Ptujska pisma. (Sodobna premišljevanja). II. Naglo so širili Turki svojo oblast v Evropi. L. 1356. so se na okornili, iz hlodov zbitih plavih prepeIjali čez dardanelsko morsko ožino ter so zasedli prvo evropejsko mesto Kalipolis ali Galipoli, kakor je dandanes imenujejo. L. 1301 so dobili v svojo oblast že mesto Odrin. L. 1389 dne 15. junija, na sv., Vida dan, ,so bili Srbi docela poraženi na Kosovem polju. Dne 17. julija 1. 1393 so Turki z naskokom vzeli bolgarsko prestolnico Trriovo. Po ulicali je v potokih tekla krrščanska kri, hiše pa je unifiil plamen. Oblast krvoloenih Turkov se je zdaj razširila notri do Donave. Tako razširjanje turške moči je začelo skrbeti ogrskega kralja Sigraunda, ki je bil ob enem tudi nemški cesar, ter se je jel posvetovati z raznimi vladarji in knezi, da bi udarila na sovražnike Kristusovega imena. In res se je zbralo do 100.000 vojakov iz oele Evrope. Dne 28. septombra 1. 1390 se je vnela huda bitka pri mestu Nikopolis ob Donavi. A sreca kristjanom ni bila mila; bili so do cela poraženi in na vse stroui razkropljeni. Kralj Sigmund sam sHermanom celjskim se je komaj rešil. — Tri dni je sultan Bajazid pocival na bojišču, potem pa je odrinil proti Ogrsl<i. Mitrovici nasproti prebrodijo divjaki Savo ter nousmiljeno div.ja.jo in ropajo po Ogrskem. Ena od teh roparskih fiet se spusti ob Dravi dalje in pridrvi prvikrat na slovensko zeraljo — na Stajersko pre:l Ptuj. Ljudje so spravljali ravno zadnje poljske pridelke in so se pripravljali za zimo, kar so se pripodile na brzih konjickih divje trumo krvoločnih Turkov, kakoršnih Slovenci dozdaj še niso videli. Kamor so prišli, povsod so zapušcali za seboj pogorišča in razvaline strašne grozovitosti. Ptuj ni bil pripravljen za brainbo, zato so ga divjaki zasedli in zažgali, prebivalce iz mesta in okolice pa polovili in jih odgnali z živino in drugim imetjem vred v strašno sužnost. Siitberger poroča, da a^Turki takrat odgnali s seboj okrog 10.000 ljudi razne starosti; nekaj so jih pustili na Grškem, druge pa so tirali v Malo Azijo. L. 1445 je prihrulo pred Ptuj okrog 12.000 Turkov. Divjali in plenili so od Ptuja do Gore in Lembaha. L. 1479 jili je prišlo do 30.000. Kamor so pridrli, povsod se je nebo žarilo od ognja. Med Muro in Dravo ni bilo videti drugega kakor diin in plamen. Tudi Ptuj so napadli, a ga niso mogli vzeti. Euako so 1. 1483 pozno v jeseni ropali okrog Ptuja. Prav strašno je bilo 1. 1493. Moseca avgusta je prilomastil iz Hrvaškega na Stajersko Jakub-paša z 8000 konjeniki ter je drl naravnost proti Ptuju. Mesta se ni raogel polastiti, zato je tem silneje razsajal po okolici. Celih 15 dni so turški divjaki lovili kristjane, požigali hiše in cerkve ter doprinašali nopopisna grozodcjstva. Razsajali so tudi okrog Celja in po enem delu Kranjske. Valvazor piše, da so gnali s seboj na Turško okrog 10.000 kristjanov in, kakor pripovedujo koroški letopisec Unrest, so 3.500 kristjanom odsekali glave. Toda kdo bi mogel napisati vsa grozodejstva, vse zloeine, vse muke, vse trpljenje in vso škodo, ki so jo ti trinogi storili slovenslcemu narodu? Kdo bi mogel opisati bridko tarnanje in zdihovanje onecašcenih žen in v sužnost odpeljanih deklet? Vsi potrti se pritožujejo kranjski stanovi v pismu do papeža Siksta IV., 1. 1474 tako-le: ,,Svete zakramente toptajo, hiše božje razdevajo in koliko božjih služabnikov in koliko tisoc ljudi jo kruti nevernik jiomoril v poslednjih lotih! Kako ueusmiljeno je ločil žene, može in otroke ter jili je — Bogu bodi potoženo — nage, bose, lacne in žejne z zvezanimi rokami na hrbtu odgnal v vecno sužnost! Kako neftloveško oskrunjajo uboge žene in device, da prežalostno vpije- jo na pomaganje! Kako brezsrčno delajo s starimi ljudmi in nedolžnimi in otročiči, ki jili sekajo v kosce, če jih ne morejo tirati s seboj! Oh, kaj trpe ubogi ljudje, katerim je vse pobral in požgal, kar so premogli, in ker brez strehe in zavetja no vedo, kje bi se skrili pred grozovitim sovražnikom! 0 kako žalostno, da morajo usmiljenja vredne matere z malimi otroci bežati v črni no6i, v dežju in nevihti in da dece nimajo pokriti s čim! O, to je mraz in trpljenje, strah in revšcina! To so bridkosti, bolečine in jok! Cloveško srce jih ne more umeti, nihče ne popisati, nihče ne dopovedati!" Strašno je bilo 1. 1470. Diholski župnik Unrest na Koroškem poroča: ,,Takrat ni bilo meiida druiine, ki ni žalovala po sorodniku, ki je ali ubit ležal ali v železnili verigali ječal pod oblastjo krutega neverca. Ni je bilo družine, ki ni bolestno gledala na razvaline svojega imetja. Štiri mesece se je Turčin takorekoč fprehajal po slovenskih pokrajinali. Koliko kristjanov je pomoril, koljjco v večno sužnost odpeljal, koliko devic in žena oskrunil, da so kar mrtve obležale, koliko cerkva in krajev je razdejal, kdo jili je štel?" O napadu 1. 1480 nani poroča nek rokopis, ki je sliranjen v sekovskem župnišeu, tako-le: ,,Monštrance, kelihe so ugrabili, božje hiše so izpremenili v hleve, kjor so plesali in oskrunjali jih z nečistostjo ter drugimi grdobijami. Duliovnike so žgali, vtapljali ali drugačo morili in jili veliko gnali v bridko sužnost. Žene in može z družinami vred so zvezali m tirali s seboj. Novorojeno deco so materam trgali, morili in metali eez plotove. Veliko množico zalih deklet so odpeljali v težko sužnost. Nedolžne otrofiice so basali v luknjaste vrooe, da so molili glave skozi luknje in milo jecali, da ,je bilo groza. Kar je bilo močnih, so .jih odgnali, slabotnim pa glave odsekali. Povsod je bilo na knpe ubitih živali, umorjenih Ijudi in ni ga bilo, l:i bi jili bil zagrebel. Psi in volkovi so se gostili." 0 napadu 1. 1492 nam pripoveduje Valvazor grozne re6i, ki so jih doprinašali TurM pod Ali-pašo na Kranjskem, Stajerskem in Koroškem. Kristjane so morili na raznovrstne nacine, njih glave so nabadali ria sulice in skakali okoli njih. Otročiče so butali z glavami ob plotove in zidove, da so se možgani razlivali po tleh. Dekleta in žene so oskrunjali, zale in imenitnejše pa kakor pse vezali. Cloveški udje so ležali po cestah in potih, telesa umorjenih so parali, se ž njihovimi črevesi prepasavali ter celo pekli in žrli cloveško meso. L. 1529 je šel sultan Soliman z veliko armado proti Dunaju, da bi si ga osvojil. Toda namera se mu ni posreeila; junaški brambovoi Dunaja so vse njegove napade odbili in sultan se je moral brez zmage vrniti. Zato so pa posamezne roparske čete njegove razbite armade tem strašneje divjale po Avstrijskem, Ogrskem, Stajerskem itd. Zgodovinarji nam porocajo, da so besni Turki vse pokonfiali in požgali, kar so ugledale njiliove ofii. Mesta in trge so izpreminjali v podrtine, cerkve in kapele so oropali in onečaščali, setve na polju in mirne vasi so zažigali. Otrocice so parali materam iz teles ter jih nabadali na sulice. Na tisoče prebivalcev je bilo ubitih in odpeljanih v sužnost. Glejte, predragi Slovenoi, tu sem navedel nekaj zgodovinskih porocil, iz katerih laliko spoznate, kaka grozodejstva so uganjali Turki po naših krajih. In to je trpelo okrog 300 let, ker prvič so bili Turki na Stajerskem leta 1396 in zadnjic leta 1710. Cudno, da smo Slovenci še vendar v tolikem številu ostali! Kako omikan in izobražen narod bi bili mi zdaj, 5e bi se bili ta leta tako mirno razvijali kot so se n. pr. Francozi in Nemci! Se vefi kot mi pa so trpeli naši južni bratje Hr¦vati, Srbi in Bolgari, kateri so bili deloma nad 500 let pod njihovo oblastjo in si nikdar niso bili varni ne življenja, ne premoženja, ne sami, ne njihove žene in otroci. Zato je umljivo, kako so lani Srbi in Bolgari planili kot en mož na divjega Turčina ter so neusmiljeno klestili po njem, dokler ga niso strli v prab. in mu tako vsaj malo povrnili krivice, katere so ti divjaki prizadeli njihovim pradedom. In mi Slovenci srao z neizmernim veseljem spremljali njibove zmage, radujoc se prostosti svojih bratov, a tudi radi tega, ker smo videli v teh zmagah vsaj deloma zadošfienje za vse grozovitosti, katere so divji Turčini storili slovenskemu narodu. Dalje.