^Morski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra, 1044 se ^tiskaH tiskal -Doberdob, ^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 16. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945^paj^osvobojenemjrrstu^kjsr^jejzšla zadnja številka. Bil ]e edini tiskam partizans 'i P _• Primorski neviuk Poštni: na plačana v gotovim ^ Abb. postale 1 gruppo LiCIlcl uUU lir Leto XXXV. Št. 196 (10.415) TRST, nedelja, 26. avgusta 1979 'LABODJI SPEV* ODSTAVLJENEGA VELEPOSLANIKA PRI OZN Voung: Le z dialogom je možna rešitev palestinskega vprašanja Sejo varnostnega sveta odloži li, da ne bi «Andy» proti svoji volji izrekel ameriškega veta NE\v YORK — Veleposlanik Rženih držav Amerike pri O ji Andrew Young slavi svojo za-gr®»o zmago. Članice vamostne-? sveta s0 namreč odložile raz-?avo o palestinskem vprašanju ^spoštovanja do tega neobičaj-bJ*. Diplomata, ki je hotel prehi-svoj čas in kljub prepove- dati »itn navezal stike s predstavnikom -stinske organizacije pri OZN. smemo si privoščiti, da bi o!r i-., uculw si privosuiu, »ji oltščine prisilile Andrewa Youn-F’ tega velikega moža, da izre iLa.meriški veto* — je v l"”"' brzo- /j,1 varnostnemu svetu sporo-11 v°dja PLO Jaser Arafat. Nje- (,, e*nu pozivu so se odzvale . °ske države in skupina neuvr-kj so tako na edinstven na-^ tzkazale politično priznanje li-j Andrewa Younga. Nobenega J^a ni- da bi moral ameriški . {^Poslanik pri OZN z vetom pre-eciti proti svoji volji resolucijo j neodtujljivi pravici Palestincev , tne države. Skler cije, je bil prikaz duhovnih vrednot tega črnskega pastorja, borca z:, človekove pravice, ki je že po izvoru na strani izkoriščanih in teptanih. Po njegovem je vzrok vse tragedije pomanjkanje dialoga. ZDA bi lahko preprečile grozote korejske in indokitajske vojne, če bi sprejele dialog z LR Kitajsko; iste ugotovitve veljajo tudi za Bližnji vzhod. Nasdjc v a-rabskem svetu, je dejal Young, ni uničilo Izraela, palestinsko ljudstvo pa je moralo plačati težak moralni davek. In prav moralni temelji, je pristavil Young, so v tistih prvih dneh dajali Izraelu moč. «Danes pa Izrael troši svoj moralni kapital, ga razsipava s svojim nasiljem in razdejanjem v Libanonu, z gradnjo novih židovskih naselbin...* | *'ep varnostnega sveta o pa-^hnskem vprašanju se Palestinci zavedajo, da so . —,em vprašanju je bil torej '•oVno odložen, a kljub razočara- li Pred pomembno zmago. Ko--a zgodovine meljejo počasi, a jUtrudno, do nedavnega je bila j. u za večino ameriške javnosti sta0^111 terorizma, danes se je ja e- sPremenilo. ZDA ne more-s,. več zapirati oči pred stvarnostmi -> «nesno» politiko z, L st'kov s PLO. »Če pa , jočejo ZDA in Izr Prav te zadnje Youngove besede so v živo zadele izraelskega predsednika, ki je ostro protestiral, saj se je zavedal, da je v njih izrečena obsodba izraelske države, ki je ob rojstvu dobivala priznanja iz vsega sveta, a jih je do danes skoraj v celoti zapravila. Ostali diplomati pa so Youn-gov govor nagradili z aplavzom, ki običajno nima «domicila» v varnostnem svetu OZN. ZDA so se torej po Youngovi zaslugi rešile iz zagate, a s tem je bil problem le začasno odložen, saj ga bodo na srečanju neuvrščenih v Havani še poglobili. Že sedaj je jasno, da bodo države v razvoju zahtevale zasedanje generalne skuDŠčine OZN o palestinskem vprašanju. Tam pa bodo ZDA v manjšini in bo le redkeka-tera država nasprotovala sklepom neuvrščenih in držav v razvoju. BOČEN —■ Včeraj so pokopali bivšega poslanca južnotirolske Volkspartei. Pogreba se je use-ležil tudi poslanec Giulio Andreotti. / KLJUB OČITNI PREMOČI IRANSKE REDNE VOJSKE Kurdistan noče kloniti Homeiniju Spopadi pri Sakezu in Mahabadu Beneški filmski bienale Grožnje intelektualcem, demokratom in časnikarjem - Usmrtitve avtonomistov v Kurdistanu, Kuzistanu in Azerbajdžanu - Družbeni nemiri v naftni industriji TEHERAN — Iranska tiskovna agencija «Pars» je včeraj zmagoslavno napovedala, da je padlo mesto Sakez, kar so Kurdi takoj zanikali. Mesto, ki je že več dni prizorišče ogorčenih spopadov med Kurdi, iransko redno vojsko in revoluc onarnimi gardisti, naj bi bilo po zadnjih še nepotrjenih vesteh trdno v rokah kurdskih gverilcev. Tudi vladni viri potrjujejo, da iranski vojski kljub topništvu, tankom in letalski pomoči uspelo prodreti do bivše pre- stolnice Kurdistana Maliabada. vojsko so «pešmergi» NEW DELHI — Druga konferenca poola novinarskih agencij neuvrščenih držav bo, kot so sporočili, od 1. do 3. novembra letos v Beogradu. Iransko . _ dočakali s topovskim ognjem 35 kilometrov od Mahabada. Izgube naj bi bile na obeh straneh hude, položaj pa brez izhoda, saj se Kurda ne morejo vdati, zastoj pa je za iransko vojsko skoraj poraz. Na bojišče so poslali tudi samohodne 155-mili metrske topove, a kurdskega odpora jim ni uspelo zlomiti. Teheranski radio je celo priznal, da imajo uporniki popolno nadzorstvo nad Mahaba-dom in da so »protirevolucionarni* DRUGI VAL VRNITEV '-JU lil iiiaci Stevi0' .'e Prav tala smešn0' da hC. aii izmed vas za to mizo, ni- Ndobril O«) uoprih odnosov z Izraelom,* tJ^stavii Young. Nagovor, ki ni-** Primera v zgodovini diploma- *..*................................................................... elementi zasedli tud. krajevno radijsko postajo. Vojaški položaj je nejasen, med-tesm pa se vedno bolj širijo govorice o možnostih mirovnih pogajanj. Kurdski verski voditelji, šejk Ezedin Huseini je na včerajšnjem zborovanju v Mahabadu izjavil, da si Kurdi želijo miru, da so pripravljeni na pogajanja z vlado. »Raje pa govorimo s politiki kot z duhovščino, ki je reakcionarna*. Huseini je še pristavil, da je bilo pošiljanje Homeinijevih gardistov v Kurdistan glavni razlog sedanjih spopadov. Voditelj prepovedane Ljudske stranke Kurdistana Gasel-mu pa je izjavil, da mora vlada priznati njegovo stranko kot i ga predstavnika Kurdov. Zahtevo je podčrtal, da je vsaj 5 tisoč kurdskih borcev pripravljeno na dolgo gverilsko vojno, če vlada ne bo pričela pogajanj s kurdskimi predstavniki. Gaselmu je tudi povedal, da se »pešmergi* neradi borijo proti redni vojski, a ne bodo nikoli dovolili, da bi vojaki omogočili vrnitev Homeinijevih gardistov. Ajatulah Homeini pa jfc tudi včeraj nadaljeval s svojimi grožnjami proti Kurdom, ki jih bo edočakaia kazen, ki jo koran predvideva za nevernike*. Tokrat pa je Homeini udrihal tudi po vseh, ki mu nasprotujejo: po intelektualcih, tisku in demokraciji, Nikoli ne bom dovolil, da bi peščica intelektualcev, demokratov in časnikarjev, v imenu svobode iti . demokracije, utapljala ljudstvu v korupciji in prostituciji. Oskubili jim bomo perje, strli bomo vse te demokrat*.* Homeinijeve besede do potankosti izvršujejo revolucionarna sodišča. V četrtek in petek so tako usmrtili devet oseb, štiri v Kurdistanu, pet v Kuzistanu in Azerbajdžanu zaradi »protirevo-lucioname* dejavnosti. Odslej pa bodo revolucionarna sodišča sodila tudi »provokacijam, ki lahko škodijo industrijski in kmetijski proizvodnji*. Položaj v državi se torej bliskovito slabša. Do nemirov naj bi prišlo tudi med delavci iranske naftne industrije. Država preživlja hudo politično in gospodarsko krizo, ki jo hoče Homeini premostiti s koranskimi citati in prekletstvi. Položaj se je že tako poslabšal, da je pred- sednik vlade Mehdi Bazargan odpovedal svojo udeležbo na vrhu neuvrščenih v Havani, (voc) VIDEM — Med lovom je 47-letni Severino Beltrame s strelom iz dvocevke ubil prijatelja Arri-ga Cantaruttija; dejal je, da je slišal šum in je ustrelil prepričan, da gre za lisico. Papež Janez Pavel II. danes na Marmoladi BELLUNO — Papež Janez Pavel II. bo danes obiskal Canale d’Agordo, gorsko vasico v Venetu, rojstni kraj svojega predhodnika papeža Lucianija. Po obisku njegove rojstne hiše se bo papež z žičnico povzpel na Marmolado, popoldne pa bo maševal na nogometnem stadionu v Bellunu. Predvidevajo, da se bo ob tej priložnosti zbralo na stadionu približno 40 tisoč vernikov. S predvajanjem filma «11 prato* bratov Paola in Vittoria Tavianljn se je včeraj pričel letošnji beneški filmski bienale. Na sliki (tele-foto ANSA) brata Taviani pred vhodom v festivali j dvorano. Na 6. strani objavljamo članek o vsebini in pomenu letošnjega ben:škega filmskega festivala iiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiimniMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiirniiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHI PREDSEDNIK VLADE SUAREZ RO ODPOTOVAL KOI OPAZOVALEC V HAVANO ŠPANIJA MED PAKTOM NATO IN VRHOM NEUVRŠČENIH DRŽAV V Madridu opozarjajo na sorodstvene vezi med Španijo ter arabskimi in latinskoameriškimi državami, ki so večinoma neuvrščene MADRID — Španski premier Suarez ie presenetil domačo o-pozicijo, ko je uradno sporočil, da bo Španija kot gost sodelovala na vrhu neuvrščenih v Havani, ki se prične čez teden dni. Ta vest tudi izredne zaskrbljuje VVashington, medtem ko so španski desničarski krogi naravnost razjarjeni. Gre vsekakor za novo potezo človeka, ki vodi politiko počasi, oprezno, a nadvse premišljeno, kot partijo šaha, saj je doslej že večkrat «uspaval» svoje politične nasprotnike, nato pa vseh diplomatski incident med sz IN ZDA Trojanci in Ahajci Sopet merijo moči 8hih-» VORK — Moskva in Wa-°n Lot, šparta in Troja: na jVorškem letališču se je v pe- te* *>0no^i začelo med velesilama slwn° merjenje moči, ki na las in ?lr>ja na spopade med Ahajci ,*'ojanci zaradi prelep; Hele-, da v ameriškem velemestu Pag _rat- še ni zarožljalo orožje, la 2 Pa se sprti strani obdelujeta ko4 °strimi izjavami in prav ta- Ubitimi diplomatskimi notami. ,0 spor je plesalka mo-Vvi baleta Bolšoj Ludmb , .'asova: po sovjetski verziji na vso moč že- po si fena' daj L. le|a ,! . eno na — Aft,.poprej odpotovati domov, po fetslri1r Verziji Pa naj bi jo sovir, j agentje dobesedno ugrabili Rj s prisi’j odvedli na letalo. ^ Manjka niti turnusni Homer obvisiva svetovnega javnega lit Tkanja, ki dajejo zad rvi ve- bni^Udarek, čeprav ne '• oierno kot'1': da z isto umetniško močjo leni grški poet. ribali ^ ag tej trojanski vojni v so- vitZ‘ Priredbi j' bi’a turneja slo-V dioskovskega baleta Bolšoj Blišč zahodnega sveta, ^iahi6 vredno (navidezno in >, možnost slave in za-slovit’ s° aremamili zvezdnika §a Plesalnega ansambla A-twianc!ra Godunova, ki je kot *aij; “jltn že Rudolf Nurej Na- nlha f ‘ ______ tik', ™akarova in Mihael Bariš- CVJ*bral «prostost» in ameri-feort'of life*. Godunov se je dnevi javil na nekem Si] Jskem komisariatu in zapro- va Političi sli . Kler v prvem trenutku po-1.il0‘ba lepo ženo, plesalko Lud-bl tj y asovo, o kateri je zahod-W., nekoliko ironično zago-k ir,- da ji je Sovjetska zveza 'dPo všeč. A včeraj, preden zatočišče. po «svobodi» je A- je z newyorškega letališča Ken-nedy odletel «iljušin» z lepo Lud-milo na krovu, je plesalec zopet prosil za pomoč novo liberalno domovino: Rusi — je dejal so mi dejansko ugrabili ženo. S silo in z grožnjami so jo prisilili na letalo, vendar ona bi rada ostala tu, z menoj. In kot nekdanji Ahajci niso o-drekli pomoči osmešenemu Mene-laiu ZDA niso odrekle pomoči svojemu novemu »sinu*. «State department* je ukazal konti olne-mu stolpu, naj ne dovoli vzleta sovjetskemu letalu, ameriški policisti in diplomati so zahtevali razgovor s plesalko. Ludmila, je na letalu v prisotnosti svojih «va-ruhov* izjavila, da hoče domov, da sicer ljubi moža, a ne bo zaradi njega izdala domovine vendar te besede za ameriške funkcionarje niso bile prepričljive. Zahtevali so in še zahtevajo, ker je letalo še blokirano na letališki stezi, razgovor z dekletom na štiri oči. Ogenj je bil takoj v strehi: Sovjetska zveza je najprej reagirala z zelo ostro noto časopisne a-gencije TASS in nato s formalnim diplomatskim protestom, ameriški funkcionarji pa s členom 215 zakona o imigraciji, po katerem i-maio ameriške oblasti pravico, da pridržijo osebo, ki hoče zapustiti državo, če jo želijo zaslišati. V ogromni areni mednarodnega newyorškega letališča se je v slepeči luči televizijskih žarometov vnela trojanska vojna, ki traja že dobrih 48 ur in ki ji zaenkrat še ni videti konca, saj tokrat ne gre le za omadeževano Menelaje-v0 čast, pač pa za nacionalni ponos dveh supersil, ki si pred svetovnim javnim mnenjem ne moreta dovoliti, da bi popustili, (vt) MILAN — Minuli R^fifec tedna se je v Italiji začel drugi val vrnitev s počitnic. Promet je bil zelo gost ali vsaj znatno nad poprečjem na vseh prometnih žilah, ki vodijo z juga proti severu, vendar tudi v nasprotno smer se je vila dolga kača vozil: zlasti v južnih deželah, kjer sezona traja vse do konca septembra, so vse turistične zmogljivosti še oddane vsaj za dva tedna. Letošnja * turistična bera v Italiji je bila res rekordna, saj so po še nepopolnih podatkih zabeležili nad sto milijonov nočitev tujih gostov, v državne blagaine Da se je steklo za okrog tisoč milijard lir več deviz kot lani. Vožnja je bila težavna na vseh glavnih prometnih žilah, kjer pa gostota le ni dosegala tolikšnih konic kot v prejšnjih letih, kar dokazuje, da se ljudje vračajo s počitnic postopoma ves teden in ne vsi naenkrat zadnji dan. Ponekod je promet oviralo slabo vreme z znatnimi padavinami: mokro in spolzko cestišče, prekomerna hitrost in neprevidna vožnja pa so botrovale številnim prometnim nesrečam. Na sreče v vsedržavnem merilu neprevidnost ta teden ni zahtevala tolikšen krvni davek kot ob prejšnjem valu vrnitev. Izjema je naša dežela, kjer so včeraj izgubili življenje štiri osebe, okrog deset pa jih je bilo ranjenih. Pri Latisani sta v trčenju med »fiesto* bočen:-ke registracije in »citroenom CX* avstrijske registracije izgubila življenj^ 6-leten deček in 20-letni fant, prav tako je komaj polnoleten fant umrl pri Vidmu, v Vi-gonovu pa je neki avtomobilist do smrti povozil priletno žensko. Na vseh obmejnih prehodih v naši deželi in v Gornjem Poa dižju je bil promet izredne gest, v obeh smereh so se pred bloki vile dolge kače vozil. Nekaj težav je bilo tudi na otokih, zlasti na Siciliji in na Sardiniji, kjer trajekti niso mogli sprejeti vseh turistov. Kljub navalu pa položaj še zdavna ni tako dramatičen kot prejšnji teden ob stavki pripadnikov avtonomnih sindikatov. Na sliki: zaradi obilnih padavin se je na avtocestnem odseku pri Bologni promet odvijal z znatno težavo. ...................mi............................................................................. VČERAJ POPOLDNE PRI NUORU, 140 KM 00 KRAJA UGRABITVE Policija našla razbitine avtomobila ugrabljene angleške družine Schiid jjresenetil z nepričakovano odločitvijo: vse te odločitve so šle doslej izključne njemu v prid. Tu morda niti ni pomembno, zakaj gre Španija v Havano, ampak je pomembnejše, zakaj je prišlo do te odločitve. Nobenega dvoma ni namreč o pripadnosti Španije «zahodnemu svetu*, saj je- ta država sestavni del vojaškega potenciala pakta NATO, v katerega bo v kratkem vstopila in da bo že prihodnje leto postala polnopravna članica EGS. Ta «zahodna usmeritev* jasno, izhaja tudi iz vladnega programa in iz ideološke upredelitve večin ske centristične stranke UCD. Istočasno s potrjevanjem zvestobe zahodnemu bloku Pa išče Španija »diversifikacije*. svoje poti v zunanji politiki in čim samo- OLBIA — Prometna policija je včeraj našla vauxhal! angleške registracije, last angleške družine Rolf Schiid, ki je izginila pred nekaj dnevi v kraju Palau na severovzhodni obali Sardinije. Tričlanska družina, inž. Rolf Schiid, njegova žena Daphne in gluhonema hči Annabelle so izginili med povratkom od obiska pri prijateljih v svojo vilo na Sardiniji, vsega skupaj dva kilometra asfaltne ceste, ki je povrh vsega še precej prometna. Včeraj je z odkritjem avtomobila, ki so ga ugrabitelji zažgali — nekaj postalo jasno: da je šlo res za ugrabitev. Ugrabitelji so odpravili svoje delo kljub prometni cesti, s katere ne vodijo stranske poti. Še več, avto so prepeljali 140 kilometrov daleč, v bližino Nuora, kjer so ga zagnali v prepad in ga zažgali, očitno zato, da bi zabrisali sledove, kajti v enem izmed zadnih primerov so prav prstni od- tisi na avto ugrabiteljev privedli policijo na pravo sled. Prav zaradi mesta, ki so ga izbrali ugrabitelji, prevladuje domneva, da je treba pripisati dejanje sardinskim banditom in da je namen te ugrabitve le, da izsilijo čim višjo odkupnino od svojcev družine. Takoj pa se postavlja dvom, zakaj so banditi u-grabili vse tri člane družine, saj bi bila pot do odkupnine verjetno dosti krajša in nič manj uspešnejša, če bi pustili inženirja Schilda na prostosti. Na to vprašanje se navezujejo preiskovalci, ko proučujejo tudi drugačno možno ozadje ugrabitve. Schiid je po poklicu elektronski inženir in je opravljal nekatere pomembne in tajne raziskave po nalogu britanskega ministrstva. Tako se poleg običajne ugrabitve, ki ima kot edini namen izsiliti ('im večjo vsoto denarja, postavlja tudi možnost drugačne ugrabitve, osnovane na industrijskem ali celo vojaškem vohunstvu. Tako ni naključje, da je prispelo v zadnjih dneh v Sardinijo veliko število agentov tajnih obveščevalnih služb, tako italijanske kot tudi angleške, ter specializirani agenti Seotland Yarda. «Ugrabitev po : ar-dinsko*, z razbitinami avta v kraju, ki se ga banditi pogosto poslužujejo za take posle, saj gre za globok in težko dostopen jašek, bi lahko bila le zunanja podoba mnogo pomembnejše kupčije, pri kateri naj bi angleškemu inženirju ne zagotovili življenja žene in hčerke proti plačilu večje vsote denarja, ampak proti izdaji industrijskih ali vojaških tajnosti, ki verjetno po vrednosti presegajo še najbolj bajno vsoto, ki bi jo lahko ugrabitelji zahtevali kot odkupnino. (bbr) Na slikah (telefoto ANSA) inženir Rolf Schiid, njegova žena Daphne in hči Annabelle. stojnejšega nastopa v mednarodni politični areni. Ko španski po-, litiki govorijo o tem vedno, poudarjajo, da je Španija deseta e-konomska siia sveta, da 'zemljepisno zaseda strateško točko in da ji njeni stiki z arabskijn svetom in z Latinsko Ameriko omogočajo drugačne ambicije. O tem vprašanju .je pred nekaj dnevi govoril španski zunanji minister Marcelino Oreja, ko je u-temeljil sklep Suarezove vlade, da pojde kot opazovalec v Havano. «Dejstvo. da ideološko sodimo v zahodni okvir, je dejal Oreja, nam ne preprečuje, da sedaj, prvič po 150 letih, Španija ustvarja svojo, neodvisno zunanjo politiko, politiko, ki najbolje u-streza dejanskim interesom Španije in ne interesom posameznih skupin, posameznih blokov ali posameznih državljanov.* Poleg te težnje po samostojnem zunanjepolitičnem uveljavljanju oa igra,jo pomembno vlogo tudi »sorodstvene vezi* med Španijo m drugimi deželami. Tako na primer «krvno sorodstvo* s prebivalstvi Latinske Amerike; Španija hoče postati nekakšen mest med «zelenim kontinentom* in Evropo, vendar pri tem ne more mimo dejstva, da je večina latinskoameriških držav neuvrščenih in da bo tudi bližnja konferenca neuvrščenih v Latinski A-meriki. Tudi to je bil eden izmed razlogov, da se je Suarez odločil, da odpotuje v Havano. Nekaj podobnega lahko rečemo o arabskih državah, ki jih veže na Španijo tesna prijateljska vez, poleg te pa tudi vitalni interesi. Tako je na primer Španija neposredno zainteresirana za rešitev vprašanja Zapadne Sahare. Razumljivo je torej, da hoče biti Španija na skupščini, ki jo bodo sestavljale prav te države in na kateri bo tekla beseda prav o teh vprašanjih. Pri vsem tem pa je treba upoštevati, da bo prihodnje leto prav v Španiji konferenca o sodelovanju in varnosti v Evropi. Madridu uspeh te konference ne zadostuje, ampak hoče biti sam akter tega uspeha. S prisotnostjo v Havani pa bo Španija precej omilila posledice, ki bi jih lahko imela odločitev o vstopu v NATO. Minister Oreja je hotel predvsem pomiriti nasprotnike vojaškega pakta in zagotoviti, da se španska zunanja politika zaradi tega ne bo spremenila, obenem oa potrditi, da vstopa v NATO ne bodo nobenem primeru preklicali. Politična osnova Španije se torej ne bo spremenila, čeprav ni mo- goče zanikati, da bo skleD o u-deležbi na konferenci neuvrščenih-, v Havani kljub .vsemu vplival na razvoj španske zunanje pdlitike. Vendar oa gre. - kot ie mimogrede omenil Oreja, predvsem za »dolgoročno investicijo*. (bbr) Mondalc v Pekingu PEKING — Ameriški podpredsednik ’ ’onda,e je včeraj prispel na enotedenski obisk v Pekinj. S kitajskimi voditelji bo razpravljal predvsem o dvostranskih vprašanjih, verjetno pa se bo sestal tudi z bivšim kampučijskim predsednikom Sihanukom, ki je prav včeraj prispel v Peking. •mnen jUSjLSGuLS pl Strahopetni slabiči Pri Neaplju so štirje Tunizijci posilili 29-let no žensko, ki je bila v šestem mesecu nosečnosti; ženska je sedaj v bolnišnici in nevarno je, da izgubi otroka. Ista usoda je pri Marzabottu doletela mlado danske dekle, ki je neprevidno nasedla dvorjenj i dveh mladih zdravnikov. To sta le zadnja primera posilstev v Italiji, kjer skorajda ne mine dan, da nc bi bila ženska, mlada ali priletna, žrtev nasilnih pohotnežev. Nasilje nad žensko, in ne samo spolno, je starodaven pojav, ki ima svoje korenine v pojmovanju ženske kot manjvrednega bitja, ki je na svetu le zato, da služi «močnemu spolu*. Vendar ta miselnost ne more biti zadovoljiva razlaga za nov val posilstev, ki je v zadnjih letih zadobilo nepozna ’ in zaskrbljujoč obseg. Ni tu mesto, da bi se spuščali v podrobnejše analize pojava, ne moremo pa mimo ugotovitve, da kdor skuša z nasiljem zadostiti svojim pohotnim željam, dokazuje le svojo nezrelost; posiljevalec ni heroj, ki afirmira svojo moškost, pač pa slabič, strahopetec, ki se boji korektnega odnosa z žensko in ki skuša i nasiljem prikriti svojo notranjo praznino. (vt) : P rTmor?fci "dnevnik TRŽAŠKI DNEVNIK 26. avgusta OD 1. SEPTEMBRA BODO STALI VOZNI USTI 100 LIR VEČ Podražitev avtobusnih vozovnic rezultat kaosa v podjetju ACT Ostre kritike KPI zaradi novih tarif in ohromitve delovanja konzorcialnega podjetja za prevoze Od včeraj so v prodaji v tržaških kioskih in trafikah nove vozovnice in mesečni abonmaji za avtobusne proge Konzorcialnega podjetja za javne prevoze ACT. Kot smo že poročali, bodo stopile v soboto, 1. septembra, v veljavo nove prevozne tarife na progah avtobusov ACT, tako da bo, odtlej vozovnica za en odsek vsake posamezne proge stala 200 lir, za dva odseka 300 lir in za tri odseke 400 lir. Redni abonma za eno progo ali en odsek proge bo stal 7.500 lir, za celotno omrežje pa 11.500 lir; abonma za odvisne delovne ljudi, študente, vojake, upokojence in gospodinje bo stal 5.000 lir za posamezno progo ali en odsek, za celotno omrežje pa 7.000 lir. Povišek je bilo pričakovati, saj so se v zadnjem času posamezni stroški na prevoznem sektorju bistveno povečali (pomislimo le na podražitev bencina), tako da se ni moglo podjetje za prevoze izogniti podražitvam. Pričakovati pa je bilo tudi preureditev javnih prevozov, da bi postali le ti učinkovitejši in bolj ustreznejši vsakodnevnim potrebam prebivalstva. Do te preureditve ni prišlo. Občan bo moral tako od prvega septembra plačati za vsak prevoz sto lir več kot doslej, usluge, ki jih bo deležen, pa bodo ostale nespremenjene — z gnečami v avtobusih in čakanji na avtobusnih postajah. Tak kaos v mestnem in okoliškem avtobusnem prometu (prav danes bo prišlo verjetno do večjih ali manjših zamud in zastojev zaradi stavke, ki sta jo oklicala fašistični sindikat Cisnal in avtonomni Cisal) je neposredna posledica kaosa, ki že mesece hromi delovanje upravnih organov podjetja za prevoze ACT. Konzorcialno podjetje je bilo ustanovljeno pred tremi leti in neposredno izhaja iz bivšega občinskega podjetja Acegat. Ob ustanovitvi je od občinskega podjetja za prevoze poleg drugih struktur podedovalo tudi veliko breme deficita (in dobro vemo, kdo je do takrat upravljal tržaško občino), vendar vsi napori, da bi v teh treh letih vsaj nekoliko omilili ta primanjkljaj, so se izjalovili. Spet so namreč v dobro znanih političnih grupacijah prevladali klientelistični interesi in politična spletkarjenja, ki so onemogočila vsak poskus demokratičnega upravljanja konzorcija. Tako zadržanje Krščanske demokracije in Liste za Trst je imelo dve posledici: onemogočilo je izvolitev novega vodstva ACT ter o-mogočilo prihod komisarja, ki je določil podražitev vozovnic. Ukrep je seveda sprožil med tržaškim prebivalstvom, predvsem med nižjimi sloji, ki se vsakodnevno poslužujejo mestnih avtobusov, val negodovanja, kar je povsem razumljivo. Ta ukrep je v svojem letaku ostro kritizirala komunistična partija, ki zahteva tudi vrsto sprememb za izboljšanje avtobusnega prometa na Tržaškem. Tržaški komunisti se zavzemajo za spremembo komaj uvedenih novih tarif in zahtevajo boljše pogoje za prevoz delavcev, študentov, upokojencev in tistih oseb, ki se vsak dan vozijo po progah z dvema ali tremi odseki. Od tržaške občinske uprave zahtevajo boljše pogoje za avtobusni promet (cestne pasove samo za avtobuse, parkirišča, predele zgodovinskega središča zaprte zasebnemu prometu), od deželne u-prave pa večje prispevke. KPI zahteva v kratkem ponovno sklicanje skupščine konzorcialnega podjetja in, skupno s sindikalnimi organiza-ciami, pripravo načrta za boljše delovanje podjetja. Poleg tega, trdijo komunisti, je za podjetje nujno potrebna izvolitev nove upravne komisije, ki bi morala temeljiti na trdni programski večini, ter izvolitev predsedstva skupščine, ki bi zagotovilo izvršitev programa. Seminar o alternativnih virih energije Od 27. avgusta do 21. septembra bo na sedežu mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru za sedanje o alternativnih virih, kot sta na primer sončna in geotermič-na energija. Seminar, ki ga bo priredil center v sodelovanju z mednarodnim zavodom za uporabno fiziko v Catanii, bodo vodili številni znanstveniki iz Evrope in Amerike. Krajevni organizator je prof. G. Furlan. Glavne teme zasedanja, na katerih bo prisotnih približno 200 znanstvenikov z vsega sveta, bodo sončna energija in njena uporaba, fotosinteza pri spreminjanju in zbiranju sončne energije. Nadaljujeta se festivala socialističnega tiska na Proseku in v Dolini Na Proseku in v Dolini se nadaljujeta festivala socialističnega tiska. Na Proseku bo danes zvečer govori) senator Bruno Lepre, sledil pa bo ples z ansamblom Lojzeta Furlana. V Dolini pa bo ob 17. uri nastop ricmanjske godbe, ob 19. uri mešanega pevskega zbora Jadran iz Milj Korošcev pod vod stvom Cveta Marca, ob 19.30 pa harmonikarskega dua Glasbene matice Guštinčiča in Jerinčiča. Uradni govor bosta ob 20. uri imela sen. Bruno Lepre in dolinski podžupan Marino Pečenik, sledil pa bo ples z ansamblom Pomlad. Medtem ko se bo festival na Proseku zaključil že danes pozno zvečer, se bo festival v Dolini nadaljeval tudi v ponedeljek. Ob 20. uri bo nastopil moški pevski zbor Fran Venturini od Domja pod vodstvom Ivana Tavčarja, sledil pa bo ples z ansamblom Supergroup. Študijske štipendije za dijake in študente izseljenih družin Tudi v šolskem letu 1979/80 bo dežela zagotovila vrsto štipendij za dijake in študente izseljenih družin, ki bodo obiskovali razne šole ali univerze v Furlaniji - Julijski krajini. Posamezne štipendije bodo znašale po 200.000 lir. Dežela bo finansirala tudi bivanje dijakov in študentov v raznih domovih, in sicer bo krila 75 od sto ustreznih letnih stroškov do največ 700.000 lir na osebo. Prošnje za dodelitev štipendije ali oskrbovalnine v domovih sprejema odbomištvo za delo in izseljevanje (Trst, Ul. sv. Frančiška 37) do 31. oktobra. • Na Proseku, v Križu, pri Banih, v zavodu Rittmeyer, v Barkovljah v Dijaškem domu so se v prešnjih dneh z zaključnimi prireditvami končali letošnji poletni centri. V dveh mesecih (juliju in avgustu) se je udeležilo poletnih centrov nad 800 otrok. NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE Tudi letos strokovni tečaji za mladino NOVO NASELJE PRI ROCOLU-MELARI Stanovanjski kompleks za 3000 ljudi brez temeljnih socialnih storitev Odbor najemnikov zavrača izkrivljeno pisanje nekaterih listov - Neizpolnjene obljube občinske uprave in zavoda IACP Deželna upirava je pripravila načrt za izvajanje dejavnosti, povezanih s strokovnim izobraževanjem mladine v šolskem letu 1979/80. Načrt se prvenstveno ukvarja z organizacijo ustreznih tečajev — medtem ko bo pozneje izdelan tudi načrt za prekvalifikacijo odraslih delavcev — in predvideva specializacije trgovinske, industrijsko-obrtni-ške in gostinske smeri. Vseh teča- 1 jev bo skupno 317, in sicer 56 trgovinske smeri (od tega 20 v Trstu i in 10 v Gorici). 250 tečajev indu-strijsko-obrtniške smeri (55 v Trstu in 20 v Gorici) ter 11 tečajev gostinske smeri deželnega značaja. Del teh zadnjih tečajev se bo odvijal v prostorih hotela »Europa* pod Nabrežino. • Šolsko skrbništvo obvešča, da so v uradu za telesno kulturo v Ul. Duca D’Aosta 4 na vpogled razpisi natečajev za pristop k izpitom za Višje šole za telesno kulturo ttucol . «ua; novo stanovanjsko naselje na katinarskem vrhu, drzna arhitektonska struktura (načrte je pripravila ekipa 30 arhitektov), o kateri so svoj \s obsežno pisale vse vodilne strokovne revije v Italiji in tujini. Ogromen stanovanjski blok v obliki četverokotnika z edino «notranjo» ulico (L. Pasteur) v Trstu, s katere je skozi velika o-krogla okna krasen razgled na Tržaški zaliv. Ta masovna sivobeton- niiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB V REPNU SO V POLNEM TEKU ZADNJE PRIPRAVE DOKONČNO IZOBLIKOVAN PROGRAM TRADICIONALNE «KRAŠKE 0HCETI» Začetek v četrtek z odprtjem osmič in slikarske razstave, zaključek pa v nedeljo s poročnim obredom, kosilom in plesom DARILA ZA KRAŠKI PAR Narodna noša za nevesto — darilo OBČINE REPENTABOR. Narodna noša za ženina — darilo SLOVENSKE KULTURNO -GOSPODARSKE ZVEZE. Poročna prstana — darilo ZADRUGE »NAŠ KRAS*. Popočijo potovanje (en teden v Tunizijo) — darilo POTOVALNE IN TURISTIČNE AGENCIJE «INEX» iz Ljubljane, Titova 25. Obutev za ženina in nevesto — darilo TRGOVINE ČEVLJEV MALALAN z Opčin. Poročni ko’ač — darilo PEKARNE ČOK z Opčin. 10 kg konfetov — darilo TRGOVINE ŠKABAR (najemnika Anita in Silverij) z Opčin. Reprodukcija v srebru — darilo ZLATARNE ZVONKO MALALAN z Opčin. 300 rdečih nageljčkov - darilo CVETLIČARNE ŠVAGELJ z Opčin. Usnjen album z barvnimi fotografijami s poroke — darilo FOTO EGON. Lesena zibelka - darilo TRGOVINE POHIŠTVA KORŠIČ, Trst, Ul. S. Cilino 38. 100 litrov vina za svate - darilo KMEČKE ZVEZE. Cvetlični šopek za nevesto in za svate — darilo CVETLIČARNE »FLORA* (Mara in Drago Starc), Trst, Ul. detle Torri 1. Stensko ogleda'o - darilo TRGOVINE POHIŠTVA «KOZMAN», Trst, Ul. Castaldi 3. Hranilna knjižica s 150.000 lirami in še 150.000 lir kot posebno darilo svojemu uslužbencu Marjanu Krpanu — darilo TRŽAŠKE KREDITNE BANKE. Hranilna knjižica s 150.000 lirami — darilo OPENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE. Faksimilirani ponatis »Italijansko - slovenskega slovarja* iz leta 1607 - darilo OBČINE DEVIN - NABREŽINA. Elektronska radio-budilka — darilo PODJETJA FIUTI, Trst, Borzni trg 7. Zbirka knjig - darilo TRŽAŠKE KNJIGARNE. 100.000 lir - darilo OBČINE DOLINA. Enoletna naročnina na »Primorski dnevnik* — darilo ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA. Zadruga *Naš Kras* — tudi v imenu novoporoiencev — se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje! Morebitna nadaljnja darila lahko najavite uredništvu «Primorskega dnevnika», telefon 794 672. Le še nekaj dni nas loči od začetka prireditev v okviru naše največje etnografske in folklorne manifestacije »Kraške ohceti*. Priprave so v polnem teku, v teh dneh pa je bil dokončno izoblikovan program, ki ga danes že lahko posredujemo našim čitateljem. V četrtek.' 30. avgusta, se bodo odprle ocmice, odprta bo slikarska razstav?,, v Repnu bo. jfantpv^a in na Colu dekliščina. Na repen-skem trgu bo od 20. ure do polnoči igral narodnozabavni ansambel »TAIMS* z Opčin. V petek, 31. avgusta, bo v na vem Kraškem kulturnem centru koncert klasične glasbe v izvedbi Slovenskega tria. Osmice bodo odprte do polnoči. Sobota je namenjena prevozu bale. in sicer v večernih urah. «Ba-larji* bodo peljali doto s Cola v Kraško hišo v Repen, kjer jo nodo predali ženinovim staršem. Na re-penskem trgu bo od 20. ure dalje ples, igral pa bo ansambel »Lojzeta Furlana* vse tja čez polnoč. V nedeljo, 2. septembra, bo «oh-cet*. Svatje se bodo zbrali na ženinem domu na Colu, od koder bodo odšli na Tabor, kjer bo ob 10. uri poroka. Po poroki se bodo nevesta in ženin, svatje ter vse narodne noše podali na tradicionalno zakusko v restavracijo »Furlan*, od tam pa bodo v povorki odšli v Kraško hišo v Repen, kier bo obred »prihoda neveste v nišo*. Sledilo bo poročno kosilo, ob 17. uri pa bosta ženin in nevesta odprla ples, za katerega bo igral narodnozabavni ansambel »Staneta Žagarja* iz Ljubljane. Medtem ko se bosta novoporočenca odpeljala na poročno potovanje, pa bo v Repnu ples in zabava tja do polnoči. To je torej program letošnjih prireditev v okviru »Kraške ohceti*. O podrobnostih bomo naše čita-telje obveščali sproti. ska struktura učinkuje navzven kot nekakšna trdnjava postavljena na hribu v obrambo mesta pred morebitnimi napadi z morja, v resnici pa gre za pravo človeško mravljišče, v katerem utripa življenje 1500 meščanov in kamor se bo prihodnje leto vselilo še enkrat toliko ljudi. Tržačani vse premalo vedo o tem stanovanjskem naselju in zaradi tega se tudi v tisku tu pa tam pojavljajo članki, ki izkrivljajo resnico in se vse preveč prepuščajo nekakšni eksotični fantaziji, češ, da se kompleks naravnost vtaplja v smeteh, da se okrog njega v nočnih urah potepajo klateži in da je kraj varen le pri belem dnevu. Vse te dezinformacije prizadeti prebivalci o-dločno zavračajo ter so v ta namen prek svojega odbora sklicali v petek zvečer posebno informativno okroglo mizo, ob kateri so spregovorili predsednik odbora najemnikov C. Cannarella, predsednik rajonske konzulte S. Aita, podpredsednica A. Rabbito in glavni projektant kompleksa arh. C. Celli. Skupnost, kakršna je nastala pri Rocolu-Melari — so poudarili — nujno potrebuje vrsto socialnih storitev, ki jih zaenkrat zaradi brezbrižnosti občinske uprave in zavoda za ljudske gradnje, še vedno pogreša Manjkajo konkretno primerne avtobusne zveze, otroške jasli in vrtec, osnovna in srednja šola, poštni u-rad, lekarna, prostori za mladino in priletne občane; smetarska služba deluje le n., pol, v naselju ni na razpolago nobenega športnega objekta, občinska izpostava ni povezana s terminalom na, matični urad, dovozne ceste so nedokončane. Trenutno so prebivalcem na voljo le samopostrežna trgovina Delavskih zadrug, pekarna in zdravniška ambulanta. Za vse druge storitve je ostalo le pri obljubah oziroma obveznostih. Sami, s samoprispevkom, so prebivalci Rocola-Melare ustanovili svoj kulturno športni krožek, ki pa ne razpolaga s primernim prostorom ter se mora, kakor tudi kon-zulta, sestajati v kapelici. Vsemu temu je treba dodati še razne pomanjkljivosti v sami konstrukciji bloka, ki si jih lahko predoči vsak, kdor »uživa* prednosti sodobno zgrajenih kondominijev kjerkoli v Trstu. In za te nevšečnosti dolžijo prebivalci podjetje Porfirio, ki je zgradilo naselje po nalogu IACP. »Prebivalci Rocol - Melara so pretežno delavci, uradniki, upokojenci — naglaša odbor — delovni in pošteni kakor vsi drugi občani Trsta. Naša skupnost ir v nedvomno mnogo nerešenih problemov in si organizirano prizadeva, da bi jih rešila. Ne more pa ostati ravnodušna ob pisanju nekaterih listov, da je Rocol - Melara nekakšen lazaret, nekakšno zatočišče emarginirancev in podobno. Naša skupnost je pripravljena na najširše sodelovanje z vsem ostalim prebivalstvom in zato vabimo vse, naj pridejo k nam, naj nas spoznajo, naj se seznanijo z našimi problemi, ki so problemi vseh Tržačanov. Boli nas, ko nam taksisti v mestu povsem krivično odrekajo svoje storitve (tudi to se je že zgodilo!), ali kc pripominjajo: Aha, že vem, gremo na smetišče*. (ef) Tečaji «150 iir» v slovenščini za dosego diplome nižje srednje šole Tečaji «150 ur* so pridobitev enotnega sindikata CGIL - CISLv UIL, ki naj zagotovi vsem pravico, da se izobrazijo in se kot osebek udeležijo bojev za bolj demokratično družbo. «... Tečaji opravljajo, v skladu z ustavo, družbeno uslugo v korist državljanov, ki iz raznih vzrokov niso mogli dokončati obvezne šole!* (0'crožnjca ministrstva za javno šolstvo od 8. 1. 1975) NK B l.ll.lllllllll«lliiBiiiiiii.B(«iiiitiiiiiitii.iiiit«iiii.iiiiiiiiaiiaia>ll,>l<,l,>l JUTRI NA TRŽAŠKI UNIVERZI ™Tn,,',“'n VDOi64Wli ^ Začetek XX. mednarodnega tečaja o prevozih v EGS Letos v ospredju vprašanja pomorstva - Udeležba strokovnjakov iz Slovenije in Hrvatske Na tržaški univerzi se bo jutri da poldne začel XX. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki ga organizira Inštitut za proučevanje prometa v EGS in ki bo trajal do vključno 8. septembra. Slovesno odprtje bo ob 9.30, ko bosta spregovorila predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine A. Comelli in komisar za promet vodstvu evropske deveterice R. Burke. Opoldne bo udeležence tečaja sprejel župan Cecovini, zvečer pa bo manjša slovesnosti;pb,i; začetku jubilejnega tečaja v gradu princa Turn und Taxis v Devinu. Serija pre<' .-vanj se bo začela v torek, ko bodo strokovnjaki iz Anglije Grčije in Zahodne Nemčije razvili temo o organizaciji pomorskih dejavnosti v svetu. Sploh bo letošnji tečaj posve- PO 18. VINSKI RAZSTAVI V Nabrežini so nagradili najboljša vina v občini Župan Škerk o nujnosti ovrednotenja domačih vin • Prva nagrada za belo vino Alojzu Lupincu, za črno pa Ivanu Terčonu Včeraj je bila na dvorišču ga stilne Silvester v Nabrežini krajša slovesnost, na kateri so nagradili vinogradnike, udeležence 18. občinske vinske razstave. Prisotne predstavnike političnih oblasti, med katerimi naj omenimo prefekta Mar-rosuja, predstavnike raznih organizacij in seveda domače razstavljal-ce, je najprej pozdravil predsednik odbora za razstavo vin, župan Albin Škerk, ki je v priložnostnem govoru poudaril važnost vinskih razstav za primemo ovrednotenje naših vin, izrazil pa se je tudi za večjo soudeležbo kmetovalcev pri pripravi razstave. Sledilo je nagranjevanje najboljših vin: za belo vino je prejel prvo nagrado, zlato plaketo, pokal in hranilno knjižico za 50.000 lir Alojz Lu- iiiiiiMiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiitiiifiiiiiniiiiiiiMMiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiniiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiluiMMiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Kako so organizirani slovenski upokojenci Trst — mesto upokojencev. Vsak tretji Tržačan je namreč upokojenec, pravijo statistike. Videvamo jih. kako se trudoma sprehajajo po mestu, kako kvartajo ali pre birajo časopise po barih in gostilnah in kako se glasno pritožujejo nad svojimi nadlogami. Kdo skrbi zanje, sedaj ko niso več produktivni člani naše družbe? Ta družba rada pozabi na vse, ki so ji prej v breme kot v korist in tako se znajdemo pred hudim socialnim problemom, ki ga v našem mestu še zdaleč niso rešili, temveč postaja nasprotno iz leta v leto vse bolj pereč. Kako pa je s slovenskimi upoko jenci? Njihovi problemi so včasih še hujši od problemov vrstnikov večinskega naroda že zaradi specifičnega narodnostnega vprašanja. Kako skušajo te probleme reševati? Predvsem so ustanovili društvo. Organizirali so se in prvotna majh na skupina se je že zelo razširila. Društvo slovenskih upokojencev je bilo ustanovljeno leta 1971. Prvotno je bil glavni namen društva urejevanje in reševanje vlog za u-pokojitev članov, ki so službovali določeno dobo v Jugoslaviji. Čeprav je bila konvencija glede pokojnin med Italijo in Jugoslavijo, se Ita- lija ni držala teh pravil. Organizatorjem društva pa je z velikim trudom in potrpljenjem uspelo razčistiti vse nejasnosti, tako da so lahko člani dobili zaslužene pokojnine. Vsakemu človeku, ki je potreboval pomoč, je društvo z veseljem pomagalo. Mnogo je bilo tudi ljudi, ki so bili v partizanih, italijanska država pa jim teh let ni hotela priznati. Društvo je tudi takšnim svojim članom priskočilo na pomoč. Trenutno je še odprto vprašanje ureditve pokojnin za nameščence v coni B. Z osimskim sporazumom pa se bo stanje uredilo in društvo ter člani upajo, da bo to prišlo čim prej. Zanimivo je. da je društvo štelo ob ustanovitvi nekaj nad sto članov, sedaj pa jih ima že štiristo. člani so večinoma s Tržaškega in z Goriškega, so pa tudi upokojenci, ki živijo v raznih mestih po Italiji. Včlanila se je celo neka u-pokojenka iz Messine. Društvu, ki se je v začetku imenovalo Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, so tako morali kmalu spremeniti ime v Društvo slovenskih upokojencev v Italiji. Vsakdo se lahko vpiše v društvo, dobi svojo člansko izkaznico, čla narino pa plačuje letno in sicer bomo vsoto 1.000 lir. Sedež društva je na patronatu Kmečke zveze IN AC. Prostor jim seveda daje na razpolago patronat, s katerim društvo rado sodeluje. Sedaj, ko so skoraj vsi najbolj pereči primeri urejevanja pokojnin rešeni, Društvo slovenskih upokojencev skrbi tudi za druga področja, zlasti za kulturno-prosvetno in družabno-zabavno življenje. Društvo prireja razna predavanja, izlete in ob priložnosti tudi družabna srečanja. letos sta bili organizirani dve predavanji in sicer o likovni umetnosti, o kateri je govoril slikar Jože Cesar, ter predavanje dr. Sonje Mašere o zdravstveni problematiki. Organizatorji društva so letos priredili samo en izlet, čeprav je bilo lansko leto plodnejše: organiziranih je bilo kar pet izletov, pri katerih je bila udeležba članov zelo visoka. Vsem upokojencem pa bo ostalo dolgo v spominu letošnje srečanje, ki so ga priredile članice za 8. marec v Gregorčičevi dvorani. Društvo goji tudi stike s sorodnimi društvi v matični domovini, zlasti v bližnjih obmejnih krajih kot so Sežana, Koper in Nova Gorica, lani so se člani srečali v Štanjelu z Domžalci, ki so letos obisk vrnili. Na žalost je članskih sestankov in srečanj malo zaradi premajhnega in ne vedno razpoložljivega prostora. Največja skrb članov je zato iskanje primernega prostora v centru mesta, kjer bi lahko vsi sodelovali pri raznih pobudah in družabnostih. Upamo, da se jim bo to čimprej posrečilo. Nekateri člani so med seboj zelo povezani in si radi pomagajo v potrebi. 8% članov je nad 80 let starih in nekateri od teh živijo sami, zato so potrebni pomoči in družbe. Za take poskrbijo mlajši člani, nudijo jim vse, kar je v njihovi moči, jih obisku- jejo, pomagajo in tako tudi osre- čujejo. Tovarištva torej v društvu upokojencev ne manjka. Končno velja še omeniti, da bo januarja 1980 četrti občni zbor. -E.R.- Izbirčni tatovi Tatovi so se V nočnih urah lotili sedeža podjetja Frasti v Ul. 24. maja 6. S kamnom so razbili vhod v poslopje, nato pa so si z izvijačem utrli pot v prostore podjetja ln v njih vse razmetali. Vse kaže pa, da so bili precej izbirčni, saj so kar pri miru pustili radijske sprejemnike, računalnike, krznene plašče, polastili pa so se... 600 novih dinarjev. pinc, Josip Pernarčič je kot drugouvrščeni dobil zlato plaketo, pokal in 25.000 lir; tretja nagrada s pokalom, bronasto medaljo in bonom za 15.0C0 lir je šla Dušanu Rada viču. Tudi najboljši razstavljavci črnih vin so dobili enake nagrade: prvo nagrado je prejel Ivan Terčon, drugo Stanislav Gruden, tretjo pa Da niio Lupine. Posebno trofejo je pre jel Ivan Ušaj, katerega vino je prvo pošlo na razstavi. Vsi ostali vina gradniki pa so si z žrebanjem pa razdelili nagrade, ki so jih prispevale razne tvrdke in organizacije S tem je bila uradna slovesnost kon čana, udeleženci pa so se še nekaj čas zadržali ob prigrizku in domači kapljici, (ir) čen prvenstveno problemom pomorstva v evropski deveterici in izven nje. V naslednjih dneh bodo kot predavatelji nastopili tudi nekateri strokovnjaki iz Trsta, med njimi predsednik družbe «Italcantieri» Fanfani, predsednik Tovarne velikih motorjev in Tržaškega arzenala - Sv. Marka Lippi, glavni ravnatelj Tržaškega Lloyda Lacalamita in nekateri funkcionarji Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Letos bodo na tečaju sodelovali tudi strokovnjaki iz Jugoslavije, in sicer predstavnik ljubljanskega Inštituta za promet L. Jakomin, D. Mahne, M. Pavšič in I. Krnel za upravo koprskega pristanišča ter zastopniki reške luke in Inštituta za pomorsko pravo iz Zagreba. Za časa tečaja bo Inštitut za proučevanje prevozov v EGS organiziral za udeležence skupen ogled tržaškega pristanišča, tržiške ladjedelnice. Tovarne velikih motorjev pri Ba ljuncu in nekaterih drugih objektov ter vrsto izletov, med temi tudi izleta v Postojno in v Poreč. Sekcija PCI KPI občine Dolina izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi tov. Guida Mikulicha. Ob izgubi drage mame, žene in none Marije Carli izrekata iskreno sožalje svojcem družini šuber in Sossi z Opčin. SVETOVALSKO VPRAŠANJE Naturisti in barbari Svetovalca Slovenske skup10._ pri devinskanabrežinski obči31 van Brecelj in Antek Terčod ( naslovila županu interpelacij® zvezi z velikošmarnim i®cld... tom med karabinjerji in skuP . naturistov na nabrežju med Ses,JF nom in Nabrežino taj Svetovalca bi rada vedela. ^ je občinska uprava ukrenila, «a naturistom določi točno °m5;1a prostor, da se torej poišče te"5' rešitev, ki bo po možnosti zad® ljila vse, ne da bi žalila kogarkoli, kot sama izrecno P pominjata. .. „ Z druge strani želita pojasnil® tem, kako je prišlo do samovolj ga naziva omenjene piaže dei Barbari*, ko pa od vedno - Ka] N Ni iiali; N N S staja za tamkajšnjo obalo ledij?** haziv (k,i se glasi «botajnllu ur.). Avto izsilil prednost in trčil v motorno kolo Na cesti, ki pelje z mejnega hoda pri škofijah proti je včeraj opoldne pripetila nuj., prometna nesreča, katere je včeraj opoldne pripetila^™ postal 65-letni Alessandro Furi*® od Oreha 37. Moški se je pelJ®'^ motornem kolesu »ciao* po tej.^ sti proti Trstu, ko je pri °dc*L ceste za Plavje trčil vanj ® ,a bianchi A 112 68-letnega Uro®6 Bizzotta iz Drevoreda XX. seR^t bra 58, ki je hotel izsiliti PreJ,1oV. in z glavne ceste zaviti proti jam. Furlani si je v trčenju mil na več krajih levo nogo, u^-jj. pa se je še v drugo nogo. Z cem Rdečega križa so ga Prej^ ljali na ortopedski oddelek 8_Jvjtj ________________________ fjS bolnice, kjer se bo moral zor* tri mesece. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO Samomor mladeniča v gozdiču pri Alturi V gozdiču pri Alturi, nedaleč od Ul. Montasio, je sinoči mladenič našel truplo komaj 16-letnega vajenca Riccarda Presettija iz Ul. Montasio 15. Potem ko je obvestil «113», so na kraj prispeli agenti javne varnosti z dr. Petrosinorr. na čelu, namestnik državnega tožilca dr. Brenči in tržaški gasilci. Preiskovalci v začetku niso vedeli, ali gre za umor ali za samomor: šele po prihodu dežurnega zdravnika Rdečega križa in izvedencev znanstvenega oddelka policije je postalo jasno, da se je mladi Ric-cardo sam odločil za tragični ko nec. S trialinom je namočil velik kos vate, si ga pritisnil k nosu ter si nato nadel na obraz plastično vrečko, da bi strupeni izhlapevajoči plini trialina poprej učinkovali. Že pred tragičnim odkritjem mladeniča, je že popoldne opazila nesrečnega Presettija skupina otrok, ki pa so mislili, da fant le počiva. Dne 24. avgusta nas je zapustila naša draga MARIJA CARLI Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bol' nišnice v trebensko cerkev. Žalostno vest sporočajo: mož Ang®*' hči Livija, sin Lovrenc, zet Gabrijeli snaha Irene, vnuka Martin in M*' nuela, bratje, sestre, družini Zobe« in šuber in drugi sorodniki- Trst, 26. avgusta 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo) Nenavadna tatvina Kaj vse zamika prijatelje tuje lastnine! V noči med petkom in soboto so neznanci ukradli kar ograjo pred dvema telefonskima centralama družbe SIP na vogalu u-lic del Rivo in Bellosguardo. Nenavadno tatvino je odkril tehnik družbe SEP Andrea Vigiotti iz Ul. Del-mestri 7. Ko je obvestil organe javne varnosti, mu skoraj niso verjeli. Umrl je GUID0 MIKULICH občinski svetovalec KPI od leta 1970 Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bol' nišnice na pokopališče pri Sv Ani. Ohranili ■ i borne v trajnem in hvaležnem spominu. Dolina, 26. avgusta 1979 Uprava občine Dolina ZAHVALA sina^očeta*in^rata^ izrazil) sočustvovanja 0b izgubi dl ALBINA VEHARJA atzahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin* darovalcem cvetja, vaščanom iz Prebenega in Ospa in vsem tistim, ki so ga spremili na zadnji poti. Potrti domači ter sestra Marinka Osp, Prebeneg, Ljubljana, Žiri, Maribor, Niimberg 26- avgusta 1979 !®5ršičT3nwnit 26. avgusta 1979 le mi"* SSk gGOVOR Z MIUSKIM ŽUPANOM VVILLERJEM BORDONOM Soj za pravice slovenskega prebivalstva je neločljiv iel programa miljske občine ^ prejšnji nedeljski številki "os«fla dnevnika smo pričeli [.'».sto pogovorov z župani toitških občin. Prvi nam je J?®*! pregled dela v mandat-, dobi, ki se izteka, dolinski ‘“Mn Edvin Švab. Danes je bordo^i župan Wilier Manj kot leto dni nas loči , TOVih občinskih volitev. Neka-občani očitajo strankam, da i, v°Iitvami vse obljubljajo, na-ničesar ne naredijo. Zanima kolikšni meri ste izpolnili oziroma vrogram, s kate-se predstavili volivcem? ^°volite mi najprej, da “®nm. da niso vse politične h,.-- tnake. Ne v idejah, ki jih ^®nujejo_ ne v politični praksi, ‘Udi ne pri upravljanju salv- Slabo upravljanje, ki ponj/9 . med drugim resnično ne-^T^je in razkol med državljank! ustanovami, ni mogoče pri-V,1 stranki, kateri pripadam. i)j* je na žalost ugotoviti, da u®use stranke, posebno na vse-ravni, v 30-letnem vlacia-fc. Pogosto obljubljale, potem pa k AfU°gle ali niso hotele držati v//‘.Wb. Italija je polna lepih ^amov, ki so končali v pre-Nv e^a ministra ali na žu- jjVerjamem. da se je to lah-, godilo v Miljah. Saj sama dej-k ahko bolje pričajo od besed, ^specifično zadeva obdobje k tadnjih občinskih volitvah, je povedati le eno: prevedli tbi: program in program ./mene stranke, ki skupai Si sefi stranke, ki skupaj z upravlja, v načrt 1977-80. K ^načrtu je prispevala in ga jv/Ja tudi socialdemokratska l'//9- Lanskega decembra sem /,“Vo)em poročilu za proračun jjj .Podal jasno poročilo o tem, ■j1 Je bilo narejeno in kaj je tre-Ifj,8® narediti. Eno leto in pol i^koncem našega mandata smo /J?11 že 70 odstotkov programa d,/ Naj poudarim, da ta pro-ifS ne združuje samo politične jajjme, temveč predvideva tu-Saela in investicije, ki jih vo-i^jPbogrami niso vsebovali. Lah-ilj/orei z veliko gotovostjo pred-M 41,1. da bo leta 1980 program Jien. d/',: S katerim problemom se (L “sita uprava trenutno najbolj >? Prav gotovo je to urba-u nS* Pr°b!em. ie zatum., ob 20.30 — tokrat v Lonjerju v prostorih prosvetnega društva — prvo vajo v sezoni 1979/80. Nastop bo 2. septembra v Lonjerju na prazniku demokratičnega tiska. Vaja in koncert bosta v primeru slabega vremena v pokritem prostoru. lili Itllllftlf It Hilli IIIIHIIIII lili IIIHII || lili IHMIUIII1IIIIIIIIII llllllllllllll lili IIII lit lili llllt t IIIII lili lllllif lili tlllltll Včeraj-danes Danes, NEDELJA, 26. avgusta BERNARD Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.56. — Dolžina dneva 13.38. — Luna vzide ob 9.45 in zatone ob 21.41. Jutri, PONEDELJEK, 27. avgusta ZLATKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 20 stopinj, najnižja 14,6, ob 18. uri 19,8 stopinje, zračni tlak 1008,9 mb narašča, vlaga 32-odstotna, nebo jasno, veter 18 km na uro vzhod-severovzhodnik, sunki 24 km na u-ro, morje razgibano, temperatura morja 22,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Maria Lanzilot-to, Elisabetta .ionetti, Vartui Gal-tieri, Luca Lipossi in Karin Ravbar. UMRLI SO: 40-letna Olivia Ce-pach por. Poretti, 70-letna Lilia Bock vd. Cimadori, 71-letni Giovan-ni Ruggiero, 90-letna Angela Sepich vd. de Rota, 64-letna Maria Machner por. Giacich, 82-letni Isidoro Marega, 54-letni Santo Bonazza, 81-letna Maria Robba vd. Nasciguerra. OKLICI: podčastnik Franceseo Pisana in uradnica Giuliana Socci, zidar Antonio Giuvi in uradn' a Antonia Moioli, finančni stražnik Giuseppe Essina in bolničarka Clemen-tina Varutti, radijski tehnik Roberto Valoppi in frizerka Tiziana De-gano, uradnik Dario Ritossa in uradnica Laura Serli; delavec Enzo Bar-zelogna in heliografka Bruna Bor tolin, 'elezničar Auro Tonsa in babica Mara Stanchi, bolničar Elio Sal.ar in uradnica Fulvia Jez, rad-nik Clajdio Mecozzi in uradnica Dorina Stabile, elektrikar Stelio Re-becchi in bolničarka Silvana Ška- bar, uradnik Giuseppe Butti in uradnica Cristina Rossi, uradnik Aldo Minucci in učiteljica Grazia D’Isan-to, bančni kurir Dario Giraldi in bolničarka Maddalena Schiavon, mehanik Giorgio Gherlanz in uradnica Gabriella Senntore, šofer Aldo Breg in šivilja Addolorata Pentas-suglia, uradnik Stefano Marir.i in aranžerka Anna Bianco, pristani-ščnik Fabio Slokar in prodajalka Cinzia Sau, zidar Gennaro Ordura in gospodinja Virginia Guida, železničar Franceseo Hirsch in uradnica Antonella Corazza, skladi”" ". Edi Zadnik in uradnica Graziella Casanova, tehnični izvedenec Giuliano Spazzapan in učiteljic.' Laura Ve-glia, uradnik Benigno Macovaz in prodajalka Ingrid Fontanot, uradnik Adriano Zavadla! in univerzitetna študentka Caterina Floridan, finančni stražnik Nicola Petroni in gospodinja Anna Mozza, fizioterapevt Fulvio Battistella i.i čevljarka Luisa Pietrobelli podčastnik Antonio Savino in učiteljica Filomena Carlone, uradnik Branko Sossi in uradnica Zdenka Starc, uradnik Sergio Ulci-grai in uradnica Fulvia Macor, u-radnik Luciano Seppi in študentka Mariarosa Hechich, zdravnik Bene-detto Capodie ' in uradnica Caterina Dolcher, šofe,- Adalberto Lajko in prodajalka Silvia Finotti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dal.je Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto L LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121: Sesljan: tel. 209 197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LOTERIJA BARI 15 80 57 9 87 CAGLIAR1 82 5 25 28 1 FIRENCE 7 23 82 87 57 GENOVA 72 71 58 15 37 MILAN 34 22 83 5 67 NEAPELJ 3 52 63 37 36 PALERMO 83 28 41 39 50 RIM 73 80 21 26 40 TURIN 7 88 47 67 4 BENETKE 2 32 57 26 3 uri predstavila godba iz Ricmanj promenadni koncert na prazniku socialističnega tiska Avanti, in Naprej ki bo na prostoru občinskega parka «Maie brce* v Dolini. Topel sprejem publike bo najboljše priznanje za vložen trud vseh godbenikov in profesorja Enia Krizanovskega. Maksimiljan Komar Rosana Purger Važno obvestilo vinogradnikom devinsko-nabrežinske občine Uprava občine Devin - Nabrežina obvešča vinogradnike in vse pridelovalce grozdja in mošta, da zapade 6. septembra .uk za prija, j količine vina, ki so jo imeli na zalogi dne 31. avgusta. Prijavnice so na razpolago, oziroma se sprejemajo na županstvu, soba št. 16, od 9. do 11.30. Za prijavo je treba priložiti tudi davčni kodeks. Kdor ne bo predložil prijave v omenjenem roku, tvega globo do enega milijona lir, občina pa mu ne bo izdala spremnega izkazila za prodajo vina. Stališče sindikalne zveze glede zdravniških pogodb Deželna sindikalna zveza CGIL, SISL in UIL je izdelala enotna listino, kjer obsoja nepošteno ravnanje zdravnikov, ki imajo pogodbo z zavodi za bolniško zavarovanje. Ti namreč zahtevajo dodatni honorar od svojih pacientov za nočno in praznično službo. Deželna sindikalna zveza je zato povabila zdravnike, naj nehajo s tem izzivalnim obnašanjem in je obenem prosila deželno odborništvo za zdra-stvo, da bi se čim prej sestali in skupaj rešili ta problem, ki je že toliko časa v breme delavcem. RAZPIS ZA SUPLENCE Zgoniška občinska uprava je objavila razpis, da bo začasno sprejela v službo otroško vzgojiteljico za suplence v občinskih otroških vrtcih, ki so predvidene v teku šolskega leta 1979-80. Kandidatke morajo imeti strokovno diplomo in biti stare vsaj 18 let, rok za predložitev prošenj pa zapade v sredo, 2'\ avgbsta.” Vsa nadaljnja' pojasnila nudi občinsko tajništvo. —bs— JUTRI V LJUBLJANI Začetek jubilejnega 25. vinskega sejma Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo jutri dopoldne od-prb 25. jubilejni vinogradniško-vinarski sejem, ki bo trajal do vključno 2. septembra. Sejem se bo obvijal pod pokroviteljstvom predsednika Tita in Mednarodnega biroja za vniogradništvo iz Pariza. V sejemsko življenje se bo letos vključila praktično vsa Ljubljana, saj pripravljajo številni go stinski obrati za goste razne “privlačnosti*, pivovarna Union pa bo ob tej priliki proslavila 115-leUiico svoje delovanja. V novem Kraškem kulturnem centru V Repnu koncert Slovenskega tria V okviru prireditev ob letošnji tkraški oheeti» bo prihodnji teden v Repnu, in sicer v novem Kraškem kulturnem centru, koncert Slovenskega tria, ki ga sestavljajo Črtomir šiškovič (violina), Gorjan Košuta (viola) in Miloš Mlejnik (violončelo). Glasbeniki bodo dan prej nastopili s samostojnim koncertom v štivanski cerkvi kot tSloven-ski kvartet», v Repnu pa se bodo občinstvu predstavili kot trio s popolnoma novim programom, ki obsega dela Schuberta, Mozarta, Haydna, Beethovna in Brahmsa. Zadruga *Naš Kras» vabi vse ljubitelje glasbene umetnosti, da se koncerta klasične glasbe, ki bo v petek ob 20.30, udeležijo v kar največjem številu. Danes zakliuček ciklusa poljskega filma Z Wajdovim fjlmom cBrezov gozd» se danes zvečer zaključi ciklus poljskega filma, ki ga je priredil % tržaška letoviščarska in turistična ustanova. Včeraj sta bila na sporedu dva filma: popoldne smo gledali V/ajdov film «Obljubljena zem-lja», zvečer pa so predvajali film znanega režiserja Waleriana Borotv-czyka «Zgodba greha*. Film prikazuje življenje ženske, ki išče po vsej Evropi svojega moža in m teh potovanjih naleti na ljudi, ki jo izkoriščajo. Ves ciklus je obsegal kar šest filmov znanega režiserja Wajde. in sicer, poleg že omenjenih, še *Člo-vek iz marmorja». cPepel in diamant*. vVse na prodaj» in rPokra-jina po bitki*. Poleg teh so predvajali tudi dela režiserjev Wojcie-ha Hasa. Romana Polanskega in Krzgstofa Zanussija. S tem ciklusom ie bilo tržaški publiki omogočeno, da se je sezria-nila z najvidnejšimi dosežki poljske kinematografije. Bila je tudi priložnost, da so si tržaški gledalci ustvarili sliko o Poljski, zlasti v povojnih letih, (dgg) Razpis seminarja za lutkovno dejavnost Glede na zanimanje za lutkovno dejavnost, ki so 'ga vzbudili nastopi lutkovnega gledališča iz Kranja po šolah in prosvetnih društvih, je Slovenska prosvetna zveza sklenila, da organizira seminar z namenom, da se tudi pri nas razvije omenjena dejavnost, ki. je bila do sedaj skoraj nepoznana, zaradi tega delno zanemarjena ali pa odvisna od dobre volje posameznikov. Seminar, ki bo potekal v prostorih Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od 3. do 8. septembra 1979, bodo vodili vidni strokovnjaki na lutkovnem področju iz Slovenije. Seminar bo vseboval teoretični del, se pravi dramaturgijo in tehniko odra ter praktični del, to je izdelavo in izoblikovanje lutk. Tiste, ki bi se radi udeležili seminarja, prosimo, da se prijavijo na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767-303 do 30. avgusta 1979. Seminar se bo začel 3. septembra ob 14. uri. Umik ostalih dni bo pa določen v dogovoru z udeleženci. Dijaški dom bo nudil hrano in morebitno prenočišče tistim, ki ne bi mogli prenočevati doma. Izleti Združenje Union priredi dvodnevni izlet dne 8. in 9. septembra na Plitvička jezera in obenem sporoča, da je še nekaj prostih mest za Dovje Mojstrano, ki bo v nedeljo, 2. septembra. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459, vsak dan od 10.30 do 12. ure in 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v soboto od 10.30 do 12. ure. ZAHVALA GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu letošnjega praznika. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja “France Prešeren* v Trstu sporoča, da se popravni izpiti za šolsko' leto 1978/79 tako na znanstvenem, kot na klasičnem od/ ,iu pričnejo v soboto, 1. septembra tl., ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Državno učiteljišče A. M.-Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo javlja, da se bodo popravni in vstopni izpiti pričeli dne 1. septembra t.l., ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «Žiga Zois* v Trstu obvešča, da se pričnejo popravni izpiti v soboto, 1. septembra, ob 8.30 s pismenima nalogama iz slovenščine in stenografije. Preostali razpored je razviden na oglasni deski zavoda. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica sporoča, da bo v ponedeljek, 3. septembra zopet odprta za obiskovalce z neprekinjenim umikom od 9. de 18. ure, razen sobote, ko je odprt- od 9. do 13. ure. Sekcija KPI Prosek - Kontovel bo priredila v dneh 31. avgusta ter 1., 2. in 3. septembra praznik komunističnega tiska. POTOVALNI URAD AUR0RA prireja naslednje izlete in potovanja: Od 12. do 26. septembra 4 in 5-dnevni izleti na Mali Lošinj. Cena od 70.000 Ur dalje, prevoz vključen. Od 15. do 17. sept. z avtobusom na otok Rab. Cena 55.000 lir. Od 30. sept. do 5. okt. z ladjo in avtobusi vzdolž dalmatinske obale. Cena 145.000 lir. Od 7. do 12. okt. z letalom in avtobusom po Poljski (Varšava, Čestohova, Krakov). Cena 275.000 Ur. Od 31. okt. do 4. nov. z letalom v Pariz (vključno gradovi Loire). Cena 298.000 Ur. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone, 4 — telefon 60-261. Kino Ariston 21.30 «Dimenticare Venezia*. M. Melato, E. Josephson. Jutri: «Good-bye amore mio* R. Drefuyss, M. Mason. • ' Ritz 16.00 «La ličeaie sfida i pro-fessori*. Gloria Guida. Eden 16.00 «Un americano a Pari-gj». Režija Vincente. Mmelli. G,ene Kelly, Leslie C"ron. Exceisior 16.30 «Mariti». Peter Falk, Ben Gazzara. Barvni film. Grattacieio 16.30 «Attenti a quei due... ancora insieme*. Tony Cur-tis in Roger Moore. Fenice 16.00 «Inferno sommerso*. Telly Savala-, Michael Caine. Mignon 14.30 «Esce il dram, entra la tigre*. Bruce Lee. Filodrammatico 14.45—22.00 “Femrni-ne calde per super maschi bol-lenti* in «Fantasie eroticbe*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Cristallo 16.00 Aghata Christie — Tutti probabili assissini: «E poi non rimase nessuno*. Barvni film. Moderno 16.00 «Duri per morire*. Lučk Merenda. Barvni film. Aurora 16.00 «Truck Drivers*. Peter Fonda. Barvni film. Capitoi 16.00 «Assassinio sul Nilo*. Aghata Christie. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 “Solamente ne-ro». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Koncerti Jutri, ob 20.30 bo na Trgu Uni-ta predzadnji poletni koncert godbe «G. Verdi*, ki jo vodi Lidiano Az-zopardo. Na sporedu bodo skladbe Verdija, Auberja, Giordana, Kettel-beya in Berboza. V baziliki sv. Silvestra * > jutri, 27. avgusta, ob 20.30 koncert jugoslovanske pianistke Ranke Kra-gič Cuzzi. Izvajala bo skladbe Liszta, Schumanna, Lidaviča, Tajčeviča in Debussyja. V torek, 28. avgusta, ob 21. uri bo v miljski stolni cerkvi koncert za orgle, trobento in godalni orkester, ki ga bodo izvajali udeleženci seminarja kulturnega centra mednarodne zveze glasbene mladine, ki je bil preu kratkim v Grož-njanu. Na sporedi skladbe Fresco-baldija, Tartinija, Vivaldija in drugih. Vstop prost. AZIENDA V S CONSORZIALE / ^Ttrasporti / SPOROČILO POTNIKOM TARIFE od 1 . septembra 1979 dalje VOZOVNICE 1 odsek 200 lir 2 odseka 300 lir 3 odseki 400 lir MESEČNI ABONMAJI navadni 1 odsek 7.500 lir mreža 11.500 lir s popustom za odvisne delavce, študente, vojake, upokojence in gospodinje 1 odsek 5.000 lir mreža 7.000 lir OBVESTILO NOVE ABONMAJE LAHKO KUPITE V POVERJENIH PRODAJALNAH OD 25. AVGUSTA DALJE. PREJ KUPLJENI ABONMAJI NE BODO VELJAVNI. KDOR Sl JIH JE ŽE PRESKRBEL, JIH BO LAHKO ZAMENJAL PRI OKENCU ŠT.20 V ULICI GENOVA 6 OD 7.30 DO 12.30 IN DOPLAČAL RAZLIKO. ŽE KUPLJENE VOZOVNICE BODO POTNIKI LAHKO IZKORISTILI D015 . SEPTEMBRA PO PREJŠNJI VEUAVI. PRIMER: ZA VOŽNJO NA ENEM ODSEKU BO TREBA UNIČITI DVE STARI VOZOVNICI (P0100 LIR) NAMESTO ENE NOVE (PO 200 LIR). 'rimorefci GORIŠKI DNEVNIK 26. avgusta 1971 PROBLEM OKOUA ČEDALJE BOU PEREČ Zaradi onesnaženja morske vode je kopanje na Tržiškem nevarno V Panzanu in Marini Julii izginile table, ki opozarjajo na prepoved kopanja Gorica se je vedno lahko ponašala zaradi svoje ugodne lege na pol poti med hribi in morjem. Do plaž v Sesljanu ali Gradežu je le dobre pol ure vožnje z avtomobilom, tako da precej Goričanov niti ne hodi na daljše počitnice k morju, ampak se raje odpravlja na enodnevne izlete v omenjena kopališča. Poleg Sesljana in Gradeža pa so bile vedno zelo priljubljene tudi manj znane plaže pri Tržiču. Pan-zano Marina Julia, Štarancan so bile kot nalašč za manj izkušene plavalce, ki jim ni všeč globoka voda ob tržaški obali in ki so se hoteli izogniti hrupu in slanim vstopninam gradeških plaž. Pred leti so pripravili načrt, da bi tudi na tržiški obali zgradili večji turistični center, danes pa je od tega načrta ostalo le nekaj o-samljenih stavb in cest, ki jih je že krepko načel zob časa. Plaža in na pol močvirnata pokrajina vzbujata obiskovalcu občutek zapuščenosti. Če ne hi bilo, sicer maloštevilnih kopalcev in smeti, ki jih ti puščajo vsepovsod, bi lahko rekli, da narava, močvirnata'trava in grmičevje, zmagujejo nad človeško roko. Vse drugače pa je z morjem, kjer je človek že uničil ali vsaj resno ogrozil dober del goriške obale. Pri pokrajinskem zdravniku smo se pozanimali za podatke o stanju morskih voda med Tržičem in Grade-žem. Namestnik pokrajinskega zdravnika dr. Marin nam je postregel s svežimi podatki, ki so jih pred nekaj dnevi zbrali na 18 opazovalnih točkah (od teh je 6 v tržiški, štarancanski in škocjanski občini, ostale pa so v gradeški). Podatki kažejo, da je morje med Tržičem in izlivom Soče doseglo že za- j skrbljujočo stopnjo onesnaženosti, medtem ko je ‘gradeška obala še kolikor toliko čista (zadnje meritve so pokazale prve znake okuženja pri Fossalonu in Primeru). na ljubo le malokdo spoštuje prepoved. Kopalcev res ni veliko, predvsem zaradi neurejenega okolja, toda ni jih nič manj kot prejšnja leta. Skupino mladeničev, ki so pravkar prišli iz vode, smo vprašali, če jih ni strah, da bi jim okužena voda povzročila kako bolezen. «Živimo v Tržiču, na kopanje pa se vozimo z motorčki in kolesi,* so nam povedali. «Daleč ne moremo, izmed bližnjih kopališč pa je to v Štarancanu še najmanj onesnaženo. Voda je povsod onesnažena in prepričan sem, da tudi v Gradežu položaj ni dosti bolj rožnat, kakor tukaj. Toda tam imajo turizem... Sicer pa nismo imeli doslej še nobenih nevšečnosti zaradi okuženja in upamo, da jih ne bomo imeli niti vnaprej.* To upamo tudi mi, kot tudi upamo, da bodo pristojne oblasti uvedle strožjo nadzorstvo nad nekaterimi industrijskimi obrati na Tržiškem ter da bodo v čimkrajšem času zgrajene vse potrebne čistilne naprave, za mestne in industrijske odplake, (mm) Še zmeraj v ospredju stanovanjsko vprašanje Stanovanjsko vprašanje 44 tržiš-kih družin ostaja še dalje nerešeno. V petek dopoldne je bil na goriš-ki prefekturi sestanek med prefektom Barassom ter tržiškim županom in podžupanom, jutri zvečer pa bo predstavnik osrednje vlade sprejel delegacijo članov neposredno prizadetih družin. Tako so namreč sklenili na skupščini, ki je bila v petek zvečer in na kateri je župan Blasig poročal o izidu sestanka ter o možnostih (ki resnici na ljubo niso velike), da bi družinam zagotovili primerna stanovanja. PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO JAMELJCI VABIJO NA PARTIZANSKI MITING Obisk šahistov iz Trajanov v Gorici Izkupiček bodo namenili za gradnjo spomenika med NOB padlim vaščanom - Osnutek je izdelal arhitekt Jože Cej Nekdanji partizanski borci iz Ja-melj in drugi vaščani so se odločili, da se bodo s skromnim obeležjem vsaj delno oddolžili 13 vaščanom. ki so žrtvovali svoja življenja v narodno-osvobodilni borbi. Spomenik bodo postavili sredi vasi in bo grajen iz kraškega kamna. Glavni del spomenika bo zid iz kraškega kamna, na katerem bodo vklesana imena padlih borcev. Načrt je pripravil arhitekt Jože Cej. Za vsaj delno kritje precejšnjih stroškov, ki jih gradnja spomenika zahteva, bodo Jameljci priredili partizanski miting, ki bo v soboto in nedeljo, 1. in 2. septembra. Celoten izkupiček praznika bo šel v sklad za postavitev spomenika. Organizatorji so za dvodnevni praznik pripravili pester program. V soboto bo na sporedu tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami (prva nagrada dva televizorja), sledi! bo ples z ansamblom Juculano iz Ronk. V nedeljo pa se bo prireditev pričela že ob 14. uri z odprtjem kioskov, ki bodo založena s pristnim domačim vinom in raznovrstnimi jedmi na žaru. Zvečer bo ob dvajseti uri priložnostni govor, ki ga bo imel predstavnik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI. Sledila bo zabava ob zvokih orkestra Juculano. Prijetna prireditev torej, ki bo brez dvoma privabila precejšnje število ljudi. P? V HOTELU CREINA V KRANJU Od 9. do 16. septembra seminar za šolnike Sindikat slovenske šole obvešča, da bo jesenski seminar za učitelje in profesorje od 9. do 16. septembra v Kranju, v hotelu Creina. Kdor se želi udeležiti, naj pošlje pismeno prošnjo sindikatu. Udeleženci se morajo javiti v recepciji hotela Crei- iiimiiiiiiiimii na, 9. septembra ob 18. uri. ............................................................................................m..............................................................................................................■■■»..... NA OBISKU MDA V SUHI KRAJINI Vodovod in nova široka cesta upanje za drugačno življenje «Okuženje povzročajo mestne in industrijske odplake, ki se brez primernih čistilnih naprav izlivajo v morje. Kar se odplak tiče je stanje v Gradežu še slabše, vendar tam morski tokovi in Soča, omogočajo hitro razpršitev okuženih voda. V Tržiškem zalivu pa je morje podobno jezeru, saj tokovi niso dovolj močni, da bi omogočali zamenjavo vode.* Na najbolj prizadetih kopališčih smo se pozanimali za sedanje stanje in potek turistične sezone. Čakalo nas je presenečenje, saj so nam tako v Panzanu kot v Marini Julii zatrdili, da je morje čisto in da nimajo nikakršnih problemov. Prodajalec senčnikov in ležalnikov v Marini Julii je dejal, da so prepoved kopanja odstranili pred kakimi desetimi dnevi in da je sedaj kopanje dovoljeno. V kampingu Lido di Pan-zano so celo tajili, da je na tem predelu kdaj veljala prepoved kopanja. Očitno prinašajo rrancoski, nizozemski, nemški ii drugi turisti še dovolj denarja, da si kdo drzne naskrivaj odstraniti table, ki prepovedujejo kopanje. Na omenjenih kopališčih je namreč prepoved veljavna od 25. julija dalje in je doslej še ni nihče preklical, kot so nam izjavili na sanitarnem uradu trži-ške občine. Pred desetimi dnevi so NEKOLIKO NENAVADEN ZAKLJUČEK SEZONE V GRADEŽU IZGINILA 22-LETNA TURISTKA Gre za hčerko nekega zdravnika - Poslednjič so jo videli v četrtek zvečer Je mogoče, da 22-letno dekle izgine brez sledu? Policijski organi v Gradežu raziskujejo te dni prav tak primer. V četrtek zvečer je namreč izginila neznano kam 22-letna Suzanne Kurze iz Gottingena v Zahodni Nemčiji, ki je v Gradež prispela skupaj s starši. Njen oče Oswald je namreč zdravnik in se udeležuje strokovnega kongresa nemških zdravnikov, ki je te dni v tem letovišču. V Doberdobu zadnja pot Karla Jarca Pri kopanju jarka je treba večkrat uporabiti tudi kompresor in mine. Svet je namreč v Suhi Itrajini kamnit, delo poteka zato počasneje,-* kljab tomu-; pa ga je treba do -dotečČneg* roka dpraJki. ki je po besedah ženice vsako leto dentje*. Pri njih smo se tudi - preklicali prepoved na malem kopališču Albatros in delu obale do to- čke Isole dei bagni. »V Panzanu in Marini Julii so analize pokazale, da je voda neprimerna in nevarna za kopanje, nekoliko boljše pa je v Štarancanu, kjer se koncentracija bakcilov v vodi približuje varnostni meji, in jo le v nekaterih dnevih preseže.* Iz varnostnih razlogov pa je kopanje v Štarancanu, kjer so že izdelali načrt za izgradnjo čistilnih naprav za mestne odplake, še prepovedano. Lastnica kioska s pija^ povedala, da resnici Po kilometrih makadamskih cest smo se pripeljali v Prevole, kjer ima sedež delovna akcija «Suha krajina 79». Že po cesti smo se seznanili z ljudmi iz teh krajev. Pred Ambrusom smo povprašali staro ženico za pot. Ko smo zvedeli, da gremo v isto smer, smo jo povabili, naj prisede. Skrajšali smo ji pol ure hoje, od kraja kjer smo jo odložili, je imela še slabo uro do doma. «Avtobusi tu vozijo zelo poredkoma,* nam je dejala, «tako, da smo večkrat prisiljeni pešačiti. Mladi odhajajo iz teh krajev na delo v Ljubljano in se vračajo domov ob sobotah in ob praznikih. Tu nimamo tovarn, od kmetijstva pa se ne da spodobno živeti*. Področje zelo spominja na naš Kras. Velik problem prebivalstva je stalno pomanjkanje vode. Tudi letos jih je prizadela suša. Koruza je ostala pritlikava, sena ni bilo dovolj. Čeprav je v teh krajih kmetijstvo najpomembnejša dejavnost, zaradi neznosnih razmer komaj životari. Zelo otežena je, na primer, uporaba mehanizacije, toda nadloga pa je stalno pomanjkanje vode, kar je tudi vzrok imena Suha krajina. Med potjo smo se z ženico pogovarjali tudi o pomoči tem krajem. čarni nam je .................................mm............... PADALA JE KAR POL URE Toča oklestila sadovnjake v spodnji Vipavski dolini večja, vendar še vedno premajhna, da bi mladi ne odhajali. »Brigadirji nam pomagajo, mi smo sicer daleč in le redkokdaj nam pridejo pomagati pri pospravljanju sena. To so v redu fantje, saj nam pridejo brez plačila pomagat in nam gradijo vodovod*, nam je povedala naša sopotnica. »Prvi rezultati delovnih akcij pa so že vidni*, nam je povedal komandant akcije Bojan Božič. «V Prevolah so tem času vaščani začeli graditi tri nove hiše, pred osmimi dnevi pa so odprli novo gostilno. To je bil velik dogodek za celo vas, ki šteje komaj tri deset družin. Vodovod in nova širša cesta, sicer še vedno makadamska, ki jih bo povezala z bližnjimi centri, odpirata novo upanje*. V tabor smo prišli okrog poldne. Tu so nas sprejeli dežurni brigadirji, ki so urejali okolico tabora. Po kratki predstavitvi i,i pozdravih, smo se s komandantom novogoriške brigade »Simon Gregorčič*, pogovarjali o brigadi in o celotni delovni akciji. »V tej tretji izmeni nas dela 199 brigadirjev, razdeljeni smo v pet brigad, eno sestavljajo izključno vojaki, ki so zamenjali brigado iz Črne gore. V vsaki od prejšnjih izmen je delalo približno isto število brigadirjev iz vseh delov Jugoslavije. Isto velja tudi za zvezno brigado tabornikov, s katero delimo naselje in v kateri so taborniki iz cele Jugoslavije. Uničenih nad 60 odstotkov pridelka - Ujma zaje. la tudi Jamlje • V Brdih so streljali z raketami Debela toča, ki je pol ure klestila po nekaterih vaseh spodnje Vipavske doline, je uničila vsaj 60 odstotkov grozdja in breskev. Ujma, ki je prišla nekaj tednov pred trgatvijo, je povzročila veliko škodo >n uničila plodove enoletnega dela. Kot smo izvedeli v uradu krajevne skupnosti v Volčji dragi, je toča klesti la po spodnjem delu Prvačine, v __n -_X~L \7/\1A s lin*. Ameriški film. SOČA 18.00-20.00 «Išče se g°sr Goodbar*. Ameriški filrn. ^ DESKLE 17.00—19.30 «Vrnitev kov*. Ameriški film. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urad* RODILI SO SE Larry ln^L Cristina Cosolo, Elisa Gherarai. . s. fano Valdre, Nadrea Spessot, ^ sia Bertegna, Chiara della * ^ Manuel Sessa, Denis Seffin, Grattoni, Anita Zotti, Matjaž nic, Mauro Glavina. ,, irodai £ UMRLI SO: 67-letni P^ko^ Francesco Toso; 64-letna Vittorio Sansa; 54-letna ka Maria Zuzzi; 71-letni up01 vasi, ter vsi tisti, ki so ga poznali in kot skromnega in neutrudljivega borca, ki je dal velik doprinos o-svoboditvi Slovencev izpod nacifa-šističnega jarma. Pokojni zapušča sina Amalda, hčer Marijo ter svakinjo Slavo z družinami. G.S. * G.B DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341 Prispevki Namesto cvetja na grob dragemu stricu Karlu Jarcu darujejo nečaki Ferfolja (čočevi) 25.000 lir za skavte. Slovenski dijaški dom »SIMON GREGORČIČ* v GORICI sporoča, da se bo jutri, 27. avgusta pričelo vpisovanje za sprejem notranjih in zunanjih gojencev za šolsko leto 1979/80. Vpisovali bodo vsak dan med uradnimi urami, do vključno po nedeljka, 10. septembra. Pojasnila nudijo tudi po telefonu na štev. 83495. Marisa Brigadini por. Toscan Vjo; letni upokojenci Agostino FJPJjja-76-letni upokojenec Alberto siero; 60-letni upokojenec Gip. Mio; 80-letna redovnica IvujJrLjjfc cin; 38-letni invalid Franc * $6 81-letna gospodinja Angela pj-81-letni upokojenec Giovairi, 53. 53-letna Vittoria NoveUij^, mea; letni zdravnik Santo Costa; upokojenka Sabina Veselich^^ppi na; 65-letni Reia. upokojenec x In chela Medessi; Giacomo Sab® jo Mafalda Miceli; Luigi Quaggin .vicu a m, 1 iviuteu; u,uigi ** . p,-o ■ Nives Marega; Alvio Craigh pj-Giovanna Granzotti; Frances sana in Giuliana Socci; Enzo ^ nel in Giuliana Cucut; Gioris lavini in Marinella D’Altri. POROKE: Paolo Iacobini 1» tonietta Marconi. POKLICNI FOTO STUDIO BARVNO RAZVIJANJE FOTOGRAFSKI MATERlA*-HITRE USLUGE Giuseppe Assirelli GORICA VIA SAN GIOVANNI 9 Ln GORICA, Korzo Italija 76 tal. 81-032 EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ KMEČKA BARKA USTAN0VUENA LETA 1909 GORICA Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 TELEX 460412 AGRBANK VSE BANČNE USLUGE ■ MENJALNICA 1971 ci 2 * ), ilu l iim laro ffl5BEf3Kvmk KULTURA 26. avgusta 1979 OB FAKSIMILIRANIIZDAJIALASUEVEGA ITALIJANSKO - SLO VENSKEGA SLOVARJA Delo iz 17. stoletja, ki nas uči, kako sta se lahko na našem ozemlju srečali dve kulturni stvarnosti Alasia da Sommaripa je brez predsodkov prisluhnil slovenski govorici in sestavil slovar, ki je dokaz kulturnega sožitja SLOVAR italijansko - sionski, druga slovensko -»alijanska in slovenska belila. Videm 1607. Založba ladinska knjiga, Ljublja-fta 1979. V teh dneh je bila predstavi je-slovenski in italijanski javno-ir| knjiga s ponatisom (faksimi-zelo redkega dela' iz leta Sp’*- To dvojezično delo je nagajalo v prvem desetletju 17. stori9. na naših tleh, na gradu v rev*nu. Doslej nam je znan en rj® izvod te knjige. Ta je prišel HjUčenjaku Jerneju Kopitarju z r^aja v Ljubljano in je danes Narodni in univerzitetni knjiž-~C1 v Ljubljani. Ob faksimilu, to j*, fotografsko vernem posnetku jvJSjnala na 225 straneh s sliko •^vinskega gradu iz leta 1639, so ®a 100 straneh in čez prispevki, ki Pojasnjujejo pomen in vrednost j? starinske redkosti. Vsi prispev-r1 .so vzporedno natisnjeni tudi 'Jfljjaoščini. Kaj nam pomeni rjknjiga, ki je nastajala nepo-*edno po pregonu Trubarjevih Bilcev iz Kranjske dežele? , Rogata in nadvse pomembna ®JJižna bera naših protestantov .1550. do 1599. leta z nad 60 ??ligami, je ostala kljub požigu 'Va- Nastopilo je nad stoletno ~lrtvilo reformacije, ko je izšlo ' obdobju 1574 - 1672 le pet kasaških tiskov. Med njimi je vse-akor najpomembnejša knjiga metega italijanskega servita — adovnika Gregoria Alasia da jpDmaripa del Bosco v Piemontu. 9 fe prišel na vabilo devinskih »faščakov leta 1601 v Devin, kjer •e Uredil novo redovno pokrajino 1,1 ajen sedež š šolo. faksimile Alasijeve knjige 'n spremna besedila Jfaj obsega Alasijeva knjiga ocabolario Italiano e Schiauo«, J?01 pove njen celostranski na-?v na prvi strani, ki po teda-Jem običaju obsega tudi kaza-. • Toda, da se izognemo more-'Inim pomislekom in spreneveda-^•n, najprej moramo pojasniti Jen glavni naslov. * slovarju razloži avtor besedo c h i a u o tako: schiauone - slo- | ■ i' mons.1 matiias ; \ SbicnuJhtHo. ; " . ON cdtMuafa- | £-«**•■* K fitmutitjj M«»- \ > cUChkemums’^ \ ih [ -l' ’ ®,en (str. 163); v uvodu označuje °vanske jezike s skupnim ime-j?Jb kot la lingua Schiaua (str. Tako skupno označbo so te-®J uporabljali tudi ob ločenem Poimenovanju slovanskih jezikov - f na državne ali deželne skup-Tako je imenoval Adam Bo-svojo slovnico »Kranjska ; ,10vnicas> (Grammaticam Cornio-4*71 um). V njej je razložil tudi iz-j!>r imena Slovani, Venedi, Ven-Rv • • Torej poimenovanja brez A *akršnih pomišljanj o manjvred-i "nosti. Toda, ko smo v drugi polo- . ;>■ iona, ko smo v arugi puio-prejšnjega stoletja tudi Slo-. enci zahtevali svoje narodne pra-Ice v okviru stare Avstrije, teši je iznašla ogrožena ita-meščanska kakor tudi IT'1 Sl ■galska meščanska Kakor tuai ' ‘ba buržoazija psovko »ščiauo« Primorskem in «windisch« na , ki jih poje to ljudstvo ob ,'aJVečjih praznikih v letu.» Lahko 'tudi zapisali, da je ta sicer l"8 naslov preskromen za označil? celotne vsebine knjige. Zato ‘.J naslov dopolnim še z nasled-n,!~ podatki. posebej obravnavali. Za to izdajo, pa se je tega lotil prof. dr. Lino Legiša, rojen v Mavhinjah, torej najbližji sosed Devina. Iz njegove razprave «Alasia in njegova knjiga« spoznamo, kdo je bil in kaj pomeni ime redovnika Gregoria Alasia da Sommaripa (1578 - 1625), ki je* vodil na Devinskem gradu novo naselbino reda služabnikov Blažene Device Marije skoraj deset let. Naloga teh redovnikov je bila, da z zgledom in besedo utrjujejo med ljudstvom pravo vero ter da ustanovijo in vodijo tedanjim razmeram ustrezno stanovsko šolo prvenstveno za plemiške sinove in duhovnike. Alasia je moral prav kmalu spoznati, da je za izpolnjevanje teh nalog potrebno redovnikom kakor tudi vsem, ki prihajajo z juga v stike z domačini, poznavanje jezika, ki ga govorijo prebivalci te dežele. Ker je bila knjiga namenjena v prvi vrsti Italijanom, je zato uporabljal za slovensko besedo italijanski črkopis. Njegovo delo je prof. Kidrič ocenil v Ljubljanskem zvonu leta 1924 tako: «A-lasia je bil prvi katoliški duhovnik med Slovenci, ki je poskusil v tisku in v celoti rešiti problem, kateri teksti v narodnem jeziku so dušnemu pastirju med Slovenci najbolj potrebni.« Fra Gregorio je veljal med sobrati za učenega, delovnega in pobožnega moža. Napisal je lepo število knjig, od katerih sta dve doživeli po 300 letih celo nov natis. V leksikonu »Dizionario biografico degli italiani« (1960; mu je dodeljen skoraj poldrugi stolpec. Tu je naš slovar prikazan kot danes še najbolj živo in najbolj odmevno njegovo knjižno delo. Legiša razčlenjuje še posebej podrobno slovarski del in pri tem ugotavlja, v nasprotju z drugimi raziskovalci, da Alasia ni poslušal in zapisoval samo besede Devinčanov, ampak tudi besede ljudi iz širše okolice, s katerimi je prihajal v stik, da celo besede od štajerske in prekmurske strani poleg besed iz hrvaškega in srbskega sveta. V knjigi so tudi ročni zapisi v glagolici, kar je pojasnjeno v naslednjem članku z naslovom «Ob novi izdaji Alasia«, ki prodaja podroben opis' izvirnika, njegov posnetek v tej izdaji, nekaj podatkov o tiskarju,t>a na koncu ,še. .prevod napisa na spominski plošči, ki je ohranjena na cerkvi v Devinu. Avtor tega prispevka je podpisani. Knjižica je bila tiskana v Vidmu, kjer je iz Benetk priseljeni tiskar Giovanni Battista Natolini ustanovil leta 1592 prvo tiskamo, vredno sovrstnico znamenitim beneškim officinam. Naš slovar je bil njegov predzadnji tisk. Tiskarna v Vidmu je bila tedaj Devinu najbližja, saj je Trst dobil prvo tiskamo šele leta 1625 (prvi slovenski tisk 1757), Gorica pa šele 1773 (prvi slov. tisk 1800). V knjigi je natisnjena še veduta Devinskega gradu, kakor jo je narisal arhitekt, matematik in trdnjavski inženir G. B. Pieroni leta 1639. Prav gotovo nam ta podeba kaže, kakšen je bil grad ob nastajanju našega slovarja. Original te risbe (seveda tudi v enem samem izvodu!) je v Ljubljani o-hranjen. Beležko o tej naši redkosti je prispeval Branko Reisp. Značaj in namen nove izdaje Alasia Novi natis Alasijevega slovarja ni običajna faksimilirana izdaja, t.j. ponatis knjige zaradi hjene redkosti z namenom, da se ohrani pred izginotjem; knjiga tudi ni namenjena zbirateljem takih redkih knjig, ki izidejo običajno v manjšem številu iztisov. Naša knjiga je nekaj več: je obnovitev prvega tiskanega in vsebinsko dragocenega dokumenta, ki je nastal na zahodnem robu slovenskega o-zemlja, katerega ni zajel val reformacije. Prav ta vsebinska dokumentiranost te skoraj štiristo-letne priče o obstajanju in veljavnosti besede in kulture našega pri- "jimi Na tistih časih o- L.ca začetku je v ,c3jni poklonitveni uvod, name-RJe" sinu devinskega graščaka ^jmonda VI. ____ .... zatem sledi pose- uvod za bralca, v katerem so splošne značilnosti sloven- ftje8a jezika, njegove glasovne in "Sane prvine, oblikoslovje s postim poglavjem spregatve in sianjatve. V poglavju »Salutatio-ordinarie« se srečamo celo z r*®teenitim pozdravom «Bug vas fcjjae!* e Na straneh male knjižice, ki je °tnaj jo cm visoka in 6,5 cm ši-.i4' je na naslednjih 150 straneh j.°varski del v dveh stolpcih (ita-Jjjbska - slovenska beseda) z ok. C?! domačimi izrazi. Prav ta del j?J'ge so naši jezikoslovci Jernej jVjpitar, Vatroslav Oblak, Karel ^Cekelj, Anton Breznik, Fran Ra-in med zadnjimi tudi pok. v*h Šavli, profesor v Trstu, še i ........*>.> I IN VDINE< Appreffb Gio. Batnih Natolini. MDCVir. v svetu največji in najbolj razširjen (la maggiore lingua e piu dif-fusa). Navaja obsežnost in razvejanost slovanskega sveta, ki naj bi segal od Jadranskega morja do Severnega oceana, kjer živijo Boemi, Moravani. Ogri, Hrvati, Bošnjaki (Bosnesi), dalje še Poljaki, Litavci, Rusi in Bolgari. Ker navaja Ruse poleg Bolgarov, mislimo, da gre seveda za razširjenost Slovanov proti vzhodu in ne proti severu (Oceano Settentrio-nale). Zanimiva je tudi njegova opomba v uvodu, kjer se zahvaljuje Matiji, sinu devinskega gospoda Rai-monda VI., pr"šiu v Tridentu in opatu v Alzaciji za pomoč, da se je tako hitro in lahko (presto e facilmente) naučil slovenskega jezika. Ker je bil Raimondo VI., čigar oblast je segala od Br& pa vse do Kvarnerskega zaliva, sorodstveno vezana na Slavonijo in Hrvaško ter nosil naslov hrvaškega generala in glavarja Kranjske dežele, moremo domnevati, da je tudi on govoril slovensko. Ob slovnici in slovarju je Alasia na koncu knjige dodal tudi nekaj slovenskih besedil: molitve in zapovedi ter božično, velikonočno in binkoštno pesem. Med njimi je posebno znamenita ljudska kolednica, ki se začne tako: Ta suetla suesda ta ie zašla za ono stran chierne gore. Ona nam sueti sirocco. Siroco, inu vissoco. Taka je torej ta naša prva primorska slovenska tiskana knjiga, ki predstavlja «častito književno starino, zaradi katere gre Italijanu Alasiu odlično mesto v zgodovini slovenskega pismenstva« je zapisal prof. /France Kidrič. Legiša pa pravi: «Pred nami je simpatično dejanje človeka z druge stra- ni narodnostne meje, opravljeno s pogledom na enakovredno vzhodno sosedstvo v še neznane daljave, ki je zahtevalo resno upoštevanje. Pom-č, ki jo je dal delu te slovanske skupnosti, da bi se obdržala na duhovni višini in jo še presegla, mu je lahko samo v čast!« Nekaj* misli za sklep Vrednost take nove izdaje Alasijevega slovarja so doumeli tudi predstavniki občine Devin - Nabrežina, ki so že ob pripravah za izdajo knjige pristopili kot sozalož- niki. Njej se je pozneje pridružilo še Založništvo tržaškega tiska. Zaradi vpliva okoliščin iz bližnje preteklosti v sedanjost, ki jih o-značujejo usedline iredentistično liberalno nacionalistične politike z genocidnimi izbruhi, poznanih iz proslule fašistične ere do vsega, kar je slovensko in slovansko, je bilo nujno, da napiše uvodno besedo knjigi župan te občine — Albin Škerk. V uvodu je opozoril na sedanji položaj naših rojakov pod Italijo in poudaril, da je Alasia da Sommaripa dojel temeljno načelo povezovanja in prijateljstva med sosedi, ki sta mu osnova spoštovanje jezika in medsebojno razumevanje, a sedanja italijanske oblasti še niso prišle do tega spoznanja. Na koncu opozori nato princ Raimondo della Torre e Tasso, da se je sklepu občine pridružil tudi sedanji gospodar na Devinskem gradu, da sledi svojim prednikom, ki so dali pobudo in sredstva za nastanek te knjige. Tako župan Škerk kakor Legiša izražata željo, da bi knjiga prispe-BOGOMIL GERLANC (Nadaljevanje na 6. strani) r .. ....... .........................* ;.............-ir" ....... ............. ................ ........................ *--■--.-s ALASIA DA SOMMARIPA Razgovor popotnika s slovenskim domačinom S?:.:... **.. ■■ G. B. Pieroni: Devinski grad z razvalinami starega gradu. Po originalni risbi iz leta 1639 Popotnik: Zlouek brumen, 6 lepa deklisa, ie ta dober pot za it u Duin? Domačin: Ja Gospud. Ne Gospud, da ie dober. Popotnik: Koliko mi ja so se do tam? Domačin: Malo, dam inu pou. Popotnik: Vas zakualem. Domačin: Puite s’Bogo. Popotnik: Ki ie dobra hosteria? Domačin: Ta ie nar bulsi. Popotnik: Dobro iiitro Gospudar. Domačin: Dober vam Bug dai. Popotnik: Kai dobriga bomo imeli za kusset? Domačin: Ker vam bo vssech. Popotnik: lest chiem dobro messo, inu bulsiga riba. Domačin: Vam bomo dale. Nu mui-tese roke, inu poite k’miso. Popotnik: Daite nam bulsiga vina, ker imate. Inu se tistiga ribulla Prossekaua tolikai dobriga. Domačin: Le io tu. Popotnik: O ie lepa. Pomasi vam Bug. Domačin: Bug vam zeghnai. Popotnik: 6 leta je dobra, inu slat-ka. Kolikaj vam gre? Storite raitngo. Domačin: Nam gre due libre. Popotnik: Ie preuich, vam skusa tridesset soude. Domačin: Daite kar chiete. Dopotnik: Ie le naprauen kong? Domačin: la gospud. Popotnik: Peliaitega sem. Bomo mogle dreue prit do Tersta? Domačin: Boste mogle dobro. Popotnik: Vas pustim s Bogo. Domačin: Poite, ker vam Bug dai dobro pot. Popotnik: Dober vechier M. host. Bomo mogle dreue erpergat tu per vas? Domačin: la gospud, puite pur, du ne boste stale bulsi nikamer, koi le tukai. Popotnik: Storite da kogn bo imeu gnegoua potreba. Domačin: Bode imeu vsse, ne boi-tese. Popotnik: Poimo k’kamere. Domačin: Gospud poite vechieriat, ker je vra. Popotnik: Poimo poprei ano malo ŠTIRI KNJIGE TITOVEGA ZBRANEGA DELA Zbrani opus jugoslovanskega predsednika nam * i ^ . mm*®. $*';.***%*>. ~ * ... . nazorno prikazuje Titovo revolucionarno pot Predgovor k izdaji je napisal sam jugoslovanski predsednik Celotno zbrano delo bo zajemalo kakih petdeset knjig se segret. Domačin: Puite, da ie dober oggn. Popotnik: Imate kuissa vina koi tiste, ker smo pile v Duino? Domačin: Imamo tudi mi tolikai dobriga, ma ie vech drago. Popotnik: Nich falli. Daite nam bulsiga, bode ker bode. Iutro bomo storle ratingo, inu vas bomo plachiale. Sadai poimo merkat kogna koku stoi, inu pai tudi rili pridemo se pochiuat. Domačin: Poimo. Pemesse sem zuechio naprei. Popotnik: Je piu? Daite mu ouas, da chiem videt dokle bode io sneu. Ne vides ti koku ima noghe blatne? Domačin: Ne skerbite dagnie bom opran gnemu. Popotnik: Nu stoi dobro. Nich dru-siga ie potreba, koi iutro sgodai ga storite podkouat. Domačin: Taku bomo storle. Puite gospud spat, da ie vre skorai nou noch. Popotnik: Vi ste postaueu pugnaue chiste? Domačin: la gospud. Vam pustim lako noch. Popotnik: Puite s’ Bogo. Opomba: Iz dvojezičnega razgovora v izvirniku smo povzeli samo slovenski del, italijanski smo izpustili. Npr.: V. (= viandante) Huo-mo da bene. .. P. (= paesano) Signor si. . . Soglasnika c in dolgi p smo za-manjali s k in s. Priredil BOGOMIL GERLANC morskega ljudstva ob sosedu s starejšo in bogatejšo tradicijo, je končno terjalo izdajo te knjige. Tako je knjiga, ki jo je napisal tuj učeni in omikani mož končno dostopna vsakomur, še posebej pa je vredna, da jo jemljejo v roke rojaki na Primorskem. Alasia se je lotil tega dela iz verskih namenov, vendar je v njegovi knjigi polno dokazov o spoštljivem odnosu do našega ljudstva in njegovega jezika. V uvodu pravi, da govori več različnih jezikov, katerim se je sedaj pridružil še slovenski jezik (la lingua Schiaua). To je tisti jezik, ki je Pred kratkim sta izšli v slovenščini tretja in četrta knjiga Zbranega dela Josipa Broza Tita to je kritično-znanstvenega zbranega o-pusa jugoslovanskega predsednika, ki bo v celoti zajemala kakih petdeset knjig. Ker tvorijo prve štiri knjige nekakšno zaključeno celoto, saj zajemajo obdobje Titovega dela od maja 1926 pa do septembra 1939, to je do začetka druge svetovne vojne, bomo podrobneje spregovorili o sleherni izmed štirih knjig posebej. Prva knjiga Titovega zbranega dela, ki zajema njegovo pisano besedo od maja 1926 do avgusta 1927. leta je zanimiva in pomembna iz več razlogov. Prvič zato, ker ji -je predgovor napisal sam Tito, dalje zaradi predgovora k celotni izdaji in končno zato, ker med prebiranjem člankov in zapiskov mladega kovinarskega delavca Josipa, ki jih je pisal iz Kraljeviče, Smederevske Palanke in kasneje iz Zagreba v delavsko časopisje takratnega časa, že vidimo in slutimo pot kot tudi bodočo podobo jugoslovanskega voditelja. Sicer pa je o svojem celotnem pisanem delu Tito sam najlepše povedal, ko je med drugim zapisal v predgovoru k svojim zbranim delom: »Ocenjevanje vrednosti teh del ni moja naloga. Zgodovina in znanost bosta o tem izrekli svojo o-ceno. Rad pa bi povedal, da je naš odnos do nalog, ki jih je pred nas postavljala zgodovina in naše o-piranje na marksizem kot na revolucionarno teorijo, naše razumevanje družbene stvarnosti, v kateri smo delovali ter izbira u-streznih oblik organiziranja revolucionarnih sil in metod boja, da je vse to omogočilo naši partiji, da je organizirala narodnoosvobodilno vojno in zmago socialistične revolucije ter graditev socialistične družbe. Vse to nam je o-mogočilo premagovati različne težave, nenehno razvijati našo revolucijo in poglabljati njeno osvobodilno in humano bistvo. Ta dela so tudi zgodovinsko pričevanje o naših spoznanjih in mož-nostih za delovanje v slehernem odbobju našega revolucionarnega 'boja. So podoba naše rasti in vsega, kar smo naredili in kako smo naredili, včasih tudi z enostranskimi spoznanji in presojami pa tudi zmotami. Menil pa sem, da nimam pravice, da bi v teh delih kot v pričevanjih spremenil karkoli, da bi danes nekatere stvari morda iz-gledale drugače. Ne, mislim, da ni potrebno nikakršno izboljšanje te vrste. Naj nas zgodovina in prihodnji rodovi sodijo po tem, kakšni smo bili, kako smo se razvijali in v katero smer smo se gibali«. Te žlahtne in odkrite besede proti mistifikaciji in ponarejanju zgodovine in preteklosti, ki sta žal še tako prisotni v praksi in zgodovinopisju nekaterih socialističnih dežel, dajejo tako našemu avtorju kot njegovemu delu še večji in globlji pomen. V drugi knjigi zbranega dela so objavljena tista dela jugoslovanskega predsednika, ki osvetljujejo avtorjevo življenje in ustvarjalno delo v času od druge polovice leta 1928 do prvih mesecev leta 1935, ali natančneje od avgusta 1928 do marca 1935. leta, trorej obdobje nepolnih sedem let. To obdobje je čas velikih političnih in gospodarskih sprememb v Jugoslaviji in po svetu, to je čas absolutistične diktature kralja Aleksandra, velike svetovne gospodarske krize v svetu ter zmage fašizma v Nemčiji. Seveda je Titova pot neposredno in tesno v teh letih povezana s tem dogajanjem, ki se dosledno kaže v njegovih delih, tako z njihovim številom kakor z vsebino. Njegovih del iz tega obdobja je namreč najmanj ohranjenih p« tudi najmanj napisanih, saj je bila v tem času Brozova osebnost vtes-njena med stene zaporov in ječ, v katerih je preživel več kot pol desetletja. Če bi hoteli na kratko označiti njegova dela iz druge knjige, potem bi lahko zapisali, da so v drugi knjigi objavljena dela iz izjemno težkega, ilegalnega obdobja KPJ, ki zelo jasno in nazorno kažejo Titove poglede na vlogo partije, na vprašanje njene graditve ter njenega mesta in pomena za spodbujanje in vodenje političnega in gospodarskega boja delavskega razreda. V njih je čutiti Titovo željo in namen, da se vse partijsko delo prenese v domovino, da kadri postanejo samostojni, partija p« prevzame, izhajajoč iz konkretnih razmer in stanja v deželi, vso odgovornost za boj lastnega delavskega razreda, za zmago revolucije v lastni deželi. Tretja knjiga zbranih del obsega Titova besedila od pomladi 1935 do novembra 1937 ter vsebuje 47 del in 25 prilog, nanašajočih se na avtorjevo osebnost in delo. V tem obdobju je Tito prišel na čelo partije, začel je voditi vse njeno delo in reševati probleme, ki so tedaj nastajali po eni strani v odnosih z vodstvom Kominterne, po drugi strani pa zaradi izbruha frakcionaških in grupaških bojev v partijskem vodstvu (od avgusta 1937 naprej). To obdobje je bilo v Brozovem revolucionarnem delu zelo pomembno in prelomno: od člana po litbiroja in predstavnika partije v Kominterni je prišel na čelo KPJ in postal njena najodgovornejša osebnost, vendar v specifičnih razmerah, ki so grozile KPJ z novimi nevarnostrpi. Hkrati pa je bil to prelomni trenutek' tudi v razvoju revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji; in sicer zato, ker je KPJ po nekaj letih hudega terorja še-stojanuarskega absolutizma režima kralja Aleksandra uspelo, da se je obdržala, razbila obroč ilegalnosti in se z uporabo novih o-blik in metod sčasoma spremenila v avantgardno silo vse bolj razvejanega delavskega pa tudi iz drugih komponent sestavljenega revolucionarnega gibanja. Tedaj so nastale tudi velike spremembe v mednarodnih odnosih. V konkretnih oblikah se je pokazala agresivnost fašističnih sil in njihove težnje po svetovni nadvladi. To je tudi čas španske državljanske vojne. In v tem času je Tito tako v Kominterni kot doma najprej u-redil razmere v SKOJ, v duhu novih pogledov na nacionalno vprašanje v Jugoslaviji pa je bil tudi uresničen sklep IV. konference KPJ o ustanovitvi posebnih, to je nacionalnih komunističnih partij Slovenije in Hrvatske v okviru e-notne KP Jugoslavije. Tito se je že v začetku 1937. leta pogovarjal s predstavniki partijskega vodstva v Sloveniji o ustanovnem kongresu; pri tem jih je še posebej opozarjal, da morajo biti priprave temeljite in zavarovanje popolno, da se ta velika i-deja o ustanovnem kongresu KP Slovenije ne bi zaradi kakšne nepazljivosti kompromitirala, saj bi to imelo škodljive posledice za nadaljnje delo partije. Tito je menil da je treba delo pri organiziranju in izpeljavi ustanovnega kongresa KP Slovenije zaupati Edvardu Kardelju, zato je jeseni 1936 in v začetku leta 1937 v več svojih sporočilih centralnemu komiteju pospeševal njegovo vrnitev iz Moskve. Kardelj je skupaj z drugimi slovenskimi kadri uspešno organiziral in izpeljal kongres. V pripravah za ustanovni kongres KP Hrvatske pa se je Tito neposredno angažiral. Četrta knjiga Zbranih del pa obsega Titova dela, ki so nastala od decembra 1937 do septembra 1939. leta, to je do izbruha druge svetovne vojne. Vsebuje 62 Titovih del in 11 raznih prilog. Položaj, v katerem je bil v tem času Tito, je morda najbolje prikazan že v njegovem prvem prispevku, objavljenem v tej knjigi, to je v pismu z dne 5. decembra 1937 Wilhelmu Piecku, članu sekretariata izvršnega komiteja Kominterne, ki je odgovarjal za balkanske dežele. V tem pismu Tito razkriva predvsem probleme, ki so nastali, ker ni Kominterna u-redila vprašanja vodstva KPJ. To vprašanje pa se je še bolj zapletlo, ker so nekateri člani prejšnjega vodstva KPJ razumeli prekinitev s Kominterno, do katere ie prišlo po odpoklicu in aretaciji Milana Gorkiča, tako, da ni več vodstva KPJ, drugi pa so se obnašali kot samoimenovani voditelji partije in so v Parizu, kjer je bil CK KPJ takrat imel svoj sedež, dejansko pospeševali frakcipna-ško dejavnost, ki je segala tudi do nekaterih partijskih organizacij v domovini. Pomembna oblika Titovega delovanja v tem obdobju je bilo njegovo odločno opozarjanje, da se morajo partijske organizacije v domovini nasloniti na lastne sile pri zbiranju potrebnih sredstev za partijsko delo. Ko je Tito tako urejal partijske razmere v tem času, ni nikoli za trenutek zamudil, da ne bi pravočasno reagiral na razvoj položaja, na dogodke, ki so jih porajale spremembe v mednarodnih odnosih in razmere doma. Najplodnejše obdobje Titove aktivnosti se je v tem obdobju začelo, ko je na poziv vodstva Kominterne konec avgusta 1938 prišel v Moskvo. Tu je Titu namreč uspe- lo dokazati, da se KPJ in revolucionarno gibanje v Jugoslaviji razvijata, da partija čedalje uspešneje vodi akcije delavskega razreda in se spreminja v pomemben politični faktor v državi. Naslednja skupina Titovih del v četrti knjigi so članki, politične študije, resolucije, pisma itd., nastali po njegovi vrnitvi iz Moskve v domovino. V njih se pretežno u-kvarja s problemi KPJ, njene u-trditve in reorganizacije v smislu sklepov Kominterne. Ti problemi so nakazani tudi v resoluciji CK KPJ, a podrobneje izraženi v odprtem pismu, sprejetem na prvi seji CK KPJ, ki je bila v Bohinju, v Sloveniji, sredi marca 1939. In končno, ob okupaciji Češkoslovaške je Tito nanisal proglas narodom Jugoslavije in v njem spet utemeljeval stališče, da se je fašizmu nujno treba upreti, da se morajo v ta namen zbirati vse demokratične in domoljubne sile v državi. Ta protivojni proglas, razmnožen v deset tisoč izvodih, je močno vplival na razvoj protifašističnega razpoloženja v državi. Zbrano delo Josipa Broza Tita skupaj zalagata in izdajata ČZDO Komunist, TOZD Ljubljana in založba »Borec« iz Ljubljane. DUŠAN ŽEUEZNOV SSG tudi letos na Borštnikovem srečanju Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo tudi letos sodelovalo na tradicionalnem Borštnikovem srečanju v Mariboru, na katerem nastopajo vsako leto vsa slovenska poklicna gledališča s svojimi najboljšimi dosežki v minuli sezoni. SSG bo tokrat uprizorilo komedijo Mihaila A. Bol-gakova «Ivan Vasiljevič« v režiji Zvoneta Šedalbauerja, s katero je izredno uspešno sklenilo svojo sezono 1978-79. Celotni repertoar so potrdili na pretekli skupščini Borštnikovega srečanja pod vodstvom predsednika skupščine akademika dr. Bratka Krefta, na kateri je predsednik izvršilnega odbora skupščine Branko Gombač obrazložil programske smernice srečanja. in njegove letošnje organizacijske značilnosti. Ob samem srečanju bo teklo namreč tudi več seminarjev oziroma simpozijev o raznovrstni problematiki poklicnih in amaterskih gledališč, radiotelevizije, filma itd. Obenem bodo v avli mariborskega gledališča, ki ga pravkar širokopotezno obnavljajo, odkrili doprsna kipa dobitnicama Borštnikovega prstana — Elviri Kraljevi in Miri Danilovi. Poleg SSG iz Trsta bodo na Borštnikvem srečanju 1979 nastopili še: Drama SNG Maribor: Rudi Šeligo: Lepa Vida v režiji Francija Križaja, Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici: Luigi Pirandello: «Kaj je resnica« v režiji Dušana Mlakarja, Slovensko ljudsko gledališče Celje: Anton Pavlovič Čehov: Tri sestre v režiji Vide Ognjenovič, Drama SNG Ljubljana: Dušan Jovanovič: »Osvoboditev Skopja« v režiji Ljubiše Geor-gijevskega. Mestno gledališče ljubljansko: Ivan Cankar: «Kralj na Betajnovi« v režiji Dušana Jovanoviča, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana: Svetlana Makarovič: «Sen zelenjavne noči« v režiji Dušana Jovanoviča, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo: Slawomir Mro-žek: »Tango« v režiji Janeza Pipana, Eksperimentalno gledališče Glej: Vitomil Zupan: «Zapiski o sistemu« v režiji Janeza Pipana. iiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiMiHiiiHiiiiMMiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiMinMiiMiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiinitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiia Delavsko gibanje na Primorskem V Kosovelovi knjižnici v Sežani je odprta zgodovinska razstava « naslovom »Delavsko gibanje na Primorskem do konca prve svetovne vojne«. Razstavo, ki sovpada s sežanskim občinskim praznikom, je pripravil Goriški muzej iz Nove Gorice. Razstava, ki je bila prirejena ob 60-letnici KPJ, nazorno prikazuj* nastanek in razvoj delavskega gibanja na Primorskem P rTmorsfc! Ijfnovnnik 6 26. avgusta 1973 OB ODPRTJU BENEŠKE KINEMATOGRAFSKE RAZSTAVE Morda povratek v 60. leta obeta filmu ponoven razcvet Pretirani optimizem po prav tako pretiranem kri-ticizmu, ne sme zadušiti čuta do zdrave kritike Zdelo se je že, da je kinematografska razstava v beneškem Litin dokončno umrla, toda nenadoma se je spet pojavila kol ptič Feniks. Po mnenju nekaterih gre za kinematografski dogodek leta. Novi ravnatelj, režiser in zgodovinar Carlo Lizzani, je v rekordnem času sestavil spoštovanja vreden program, tako glede izbranih filmov kot zaradi celovite razčlembe manifestacije. S tem ji je vtisnil pečat generalke, ki naj bi ponovno vlila novo življenje beneški razstavi v SO. letih. Pregled se je začel s filmom
§**' fillfin NAKUPNA CENA Trst 24. 8. 1979 TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV Celovec Ziirich 23. 8. 1979 23. 8. 1979 Beograd 24. 8. 1979 Ameriški dolar 818,— 13,10 1,66>/j 18,58 Kanadski dolar 630.— 11,10 1,43 15,65 Nemška marka 441 — 721.00 90,70 1016,63 Holandski florin* 402 — 655,50 82,70 923,27 Belgijski frank 26,— 43.10 5.46 62.20 Danska krona 150,— 248,50 31,70 351,91 Švedska krona 189,— 309,50 39,50 439,01 Norveška krona 157.- 260,50 32,50 368,96 Francoski frank 190,— 307.50 39.10 435.82 Italijanska lira 1.61 2.035 2.27 Angleški fun' 1805,- 29,06 3,70 41.10 Irski funt 1650,- — — — Švicarski frank 486.— 799,70 — 1123,04 Avstrijski šiling 60.75 — 12.43 139.11 Japonski jen 3,45 5.90 — — Avstralski dolar 870,— — 1.89 20,56 Španska peseta 11,25 19.60 2.41 — Portugalski .-skudo 15.75 25.00 3,50 — Jug. dinar mali 39,- 64.00 8.30 — veliki 39,- 64.00 8.30 — Grška drahma 18,— 34,50 _ 46,04 ...............................im.•■■mn. A. DA SOMMARIPA V DEVINSKEM GRADI Pozdravni govor princa R. Torre e Tasso lar šibkejši. Po tej dražbi se je zlato takoj podražilo na vseh borzah in je doseglo naslednji dan rekordno ceno. Le v manjši meri je vplivala na podražitev zlata državljanska vojna v Iranu, kjer je Homeini poslal oborožene čete proti Kurdom. Mnogi se sprašujejo, ali se ni zato preveč podražilo. Nekateri pravijo, da ne bo obdržalo sedanje cene. Spet drugi pa imajo večje zaupanje v zlato in sicer zaradi pasivne zunanjetrgovinske bilance 2$ružehi'h držav Amerike ter zaradi razmeroma majhne količine zlata, ki bo na razpolago na tržiščih v prihodnjih letih. Mednarodni denarni sklad je namreč odločil, da ne bo več prodajal zlata na dražbah po maju prihodnjega leta. Tudi ZDA nameravajo zmanjšati količino zlata, ki jo vsak mesec prodajo na dražbi. Po drugi strani pa bi predstavljala morebitna sovjetska prodaja zlata znaten pritisk navzdol za to kovino. Kot znano, prodaja navadno Sovjetska zveza zlato ob slabih žitnih letinah, letos pa pričakujejo v tej državi bolj slab pridelek žita. Sedanja cena zlata bi lahko tudi stimulativno vplivala na povečanje proizvodnje v Južni Afriki. Dolar se je ošibil nasproti liri za četrtino odstotka in velja zdaj 817 lir, 1,83 marke, 1,65 šv. franka in 218 jenov. Kot običajno, je podražitev zlata tudi tokrat potisnila dolar navzdol. Japonski jen se je pocenil ta teden za dober odstotek. Zlasti na švicarskih borzah so agenti množično prodajali jene in nakupovali zlato. Mnogi si razlagajo ta pojav s kritičnim stanjem v Iranu, saj si je Japonska nakupovala največ nafte prav v tej državi. V evropskem denarnem sistemu ni prišlo do večjih premikov. Italijanska lira se je okrepila ta teden za tretjino odstotka, razmerje med valutami pa je v glavnem nespremenjeno. Skandinavske valute (švedska krona, norveška krona in finska marka) so zadnje čase zelo trdne, ker so vezane na zapleten valutni koš, v katerem so prisotni tako dolar kot marka in druge trdne valute. Nekoliko drugače pa je z dansko krono, ki sicer spada v evropsko superkačo in jo torej v bistvu podpira nemška marka, že nekaj mesecev pa je prav na repu te valutne kompozicije. Centralna banka mora večkrat poseči na tržiščih, da se ohrani pogodbeno razmerje z drugimi valutami. Grška drahma je padla ta teden od 23 na 21 lir in sicer zaradi konca turistične sezone. (srs) Nedelja, 26. avgusta 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 9.25 Iz Walkenburga na Holand- skem * SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU 10.45 Maša 11.30 Papež Janez Pavel H. na Marmoladi neposredni prenos 12.30 VValkenburg: SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU 14.00 Montreal: PRVENSTVO V LAHKI ATLETIKI ZA SP 15.15 Walkenburg: SVETOVNO PRVENSTVO V KOLESARSTVU 18.15 Žene in hčerke, 2. del 19.00 Pink Panter, risanke 19.10 Ali je dovoljeno? Vremenska napoved 20.00 DNEVNIK 20.40 Kapetani in kralji, 5. del 21.30 Oko, ki ubija Male norčije z Martyjem Feldmanom, 11. del 22.00 ŠPORTNA NEDELJA 22.45 Napoved programov za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.15 ONA DRUGA NEDELJA POLETI: Pop, rock in jazz koncerti 14.50 DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI Zandvvoorth: AVTOMOBILIZEM Gaeta: ROKOMET Rovereto: Evropsko prvenstvo v softballu Firence: Italijansko prvenstvo v plavanju 18.15 Risanke 18.40 Napoved programov za prihodnje dni 18.55 DAKOTA, -‘V film Pravica v Bismarku Vremenska napoved 19.50 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.00 Dnevnik 2 — ŠPORTNA NEDELJA 20.40 Včeraj in danes, oddajo vodi Luciano Salce 21.55 DNEVNIK 2 — DOSSTER Džibuti - semafor Rdečega morja 22.50 DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI 23.05 Simfonični koncert Violinist David Ojstrah in pianist Paul Badura Skoda JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.15 Poročila 10.20 Za nedeljsko dobro jutro — Od vsakega jutra raste dan: Ljubljanska banka 10.50 625 11.10 S. Stojanovič: VEČ KOT IGRA, TV nadalj. 12.00 Priljubljene zgodbe 12.30 Ljudje in zemlja 14.25 Dialog z rastlinami, dok. 14.45 Zandwoorth: Avtomobilske dirke za veliko nagrado Holandske 15.20 Koliko star ; trgovski nasmeh 16.00 Zandvvoorth: Avtomobilske dirke 16.40 Atletska tekmovanja za svetovni pokal, posnetek iz Montreala 18.10 Poročila 18.15 Beograd, 2. del oddaje iz cikla Karavana 18.45 Kako se oblačimo 18.50 Športna poročila 18.55 NJENO ŽIVLJENJE, film Režija: Louis Malle Igrajo: Maria Schell, Christian Marquand, Antonella Lualdi. Film «Njeno življe-nje» je posnet po istoimenskem romanu Guyja de Mau-passanta. Zgodba o ženski, ki se nesrečno poroči s preračunljivim surovežem, je postavljena — pač zvesto po Maupassantu — v prejšnje stoletje. Režiser je zvesto sledil Maupassantu v pripovedi, ki — čeprav klasično delo francoskega naturalizma — po svoji izpovedni moči ne dosega krajših črtic istega avtorja. 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 D. Kovačevič: Med nebom in zemljo, TV nanizanka 21.35 KOMU SLUŽI OROŽJE, oddaja iz cikla Latinska A-merika 22.25 TV DNEVNIK 22.55 Portreti. Ditka Haberl 23.10 Nogomc : C. ZVEZDA - HAJDUK 23.40 Športni pregled Koper 20.30 Otroški kotiček: Poezija, film iz serije Dr-gi Billv 21.00 Pregled sporeda za naslednji teden 21.15 POZOR, NEDELJSKI VOZNIKI, film 22.50 Telešport: Atletika — Svetovno prvenstvo iz Montreala Zagreb 11.00 Kapetan Mikula Mali 11.30 Skrivno:, pletenega koša 12 00 Kitajska narodna glasba 15.10 Turnir duhovitosti 16.10 Poletno popoldne 18.55 Mladinski film 21.55 Potovanja ŠVICA 9.25 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu 18.40 NEZGODA, TV. film 20.20 Simfonični koncert ’ 20.55 Svetovno prvenstvo v lahki atletiki TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Mali koncert; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 11.05 Mladinski oder: »Čopek*, radijska igra; 11.25 Motivi z malih zaslonov; 12.15 Nabožna glasba; 13.00 Glasba po željah; 14.10 Poslušajmo jih spet; 15.30 Nedeljsko popoldne: neposredni prenosi, koncert, igra in lahka glasba; 16-00 j Mozart: Koncert št. 21 v c duru; , 17.00 «Charleyeva teta*, veseloigra. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.45 Poletno vzdušje; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.15 Dogodki in odmevi; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Orkester IIenry Mancini; 11.45 Fe-stivalbar; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pičice na I; 14.00 Avto story; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kirn parade; 15.00 Stisk roke; 15.30 Z nami je . . .; 16.00 Svet plošč; 16.30 Koncert na trgu; 17.30 Crash; 18.00 Glasbena fantazija; 19.15 Poje Pino Daniele; 19.30 Koncert za godala. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.55, 14.30 Poročila: 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.05 Nedeljski spored narodnozabavne glasbe; 9.30 Jutranja reportaža; 9.40 Zborovska glasba; 10.00 - 13.59 Prenos RL; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Minute z ansamblom Možina; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Reportaža: 16.15 Ansambel Harry Stone-ham: 16.30 Sijaj mi sončece; 17.00 Primorski dnevnik; 17.25 Programi tedna; 17.30 Male skladbe velikih mojstrov; 18.00 Melodije s festivala Beogradsko proleče '79; 23. 8. 1979 Nukup Prodaja ZLATO Milan (g) 8.160 8.260 ZLATO London (unča) 309 dol. 309,50 SREBRO Milan (kg) 251.000 254.000 PLATINA Milan (g) 10.750 10.950 Mandolistična skupina iz Tržiča VZHODNOEVROPSKE VALUTF V TRSTU 23. 8. 1979 Sovjetski rubelj 195,- Poljski zlot 7,— češka rona 30,5 Madžarski forint 28,- Romunski lej 29.- Bolgarski lev 290,- Turška lira 15,- 18.15 Primorska poje '79; od 18.50 dalje Prenos RL. RADIO 1 8.00, 10.00, 11.59, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Nedeljski humoristični program; 8.30 Maša; 9.20 Katoliški svet; 9.40 Glasba za praznični dan; 10.20 Kaj naj počnemo v senci?; 11.05 Program z Albertom Lupom; 12.03 Oddaja, ki jo vodi Fred Bongusto; 12.33 Rally; 13.15 11 Calderone; 16.30 Paparacian, poletni almanah: 19.40 G. Verdi: Moč usode, operna drama; 22.30 Lahka glasba; 23.00 Mi, . ča rovnice. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.55, 13.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Nekega drugega dne; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Hit Parade; 9.32 12 let oddaje Gran varieta; 11.00 ALo gradimento; 11.55 Prenos z Marmolade; 12.45 Spomini in do bra glasba; 13.40 Belle epoque; 14.00 V nedeljo z nami; 16.15 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu; 17.00 Glasba in šport; 19.50 Lovec na bisere; 20.50 Spazio X -Formula 2; 22.40 Lahko noč Evropa. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00. 18.00, 20.00 Po ročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!: 9.07 «Otroci pojo!*; 10.05 še pomnite, tovariši...; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreske v kopalkah in brez; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Listi iz notesa: 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Pri nas doma; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Radijska igra: 19.29 Glasbeni intermezzo; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V ne deljo zvečer; Ponedeljek, 27. avgusta 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni baletni maraton Baletna skupina gledališča Kirov iz Leningrada: Trnjulčica, 2. del 13.30 DNEVNIK 18.15 Pravljica dneva: Nova udobna hišica 18.20 Pink Panter, risanka 18.25 Velike reke: TAGO 19.20 Rin Tin Tinove dogodivščine: SAMOTNA POT 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 7 režiserjev, igralci in (z ljubeznijo) Francija NOI DUE SENZA DOMANI, film Režija: Pierre Granier - De-ferre. Igrajo: Jean - Louis Trintignant, Romy Schnei-der, Nike Arrighi, Franco Mazzieri, Carlo Neli, Mauri-ce Biraud, Paul Amiot, Ser-ge Marquand, Regine 22.20 Vesolje, srečanje z znanostjo Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 J. S. Bachove sonate za flavto in čembalo Flavtist Severino Gazzelloni in čembalist Bruno Canino, 2. del PROGRAM ZA MLADINO 18.15 In sella, ragazzi! 18.45 Dominove prigode, risanka 18.50 Dnevnik 2 — ŠPORT 19.10 Srečanje s. .. Tarzanom in Supermanom Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO .0.40 Gustav Mahler: Simfonija štev. 6 European Community Youth Orchestra Dirigent: Claudio Abbado 22.10 CANTAR DEI TEMPI O- SCURI; filmska raziskava o mladini v '60-tih letih Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Lj'ubljana 16.25 Atletska tekmovanja za svetovni pokal, posnetek iz Montreala 17.55 Kmetijska oddaja 18.55 Poročila 19.00 Vrtec na obisku: Ena, dve, tri, kdo se vode ne boji 19.15 Ali imajo matematiki prav, dok. 19.35 OBZORNIK 19.45 Mladi za mlade 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Anna Reiser: Včeraj je bilo že davno, TV drama Današnja televizijska je v bistvu ljubezenska zgodba, čeprav hoče preseči o kvire zgolj solzave rekon_ strukcije. Nastala naj bi P® resničnem dogodku — vsaj zatrjujejo tisti, ki so jo pripravili. Pred dvanajstimi leti je Tony Adams e migriral iz Litve v KanaO ■ Tu si je uredil dokaj spodobno življenje, se poročil in dO' bil sina. V sredo tega sreč nega zakonskega življenja pa »udari* neprijetna novica: njegova prva žena m.o-trok, za katera misli, da sta mrtva, še živita in prihajata, da bi po dolgem cas srečala moža in očeta. 1®’ ny in obe njegovi družim se znajdejo v slepi ulici: kas si urediti prihodnost, kaK izbojevati bitko med pretea lostjo in sedanjostjo. V glavni vlogi Tonyja damsa nastopa v Kana® znani televizijski filmski » gledališki igralec Albert Sa mi, ki je nastopil tudi na Broadwayu v znanih gl®®a' liškili delih, kot so ‘Mojster za dež», »Avtobusna postaja* in «Cena» 21.50 Oči kritike 22.30 TITOVA VELIKA POBUDA-Začetki neuvrščenosti 23.30 TV DNEVNIK Koper Stičišče Risanke TV DNEVNIK Lancer: RUDNIK, TV Osma ofenziva, 7. del Baletni večer: Apolon in muze, Klic doline Zagreb Otroci pojo Živel je Car Mladi za mlade B. Profaca: Morski zgodbi 22.00 Glasbeni trenutek 22.05 Kultura v objektivu 23.05 Glasbena oddaja ŠVICA 19.10 Kamtschevo kraljestvo 20.15 Začarana pristava, TV n'®1 21.45 LA CENA DELLE BEFFL- film — režija: Alessandro Blasetti; igrajo:* Amedeo Nazzari, Clara Calamai. Osvaldo Valenti, Valentin* Cortese 20.50 21.00 21.15 21.30 22.20 23.15 19.15 19.30 19.45 21.00 _ h. Jim O* ih. TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.2 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Pravljica v nadaljevanjih: »čarovnica čirimbara*; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 12.00 Ribe in morje, radijski variete; 13.15 Zborovska glasba; 13.45 Naši ansambli; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Roža mogota; 16.30 Rezervirano za...; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Glasbeni drobiž. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro, 8.15 Vesela glasba; 9.32 Lu-cianovi dopisniki; 10.10 Na počitnicah z . . .; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Vedro popoldne; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Športna oddaja; 15.10 Iz melodije v melodijo; 16.00 Neuvrščenost; 16.07 Solisti klasičnih glasbil; 16.55 Pismo iz. .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Srečanje z domačimi pevci; 18.32 O-pema glasba skozi čas; 20.00 Plošče. KOPER (Shivenski programi 7.30, 8.25, 14.00. 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro ju tro; 8.30 - 13.59 Prenos RL; 14.05 Od Matajurja, Rezije, Kanalske doline do Jadrana; 14.37 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Pre nos RL; 16.30 Glasba po željah; 17. C0 Pl imoruki dnevnik; 17.15 Zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema: 17.35 Mladi izvajalci; od 18. ure dalie Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.00 7.20 Jutra- nje prebujanje: 8.30 Glasbeni odmor; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Graffia che ti passa; 11.30 Glasbeno srečanje z Mino; 12.03 13.15 ,yJ _______________ . ' *' Vi Tlf ^z'r 14.03 Glasbeni Pr0" gram; 14.30 Junaška in fantastična opereta iz Ul. Pratello; m.lP Rally; 15.35 Errepiuno - Poletje' 16.40 Srečanje s protagonisti kla; sične glasbe; 17.00 II salotto 0 Elsa Maxwell; 17.30 Radio j- " jazz; 18.35 Rock planet; 19;,su Chiamata generale; 20.00 Srečanje s Pooh, Lindo Clifford, liom Iglesiasem; 20.30 Salzburški festival 1979; 22.30 Soft mušic 23.00 Preden zaspiš, draga. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, U^°' 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugef>“ dne; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.3* Zgodba o Genjiju, bleščečemu s® princu, radijska priredba; 16.1 Luna v vodnjaku; 11.32 Pesmi z vsakogar; 12.45 Portreti pisateljev; 13.40 Belle epoque; 15.00 Poletni program Radia 2; 15.30 Tečaj bankovcev; 16.00 Thrilliog 16.50 V.I.P.; 17.50 Hit Parade 18.40 Program z Orestejem Lionel lom; 20.00 Spazio X - Formula «• 21.00 John Osborne: Ricorda cCfl rabbia, komedija. ' LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.6°; 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila-• 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 K® kreacija; 8.30 Iz naših sporedov-9.08 Z glasbo v dober dan; "•*. Počitniško popotovanje od stran do strani; 9.40 Počitniški pozor* vi; 10.05 Z radiom na poti; 10.. Turistični napotki; 11.05 Rezer'/} rano za . . .; 13.10 Veliki revijskJ orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti- 13.40 Pihalne godbe na koncert nem odru; 14.00 Danes do 14. UL.’ 14.30 Priporočajo vam...: I5.1P Pojo amaterski zbori; 15.25 Na poslušalci čestitajo in pozdravil* jo; 16.30 Zabavna glasba; D-.. ‘Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18. uri- 19.00 Naša glasbena izročila; 1»-"’ Zvočni signali; 20.25 Obvestila zabavna glasba; 20.35 Lahko n0®* otroci!; 20.45 Minute z ansamble* Fantje treh dolin; 21.00 Iz naS diskoteke; 22.05 Glasba velikanov-23.20 Ponevke iz jugoslovanski studiev: 24 05 Lirični utrinki; 24.* Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 28.AVGUSTA DO I. SEPTEMBRA 1979 TOREK, 28. avgusta LJUBLJANA 18.55 Poročila; 19.00 Čez tri gore. . . Srečanje oktetov; 19.30 Obzornik; 19.40 Na sedmi stezi; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Koncert orkestra Leni..„rajske filharmonije, prenos iz Križank; 22 35 H. de Balzac: Cesar Birotteau, TV nadalj.; 23.30 Dnevnik. KOPER 20.25 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Podnarednik Mike, detektivski film; 22.20 Aktualna tema; 22.50 Narodna glasba. SREDA, 29. avgusta LJUBLJANA 19.00 Poročila; 19.05 Mala čebelica; 19.20 Ne prezrite; 10.35 Ob- zornik; 19.45 Od vsakega jutra raste dan; 20.15 Risank-- 20.30 Dnevnik; 21.00 Tretja razsežnost: Pred tretjim sestankom neuvrščenih v Havani; 22.10 Šri Lanka; 22.30 O manjšinskih pravicah Kurdov; 23.05 Dnevnik. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Omar Gatla-to, film; 23.00 Športni dokumentar ni film. ČETRTEK, 30. avgusta LJUBLJANA 18.35 Poročila; 18.40 Dediščina za prihodnost, dok.; 19.35 Obzornik; 19.45 Nadobudneži. TV nanizanka; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film tedna: Ena in ena; 22 30 Kitarist Sebastiano Tapajos in or- kester Petra Herpholzheimerja; 23.00 T nevnik. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.30 Mešanec, fiim; 22 45 Cineno-tes dokumentarna oddaja; 23.15 Rock na sceni. PETEK, 31. avgusta LJUBLJANA 18.50 Poročila: 18.55 Doživljaji mačka Toše, otroška oddaja; 19.10 Priljubljene zgodbe; 19.35 Obzor nik; 19.45 Rock koncert; Return to forever; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Zabava vas Zdravko čolič; 22.00 Junaki serijskega filma: Zamenjava; 22.50 Dnevnik; 23.05 Nočni kino: šampion rodea. KOPEP 20.25 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21.30 Garsoniera, film; 23.00 Ih*' dok. SOBOTA, 1. septembra LJUBLJANA 16.15 Poročila; i6.20 Moja ljub« zen, film; 17.50 Naš kraj; Svetovno veslaško prvenstvo, re portaža z Bleda; 18.20 Risanka- 20.30 Dnevnik; 21.05 L. N Tolstoj-Ana Karenina, TV nadalj.; 22-w Kako se oblačimo; 22.05 TV k* žipot; 22.25 Dnevnik, 22.40 Velik* dežela, film. KOPER 18.25 Nogomet: Hajduk -dučnost; 20.30 Otroški kotiček: P° čitnice na Nevegalu: 20.50 Stičišč®: 21 00 Risanke; 21.15 Dnevnik; 21-’’* Aly.se .in Chole, film; 22.50 Tito'’* velika pobuda: Hladna vojna, *' del; 123 20 Pregled sporeda za n* slednji teden. 26. avgusta 1979 talijan Giacomini osvojil zlato kolajno med amaterji led ženskami je zmagala Nizozemka De Bruin ■ Danes profesionalci VALKENBURG — Tehnični ko jv®1 Gregori je zadel v črno, ko je "itanea zamenjal z Giacotninijem. la®ii Giacomini, ki je bil član i-+]Jnske četverice, ki je tekmova-i ^8 sto kilometrov dolgi dirki na toometer, je namreč novi sve-(.*!!> P^vak posameznikov med ama-k Enajindvajsetletni kolesar, ki doma iz Cimadolma blizu Trevi->K v finišu premagal Poljaka g"'newicza, Nemca Drogana in wCa Millarja. Tako je ponovil . Pon amaterja Cortija, ki je pred letoma zmagal na SP. , LESTVICA: Giacomini (It.) ' “ankiewicz (Pol.) ■^ogan (NDR) ’ Millar (GB) .■ Eetterman (NDR) , °°gaert (Bel.) ozurkowski (Pol.) \ Sta. kolesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA SVETOVNEM PRVENSTVU p • • - ~ 4.19”26” v istem času po 1” 4” 12” 25” KOLAJNE NDR N^ozemska Potiska ^Ofveška Stala Z 1 1 1 B 1 j ^awzczyk (Pol.) r (Švi.) p -ykov (Bol.) **d amaterji so stopile na kolegi :udi ženske. Na 64 kilometrov kf Pr°gi je zmagala sedemnajstih,9 Nizozemka Petra De Bruin. j.1 Se niso razlikovali od napove-iU severnjakinje so se izkazale kot V:;. ® kolesarke in so osvojile naj-‘■a? mesu. ' vJ^emka Petra De Bruin je pre-«7« Progo v 1.43’57” in je dosegov hitrost 36,941 kilome- ij * Pa uro. V enakem času je škofi,, j privozila tudi drugouvrščena jtoika Jenny De Smet. Jenny De Smet se je za las S£™la bolnišnici: ko je že prišla cilj, je sprintala in to narav-7' Proti skupini fotoreporterjev, skdala jih je v zadnjem trenut- ku in se jim je izognila, toda zaletela se je v policijsko motorno vozilo. Na srečo ni bilo hudega, teko da je bila po desetih minutah že na odru, kjer je sprejela priznanje za svoje drugo mesto. Ko so privozile skozi cilj tudi Italijanke, od katerih je bila prva Cri-stina Menuzzo, ki se je uvrstila na šesto mesto, je med njimi nastala o-stra polemika. Najbolj se je vzburjala razočarana ^veteranka* Lui-gina Bissoli, ki je, ne da bi jih i-menovala, obtožila nekatere sotekmovalke, češ, da niso sodelovale in sq vozile same zase. Vzrok njene jeze so bili morda tudi zaman izgubljeni odvečni kilogrami, zaradi katerih se je odrekla vsaki slaščici in ki ji niso prinesli dobre uvrstitve. LESTVICA: 1. De Bruin (Niz.) 1.43’57” 2 De Smet (Bel.) Y istem času 3. Habetz (ZRN) po 26” 4. Van Oosten - Hage (Niz.) 30” 5. Strong (Kan.) 6. Menuzzo (It.) 7. Galli (It.) 8. Longo (Fr.) 9. Varenkamp (ZRN) 10. Galbiati (It.) Danes b0 na sporedu zadnja cestna preizkušnja in seveda bo to najbolj pričakovana dirka. Pomerili se bodo najboljši profesionalci. Potegovali se bodo za naslov, ki prinaša veliko prestiža, pa tudi veliko e-konomskih privilegijev. Videli bomo, kako se bodo izkazali razni Saronniji, Moserji in seveda tudi Battaglin, za katerega pravijo, da je v izredni formi. Jasno je, da bodo morali računati na resno konkurenco, ki bo skušala izkoristit; vsako njihovo napako. Flotti 4’24”01 400 m prosto moški Quadri 4’02”20 100 m metuljček ženske Scarponi 1’02”99 8. Locci (Triestina) 100 m metuljček moški Rampazzo 57”23 državni rekord 100 m hrbtno moški Bellon 59”60 državni rekord 100 m hrbtno ženske Carosi 1’06”3 državni rekord 4x100 m prosto ženske Roma Nuoto 4’05”51 državni rekord 4x100 m prosto moški De Gregorio 3'35”15 državni rekord AVTOMOBILIZEM VN NIZOZEMSKE Tri najuspešnejša dekleta včerajšnje cestne vožnje na svetovnem kolesarskem prvenstvu ARN0UX V KROGU OŽJIH FAVORITOV Na včerajšnjih poskusnih vožnjah je bil najhitrejši ZANDVOORT — «Pole position* bo v današnji dirki za VN Nizozemske pripadla v Zandvoortu Francozu Reneju Amouxu: njegov renault je bil namreč hitrejši v včerajšnji poskusni vožnji, saj je prvi prispel na cilj, v odličnem času 1’15"47 in ob poprečni hitrosti nad 200 km na uro. Rene Arnoux se s tem uvršča v ožji krog favoritov za današnjo dirko, ki predstavlja obenem tudi dvanajsto preizkušnjo svetovnega prvenstva formule 1. Poleg Francoza bosta danes izrazite favorite o-ba vvilliamsa Jonesa in Regazzoni-ja, ki jima brez dvoma odgovarja proga v Zandvoortu, saj sta v obeh poskusnih vožnjah dosegla zelo dober čas. Vrstni red druge poskusne vožnje: 1. Rene Arnoux (Fr.) - renault v ........................................o..n.......—...............................................‘.......... NA SP ZA MLADINCE NOGOMET MEMORIAL ŽARKA RACETA Krasom enajsterica presenetila z borbeno in požrtvovalno igro Opicini je povsem zasluženo odnesla točko KOŠARKA Kras — Opicina 2:2 (1:1) I vano, a povsem zasluženo izenačila KRAS: Bogateč, D. Škabar, A. | ^ °Piciniv w ** v,le^nji sezo mhar Čpmiflva N ftprmani Ria- ni lSr^a v amaterski bgl. Po VI- PLAVANJE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Včeraj pet rekordov Najboljše čase v včerajšnjih l nalih so dosegli ti plavalci: 400 m prosto ženske Škabar, Čemjava, N. Germani, Blazina, M. Milič, Raseni, L. Milič (F. Germani), R. Vascotto, Colja. OPICINA: Paulin, Gaeta, Berto-ni (Di Stasio), Vižintin, Ghersil, Manzon, Babuder (Križman), Su-rjan, Stradd, Venier (Vascotto), Pri-vileggi. STRELCI: v 14. min Surjan, v 29. min. R. Vascotto, v 49. min. Pri-vileggi, v 54 min. min. M. Milič. SODNIK: Toffoli iz Trsta. GLEDALCEV: 120. V drugi kvalifikacijski tekmi D skupine, je ekipa Krasa nepričako- ......................mm.. ZA REKREATIVCE 1°lesarstvo Danes maratonsko kolesarjenje na progi od Kokrice do Lonjerja ’ Sloveniji imajo take prireditve že tradicijo - Prihod v Eonjer približno ob 14. uri sokem porazu nad ekip San Marco je Kras proti Opicini brez dvoma popolnoma zadovoljil prisotne gledalce, saj je igral zelo borbeno in bodo kolesarji rekreativci j *rbeli, ; h v Lonjerju popol-(jj,. vse živo. Okrog dvesto kole-v (”ev bi nora'o prispeti po 14. uri iJ® vasico v tržaškem predmestju, Itji71 ko bodo prevozili preko 120 L Petrov iz Kranja, točneje iz Ko-L e Preko Vrhnike, Postojne in Se-nC. kr Opčin in Bazovice do Lo-Snp7a- Ta mogočna manifestacija k, v okvir sodelovanja med ko-^ .rskim klubom Adria iz Lonjer-hj;/1 kolesarskimi društvi n Slove- ki delujejo na rekreacijskem | s kolesi.* sarskem področju, da bi teko !j £nkrat potrdili prijateljske ve-•’0r adružujejo kolesarske delavce kh strani meje. > pasarski maratoni so predvsem Sloveniji doživeli velik razmah, V Jlh je bila letos na sporedu bi|C*la vrsta, najuspešnejši pa je tjoPslej vsekakor Pohorski ma-kjepn: v organizaciji Mariborčanov, je sodelovalo več kot tisoč na- od tem pa po stari cesti do Senožeč, kjer bo kratek počitek in okrepče-valna postaja. Pot bodo nato nadaljevali do Trste. Seveda je za prehod meje potreben potni list. Vožnja bo ves čas v skupini, pod vod stvom posebnega vozila in s hitrostjo 2 km na uro. Za povratek iz Trsta, kamor bo pisana karavana prispela n-' -,j po 13. uri, morajo kolesarji posi-rbeti sami; kolikor vemo, bo skupina najvnotejših rekreativcev tudi pot nazaj opravila R. P. Delovanje ZSŠDI Seveda, jih ne bo v U-^.PHspelo tisoč saj je treba po-Vm!1'1 na prehod meje, pa tudi na tfjj j? domov. Kako bo potekal ju-bw* maraton cKokrice do Lo-veJ?.’ Pa povzemamo po četrtko-^ ljubi sivina je resnica, da je kolesar-Wt6na najprimernejših zvrsti za ? rekreacijo. Prednosti kole-jo j®nJa so znane, težave z energi-Toh» niegovo vrednost še večajo. Hi Podobno, kot z vsemi drugi-ttiijj eobnimi športnimi zvrstmi, je 8 kolesarjenjem teko, da mo-iti J‘ Liti pri vadbi redni, vztrajni b* t aaorartio upoštevati vsa osnov-Ce'a teorije treniranja (po-bfc ?*t, ogrevanje, obremenjeva-Če si tor4 izberemo ko-ftkr . kot eno svojih temeljnih iljanskem Delu: eac>jskih dejavnosti, moramo k Im v.aGiti, nrav pa je, da se kdaj ijldJjkj lotimo tudi kake težje pre- bte'ale' Kolesarski klubi za re- 1 vse k ved° 'n za*° s0 k0- kolike prireditve, trimske, ali ne-Hni? zahtevnejšc, kar redne, po-i v organizaciji klubov Rog -bnjgu*. Kokri a in Maribor. Ne-bn Len je bil Pohorski maraton, Vaterem j- sodelovalo več kot Stj; .Pdeležencev Niste dosti zao-hin^J1. Prireditvi Dražgoše in Bo-maraton. To nedeljo pa je t*if. .Prij^elji kolesarj - a nova ktei; , v: kolesarski maraton pri-fštohlva od Kranja do Trste. Ma-bejj °d Kokrice do Trste ali toč-Lonjerja, vasice v tržaškem VF^jn. kjer deluje edini slo bji ,* kolesarski kolektiv «Adria», simboliziral bratstvo in so-tnthB®nje s kolesarskimi delavci v Od^stvu. pC' bo vodila kolesarje hj* “kriče (star ob 7. uri) in Kra-bn levem bregu Save prek Tac ihte • Ljubljji.e, odtod preko Hor k po novi cesti do Vrhnike, Jutri se prične 5-dnevni namiznoteniški tečaj V skladu s programom, ki ga je izdelala namiznoteniška komisija ZSŠDI, se bo jutri pričel 5-dnevni namiznoteniški tečaj za najmlajše (letniki 1968 in mlajši), ki ga na Tržaškem prireja ZSŠDI. Tečaja se bodo udeležili igralci vseh štirih društev, ki gojijo namizni tenis. Formirani bosta dve vadbeni skupini: zjutraj od 9. do 11. ure bodo na stadionu «1. maj* v Trstu trenirali igralci mestnih društev Bora in Sirene (po štirje igralci obeh društev, skupno osem), popoldne pa bo od 15. do 17. ure trenirala v rekreatoriju v Križu skupina dvanajstih igralcev (6+6) Krasa in Mladine. Tečaj bo vodila priznana zamejska igralka in strokovnjakinja Sonja Miličeva, ki bo tako posredovala mlademu rodu vse svoje izkušnje in tehnične veščine Delo z najmlajšimi pa je predpogoj za organski razvoj namiznega tenisa v zamejstvu, saj imaio tako društva priložnost, da sistematično pridobivajo vedno nov igralski kader, ki takoj na začetku svoje kariere dobi prave smernice in se pravilno nauči osnovnih namiznoteniških udarcev. Predvideni tečaj za namiznoteniške trenerje .je bil zaradi neraz-položljivosti predavatelja iz Ljubljane ' postidpiran na september, ko bo potekal v obliki «week-endov». Tudi tečaj za nogometne trenerje je bil pomaknjen na poznejši datum, ker je bilo število prijavljenih sluša" iev p emajhno. (bs) ci premagal številko ena italijanskih tenisarjev, Adriana Panatto, s 3:6, 3:6, 6:1, 6:0, 6:3. Panatta je po dobrem začetku, v katerem je brez težav osvojil dva sete, popustil, izgubil potrebno koncentracijo in si zapravil v ostalih treh setih možnost zmage. Pecci in Panatta sta se spomladi v Houstonu že enkrat spopadla. Takrat je italijanski tenisar srečanje osvojil. Po tem pa je Pecci postal nova zvezda svetovnega tenisa, saj ie premagal devet od desetih najboljših igralcev na svetu, med katerimi tudi Connorsa. Italijan in Paragvajec sta po srečanju odpotovala v New York, kjer se bosta udeležila ameriškega odprtega prvenstva. SPORED Primorje - Zarja 2:0 S. Marco - Kras 3:0 Portuale - Breg 2:1 Fortitudo - Primorec 1:1 Kras - Opicina 2:2 Breg - Vesna 0:2 DANES, 26. 8. počitek JUTRI, 27. 8. Zarja - Costalunga (20.30) TOREK, 28. 8. Primorec - Gaja (20.30) SREDA, 29. 8. Vesna - Portuale (20.30) ČETRTEK, 30. 8. Opicina , S. Marco (20.30) PETEK, 31. 8. Costalunga - Primorje (20.30) SOBOTA, 1. 9. Gaja - Fortitudo (20.30) NEDELJA, 2. 9. počitek PONEDELJEK, 3. 9. počitek TOREK, 4. 9. Zmagovalec A SREDA, 5. 9. Zmagovalec B • • Zmagovalec C (20.00) Zmagovalec D (20.00) počitek ČETRTEK, 6. 9. PETEK, 7. 9. Finale za 3. mesto (20.00) SOBOTA, 8. 9. Finale za 1. mesto (20.00) Brazilci in Američani v boju za zlato kolajno Jugoslavija je tekmo z ZDA izgubila z 22 koši razlike 1’15”47 poprečna hitrost 201,600 km na uro Alan Jones (Avstral.) williams 1’15”65 Clay Regazzoni (švi.) williams 1T6”23 Jean-Pierre Jabouille (Fr.) renault Gilles Villenueve (Kan.) 1'16”31 ferrari Jačques Lafitte (Fr.) 1’16’94 lieger Keke Rosberg (Fin.) ri7”i2 woolf Niki Lauda (Av.) ITT 28 brabham Didier Pironi (Fr.) 1’17”49 tyrreli 1’17”62 požrtvovalno. Kar dvakrat so rdeče-beli remizirali, potem ko je nasprotnik vodil z golom prednosti. Opicina pa ob svojem prvem u-radnem nastopu v letošnji sezoni ni povsem zadovoljila. Ustroj moštva je v bistvu ostal enak kot lansko leto, z izjemo vratarja Paulina, ki je lani igral pri Opicini - Super-caffe, zveznega igralca Venierja, ki prihaja iz vrst San Giovannija in branilca Bertonija. Očitno je bilo videti, da ekipa še ni uigrana: najšibkejša točka moštva je bila brez dvoma obramba, ki je bila videti vse preveč negotova in prepo- Takoj ob začetnih udarcih srečanja, je bila razvidna manjša premoč Opicine, ki je tudi kmalu prišla v vodstvo s Surjanom. Toda po vodstvu so Openci takoj popustili, kar je seveda Kras dobro izkoristil in remiziral z Vascottom. Po odmoru se je stanje na igrišču takoj spremenilo: Opicina je namreč v uvodnih udarcih d.p. podvojila s Privi-leggijem. Kras pa je kmalu nato moral igrati le v desetih (zaradi izključitve N. Germanija). Vse je kazalo, da si je Opicina praktično že zagotovila zmago, toda Kras se ni vdal v usodo, podal se je spretno v' napad in zasluženo remiziral z lepim .golpm ,M„ Miliča. Po tem spešno in zasluženo obdržal osvojeni rezultat. Srečna zmagovalca loterije, ki jo organizatorji prirerajo vsak večer na igrišču, ste bila tokraj Andrej Kapun in Fabio Robert. V okviru tega turnirja je sinoči Vesna premagala Breg z 2:0 (0:0). TENIS Tržaški teniški klub bo od 10. do 16. septembra priredil mednarodni teniški turnir za 1. trofejo Tele-quattro. Med drugimi so se prijavili tudi nekateri najboljši italijanski i-gralci, kot Ocleppo. Podrobnosti o turnirju bodo organizatorji objavili na tiskovni konferenci, 3. septembra na društvenem sedežu na Padričah. SAO PAULO — Na prvem svetovnem prvenstvu za mladince v Braziliji je prišlo včeraj do nepri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiuiiiiiiiuniiiiiiii OBVESTILO Začetniški tečaj za kotalkarje Športno društvo Polet z Opčin prireja od sobote, L, do ponedeljka, 17. septembra, začetniški tečaj za kotalkarje in kotalkarice od petega leta starosti dalje. Zborno mesto otrok in staršev bo v soboto, 1. septembra, ob 15. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. čakovanih razpletov: reprezentanca Brazilije je «čudežno» premagala SZ 76:75 in se bo teko pomerila v finalu z ekipo ZDA. Američani so pred tem premagali Jugoslavijo 99:77 in ji teko onemogočili, da bi posegla po kolajnah. Bron bi lahko osvojili sedaj Italijani, ki so se z veliko srečo in minimalno razliko v koših prebili do malega finala. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Danes drugo kolo Danes bodo odigrali drugo kolo tekmovanja za italijanski nogometni pokal. Po tem kolu bo slika moči nastopajočih ekip popolnejša, ker osem enajsteric v prvem kolu ni igralo. Današnji spored tekem bo tek: 1. SKUPINA Ascoli — Bari Perugia — Roma Sampaoria počiva. 2. SKUPINA Lecce — Torino Parma — Catanzaro Palermo počiva. 3. SKUPINA Avellino — Ternana Fiorentina — Verona Como počiva. 4. SKUPINA Bologna — Inter Spal — Sambenedettese Atalanta počiva. 5. SKUPINA Brescia — Lazio Matera — Udinese Pistoiese počiva, 6. SKUPINA Genoa — Pescara Piša — Milan Monza počiva. 7. SKUPINA Cagliari — Vicenza Taranto — Cesena Napoli počiva. MADRID — Organizatorji so uradno potrdili, da bo od 31. avguste do 2. septembra v glavnem španskem mestu mednarodni nogometni turnir, na katerem bedo sodelovale ekipe Milana (It.), Ajaxa (Niz.), Bayema (ZRN) in Real Madrida (Šp.). ■:.v. .v..-....;...:.:.. ....:... ...^..........^ ................................v...... ... ....J Člani Sirene pri udarniškem delu drče na svojem klubskem prostoru v Barkovljah ««iii«rv««t«aaiiiiiiiiiaii*iiiiiiiir*«iiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiii«tiiiaiiaiiiiiiiiiiaiiiaiiiBii>tiiiii«iia««a«itiiiaii«iiiiiiii«iiiai«iiiiiiaiiiiiii»«iiiiiiitiiiiiciii«iiiiiii«i«i«iiiaiiiiiiiiii«iiii«ia««iii«viiiiiiiiiiliiiiaiiiiiilii4iiiaiiiiii«iiii«ai*iiiivvT«ii«i«iai>ii«ii<*miMMi«t«iii««iMMi«itiiiiiiiiiiiMaiiiiiRi>MiiaBi>«*»«<>iM**««>a««tiiiMii«i*iB«a>«>>t<>iii>aaM»h««aaatiiiBimiiiiiii»a**««* JADRANJE V BARKOVLJAH Sirena dogradila drčo za jadrnice To je velika delovna zmaga tega našega mladega pomorskega kluba TENIS V CARACASU Pecci boljši od Panatte CARACAS — V venezuelski pre stolnici je Paragvajec Victor Pec- V preteklih dneh je bil končan prvi ciklus del na zemljišču TPK Sirena, ki je tako končno prišel do svoje drče za splavljanje plovil, dolge čez dvajset metrov, in barake za spravljanje opreme, kar je bil predpogoj za kakršnokoli nadalj-no delovanje. S prostovoljnim delom in razumevanjem podjetij, ki so opravila nekatera dela, je klub dosegel svoj osnovni cilj. Posebna zahteva gre delavcem podjetja Silvana Čoka, ki so se odrekli velikošmarnemu prazniku, da delo ni zastalo. že te teden je bilo na zemljišču vse živo, saj sedaj mladinci lahko vsakodnevno trenirajo pod nadzorstvom domačih trenerjev, člani pa lahko splavljajo svoje jadrnice in ostale čolne, ki jih imajo spravljene na klubskem zemljišču. Vsa te dela so bila končana tik pred državnim prvenstvom v razredu 420, ki poteka v priredbi SVBG in na katerem sodeluje 60 posadk iz vse Italije, ter ob prisotnosti številni’- funkcionarjev Italijanske jadralne zveze, teko da se bo klub lahko izkazal z množično prisotnostjo svojih članov, čeprav žal, ne more tekmovati, bodisi ker ni še vpisan v jadralno zvezo, bodisi ker nima ja drn:c tega razreda. Nekateri dobri jadralci Sirene pri- hodnje leto ne bodo več mogli tekmovati v razredu optimist, ker so dosegli starostno mejo, zato klub razmišlja o nakupu ene ali dveh jadrnic 420, da jim omogoči nadalj; no športno udejstvovanje, saj bi drugače bili prisiljeni prestopiti k italijanskim klubom. Prav ob tem državnem prvenstvu pa je prilika za ugodne nakupe teh jadrnic, ki jih je v naših krajih težko dobiti. Poleg tega mora vodstvo TPK Sirena poskrbeti za zaščito drče saj sedanji valobran, ki je bil pač zgrnjen s sredstvi, ki so bila na razpolago, ne bi zdržal večjih ne viht, ki se občasno pojavljajo na naši obali in bi ves trud in denar vložen v te naš izhod na morje dobesedno splaval po vodi. Toda dosedanja dela so dodobra osušila blagajno in čeprav si vodstvo skuša zagotoviti čimprej prepotrebna sredstva za dokončno ureditev drče, bi katerakoli pomoč članov in simpatizerjev prišla prav. » m.p. NOGOMET Pokal Kraške planote V sinočnjem nogometnem srečanju za «Pokal Kraške planote* na Opčinah je S. Marco premagal Primorje s 4:2 (1:0). NOGOMET PRED NOVO SEZONO Primorčevo enajsterico vodi domačin Henrik Cuk V Trebčah je vsa vas zavzeta za svoje nogometaše Medtem ko se na proseškem i-grišču nadaljuje nogometni turnir za Racetov memorial, nekatere od naših ekip nadaljujejo s pripravami. Med temi je tudi trebenski Primorec. V torek smo se napotili v Trebče z namenom, da se seznanimo, kako potekajo priprave in ko smo prišli do igrišča je bilo res vse živo. Z ene strani je skupina najmlajših tekala za žogo, z druge je skupina odbornikov urejevala prostor okrog igrišča, pleskala o-grajo, tretji sc urejevali novo malo igrišče (60x30 m), ki bo služilo za treninge in za prvenstvo cicibanov. Moderna naprava za zalivanje pa je močila lepo travnato i-grišče. «Posejali smo travo in sedaj zalivamo. Zato bo igrišče še za nekaj dni zaprto*, tako so nam povedali odborniki in nas napotili do bližnjega travnika, kjer je trenirala članska ekipa pod vodstvom novega trenerja Henrika Čuka. Trebencem seveda ni treba predstaviti Henrika, saj je domačin in ga vsi poznajo. Henrik, ki ima 39 let, je v mladih letih igral v vrstah Edere, nato pa pri S. Anni. Ko so v vasi obnovili domače nogometno društvo je prestopil v vrste Primorca od tu pa je kariero kot no gometaš zaključil pri Pol. Opicini. To ekipo je tudi treniral tri sezone, nato pa je moral iz zdravstve nih razlogov prekiniti tudi vlogo trenerja. Po dveh letih pa se Čuk ponovno vrača na nogometno področje, tokrat kot trener Primorca. Prav med torkovim treningom smo ga med oddihom, ko je vadil razne vaje za pridobivanje kondicije in utrjevanje mišic, povabili na pogovor in mu zastavili nekaj vprašanj. «Kdaj ste pričeli s treningi in kako potekajo?* «Do sedaj vse v najboljšem redu. V prvi fazi, to je od 1. do 10 avgusta smo precej telovadili. Nato sem moral treninge prekiniti zaradi dopustov. Ponovno smo se zbrali 20. avguste in sedaj v drugi fazi utrjujemo nekatere vaje za pridobivanje kondicije in obenem vadimo tehniko nogometa. Fantje so na splošno v tem delu pokazali dobro voljo in čeprav nismo še dobro pripravljeni za Racetov memorial in za Pokal Vodopia (organizira ga nogometno društvo Opicina) sem prepričan, da bo do prvenstva vse v najboljšem redu.* «Katere nogometaše boš imel na razpolago za letošnje prvenstvo in kaj se ti zdi ekipa Primorca?* «Igralci so tile: Vratarja: Pa-vatich in Ghersinich; branilci: Štoka, Husu, Skrem, B. Čuk in Marko Kralj: krilci in zveze: Finessi, M. Kralj II., E. Kralj, B. Kriz- Milko- Kralj; mančič, F. Milkovich, W. vich, Sgarbuz, Možina, B. napadalci: D. Kralj, P. Kralji M. Kralj I., A. Milkovich, R. Malalan. Če hočem biti iskren, ekipe ne poznam. Primorca sem malokrat videl igrati. Sodeč po dosedanjih rezultatih, predvsem pa po resnosti, ki so jo vsaj do sedaj pokazali fantje, imam veliko zaupanje v e-kipo.» Po toliko letih si se vrnil v domače okolje., Kaj to pomeni zate in kaj lahko obljubiš trebenskim navijačem?* cGotovo predstavlja to zame veliko zadoščetije, ki mi pa obenem nalaga veliko odgovornost do nogometašev, odbornikov in vseh vaščanov. Sem pa izredno zadovoljen, da so mi ponudili mesto trenerja članske ekipe in upam, da bom u-spešno izpeljal zastavljeni cilj, to je pomladitev ekipe, obenem pa u-veljavitev domačih nogometašev. To je obljuba, ki jo dajem navijačem, ki si, kot tudi naši požrtvovalni odborniki, želijo, da ekipo sestavljalo čimveč domačih nogometašev.* Za zaključek naj omenimo še, da bo poleg članske ekipe, ki bo igrala- v prvenstvu 2. amaterske lige. Primorec nastopil še v prvenstvu naraščajnikov in cicibanov. Bruno Rupel PLANINSTVO DANES IN JUiKI Sloga na najvišjem slovenskem vršacu Planinska sekcija pri ŠZ Sloga, ki je bila ustanovljena letošnjo zimo, namerava danes in jutri krona'svoje letošnje pohode z osvojitvijo najvišje jugoslovanske gore Triglava.-\ Planinska sekcija je zelo mlada, ' zato pa aktivna. Svoj prvi pohod je j priredila 14. februarja lani in potem redno prirejala družinske pohode. Udeleženci so si najprej ogledali Kras, Glinščico, nato Nanos, pred kratkim pa so bili tudi na Snežniku in Krnu. Danes pa so se odločili, da se povzpnejo na Triglav. Z osebrrmi-' avtomobili so se planinci Sloge popeljal do Bleda, od koder se bodo napotili-v Gorje, nato-po dolini reke Radovne na Krmo. Od tod jih bo pot vodila na Konjsko sedlo; danes bedo prenočili v koči Planika. Jutri zjutraj se bodo navsezgodaj iz koče Planinke odpravili na vrh naše najvišje gore, nato pa po isti poti nazaj v dolino. , Pohoda na Triglav se udeležuje približno 25 članov, ki so v zadnjih tednih vneto vodili v dolini Giinšii-. ce, pod vodstvom Viktorja Stoparja, ki je obenem tudi duša in pobudnik planinske sekcije pri ŠZ Sloga. JJpajmo le, da bo vreme našim pljiincem naklonjeno, da bodo lahko prišli do vrha Triglava. INKA OBVESTILO V torek, 28. t.m., se bo nadaljeval drugi teniški tečaj Gaje za otroke. Vsi interesenti naj se zberejo ob 9. uri zjutraj na teniškem igrišču ua Padričah. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina žo inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00. letno 500.00 din. za organizacije in Dodjetjo mesečno 65,00, letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljano, Oglasi 400 lir za Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. somi mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed' min) Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 26. avgusta 1979 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|S|'* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih det M krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Irdaja) in tiska f IZTT 1 Trst Član italijanske1 Zveze časopisi" Založnikov FIEG ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V PREČNIKU Karlo Furlan (Prosek) daruje 5 tisoč lir. Rudolf Zidarič (Šempolaj) 15 tisoč lir. Viktor Ukmar (Nabrežina -kamno lomi) 5.000 lir. Družina Brišček (Barkovlje) 5 tisoč lir. Franc Šemec (Prečnik) 10.000 lir. V spomin na Edija darujeta Darovi in prispevki FESTIVAL LJUBLJANA 27. MEDNARODNI -»OLETNI FESTIVAL DANES, 26. avg., ob 20. uri — Partljič: NEKOČ IN DA- NES (Onco and todav) — Dare Ulaga, Ljubljana. JUTRI, 27. avg., ob 20. uri — Kozak: AFERA — Prešernovo gledališče Kranj. V TOREK, 28. avg., ob 20. uri — SIMFONIČNI ORKESTER LENINGRAJSKE FILHARMONIJE, Leningrad — dirigent- Aleksej Dmdtrijev, klavir: Nikola; Petrov — Šostakovič, Prokofjev. Čajkovski. V SREDO, 29. avg., ob 20. uri — Anoriimus: MASTER AR-DEN — Slovensko ljudsko gledališče Celje. V ČETRTEK, 30. avg., ob 20. uri - Hitrec: LET NAD NOGOMETNIM GNEZDOM — Satirično kazalište Jazavac, Zagreb. Začetki predstav po sončni uri. V preddverju festivala je odprta razstava Janeza Pirnata »Istrski kamen*. Vstopnice v prodaji od 11. do 13. in od 18. do 19. ure ter pol ure pred začetkom predstav pri blagajni festivala. Danica in Radovan Šemec 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU Ob priliki 10. obletnice smrti Franca Štoke daruje Slavka Štoka z družino 1.000 ND. Ob 10. obletnici smrti Franca Štoke darujeta sestri Marija in Ivanka 10.000 lir. ZA SPOMENIK NA PROSEKU Josip Badevič in Drago Cibic darujeta 20.000 lir. ZA ZADRUGO KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL M. S. daruje 20.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Speria Stančiča in Albina Zeugna daruje Amalja Pečar 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marjana Cianija daruje družina Alojz Košuta 10.000 lir. ZA GODBO IZ NABREŽINE Rudi Zidarič 25.000 lir. Silvio Rebula 15.000 lir. Giovanni Kobau 10.000 lir. Zora in Milena Kocman 20.000 lir in 200 ND. Guido Švara 2.000, ter tbarkolani* Maria Bradamante in Giovanna Bradamante 10.000 lir. Luigi Brissi 5.000 in Raffaela To-madin 5.000 lir. ZLATARNA U R A R N A tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin na očeta Kristjana Košuto daruje sin Silvano 10.000 lir. Danilo Gustinčič z družino daru je 23.000 Ur. Ob 10. obletnici smrti brata Bogomila Poženela darujeta sestri Milena in Danila 15.000 lir za SPD Tabor. Paubna Vecchiet daruje 5.000 lir za PD Rovte-Kolonkovec. Namesto cvetja na grob Petra Štoke daruje Anamarija Scabar 10.000 lir za mladinski krožek Prosek- Kontovel. V spomin na Poldota Widmarja darujeta Ottavio in Savica Vergi-nella 5.000 lir za kriško glasilo Skdanc. Namesto cvetja r.a grob Ane Lah vd. Tavčar darujeta Angelca in Zvonko Malalan 10.000 lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Ane Lah vd. Tavčar daruje Silvana Malalan 5.000 lir za ŠD Polet. V spomin na Marijo Barut darujeta sestri Dora Prašelj in Avguština Švab 10.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na Ivana Novaka darujeta sestri Dora in Avguština Švab 10.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na Edija daruje Ema Tomažič 10.000 Ur za Dijaško matico in 10.000 Ur za Glasbeno matico. V isti namen darujeta Just in Sonja Colja 1.000 Ur za Dijaško matico in 10.000 Ur za Glasbeno matico. V spomin na Edija daruje Ivanka Colja 5.000 lir za Glasbeno matico. V isti namen darujeta Neva in Luciano 10.000 Ur za ŠD Bor. V počastitev spomina Marjana Cianija daruje N. N. 100.000 lir za skavtsko organizacijo. V spomin na ljubljenega sina Marjučija daruje družina 50.000 lir za skavtsko organizacijo. V spomin na nono Ano daruje Stojan z družino 5.000 lir za PD Vesna, 5.000 lir za ŠD Vesna in 15.000 Ur za ŠD Mladina ter Voj-mir z družino 25.000 lir za Sklad Albina Bubniča. V spomin na Ivana Novaka in Ano Omahen-Vescovo daruje Majda 25.000 Ur za pevski zbor V. Mirk. Namesto cvetja na grob Marjučija Cianija daruje Lojzka Guštin 2.000 Ur za ŠD Kontovel. Ob letošnjem memorialu Žarka Raceta daruje družina Race 200.000 Ur za ŠD Primorje. OPTIKA VIK J Ul. Bunnarrot, 6 TRST • NAOČNIKI • KONTAKTNE LEČE • OPTIČNI APARATI • FOTO KINO MATERIAL in razvijanje filmov Avtonomni zavod za ljudske gradnje v tržaški pokrajini razpisuje javni natečaj, na osnovi spričeval in izpitov, za eno mesto programatorja/ke procedurista za center za obdelavo podatkov — 5. funkcijska skupina. Prošnje na kolkovanem papirju je treba predložiti na IACP v Trstu najkasneje do 20. septembra 1979 ob 18. uri. Zainteresirani prejmejo lahko vse potrebne informacije in si lahko ogledajo besedilo razpisa na oddelku za osebje IACP, Seneni trg 6, ob delavnikih (razen ob sobotah) od 8.30 do 11.30. Andre Lacaze založba borec ljubljana miklošičeva 28 Andre Lucaze: Preda Zanimiva in napeta knjiga francoskega avtorja, ki se je čez noč povzpela na lestvico najbolj branih del (nekateri recenzenti pa celo govorijo o «evropski uspešnici»), pripoveduje o taboriščnikih v Podljubelju (podružnica taborišča Mauthausen), ki so jih Nemci nasilno vpregli za kopanje predora. Čeprav je delo napisano kot privlačen roman, sloni na objektivnih dejstvih in osebnih doživetjih. V tem taborišču so bili zaprti poleg Francozov še Čehi, Poljaki, Rusi, Slovenci in so seveda bili ilegalno povezani s slovenskimi partizani (kokrškim odredom) in zavednimi okoliškimi kmeti in je torej knjiga tudi prepričljiva podoba skupnega boja proti okupatorju. NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) — PD Za knjigo ANDRF LACAZE — PREDOR — cena 360.00 ND Podpisani(a): Natančen naslov: Zaposlen(a): PLAČILNI POGOJI: 1. Znesek bom plačal takoi s položnico 2. Znesek bom plačal po povzetju (Ustrezno podčrtal) .ALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, Miklošičeva 28. Ljubljana Datum: Podpis: Naročilnice odpošljite na naslov: Knjiga je na razpolago tudi v 7tiailu • Ul sv Frančiška 20, TRST VESTI S KOPRSKEGA V Piranu dnevi slovenske folklore V Piranu se je' začela tridnevna prireditev Praznični dnevi slovenske folklore v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Kulturno umetniškega društva Karol Pahor in Zveze združenja slovenskih obrtnikov. Čeprav je vreme dokaj neugodno, bodo skušali kolikor toliko celovito prikazati bogato slovensko kulturno dediščino v o-bliki plesov, pesmi, izdelkov domače obrti in ponudbe slovenskih narodnih jedi. Predvideni so nastopi folklornih skupin France Marolt, Emona. Val in nekaterih drugih v Piranu. Portorožu. Padni in na Debelem rtiču. medtem ko bo skupina Bogdana Herman ter Mira in Matija Terlep pripravila večer slovenskih ljudskih pesmi in glasbil. V piranski mestni galeriji bodo pripravili etnološko razstavo in razstavo čipk-Vse tri dni bodo tudi pripravljali slovenske narodne jedi v restavracijah Sidro, Punta in Tri vdove v Piranu. L. O. V začetku prihodnjega meseca bodo v Kopru izročili prometu nov kontejnerski terminal z operativno površino 15 ha, ki bo omogočal manipulacijo okrog 50.000 kontejnerjev na leto. S tem se bo Koper, ki je lani manipuliral okrog 13.000 kontejnerjev ter prehitel Reko (11.000 enot), močno približal tržaškemu pristanišču, čez katerega so lani odpremili 74.800 kontejnerjev. Koprski terminal je zahteval naložbo 400 milijonov dinarjev ter je namenjen prvenstveno kontejnerskemu prometu med Evropo in Severno Ameriko. Opremljen je s posebnim dvigalom za kontejnerje jugoslovanske izdelave. danes ob obali KINO KOPER: 18.00 i.i 20.00 francoski — ŽIVAL IZOLA: ob 18.00 in 20.30 afriški — OPERACIJA HONG KONG PIRAN: ob 18.00 in 20.30 hongkong-ški - TIGROVA VRNITEV DEŽURNE TRGOVINE V piranski občini bodo v nedeljo dopoldne dežurale med sedmo in deseto, uro vse trgovine z živili, v izolski občini pa Nanos v Pittonije-vi ulici. Živila na Trgu 29. nov.. Živila v Drevoredu 1. maja in mesnica Agraria na Kristanovem trgu. BOGATO NAGRADIM najditelja prstana, zame neprecenljive spominske vrednosti, ki sem ga pozabila na umivalniku v restavraciji Metka v Črnem Vrhu. Telefonirati v Gorico (Italija) štev. 82874. PRODAM FIAT 850 šport za 200.000 lir. Telefon 228682. PSIČKA svetlo rjave barve, srednje velikosti, ime Branka z rumenim ovratnikom izgubljena v Velikem Repnu. Telefon 227137. IZREDNA priložnost, prodam FORD Mali oglasi telefon (040) 794672 v najem starejšemu paru brez trok. Ponudbe na upravo skega dnevnika pod šifro «Pr0S PRODAM jrosto stanovanje v 5. orf" ŠOLA DOJOSHINKAJ KARATE Prosek - Ul. S. Nazario obvešča, da so se pričele lekcije. Vpisovanje do konca septembra. Umik tečajev v ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure. Interesenti se lahko vpišejo ob lirah tečaja ali pa lahko telefonirajo ob istih u-rah na tel. 225189. Transit zelo primeren za kampiranje s plinsko napravo: lir 2 milijona 550.000, telefon 208455. IŠČEM poldnevno zaposlitev kot tehnična risarka gradbene stroke, ^'-fon (0481) 882123. IŠČEMO kuharico/ja, natakarico/ja ter točajko/ja. Ponudbe sprejema gostilna «Pri studencu* v Dolini. Telefon 228116. HIŠO z vrtom, vseljivo takoj oddam BERITE REVIJO nwi stropju v Ul. Paduina 11, brez dw gala, kuhinja, dve sobi, kopalni«' WC. Telefon 226216 od 12. «> ** ure. Plačevanje ugodno. PRODAM vespo 50 special P0* godni ceni. Telefon (040) 22715*' KUPIM rabljene šolske knjig® 28 licej. Telefon 748611. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje mesto vratarja. Pogoji: končana obvezna šola, odslužen vajaški rok, obvladanje slovenščine. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 30. t.m. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Telefon 200-186 TVOJA BANKA Ste pravi ljubitelji kave? ffije/ticatla PRIMO ROVIS vam nudi: .1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFFE pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah 25. Jubilejni mednarodni vinogradniško vinarski sejem VINO 79 A,«* V ,A4' ’ 1..V1 i> 'V. fr *vv° V NAŠI VINOTEKI lahko kupite preko trislo vrst izbranih jugoslovanskih vin od 27. avgusta do 2. septembra na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v Ljubljani A