi v Berlinu je izšel novi leksikon glasbene umetnosti, ki ga je po Riemanu predelal Alfred Einstein. V tej izdaji so zastopani tudi Jugosloveni. Podatke o slovenski, hrvatski in srbski glasbi in glasbenikih je zbral dr. I. Mantuani. Hrvatska kritika povdarja, da nekateri podatki niso zanesljivi in da menjajo mnoga znana imena.
Propaganda za rusko mladinsko književnost. Sovjetskoruska založba namerava prirediti v nekaterih nemških in Švicar, mestih razstavo najvišje ruske mladinske književnosti, ki po sodbi poznavalcev prekaša vse dosedanje poizkuse na tem polju.
Pregled orijentalskih književnosti v srbščini. V Beogradu je izšla knjiga, kakršne še v jugoslovenski literaturi ni bilo: »Kratek pregled kineske, indiske, vavilonsko-asrsike, jevrejske, misirske, arapske. perzijske, angleške talijanake književnosti.« Pre-
Domače vesti
E. Th. Rotmann:
„Princeska Zvezdana"
(Mladinska knj:žnica »Jutra«. 1. zvezek Cena vezani knjigi 12 Din, po pošt; 1 Din. s povzetjem 4 Din več Naroča se pri upravi »Jutra«.)
Ljubezniva pravljica s slikami, ki je zbudila med najmlajšim' čitatelji »Jutra? toliko navdušenia ie pravkar izšla v jični knjižici. Naša deca bo ta dar z veseljem pozdravila a tudi odrasli bodo radi iznova listali po njem. Ob! ka je pripravna, tisk čist in razločen, vsaka stran prinaša po eno sličico in k n.iei spadajoče besedilo; pestro ornamenti-rarra vezba daje kniižici izredno prikup-Ijivo lice Nai bi »Princeska Zvezdana« ta uprav klasični primer uspele mladinske umetnine, našla v svoji novi oblik! кяr m Ive* nnvfb
* Imenovanja v vojni mornarici Imenovani so: za kapet korvete poročniki boj broda 1. razreda Anton КНпат. Ervin Fink Ioan Kober in Ciril Vilfan: za administrativnega majorja ekonomske stroke kapetan 1 razreda Ivan Rupnik; za poročnika bojnega broda 1. razreda poročnik bojnega broda 2. razreda Janko Kregar; za poročnike bojnega broda 2. razreda poročniki fregate Adolf Cvirn Anton Ostanek Boris Siavik. Danilo Hubmajer ta Hinko Draksler; za strokovnega kapetana 2. razreda poročnika Ivan Baje in Vekoslav Cerjak; za administrativnega tehničnega kapetana 2 razreda poročniki Josip Supančič, Ivan Jazbec in Josip Gumzei.
* Izpremembe v dfžavn! službi. Pripravnika v ministrstvu za vnanje zadeve Voji-imir Holec in Zoran Tomič sta imenovana za stalna uradnika v omenjenem ministrstvu. Nadalje so imenovani za stalne pripravnike: Pavel Pirš pri davčnem uradu v Gornji Radgoni, Rudolf Brunsteiner pri davčnem uradu v Žužemberku. Adolf Rozman pri davčnem uradu v Kranju in Jakob Petrovič pri davčnem uradu v Ljubljani-tnesto.
Španska liri pa!
■	INFLUENCA
■	Z» ojičinje rekonvaleecen- I ppifpt-rjn'
■	tor je (»borne sredstvo »LCwIlCI 1 III
■	t ТЭТ-a	Vprašajte «travnika «a svet!
m—
Dobiva te r lekarna b
* Minister dr. Subotič zopet odvetnik.
Odvetniška zbornica v Šibeniku razglaša da je dr. Nikola Subotič prejšnji finančni minister, vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Šibeniktt.
+ Poslanik Šeba na dopustu, češkoslova-Jki poslanik na našem dvoru g. Jan Šeba je odpotoval v Prago na krajši dopust. Za dobo dopusta ga zastopa poslaniški svetnik dr. Leon Vokač.
•	Konferenca za turizem. Dne 14. februarja se bo v Opatiji sestala mednarodna konferenca za turizem. Pri tej priliki se bo otvorila tudi turistična razstava.
*	Novinarski vozni listki za Češkoslovaško. Poslaništvo češkoslovaške republike v Beogradu je naše ministrstvo za zunanje zadeve in Tiskovni komitč Male antante obvestilo, da je češkoslovaška vlada določila za tekoče leto trideset železniških voznih listkov prvega razreda za Jugoslovenske profesijonalne novinarje, ki žele posetiti Češkoslovaško. Ako novinar samo potuje skozi češkoslovaško v kako drugo državo, dobi lahko legitimacijo s 50 popusta na češkoslovaških železnicah. Prošnje za brezplačne karte aH legitimacije naj se predlože češkoslovaškemu poslaništvu v Beogradu po Ti-skovnetn komiteju Male antante s priporočilom oddelka za tisk v našem ministrstvu za zunanje zadeve.
♦	Železniški in poštni promet v SloveniejI Izboljšan. Ker se Je vreme obrnilo na bolje, je tudi železniški promet, ki je moral prve dmeve snežmih metežev premagati velike težkoče, krenil na bolje In je včeraj bil že povsem normalen. Zaznamovane so pač ie nekatere malenkostne zamude. Radi velike množine snega, ki }e žamete! vse glavne in druge ceste, so bile poštne avtomobilske zveze na štajerskem, v Prekmurju. na Dolenjskem in Notranjskem začasno prekinjene. Ker so bile danes vse ceste odkidme, ie začel poštni avtomobilski promet zopet delovati ter so vse zveze vspostavliene. Veliki sneg v Sloveniji pa ni nikjer pokvaril telefonskih in brzojavnih zvez. ki so ves čas brezhibno delovale.
*	V pojasnilo. »Jutro« Je v petek priobčilo člančič »Oh, te zaljnnate glave«. Na prošnjo ugotavljamo, da Francka Jerom, posestnikova hči v Mali vasi pri Ježici, ni bila mišliena pod dotično kmetico Francko, ki je hodila v klet soseda Valentina po zelj-nate glave.
. * Suspendiran župnik. Kakor iavljajo zagrebški lisd. je g. Juraj Tomac. dolgoletni župnik v Vojnem Križu, suspendiran od duhovniške službe in vseh beneficij.
♦	Smrtna kosa. Včerai zjutraj ob 9. je umrl v ljubljanski bolnice g Anton Oso-' in, posestnik iz Št Vida pri Lukovici Pokojnik je bil znan daleč okrog po Gorenjskem. V Rožni dolini je preminula ga. Julija T e r a n o v a, soproga delovodje Pogreb danes 29 t. m ob pol 14 na viško pokopališče. — V Megojnici pri Grižah je umrl gostilničar ta posestnik g. Ivan Trav-ner. Pogreb 29. t. m ob 15 na pokopališču v Grižah. — V Liubljani Je včerai preminula ga Mariia Bitenčeva v starosti
SO let. Pogreb bo 30 t. m. ob 16. — Pokojnikom blag spomin žalujočim naše sožalje
*	Pokojnina za privatne uradnike. Tajnik Delavske zbornice v Beogradu je prošle sobote ministru za socijalno politiko predstavil deputacijo Zveze privatnih nameščencev lugoslavije Delegati zveze so ministru razložili najvažnejša vprašan:a ki zanimaio privatne nameščence Med drugim so po-krenili tudi vprašanje pokoinine privatnih uradnikov Zapros li so minfstra nai bi se oenziisko zavarovanje nameščencev razširilo na vse pokrajine Minister ie obljubil da bo poslal svojega delegata na anketo ki se bo vrš la v Ljubljani in na kateri se bo razpravljalo o tem vprašiniu
*	Jubilej podjetja. Danes 29 t. m praznuje znana IjubPanska tvrdka Franc Bar radrska trgovina in trgovina s pisalnimi stroji lOletnico svojega ob^-nia Ustavljena 29 ianuarja I 1919 kot govina s pisalnimi stroji in mehanična delavnica ie po petih letih svojega obstoja začela tudi z radijsko trgovino Z neumornim delom in požrtvovalnostjo našega jubilanta g Franca Bara je trgovina napredovala od dne do dne, tako da jo smemo prištevati danes med eno največjih radi'sk'h trgovin ne sa. mo v Sloveniji temveč tudi v vsei naš' državi Želimo našemu iubilantu da bi tudi vnaprej deloval za procvit svoje trgovine ter mu k inb'lefu naiiskreneie častitamo.
Pride!
Pride!
Velefi-m

KINO IDEAL
Danes zadn>ikrat I
ob 4., pol 6., pol 8. io 9. uri.
AR TISTI
Film ljubezni in čara cirkuške manežt Krasno	^apeto
*	Smrt vzornega dušnega pastirja. V Višnji gori je v nedeljo popoldne nenadoma preminul župnik g Konrad T e x s t e r Pokojnik je spadal med one naše duhovnike, ki so omejili svoie delovanje zgolj na pa-stirstvo in ki v politične razprtiie nikoli niso posegali Med prebivalstvom vinšnie gorske župnije je bil priljubljen kakor malo-kateri njegovih prednikov Lahko rečemo da v celi župniji ni imel nobenega sovražnika. Konrad Texter je bil rojen 17 februarja 1864. v Tržiču. Duhovnik je postal 1. 1888 Služboval je naiprej v Čatežu ob Savi, pozneje v Šmartnem pri Litiji in na Colu nad Vipavo, kjer Je postal župnik in zidal novo župno cerkev V Višnjo goro ie prišel 1898 ln ie torej služboval kot župnik med Višnjam nad Э0 let. Danes ga bodo položili k večnemu počitku na domačem pokopališču, kjer počivajo tudi zemski ostanki njegove pred leti umrle matere. Naj v miru počiva!
*	Velika Javna knjižnica v Beogradu.
Beograjska .nestna občina ie pričela akcijo za ustanovitev velike centralne iavne knjižnice v Beogradu. Oddelek za socijalno politiko irsestne obč.ne apelira na vse in^itucije in kulturne delavne ter iih prosi podpore za to knjižnico
ZMeČQtSH0 ust
šč lo na tla da ie mož ibležal na mestu mrtev Ponesrečenec. zapušča ženo in več nepreskrhl en h otrok
*	Razstava preprog v Beogradu. Dne 5
februarja se bo otvorila v Beogradu razstava sarajevske tovarne preprog ter posameznih delavnic umetne narodne obrti iz Sarajeva ki so doslej pripadale sarajevski oblasti, po novi odredbi pa pripadajo državi ker je vsa imovina posameznih oblasti po*-novno prešla v roke države Organ zaciia razstave v Beogradu ie poverjena referentu ministrstva za trgovino in industriio Sa-ši Grgaševiču Razstava bo v Prostorih Novinarskega doma
*	Nov orožniki zakon bo stopil v veljavo s 1 aprilom t. I. Od l decembra 1928 se rešujejo nadeve upokojenih orožnikov v dveh skupinah, tako da s 1. aprilom med orožniškimi upokojenci ne bo več razlik Do tedai bodo nakazane vse diference prejemkov
*	Redka divjačina za lovce. Letošnja izredno huda z:ma je vendarle ugodna za lovce katerim prihaia pred puško tudi redka diviačina V okolici Osieka ie te dni lovec Anton Klančič ustrelil volka ki je redka diviačina v tamkaišnjih kraj:h. in štiri lisice
*	Brezplačna kuhinia za siromake v Novem Sadu. Sekcija Rdečega križa v Novem Sadu je s podporo dobrodelnih društev in usmiljenih ljudi otvorila brezplačno kuhinjo za tamkajšnje siromašne delavce in njihove rodbine Vsak dan se v tei kuhinji deli topla brezplačna hrana rodbinam brez sta-novan-a
*	»Nova Evropa« zaplenjena. Druga letošnja številka »Nove Evrope« od 26 t. m., ki prinaša na uvodnem mestu članek pod naslovom »Novo stanie« in ki so ga podpisali zagrebški član- delovnega krožka »Nove Evrope« Ivan Meštrovid. dr Laza Po-povič. dr. Ivo Politeo dr Ivo Belin in dr. Milan Čurčin Zaradi tega članka je bila »Nova Evropa zaplenjena.
* Hiša gori. lastnik pa mirno spi. Iz Splita poročajo, da ie v nedeljo ponoči začelo goreti v hi m rodbine Vesanovič. Požar je nastal v podstrešju in kmalu objel tudi drugo in prvo nadstropje. Četudi so se gasilci trudili, da bi tidušili ogenj, se jim to ni posrečilo. Hiša je pogorela do tal. V prvem nadstropju je stanovala rodbina Šego-vič. ki ie bila v veliki življenski nevarnosti. Ko je plamen objel že vso hišo. so še mirno spali Šcgvič in njegova žena ter še-stero otrok. Policija je vdrla v stanovanje in srečno rešila rodbino..
«ITO» zobna pasta je najboljša!
*	Pri gripi bronhitisu vnethi bezgavk, katarju pljučn:h konic, zasluzeniu nosu in požiralniku, obolelosti ušes in oči skrbite za to, da želodec in črevo z rabo prirodn& grenčice »Franz- Josef« večkrat temeljito očistimo OdTčni strokovnjaki za negovanje zdravja potrjujejo, da tudi pri vročičnih nalezljivih boleznih voda Franz Josef trpečemu človeštvu izkazuje velike dobrote. Dobi se v vseh lekarnah drogeri;ah in Špecerijskih trgovinah.
*	Plesne obleke od 240 Din dalje. Ogled istotam neobvezen P Maedič Liubljana.
•	Proti kašlju in prehlajenlu sigurno de-uje »Jok« Dobiva se v vsaki lekarni in drogerijL	174
Iz Liiibliane
u— Svetosavska proslava v Ljubljani
Kakor druga leta ie Liubliana tudi letos proslavila praznik narodnega prosvetitelia in učitelja sv Save na svečan način Leps ie bila proslava pravoslavne cerkvene občine na Taboru kjer se ie vršila dopoldne svečanost za šolsko mladino zvečer pj koncert Ljubljanska univerza ie isrotako svečano praznovala svoiega zaščitnika O vseh pros'avah ie »Ponedeliek« že obširneje poročal Zanimivo predavanie. ki ga ie ime! pri proslavi na univerzi g dr inž Milan Vidmar o razvoju elektrotehnike bo priobčeno v celoti v »Življenju in svetu« Omenjamo še da se ie poleg v »Ponedel'ku« imenovanih zastopnikov ob'astev in društev udeležil proslave na univerzi tudi višji finančni inšpektor g Martin Spindler kot za. stopnik finančnega direktorja dr. Josipa Povaleia
u— Naivečja in najelitnejša prireditev v predpustu bo III reprezentačni ples slušateljev lii'b!;anske univerze, ki bo 5 februarja v Unionu pod naiviš.iim pokroviteljstvom Nj Vel kralja Aleksandra Prav to najvišje pokroviteljstvo in pa tradiciionel-ni sloves prireditve sta dokaz, da ie ta prireditev naravnost merilo družabne kulture v Sloveniii Zato je vsaka reklama skoro nepotrebna Vstop le proti vabilu, ki ga ie reklamirati na Svet slušateliev ljubljanske univerze p-smeno ali osebno.
u— Pevski zbor Glasbene Matice. V sredo 30 t m ob 20 skupna vaia mešanega zbora V petek 1 februarja ženski zbor ob četrt na 19. moški zbor ob 20.; studii novih skladb Danes v torek ob 20 bo predaval g. prof. Breznik v Kazini o Parizu: vse član-stvo zbora vabljeno. — Odbor.
u— Gcdbenl odsek Sokola I. bo imel v petek 8 februarja svoj redni letni zbor v svoiih prostorih v Sokolskem domu na Taboru ob 20 V petek L februarja t. I. odpade redna vaja pihalne godbe zaradi prireditve u— Lovski ples. Dosedanji lovski plesi ki so bili vedno na:bo!i posečani. so bili brez vsakega posebnega sistema Letošnji pa bo tudi v tem pogledu ureien Ker slovenski lovci posedujejo poleg kožuhovine mnogo lepih lovskih trofej, imaio možnost svo.io prireditev bogato in spretno okrasiti. Oder kakor tudi paviljoni bodo spremenieni v veliko bogato lovišče, kier bo prevladovala lisica, v či.ie znamenju bo omenjena prireditev. Kdor se hoče res posebno prijetno in neprisiljeno zabavati naj poseti lovski ples. ki bo na svečnico večer v veliki dvorani na Taboru. Ker ie prihodnji dan nedePa. je to kaj prikladno tudi za posetnike z dežele.	227
u— Nagla Izprememba vremena. Včeraj zjutraj je prenehalo snežiti. Poiavila se je od juga. Nebo se je zjasnilo in bil ie lep dnn Dočim je vladalo vse štiri dneve snežnih metežev po mestu pravo mrtvilo, je včeraj mahoma vse oživelo. Promet ie postal živahnejši, delavci so začeli marljivo odkrivati sneg. Privatni vozniki skupno z mestnimi so vozili ogromne množine snega v Ljubljanico. Sneg bo zelo obremeni! mestne finance, že doslej 'e mestna blagajna izplačala nad 200.000 Din za odvažanie snega. Barometer se polagoma dviga.
*	Lovec. Vsebina februarske številke je naslednja. A Šavelj: Iz kočevskih revirjev (nadaljevanje) — V. Hanzlovsky: Gorski lov in lisice (konec). — VI. Kapus: Pred-pustna noč (pesem) — Dr Pr Jaklič: Škof Baraga o lovu in ribarstvu za ljubljansko oblast (nadalievanje) — Iz lovskega nahrbtnika — Mali oglasi. —
*	Občinska uprava v Gornil Radgoni Veliki župan mariborske oblasti le s svojim odlokom od 8 t. m postavil kot novo občinsko upravo dosedanji občinski odbor z županom dr Lenartom Bneziom na čelu
*	Sestanek ženske Male antante Ženska mala antanta bo imela letos kongres v Varšavi Udeleženke kongresa bodo po končanem zasedanju obiskale Poznanisko, da si ogleda;o polisko kulturno razstavo
*	Elektrifikacija otoka Krka. Priprave za elektrifikacijo Baške na otoku Krku se bližajo koncu Tozadevna dela so že oddana in je upati da bodo tudi dovršena do po. četka letošnie seziie V Bački nameravajo zgraditi tudi vodovod. V Krku ie elektrifikacija že dovršena Tudi v Aleksandrovu bodo dela za uvedbo električne razsvetljave v kratkem končana
Ribte olje sveže norveško, v dro geriii A. KANC sinova. LJubljana. Z?-dovska ul. 1.	152N9-a
*	Smrtni nesreči pri delu. V kemični tovarni v Koprivnici, ki izdeluje superfosfat se je na tragičen način smrtno ponesreč.l 23 let stari delavec Stiepan Posavec iz Ivanca Ker se je bil preveč približa! stroju, ga je zagrabi! transm-sijski jermen in po-tegnil s seboj Kolo se ie večkrat i nüm za-sukalo in ga potem vrglo na nasprotno sti an grozno razmesarjenega in polomljene, ga Prepeljali so ga v bolnico kier ie kmalu nato izdihnil. Komisija je ugotovila, da stroi na kraju kjer se je pripetila nesreča, ni bil po predpisu ograjen. — V Žrečah v konjiškem okraju se je prošlo sredo na tam-kajšnii žagi pripetila nesreča, ki Je zahtevala človeško žrtev Pogonsko kolo je zgrabilo žagaria Grma ter ga s tako silo tre-
*	Spodrsnil na ledu in padel v vodnjak.
V Peteranču v hrvatskem Zagorju je tam-kaišnii posestnik Martin Lorkovič pri vodnjaku napajal konje Možu. staremu 67 let, ie pri tem na oledenelih tleh. ko se je nagni! z vedrom nad vodnjak, tako nesrečno spodrsnilo, da le padel v vodniak in utonil. Njegov klic na pomoč ie slišala hčerka in pozvala sosede ki pa so starca potegnili že mrtvega iz vode
*	Črno - bela reduta. (Natečaj za najboljše Izložbeno okno v črno - belih barvah. Odbor črno - bele redute razpisuje natečai za naiboliše izložbeno okno v črno - belih, barvah ob priliki črno - bele redute v Unionu 9 februaria 1929 Tekmovania se lahko udeleže trgovine. 1.) z manufakturo; 2.) modne trgovine: a) moška moda. b) ženska moda: 3.) galanterjiske trgovine: 4.) trgvine s čevlji in 5.) cvetličarne Pogoji- L Vsak tekmovalec, ki se hoče udeležiti natečaja, mora do 4. februarja vposlati na naslov: Savo Sancin. Tavčarjeva u! 1 pismeno priiavo z natančnim imenom in vrsto razstav-lienega blaga V nasprotnem primeru se sodelovanje pri konkurenci ne vpošreva 11 Za na'bnl'Sa izložbena okna se nodele: kot I in II nagrada plakete, kot III- IV in V nagrada diplome III Aranžma ozadja ie dovoljen v barvah sivi. srebrni glavno belo - črno; predmeti v črno - beli barvi. Pr! cvetličarnah je dovoliena tudi zelena barva listia ki se pri konkurenci ne vpo-števa IV Razsodišče ki bo ocenilo izložbena okna 8 februarja tvoriio gg. profesorji Jakonič. Šantel in Vavpotič. ing arh Herman Hus in Strenar. arh Spinčič. urednik »Jutfa« g Gaber in zastopnik trgovskih krogov g Goli Prokurist tvrdke Škaberne — Odbor črno - be!e redute.
*	Kašeli prehlad. hripi»vost. pFučne bo leznl z gotovostjo ozdravi »Sirofen« Dob se v vseh lekarnah
*	Obleke kemično čist» barva, pllslra In lika tovarna JOS REICH
*	Cenjeno občinstvo se vljudno opozari-' na inventurno prndaio ostankov parov čevljev. osobito malih številk po znatno zniža nih cenah, dokler zaloga tra'a v trgovin' °FVO I 'иЬНчпч пи AlMr^n^rnvf cesti 131
u— Za torek 29. napovedana vaja orkestralnega društva Glasbene Matice zaradi obolelosti prof Škerjanca odpade. Prihodnja redna vaia v petek 1. februarja. — Odbor.
u— Pariz v slikah. Danes ob 20. bo v malt dvorani Kazine prof. dr Pavel Breznik predaval o Parizu in njega zanimivostih. Predavatelj, ki je biva! dalje časa v francoski metropoli, io bo razkazoval v mnogoštevilnih lepih skioptičnih slikah ter opozarjal na razne zanimivosti, katere si mora ogledat! vsakdo, ki jo bn ob kaki priliki posetil Predavanje se bo pričelo točno. Vstopnina je izredno nizka in znaša 3 in 5 Din za sedež
Rečuta SK Ilirije
1. februarja v Unionu
Vstop le proli vabilu
Reklamacij vabil v kavarni Evropi
u— Obrtniško predavanje o davkih. Obrtniško društvo v Ljubljani bo priredilo v četrtek 31 t ' m. ob 20 v restavraciji »Pri Nacetu« na Kette-MurnovI cesti poučno predavanje v davkih s posebnim ozirom na napoved pridobnine Vabimo vse obrtnike 'lasti kolodvorskega šentpeterskega in po-lianskega okraja, da se predavanja v čim večjem številu udeleže
u— 39 redna glavna skupščina društva «Pravnika« se bo vršila v sredo 30 t. m >b pol 18 v sodni palači št 79 K obilni udeležbi vabi odbor
Samo še danes 1 Samo še danes EMIL JANNiNGS
„KRIK MESA11
Ob 4 '/4 7, 7,8 m 9.	UVO-
u— Drobna policijska kronika. Od nedelje ia ponedeljek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 goljufija. I popadljiv pes.
1	рп'тет nedostoinega vedenia 1 izgred v avnem lokalu. 2 izsleditvi na podlagi za-sledovania v policijskem dnevniku 1 neprevidna vožnja I nezgoda on smučanju,
2	prestopka predpisov o гартаптЈ trgovin, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in H prestopkov ces*nega policijskega reda Aretirani sta bili 2 žcs.ski zaradi vlačugarstva.
u— Seznam najden'h predmetov. V času od Novega leta do 15 t m so bili naideni in izročeni policii; naslednii oredmeti tiskata listnica z 2 slikama, usnjata listnica z
raznimi listki na ime Strnad ženska ročna torbica z 29 Din in robcem, zlata žen« ska zapestna ura. srebrna moška ure z ve» rižico. naočniki, damski dežnik ičipalnik, nemška knjiga: «Die Tafelrunde», več ban» kovcev in 2 zajčji koži V železniških vo> zovih so bili najdeni tile predmeti: 15 dež» nikov, 3 zavitki perila. 5 aktovk 4 ovrat» ni šali. 2 ogrinjači. 2 sekača. nahrbtnik, vrečica lorberjevih listov. 2 žepni svetilj« ki, damski plašč. 2 žepna noža francosko» slovenski slovar, denarnica s 50 Din. več palic, knjig ter nekaj parov čevljev, ozi» roma galoš V kavarni «Union»: kl-jbuk,
beležnica par molkih rokavic bankovec za 100 Din ter de! zlatega gumba
GASILSKI PLES
KIDANJ — SVEČNICA II. VINSKI SEMENJ

u— Perilo so JI kradli. Soproga železničarja Ivana Scurda. stanujoča v baraki ob Kolinski tovarni na Kette-Murnovi cesti je predsnočnjim sušila na vrvici za barako različno perilo Ko se ie popolnoma znočilo, je hotela Scurdova spraviti perilo v stanovanje. Tedaj ie opazila, da ji ie zmanjkalo več sraic in spodnjih hlač
u— Velika gostilniška bitka v Š,š«i. V nekj šišenški gostilni, kjer tociio sladkega dalmatinca so sedeli pri eni nizi ožji pii-iatelii Lojzeta iz Treboj Okoli po'-iofi je iz malenkosti nastala pravcata iistilniška bitka Loize je pograbil <tol in udaril z niim po Janezovi glavi lanez in Lstč. se nato začela valjati še po tleh Interveniral je Ljubljančan Joža Ta pa o e D3š.er.i> Јг. kupi! Dob'1 ie udarec v obraz in v nos. Kdo mu ga ie prisoiil. se Jože as spominja. Janez ie bil tako hud na Loizeta da mu i& razreza! z nožem 100 Din /roden klobuk
u— Drzen tat in ^egov še drznejši »eg. Služkinja Matilda l.avrič ns!u?Vna pri inž. Franu Lahu v Tavčarjevi ulici l-II ie pred dnevi zapazila v podstrešju stikati okrog nekega neznanca Ko ga je zagledala. se je silno prestrašila Predrznež pa ie porabil priliko, da ie s perilom pobeg i;l s podstrešja Služkinja je tekla za niim in začela klicati: »Primite tatu!« Tat ie naiprej bežal po Dunajski cesti, nato io je zavil v Trdinovo ulico, od tam v CigaiJtivo in na Kralia Petra trg. odkoder ie sm-iknil v justično palačo ter se prerival med občinstvom po hodnikih dalje do vrat ietrvšnice. skozi katera ie srečno uteke! pregailal:;-2in Neznanega tatu ie pregan.al eki strainik, ki pa ga ni mo^el dohiteti
u— Maske na reduti «SK Ilirije». Ker se bo pred pričetkom te velike elitne pred-IMistne prireditve vršil svečan sprevod in revija mask, je prireditveni odbor odredil, da se zbero vse maske v desni spodnji stranski dvorani, v tako zvani verandi, kier se bodo uvrstile v skupine, ki bodo potem v sprevodu odšle v dvorano in otvo-rile prireditev Prireditveni odbor je namenoma opustil uporabo kakršnegakoli gesla ali devize za to prireditev s čimer obiskovalci niso navezani na nikake barve ali motiv ter ie izbera kostuma prepuščena edino-le okusu in iznajdljivosti vsakega posameznika.
h Г^На
e— Redna seja občinskega sveta. V četrtek 31. t. m. ob 18 bo na mestnem magistratu redna seia novoimenovanega občinskega sveta.
e— Preglobok pogled v kozarčkovo dno. V nedeljo okrog polnoči ie našel službujoči stražnik v snegu ob državni cesti v Gaber-ju do nezavesti pijanega de'avca Aloiziia J. iz Gaberja Da ga stražnik skicami ni našel, bi Alo;7 nedvomno žalostno končal v snegu.
e— Naidena ženna ura. V nedelio ob polnoči je našel službujoči stražnik na Kral;a Petra cesti v snegu ležečo moško žemio uro. ki pa ie bila precei razbita Očividno io ie izgubi kak vin'en ponočniak Kmalu nato se ie zglasil na policiil neki Edvard, ki 'e zatrjeval, da ie ura njegova česar mu pa niso verieli in mu ure niso izročili
Zadovoljstvo v Irši
le le tedaj, ako nporaNiate pražene kavt tvrdke
*NTO\ F47*P|MC - CFI I*-
e— Umrli so v cel;ski javni bolnici- dne 24 t. m Martin Binceli 41 letni brezposelni krojač iz Trnoveli. dne 25 t. m 79 letni občinski ubožec Matija Vaidič iz Verač. dne 28 t. m zjutrai pa 56 letni brezposelni rudar Janez Drobne brez stalnega bivaVšča in 49- letni dninar Jakob Goričan iz Stopnika nri Prekopi
HI Pri zdravih osebah
2—3 žličice Ovomaltine za dopoldne in južino povečavajo moč
in delovno sposobnost.
III
ишпннинр		
1	Pozor! Danes ob 8. zvečer	■
n	v mali kazinski dvorani	m
1	PARIZ	
в	in njegizanim «ost;	
	Predava prof. dr. Pavel	
	Breznik.	
	Nad 150 skiopt. slik.	
	Zveza kult. društev.	
шшвяшшашшвш		
Iz Maribora
a_ 801etniea oglednega meščana. Danes
obhaja 801etnico svojega rojstva ugledni mariborski meščan ravnatelj znane Scherbau move mlinske industrije in hišni posestnik gosp. Anton Skube. Jubilat praznuje svoj" 80!etnico duševno in telesno čil in zdrav ter uživa zaradi svoje uslužnosti splošne simpatije. Kljub svoji visoki starosti še dela vsak dan od 8. ure v svoji pisarni že desetletja. Gosp. ravnatelj je eden redkih mariborskih meščanov, ki se še spominja starega Maribora in onih Časov, ko so se zabavali v Kazini Slovenci in Nemci ter še ni bilo nacijonal-nih borb. Svojo trgovsko izobrazbo je dobil v Mah rovi šoli v Ljubljani Rad pripoveduje svoie spomine in pozna zgodovino sleherne mariborske hiše. Zgodovinarji ga radi obiskujejo. Jubilantu želimo še mnogo let.
a— Planinski ples v prid zgradbe Koče pri Ribniškem jezeru bo v petek 1 februarja v vseh dvoranah pivovarne »Union« r Mariboru.
a— Proslava 100 letnice smrti Josipa Do-brovskega. Zgodovinsko društvo v Mariboru priredi 3. februarja ob 10 dopoldne v čitalnici Študijske knjižnice v proslavo stoletnice smrti učenjaka losipa Dobrovskega slavnostno akademik) Slavnostno predavanje bo imel vseuč profesor g. dr. V. Burian iz Ljnbfiane Vstop prost.
a— Brzovlak iztiril. Zaradi žametov in zledenele proge v noči od nedelje na ponedeljek je pri Pragerskem iztiri! brzovlak, ki vozi na progi Trst - Budimpešta. K sreči nezgoda ni imela velikih posledic. Lokomotivo »o zopet dvignili na tir in vlak je nadaljeval vožnjo.
a— Mariborski trg. Na svinjski sejm so pripeljali iz okolice le 19 svinj prodajali so do 4 mesece stare pujske od 280 _ 450 Din, do 7 mesecev stare od 4SO _ 550 Din. do 10 mesecev stare od 580 — 750 Din. Kilogram žive teže je veljal tO do 12.50 Din, 1 kg mtrve teže pa 16 do 18 Din.
a— Nočni napad. Snoči sta dva napadalca napadla na Meljski cesti poštnega uradnika Antona Červeka. Brez povoda sta ga vrgla v sneg in se ie napadeni komaj rešil Napadalca sta tudi tako kričala, da je pritekel stražnik in ju aretiral.
\? Urania
r— Plodonosno delo domačih gasilcev Te dni se je vršil redni občni гЬот domače» ga gasilnega in reševalnega društva, katero bo letos v avgustu proslavilo 501etuico svo» jega udejstvovanja. Zborovanje je vodil nad vse agilni načelnik g Rici Mavr. Dru» štvo je po svoji tehnični opremi iti organi» zaciji eno prvih društev na Gorenjskem Denarnega prometa je bilo skoro 300 000 Din. Ustanovitev lastnega reševalnega od» delka in nabava gasilnega avtomobila, ki služi tudi za bolniške transporte, sta se zlasti v preteklem letu izkazali za izredno potrebni. V 1. 1У28 je bilo 72 transportov z reševalnim avtomobilom in 22 transportov z malim reševalnim vozom. Transporti so bili večinoma za ljubljansko bolnico Dru» štvo šteje 8 častnih, 423 podpornih in 54 izvršujočih članov, načrte.
r— Gostovnaje Škofjeločanov v Kranju V četrtek 31. t m. bo gostoval v Narod» nem domu škofjeloški sokolski oder z zna» no burko «Sestrična iz Varšave».
r— Načrt Zdravstvenega doma. Ljub» ljanski Državni higijenski zavod je izgo» tovil gradbene načrte za novi zdravstveni dom, katerega nameravajo zgraditi na Pungratu Dvonadstropno poslopje bo že po zunanjosti napravilo impozanten vtis. Mestna občina bo sedaj razdelila notranje prostore, nakar bodo izgotovili definitivne r— Z občinske deske Na razglasni des» ki mestne občine je nabit sklep bivšega občinskega odbora, ki je sklenil da se pro= da nekdanja «vojašnica» nasproti Majdiče» vega parnega mlina v savskem predmestju, ki je občinska last Proti sklepu more vlo» žiti vsak meščan ugovor.
r— Statistika požarov v Kranju Pretek» lo leto je bilo v Kranju 10 manjših in dva večja požara.
r— Konzum opojnih pijač. V gostilnah okoliša mestne občine Kranj se je izto» čilo v letu 1928 2673 litrov likerja ter 15.542 litrov žganja in špirita Konzum teh pijač je v preteklem letu napram 1. 1927 nekoli» ko narastel, med tem ko je konzum vina padci skoro za 60 hI.
Spori
I

č— Preložen koncert pevske župe ljub» ljanske je tudi na pevski zbor Slov bral» nega društva, ki se ga udeleži aktivno, de» loval kar najbolj ugodno Vse pevce je že skrbelo, kaj bo, če se bo vršil sredi po» četja zahrbtne hripe Dosedaj so skoro vsi pevci že vee ali manj ohripeli in so bile skušnje skoro Ьгег v^ake cene. Upajmo, da se razmere do koncerta v marcu teme» ijito obrnejo na boljše.
č— Obolenje na hiipi so med tržiškim delavstvom prav številna in to posebno med mladimi delavci Tukajšnja bolniška blagajna ima nad 100 prijavljenih obolenj. Zanimivo je to. da posega hripa samo po gotovih oddelkih predilnice in tudi po go» tovih krajih, kjer so delavci doma. Tako n. pr izkazuje obolenja le predilnica tkal» niča pa ne Razlaga se to tako. da je v predilnici dosti bolj toplo delavci pa ne pazijo zadosti, ko hodiio od dela ali pa med delom ven Nekateri jo mahnejo kar bosi. pa se prehladi jo Dalje obole le mla» di, stari pa v prav maihni meri Ponajveč so bolniki iz Sebcni in vasi tam okoli, do» čim .jih je v samem Tržiču dosti manj Prav zanimivo pri tem ie dejstvo da obe drugi večji podjetji Kozina in M olivne splch ne poznata oboleni na hripi Iz tega sledi, da se ta bolezen prenaša po človeku. ]Ker pa med delavstvom ene ali druge to« varne skoro ni nikakih stikov zato ie raz» umljivo. da n. pr Mollinejeva tovarna, ki Se kakor od sveta odrezana, dosedaj še ni bficirana.
Nov uspeh naših smučarjev v Rumuniji
Druga zmaga Joška JanSe.
JZSS je prejel iz Brašova v Rumuniji, kjer se vrše e dni velike mednarodne pri» reditve, kra ko brzojavko, ki javlja, da je naš odlični smučar Josko Janša dosegel tudi pri drugem nastopu — v vztrajnost» nem smučanju na 15 km — zelo lep uspeh in tudi v tej tekmi dosegel pr o mesto
Tekma se je vršila v močnem viharju, ki je zelo oviral tekmovalce. Kljub tševil» n; konkurenci ie Joško Janša (SK Ilirija) dosege! v času 1 : 35 prvo mesto Drugo in tretje mesto ie pripadl Poljakoma Wit» kowskemu in Z" tkowiczu. četrto in neto pa domačinoma Kawi in Le* :nu. šele na šesto mesto se je plasiral prvak Moravske Beranowskv ki je v tekmi na 30 km do» segel drugo mesto Ostala dva čla а naše ekspedicije. inž Janko Janša in dr. Stan» ko Kmet sta zasedla deveto, oziroma d i» najsto mesto LTspeh Joška Janše je tem pomembnejši, ker šteje v končno klasifi» kacijo za naslov rumunsk^ga državnega prvaka
V	nedeljo so se vršile v Brašovu zaključ» ne tekme v slalomu in skokih: o izidu teh. ki bodo za končni placement odločilni, ob uri še nin o ofc estila. Ekv' _ je med» tem že na poti v Klingenthal, kjer nastopi v ostri korikuren. za nemško državno prvenstvo.
Državno smuško prvenstvo — je odločeno!
Kakor je obširno poročal včerajšnji «Ponedeljek», so se vtš'e v nedeljo a Pohorju i starta, in ciljem na Klopnem vrhu državne prvenstv ne tekme v smu» čanju — za dame in gospoe'e.
Naslov državnega prvaka za l. 1929 za gospode si je na 22.5 km dolgi p ogi pri» boril v času 2 : 00 : 26 član SK Ilirije, Bo» ris Jenko. V II.. oziroma III kategoriji sta zmagaila čian I. SSK Maribora Viljem Vezjak v času 2 : 06 : 50, oziroma član SPD Miri bora, Pavle Dolinšek v času 2 : 00 : 28.
Naslov državne prvakinje za 1 1929 je zasluženo odnesla gdč. Vida Bervarjeva, članica smuškega kluba Ljubljane
O tekmi s<Uiii ^љо izvedeli še nekatere podrobnosti:
V	dnevih od četrtka dt dneva prire» ditve je zapadlo po vsem Pohorju 1 in pol metra pršiča. kar je dalo prireditvenemu odboru mnogo nepričakovanega truda. Kljub temu je bila organizacija izvedena do zadnjih podrobnosti dobro, proga (iobro markirana, kontrolna in zdraviliška služ» ba izvedena odlično Progo, ki je bila žara» di visokega snega in oddaljenosti starta od železniških postaj skrajšana od 30 na 225 km, so dvakrat prevozili lovci in go» jenci inž. Hamssenovega tečaja, tako da so imeli tekmovalci dobro izorano smučino. Vožnja je bila napornejša le zaradi tega, ker za palice v mehkem snegu niso itneii opore.
Doseženi časi so povprečni. Zanimivo je dejstvo, da je prispelo 9 prvoplasiranih v vseh treh kategorijah na cilj i neznatno razliko 9 minut, kar dokazuje, da se for» ma naših najboljših smučarjev stalno iz» enačuje Posebno razveseljivo je. da ;e med temi tudi nekaj domačih pohorskih smučarjev, ki bodo slej ali prej pod teh» ničnim vodstvom dosegli iahko presenet» Ijive uspehe. Med ptvoplasiranimi v U ka» tegoriji ni ostal neopažen član zagrebške» ga Haška Valentekovič. ki je po parletnem presledku kot prvi Zagrebčan starta! na savezni prireditvi in dosege! v težkih snež» nih prilikah prav dober uspeh
V	poročilu «Ponedeljka» je treba popra» viti malo netočnost glede izvedbe te pri» reditve. JZSS je poveri! izvedbo poseb» nemu akcijskemu odboru, sestavljenemu iz funkciion^rjev SPD Maribora TSSK Ma» ribora in SK Rapida. Odbor je z veliko požrtvovalnostjo prevzel težko nalogo in jo -- po priznanju članov saveza — izvr» šil nad vse častno in brezhibno Pri more» bitnih nedostatkih je treba upoštevati, da je moral akcijski odbor delovati na 1400 m visoki planinski postojanki, ki ne more ni« ti tekmovalcem, niti funkcijonar jem in ni» ti gledalcem nuditi vsega zaželjenega udobja.
Kombinirana smuška tekma za prvenstvo Slovenije
V	soboto io nedeljo, i. j. 2 in 3 februarja, st vrši v Kranjski gori smuška tekma za prvenstvo Slovenije Tekmovanje je kombinirano, t. 1. sestoji iz smuškega teka na 15 km io 3 skokov Ta vrsta tekmovanja je pri drugih narodih zelo priljubljena in je tudi stalno na olimpijske m programu. Pri nas je bo prva tekma te vrste v državi.
Tekmovanje je zelo zanimivo in napeto in do zadnjega skoka je zmagovalec še negotov Za tekmo vlada med našimi smučarji veliko zanimanje rn že do danes so se prijavili smučarskemu klubu Ljubljana, ki organizira to prireditev,
častna izjava
Podpisani Kontler Julij, šol. uprav, v Tumišču. izjavljam, da s članki «Gorišek napada», objavljenimi v časopisu «Novi» ne» št 23 z dne 3. junija 1928. in št 24 z dne 10. junija 1928., izhajajočem v Mur» ski Soboti, nisem imel namena žaliti go» spoda Josipa Goriška, bivš opravit, me» ščanske šole v D Lendavi in sploh nimam nikakega povoda ali podlage, da mu oči» tam kai nečastnega v njegovem osebnem ali javnem življenju ter se mu zahvaliu» jeni, da je umaknil tiskovno tožbo.
Julij Kontier, šol uprav
Z
facrwi
KI1P

Мя{Ь/>'!?е nsi^'-'^'C rain ' 13	xaicenejse!
naši najboljši tekmovalci * tej panogi: Ojcel,
Šrame-I, Pogača r itd
Smučarski klub Ljubljana. Obenem s tekmo za
prvenstvo Slovenije se vrši tudi tekma za kto-bovo prvenstvo na 15 km dolgi progi Start je v soboto, dne 2. februarja ob 9. uri v Kranjski gori. Prvi trije zmagovalci prejmejo kolajn« in prvznanice. Pozivamo vse tekmovalce, tudi začetnike, da se tekme zanesljivo udeleže. Prijaviti se je pri g Rovanu. Obenem sporočamo, da so prispeli klubski znaki. Dobe se pri tajniku g. Vovku. Materila!, Dunajska cesta. Komad stane Din 30—. Odbor.
ASK Primorje (nogometna sekcija) Danes ob 17.30 trening 1. skupine v telovadnici šole na Ledini (Komenskega ulica). — Načelnik.
SK Slovan (nogometna sekcija) Vse nogometne igralce obveščam, da se odslej prično treningi točno ob pol 20 Članarino pobira nog. tajnik, nakar se vse članstvo opozarja. C. tajnik.
Mladinska smuška tekma ne .1 km na Bledu. Agilni SK Bled je priredil v ne» delio mladinsko smuško tekmo na 3 km dolgi progi Start je bil ob 14. pred hote» lom Zaka, cilj istotam. Tekmovalo se je v dveh skupinah, in sicer od 8. do 12. !e» to in od 12. do 16 leta. S*arta!o je skup« i 17 dečkov v starosti 8—16 let Na cilj jih e prisrelo 15, dva pa sta izstopila. — Naj» boljši čas v prvi skupini in s tem prvo me» sto ie dosege! učenec 6. razreda Janez Vi» die v času 20 : 06, 2 Stanko Kokelj: 3. Andrej Vidic. — Najboljši čas v drugi skupini in s tem prvo mesto je dosegel učenec 7. razreda Ferdinand Mohar v ča» su 17 : 17; 2. Albert Jcmc: 3 Janko Rus Prvaka obeh skupin sta prejela kot darili tekmovalne smuči.
Gosoodsrstvo
Naš izvoz v L 1928.
Generalna direkcija carin objavlja podatke
0	izvozu v mesecu decembru, tako da nam je mogoče podati kratek pregled o izvozu v preteklem letu.
Izvoz v decembru
Naš izvoz je bi! v decembru nekoliko manjši kakor v novembru. 7naš:tl e ?47 937 ton v vrednosti 5П9.3 milijona Din (v no vembru 642 3 v oktobru 666.1) napram 287 tisoč 588 tona in v vrednosti 529.3 milijona D n v decembru 1. 1927 Napram decembru I. 1927 se ie torej povečal 7a 60.400 »on ali 21%. odnosno za 40.7 miliiona Din ali 7 7%
Največ smo v decembru izvozili gradbenega lesa (za 92.3 mi!i;one Din) sirovega bakra (za 581), svežega mesa (za И5Л) živih svinj (za 44.8) goveje živine (za 29.9) jajc (za 20.1). suhih češnelj (za 183), drobnice (za 16 i) rud (za15.2) bmelja (za 14.3) drv (za 13 0), cementa (za 9.G) in izdelkov iz les^ (za 6.4).
Napram decembru 1927. se je najbo'i povečal izvoz gradbenega le=in (cd 67.4 na '12.3) in sirovega bakra (od 29.6 na 53.1). dočim ie nazadoval izvoz goveje živine (do 35.2 nn 29.9). živih «vini (od 67-4 na 44.8), jaic. pšenice. kalcijevega karbida in cianamida. svežega sadja itd.
Izvoz v 1» 1928
Skupaj je znašal lani ns>3 izvoz 4.526.800 ton v vrednosti 6444.7 milijona Din napram 4251.500 tonam v vrednosti 6400.2 milijona Din v 1. 1927. Napram preteklemu letu se ie torej naš izvz povečal po Veličini za в.5%. ре vrednosti na za 0.7%. Kakor znano ie naš izvoz v prvem polletju preteklega leta še močno zaostajal za izvozom v istem razdobju
1	1927- Vendar se je v drugi polovici preteklega leta toliko popravil, da je posta! rezultat za vse pretekio leto celo ugodnejši kakor v 1 1927 in to ne ??mn j>o količini temveč tudi po vrednosti. Ugodne in slabe «trani našega lanskoletnega i »voza so nnlbolj rez-vidne. če primerjamo vrednosti naš;h glavnih izvoznih predmetov v 1. 1928 in v 1. 1927. (vse v milijonih Din).
1528. 1927.
Gradbeni les	1184 885 + 299
jajca	408 583 —i 15
pšenica	410 196 +214
žive svinje	324 518 — 194
sirov baker	315 258 + 57
goveia živine	284 355 — 71
hmel)	226 198 + 28
sveže meso	220 247 — 27
drobnica	159 121 — 38
drva	13i 128 + 3
cement	133 117 + 16
hrastovi žel. pragi 124 92 + 32 «veže sadje	112 110 + 2
opij	107 62 + 35
izdelki iz lesa	92 62 + 30
Za izvoz v preteklem letu je na eni strani značilno veliko povečanje izvoza lesa. tako gradbenega lesa. drv. hrastovih pragov in lesenih izdelkov, dalje povečanie izvoza pšenice. bakra in opiia. Nn dr uro strani pa Hdimo močno nazadovanje izvoza živine, predvsem svinj in izvoza jajc.
— Vesti i r našega bankarstva. Tz Zagreba poročajo, da namerava liublja-iski Kredilni zavod za trgovino in industrijo ustanoviti v Zagrebu svojo podružnico, kar ie baje v zvezi s priključitvijo neke velike skupine industrijskih podjetij v koncem Kreditnega zavoda. Nedavno sanirana Hrvatska sveonča kreditna banka, ki prav tako kakor Kreditni zavod «pada v bančni koncem dunajske Rotschildove «kupine, se namerava fuzijoni-rati s subotišk" Občo kreditno banko Hrvatska banka, ki je lani prešla v last Banke Commerciale Italiana pa namerava v «vrho razširjenja jxwlov, ustanoviti podružnice v glavnih gospodarskih centrih.
= Stanje Narodne banke 22 t. m. (Vse v milijonih DTn; v <>klej>ajih razlike napnm stuniu od 15. t m.) Aktiva: kovinska podla ga 311.0 (+0.61. «aldo raznih računov 667.5 (...75.9) posoiila ca menice 1379.6 ( — 11/П. lombnrd 2.539 (—06); pasiva: obtok bnn-kov cev 5114.8 (—156.4). ž'rovne obveznosti napram državi 577 0 (+76.6), ostale žirovne obveznosti 529 9 (—27.2V obvezno«ti oo raznih računih 239.4 (417-4V _ Iz gornjega izkaza je razvidne da se je dobroimetie ir/.a-ve pri Narodni banki, skupno z dobroimet-iem iz prvega obroka švedskega i^osoiila povečale na preko pol milijarde Din »577 milijonov) Zaradi povečanja obveznosti in irpr se je devizni zaklad zmanišal za o'ctsxr 75 milijonov dinarjev ie obtok bankovcev dosege' izitdno nizko stanje od 5Ц5 mi*:'o-nov D:n
= plačevanj* davkov v I. četrtletju 1929 t.) Dokler se ne izvrši nova odmera ?em-Ijarine sgradarine. pridobnin*. rentnine In druib«ne(»a davka za lekoJ'e lelo |929 f« no vem zakonu, morajo davčni zavezanci plače vati te dnvkp z vsemi državnimi pribilki vred po predpisu iz prejšnjega !eta fčl 147
nnvAаа talrmi»! Ш	ar» ixv7i»li влЛ1п n/n
Da se obvarujejo infekcije od zaraze na plesu, vporabljajo razgreti pari
okusne ANACOT - PASTILE dra Wander a
davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne dolžnosti. 2.) V smislu čl. 148 uove-ga лакоиа in pravilnika o neposrednih dav kih je 1- januarja 1929 že dospel v plačilo prvi obrok; a) zgradarine b) pridob-ntne, c) reatniue. č) družbenega davka, d) [lavsalnega davka na poslovni promet in e) vojnice. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati uajkasneje do dne 15 februarja 1929 Kdor bi tega 1ue ae pla čal zapadlega (davka) obroka se mu '»d ne plačane vsote zaračunaju 6% zamudile "bre sti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno ali izvršilno 8.) Zen ljarina d<jspe v plačilo ter se mora plačati v 2 ena kih letnib obrokih najkasneje dne 15 sta in dne 1. novembra 1929. sicer se bodo zaračunale 6% zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izteriale 4.) Davek novih davčnih zavezancev in га nove lavčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim letom, dospe v plačilo oni dan, ko <e bo zavezancu pravilno izročil plačilni nalog ali odlok, v plačilo zapade pa 30 dan po tej vročitvi. 5.) Davek na poslovni promet onih zavezancev, ki ga plačuie.io po knjigi oprav Ijenega prometa dospe in se mora plačati 7„-i
IV	četrlletie 1928 najkasneje do dne 30. januarja 1929.
= Monopol za izvoz prašičev iz poljske
V	zvezi s pogaipnji za ureditev izvoza mes nih prašičev iz Poliske v Avstrijo je bil ne davno v Pol'ski osnovau sindikat za ;zvoz prašičev, ki bo, ki kor poročajo iz Varšave •icbil nekak nionoool za izvoz Te dni bi poljska vlada uvedla carino na izvoz praši čev (živih in zaklanih) v višini 30 zlotov n:! komad. Izvozni sindikat pa bo te carine oproščen in bo lahko reguliral izvoz praši čev. Poüska vlnda upa. da bo na tei podla gi mogoče doseči sjx>razum z Avstrijo, ki se kakor znano brani «Ыпо naraščajočega uvoza prašičev iz Poliske. Taka ureditev bi bila tudi zr izvoz prašičev iz Slovenije v Avstrijo velike!?i pomena, kajti Poli=ka izvaža j>rav tako kakor Slovenija v Avstrijo le mesne prašiče Zaradi ogromnega uvoza oa kvari Poljska cene avs»ri:skim kakor tudi nnšim mesnim prnSjčem ČV bo nova ureditev izvoza svinj iz Poliske imela za ;msIedico manjši dovoz na dunajski trg tedaj bo morda pri višjih reimb na dunajskem trgu Izvoz mesnih prašičev iz Sloveniie v Avstrijo navzlic nedavno podvoirni avstrijski uvozni carini več ali manj omogočen
Borze
28. ianuaria.
Na ljubljanski borzi devizni promet danes ni bil znaten. Nekaj več povpraševanja je bilo za devize na Newyork Dunaj. Berlin in prngo. Deviza na London se ie zopet nekoliko okrepila na 276.3 Razen potrebe v devizi na Loudon je vso potrebo krila Narodna banka.
Na zr>grebšlvem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali v glavnem nespremenjeni. Pri znatnem prometu se ie pa aranžma trgovala po 458 za hasa po 459 za februar po 434 in 433 za marc po 440 do 438. za anril po 445 do 442 in za december po 475 Med bančnimi vrednotami se ie Praštediona okrepila na 927.5 zaViuček. Narodna pa ie bila zaključena po 7550 Ostali bančni oanirii «o se trgovali po nespremenjenih teč°iih M'd industrijskimi vrednotnmi ra «o bili zakliuč-ki v Gutmanmi po 200 v Slaveksu po 102. v Slavoniji po 5.50—525 in v Vevčah j*> 125 Devize in valute
Lbiblbna Am«ter-bm 0 _ 22 P45. Berlin 13.52 13 55 (13.5.35). Bruse« 0—7 9178 Budimpešta 0 0 9325. Curih 1094 4-1097 4 (1095.9). Düna! 7.993-^.023 (S.OOS) London 275 9 -27*7 (376.3) Newyork kab»! 0—56 oss Newyork fek 56.77 56.97 (56 87). Pariz 0—222 7-1. Praga 16S 2 —169 (168 6). Trst 0—298 2.
Zagreb. Amsterdam 22.80 — 22 86. Dunai 7 993 _ 8023 Berlin 13.52 — 13.55. Budimpešta 9.9175 _ 9 9175 London 275 9—276.7 Milan 297 15 _ 299 15 Network ček 50.77 do 56.97. Pariz 221.74 — >03 74. Praga 168.2 do 169. Curih 1094.4 — 1097 4.
Curih Zagreb 9.1275 Pariz 20 325 London 25 2125. Newvork 520. Milan 27.215. Pra^n 15.38 Dunai 73.10. Budimnešta 90 >45 Berlin 123 53 Bruseli 72.25. Varšava 58.20. Bukare šla 3.125 Sofija 3.75.
Dunaj. Beograd 12.4650 — 12.5050. Berlin 168.76 - 1 Г.9.26. London :?4.4475 _ 34.5475 Milan 37.1750 — 37.2750, Nevvork 7Ю.05 do 712.65 Praga 21 01125 — 2109125
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljublj. kredit 125 den., Praštediona 920 den.. Kreditni zavod 175 den., Vevče I2ü den., Ruše 260—280, Stavbna 56 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 454 — 457, kasa 458 — 460. za februar ex 433 — 434. za marc 438 — 438.5. za december 472 — 474. investicijsko 88 den. agrarne 53.5 — 55; bančne « rednote: Praštediona 927-5 — 930, Union 56 — 56.5. Kreditna 93 den.. Ljubljanska kreditna 120 do J25. Narodna 7555 — 7600, Potjo, stara emisij 17.5 — 18. Jugo 91 _ 92 Srpska 152 den.: industrijske vrednote: Gutmann 200 ■io 205. Slaveks 102 _ 103. Slavonija 5.25 do 5.50. Narodna šumska 25 den. Drava 465 d<> 185. Isis 20 — 25. Vevče 120 — 125 Dubro-vačka 5W5 blago. Brod vagon 350 bi.. Trbovlje 460 - 485. Šečerana 485 — 490.
Beograd. Vojna škoda 455 5 — 458.5, investicijsko 87.75 — 88.25. agrarne 53 — 54, Naiodna 7500.
(#IUtJW*llM II fclUUU
Ljubljanska blagovna b^rza (28. t. m.)
Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila dva vagona bukovih plohov. Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključeni se bili 3 vagoni moke in 1 vagon pšenice. — Nudi se pšenica (slovenska postaja mlevska tarifa, plač 30 dni): baška 80 ks [Ю 287.5 _ 290 za februar f« 292 5 do 205. za marc po 297.5 — 300 za april po 302.5 — 305; moka: *Og>. fco Ljubljnna, plač. po prejemu blaga po 420 — 425; korii-га: laf latska po 325 — 330. baška. času primerno suh.-i po 295 —297.5: ječmen: b-ranj-ski pivovarski 68 69 kg po 345 — 347.5. ba-ški. ozimni po 330 — 332.5.
Žitni trg. 28. t. m.) Na novosadskem žitnem trgu je tendenca dalje živahna povpraševanje je znatno, vendar je dovoz zaradi snežnih žametov ostal zelo slab. Cene so ostale v glavnem nespremenjene- Baška pšeniri se trguje po 247.5. gornja baši« po 250. banaška oc 242.5. koruza prom|>tna po 257.5—260. z\ februar-marc-april (v enakih delih) oo '285. moka po 350—360 oves po 230. ječmen w;m-ni oo 265 in pivovarski po 280—295.
Novo>adska blagovna borza (28. t. m ) Tendenca nespremenjena. Cene koruzi so se йз malenkost dvignile Promet: 42 vagonov I^enice, 185 vagonov koruze in 2 vagona moke. pšenica: baška. baška potijska in sremskji 242.5 — 247.5: banaška. pariteta Vršac 237.5 — 240. Ječmen: baški 252.5 do 257.5; baški pomladni 270 — 280. Oves: baški. «remski in siavonski 240 _ 245; bana-ški 235 — 240 Koruza: baška in «lavorska 252.5 — 257.5. za februar 262.5 — 267.5 zi marc - maj 285 — 287.5. Moka: baška in <Ogg> 340 — 350; H20 _ 330: «5» 300 do 310; *6» 270 — 275: «7> 260 _ 265. Otrobi: baški in sremski 180 — 185.
= Ab-aško hmeljsko poročilo. (Strasbourg-26. t. m.) Nakupovanje se nadaljuie po nespremenjenih cenah 300 do 500 fr. zji 50 !-g, tranzit, to je U do 20 Din za kg. vaaon Žalec. Iz tukajSnših skladišč se je prodalo ure-tekli teden 100 stotov po gornjih cenah. Nadalje je prišel en vagon štajerskega hmel;a iz Niirnberga 'n en vagon baškega iz Bruslja Zaradi velikih množin hmelja v Nornber-gu prodajajo od tam skoro po vsaki ceni in kvarijo «plošri položaj \'e?t o bojkotu štajerskega hmelja, ki se nahaja brez ozname-novanih listin v inozemskih skladiščih, ne odgovarja resnici. Izmed desetih kupcev želi morda eden certifikat in še ta navadno le na izrecno геГо pivovarne. Vsekakor bi oilo v največjem interesu slovenskega hmeljarstva, da se pivovarne opozori na običajno zameno vojvodinskega in slovenskega hmelja 'n пя možnost, da si dajo slovensko proveniieneo garantirati s cerlifikati Ker trgovina oa tem nima velikega interesa, se bi moraii obrniti Brektno oa pivovarne. — I Lavrič.
Položaj na inozemskih hmeljsfcih tržiščih. Na lalekem hmeljskem trgu je bile pretekli teden prodanih okrog 450 stotov žaleškega hmelja pri mirnem razpoložen;u so bile koncem tedna naslednje cene za 50 ■dlogramov: ž.ifeški prvovrstni 1650—1725 Kč. sred и ji 1560—1550 Kč. prodanih je bilo poleg tega okrog 100 stotov srednjega tranzitnega hmelja jk> 450—600 Kč (1512-20.25 Din zn kg) _ Na niirtiberškem hmeljskem trgu je bila kupči a pretekli teden bolj mirna Prodanih je bilo 170 bal Cene so ostale nespremenjene: hallertanski hmelj (Siegel) prvovrstni 1C0—180" mrrlc. srednji 125 do 155. gorski in tržni hmelj 100—140 mirk. Tranzitni hmelj je notiral 60—100 mark (16.25—27.10 Din za kg)
VRFvvwko POROČILO
Melear»lo>ki uvod * Ljub!ran« 28 januarja 1929	Višina barometra 308 8 m.
HM..........................
Kraj
C»
0(«U>Y»uia
Barom
76 -3 7 b • 765 4
7 1-2 75*3
l>iii|ier
49 5 0 -3
Э.0 00
I o
л M » № e« ä -				
	SmiT vetr» In ьггшя	в ^ 1 l o	("»itavioe	
	» m in tek		Vrfrt,	* mm do I or»
5<	Nf 2	»0	snee	4M
	1 lTtiO WNW I	10	•neg sneg	i-O
9t>	mimo	10		0
8	NE 3	10	sneg	0
Lliihlians Maribor Zagreb Beograd Sarajevp OuhrovnlK Skonlie
SpIH
Solnce vzhaja ob 7 26. zahaja ob 16.58. lu»na vzhaja ob 20 50. zahaja ob 9.36 \ " iš'« -mne>чгпги lantr«. v Lp-biiuni —1.0. najnižja —5.4. v Mariboru najnižja —5.0. v Z.igrebu najnižja — 5.0. v SkopljuZagrebu —50. v Skoplju —1.0; v Splitu Duuais'»* vremenska imuov*.l u torek: .T»sio in mrzlo vreme. Na za pa du se bo temperatur dvignila.
I. Kuzmič:
Dva groba
Tudi pri nas je znano, kako za čudo pogosto hrvatski kmetje segajo po peresu iti pišejo dopise, pesmi. član.ke v svoje liste Med temi spisi, prežetimi pacifizma in človečanstva. se najdejo tudi stvari literarne vrednosti, kar dokazuje naslednja črtica
Sedel sem na dvorišču, pred hišo. Tesno mi je bilo. žalosten sem bil.
Neka skrb me je mučila, pa se je nisem mogel otresti.
Nenadoma se zdramim.
Nad menoj. na strehi hiše ie zapela lastavica. Zvonko. lepo. Kljunček ji je živahno igral.
Moia skrb je šla. Zagledal sem se v lastavico.
— Junakinja mo.ia, sem ji rekel, kako rad te imam. Daj, da ti poljubim neustrašne grudi. Da. sai bije v njih drzno. borbeno srce.
Zamislil sem se in zazdelo se mi je, kakor da gledam daleč, daleč. In da jo
20.000 lopat kida sneg na Dunaju
Trenutna ublažitev bede in brezposelnosti v velikem mestu
Že 14 dni čitamo v listih, da je letošnja zima izredno ostra in da prekaša po padavinah svojih 19 predhodnic Ko je mraz v zadnjem tednu odnehal, je začelo v zameno tem obilneje snežiti. Vsr srednjo Evropo so pokrile ^ ele plasti snega, katerega je zapadlo na Semmeringu do 6 metrov.
Če je sneg neprijetna prometna ovi= ra že v malih krajih, je več dni trajajo; če naletavanje tem usodnejše za velika mesta. Ne le ceste, trgi in ulice, ki leže v osrčju mest, tudi periferija trpi zaradi neugodnih posledic obilne bele pada; vine. V Ljubljani smo n pr te dni do--živeli, da je sneg tako rekoč zaprl člo-veku pot do groba Na pokopališču drže le stezice in prehoda je komaj za mrt; vaški voz. Če se to dogaja v mestu ki ne šteje niti 100.000 duš. kako je šele v milijonskih mestih, kjer so ovi-re znatno večje, čeprav se dajo lažje premagati.
Na Dunaju je bilo koncem prošle-ga tedna zaposlenih s kidanjem in
odvažanjem snega nad 40.000 delav« skih rok. Jasno „'e. da pomeni to ves liko obremenitev občinske blagajne. Po drugi strani pa prinaša vsaj neko» iiko koristi pridnim rokam, ki lahko primejo za delo.
Tateresantne so številk , ki jih objav1 л dunajski tisk. ko navaja, da je morah dunajska občina v zadnji po* lovici prošlega tedna dobiti na razpo« lago na stotine voz za odvažanje sne» ga. mnogo snežnih plugov in brez šte« vila tovornih voz in avtomobilov Se« veda tu sem niso vštete tiste energi« je. ki čistijo progo na železnici, ka* tera ne spada v območje komunalnih dolžnosti.
Sneg je torej, da zaključimo z na« rodnim reklom «ubogih gnoj!» Kmetu koristi, ker čuva posevke, da ne zmrz« nejo. Meščanu jt v nadlego, ker ovi« ra promet, samo športnikom in deci je v neskončno zadovoljstvo in veselje In najbednejšim prinaša poleg ne« izog;bne škode vsaj trohico koristi
Dve milijardi prebivalcev na zemlji
V tropskih krajih sc nas
Učenjaki so že večkrat razpravljal: > tem, koliko se nas prav za prav pre-rivn in bije za prostor na našem nla; netu. Kar so povedali v številkah so bile bo'i domneve, kakor približna resnica Sedaj je zbral Mednarodni statistični urad v Haagu podatke o prebivalstvu zemlje in je svoje cenitve natisnil v posebni knjigi °regled pravi, da je število človeštva v zadnjih 28 letih poskočilo s prib!;žno 24 odst.. od 1.6 milijard na 2 milijardi duš. Na posamezne dele odpade število nnbi-valstva takole: Fvropa ima 500 mili; jonov, Azija 900 miliiono\. Afrika 150 mi'ipnov. Amerika 220 milijonov. Avstralija 7 milijonov prebivalcev
Najgostejše obljudena dežela je
Nov steBOsrafski sistem za kemične oznake
Dva ameriška kemičarja, Louis Le; sliv: iz Newyorka in dr. Jacobson iz Zapadne Virginije sta izdelala .ю\ stenografski sistem za reprodukcije kemičnih tekstov Drsedaj je imel ste-njgraf precej težko stališče, x.ei je moral izpisovati imena prvin in spojin ki so večinoma zelo dolga. Pri tem niso oile izključene pomote Že običajno zapisovanje teh prvin in spojin ž njihovimi kmičnimi znaki in formulami je veliko krajše, a Leslie je predlagal, naj bi dobile prvine vsaka svoj poseben, kratek stenografski znak. kar bi vso proceduro zapisovanja zelo -oenostavilo Dr. Jacobson je nato ta predlog še podrobneje izdelal, tako da imamo danes po tem sistemu žt ne .oliko tisoč nekompliciranih steno-grafskih znamenj za istotoliko spojin Pomole po Leslie«Jacobsonovem si; stemu niso mogoče. Pričakovati je. da se bo v praksi, ki ji je namenjen, iz* vrstno obnesel.
eli lahko 10 milijard ljudi
o ^k Java, sestavni člen Sundskega otočj; v indiijkem oceanu
Knjiga, ki navaja reproducirane po datke, razniotriva tudi vprašanje, ei je m iksimalno število l judi. ki iih more preživeti naša zemlja, že dose ženo. Učenjaki zanikajo to vprašanje Pravijo namreč. Ja bi tropski dežele lahko preredile na ozemlju vsakega štirijaškega kilometra 400 ljudi Če vzamemo v poštev. da se ta pas raz; teza od 15. vzporednika severni, širi--n ir sega do 15, v-ziorudnika južne širine, pridemo do zaključka, da bi tropska cona preživela lahko 10 mili jard ljudi
Prostora na zemlji je torej daleko več nego mislimo.
Evropi živi potomce^ kraljevskih
;n
Ameriški učenjak Woods je predložil Ameriški družbi za genetiko spomenico, v kateri trdi. da stare kraljev-;ke in plemenitaške rodbine nikakor m izumiraio zarad' starosti, degeneraci-ie ali sterilnosti Za dokaz navaja šte-viln. angkške plemenitaške rodbine. Če se je ime mnogih v teku stoletij 'zgubilo, ne smemo iz tega sklepati da so izumrle To se je zgodilo večinoma le zaradi tega, ker je rodbina v rej al' oni generaciji dala samo ženske člane. Več nego polovica angle-škili veleplemenitaških . rodbin iz-" :ra iz sredine 15 stoletja. Da niso izgini; le. jih je obvarovalo že to. da stremijo bogate in mogočne družine po čim večjem številu otrok, in sicer če le mogoče moških To da se vežejo tak; sne rodbine skoraj izključno med se; boj, da se veže med sabo torej koli-kortoliko sorodna kri, pa ne povzroča degeneracijskih pojavov, kakor so do danes mislili. Woods končuje svojo
Drzen vlom ob belem dnevu
spomenico z navedbo, da živi danes v Evropi okrog 4000 članov kraljev« skih rodbin in večina teh, naj si vla; d 'jo ali ne, izvira iz davnih stoletij, do 11. st. po Kr.
Vrtoglava gasilna vaja
Losangeleški gasilo! skačejo z lestve, ki ie visoka 25 m, na razpeto platno. ki ga držijo njihovi tovariši.
Nova metoda za zdravljenje клее a raka
Poštno poslopje v Francoski cesti v Berlinu, kjer so neznani vlomilci odnesli za 1 milijon mark vrednotic. Vlom se Je Izvršil med 3 ln 4. popoldne, ko ie bilo v uradu polno ljudi.
Pariški proftsor Rigaud je predaval v prostorih Berlinske medicinske družbe o dveh svojih posebnih metodah za zdravljenje kožnega raka. Poleg običajnega obžarenvanja z radijem se poslužuje prof. Rigaud majhnih, votlih ig'ic. ki vsebu ejo radijevo snov in ki jih zabada v tkanieje okoli otek; line. Te iglice ostanejo na svojem me« stu 6 do 8 dni. Po drugi metodi pre« vleče bolno mesto s plastično vošče« no maso, ki je v notranjosti votla in napolnjena z rad jevimi cevkami. S tema dvema metodama je dosegel prav lepe uspehe. Zdravil je 344 slučajev raka v ustih in na jeziku ter je dose« gel 23.6 odst. popolnih ozdravljenj, a v slučajih raka na ustnicah so znašala popolna ozdra ljenja celo 90 odst. Tu« di je ozdravil mnogo slučajev raka v spodnjem telesu.
Prva Behcunekova knjiga dotiskana *ћ raürnrodana
Češki radiolog dr Behounek soudeleženec nesrečne Nobilove ekspedicije. je napisal prvo knjigo svojih spominov, katero je izdala neka švedska založba pod naslovom «Brodo'omci v ledu». Delo je izšlo prestavljeno na švedski jezik v Stockholmu, kjer je bilo raz; grabijeno v štirih dneh.
Švedski tisk povdarja, da je knjiga izvrstna. Vsebuje vse, kar si je Behou; nek zabeležil na ledu in kar mu je osta« lo še po rešitvi v spominu.
Knjigo je pisatelj posvetil spominu svojega prijatelja Malmgreena Istočasno kakor švedski prevod je izšel če* ški original v Pragi, kjer čitajo učenja-kova izvajanja z največjim zanimanjem.
Dramatična rešitev ladijske posadke
V Newyork je prispel parnik «Amerika» s posadko italijanskega parnika «Florida». «Florida» je zašla v strašen snežni orkan, ki jo je tako poškodoval, da bi se morala vsak hip pogrez--niti Nje klice na pomoč je ujel kapi« tan Fried na «Ameriki» in je takoj odhitel v smer, kjer se je morala na« hajati nesrečna ladja. Opazili so jo sredi divjih valov, ki so jo meta'i sem in tja. Bila je tako nagnjena na stran, da se ji rešilni čoln ni mogel pribli;
žati. Vrgli so tedaj dolgo vrv s parni« ka v čoln in po tej vrvi je splezala vsa posadka «Floride». Reveži so bili tako izmučeni, da so jih morali iz čol« na пч «Ameriko* nesti.
Sladkor čuvar pred hripo
ProTesor oxfordske univerze Thom« sen je imel predavanje, na katerem je nastopil s senzacijonalno trditvijo, da je s1 dkor izvrstno obrambno sred« stvo proti hripi. Po vsakem obedu po= užij kocko sladkorja ali sladek bon« bon in to te bo obvarovalo te bolezni. Tudi osebe, ki se j.h je influenca že lotila so hitro -zdravele, če so použi« le večjo množino sladkorja. Posebno zdravniški krogi so z veliko nozor« nostjo sprejeli Thomsonove trditve.
Miss Nemčija
Poročali smo že, da so posamezne države poslale v Pariz svoje najlepše hčere, katerih naloga bo izvojevati prvenstvo v lepotnem tekmovanju sveta Nemčija je delegirala kot svo« jo konkurentko v francosko prestol« nico 21 letno plavoiasko Irmo Höfer« jevo.
Počitnice za poročene žene
Na Rumunskem so osnovali gibanje, ki zahteva neko določeno počitniško dobo za poročene žene Vsako leto naj bi se za mesec Hni odtegnile zakon« s':im in gospodinjskim dolžnostim ter si odpočile v posebnih domovih. Vod; je tega gibanja pra\ijo. da bi bil to najboljši način, ia se zabranijo spori med ženo in možem.
Plin ju je usmrtil, ko sta poslušala radio
Hči dunajskega lesnega trgovca Al« breehta je našla svojega očeta in mater mrtva v spalnici Soba je bila napoinje« na s plinom ki je uhajal iz plinske peči v kuhinji. Na ušesih sta imela slu« šalke radioaparata. Kolikor se zdi. je samomor izključen. Nesrečnika sta le« gla s slušalkami in sta hotela poslu« šati radio«programe, a sta pozabila za« preti pipo pri peči.
Graigwell House
rezideuca angleškega plcmitaša Arturja de Crosa ob Rokavskem prelivu, kamor se poda kralj Jurij y., da si po težki bolezni opomore.
Viljemove manire
K sedemdesetletnici, ki jo je bivši cesar Viljem praznoval v nedeljo, so oriot uh nemški listi sledeče anekdote ■z časa njegovega vladanja:
Cesar je zgrabil nekoč starega ma« lorja za ušesa in ga tako udaril za vrat, da se je opotekal. Drugič je spre« jel na strelišču vojnega ministra in šefa vojaškega kabineta z besedami: «Vi stara osla menita, da vesta vse bolje ker sta starejša od mene!» Ve« likega kneza Vladimirja je nekoč «za šalo» udaril z maršalsko palico na vso moč po hrbtu. Na nekem lovu 1. 1904. je potisnil plemenitaškega polkovnika v sneg in ga tako dali časa držal v pri«
gledam, kako smelo leti čez pustinje, čez oceane. Skozi, vihar in nevihto. Leti. bori se in ne podleže.
— Ah. ptičica moja. sem rekel in sem ji šel bliže.
Ona pa je naglo umolknila.
Začudil sem se. — Ali se je kaj zgodilo?
Ležala je in je drhtela. S kamnom so jo bili zadeli do smrti . . .
Zgrozil sem se, vzkipel sem. In segel sem z roko, da jo poberem. Ona pa .ie zbrala zadnje moči in odletela.
Gledal sem za njo. dokler je niso izgubile oči.
*
S polja sem se vračal domov.
Po zraku ie letela jata lastavic in je oela, pela.
Ali v tei pesmi je bilo nekai nenavadno otožnega.
Postal sem in sem jih gledal.
Prevzelo me ie neko čudno čuvstvo in slutnja. Hotel sem dognati, kaj se skriva v nj'hovih glasovnih.
In sem stopil naprej.
sotnosti vse lovske družbe in stotin gonjačev Grofa Roger;Shorr«Dobrana je nekoč pozdravil z besedami: «Tudi vi, stari prasec, ste povabljeni?»
Wellsov koncept svetovne države
Znani Utopist, pisatelj M. G. Wells, je napisal novo knjigo, ki obravnava problem svetovne države. Država bo nastala polagoma in njena eksistenca bo izključevala sleherno vojno. Ure« ditev Wellsove države sloni na znan« stvenih temeljih Delo je pisano v oblikj filma in pisatelj je baje dal že dovoljenje, da se začne pripravljati film. ki bo propagiral njegovo najm" vejšo utopijo.
«Little America»
Kakor smo že poročali je komander Bvrd izvršil prve poskusne polete nad Antarktiko Utaboril se je na mestu, ki si ga je svojčas izbral za izhodišče pohoda na južni tečaj Amundsen in je imenoval kolonijo Mala Amerika. Ta« borišče se nahaja 15 km od oporiščne ladje, s katere prepeljujejo tovore v taborišče na saneh s pasjo vlako.
Svetovna zveza trgovskih potnikov
V Lausanneu so te dni zborovali za« stopniki švicarskih, nemških, franco« skih, avstrijskih, madžarskih in italijan» skih trgovskih potnikov. Konferenca je sklenila dati- pobudo za ustanovitev mednarodne zveze trgovskih potnikov. Ustanovni kongres bo meseca maja v Parizu.
Itaiii©
Sreda, 30 januarja.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas» ba. « 13: Napoved in reproducirana glas« ba. « 13.30: Stanje vode in borzne vesti.
-	17: Koncert radio;orkestra. « 18.30: Mil« činski pripoveduje pravljice. « 19: Srbohr» vaščina. « 19.30: Bretanija in Bretonci; predava prof Breznik. - 20: Sonatni ve:
! čer: ciklus Beethovnovih violinskih sonat
j s spremljcvanjem klavirja * Koncert radio« orkestra ; 22: Napoved časa in poročila.
—	ZAGREB 13.15: Reproducirana glas» ba. - 17.30; Ciganska godba. - 20.35. Kon» cert komorne glasbe — PRAGA 19.05: Koncert lahke godbe * 20: Mešan večer.
-	21.20: Koncert orkestra in solistov — 20: Koncert češke komorne glasbe ; 21: Koncert godbe na pihala. — VARŠAVA 17.55: Popoldanski koncert orkestra. ; 20.30: Prenos s konservatorija: Bachove komor« ne skladbe. « 22.30: Lahka glasba — DU» naj 11: Dopoldanski koncert * 16: Koncert orkestra. « 20.05: Literaren večer * 21: Dramski večer in koncert lahke glasbe.
—	BERLIN 17: Popoldanski koncert * 20: Lehärjeva melodrama «Friderika». — FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert. (Novi plesi.) - 20.15: Strindbergov dram« ski večer. — LANGENBERG Ј6.20: Mladinski koncert ; 17.45: Koncert godalnega kvarteta. - 20: Odlomki iz nemških oper. - Lahka glasba. - STUTTGART 16.35: Koncert iz Frankfurta. - 19.20: Večerni koncert orkestra. — TOULOUSE 21 30: Simfoničen koncert. - 22: Operne arije ; 22.30: Dunajski valčki. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert « 12.20: Ciganska godba. - 17 40: Operetni «šlager« ji» in orkestralen koncert. - 20.15: Jubilejni gledališki večer » 2150: Ciganska godba. — LONDON 19 45: Beethovnove klavirske sonate. -- 20.15: Lahka ölasba. -20.45: Klavirski koncert. * 21.15: Rimskij» Korsakov: «Le Coq d'Or». — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. - 20.45: Prenos opere ali dramski večer. — STOCK-
i HOLM 18.50: Godba na harmoniko. « 20.30: Prenos inozemskih postaj.
Zimski šport v Kanadi
uj—..Ј-iniu « bit*iqj Montreals.

Čez hip pa sem spet postal. Kraj steze sem zagledal mrtvo lastavico.
Ona? mi je udarilo v misel. Da, ona, po krvav.i pegi na sivih grudih sem jo spoznal. Vzel sem jo v roko in sem jo poljubil na ramo.
In pokopal sem jo blizu tam, kraj groba nekega reveža. Tudi on je umrl od gladu in mraza, tu sredi pota.
—	Tu počivaj, sem ji zašepetal. Zdaj sta skupaj dve žrtvi. Razumela se bosta in laže ir bolje vama bo.
Zgoraj pa je jata zapela še bolj žalostno . . .
Ko sem io pokopaval, se mi je zazdelo, kakor da že vidim bujno rožo kako cvete izmed teh dveh grobov in diši.
In po njenih listih da sedijo žarki solnca.
Pa reogledam bliže, da vidim.
In ni bilo rože. samo gosto trnje. Privil sem ga na prsi in kapljca moje vroče, nemirne krvi je kanila nanj.
—	Tako. še ti počivaj pri njiju, sem rekel in sem stopi' v kameniti breg.
.Sa
аЙоЬ*"*
/ЛЕЯЬЛЛА 183g
L MIkui
MESTNI TRG STEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga spre-hajalnib palic
•i
naiboljS pisain» stro
Sstnoptudaja
van ieg Л, Mrriboi
Vet rn.sKa ul. 30 Tel п1 4Я4
^ГДНРГЖЈЈР
Mali oglasi so najboljša reklama!
Mag. št. 2891/1929/ref. IX.
1866
Mestna občina ljubljanska raip suje xa dovr-sitev stanovanjske hiSe na Poljanah sledeča dela»
1.	Dobava hrastovih oortalov,
2.	dobava in polaganje parketnih tlakov, (ponudbe se lahko glase sočen o za d o na v o in poiaganje),
3 doba'a lesenih siopnic in lestev,
4.	naprava cenua ne ku ave,
5.	d >bava „Lu zovih" peči,
6.	dobava in montaža ročnih dvigal za premog in drva Ponudbe je vložiti v m<stnem gradbenem uradu v
Ljub jan , Soiski drevored št. 2. - II, do dne 11. ebruar 1929 ob II uri dopoldne.
V imenovanem uraJu se dobe vsi potrebni razp sni jripcmočki.
Mestni magistrat ifubranskl,
dne 26 lanuara I92-*.
Gospodarski kroji!
Razširili boste svoje poslovne veze in ustvarili nove, ako nabavite najnovejši
ADRESAR
kraljevine Srba, Hrvata i Siovenaca
ZA INDUSTRIJO, OBRT, TRGOViNO IN POLJEDELSTVO
Tret e izdan e za 1929 leto
ravnokar Izšlo i&56 a
Naklada JUGOSLOVENSKÜ RUDOLF MÜSSE a D. - BEOGRAD, Terazije 25
Zahvala
Za številne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata, svaka in strica,
gospoda
MAKSA KREM2ARJA
se tem potom vsem najprisrčnejše zahvaljujemo.
Posebej smo dolžni zahvaliti se darovalcem vencev in cvetja, železničarski godbi in pevskemu društvu »Sloga« ^а prelepe žalostinke, Društvu strojevodij za udeležbo pri ogrebu, končno vsem prijateljem in znancem ki so v ako častnem številu spremili nepozabnega pokojnika na iegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 28. januarja 1929.
1Я59 a	Žalujoč? ostali
kokošje, purje, gosje, naravno in s strojem čiščeno dobavlja v vsaki množini
E. V AJDA, čakovec (Medjfmurje)
Telefon 50, 3, 60.
34 a
Zahva'a.
Vsem ki ste z nami sočuvstvovali ob prebridkj izgubi naše ljubljene
Ivanke
jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko prekrasnega cvetja izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo čč duhovščini, župniku p Teodorju Tavčarju za tolažilne obiske, zdravniku dr Jemcu za niegovo ljubeznivost in trud v dolgi dobi težke bolezni, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke. todbi »Gradaščica« za koračnico, obsmrtnemu društvu Glince-Vič in olepševalnemu društvu Rožna do-ina za častno spremstvo.
Vsem še enkrat najprisrčnejša zahvala in Bog vam чај poplača.
Rožna dolina, 28. Januarja 1929.
Globoko žalujoča rodbina PIrnatova.

Zahvala
186'
Za premnoge dokaze sočutja, ki smo iih prejefi ob priliki prerane smrtii naše nad vse ljubljene, predobre mamice, star« mamice, sestre, tašče in tete, gospe
Hnrile Aimnnove
vdove davčnega nadkontrolorja
za poklonjeno cvetje io vence, se tem potom vsem najiskre-naje zahvaljujemo
Posebno zahvalo pa smo dolžni 65. duhovščini stolne župnije kakor tudi z Rakovnika ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so Ыаго pokoj nie o v tako častnem številu spremili na njem zadnji poti
V Ljubljani, dne 29. januarja 1929.
Žalujoče rodbine Aintan. Pelan. PovSe
Zahva'a
18öl
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti naše nad vse ljubljene, nepozabne hčerke oziroma sestrice
Marte Valenčič
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno zahvalo pa še izrekamo vsem. ki so nam ob tej nenadomestljivi izgubi ustmeno aii pismeno izrekli sožalje, vsem darovateljem krasnega cvetja pevskemu društvu »Slavec« za pretresljive žalostinke, nadalie vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so spremili nepozabno k večnemu počitku. Istotako se zahvaljujemo konfekcijski tvrdki J Ivančič in njenim uslužbencem, ki so pokojnico polnoštevilno spremili na njeni zadnji poti
Sv maša zadušnica se bo brala v Trnovski cerkvi v sredo 30. t m ob 7. uri zjutraj.
Ljubljana, 28. januarja 1929.
Globoko potrti starši ln sestrica.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je vsemogočni poklical k sebi dne 26 januarja našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda	'
Ivana Travner-fa
gostilničarja In posestnika.
Pogreb našega nepozabnega se vrši 29. ianuarja 1929 ob 3. pop. iz htše žalosti na pokopališče v Griže.
Sv maša zadušnica se bo brala 30. t. m. ob pol 7. zjutraj v farni cerkvi v Grižab.
Megojnlca, 2S. januarja 1929.
Globoko žalujoča rodbina: Marija Trauner, soproga. GIzela. hčerka. Ivan, sin In ostali
sorodniki.
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
JULIJA TERAN
soproga delovodje
,в 27 t. m. po kra:šem. mučnem trplienju, previdena s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 29 ianuarja 1929, ob Vi 2 uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina, cesta Ш., št. 14, na pokopališče Vič. Rožna dolina, dne 28. januarja 1929.
Franc Teran Milka poreč. Aušlč, Jože, Julka in Srečko
soprog	otroci
Jn vsi ostali sorodniki	1860
Uh6ma Liobljan»
Mestni pogrebni lavod
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pii-lateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena, predobra mamica ш stara mamica, gospa
Marija Bitenc
dne 28. t. m. po kratkem trpljenju, previdena s tolažili «vete vere, v 80 letu starosti boguudano preminula.
Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 30 Ianuarja 1929 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Vegova ul. št. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. januarja 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
Modni telovnik
»Nada«
iz izbrane čiste zefiT-volne. ki je znana po svoji mehkobi, okrašena s progami v različnih barvah, tako skrojena, da se dobro poda.	—
Telovnik »Ida«
Na .vseobčo zahtevo smo zopet nabavili ta telovnik »Ida« iz čiste volne, z dolgimi rokavi, v vseh barvah in desinih, in ga prodajamo po	—
Din 58*-
85
Modni telovnik »Beba«
iste odlične kakovosti in kroja kakor telovnik »Nada«. Visok zaprt ovratnik nosimo lahko odprt ali zaprt.	*
Din 85-'
S temi cenami in veliko izbiro vam pomoremo, da lahko kupite telovnik, И vam ugaja. Ce primerjate cene s kakovostjo, uvidite, zakaj ljudje tako radi
kupujejo pni nas.
Vedo, da za svoj dober denar dobё dobro blago.
Ne odlašajte z naročbo! Zahteva po tako dobrem blagu je velika. Če še nimate našega modnega ali hišnega kataloga, ali ste ga izgubili, pišite nam in v par dneh dobite brezplačno zaželjen, bogato ilustriran katalog.
rozr/^Izr
največja trgo'ska in uvozna tvrdka v državi
Rnsko-sveöskt
. GALOšE
In *>•
SNEŽNI . ČEVLJI
г „Zrapez"
»o nenadkriljive
Kupujte „Zvezdanko"
Pristni Harzerji
ud i M naprej, predpercl plemenski pari, ineinobeli kanarski, kletke, tičja krma. »drarila ta tiče IIa etrirani cenik laotonj — Veleptlčjereja Heydenreich. Bad Snderode ISO - Har»
Л.
Načeistvo gostilničarske zadruge v 2alcu naznanja tužno vest, da Je вјеи zaslužni večletni odbornik, gospo4
luon Trauner
gostilničar In posestnik v Mlgojnlcab p. Križe
dne 27. t. m. ob 9. uri zvečer nenadoma preminul. Pogreb se vrši v torek, dne 29. Januarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti.
Žalec, dne 28. Janaatia 1929.
Načelstvo.
Potrti neizmerne žalosti javljamo, da je naš dragi oče, stari oče, brat in tast, gospod
Anton Osolin
posestnik
umrl, previden z zakramenti za umirajoče, dne 28. januarja v ljubljanski bolnici.
Truplo pokojnika se prepelje na dom v torek popoldne. Pogreb bo v sredo, dne 30. januarja ob 10. dopoldne na domače pokopališče v St. Vidu-
Blag mu bodi spomin!
Liubljana - Št. Vid p. Lukovlci, 28. januarja 1929.
Žalujoče sorodstvo.
Zahvala
1849 a
Užaloščena, vendar utolažena z mnogobrojnimi izrazi sočutja prilikom smrti mojega dragega, nad vse dobrega, nepozabnega soproga. Kospoda
Jožefa Kopinč
trgovca
Izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način eočuvstvo-vali z mojo bridko tugo.
Posebno zahvalo dolgujem ln izrekam M. duhovščini. domaČi fn oo. frančiškanov iz Brežic, posebej še g duh. svetniku Pirnatu In g. učitelju Peterlinu za tolažeče nagrobnice, pevskemu zboru za genljive žalostinke. požarnim brambam, vsem znancem in prijateljem, ki so blagopokojnega v tako lepem Številu spremili na pot k večnemu počitku.
Do bova, 26. januarja 1929.
2ALUJOCA ŽENA.
.,. V'"""" * t •

Michel Zčvaco:
38
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
Vziic svoji nasmejani krinki je Favsta čutila, kako vstaja v njej zamolkla razdraženost.
Zaman je bil ves njen trud, da bi pokazala kralja, da živi v njej moški duh, ki je zmožen najbolj drznih zasnutkov: Filip II. se je trdovratno branil priznati v njej kaj drugega kakor krasno žensko! To je bilo zanjo okrutno razočaranje.
Mar ii je bilo usojeno, da se bo vselej in povsod spotikala ob ljubezen? Ali se res ni smela več obrniti do moškega, ne da bi sc še tisti mah izpremenil v oboževalca? Če je bilo tako, tedaj ji ni ostajalo drugega, kakor da izgine; zakaj vsi njeni načrti in vsa njena velika podjetja so bila že naprej obsojena, da se izialove . . .
Kamorkoli je stopila, povsod so rasli iz tal zaljubljenci . • . Le on, Pardaillan, edini, ki je goreče hrepenela po njegovi ljubezni, io je še vedno preziral! . . .
Vse to ff £ bilo na umu, ko se je ljubko priklonila Filipu II. in rekla s svojim skladnim glasom:
»Čakala bom tedaj, dokler Vaše Veličanstvo ne izvoli reči svoje fadnje besede.«
»To storim, kakor hitro bom videl izjavo,« je neprisiljeno odvrnil Filip II.
Favsta je spoznala, da v tem trenutku ne doseže ničesar več, ter pomislila:
»Najin razgovor se bo še nadaljeval. Iti če si je ta kralj, ki sem ga imela za tako vzvišenega nad človeško slabostjo, res vtenel v glavo, da hoče videti v meni samo žensko, se hočem ponižati do njega in rabiti orožje svojega spola, da ga ukrotim in dosežem svoj cilj.«
Espinosa je bi'1 medtem stopil v predsobje, kjer je očividno nekaj naročil. Ko se je vrnil v sobano, mu je kralj pomignil in ga vprašal:
»Gospod veliki inkvizitor, ali ste pripravili za nedeljo kako sijajno versko prireditev, da v pobožnosti proslavimo Gospodov dan?«
«Pred oltarjem na trgu sv. Frančiška bo jutri, v nedeljo, gorelo toliko grmad, kolikor je v tednu dni, in na njih prav toliko trdovratnih nejevernikov,« je odvrnil Espinosa in se priklonil.
»Vrlo, gospod,« je hladno rekel Fiili1?-
Nato se je obrnil k Favsti, ki ju je poslušala brez vidnega zanimanja:
»Veselilo bi me, бе bi vam bilo drago, da odlikujete to sveto ceremonijo s svojo navzočnostjo.«
»Če me sam kralj odlikuje s svojim vabilom, je samoumevno, da bom med gledalci vašega povzdigljivega prizora,« je resno odgovorila Favsta.
Kralj je pokimal in se iznova obrnil k Espinosi:
»Kaj pa bikoborba?«
»Vršila se bo pojutrišnjem, istotako na trgu sv. Frančiška. Vse, kar treba, je že ukrenjeno.«
Kralj je pogledal inkvizitorju v oči in vprašal s tako čudnim poudarkom, da je Favsta nehote prisluhnila:
»El Torero pride?«
»Sporočili so mu kraljevo voljo. El Torero se udeleži bikoborbe,c je mirno odvrnil Espinosa.
Filip se je nato obrnil k Favsti in nadaljeval z zloveščo galant-nostjo:
»Torera gotovo še ne poznate, gospa? To vam je Prvi toreador na Španskem. Novotar je, nekakšen umetnik v svoji stroki. Vsa Andaluzija ga obožava. Morda niti ne veste, kaj je bikoborba? Nu, prihranim vam sedež na svojem balkonu. Prdite, gospa, zanimive stvari boste videli . • . take. da jim še ne pomnite enakih,« je prigovarjal Favsti prav s tistim poudarkom, ki jo je bil že prej presenetil.
»Z radostjo sprejmem vaše vabilo, sire,« je preprosto odgovorila Favsta.
A baš, ko je vstala, so se odprla vrata in sobar je javil:
»Gospod vitez de Pardaillan, poslanik Njegovega Veličanstva kralja Henrika Navarskega.«
In med tem, ko je Favsta nehote odrevenela na mestu in je kralj Filip zafičil vanjo svoje zmerom pozorne, okrutno presunljive oči, je stopil vitez s trdnim korakom, povzdignjeno glavo in ravnini pogledom v dvorano, ustavil se štiri korake pred kraljem in se priklonil s tisto ponosno gracijoznostjo, ki je bila njegova posebna lastnost.
Toda dovolj kratka pot po dvorani je bila zanj dovolj dolga, da je po bliskovo premislil vse:
»Smrti mi božje! Takšen je tedaj od blizu ta strašni gospod... Kako, da ne čutim nič groze ali vsaj spoštovanja? . . . Narobe, še bolj klavrn se mi vidi nego pri prvem srečanju.«
Bežno je ošinil z očrni Rdečebradca, ki je nepremično slonel v svojem oknjaku, in Espinoso, ki je stal bliže kralja-
Naročila, m- vsa, dopise,, ticovuji mahA, oglasov, j v poslab, no* Oglasno ocL-cUl&k •Jatra,', hubljarva,. Prtštrfunja+.TiU* st. zqgi
JLaJL, oglasi, ki,sluiijo v posrxsLouabba, in, rocyaL пл. гщ/пллл, občinstva,. usaka. bastuLa, pas- —Najmanjši TJiAsak. Vin, 5'-. Pristojbina, za, šifro din,j-
Ujz nrxstojbiSUL jo, yjpasia, it obfuuun. z luzrocdim,, м, саг rt, oglasu л* prvobcua Čekovni, гасил, pošbu. Ira rulnAca Cftihlfasui.šl 4842
dsrpis-omuija. ut, oglaso trgovska/ja, alt, rttkJxuruKLga značaja, vsaka beseda/ Duv - Naj ntanjSi zjusuk Vin, to-- "Pristojbina, za, šifro J)ul 5-
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter eksnoritnro v Šiški telef *tev. 3203.

M»
A
Korespondentinjo
«možno nemške in italijanske korespondence sprejmem takoj. Ponudbe г navedbo starosti na podružnico «Jutra» v Celju pod Што «Dober honorar». 2029
Čevlj. pomočnika
sprejme Anton Brajer, Prule (baraka).
2014
Kuharico
popolnoma samostojno — sprejme trgovska hiša_ у prijainem mestu na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja sprejema «Sla«, oddelek «Jutra» pod «Samostojna kuharica 71».
2071
Mesar. Pomočnik
»lad, trazen ia vesten, ki je vajen tudi nakupovanja živine, dobi takoj službo. Pojasnila daje Martin Cvi-lak. gostilna in mesarija — Jarenina pri Mariboru.
2ÖC9
Kovači
Iščem dobro izurjenega kovaškega mojstra, ki bi prevzel v пајеш kovačnieo (oženjeni imajo_ prednost) — obenwn pa tudi prevzel gostilno na račun, v prometnem kraju. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod s Zelo ugodno».
2066
Mizarjev in
ključavničarjev
večje število za potniške in tovorne vagone sprejme tovarna vagonov v Smede-revski Palanki. — Prednost Imajo ključavničarji, ki se razumejo na Westing končnico in parni ogTev. 2075
Učenko in učenca
3 primerno predizobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom. J. Kazbor-šek. Šmartno pri Litiji — 2068
Učenca
pridnega, poštenih staršev sprejmem za brivsko obrt. Dragan Lisac, Hrastnik. 1918
Strojnik
k Lanzovi lokomobili, 160 ks £ kondenzrxijo, z večletno prakso, le prvovrsten, izučen ključavničar dobi mesto Prednost imajo oni, ki so bili že zaposleni na žagah. Nastop 1. marca. Stanovanje prosto. Parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana.	2096
Šivilja
za perilo in obleke gre po nizki ceni na dom. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod «Šivilja takoj». 1824
Zastopstvo
dobroidočega predmeta sprejmem, sprejmem pventuelno tudi komisijsko blago v pro dajo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	1919
Natakarico
plačilno in pomožno, sprejme stalno hotel »Bellevue« v Ljubljani. Nastop službe koncem marca. Direktne >onudbe s 6liko in navedbo dosedanjih služb ali osebno vsak dan med 14. in 15. uro.	2093
Brivskega
pomočnika
dobrega, zanesljivega v bu-bifrizuri, iščem. Mesto stalno. Nastop in plača po dogovoru. Petkovič Ilko, brivski mojster, Domžale 62, pri Ljubljani. 2106
Več kuharic
«a Zagreb in druga_ mesta gprejmem proti dobri plači. Istotako sprejmem več sobaric in drugih deklet za vsa hišna dela. — Služinski zavod, Zagreb, Marovska br. 13 — Szeichnei. Telefon 59—81.	2070
2 trg. pomočnika
po možnosti čevljarske stroka, i znanjem nemškega j.zika sprejmem. — Sam' iiJajši. dobri prodajalci naj «e osebno predstavijo na naslov, ki ga da oglasni »ddelefc «Jutra».	2066
Šiviljo
* lastnim strojem, ki bi rodila mlekarno r industrijskem kraju, sprejmem. Ponudba na oglas, oddelek «Jutra» pod «Mickama»
20S9
Prodajalka
dobro izvežbana dobi me-»to v galanterijski in modni trgovini Ponudbe z na-Tudbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Mesto prodajalke».	1847
Strojnika
»prejuii:n k stabilnemu parnemu stroju, ki je izučen strojni ključavničar, dobro verziran in se razume tudi na električno instalacijo. Ponudbe je poslati z navedbo referenc in plače pod eifro »Strojnik« Da oglasni oddelek Jutra« Stanovanje, kurjav» in električna razsvetljav a prosta. 1920
Služkinjo
pridno, zanesljivo, zmožno opravljati samostojno vsa gospodinjska dela, sprejme učiteljski par Ponndbe pod fcfro »Zanesljiv»« na po drulnico »Jutra« v Celju 1928
Dobro dekle
ki zna samostojno kuhati, iščem za vsa hišna dela. — Biti mora dostojna, čista in poštena ter vešča nem «Che. Nü^'cv v oglasnem oddelku «Jutra». 2008
Več potnic (kov)
sprejmem takoj za prodajo novega učilnega predmeta za otroke, pri privatnih strankah. Lepa provizija. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Lahka prodaja».	2061
Potnike
za obisk privatnih strank na obroke, sprejmemo. — Prednost manufakturisti. — Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	2105
Akviziterja in
organizatorja
zmožnega nemškega, srbohrvaškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, s sigurnim in odločnim nastopom, ki lahko dokaže, da je z uspehom deloval na tem polju, iščemo za takojšnji nastop. Ponudbe pod »Dosežen promet« na ogl. odd. »Jutra«. 2108
Mladega tekača
prejmem Predstaviti se od 8. do 9. ure dopoldne. L. Žitnik, Kolodvorska 26. Ljubljana.	1956
Čevlj. pomočnik
dobi takoj službo na mesečno delo. Franjo Kristan čevljarstvo. Sp. šiška. — 2130
Gospoda
restnega in agilnega, ki bi prevzel zastopstvo in kasneje vodstvo podružnice, sprejmemo. Cenjene ponndbe pod »3. M. C.« na ogl. odd. »Jutra«.	2111
Skladiščnika
ki so razume na	šivalne
stroje, sprejmemo.	Cenjene ponudbe pod »S. M. C.<
na upravo lista.	2112
Postrežnico
sprejmem Beethovnova 16. vrata 6. Predstaviti se med 11. in 12. uro.	2124
Vajenca
za pekarsko obrt vzamem takoj v učenje. Popolna oskrba v hiši. Fajna pekarna Vojnik pri Celju. 2117
Trg. pomočnica
vešča mešane stroke želi premeniti službe s 15 februarjem — tudi na deželo Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Dobra trgovska moč».	1988
Prodajalka
mešane stroke, z večletno prakso, v vseb ozirih zanesljiva in poštena, zmožna vjditi tudi samostojno trgovino. želi premeniti mesto, gre tudi kot blagajni-čarka v kavarno ali restavracijo — Ponudbe pod šifro «Prodajalka 27» na oglasni oddelek «Jutra».
1978

Službo sluge
ali kaj sličnega iščem. Po potrebi vložim tudi do Din 10.000 kavcije. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
2026
Službo gospodinje
išče inteligentna vdova s sedemletno^ deklico — Zna perfektno kuhati in šivati. Plača po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro «Vdova».
2074
Prodajalka
vestna začetnica, želi premeniti službo s 1 marcem. Najraje gre na deželo, kjer bi event. pomagala tudi pri gospodinjstvu. "Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro cProdaja!ka 99*. 2073
Prodajalka
izvežbana. močna želi premeniti službo s 1 marcem ali aprilom Cenjene ponud be na oglasni oddelek »Ju tra« pod šifro »Poštena prodajalka«.	1915
Maserka diplom.
s« priporoča za masiranje. Na željo pride na dom Naslov pove ogl. odd »Jutra 1892
Službo išče
SOletno dekle, z dobrimi spričevali kot samostojna gospodinja k starejšemu gospodu ali manjši druž:ni v Ljubljani Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Marljivo dekle»	1869
Šoferska šola
oblastveno konceeijonirane Cajnernik Ljubljana. Du najska 36 Telefon 2236 — Permanentni tečaji za vse.
254
Višješolec
ilče instrukcije. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2127
Dijaka
7. — 8. "azreda realne gimnazije sprejmem kot inštruktorja za dijakinjo 1. realne gimnazije. Ponudbe pod »Inštruktor« na oglasni odd. »Jutra«.	2110 it. 11.
Knjigovodja-
biiancist
z večletno prakso «amo stoien korespondent » slovenščini srbohrvaščini in nomščini dober OTga.niza tor in »kviziter verziran v vseh trgovskih panogah — ' S č e službo knjigovodje, dopisnika ozir potnika ori vpčiom oodjetjn Cenfene oonudb» na oglas oddelek «Jutra» nod «Dober In z» nesliiv»	1653
Kniigovodinja
vešča vseh pisarniških del, vestna in zanesljiva, delavna sila. žel! mesta Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	2048
Slaš^i^rski in lec-tarsk? pomočnik
išče mrsta Gre tudi kot po moč v kuhinjo я" natakar, Naslov: Vladimir Sporar, Marihor, Fraukopanova tli
Obratovodja
za rudarstvo šolan. 201etna praksa Pri rudnici na pre mog in rude želi stalne siužbe. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zane sljiv in točen« 24. 1924
Specijaiist
sadjerejec prevzame sadne vTtove v trajno letno pregledovanje in oskrbovanje tedensko. Honorar pavšalno nizko Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod- — »Jamčim uspeh«. 2099
Knjigovodinja
večletno prakso želi mesto pri večjem podjetju! Ponudbe prosi na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Knjigovodinja 1200«.	2022
Prodajalka
išče mesta. Ima nekaj tisoč Din, ki bi jih vložila. Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Agilna«.
2125
Puhasto perie
azpošitjam po povzel o najmnnj 5 Eg do Din ЯЯ kg - Izkori-tite oriliko lokler traja zaloga - L Bropovie Zagreb (lica 42 kemična čistilnica peria
189
Neveste!
Da boste dobro spale, kupite žimo b vzmeti za modroce pri tvrdk' Fr Stupica v Ljubljani Go sposvetska cesta 1 1762
Sir
la rrapist sir polnomasten po Din 26 kg; Ia Grogjer sir polnomasten oo Dn 30 kg. la Tiziter »ir ool nemasten po Din 30 kg; Panon'ja ala Edamer «ir po Din 36 kg; Ia čajno maslo, po želji v omotu po Din 56 kg razpošilja franko mlekarna Panonija. Dežanovao Slavoniia
1750
Hmeljarji!
Hmelovt drogp Chmelovke) smrekove ielcvp in borove — v vseb dolžinah in množinah dobavlj3 Vlastelin-stvo Mokrice. Jesenice na Dolenjskem. žel. postaja Brežice - po jako povolj-nih pogojih in cenah In formacije na vprašania daje dnevno vlastelinstvo
1939
Trgovino
z mešanim blagom, z vso zalogo in inventarjem takoj oddam. Prodam tudi posamezno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2113
Kupim auto
štiri, pet ali šestsedežni, malo rabljen. moderne tipe in dobro o.'iranjen Obširno ponmibo z navedbo skrajne cene je po lati na oglasni cddelek »Jutra« pod šifro »Jamčim-Auto«.	1922
Kdor prodaja ali kupuje
AUTO
naj se obrne na naslov: Karol Camernik, Ljubljana, Dunajska cesta 36 (jugo-Auto. telefon 2236) in vpo-šlje popis voza, kakršnega želi prodati ali kupiti. Pri tem posredovanju se najbolj varujejo interesi prodajale^ in kupica.	22
Poročne prstane
darila z; neveste in ženine nudi F Čuden, Prešernova 36
Vsakovrstno zlato
Kupuje oo najvišjih ^нпаћ
Č e r n e — iuvelir
Muhljana Wolfova оИса 1
48
Čebelni vosek
brez kakih primesi kupuje Centraina pčelar.-ka zadruga v Zagrebu, Palmotičeva ui ii. b.	2072

Družabnika
s 15—20.000 Din iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Večji promet» 2063
Družabnika
išče lastnik obširnega avtobusnega prometa, za povečanje prometa, ki bi sodeloval ali fungiral kot Iružahnik s kapitalom oil tOO—150.000 D:n - želim zvezo samo z resnim re-flektantom — Pi.-mene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Autobus promet».	Ю78

Predalčnik
(Schubladkasten) prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	2064
Stelaže
v dobrem stanju, pripravne tudi za špecerijsko trgovino prodam Naslov v ogl. oddelku «Jutra»	1980
Spalnico
lepo, novo za 2700 in kuhinjo za 1250 Din, event. tudi posamezne dele proda Vidmar, mizar, Zg. Šiška 2 2092
Svileno masko
elegantno, belo. prodam ali posodim Vožarski pot 4.
2031
Svileno masko
(ciganko) prodam ali poso dim Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»	lb!»9
Dve maski
posodim Naslov v ogla», oddelku «Jutra».	1939
Moška obleka
temno modra, lepa. črna suknja in čevlji naprodaj. Naslov v oglasnem odde'ku «Jutra».	2058
Vinogradarji!
Vinograiarsko kolje, smrekovo. l/agremovo (akacije-vo) in kostanjevo, v vseh dolžinah in množinah dobavlja Vlastelinstvo Mokrice. Jtsenicp na Dolenjskem — žel. postaja Brežice — no jako povodnih pogojih in cenah Informacije na vprašanja daje dnevno vlastelinstvo	1938
Visokofrekvenčni aparat
in otroško posteljo, skoro nerabljeno prodam po zelo nizki ceni. Naslov v ogla«, oddelku «Jutra». 2097
Štedilnik
(Tiscliherd). dobro obra-nien. prodam. Naslov v o<rl. 2040 odd. »Jutra«.	2114
Juridične knjige
naprodaj Seznam knjig je reflektaiitom na ogled v oglasnem oddelku «Jutra» kjer se dobi tudi naslov
1947
IbilMfi&t
Blagajno
srednje velikosti, trame in vagonete prikladno za žago. bru'ilni stroj in «Stantz-masehine» kupim Ponudbe z opisom in ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro «Porabno blago». 2076

Stanovanje
3 sob, s pritiklinami v Poljanskem ali Šentpeterskem okraju iščem proti zmerni najemnini Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šilro ♦Stan 117».	2056
Stanovanje
1—3 sob in kuhinje, v Šiški išče mirna stranka za takoj Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Mirna».	2055
Stanovanje
štiri- ali trisobno iščem v bližini glavne pošte ali drugi prometni cesti v cen-tiu, kjer bi tudi imel lokal — za takoj ali majev termin. Plačam dobro Ponudbe na ogla-ni odde'ek ♦Jutra» pori «Dobičkano no za gospodarja».	2079
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj sredi mesta (Fiipov dvorec). Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	2030
Sobo
oddam s 1. februarjem. — Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra».	2019
Solnčno sobo
s posebnim vhodom in elektriko oddam. Naslov v ogl. oddelku «Jutra».	20-3
Stanovanje
2—i sob. z vsemi pritiklinami išče mirna -tranka brez otrok za maj ali prej, v centru mesta. Naslov v oglasnem odelku «Jutra».
2057
Lesna veletrgovina
obširna, išče družabnika za povečanje prometa, ki bi sode'oval ali financiral v znesku 300—500.000 Din. — Pismene ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod -Le^na «Resni družabnik». 1079
Lesno industrijo
zelo dobičkanosno. v jako bogatem gozdnem kraju radi bolezni prodam poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji Dopise na oglasni odelek «Jutra» pod «Le na industrija 67».	2067
Parcelo
300 do 400 kv. m. kupim v Ljubljani, cena okrog 30 Din. Pi=mene. ponudbe pol šifro »Parcela« na oglasni odd. »Jutra« Ljubljana VII 2131
'%J t A A
f - i -1Д|
Več prostorov
pripravnih za man:šo industrijo, pisarne, event. stanovanje, z elektriko, plinom in vodovodom oddam blizu kolodvora v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku «Jutra».	2021
Trgovski lokal
oddam ns prometnem kraja v Ljubljani Ponudbe pod ♦Lokal» na oglasni odde!"k «Jutra».	1990
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam. — Aljaževa cesta 3, Spodnia Šiška.	2129
Stanovanje
4 rt-likih	Kuhinje ko
-.Milnic» m vseb aritiklin iddam takoi ali pozneje га 1001' Din mesefcno Na slov pove oglasni oddelek •Jutra»	t370
Stanovanje
2—3 sob. ne predaleč od centra išče za katerikoli selitveni termin dvočlanska rodbina višjega uradnika Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Dober 60sel» 1937
Stanovanje
velike sobe, kuhinje. drvarnice in shrambe oddam v podstrešju nove hiše. 15 minut od centra, mirni ♦trank! za mesečnih 480 Din. Elektrika, vodovod. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2091
»k
Mlekarno in
slaščičarno
iščem v najem ali isto odkupim. Ponudbe na og^sni oddelek «Jutra» pod š.fro «Dobra točka».	2062
Gostilno
na prometnem kraju od dam v najem Oni. kj imajo osebno pravico, imajo prednost - Ponudbe pol «Gostilna 222»	1900
Stanovanie
2—3 sobe, s pritiklinami, iščem Ponudbe na orlas. odd. »Jutra« pod »Zelo snažno«.	2104
Stanovanje
oddam takoj. 2 sobi, ku-hinia. klet. vodovod, elektrika. NaMov v ogl. odd. »Jutra« Ogleda se od 12. do 1.	2122
Ajdovo moko
jo d Din -arantirnoo pristno od 25 kg o&or*- razpošilja Pavel Sedej am-tni mlin Ii vorn i k Gorenjsko 251
Drva
oukovf m hrastove odmike od oarketov dostavlja po nizk ceni oa dom fwma *aga V Scagnetti Ljub! 'a "a e» sori-njskim kolodvo rom	88
Bukova drva
kupim Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pol šifro
«Suhai
2037
Lepo sobo
takoj oddam Ulica stare pravde 5.	2080
Prazno sobo
z elektriko in prostim vhodom oddam v sredi mesta. Na.-lov v oglasnem oddelku «Jutra».	20S5
Kot sostanovalca
z vso oskrbo sprejmem gospoda na Mestnem trgu 2-1. I. nadstr.	2088
1 ali 2 sobi
z elektriko, parketi in kopalnico oddam 1. februarja v Zarnikovi ulici 9, vi'o-kopritličje, desno. 2082
Opremljeno sobo
z električno lučjo takoj oddam v Gosposki ul. 10/1.
2081
Onrend;eno sobico
oddam v novi hišj za Bežigradom Naslov v oglas, oddelku ♦Jutra».	2078
2 sobi
oddam 2 gospodičnama ali gospodoma Naslov v ogl. oddelku «Jutra».	2077
Separirano sobico
pri sodniji oddam boljšemu, stalnemu gospodu — Na slov v ogl. odd Jutra 1855
Sobo in kuhinjo
iščeta novoporočenca v tr-nov.-k<-m ali krakovskem okraju Cenj |>onudbe pod «Snažno stanovanje» na ogl. odd. «Jutra». 2024
Opremljeno sobico
zračno in svetlo takoj od lam mirni in solidni go spod čni Naslov v og'as. oddelku «Jutra»	1105
Malo sobico
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam blizu Tabora. Naslov v ogl. oddelku «Jutra».	2u90
Sobico
s posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 2095
Sobico
z elektr. razsvetljavo oddam solidnemu jospodu za 250 Din na Jurčičevem t rini št. 2/1.	2098
Opremljeno sobo
lepo. parketirano in z električno razsvetljavo oddam eni ali dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku s Jutra».	210«)
Opremljeno sobico
z elektriko oddam solidnemu gospodu v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2109
Sobo
s posel nim vhodom, po možnosti v biižini glavne pošte, išče boljši in soliden gospod. Nastopi takoj. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. »Jutra« pod -Soba«.	2123
Opremljeno sobico
s posebnim vho'от in elektriko takoj oddam. — Naslov pove ogl. odd »Jutra«.	2121
Hišne posestnike
Avto hladilnike
vse vrete strokovno po-pravlja Gu-tav Puc, splošno kleparstvo. Tržaška -esta.	1545
Za kovanje konj
voz in kolar.-tva se priporoča Matija Terlep. Ljubljana VII, Sv. Jerneja o.
21
Tapetniki»
Prodam svojo doero uvedeno delavnico in trgovino tapetiianega pohištva -
opozarjam, da kupim v vsem inventarjem, radi L'ubljani sobo in kuhinjo '	" "
event. samo sobo do smrti ter р'аёат dobro. Ponudbe pod »Ne iz Ljubljani« na ogl. odd. »Jutra«. 2119
»R«
Nejasno! Morda obširneje takoj na naslov. Hrepeni — pozdravlja — M.	20(35
PČ.
Zdrav vrnil. Zopet čakam, hrepenim . . Pridi kmalu! Vedno Tv.	2094
Lepa blondinka
dvignite pišiao v oglasnem oddelku.	2107
Gospod Z — c!
Sestanek 25. t. m. ob 6 nemogoč. l'i.-mo prepozno. Dvignite pismo kot običajno Ljubljana.	2101
Mira Gornik
prosim, poš'jiie pismo z naslovom na »Jutro« pod — Ferdo«.	2115
Kromat. Harmon'ke
fine. dobro ohranjene, po nizki ceni prodam radi nabave (lrug»ga instrumenta. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Kromatične».
202S
Nov pian'no
strune povprek, in ameri-kanski harmonij prodam. — Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra».	2087
Črn pes-jazbečar
se je zatekel. Več pove F. Frančič. vrtnar v Vevčah. pošta D. M. v Polju.
2015
Sobo
z vso oskrbo oddam blizu sodiii;e. Kje, pove oglas, oddelek »Jutra«.	2103
Na stanovan'e
in domačo hrano sprejmem takoj go.-pn lično Nn- nv v oglasnem oddelku «Jutra».
20-59
Sobo
bora 2 solidnima gospodo-s hrano oddam blizu Tarna. Naslov \ ogl. odd. »Jutra«.	21i0
Šivalni stroj
♦Singer» poceni prod, F. R.. Selo št 45 — Moste.
1710
Stabilni bencin-motor
Prodam zelo dobro ohranjen bencin.-ki motor za 10 konjskih sil. Cena 10.000 DiD. Povpraša se v tovarni 1 Bnnač. sin, Ljub'ja пз. Čopova cesta. 2036
Stro« za črtanjV
Prodam malo rabljen. Sn centimetrov širok stroi za črtanje in rastriranje papirja. fabrikat Foerste & Tromm ^Reinhardt) Leip zier Cena 15.000 Din — Povpraša «e pri Fr Kocjan čič. Količevo. pošta Dom
Žale.
2035
'J V
Vata, odeje
izdelovanj.- in popravila — Rožna ulica 19	1S79
lezni in oihoda v inoz stvo Dober obrtnik sijajno bodočnost tar stane 8000 Din Nasl Pavao Šantruček, Sisa-k Gajeva 87.	1
Preklic
Po sporazumu, storjei pri posredovalnem ur. občine Koroška Bela, gospa Ivana 2nidarjeva stopila od svoje tožbe, kor tuii moja že>na svoje tožbe napram go: Ivani Znidar, priobču javnosti, ki se zanima to zadevo, v imenu svo in svoje soproge kakor di moja soproga v im svo'em in mojem, naloi preklic v času, ki se določil dobesedno, ka sledi: »Preklic v dnevn: »Slovencus in Jutru« deljskih in na Savi , cerkvijo z vsebino, rfa žaljive besede, katere govoril, oreklicuje in d' nje, katero je storil, ol iuje in se g. Ivani Zni toplo zahvaljjje, da je stopila od tožbe. Preklic mora crlasitj v imenu ol Javornik. dne 27 janu; 1929. — Ivan Saksida
N. Sadlucki
hirosof psihografulog fizionomi>t - Po -ku podatkih г dlani pisav« lic čita značaj proš! sedanjost in hodočnost Sprejema vsak dan od do 12 in od 2 do 7 v Ljubljani hotel «S' ♦oba št 21 I nadstro Ostane samo še nekaj i v Ljubljani, potem pa potuj*, v Kočevje, Kan in Maribor.
Telefon Int. 434
Popravila
vseh pisarniški
strojev. IVAN LEGAT Maribor špecijaJist za sarniške stroj< Vetrinjska ul. 3(
Lmobnm
priznanih znamk tov D L VV Bietigheim u stalno v zalog' ш iz? jem strokovno polag;
L černe Ljublja
Dunajska cesta
Proračuni tn vzorci oa polago.	S
ЛГЗПРГТТ?
CW^iiialiia
m ni po ceni zato pev jfa kruh in pecivo iz nje nenadkmljfva*