p^** Natisov 15.000. ^B|
„Šlajerc" izhaja  vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost post-nine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 80, za V« strani K 40, za '/', strani K 20, za >/8 strani K 10, za Vi« slrani K 5, za '/ss strani K 250, za Ve* strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Štev. 6.
V Ptuju v nedeljo due 11. februarja 1912.
XIII. letnik.
Krinka doli!
Vsled slovensko-klerikalne obstrukcije je štajerski deželni zbor po par tednov brezuspešnega a dragega zasedanja zopet domu poslan.
Zopet torej je kocka padla, — vlada je zasedanje štajers kega deželnega zbora odgodila, ker slovensko-klerikalni poslanci niso dopustili nobenega resnega gospodarskega dela, temveč 80 raje s svojo iz Ljubljane naročeno obstrukcijo vso deželo v največjo nesrečo   pahnili.
Človeka zavre kri in hude besede se nam silijo v pero. Kajti mi vemo, da slovensko ljudstvo ne obstoji iz samih debelih fajmoštrov, mastno plačanih profesorjev in prvaško-odernških advokatov. Mi vemo, da je štajersko ljudstvo po večini kmetskega, delavskega stano, mi živimo med tem ljudstvom in vemo, da trpi in umira v neskončni bedi . . . Kletev in jezna beseda se nam sili na jezik, ako pomislimo, da je usoda tega lačnega ljudstva odvisna od peščice politično-klerikalnih hujskačev, katerih vest lahko iztegneš, kakor kos gumijevega traka. Ali mirna kri, — preglejmo enkrat na podlagi dejstev in resnice ves položaj! Preiščimo vestno vso zadevo, kajti zdaj je čas, da se ljudem oči odpira!
Enkrat že, pred dolgimi leti, so slovenski poslanci hoteli ustavno življenje zaradi svojih protiavstrijskih načrtov umoriti. Ali takrat je slovenske poslance ljudstvo samo, slovensko ljudstvo samo, prisililo, da opustijo obstrukcijo in da pričnejo za narod delati! To je bilo enkrat, pred leti, — danes pa imajo slovenski poslanci nezaslišano predrzno čelo, da smatrajo ljudstvo le za molzno kravo, potom katere se hočejo ojačiti in okrepčati. Iz tega naziranja sledi njih brezvestnost. Slovenski poslanci menijo, da jih je Bog edino v namene samoljubja, sebičnosti in slavohlepja vstvaril. „Nekaj" hočejo „biti" in nekaj — dobiti! To je začetek in konec „politike' klerikalne stranke, kateri so na Dunaju lastni pristaši dali ime: „Pobasaj-stranka" ali pa po nemško: „Gott-Nimm-Partei" . . .
V štajerskem deželnem zboru so pričeli slovensko-klerikalni poslanci svojo nesrečno obstrukcijo brez političnega, gospodarskega ali mo-raličnega vzroka. Dobro vemo, da je med posameznimi slovenskimi poslanci prišlo do ojstrih prepirov zaradi obstrnkcije. Ali — pamet ni zmagala! Divjaki v stranki so bili v večini in pred njimi so morali vsi pametni glasovi vtih-niti. In nakrat je prišel znani telegram iz Prage, po katerem so posamezni klerikalno-prvaški poslanci pričeli z obstrukcijo, brez da bi imeli zato sklep svojega kluba. To je  bil začetek te nesrečne   vojne!
Deželni zbor je bil odgoden in med Ijud-Btvom ee je dvigal nepopisni vihar. Vkljub temu, da 80 bili »narodnjaki" takrat tako neumni, da so se vdinjali klerikalni stranki, je sloven-sko ljudstvo naimpozantnih shodih  protestiralo   proti temu zločinu nad
štajerskim gospodarskim življenjem. Res je sicer, da so pričeli potem politični popi svojo na liguo-rijanski podlagi rojeno gonjo, res je, da so nevedne in skozi stoletja duševno zanemarjene množice ljudstva na gostilniških „shodih" zbirali in na komando mežnarjev ter farovških kuharic papirnate rezolucije sklepali, — ali klerikalne množice bi tudi za svojo smrtno obsodbo glasovale, ako bi to črni zapeljivci komandirali.
Prišli so potem meseci trpljenja, meseci bede. Narava sama je bila mačeha našim vbogim kmetovalcem, — suša, nevihte, točaj mrčesje, živinske bolezni, vse je sodelovalo, da spravi kmeta na beraško palico. In ko se je krnet v svojem obupu oziral na deželo, ki bi mu morala in mogla pomagati, ko je prosil za podpore, za brezobrestna posojila, za regulacijo Drave in Pesnice, za kos kruha, —- dobil je odgovor: ne moremo, kajti slovenski poslanci   tega   ne   dopustijo!
To so dejstva, ki jih ne more nikdo prikriti in ki jih ne bode izbrisala niti najdebe-lejša blagoslovljena laž! /daj pa je vlada zipet poskusila, deželni zbor v red spraviti in s tem težko prizadetemu ljudstvu pomagati. Slovensko-klerikalni poslanci so delali naj prve prijazne obraze in bilo je, kakor da bodejo pogajanja rodila uspeha. »Narodna stranka" je spremenila svoje prvotno stališče in se je izjavila proti obstrukciji. Vsa štajerska javnost, v kolikor zna sama misliti, je proti obstrukciji. Pod tem vtisom so se pričela pogajanja. Mi nimamo vzroka, zagovarjati to ali ono odločilno stranko v deželni zbornici; ali to lahko rečemo, da so nemški nacionalci vse storili, da bi obstrukcijo odpravili. Ko bi imeli slovenski klerikalni poslanci le iskrico veselja do resnega dela, morali bi odnehati. Ali ne, oni ednostavno delati niso hoteli in zato so stavili vedno nove, vedno ošabnejše in predrznejše zahteve. Gotovo je, da bi, ako bi se jim te blazne želje uresničile, zopet nove zahteve stavili. Kajti — delati nočejo!
Nekaj je pri temu zanimivo: slovensko-klerikalni poslanci se niso potegovali za go-epodarake zahteve, ki bi slovenskemu ljudstvu na spodnjem Štajerskem v gmotnem oziru pomagale, marveč le za politične zahteve, s katerimi se ne more nikdo strinjati, ker so v svojem bistvu protiavstrijske-ga in protištajerskega duha. Nemški spodnještajerski poslanci, zlasti naš O r n i g, so izjavili, d a se bodejo gorko potegovali za vse zahteve slovenskih poslancev, ki se tičejo gospodarstva dežele (n. p. regulacije rek, podpore kmetom, brezobrestnih posojil, važnih naših železnic itd.) Ko bi se šlo torej širokoustnim slovenskim poslancem za ljudstvo, morali bi to ponudbo zgrabiti z obema rokama. Kajti priložnost je bila dana, da ljudstvu mnogo koristnega pridobijo. Ali v tem odločilnem trenutku so slovenski poslanci pokazali, da se jim gre edino za politiko, edino zato, da bi raztrgali štajersko in potem avstrijsko domovino, da bi vstvarili svoje „ilirsko kraljestvo". Vrgli so vse gospodarske zahteve v staro železje  in so raje  razbili  de-
želno zbornico, ne da bi odnehali od svojih političnih blaznih zahtev !
Kaj bo zdaj? Dežela pride v vedno večje nove dolgove, ki jih bode ljudstvo moralo končno vendar plačati. Ves gospodarski napredek je vstavljen. Obupani kmetje ne dobijo nobenih podpor in z njimi so pokopani tudi upi vseh drugih stanov. Regulacije potokov se ne bodejo nadaljevale. Izplačalo se ne bode nobenih brezobrestnih posojil. Iu nadalje se ne bode več mogle občine in okraje podpirati; vstavilo se bode zgradbe velepotrebnih cest, vstavilo zgradbe važnih železnic, za katere prosi ljudstvo že skozi desetletja. Celo bolnišnicam ae ne bode moglo dajati potrebnih sredstev, tako da se bode moral bolnike na cesto metati... To so dosegli slovensko-klerikalni poslanci pod vodstvom Robiča, Korošca, Verstovšeka in BenkoviČa.
In zdaj vprašamo: ali ni to naravnost nebovpijoči zločin, ki so ga izvršili slovenski poslanci nad slovenskim ljudstvom ? Slovenskim poslancem jo ljudstvo le igrača . . .
Kmetje, odprite oči 1
Politični pregled
Francoske nune v Tirolu. V mestu Hali se je prodalo stari štift z zemljišči in poslopji neki francoski nunski kongregaciji za 300.000 K. Zanimivo je, da je cesar Jožef II. štift v Hallu razpustil in posvetnim namenom oddal. Zdaj so se zopet vgnezdile pobožne lenuhinje, ki jih je francoska vlada opravičeno čez svoje meje pognala!
Vojaško veselje. Na Poljskem imajo elav-nost blagoslovljenja vode. To seveda po zimi. Na Avstrijskem samoumevno je, da morajo vojaki pri tej cerkveni slavnosti sodelovati. V Lvovu je moral en infanterijski oddelek od 8. do 11. ure dopoldne na prostem stati; bilo je 18 gradov mrazu. Po ceremoniji oglasilo se je pri zdravniku 125 vojakov, katerim so zmrznile roke, ušesa ali nosovi. Proti trpinčenju živali imajo društva, proti takemu trpinčenju vojakov pa ne.
Politični testament. Bivša kraljica Natalija razpisala je v svojem testamentu 300 000 frankov za tistega, ki bode maščeval smrt njenega sina, bivšega srbskega kralja Aleksandra.
Na Portugalskem so se zgodili veliki nemiri. Mlada republika ravno v svojem notranjem še ni utrjena. Na eni strani hujskajo vedno še pristaši prepodenega kralja, na drugi pa vstvar-jajo žalostne gospodarske razmere nezadovoljnost. Nemiri so pričeli med kmetijskim delavcem v plodoviti pokrajini Rvora. KAr je prišlo tam do prask, pri katerih je bilo par delavcev ustreljenih, proglasili so socialisti splošni štrajk. Vlada je seveda z odločnim nastopom nemire vstavila. Ali boji se bili krvavi in gotovo ne morejo koristiti mladi republiki.
Škandal V Italiji. V Neapel je prišel laški general Pagani, ki ima preiskati velikanski škandal. Za vojake v Tripolisu se je namreč odposlalo 12.000 volov. Pri tej dobavi je bila država   za 200.000 lir  osleparjena.   Od   živino-
J?J*i lllcltllH'iSCHlU   Vr©ID6DU 8e priporoča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenj*
zdravnikov zavrnjeno živino se je vkljub temu odposlalo. Da se teža zviša, dalo se je volom mnogo soli, potem suhe mrve in končno veliko vode. Tudi pri raznih drugih dobavah so izvršili laški  „patrioti"  velike sleparije.
Zobna krema
Ustna voda
Novi papeževi nuncij na Dunaju.
Kakor smo že poročali, umil je pred par dnevi papeževi nuncij Bavena na Dunaju. Izredno hitro bil je imenovan  njegov  naslednik v osebi   monsignora   S c a-
MsgnSčapinelLi. NunHua uv/iem
pinelli di Leguigno. Novi nuncij, katerega sliko prinašamo, bil je doslej v Rimu tajnik za izredno duhovniške zadeve. Baje je pre?zel novo službo nerad in le za tri leta.
Dopisi.
Konjice. Pretekel teden se je vršil tukaj zanimiv prizor za naše pobožne in svete klerikalce, katere "nam tudi_ pripravlja in pošilja sem gori iz DraževasiZički fajmošterKošar. Enega izmed teh pobožoeževR o b a r a Jerneja je kar žandar v sredi našega trga v imenu postave s seboj vzel zaradi kraje. Ta možicelj čaka sedaj na odkritje še drugih njega zadeva-jočih enakih hudodelstev v zaporu. Prišel je ta Kosarjev Robar z najčistejšo vestjo s svojim švogrom pisma delat in roka pravice ga je kar na pravem prostoru našla. Značilno pa je to, da je fajmošter Košar s tem Robarjem najboljši prijatelj. Par večerov poprej sta še vkup v fa-rovžu z drugimi sladkimi bratci furož obhajala in se prav dobro mastila z mašo, katero je Košar po Žiški fari nabermal.
Iz Kozjega. Vsaka reč ima svoj konec, tako tudi nekdaj tako sloveča tržka požarna bramba. Od leta 1909, odkar so odstranili dvojezični napis na gasilnem domu in spremenili povelje v slovensko, gre vse rakovo pot. V gasilnem domu imajo sedaj miši in podgane komando. Poveljnik glej, da te nedolžne živalice, katere zdaj gnezdijo v čeladah in drugod, nekdaj takorekoč prve požarne brambe na Spodnjem Štajerskem ne ugonobijo. Kdo se pa je svoječasno zavezal, bolj globoko v žep seči ? Zdaj naj tisti »na pomoč" hitijo! Ja, dragi čitatelj, misliš, da ne bi bilo boljše namesto „gasilnega društva", kako klerikalno n. p. katoliško izobraževalno društvo, društvo za farne device ali društvo klerikalnih zvezdoštevcev ? Taka društva bi bila za naš napredni trg, ker bi lahko z dobrim izgledom vsako bližnemu pretečo nesrečo odstranila. Danes nimam časa več povedati, pa bom drugič o vzgoji in »tobaku" se še širnejše izrazil. Balto.
Rajhenburg. (Nesreča). 18 let stara po-sestnikova hčer Antonija Šošterč v Reštajnu nad Rajhenburgom je šla v sredo dne 31. prosinca po kruh v škeden, in je na potu z nožem tako nesrečno padla in se s tistim v vrat zabodla, da je v par urah umrla. Tako dolgo je še živela, da je bila od duhovna iz Zagorja previdena. N. p. v m.!
Bohova pri Hočah. Dragi Bohovljani! Kakor sem slišal, bodo pri vas v kratkem občinske volitve in to že našega kaplana Ivana Baznika zelo skrbi, ker on že zdaj na poti vaše kmete vstavlja ter jih prav lepo nagovarja : Vi boste ja volili z našimi (klerikalci), da se nam zopet našo občino v našo slovensko krilo nazaj zvali! Viš ga Baznika, za občinske volitve skrbi, ali verouk v Razvanski šoli čisto opusti, ker mu za nemško učenje naših malih ni. Tak, gosp. Baznik, kateri kaplan verouk opusti in se za občinske volitve briga, tak naj mašniški stan zapusti . . . Dragi Bohovljani, Vi pa s korajžo naprej, da Vas črna tema ne doleti !
En potovalec iz Hoče v Razvanje.
* *        *
Iz Jesenic. Občinske volitve bodo vsled re-kurza gospodarske stranke v I. razredu razveljavljene, v U. in III. razredu pa radi sleparstva klerikalnih agitatorjev. Tako bode famozni fajmošter Jeseniške vasi ven sfrčal! — Šola. Znani vaški fajmošter še vedno Jeseoičane farba in jim obeta 8 razredno ljudsko šolo, potem meščansko in nazadnje univerzo! To bi bilo vse lepo, samo ako bi bilo res ?! Po naših mislih imamo za pričakovati 8 razrednico tako, kakor judje izveličarja! Capito? Tedaj bodemo še čakali na novo 4 razrednico nekaj let; nam tudi prav! Ker vemo, da njegove izjave in podpisi pri oblastvim toliko veljajo, kolikor Skubič na Jesenicah, namreč — nič! Ko je bil še na Vrhniki za kaplana, so marširali vsi njegovi dopisi pri c. kr. vladi v tako zvani »Papierkorb." Vaški fajmošter in fabriksinšpektor Anton Skubič je v tukajšnji tovarni zasačil več delavcev in med njimi samo pristne ajmohtarje, da so kupovali nenravne razglednice. Ovadil jih je orožnikom, seveda bodo sedaj ti izvoljeni ajmohtarji a la Novak, Pretnar itd. premišljevali v Kranjski-gorskih zaporih sladke urce, ki so jih doživeli z fajmoštrom Skubič-om na Jesenicah! O pi-kantnostih raznih rimskih doktorjev, katere so se vršile v Jeseniških • ketelih, pa za- danes šo .zamolčimo in tudi v istih devičarjev, kateri so na kolenih omožene žene radi nenravnega obnašanja prosili za odpuščanja!!! — Skubič, pometajte prej pred lastnim  pragom !! ! Capito ! !!
,,Yinar sv. Petra."
Kakor znano, ima ves klerikalizem lažnjivo in vsled tega protikrščansko podlago. Med drugim farbajo klerikalci tudi vbogo ljudstvo, da je papež »vbogi jetnik", ki mora v Rimu „na slami spati" itd. Ta laž ima edino ta namen, da bi se lažje iz itak revnega ljudstva kolikor mogoče veliko denarja izsesalo. Pod pretvezo, da je papež »vbogi jetnik", nabirajo klerikalci namreč denarje pod imenom »vinarja sv. Petra." Od najrevnejšega človeka, od slehernega berača vzamejo zadnji vinar.
To beračenje ima „Iepe" uspehe. Kajti glasom računov rimskega doktorja Rutili naberejo klerikalci vsako leto okroglo 3 do 5 milijonov kron denarja pod imenom »Petrovega vinarja." Kadar delajo posebno reklamo za to izsesavanje revežev, dobijo seveda še mnogo več. Tako so nabrali leta 1900 skupaj več kot 18 milijonov kron.
Zanimivo pa je, da od vsega tega denarja papež sam niti vinarja ne dobi. Pač pa dobijo od tega krvavega denarja kurijski kardinali, ki jih je okroglo 25 in „ki nimajo nobenega dru-zega namena, nego da se mastijo v Rimu", vsak po 26.000 kron na leto, skupaj torej več kot pol milijona; k temu pride še 150.000 kron za njih stanovanja, nadalje slučajni izdatki za izredna poslaništva itd. Ti kurijski kardinali koštajo na leto okroglo en milijon kron. Isto-tako en milijon se izda za papeževe nuncije, politične zastopnike, delegate itd , od katerih dobivajo vsak od 16.000 do 60.000 kron na leto. Potem pride velikanska množica nižjih uradnikov in uslužbencev, ki vsi sknpaj nimajo ničesar opraviti; tako n. pr. »papeževi generalni poštarji", »Oberstallmeistri," tajni »Haushof-meistri", »raznaševalci zlate rože" (!!), »zastava-noše svete katoliške cerkve" itd.; to so službe, katerih imejitelji so navadni postopači, ki „žrejo" iz ljudstva izsesani denar. Nadalje „žrejo" ta denar nobel-garda, palačna garda, švicarska garda,
ivi orožniki (ki nosijo vsi le svoje lepi-uniforme špacirati!), pompierji. Nadalje stari; vpokojenci bivše cerkvene države; ko je namref ta cerkvena država ponehala, hotela je italijanski^ država vse njene uradnike prevzeti; ali klerikalci tega v svoji domišljavosti niso dopustilij marveč so raje vsem tem uradnikom dali celil plačo kot penzijo; zdaj morajo vbogi ljudji svojimi od ust prihranjenimi krajcarji te Ien«| penzioniste živeti; od leta 1870 so ti »penzioi] nisti" več kot 50 milijonov krou »požrli.1 Končne ostanke »Petrovega vinarja" pa »požref cela vrsta tatov in sleparjev, ki se redijo okoli papeževega dvora kakor kobilice na mastnem travniku . . .
In kdo plačuje vse to? Ljudstvo, katoliško ljudstvo, revno ljudstvo, ki hira v lakoti in trpljenju . . .
stan.
i   on  je  najlepši
v s
ki
tej
mi ve in ril no ve. pr. La
zal vii n u te s pr« tu c rov cer cer 10i 50i
r
slo iz
nat
8V0
jen ču
gl ce in
ces'
Kmetski
čast kmetskem   stanu svetu!
Kadar se poleti krasno petje ptice začuji kadar se dviga solnce s svojo krasoto žarkov k dnevnemu delu; kadar se žitja zlati blago| slov proti zemlji priproguje in se krasota kraj| šote dotike, — vse to ima ediuo kmet nI svetu, medtem ko pokriva težki dim hiše i mestu in se poraja tam otožnost v srcih . .  . I
In vendar je cilj ljudi le mesto. Noben fantič, nobeno dekle ne pomisli, kako sveta jI domovinska gruda.
Odhajajo, potujejo v mesto, medtem ki stoji na deželi kmet v težki bedi. Sam je, sani za delo, za obdelovanje njive, proč je sin, proi hčerka, da si poiščeta boljše sreče. In tako gre toži naprej, leto za letom ; nikdo ne mara kmeti lagi težko delo izvrševati in sam je kmet preslaboten, pod Le edinost dela nas močne!                                 Želr
Gusta Habernig viti.
Sorg na Koroškem,   s e
————_———__—_____  njh
Novice. •                 ™rt
Koliko pismov se piše  po svetu ?  Poštrj § 11
zavodi vseh dežel po svetu razpošiljajo vsako ena leto okroglo 3.300 milijonov pisem ; torej vsai nje? dan nekaj čez 9 milijonev, vsako nro 376.711 pisem, vsako minuto 6.278 pisem in vsako se- <*' kundo 104 pisem. Ako bi se vsa ta pisma ska £ J"' paj imelo, tehtali bi 38 milijonov kil. Drug po v°azj leg druzega položen pokrila bi pisma 44.000 Orm hektarjev. Ker imamo na svetu okroglo 1.581 Kon milijonov ljudi, pride na vsakega človeka letni Sevr dvoje pisem.                                                           ^Jar!
Od   straže  obstreljena.   Brata   Johan ii lZg"
Franc Polka na Dunaju nadlegovala sta v pija- ptuj nosti vojaško stražo na Schmelzi. Vojak ju ji Rogi svaril, ali ker sta mu hotela patrontaško vzeti |uSt je nanja ustrelil. Oba brata sta bila tako težki ^ma ranjena, da sta kmalu nato umrla.                     j^jj,
Draga poštnina. Neka londonska firma od Slov. poslala je pred kratkem iz Rusije na Avstriji vrednostno pismo, za katerega je morala z de- s \ 0 tično zavarovalnino vred 4 512 K poštnine pla*^;^ čati. Na prvi strani pisma prilepljenih je 281 iju znamk po 10 rublov. Za to poštnino bi se bik 349 seveda lahko posebnega uradnika poslalo.          jj0(j(
Bogastvo Rotschildov. Vkljub poročilom 1 nem velikanskem premoženju posameznih amerikao j,; „ skih milijarderjev je vendar dejstvo, da so Rot ]e p schildi še vedno najbogatejši na celem svetu 0^( Družina Rotschildov ima namreč okroglo 9.5(H f0 ; milijonov premoženja. S tem velikanskim kupon na , denarja ne more nikdo tekmovati. Mi imam ijn<j, več kot 1.500 milijonov ljudi na svetu. Rotschili g^i bi lahko dali vsakemu človeku na svetu pol kme kron in še bi jim velikansko premoženje ostak S]0VI
Iz Spodnje-Stsjerskega.          odie
Iz Šoštanja prihaja žalostna vest, 1 je tamkaj umrl g. Franz Woschnagg sti rejši. Pokojniku morajo prijatelji in sovražni priznati, da je spadal med najplemenitejše zni ^^ čaje malega tega mesta in spodnje Stajersl sploh.   Šoštanjski   domačin je   bil   pokojnik i
03
vstvaril je svetovnoznano usnjarsko industrijo, ki dela njemn in mestu čast. S to industrijo tesno spojen pa je tudi razvitek Šoštanja samega. Pokojnik se je zlasti odlikoval z izredno velikimi darovi človekoljubja; bil je pravi oče mesta Šoštanj. Šele pred 4 leti je podaril prebivalcem po cesarju Franc Jožefa I. imenovano mestno ubožnico. Koliko dobrega je revežem, delavcem, deci storil, ni za popisati. Vse prebivalstvo mu bode tadi ohranilo lepi spomin. Lahka bodi odličnemu moža domača žemljica! — Dostavek: S kako ljubeznijo je nepo-zabljivi pokojnik Woschnagg na svojem domovinskem kraju visel, kako je do zadnjega trenutka čovekoljubno čutil, dokazuje tudi njegov testament. Vkljub temu, da je v življenju lepo premoženje revežem podaril, spomnil se jih je tudi še v smrti. Zapustil je m. dr. sledeče darove: delavcem fabrike za usnjo 6000 K, ubožcem mesta Šoštanja 6000 K, za stolp mestne cerkve 8000 K, prostovoljni požarni brambi 1000 K, sosedni požarni brambi v Schmerzdorfu 500 K in bolnišnici namiljenih bratov v Gradcu 1000 K. Ča9t pokojnemu dobrotniku!
Ljudski škodljivci, to je pravi naslov za slovensko-klerikalne poslance, kateri so razbili iz političnih vzrokov štajerski deželni zbor. V naslednem naj pojasnimo le en del ljudskega oškodovanja od strani slovenskih poslancev:' V svoji seji dne 3. januarja 1905 naročil je štajerski deželni odbor, naj napravi proračun za podpore okrajnih zastopov glede zgradbe novih okrajnih cest in izboljšanja starih cest 1. in 2. razreda, Okrajni zastopi poslali so nato cestni program za prihodnjih 10 let skupno s tozadevnim troškovnim proračunom. Na tej podlagi izdelal je deželni odbor skupni program za podpore glede cestnih zgradb, ki bi se imel deželni zbornici predložiti, tam skleniti in uveljaviti. Vsled prvaške obstrukcije pa se toni moglo zgoditi in vsi upi okrajnih zastopov ter prebivalstva so splavali po vodi. . . Gre se tukaj za okroglo 4 milijone kron, katere so slovenski poslanci štajerskemu ljudstvu oropali. Več kot ena tretina pade na spodnji Štajer. Na spod-nještajerske okraje odpadle bi sledeče podpore :
	skupni troski	deželna podpora
okraj	kron	
Celje.......	.....670000	223380
Koije......	.....470.000	345000
Vransko.....	.....80000	29150
Ormož......	.....190.000	63.330
Konjice.....	.....240.000	120000
Sevnica.....	.....10.900	3.640
Marenberg   ....	.....500.000	100.010
Maribor.....	.....135.000	45.000
Zg. Radgona   .   .   .	.....40.000	13 330
Ptuj.......	.....188000	65.000
Rogatec.....	.....18000	9.000
Šoštanj......	.....120.000	60.000
Šmarje ......	......70000	35.000
Sv. Lenart   ....	.....345.000	115000
Laško......	.....90.000	30.000
Slo/, Bistrica   .   .   .	.....200.000	100.000
Torej le pri okrajnih cestah so .slovensko-klerikalni poslanci večidel s 1 o v e n s k o s p od n j e-š ta j ersko ljudstvo oškodovali za 1 milijon 246 tisoč 840 kron. Cela vrsta velevažnih cest se ne bode moglo graditi, drugih se bode moralo zanemariti in nepopravljene pustiti. In te podpore bi ne pomenile nobenih novih bremen; le proračun bi bilo treba dovoliti in deželni odbor bi lahko okrajem te velike svote izplačal. To je le e n a zadeva! Ali povedali bodemo še na podlagi drugih številk ostala oškodovanja ljudstva, ki je imajo slovenski poslanci na vesti.. . Kadar bodete vi in vaša živina, vbogi kmetje, trpeli vsled slabih cest, zahvalite se pri slovenskih poslancih, ki so vam te podpore — odjedli!
V  marenberškem okraju rodi prvaška gonja
prav žalostne cvetke. Pred kratkem sta v neki gostilni v Marenbergu govorila hišni posestnik Reinitz in kolarski mojster Primoschitz. K njima je pristopil od prvaške hujskanje navdahnjeni orožniški stražmojster Kranjčič Brez vzroka vrgel je Reinitza skozi vrata in ga tako hado pretepel, da so ga morali vsega krvavega proč nesiti. To je pač naravnost neverjetno postopanje c. kr. orožnika, ki bi moral vendar sam v prvi vrsti postave rešpektirati. Prepričani smo, da bode pristojna oblast Kranjčiču primerno ušesa navila. Žalostno je le, da škoduje tako divjanje ugledu celega orožniškega stanu.
V   Ptuju se vrši v pondelek, 12. t. m. ob 1. uri popoldne na mestnem živinskem sejmišča javna licitacija čistokrvne pincgavske živine. Priporočamo živinorejcem živahno udeležbo. (Več glej v inzeratu!).
Gospodarska tečaja. Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru vršila se bosta v času od 4. do 16. marca dva tečaja, prvi za vinogradnike in sadjerejce (teoretičen), drugi pa za viničarje. Natančnejše pogoje za vstop, podpore in naznanilo se razvidi iz tozadevnega in-zerata v današnji številki »Štajerca".
Popravek. V naše poročilo o samomoru uradnika Bortscba v Ptuju se je vrinila neljuba pomota. Bortsch ni bil oficijal pri davkariji, temveč kanclist pri okrajni sodnij. Poneverjenje denarja, ki je bilo vzrok samomora, se je torej tudi pri sodniji, ne pa pri depozitnemu urada zgodilo.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so  letni in kramarski sejmi;   sejmi, zaznamovani z zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (** pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 9.februarjav Pilštanju**, okr. Kozje; v Konjicah**; v Rogatcu (svinjski sejem). Dne 10. februarja pri Sv. Jurjn ob jaž. žel.**, okr.  Celje;   v  Brežicah   (svinjski   sejem).  Dne
12.  februarja na Gomilci**, okr. Lipnica. Dne
13.  februarja v Ormoža (sejem s ščetinarji); v Rogatcu*. Dne 14. februarja v Racah*, okr. Maribor; v Sevnici**; v Brežicah**; v Žalcu**, okr. Celje; na Ponikvi^-ftkr. Šmarje pri Jelšah ; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Mariboru*. Dne 15. februarja v Arvežu (sejem z drobnico); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Šoštanju**; v Gradcu*. Dne 16. februarja v Bučah na Vrenski Gori**, okr. Kozje; v Rogatcu (svinjski sejem). Dne 17. februarja v Brežicah (svinjski sejem).
Trčila sta v bližini Kapele pri Vranskem vozova posestnikov Andrej Korun in Luka Stober. Zadnjega konj je bil pri temu tako ranjen, da je takoj poginil. Stober ima 1000 K škode. Proti Korunu se je vložilo tožbo.
Ukradel je kočaraki sin Franc Stropnik pri Vojniku iz Senegačnikovega voza vrečo moke. Ali zasačili so ga kmalu.
Tat. Zaradi tatvine že predkaznovani Kari Lubej ukradel je v gostilni Confidents v Savodni pri Celju 33 K. Ali domači sin ga je zasačil in orožnikom oddaL*"
Zastrupiti se je hotel z užigalicami v Mariboru fotografski učenec Franc Žgonc. Pripeljali so ga v bolnico.
Vlom. Delavec Janez Gajšek obkradel je v St. Janžu si. g. krčmarja Ograjenšek. A ta ga je zasačil in oddal orožnikom.
Dve tatvini V eni noči. Tat je a ponarejenimi ključi vlomil v hotel „Stadt Wien" v Ptuju; odprl jell ključavnic in ukradel okroglo 50 K denarja ter nekaj mesa. Isto noč je bržkone isti tat tudi vlomil v Wratschkovo gostilno v Ptnju in ukradel 120 K denarja. Sumi se, da je izvršil tatvine brezposeleni Franc Koretti iz Ljutomerja, ki je tam pohajal in ki ima že mnogo druzega na vesti.
Dva požara v eni noči so imeli v sv. Lovrencu pri Mariboru. Obenem je namreč pogorela
Novakova gostilna in Loachnigova elektrarna, žaga ter zaloga lesa. Tržani so le z velikim naporom zamoglt razširjenje ognja preprečiti. Posebna hvala gre posameznim možem, brez katerih bi ves trg pogorel.
Žalostne družinske razmere. V družini Ar-
tajga pri Vranskem vladajo od smrti očeta napete družinske razmere. Sin je zadnjič enkrat mater grozno pretepel. Streljal je tudi z revolverjem in razbil vrata.
Poizkus samomora. V Ptuja si je hotel lajtnant pi. Schweiger življenje vzeti. Ustrelil se je večkrat v prša. Smrtnonevarno ranjenega so oddali v bolnišnico. Vzrok samomora so baje službeni prepiri.
Oj ti zabit08t. Neizobraženi ljudje držijo še vedno na coprnije in vraže. Sinček Ernest zakonskih Kraker v Slov. Gradcu je trpel na črevesnem katarha. Stariši so bili tako neumni, da so se obrnili na znano mazačinjo Jero Cerkovnik. Brezvestna ta babura je svetovala, naj stariši od starega križa popraskajo „grunspan" (zeleni volk), naj dajo to otroku in naj mu obenem križ na prša položijo. Zabiti stariši so to storili, poškropili otroka z žegnano vodo in čakali „ nadnaravne pomoči." Seveda je otrok vsled zastrap-ljenja hitro umrl. Naznanilo se je stvar sodniji. Upamo, da bodejo mazačinjo pošteno kaznovali, ko bi ji pri sodniji jezik iztrgali, bi tudi ne bilo preveč. Seveda, glavni krivci so tisti, ki ljudstvo duševno zanemarjajo, ki držijo ljudi v zabitosti in babjeverju, ker dobro vedo, da imajo take ljudi veliko lažje pod komando!
Rudarska nesreča. V Trbovljah je padel rudarju Jožefa Polak težki kol na truplo; zlomilo je nesrečnežu več reber in ga sploh smrtnonevarno ranilo.
Divjak. Radar Franc Prek v Trbovjah je vsilil v stanovanje delavke Resman in jo pretepel; z nekim bajonetom je potem rudarja Mraka hudo ranil.
Ponesrečene delavke. V Trbovljah je zmuč-kalo delavki Jeri Kapel nogo, delavki Mariji Bicek pa je nogo zlomilo. Obe so pripeljali v bolnižnico.
Iz Koroškega. ,,IHir" — lažnik I
Kolikokrat smo že dokazali, da je duhovniški »Mir", kateremu je koroško ljudstvo dalo opravičeno ime „Š-Mir", navadni podli lažnik. Zdaj je to tudi v koroškem deželnem zboru javno dokazano in celo slovenski poslanec Grafenauer je pritisnil lista »Mira" pečat lažnika na čelo. Na-kratko povedano, je stvar sledeča : V Ljubljani tiskani „Mir" prinesel je dnč 3. februarja 1912 članek, napolnjen z najpodlejšimi lažmi in naperjen proti deželnemu odboru Korcške. V tem Članku je „Mir" trdil, da je deželni uradnik Kari Dorner poneveril velikanske svote deželnega denarja, da si je prisleparil le s ponarejenimi poštnimi koleki 50.000 K itd. itd. . . . Tako je pisal BMir". In neumni pristaši slovensko-kleri-kalne stranke so res mislili, da so med deželnimi uradniki tudi taki sleparji iu lopovi, kakor so milijonski goljufi koroške duhovščine. Ali to pot se je „Š-Miru" pošteno štrena zmešala. Nemški poslanci dr. Waldner, Artur Lemisch in tovariši so namreč v deželnem zboru sami vprašali, koliko resnice je na nMirovem" članku. Deželni odbor je na to vprašanje takoj odgovoril in povedal, da ni dežela niti za kr a j-car oškodovana; vkljub temu je bil do-tični Dorner, ki je »črni š pičel*, odpuščen in se ga je sodniji naznanilo. S tem je torej dokazano, daje „Mir° nesramno lagal! V deželni zbornici je vse na Grafenauerja gledalo, kaj bode on rekel. In Grafenauer je vstal ter rekel, da nima z dotično „Mirovo" notico ničesar opraviti in da odkloni   odgovor-
kateri še hočejo  kupiti  zimsko  blago  po  ceni  naj   pridejo v našo
trgovino. — Vsakemu se bode ceneje dalo, ker hočemo zimsko blago
prodati, in te priložnosti naj nikdo ne zamudi. S tem Vas vabimo, da
se sami prepričate in Vas pozdravimo.
a    L. F. SLAWITSCH in HELLER trgovci v Ptnju.
n o s t zanjo. Z dragimi besedami povedano: Grafenauer se je sramoval lažnji-vega „Mira" in ga ni niti z besedico branil. Tako je „Mir" javno za lažnika označen in z njim vsi oni brezvestni hujskači, ki omadežujejo s politično gonjo duhovniško suknjo. To je odgovor ^Štajerca" na svoječasno „Š-Mi-rovo" vprašanje,   kaj   da mi k temu porečemo.
„Mir" je in ostane lažnik!
Kožentaura. (Občinske volitve). Pišejo nam : V pondeljek 5. februarja so se vršile v hiši župana volitve za občinski odbor Podljubel-ske občine. Vkljub močnemu napenjanju prvakov, ki so se udeležili pod vodstvom zvitega Limpelna, Podljubelskega škofa in turškega „Londtogau volitve, ni se jim posrečilo nobenega izrecnega zastopnika svojih temnih pojmov v odbor spraviti. Volitva je izpadla napredno in nemško prijazno. Tudi v tretjem razredu so bili izvoljeni pristni in pametni kmetje. Klerikalci in „rude5i" so bili združeni. Znani kameleon v Podgori, ki bi rad zopet županski stol onesnažil, leži čisto znak. Turški „londtog" je še z daljšim nosom šel v Resnik, kakor ga je prinesel. On je „šiterce" že navajen. Bog jih vse potrošti! Izvoljeni so bili: I. razred: Artur Reiner, višji gozdar v Goricah ; R. Petrič, p. d. Koval v Goricah; Ignac Ratz, p. d. Mulej v Kožentauri; Andrej Koschat p. d. Jakob v Kapli, odbornikom. Franc Harnisch, Jakob Isopp, namestnikom. II. razred : Johan Wernig, p. d. Adam v Podgori; Josef Fanzvi, knigovodja v Podgori; Mihael Zbounig, p. d. Merlin v Pod-ljubelju; Anton Ogris, d. d. Zec v Kapli, odbornikom Josef Riess in Oskar Buda, namestnikom. III. razred : Josef Jane, c. k. poštar v Podgori ; Johan Rutic, p. d. Užekar v Kapli; Florian Weracnig, p. d. Petro j v kožentauri, Johan Dovjak, p. d. Mesar v Kapli, odbornikom, Jos.   Jesenko in Vincenc   Ibonnig namestnikom.
Svetnavas. Piše se nam z dne 6. t. m.: Včeraj se je sukal na našem kolodvoru neki dolgi, suhi farček z dolgimi rokami, od zadaj podoben patru Filucius rajnega Buscha. Ko smo ga od spredaj ogledali, smo na naše veselje spoznali v njem znanega Sereinika, po domače Užujakova Pečija, ki je zopet enkrat osrečil ljubo svojo domovino. Seveda, spomin svoje rajne matere ni znal drugače praznovati, kakor z neumnim škandalom, ki ga je hotel napraviti na kolodvoru. Hotel je uradnike slovensko učiti, pa menda sam ni znal dobro in naposled so se mu vsi smejali. 0 ti berdija ti! Še „Beschwer-buch" ni dobil! če mu je bilo tako B8chwer", naj bi bil v tisti kancliji šel, na kteri stoji „za gospode". Na tisti paraplidirekcioni naj zapiše svoje pritožbe, saj je tam že več njegovih tovarišev in somišljenikov podpisanih. Obžalujemo Pečija, da se na svoji nemški fari in popred v šolah ni toliko nemški naučil, da bi znal vozni listek zahtevati. Davno že vemo, da v šolah ni bil med najmodrejšimi in pridnejšimi, ampak da je tlačil oslovsko klop, vendar da še toliko ne zna, ne bi bili verjeli. Hvaležni pa smo Pečiju, da napravi zdaj v predpustu vendar malo nor-čarij, da saj ni tako žalostno. Pa kmalu spet primahaj, Peči!
Gutenstein. Piše se nam: Besede mičejo, zgledi pa vlečejo, po njih dejanjih jih boste spoznali. In smo jih tudi! Torej čujte in potlej sodite! Na dan sv. Janeza t. 1. smo zopet plačevali cerkvene stole; mislili si boste: to pa ni nič novega; seve bi tudi ne bilo, a našim dušnim pastirjem, kakor se čuje, primanjkuje vedno in vedno le samo denarja; morajo si nakupiti vsake vrste orodja, torej tudi pajčo ne pozabijo in ta je namenjena za vse ponižne ovčice v celi fari. A v Gutensteinski cerkvi je tako ni treba, saj že tako vsakemu mrzla pot lije od obraza, kadar se vsede v najmodernejše cerkvene stole, ki so že baje bili začasno v Noetovi barki za živinska korita; saj ravno tako zgledajo. Kdor se vsede vanje, je v nevarnosti, da ee zlomijo pod njim in si ne pokvari kakšen ud svojega telesa. Blagor jim, ki zavoljo mene trpijo, dejal je naš Gospod, ki je to vse drugače mislil, kot današnji naši črnuhi, ki 80 baje tako študirani, da jih nobena plača ne more zadosti plačati. Da se naš župnik tudi za gostilne prav dobro pobriga, je gotovo, raz prižnice pa udriha ravno čez tiste njegove Ijnbljence najbolj, zraven katerih se ga včasih navleče, ravno tako kot vsak, ki hvaležno
za prejete vinske dobrote v cestne jarke preko-picne. Ej res je,' res, kam plovemo ? Imamo tako izvrstne zglede! Nadalje je naš gospod župnik čudno natančen, seve kar se tiče, da morajo drugi proti njemu storiti; ako se pri kakšnem kmetu ali delavcu porodi novorojenček, leteti bi bilo dobro takoj in natančno napovedat pri minuti, kdaj bode volja župniku krstiti; ako se to ne zgodi, je vsakdo v nevarnosti, da se zameri župniku, bolj pa še njegovi nežni kuharici, ki je baje bila nekdaj neka velika iti bogata gospa (seve kdor ji verjame; kdor pa njeno delo in njeno obnašanje sodi, bo naglo uvidel, da ima vsaka kmečka dekla več ponosa kot ta fa-rovška kuharica!) Mnogo bi imeli povedati o farovški ljubezni do tistih, ki svoje težko zaslužene krajcarje nosijo v blažene farovške aržeto To je doživel pisatelj tega dopisa kot že veliko drugih, ki želijo, da popišeš dragi »Stajerc*, celem svetu gustanjske krščanske razmere. Pa tudi naši cerkveni cehmoštri z našim „slovenskim" mežnarjem vred so vsi vkup siromaki; zadaj stiskajo pest in si ne upajo kosmato vest kuharice malo podučiti, da ni gospa župnika, ampak dekla, ki bi se imela bolj ponižno vesti in pomisliti, da se ji lahko prigodi, da bode enega lepega dno morala nabasati kofer in jo popihati iz farovža. Dekana v Pliberku pa poživljamo, da stori svojo duhovsko dolžnost! Tej kuharici so klobuki na angeljskem oltarju napoti; mi ji pa povemo: cerkev je majhna; kam bode ljudstvo šlo, ako ne sme tja, kjer je prostor? Seve, ko bi vsak šel kuharico vprašat, kam sme stopiti, bi se njej dopadlo; a mi rečemo: če se te ženske župnik ne znebi, se je bomo znebili mi! Torej župnik, pomislite, da ima včasih tudi priprosti delavec in kmet kaj za veleviti, ne samo fajmošter in njegova kuharica, kateri je samo kuhinja v varstvo dana. Mi Gustanjske krščanske ovčicej_Ju vse ponižno potrpimo, ee bodemo spremenili, pomislite, in videli boste, da imamo mi prav, ne pa vi!
Vojak napadalec. Neko učiteljico v Sagradu pri Celovcu napadel je huzar Juri Szontai; vrgel jo je na tla in jo- 8 sabljo na roki in glavi hudo ranil. Potem je zbežal, ali dosegle so ga roke pravice in oddale v garnizijski zapor.
Požigalec. Pred kratkem je pogorela neka kmetska hiša v Prietschgrabnu pri Sorgu. Zdaj so požigalca vjeli; hotel si je z zavarovalnino dobička napraviti.
Železniška nesreča. V Celovcu je povozil vlak nadkondukterja R. Scheran ; nesrečnež je tako   težko   raDJen,   da je v smrtni nevarnosti.
Srečo sta imela v Beljaku Ernst Speer in Rudolf Lakovvitscb. Ko sta iz voza neki „stroh-sack" vzdignila, začula sta v njem čudni ropot. Prerezala sta „strohsack" in našla v njem 4520 kron. Zanimivo je, da je imel „strohsack" že razne lastnike. Najditelja sta zadevo oblasti naznanila.
R zne nesreče v Beljaku so se zgodile tekom par dni. Delavec Leitner se je pri delu 8 sekiro v nogo udaril in težko ranil. Hčerki delavca Finka zopet je skoraj roko odtrgalo. Hudo ranjen bil je tudi še neki drugi delavec. Uradnik Klinserer pa je padel in si nogo zlomil.
Pri „rodlanjll" sta ponesrečila pri Lipi dva dečka; prvi si je nogo zlomil, a tudi drugi je hudo ranjen.
Ponesrečeni otroci. Na poti iz šole prišla sta v Svabeku dva šolska otroka v snežni vihar. Vkljub temu, da ju je 50 oseb iskalo, niso ju najdli. Bržkone sta nesrečna otroka v snegu zmrznila.
Nesreča. V sv. Mohorju našli so železničarja Thiirner na progi brez zavesti. Kmalu nato je umrl. Doslej se še ne ve, je-li se je zgodila nesreča ali pa le hipna smrt.
Po svetu.
Desetkratni umor iz ljubosumja. V Phila-delphii bil je lastnik hotela na enega svojih gostov ljubosumen. Sklenil je vsledtega, da ga umori; pomešal je strupa med jed, ki je bila namenjena dotičnemu gostu. Ali njegova lastna žena je jed pokusila in v par minutah umrla. Poleg tega je še 9 drugih gostov dotično jed jedlo in na zastrupljenju obolelo. 5 teh gostov je že umrlo, 4 pa so odpeljali v bolnišnico brez upanja, da okrevajo.
Zblaznela mati. V Lorientu na Francoskem zblaznela je žena Lebris, ki je bila že preje enkrat v norišnici. Napolnila je veliki kotelj z vodo, katero js potem segrela. V vrelo vodo pa je vrgla svoje 3 otroke
v starosti od 2 do 5 let. V grozni bolečini so otroei| vpili in došli sosedi so jih rešili; ali opečeni so vš| smrtnonevarno. Nesrečno ženo so oddali zopet v no] rišnico.
Grozni zločin. V ruskem mestu Kologriv so zaprli milijonarja Cherova. Zločinec je namreč najel morilce, ki naj bi njegovega lastnega sina umorili, 1] sokrivcev so tudi zaprli. Oče je sovražil sina, ker seji ta trudil, d! bi prišsl zapravljivi oče  pod kuratelo.
Blaznost. Veleposestnik Novir.ky na Poljsked je 2blaznel; prerezal je svojim 4 otrokom vratove in sj potem zam obesil. Vsi sti'je so mrtvi.
ipiedku javih ti pred v in zviš; ohranit blagost mazašt ravnosl popoln mozdra lahko , za ohrj koristn
Ž bo tud verjens manjci; in zme •odločn nje:n. osebe, tako v Zato h boljše vinorej škodni
1
nik po
nima t
znati i
iveda
ivinor
'oklic;
vid
bo tor
I :pomag zunanj če se vini. K čudovi •cijah r živalsk magat;
Prva  pomoč
boleznih   in   nezgodah   pri
pri nenadnih *čd
I; tičen £ hlapcei prosto naravn stanku, ž
živini.
lastne dolgoletne skušnje, ki je
,ozd r, dekel in slabe ost čude
vzrokih in malo spretr
mam k aik, vem, da je ravnanje po? i kravarjev z obolelo živino še i da imajo ljudje pomfnjkljive, te nazore o živinskih boleznih,
da trpi vsled tega škodo. Mnogo žit pogine, ker njih 1 opazil
avljenju, da la ne rečerr se   ljudstvo
in večkrat liki ali pazr
Dni
narav občut celo ki nis i, ker ;em či
1 naših 1  l)r?-:Vgrozdi stnikoj bubah
•'o Pr«stareg;
<)'h P* žiti, te i bolnoirojj^ ■'mogoči ko
prvih pojavov kake bole i se zaradi tega ni mogla o pi inozdravniška pomoč. Tako izgubijo p rednosti in premoženja in to se po osti.   Zaradi   nezadostajočih   in pom;
)Ost  nerod:
io   gospodar*^
elo   dragocen*        ;
i o pravem časiijekteni ■  jih ne poznajonjih. c asu poskibeti a-<udi t. samezniki mnogo la tudi na skun-J jkljivih   obrati
sredstev občutijo take izgube najbolj  mali in srednji 8i| vinorejci, dočim premoinejšh ne zadenejo ravno preveij občutno. Navadno pride   gospodarstvo   malega ali sr njega obsega v veliko nevarnost,   če pade ena glava ih vine, ali če se take nezgode ponovijo, kar se prav radonasled zgodi, saj sledi eni nesreči   navaJno   druga.   A   tudi iprogla večjih gospodarstvih ne ostane  brez   vpliva,   če   pogine živad ali jo je valed obolelosti treba v sili zaklati. Počasi se to pozna tudi pri premožnejšem   gospodarju   in   mo lahko njegovo gospodarstvo pošteno zmeša in zmoti. Zato bo pač na korist   naše  živinoreje,   obran. naše živadi, in na korist   živinorejcev   in vseh oseb,   ki imajo opravke z živino,   če   se   poučimo  o   vzrokih bistvu bolezni cele vrste naše domače živine, pred vse pa onih bolezni, ki so jako nagle in pri ka:erih je torej potrebna   hitra   pomoč.   Potem   bodo   ljudje te bolezni
spoznali i pa o pra< potrebna
To skušal po
Da
jih lahko preprečili in odvrnili,
srn času poskrbeli n važna. lalogo sem prevzel ja: možnosti izvršiti.
pri vseh bolj
sni
nih     nemudoma     poslati     po mi menda pač ne   bo   potreba spoznamo kako bolezen in  ukre trebno, za to pač ne zadostuje s kakega bolj ali manj  izobraženei tika, za to je treba znanstvenih močkov.
Bolezen se kaže v bolj ali merah in dogodkih, ki povzročiji svojo naravno sestavo ali ne mo za kar je po naravi odločen, kai sledica najprej omenjega pojava. umeti in do dobra spoznati bisti poznamo dobro naravne  sestave
iško   pomoč,   ki
jo bom v naslednje
n nevarnih bole*
živinozdravnika,     tei
posebe   dokazovati.   Dl
memo   proti nji vse po-
iamo ugibanje ali besedi
nega In spretnega pral-
dokazov   in  raznih po
Ferdi:
manj   sestavljenih  rai '" Pa », da   kak ud spremei bulg» re   več   izvrševati   tegi. -je navadno   tako  pij Zato   pa   ne moreral a   kake bolezni,   če M živalskega   telesa.  Ti
dobro znanje in podrobno poznanje živalskega telesa pi si pridobimo šele z dolgoletnim študiiaijem in natančni! opazovanjem živalskega telesa.
Veseji me, da lahko rečem, da se ljudje sedaj I v mnogo večji meri in bolj vestno brigajo za žiiinj zdravniško pomoč in da se v velikem delu prebivalstn že kaže dejanjsko  prepričanje,  da je ob današnjem

Dober tek!
f<X knUXm    nAira
a Ki mri F(*11»ri»
lin**   RhnharHf-r-lrrnrtlii
PUanillm"   P,
— 5 —
1CI
vsi
10-

>ih
>ri
prak-! likov, i prečk i at h po-bolno Ini in arskoi >cene,' i času iznajo 2t\ ii-inogo skup-1 ratnih'i nji ži-jreveč] sred-va ži-1 rado udi »I jogine; Počasi n mu oti.
anitve ;b, ki kih io
1  vsem
2   torej jolezrii c način
ki  je
sdnjem
bolei-tega iti. Da rse po-beseda » prak-nih po-
predku in današnji višini znanosti o naravi in njenh pojavih temeljita izobrazba v vseh teh prašanjih potrebna pred vsem za one, ki jim je poverjena skrb za zdravje in zvišanje vrednosti naše domače živine, torej skrb za ohran.tev in pomnožitev velikega dela našega narodnega blagostanja. Ljudje so tudi že spoznali, da lakozvano inazastvo nič ne velja in da v umnem gospodarstvu naravnost škoduje. Tako si seda] kmet in živinozdravnik popolnoma zaupata. Kmet mora b ti prepričan, da živinozdravnik ne ina samo rešiti bo:no živino, ampak da lahko da ob svojih obiskih pojasnila in naivete, ki so za ohranitev in zboljšavo celega gospodarstva važni in koristni.
Živinozdravnik bo iskal zaupanje kme ovalca in ga bo tuči našel na ta način, da bo nalogo, ki mu je poverjena, vršil s popolnim umevanjem in iskrenim zanimanjem, da bo v korist stvari zastavil vse svoje znanje in zmožnosti in si pridobil spoštovanje in avtoriteto z odločrim, smotrenim delovanjem in sigurnim nastopanjem. Za živinorejca in kmetova'ca sploh ni kmalu osebe, ki bi bila za ohranitev njegovega blagostanja lako važna in pomenljiva, kakor je ravno živinozdravnik. Zato bi se naj delalo na to, da bi se iz javnih sre istev boljše plačal, da bi potem lahko dajal svojo pomoč živinorejcem brezplačno ali vsaj za precej nizko odškodnino.
Kakcr smo že v uvodu omenili, se naj živinozdravnik po množnosti pokliče v vssh slučajih, saj človek, ki nima njegove izobrazbe, ne ve resne bolezni prav spoznati in jo na najprimernejši način ozdraviti. Druga je seveda s prvo pomočjo pri nezgodah ali nesrečah, da ve iivinorejec, kaj mu je pred vsem in najprej potrebno. Poklicani živinozdravnik se bo tudi vedno razveseli, če bo videl, da je za prvo potrebo opravljeno vse in da se bo torej zdravljenje pametno začelo.
Lastnik ali oskrbnik živali pa ve le tedaj pametno pomagali, če svojo živino natanko opazuje, če pozna zunanje prikazni v ponašanju zdrave in bolne živine in če se lastniku takoj naznani vsaka sprememba pri živini. Nsdalje pa mora biti vsaj kolikor toliko poučen o čudovitem ustroju živalskega telesa in o življenskih funkcijah pos3mezn h organov. Brez znanja anatomije bo pri živalskih boleznih vedno slepec, ki si ne bo vedel pomagati,
Zato  hočem   najprej   v velikih   potezah   pokazati, kako je s to stvarjo pri konjih, govedu in svinjah (•Gosp. Glasnik..)                                     .     R a i d e 1.
(Pride Se!)            ^^___^___
Tinorejci pozor!
Kakor je znano vsem, je lansko leto povzročil v naših vinogradih precej škode črviček, ozima gosen ca grozdnega sukača. Ker ta golazen prezimuje v zapredkih, bubah pod luskami stare skorje, v izsušenem strženu starega lesa, v špranjah kolja, v vezeh in drugih skrivališčih, se priporoča pri bodoči rezatvi trs dobro osna-žiti, to je staro skorjo temeljito ostrgati in odrezano rožje, posebno stare čepe in neporabno kolje, ter če mogoče ostrgano skorjo in vezi še pred koncem marca .seigati.
Za odrgnenje trsov je raba ostrih ščetk, posebno jeklenih, prav umestna, sicer pa se opravi delo tudi brez njih. Seveda — >vsi za enega, eden za vse> — velja 1udi tu.
Ptuj, dne 24. januarja  1912.
Deželni vinarski inštruktor Zupane.
Bulgarski prestolonaslednik.
Dne 31. januarja dokončal je bulgarski prestolonaslednik princ Boris svoje 18. leto. Vsled tega so ga proglasili polnoletnim. Kakor znano,  je   Boris sin kralja
Kronprinz. Boris v.Bulgari«
Ferdinanda in njegove soproge Marije Luize iz Burbona in Parme. Zdaj je mladi prestolonaslednik lajtnant v 6. bulgarskem infanterijskem regimentu.
V času zdravljenja.
Povsod, kjer se želi naraščanje moči, torej »lasti v času  zdravljenja po prestani bolezni, se je
Scottova emulzija
že mnogokrat krasno izkazala. Scott'ova emulzija, sama ob sebi jako begata na re-dilnih snovih, pospešuje obenem apetit, kar je glavna stvar. Pri tem je Scottova emul-z;ja lahko prebavljiva in tako dobro okusna, da jo vzamejo odrašeni in otroci prav radi in jo prenesejo dobro.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scollovo emulzijo. Znamka   „Scot',
je, ki že nad 35 let vpeljana za dobroto in vpliv jamči. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. — Se   prodaja v vseh  apotekah.                                            28
Poslano**
Prošnja. Farani sv. Florijana ob Boča pri Rogatca prosijo gospoda žapnika, da naj se poboljša, naj občinsko tajništvo iz rok da in naj bo samo dušni pastir.
*) Za vsebino in obliko tega spisa ne  prevzame  uredništvo nikakoršnc odgovornosti.
P. n. inzerentom!
Znana je priljubljenost in razširjenost našega li3ta, ki je največji in najcenejši slovensko pisani tednik. Gotovo ima tudi največjo naklado. Vsled tega je umevno, da se „S t a j e r c" kot inzeratni list najboljo obnese. Največje firme postale so že z velikim uspehom naši inzerenti. Z novim letom smo inzeratno tarifo nokaj spremenili. Razni vzroki pa ro nas zopet prisilili, da opustimo, računanje inzerutov po vrsticah in da vpeljemo računanje po prostoru, kakor je bilo že preje v navadi. Odslej velja za inzerate sledeča tarifa: 1   stran kron 80—;
*/j strani	n	40-;
'A     .	B	20—;
V.     ,	o	10-;
V..    .	»	5--;
%    .	n	2 50;
v«   „	»	1—.
Pri večkratnem	inzeriranju  in	
pri večjih naročilih veljajo seveda še posebne določbe z večjimi popusti.
Prosimo p. n. inzerente. naj nas blagovolijo i zanaprej počastiti s svojimi prijaznimi naročili!
Uprava ,,Štajerca."
Prošnja.
Bodite tako dobri in dajte
V^-  vbogim pticam  \^.
živeža! Saj vidite, da je huda zima; povrnile vam bodo po leti tisočkrat! — Imejte tudi z živino usmiljenje, da ne bodo v zimi trpele; dajte s tem lepe izglede o milosti, posebno otrokom!
Leksikon inzerent* je katalog Časopisov. Brez tega ne more inzerent svojih publikacijskih načrtov uresničiti in ima mnogo škode na denarju in uspehu. To dejstvo napeljalo je anonino pisarno M, Dukes Nachf. (Max Augenfeld & Emmerich Lossner). Dunaj I., Wollzeile 9, že od nekdaj, da sestavi svoj katalog časopisov naj-skrbneje. Z vedno revizijo ostal je ta katalog vedno Da višini časa in daje inzerentom množino vrednih informacij. Katalog stoji inzerentom gratis in franko na razpolago.
Jasno glavo! Močne živce! Zdravo spanje! Notenih bolečin v prsih in vratu nimamo, odkar rabimo Kellerjcv Fluid z znamko nElsaHuid11, ker odpravi bolečine in slabost In osveZi. Eu tucat franko 6 kron. Mi ne poznamo želodčnih težav, krčev, kovčanja, težkot v želodcu, olkar rabimo Fellerjeve odvajalne pilule z zn. „Klsapillen". 6 škatljic franko i kron. Pristne se dobi pri E V. Feller, Stubica, Elsaplalz Nr. 2H, Hrvatsko.
V vseh slojih prebivalstva najdejo izvrstni recepti znane tvornice za prašek za pecivo dr. A. Oetker, Baden-Dunaj. mnogo priznanja. Knjižico z recepti se dobi zastonj po trgovinah in direktno v tvornici. Priporočamo je cenjenim čitateljicam najtoplejc!
Loterijske številke.
Gradec, dne 3. februarja: Trst, dno 27. januarja:
65, 8G, 13, 57, 83. 83, 49   29   37. 48.
Učenec
za trgovino s knjigami in papirjem s par razredi gimnazije iz dostojne družine se sprejme pri
W. Blanke v Ptuju.
z iztočora žganja, tobaktrafiko, s 23 orali zemljišča, ki obstoji iz njiv, travnikov, gozda, se takoj proda. Vprašati je v opravi »Štajerca."     86
V Celjn, Hauptplatz št. 8, odda se v najem           89
lokal za prodajalno,
jako velik (60 m2), izborno primeren za vsako trgovino, najbolj frekventiran prostor, s primernimi postranskimi prostori. — Ponudbe na nsslov: Ernst Edler von Kaniuger, k  u  k. Oberst i. R.
10 minut od mesta Slov. Bistrica. uhstoji U 8 sob, kuhinjo in 2 svinjskih hlev ter dervar-nice; tudi je nekaj zemlje poleg. Cena 2600 kron. Kupec se oglasi pri g. Martinu Vanpot, Zafost,  pošta  Slov.  Bistrica.
2 močna pridna
učenca
sprejmeta se v izuk pekovske
obrti. Natančneje pove uprava
,Štajerca "            86
Pridni
P(P*  konjski hlapec
ki   se   razume   na   kmetijska dela, in
svinjska dekla, ~^pg
ki  zna  tudi  molziti,  z  20 K
mesečne plače sprejme gospa
Mizzl  Leskoscliifgg,  Breg  pri
1'tujn.                93
Reparative na  šivalnih strojih
izvršijo se v naši delavnic hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc dr. za šivalne stroje, Ptuj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja Tsako zaželjeno pojasnilo. Muštri slikanja in šivanja zastonj in f.-anko.      368
Delavci      809
dobijo   posebni-   cene   t trgovini z recanim   blagom,  perilom in obleko Wesiak,  Maribor, Draugasse.
Kovaški učenec,
močan   in zdrav,   se  sprejme pod dobrimi pogoji   pri kovaškem mojstru  Kram Kovsche Račje pri Konjicah,    96
se proda  ali   v najem   odda. Kupna cena 75.000 K. — Najemnina   2.400 K.   Vprašanja na upravo „8tajerca.'-
Eno pridno            97
dekle
se takoj v službo sprejme pri gospej Kreuznirth, soprogi davkarskega uradnika štev. 16 na Gornjem Brega pri Ptuju
Priden
se takoj   sprejme -pri   Juham
Ti.plak,   Jursinci   pri    Ptnjn,
trgovina   z  mešanim   blagom
in deželnimi pridelki.   93
Či>dna, hitra
dekla.
ki razume nemško in zna tudi žemka ročna dela, se sprejme pri mali družini. Plača za sedaj 12 kron. Vprašanja na apravo „8tajerca."             93
Kovaški meni!!
se takoj sprejme pri g.
Silvestru Cebe
v Dngošah pri Maribora
101
Zaslužek U      £
•i—i K na dan in stalno »kozi prevzetje lahke štrikarije doma. Edino moja niašina za hitro štrikanje ,.Patenthebrl,t ima izkušene jeklene dele, štrika zaneslj. nogavice, modne in športne izdelke. Predzn. nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nič ne stori. TroSki mali. Pismena garanc, trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zaslonj. Podjetje za pospeševanje domačega dela, trg. eodn. protokol. Karl Wolf, Dnnaj. Mariahilf, Nelkengasse 1/06.
Pozor!
50.000 parov čevelj I * pari čevelj samo K 750. Zaradi ustavljcnja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo. prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čcvelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleelg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi i pari koštajo le K 7-50. Pošlje po potzetju C. Orilier, eksport Čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj.                71
Cepljene trte
in sicer: burgunder, mosler, laški rizling, mali rizling, sil-vanec, rublander, kraljevski grozd, porlugizec, traminec, muškateicc, se dobiva pri P. Srebr«, Maribor.      78
sedaj zel
živino-aivalstval
190 katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pra-vegarFrancka:"  s kavnim   mlinčkom, ki se izdeluje
temeljem tovarni.
največje  skrbnosti  že   dolgo   let v zagrebški
Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo-
ijem na-|
3
— 6 —
Pekovski učenec
se takoj sprejme pri g. Jakob Lopaii. Hrastnik pekovski raoj-___________ster.__________73
Zastopniki in potniki!
Za obisk privatnih kupcev z blagom (tuhom) za gospode in dame so proti visoki proviziji, porneje tudi proti fiksumu sprejmejo pri prvi razpr. luha. Ponudbe pod „W e 11 f i r m a 927" na ekspedicijo anonc Eduard Braun, Wien I. Roten turmstraBe 9.          4t
Na  pljučah   in vratu
trpeči, astenatiki in v
goltancu bolani!
Kdor lioče svojo pljučno ali vratno bolezen, celo najhujšo, svojo astmo, pa če je še tako zastarela in skoraj nevzdrav-Ijiva, enkrat za vselej odpraviti, ta naj se obrne na A. Welffsky, Berolin N. Weissen-burgcrslr. 79. Tisoče zahval so jamstvo za veliko zdravilno mo« njegove kure. Brošura zastonj.             887
Trgovska hiša,
novo zidana, ■£ sobe, kuhinja, shramba za jedi, veranda, 3 kleti, na jako iivahni okrajni cesti, 9 kilometrov od Ptuja, izvrslni prostor za nakup sadja, jajc, perutnine, deželnih pridelkov, nadalje stanovalna hiša, tudi nova, z dobro kovačnico, se da lahko dobro v najem, z 9 orali travnika in sadonos-nika se takoj zaradi družinskih razmer za 14.000 K proda. Bremen je polovica, torej malo denarja potrebno. Vpraša se pri g. Hans Sehosteritseh, si. Vid uri rtujn.         69
Mesarski učenec,
zdrav in  krepak,  se  sprejme pri
V. Hauke,
mesarija  in   zelharija   v   Šoštanju                66
Lepi
za vsakogar, zlasti za potnike, z naznanilom naslovov reflek-tantov za stacijonarne in vozne lokomobile. Ponudbe pod Šifro
..LokcmobilB W. Z. 9433"
na  Rudolfa  Mosse,  Dunaj I.. Seilerstate 2.          52
Proda se novo zidana 80 Tijcn hochparlerre, na švi-illoctf carski način zidana, kjer se nahaja že ve{ let dobro idoča trgovina; hiSa ima 3 sobe, 1 kuhinjo, 8 kleti, 3 svinjske hleve in kuhinjo s kotljem, lep vrt za zelenjavo, tik cesle in železniške postaje ter zraven velike tovaroe. Proda se za 10.000 K, gori oatonc 3200 K, Ve« poro g. Vincenc 1'reišern v Poliianali.
Proda   se   blizo  enega   mesta in železniške postaje
veliko posestvo
z novimi poslopji, z gostlno in trgovino, travniki in njivami, vse skupaj ali v manjš h kosih, po jako ugodni ceni. Natančno se izve pri g. Jožef Krosehl, Maribor. Karntner-strasse 31.            82
Razglas.
V   Času od 4. do 16. marca vršila se bodeta na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru sledeča dva pomladna ufna tečaja:
1 En tečaj za sadjarstvo   in vinogradništvo
za lastnike vinogradov  in sadonosnikov ter druge prijatelje te panoge kmetijstva.
2. En tečaj za viničarje.
V  prvem se bode najvažnejše zadeve iz omenjenh paneg v zmislu današnjega stanja v teoriji in praksi podučevalo. Zadnjega namen je v prvi vrsti praktično izvežbanje viničarjev v sadjarstvu in vinogradništvu. Število udeležencev določeno je skupaj z od c. kr. deželnega šolskega sveta poslanimi učitelji v prvem tečaju na 40, v vmica'skem tečaju pa na 20
Prosilci za sprejem v viničarski tečaj zamorejo po razmerju danih sreditev podpore dobiti. Da te dosežejo, motajo terecno naznaniti in mora občinski predstojnik potrditi.
1.   da so S3mi revni posestniki;
2.   na očetovi posesti delavni sinovi teh ali
3.   viničarji takih posestnikov.
To potrdilo predložiti je že naznanilu k tečaju in je oDenem označiti starost prosilca.
Prosilci za sprejem, ki se ne potegujejo za take podpore, naj to v naznanilnem pismu  posebno omenijo.
Teoretični poduk prične dne 4. marca ob 9. uri dopoldne. Udeleženci viničarskega tečaja priti morajo istega dne ob 8. uri tu-sem.
UJeleženci obeh tečajev morajo trsne škarje in nože za cepljenje seboj prinesti; lahko jih pa tudi v dobri izpeljavi na zavodu kupijo.
Naznanila vposlati je do 22. februarja na podpisano mesto.                                                                                90
Ravnateljstvo dež. sadjarske in vinogradniške šole v Maribora.
Oskrbništvo hiralnice v Vojnikn
sprejme zanesljivega, vojaščine prostega, ledičnega
strežnika (Warter.)
Vstop  v  službo    16.   februarja  aH 1. marca 1912.  Vse prosto in 20 K mesečne plače.                    87
«K**KftK*«ft*K*KK*4fKR8t
Motorji
za surovo  olje   z visolin   pritiskom od 16 do 100   IIP.  Obratni
troški 1 do 1'/, vinarja za uro in konjsko mo(i. Beicin . petrolin- in beucol-motorji ležeče in stoječe  konstrukcije od 1 do 50 UP, ter  loktmobili od 2 do 20 HP. Obratni troški a do 6 vinarjev na uro in konjsko moč.                   76
T. T^7,aic3a.silo-«Krjs3sci   .
Dunaj, III.. Paulusgasae 3. — Budapest, VI., Vaci kerut 37.' Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno.
Zenitnafponudba.
Mlad obrtnik, obenem tudi lastnik večjega posestva, neomadeževanega in mirnega značaja, se želi seznaniti z deklico, katera ima veselje do gospodarstva in okoli kakih 5.000 K premoženja ; samo resne ponudbe se prosi pod „lzvir sreče" na npravništvo „Štajerca."               100
Razglas
Jutri, to je v pcmdeljek., dne  12. februarja t. 1. ob
1. uri popoldne se bode na mestnem sejmišču v Ptuju čistokrvna pinc-gavska živina za pleme (bikeei in tel ice) po
javni licitaciji
prodala in tistemu prepustila, kateri bo največjo svoto ponudil.
Živinorejci, udeležite se rano-gobrojno te licitacije, živina je lepa in bo okraj tisto subvencioniral.
Okrajni oilbor v Ptuju,
dne 5. februarja 1912.
94                                                         Načelnik:
Ornig m. p.
R
edko sejali, repko gnojiti
Močno pomladno gnojenje
S
Tomaževo moko
je z oziiom na znižanje voinios, ki velja do 15. mala prav posebno dobičkonosno.
Tomaževa moka „Zvezdina znamka" se dobi v vsaki s plakati označeni prodajalni.
Fabrike Tomaževih fosfatov
z. z o. z, Berlin W. 35,
Svari se pi
ra ur
mmm
hiši, ! goznii
se prii čine, i ■(schatl
Zdravniška arm) < priznanja oPrcsee izvrstnem ™<%
VpliVU      gori. ;
jivo, se rabi zunaj, trajni scnzacionebii uspeh!
Lepa prša. polne, krepke forme trupla za vsako starost
v kratkem času.
Poizkus na doza K 3.—, velika doza ki zadostuje  za  polni  usj K 8'—,
Neprijetne lasi
v obrazu odpravi tekom 6 minut dr. A. Bika >Haarentfcrner«, i rantirano neškodljiv, cena K *•—. Vse medicinski, oblastveno pr iskani preparati.
Kosmetisches Dr. A. Rix Laboratorium.
Wie« IX, Berggasse 17/K Razpošilja diskretno po povzetju, ali pa franko proti prej plačilu avote.
ilnlca (vnnr,r
državnega mesta
Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu.
Mestni denarni zavod.
# #
priporoča se glede vsakega med hranil nične zadeve spadajoeega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami rado volj no in brezplačno vsaka pojasni in po vsem —            :   vstreže.                  =
m
m  #
$ OMenje $ $ z avst. ogersko #
# *»ko. m
m  m m
m Ravnateljstvo, an
m m
Giro-konto  pri
podružnici avst.
ogerske banke
v  Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s
strankami    ob
delavnikih od
8—12 ure.
•J*
jen Ak
lepa. v trj cega ležeč
3163
6668
00
�56385
7336
Varstvena marka „Ank«r*
Liniment'Gapsici comp.
nadomestilo n
$®~ anker-pain-Bxpeller -*•!
je znano kol odpeljajooe, Izvritne li boleolne odilranjajoCo sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi u t vseh apotekah po 80 h, HO io K !•—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj h pari na originalne steklenice t 8kat-Ijsh z naeo v»rtt»eno mamko Jukar", potem se dobi pristno to sredstvo.
h. licMH-jn! aioteta ..ilaH In"
V Pragi, BlisabeUtr. st. 5 nov. Razpošilja, se vsak dan.
OO
ška a o
em
i
uspeh
BT«,   g»
no  prt
oti Da
Podpisani naznanja p. n. občinstvu v Ptuju in okolici, da se nahaja od 1. februarja t. 1. njegovo stanovanje in pisarna v Strohmayer'ovi hiši, 1'tnj, Friedauerstr. 2, parna žaga pa v Ro-goznici pri Ptuju.                                                83
Z velespoštovanjem
Adalbert RužiČka.
Išče se za večje posestvo v gorovju, oddaljeno eno uro od železnice,   pridnega  in   zanesljivega
f^*- hlapca    ip|
z družino, katerega žena ima izvršiti vsa dela doma in na polju in katerega otroci se porabijo za živino pasti ter za razna druga manjša dela.
Graščinsko oskrbništvo Dobovec Trbovlje, (poste-
restante).                              77
2OO0|
se piišpara: suha žarilnica (TrockenglUhlicht) brez tekočine, žareči kamen >Ly;a« od 23 K — viseča žarilnica (schattealos) Benek od 24 K — stenska naprava (Wand-arm) cd 13 K — naprej. Ta luč je brez konkurence, presega električno luč ter plinsko razsvetljavo na lepoti, cecosti, brez cevske naprave Kotnodaost in varnost. 80 ■do 120 sveč svetilne moči 1 do 2 vinarja za uro, kadar gori. Zahtevajte prospekt cd „Lichtneuhoit-Unter-nehmung" Dunaj. VVimmergasse 1/8,            63
==a= Išče  se   zastopnike.
Friedrich Ogris
tovarna pušk
Sv. Marjeta v Rožni dolini
(Koroško) se priporoča za dobavo najfinejših, prvorazrednih pušk za Sajbo in za lov vsa-cega zistema, repetirskih pušk, dvocevk, flint (Btichsllinten), istih za kozle, troeevk, Stucnov za lov, itd. z ali brez petelinov.
Popravila, predrugaobe, nove žaftanje,
Srevzaroe se radovoljno in izvrši v naj-rajsem Času cenp in dobro. Največji in najskrbnejsi trud za reelno in dobro postrežbo. Ceniki brez troškov. — Wemdl m'antrijskih pušk, medel 67/77 prenare-jtnib za Lancaslre-Srot-patrone, kal. 28, 1 komad z zavojem
— samo   14 kron;                  —
Ako so vzano 10 komadov, dobi se I zastonj. Prazne patrons
k vsaki puški  zastonj   doda.   Garantirano  izborni  strel. Ne
zamudite takoj naročiti.                            4
Hiša,
lepa, masivno zgrajena, z veliko velbano kletjo; v trgu Vnzenica (Saldenhofen), primerna za vsa-cega trgovca, penzijonista ali obrtnika, na cesti ležeča, z malo primerno ekonomijo, proda   poceni
Franz Kleinszig, Wolfsberg na Koroškem.   67
Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-Ževe užigalice"! Glavna zal. firma brata Slavritsch v Ptuju.           ^
Tigigffnmi.n€i'««irFrrinmitti;nnmrTT
m

o o
Ustanovljena leta 1879. — Konto poštne hranilnice št. 832.036
Občinska hranilnica
(Sparkasa)
v Ormožu
jemlje vsak dan hranilne vloge
izposojuje domače  hranilne pušice ali   štedilnice (Heim-
sparkassen).
MS" dovoljuje posojila "^m
na  zemljišča,   poslopja,  menice  in   vrednostne   papirje
in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila y vseh zadevah, ki se tičejo hranilnice.
sj/1   Rentni davek plačuje hranilnica sama. Za vloge   te   šparkase  jamči mestna občina   ormožka z vsem   svojim premoženjem. Ona je podvržena državnemu nadzorstvu in državnim revizijam, torej za   vloge   najzanesljivejši in najvarnejši denarni zavod.
Ravnateljstvo.
riiiiiimTTiiniii»iiiiiitTiTriiiumuiJJiiiimiii»inni»TfriT
3 000 najfinejših higijeničnih
zarsT-itleoTr za, cigarete
(Htllsen) >P r i m u s« s preparirano vato ■Oplimus« pošlje za 10 K: Prva gališka fabrika za cigaretne zavitke
„Primus", Lvov, Godecka 35.     iou
Premija za čitatefje tega lista.
Mi podarimo 3000 parov čevelj!
AM
V svrho vpeljave naših izvrstnih velecle-gantnih Šcvr. usnjatih čevelj na žnore iz najboljšega trajnega usnja, moderna fauija, razdelimo 3000 parov glasom slike. Plačati je edino  delavska  plača K 15-—
za 3 pare   Oddajamo  popolnoma po vasi volji Čevlje na žnore za gospode ali dame
JB\^B\JQ\^J\ v vsaki zaželjeni Številki ali centimeterski ^^VIEfl ^f rneri. Dobite torej za le K 15— 3 pare ^m^* <Bi»^ izvrstnih čevelj, ki stanejo drugače 42 K in s katerimi bodete gotovo jako zadovoljni.*) So razpošilja proti povzetju ali naprt-j plačilu. Izmenjava dovoljena, torej brez rizike. Vsa naročila je nasloviti na
fabriko čevelj, Osvviecim št. 32 (Avstrija).
*) Sele po Vašem priporočilu nam naj dobiček nastane.
76
laz sem mojo lesno trgovino v Ptuju
prodal, in dam na znanje, da jo od novega leta naprej pri moji parni žagi na RaQO-Znici, 5 minut od Ptujskega kolodvora, naprej peljam, kjer se vse sorte lesa' po ceni prodaja in tudi nakupi v velikem; ravno tam se tudi posestnikom vsakšni les po najnižjih cenah razžaga in tudi   hoblja.
Adalbert Ružička m. p.
Vaš otrok
si lahko v teh dneh vsled segretja ali prehitrega ohlajenja pridobi mali katarh. No zamudite v takpm slučaju nikdar, preprečiti nastopanje resnejfie bolezni in dajajte otroku dobro-okusno, zdravniško priporočano  sredstvo proti kašlju
Thymoma! Scillaa
da preprečite pretečo nevarnost! Da jim to podeli takoj pri nastopivšem kašlju, kataihu itd. Tudi pri oslovskemu kašlju najbolje izkušeno in bitro vplivajoče. Izdelovanje in glavna zaloga
B. Fiagnep apoteka ^StsiŠ.
Prosimo, vprašajte Vašega zdravnika!
1 steklenica 2'20  K.   Po   pošti   franko   pri   naprej   plačilu
2-90 K. 3 steklenice pri naprej-plačilu 7 — K. 10 steklenic
pri naprej plačilu 20.— K.
Pozor na  i m o preparata,
izdelelovalca   in  na  var-
stveno znamko.
Zaloge v apotekah.   V Ptuju pri apoteki Ig. Behrbalk in 11. Molitor.                                     967
36'
•scauska parna žaga.
Na novem leninem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnicc in pliuarsk« hiše postavljena je parna žaga vsakomur
Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi
takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam
oblati, vrtati, spahati i. t. d.
875
„Titania»
brzoparilnik za živinsko krmo je Cist iz kovanega železa  in  železne   pločevine, zaradi tega nepo-kvarljiv.
Nenavadno hiter razvi-
tek pare. Pošiljamo na posknšnjo.
Titania WBFkBTweišl35. Zq. fl¥sfr.
I Največja   špecijalna   tovarna parilnikov na Avstro-Ogrskem.
Vsaka kurjava porab-ljiva.
70°jo prihranjenje kurjave.
Išče se zastopnike.
Zahtevajte cenike. Glavna zastopstvo za štajersko: Franc ASEN, Gradec  Mariengass« 22.
70
1000 kron
Obs. diskretni zavoj.
za take, ki so plešasti in nimajo brade.
Elegantno rasi brade in las zarrore se tekom 8 dnij z rabo Čara lasnega balzama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in ledko z lasmi obrašenih oseb v rast.
Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priznan kct edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih)   povzročiti.
Čara lasni balzam se vsled tega tudi od vseh mladih in starih gospodov in dam po celem svetu rabi.
Čara pripelje izumrle lasne papiie zopet v rast in sicer po rabi malo dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garantira!
Ako to ni res, plačamo
W"     lOOO kron netto     ~&f
vsem osebam, ki so plešaste, brez brade  ali  redko  obraščene in ki so Čara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabile.
Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi.
Gospod Josef Silhany piše:
Veleccivjena firma!
Ker je moj prijatelj z VaSim balzamom tekom 3 tednov lepo   rast  brade  dosegel, prosim, da mi pošljite en paket Čara a 6 kron po povzetju.
Z velepoStovanjem Cara-Haua, Kopenhagen.                                                     J°8cf Silhany, Erszebetfalva, Ogrska.
Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vase lastno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkojei kakor preje. Jaz sem '/■ mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vase krasno lasno Bredstvo. V bodoče,.bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajem Vaš                                                                              0. V. M. Kopenhagen.
Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehko. Razpošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino.
En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron.
829
(Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji).
W* Po zelo znižanih cenah! "fW
Ivan Berna
v Celju, Herrengasse štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo obuval z& pomladansko letno m zimsko Bežijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevlJfV lait-nega in tujega izdelka. (Jani za pete, vrvice, zaponke, vedno v laj ve*ji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lov»k* tevlje. Izdeluje se po roeri v lastni delavnici, sprejemajo se tud: popravila. Pnittrezba točna, e*ae aelifta«. Zunanja naročila pr=»t povzetju,                                        61'
350°o
napravi reja domačih velikanskih zajcev (Riesenkaninchen). Živali postanejo do 30 pfd. težke. Mlade živali 1 K 50 h; za plems zrele od 6 K naprej. Športna in koristna perutnina, plemska jajca itd. oddaja: „Zuchter-Vereinigung", Dunaj. Wimmergasse 1/8. Cenik zastonj. Navodilo za rejo 10 h znamke.                                5*
35 Le pri rabi od I.   1886  izredn.  odlik, z " 5s 826                        znamko
„See3a_-u.:n.d."
gumi tran-ma-   ™   rPVllP žilo za usnje    SC   vCVlJC
res nepredorne za vodo, mnogo trajneše, mehke in vkljub temu za »viks« zmožne napravi Tudi za vozne odeje, oprege za konje, jermena itd. izvrstno. Povsod v dozah a 30 h in več; kjer ne. pa direktno potom edinega izdelovalca I. Lorenz & Co., Eger i./B. ter Bohme & Lo rent, Chemnitz i./Sa. Sodbe se glasijo:
Prosim, da mi pošljete i do 5 kg Vašega izbonwgi gumi-trana. — timnudrn, 9. oktobra 1909. — Kari r-'lenkentbaler, kučijaž.
lahko,  čeprav   je   nekaj kislo-pokvarjeno (essig-
stichig)  kupi proti gotovini v vsaki   množini za
okroglo 20—30 kron za hektoliter   E.   V.   Em-
perger & Komp. Gradec.                  m
Neodpust ljivo
je, ako se muči samega sebe in druge z brezpomembnimi tožbami o revmatičnih, gibličnih in neuralgičoih bolečinah, namesto  da  bi se  jih   odpravilo   z zdravniško  priporočenim, priznanim sredstvom
C0NTRHEUMAN
(bestdna znamka za Mentbolo galicilizirani ekatrakt, iz ko-Blanjev) pri revmatizmu, gibtu,  neuralgiji  in   ozeblini  itd., katero je vedno  zanesljivo sredstvo, ki za hilro pomirjenje in vtlavljenje bolečin, odslranjenjc oteklin in zopetno vslvar-jenje gibčnosti členkov   ter odstranjenje čutov (Kribeln) sigurno presenetljivo vpliva pri obkladkih, obribanju in  masiranju. t tuba 1 krono. Izdelovanje in glavna zaloga v B. Fragnerjevi apoteki
c  k. dvorni liferanti, Praga 111. St. 203 Pri naprej plačilu K lo0 se    1 tubo   j   .2.2,
;;     :;    ;;S=;^ :: HI
968          Pozor na ime preparata in izdelovalca!
Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka l. Behrbalk in H.Molitor.
naj bi vpoštevala, da je močnate jedi, kakor Strudclj, knedeljne, testo, torte, kohe, puddinge, auflaufc, guglhupfe, krofe, fleke, vuhteljne, bajgeljne, nudeljne, omoletne, palatsenke spalte, kifeljce, dalke, kiheljne. cmoke, stolne itd., v mnogih slučajih, zlasti pri otrokih, mesnatim in sestavljenem jedilam odlikovati, ako se  jih   napravi z dndatkou
dr. Oetker praškom za pecivo a 12 h,
kajti le tedaj so ne samo redilne, marveč tudi lahko prebavljive, kar se zlasti zopet pri otrocih ne more preveč ceniti. Napravite torej za VaSo otroke mnogo takih močnatih jedil z dra. Oetker praškom za pecivo, ki se ga dobi povsod z milijonsko priznanimi recepti. Ali pazite nato, da dobite le pristne izdelke dra. Oetker.   1005
Zdravo,  redilno,   ceno!
116 šivalni stroj ao. stoletja. F
Kupujte le v naših prodajalnah ali skoi ,    ■           = nafto agente, r1        ......:~
Singer Co, akc. dr. za šivalne stroj
Ptuj, Hauptplatz 1.
Svaril« pred pesne tki 1 Vsa   od  drugih   prodaj alen  Siralnih stroji pod imenom .Singer« ponuja«! stroji so izdelani po imenu  nil starejlih sistemov,  ki zaostaja t tajnosti,   dclazmožr.osti   in tf strukciji daleč sa nalimi novejšimi zistenj.
Na pr. vprašanja vsakokrat zaželjeno pojasnilo 1 |
Vzorci vezenja, šivanja ia Itopfanja  laatonj   in  frar.ko  — ReS ratuisj vsak« mU M aapravij* hitro in obračunajo najceneji
Jvi>tel/nc
1 kila sivega Slanega K 2-—, boljšega K 3-40, |K>i-betega prima K 2 80, belega K <•—, prima mehkega kot dauite K 6-—, veleprima K 7—, 8— in 9-fiO. Danne. sive K G-—,! K 7-—, bele prima K 10-—, pr.sii flan«. K 12- od 5 kil naprej franko.
gotovo napolnjene postelji
iz tesno-uitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega litleta! (Nanking), 1 tnhent ca. 180 cm dolga, 120 cm Široka, i! glavnim« bluzinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, BO cm Široka, > dovolj napolnjeni z novim sivim tlaumastim in trajnim p«-; »t.Ijnin perjem K 16 —, pul-daane K 80—, dano« K ti —j, Posamezne mline K 10—, 12-—, 11—, 16-—. Pvaani-iu Kla-n* bi rine K 3—, 350, *•—. Taline 2OOVH0 em veimej K 13—, 18—, 20—. Glavne blazine 90><70 cm v.likJ K i 60, 6- , &-50. .Spodnje tahtae iz najboljšega po«ieljne«»! gradi 180X116 cm velike K 18— in K 15-— pošilja preti povzetju ali naprej plačilu
Max Berger, Deschenitz Jt. M'l (Bohmerwaid)
Brci i-izike. k» r je izmenjava dovoljena ali   se vrne d;-iiur Ltogitto ilUBlr. Cftiik o posteljnem blagu zastonj.     7:;»
V Trbovljah pri cerkvi sta na prodaj
JP5~ dve hiši "^g
s prizidino, pripravno za vsakšno obrt n. pr. gostilno)) pekarno — ker peka še ni v Trbovljah pri fari — ist tjko tudi za trgovca, mesarja, usnjarja itd. Pred h.šan je lep vrt, in celo posestvo se proda zaradi izselitve po približno polovično ceno. Resen kupec naj se blago« oglasiti ako mogoče esebno pri bratih Rozin kleparji v Trbovljah pri farni cerkvi štev. 62 in 51.
in astma
Pred posnetki se varuje s pogledom na varstveno znamko
se uspešno odstranijo po r.thi mojega ml sem najbolje znanega Eiralvptus-ulja (I slralski naravni produkt). Cena original steklenice 1 K 50 h. Popis z mnogimi 1 hvalnimi pismi zastonj in poStninfi prod Eucalyptus milo, najboljše sredstvo p« pegumi, mozuli, tleki (L'-berflecke1, tinar in nečistosti obraza. — Eucalyptus-boni« edino vplivni proti kašlju, oslovskem* Siju, astmi itd.
ERNST HESS
==   Klingenthal   i.  S. =
Se dobi v Ptuju v lekarni ,j zamorcu" H. Molitor.
II
Ljudska kopelj mestnega kopališča j Ptuju.
■ za kopanje i ob delavnikih od 12. do S. ure popoldne (blagajna je od
do 1. ara  zaprta); ob  nedeljah  in I nikih od 11. do 12.   ure  dopoldne.!
1  kopeli   z   vročim   zrakom, paro | „Brausebad" i rjuho K —-60| postrežba I
Zahtevajte cenike I
;k.76»       Delniška
brzoparilniki za krmo ______________so najboljži!
Nov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popolnoma iz kova
nega železa  in železne   pločevine!
Svari se pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa!
družba Alfa Separator Dunaj XII|3