[Največji almmki v Združenih driavah Velja za vse leto . • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York c«lo leto - $7.00 Za Soosemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * The largest Slovenka Daily in United States. lirfslo^enskih jtelavcev y Ameriki. and legal Holiday«. 75,000 TELBTOH: CHelsea 3—3878 NO. 250. — STBV. 250. Bntered — Second 01— Matter September H, 190», at the Poet Office t Hew York, M. Y„ ander Act oi Ckmgr— of March 3, 1870 _NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 25, 3,934. — ČETRTEK, 25. OKTOBRA 1934 TKLSTOK: OXIil— VOLUME XT.n. — LETNIK ZLIL VELIKI TEKSTILNI INDUSTRIJI PRETI NOVA STAVKA prijatelji weirton company so pričali v prilog kompanijski organizaciji Sekundanti Weirton Company ne morejo prehva-lfti kompanijske unije. — Družbe, ki imajo kom-panijske unije, se drže NRA določb.—V teku desetih dni bodo zastavkali delavci po nekaterih tekstilnih središčih na Jugu. — Tudi med jeklarji vlada nezadovoljstvo. Podjetniki proti starostnemu zavarovanju WASHINGTON, D. C., 24. oktobra. — Mir med delom in kapitalom, ki ga je priporočil in deloma tudi ustanovil predsednik Roosevelt, ogrožajo pretnje delavcev v tekstilni industriji. Francis J. Gorman, podpredsednik United Textile Workers je rekel, da bodo najkasneje v desetih dneh zastavkali delavci po raznih tekstilnih središčih v južnih državah ter stavil, da so to znamenje pretečega splošnega štrajka. V petek se bo sestal v New Yorku izvršilni od-i>or organizacije tekstilnih delavcev. Pri tej priliki bodo odborniki premotrili položaj ter uveljavili rplošne odredbe. Tekstilni delavci so najbolj vsledtega razburjeni, ker nekateri podjetniki niso hoteli sprejeti nazaj de-j lavcev, kateri so se udeleževali stavke. Nekatere kompanije imajo nabite črne liste, na katerih so imena vseh onih bivših štrajkarjev, ki ne smejo biti več sprejeti na delo. duhovščina _proti vojni Episkopalni škofje so izdali pastirski list proti nemorali.— Vojno imenujejo morite v. Atlantic City, N. J., 24. okt. Xa 51. kongresu episkopalne cerkvi* so škofje z resno bese-- premog zasul štiri dečke 1500 ton prsti in kamenja je padlD na 25 oseb. Štirje dečki so ubili ubiti, dva pa ranjena. sinclair žrtev obrekovanja Z brzojavko se je obrnil na predsednika Roose-velta. — Pravi, da njegove izjave potvarjajo. Wilkes-Barre, Pa., 24. oktobra. — Štirje dečki so izgubili življenje, dva pa sta bila nevarno poškodovana, ko se je v starem rovu utrgala plast ženi San Francisco, Cal., 24. okt. V svoji brzojavki na predsednika Roosevelta se governer-ski kandidat Upton Sinclair pritožuje, da nek njemu na-lje in je zasula 25 oseb, ki so j sprotni list vedoma in name-v rovu pobirale premog. Ne- noma potvarja njegove izjave, sreča se je pripetila v rudniku Henrv, ki Valley Coal blizu Wilkes-Barre. Delavci so takoj ]>omoč s krampi v namenu, da bi ga pri zvezni je last Lehigh j vladi postavil v slabo luč. Sin-Company v Plains | clair pravi v brzojavki, da bo odgovor nek cena premogu za bodočo zimo še ni določena BOSTON, Mass., 24. oktobra. — Clinton L. Barbo, predsednik narodne zveze tvorničarjev in predsednik New York Shipbuilding Company, je odločen nasprotnik starostnega zavarovanja, češ, da bi starostno zavarovanje škodovalo posamezniku in tudi splošnosti. laški princ caetani umrl I takoj poklical na a list, ki ga je obdo hiteli na j list, ki ga je obdolžil, da čaka in lopatami, na kmalošnjo predsednikovo Podpredsednik družbe je mne- | izjavo v njegov prilog. Isti list la telita |>orušciia plast tudi dolži Sinclairja. da Zaničuje in obrekuje cerkev ter da je bil udeležen pri ponarejanju "ja, prsti in kamenja okoli 1500 , , . i ton. Rudnik se sedaj nahaja v trebna za vzdrzavanje reda in rokah Exeter Fuel Company, za varnost družabnega in go-| Mrtvi so. 12 ,et stari Jo ' h spodarskega življenja. [Prandzik, 14 let stari VTilliaml Pastirski list pravi dalje, da Beinitski, 12 let stari John! I cerkev ne more brezbrižno gle- Cartv in t5 lct stari J dati, da v deželi, ki ««•««»•« ' volilnega imenika v svoj pri-log. Ko je prišel v San Francisco sedanji republikanski gover- Gorman označuje splošen položaj za 'izredno in |>omanjkanje. Zato zahteva William | ner in Sinclairjev protikandi-...... . . ,n?a VKe*Ja j I)elinski. — Vsi so doma iz; dat za govemersko mesto Fr. | v izobiljuVvl«la^splc,sna beda | Plains< kjer je naselbina pre- F. Merriam, je bilo središče Po njegovem mnenju, bi ljudje, ki bi dobivali takšno podporo, izgubili ves zniisel za samopomoč. Sedaj vsak j>o svoji možnosti skrbi za stara leta in si skuša prihraniti, če bi bil pa -j.. j v j -»i • • i siguren, da bo dobival na sta-Bil je s.ovec rudniški m-, rost podporo, bi opustil vsako Žinir. — Razstrelil je V i zanimanje in se le nr. -rdporo svetovni vojni hrib Col zanašaI- i- | d*i * i I Shcnega nmenja so tudi Bar- «b Lana. — Bil je posUa- bovi tovariAi in skoro vsi tisti, nik V Washington. j ki so obogateli na stroške ubo- gega delavca. Rim, Italija, 24. oktobra'. — j Washington, D. C., 24. okt. Princ Gelasio Caetani, ki je VVoditelji XRA se danes v zabil poslanik v Washingtonu cdidro^ vprašujejo, če niso šli leta 1922 do 1925, je umrl v'predaleč v svojih poskusih, da bolnišnici v starosti 57 let. Ne-1 podvržejo ameriške industrije davno je zaradi proobilega de- pravilnikom in jih skušajo u- kritičen". Pri posvetovanjih, ki se bodo vršila v pe- «kofje-obsežne gospodarske j trok je v velikem rt*iormr- 1 ralo premog, kose tek, bo padla odločitev glede vsakega posameznega lokalnega štrajka. Velika narodna organizacija bo podpirala vsako stavko. Tudi po nekaterih severnih mestih vlada veliko nezadovoljstvo s politiko, ki jo uganjajo delodajal- ci. mogarjev. 2o moz, žena in o-j volilnega boja preneseno v to rovu pobi-1 mesto. Kako radikalno je raz-je utrgal1 položen je volilcev, je razvidno strop. Premog je slabše vrste. iz izjave governerja Merria-| in ga je družba pustila na ku-Jma, ki je ob priliki velike stav-. 'jil v rovu, ne da bi ga pospra- ke pristaniških delavcev ob ci mora biti delniška pravica. (viIa iz rova 0(i vsoh strani So| pacifiški obali rekel, da bo ne- I prišli ljudje, da iščejo svojce, j ustrašeno pobijal vse radikal-1 deček je povedal, da sta' no, komunistične in kapitali oh ve- j pobirala premog tudi —1 la zbolel na živicih, toda šel« pred nekaj dnevi se mu je zselnosti in starosti. 4. Otroško delo mora biti odpravljeno. oče in stric in da sta bila oba zasuta. KONVENCIJA VETERANOV Miami, Fla., 24. oktobra. — Medtem ko so veterani ob obrežju priredili veliko parado, je pod odbor razpravljal v nekem hotelu o resoluciji glede bonusa. Seja se je po dveh lirah že skoro razbila nakar je prišlo do sporazuma glede besedila zahteve Voditelji legije upajo, da bo resolucija glede bonusa po kratki debati sprejeta. Resolucija bo najbrže v soglasju priporočila senatorja Fredericka Steiwerja, ki je rekel, da bo bonus izplačan poz-nje, ne pa takoj. FLOYD SE JE HOTEL PODATI Washington, D Washington ski Evening pravi, da je pred nekaj tedni roparski morilec Char. Floyd sporočil justičnemu department, da je pripravljen izročiti se oblastim pod pogojem, da ne bo obsojen na električni I stol. Floyd je že tudi prej trikrat stavil justičnemu departmentu isti pogoj, katerega pa je ravnatelj departinenta J. Edgar Hover vsakikrat zavrnil. "Floyd je umoril našega detektiva in seda.j mora sprejeti posledice. Z roparji se sploh' ne ijogajamo*', je rekel Hoover. Vsa prizadevanja, da bi se preprečilo stavko 30 tisoč barvarjev v svilni industriji v okolici New Yorka, so se izjalovila. Stavka bo izbruhnila v sredo opolnoči. Tudi med delavci, zaposlenimi v industriji jekla in avtomobilov, je začelo vreti. Organizacije, ki so v zvezi z American Federation of Labor, hočejo na svojo roko sklepati pogodbe, ako zastopajo večina delavcev. Z delodajalci se hočejo pogajati brez vmešavajna Federacije. Vodstvo Ameriške Delavske Federacije bo posvetilo tej zahtevi vso pažnjo ter bo skušalo rešiti zadevo v obojestransko zadovoljstvo. WILMINGTON, Del., 24. oktobra. — Štirje splošno znani industrijalci, ki v kompanijski uniji zaposlujejo I 50,000 delavcev, so pričali v prilog Weirton Steel Company z zatrdilom, da se družba ni vmešavala v zastopstvo delavstva pri pogajanjih z družbo. Te priče je poklicala Weirton Steel Company v svojo obrambo proti tožbi vlade, ki dolži Weirton družbo, da je izvajala svoj vpliv pri volitvah zastopnikov v kompanijsko organizacijo. Vlada v svoji tožbi trdi, de delavci niso mogli svobodno voliti svojih zastopnikov za pogajanja z družbo. d . . nik Tsuneo Matsudara in ad- na na dvajset let ječe, se je v Price so bill Eugene Grace, kot zastopnik Betle-lmiral Isorokp Jamamoto na- Islas Maria kaznilnici poroči- hem Steel Company, Wallace C. Teagle, zastop- znanila angleški delegaciji, da la s Carlosom Castrobalda, ki nik Standard Oil Company of New Jersey, Chas. f J»!™ska <*!P°ve washing- je bil istotako obsojen na 20. r> i i i -1 A ■ o 11- K M il r* • tonskl mornariški pogodbi iz letno jeco za Obregonov u K. Hook, zastopnik American Kolling Mills Co. in ieta 1932 in da zahteva pravi-1 Prošnjo za poročno dov William W. Holloway kot zastopnik Wheeling Steel Corporation. Zastopstvo delavcev, ki je vpeljano pri Weirton Steel Company, je bilo tudi vpeljano pri gori o-menjenih štirih družbah in se je v vsakem slučaju popolnoma obneslo. Pri tem pa se vse te družbe tudi drže NRA določb. JAPONCI ZAVRGLI POGODBO 0BREG0N0VA MORILKA POROČENA London, Anglija, 24. okto- . Mexico City, Mehika, 24. bra. — Pri otvofritveui seji1 oktobra. — Bivša redovnica mornariškega posvetovanja* ki Concepcion Acevedo, ki je bi-ima določiti program za mor- la leta 1929 zaradi svoje ude-nariško konferenco leta 1935,. ležbe pri umoru izvoljenega sta japonska delegata posla-'predsednika Obregona obsoje- njegov j stične poizkuse. S to izjavo je Merriam pokazal ,da je proti jjostavnim delavskim organizacijam. Sinclair pa pravi, da čaka na _ .predsednikovo izjavo glede ' "[svoje bodoče splošne politike, 11 kar bi njegovi karanji mnogo pomagalo. Iz Washingtona pa do sedaj še ni prejel druge izjave, kot obvestilo Oeorgea Creel, katerega je Sinclair pri nominaciji za govemerskega kandidata porazil in ki je bil v Washingtonu v razgovoru s predsednikom in je Sinclairju naznanil, da se bo takoj vrnil v San Francisco ter da se bo prepričal, ako se Sinclair v resnici drži volitvenega programa, katerega je sprejela demokratična konvencija države Cali-f orni je. Creel je rekel, da je demokrat in da 1k> glasoval za kandidata, ki se drži demokratičnega programa. K temu je pripomnil Sinclair, da je Creelu brzojavil v Washington in mu zagotovil, da se bo natančno tlržal demokratičnega programa. Iz nekaterih mest že poročajo, da primanjkuje premo- i mor. *olje- co do mornarice, ki zadostuje nje je pred enim tednom vlo-za obrambo dežele. j žil Castrobalda, ki zaradi svo- To je pogoj Japonske, preti- jega zločina ni izgubil državno bi bila pripravljena skleni- |ljanskih pravic. Poroka je bila ti še kako mornariško pogod- civilna, bo. Isti pogoj bo japonska delegacija stavila tudi ameriškim delegatom. K "Šesta je bila pred obsodbo zirana pod imenom mati Conchita ter je bila prednica samostana. MRS. ROBINSON SE BOJI MOŽA Louisville, Ky., 24. oktobra. Mrs. Frances Robinson, ki je skupno s svojim možem obdol-žena odvedbe Mrs. Alice Stoli, bo zaradi lastne varnosti ostala za nedoločen čas v zaporu. Njei zagovornik Clem H. Hug-gins pravi, da se Mrs. Robinson boji maščevanja svojega moža. pomoči so mu moči naglo pe-1 lika» da mnogo tvrdk ni napol-šale. Poglavitni vzrok njegove ni,° svojih skladišč, smrti je bila vodenica. Princ Caetani je bil potomec ene najstarejših in najodlič-nejših plemiških družin Italije, Bil je poslanik in senator, pa j tudi splošno vpoštevan rudar- j ski inžinir, v kateri lastnosti I se je posebno odlikoval med svetovno vojno. Pod njegovim vodstvom jo bil izpodkopan in razstrcljen vrh hriba Col di Lana, kjer so se nahajale močne avstrijske utrdbe. In ko se je hrib razletel, je bila pokopana cela avstrijska }>osadka in italijanska infanternja je dobila prosto pot za prodiranje. V mirnem času je pomagal fašistovski vladi pri izsuševanju Pontine močvirja, kjer je imel sam obsežna posestva, ki so bila izpremenejna v rodovitno zemljo, na kateri se sedaj nahajajo vasi in kmetije. Zadnja leta se je skoro popolnoma posvetil pisateljevanju. Med drugimi deli je tudi napisal knjigo "Donius Cae-tana", v kateri je popisal zgodovino princev Caetani. KRALJ JE SEL V SOMALI DEŽELO Catania, Sicilija, 2;?. oktobra. — Kralj Viktor Emanuel se je odpeljal na kraljevi jahti 4Savoia\ katero spremlja kri-žarka "Gorizia", v Somali deželo. Na tisoče ljudstva se je zbralo v pristnišču, da so ga videli, ko je odhajal. Kralj bo ostal v Somali poldrugi mesec. S kraljem potujejo koloni-jalni minister ter drugi koloni-jalni uradniki. Kralj bo nadzoroval ojače-nja in utrdbe, katere je Italija izvršila zadnje mesece v tej koloniji. Kralj se bo izkrcal v pristanišču Mogdišu, kjer ga bo pozdravil governer Somali dežele Maurice Rava. Zadnjih 1300 let je bila .družina Caetani v tesni zvezi z Rimom in italijansko vlado. V njegovi rodovini sta tudi dva papeža in sicer Gelasius II.. po katerem je bil tudi umrli princ dobil ime, in ki je bil izvoljen za papeža leta 1118; drugi papež pa je bil Bonifacij VIII. TORNADO V tySSOURI Maryville, Mo., 24. oktobra. Tornado, ki je divjal po seve-rozapadnem delu Missouri, je zahteval tri življenja, 30 oseb pa je bilo ranjenih. Mnogo hiš je bilo poškodovanih. G0EMB0ES0V OBISK V VARŠAVI Varšava, Poljska, 23 oktobra. — Ogski ministrski predsednik Julius Goemboes je po dvadnevnem obisku v poljski pretftolici odpotoval nekoliko razočaran. Edini uspeh njegovega obiska je sporazum glede intelketualnega sodelovanja in da je bil imenovan gospodarski odbor, da proučuje trgovske pogodbe. Polju k i so se skrbno ogibali vsake politike. Xa poslovil« nem banketu je poljski ministrski predsednik Leon Ko-sloxvski govoril o tisoč let starem prijateljstvu in o gospodarskem sodelovanju med Poljsko in Ogrsko, toda se je previdno izognil vsaki poli-tiki.________ ^MM ; IODA h NKW YORK, THURSDAY, OCTOBER 25, 1934 Glas Naroda" i ad Published if ^WINIC PUBLISHING COMPANY U Corporation) Tna of »bore officers: Mew Ink City. N. I "GLAS NARODA" (VtifC et the PMple) Bmj Except Sundays and Holidays ift Wit ••••• »•••••••■•••a |9.00 9UO Sa New Xork sa celo leto......fTT.^O ze pol lčtJi s98.60 Za inosemstro sa celo leto ...... 97.00 Za pol leta...............................f&CO Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement s yQjfa Bafoda" tahaja rsakl dan Izrsemžl nedelj In prstnltot. W« podpln In oeebnoetl pe ne prloMnjejo. Denar naj se blagovoli Money Order. Pri spremembi kraja naročnik or, prosimo, da st prejicje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. THE LARGEST SLOVENE DAILY in IT. S. A. K OBLETNICI Jennie Troha, Barberton, <>. "GLAS NAHODA", 21« W. 18th Street, New York. N. ¥. Telephone: CHelsea 3—3878 NEZAPOSLENOST Urad za delo ill industrijo v državi Massachusetts se ,"e temeljito bavili z vprašanjem nezaposlenosti ter prišel < o zaključka, da je število nezaposlenih znatno večje kot pa navajajo zvezne oblasti. Massachusetts je industrijalna država. Preiskava je i >gnaia, da mora imeti izmed 1,808,840 delazmožnili oseb i 24,526 oseb neprostovoljne počitnice. Če velja to razmerje (34%) za vso »deželo, je poteni-lakem v Zdj*uženih državah še vedno sedemnajst milijonov nezaposlenih. V nekaterih državah je odstotek -najbrž manjši, navzlic teanu pa ostane dejstvo, da zvezna vlada — navzlic vsem preiskavam — še tianes ne more natančno ugotovi-ti števila nezaposlenih. Po petih letih depresije znaša razlika v cenitvah tri do štiri milijone- Najugodnejša (neuradna) cenitev določa število nezaposlenih ma »dvanajst milijonov. PREDSEDNIK IN VETERANI , Te dni je predsednik Roosevelt ponovno odgovoril JiieHšknm veteranom, ki še vedno zahtevajo posebno pfci-i iio za službo, ki m jo večji del neprostovoljno vršili. — Denar, ki ga zamore potrošiti zvezna zakladnica, •o da 'bi ulobila kaj za to, mora iti v prvi vrsti aa omiljene revščine in pomanjkanja. Za darila nima ameriška \ iada nobenega denarja. — Zahteva po takojšnjem izplačilu bounsa ni bila še :iikdar tako malo na mestu kot je v sedanjih časi!- Veterani s tem seveda ne bodo zadovoljni. Pravijo, da so se žrtvovala, ker so služili v ameriški armadi, kar pa seveda ni popolna resnica. Iz vojne so se vrnili živi in zdravi, za pohabljene in bolne veterane, y>a skrbi Amerika bolj kot katerakoli dru-a držarva na svetu. Zdi se, da večina veteranov ne pozna načela, da se je i reba prej in dosti bolj brigati za dobrobit splošnosti kot jw za dobrobit posameznika- Veterani smatrajo za nekakšno patriotsko dejanja, če morejo izbiti čimveč dobička iz svoje vojaške službe. Najbrž jim je vseeno, ee morajo njihovi rojaki, ki niso po svoji krivdi zašli v revščino, trpeti pomanjkanje. denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo t>0 dnevnem kurzu ▼ ItKMMUTUO is $1M .......... Dla. 1M S BJ9 .......... Din. £M * $ TJf .......... Dk m i.*.*....* Din. 6M .......... Dta. INI ▼ ITALIJO Za S 9J5S tlLtt $44.88 SS8J8 8178.— Lir 1M Ur 288 Ur 888 Ur 1888 Ur 2888 tEB BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI veCjlh WMtor kot acoraj navedeno. MM v dtaurltli «U lirah dovoljujemo to bolje pocojo. WWftU T AMEMŠBH DOLASJU $ mmrate peslatl..........$ 8.« $18.— " " ..........$18J8 $18- ■ ... $18«— ..........821.— $41.25 88L88 kraja fspteOlo t dolarflh. iLOVENIC PUBLISHING jGOMfeSHK "felas N»rod«w — Težko je pozabiti izgubo svojca, ki nam ga smrt iztrga in konča njegovo življenje, toda kadar poseže smrt nenadno in tragično in nam iztrga enega najožjih svojcev, jt; to mnogo težje |xizabiti. ' Leto dni je 7>reteklo,' ko je knoj nepozabljeni brat Viktor Konc tragično izgubil svOje mlado življenje v starosti 24 let. Ni, je nre in ni ga dneva, da se mi ne bi ta strašen dogodek IX)javil v spominu, Često-krat hočem svoje misli obrniti drugam in se za malo časa iz-nebiti žalostnega spomina, toda strašna novica, ki me je doletela pred letom dni, mi noče iz spomina. Brat leži v hladnemu grobu že leto dni. Odšel je zdrav in v nadi, da si s težkim delom kaj prisluži, toda v tujini ga je čakala smrt in ga spravila v prerani grob. Kako se je smrtna nesreča dogodila, mi je pozneje drugi brait v pismih opisal in bolj natančno razodel. Kakor običajno, se je tudi lanske jeseni podala skupina naših gozdarjev v hrvaške šume. Določen gozd so imeli v okraju Srcm. Ko so dospeli v notranjost gozda, so si pristavili kolibo, nato pa začeli podirati hraste in izdelovati doge. Dva tednua po prihodu v gozd so se kot običajno podali na delo zgodaj zjutraj. Bilo je na 28. oktobra. Vsak izmed gozdarjev je prijel za svoje o-rodje in za če I delati kar mu je bilo dodeljeno, uiti eden pa ni slutil, da se bo v kratkem času zgodilo nekaj strašnega. Moja brata sta bila odloče-na za podiranje hrastov, toda nista skupaj delala, pač pa sta imela vsak drugega tovariša. Ko so začeli izpodrezovati hraste, so bili pri delu v bližini.. Moj brat France in njegov to- j variš sta izpodrezovala debelej-! ši hrast in proti koncu, ko je imel hrast vsak čas -zagrmeti po tleli, jima je začelo stiskati žago in nista bila v moči, da hi sama spravila orjaško drevo na tla. Poklicala sta na pomoč druga dva tovariša, mojega brata Viktorja in njegovega tovariša. Ko so bili vsi štirje pod hrastom, so krepko prijeli za žago in potegnili, toda samo enkrat, in že je hrastovo deblo zahreščalo in se nagnilo k padcu. Vsi štirje so odskočili v stran in se poskrili za druga debla, da ne bi kakšna odtrgana veja pfilctla nanje. Moj brat Viktor se je pa spotaknil ob neki štor in padel, toda prodno je mogel vstati, ga je že pritisnilo orjaško hrastovo deblo, in bil je trenutno mrtev. Ko jt? hrast padel, so ostali trije tako opazili, da ni nikjer njih tovariša Viktorja. Začeli so ga klicati, toda glasu ni bilo od nikoder. Takoj so zaslutili nesrečo. Ko so stopili bližje debla, so opazili mrtvo in strto truplo mojega brata. Kako je strašen prizor vplival na ostale gozdarje in na mojega brata Franca, si lahko vsak sani misli. Ne da se opisati, kako je bilo tedaj pri srcu mojemu bratu, ki je par minut prej videl brata živega in zdravega. \ Gozdarji so truplo izvlekli izpod debla, nato pa naznanili na bližnjo oblast. Pri njem so stali in ga stražili, dokler ni prišla komisija, ki je pregledala kraj in vzrok nesreče. Zatem je dospelo iz bližnje vaei velika domačinov. Fantje in dekleta so prinesli cvetja in ga položili na krsto. Dolgi sprevod je odšel Zopet v vas, tam se je vršil pogreb po cerkvenih obredih. Večina domačinov je bilo navzočih. Veliko število fantov in deklet je bilo zbranih, ki so nosili cvetje in bili kot tovariši in tovarišice mojemu ponesrečenemu bratu, ki so ga spremljali na zadnji poti ter končno grob dobesedno obložili s cvetjem. To je do kaz, da v Jugoslaviji še živi narod, ki ima usmiljenje do sebi enakemu, pa naj pride odkoder hoče. S smrtjo svojega najboljšega sina, so moji stariši- izgubili glavno oporo, na katero so se zanašali, da jim bo v pomoč v starejših letih. Leta postajaj«) čimdalje slabša, tepejo jih razne nadloge, slaba vremena jim uničujejo pridelke, zaslužka ni nikjer, čas pa hiti naprej in prinaša nadaljna razočaranja. Drugi sili je bil tudi potrjen k vojakom in moral je obleči vojaško suknjo. Običajno so nesli novopotrjeni k vojakom, kaj denarja s seboj, toda danes ga ni kje vzeti. Kdo je vsemu temu kriv? Težko je odgovoriti na to vprašanje! Vsak je dolžan (»omagati svojemu, in iz kamiia bi morala imeti srce, ako bi jim v teh težkih časih odrekla svojo pomoč, če mi je le količkaj mogoče pomagati in jih gmotno podpreti. Ti dragi moj ponesrečeni brat, leto dni te že krije zemlja v hladnemu grobu. Toda v duhu so vedno med nami. X«' moremo te pozabiti jaz, tvoja sestra, tvoji stariši in tvoja brata. Ostaneš nam v spominu, dokler ne pridemo za teboj tja, kjer ni več trpljenja in gorja. Dokončal si svoje življenje v tej solzni dolini, strašna je bila tvoja smrt, t«wla morda te je čakalo š«> mnogo in mnogo gorja, in vsemu poz-nješemu gorju si se s svojo tragično smrtjo za vedno izognil. kavkaško stepo. In vnula r vozijo po tej eosli avtomobili, včasih tudi avtobus iz Nalčika, centra kabardinsko-halka rske avtonomne oblasti. Pred leseno vilo stoji na cesti vojak s j puško. Druge straže tu ni. Zvečer je vila lepo razsvetljena. Električni tok dobavlja di-npmo z motorjem na nafto, ker turbine Baksouastroja še ne del ujejo. Tu preživljajo počitnice Vo-rošilbv, Ordzonikidze, Aleks--jev, Buharin, Kujbišev in drugi člani sovjetske vlade v kolikor ne dajejo prednosti Krimu — bodisi sami ali pa po zdravniškem nasvetu. Na južni obali Krima je za nje o-premljena vila v Livadi ji, ne-» koč last dr. Kramara. Toda v ! Adel-Su, v naročju kavkaškiii ' gora. skoraj ob vznožju samega E1 brusa, meti dobrodušnimi Balkarei, je večji mir. Zato rad prihaja sem tudi Stalin, rojen Kavkazec. jNaši v Ameriki SEDAJ SI Z A J A M CI-! TE PROSTORE! LETOVIŠČE SOVJETSKIH PRVAKOV Tisti naši rojaki, ki hočejo , v bli žnji bodočnosti odpotovato v staro domovino, naj stopijo v zvezo s katerimkoli lokalnim agentom Cunard White Star Limited ter naj si zajamejo prostor za jesenske in božične izlete v Evropo. Vsak teden bo odplul eden izmed velikih parni kov kot so j4 4 Berengaria 44 Aquitauia' \ 44Majestic" ali "Olympic", in cene bodo nenavadno nizke. 1 Naši rojaki se na teh parni-j kift zelo radi vozijo, ker je vožnja kratka in imajo potemtakem dovolj časa biti v družbi svojih dragih v stari domovini. Cunard White Star Limited vedno ]postreže velikemu številu naših ljudi na njihovi vožnji v domriviuo. Potniki Tre t joga razreda potujejo v Turističnem razredu, potniki Turističnega razreda pa v bivšem Drugem razredu. Božični izlet Cunard White Star Limited bo osebno vodil naš rojak M. Milutni S. Kke-rovieli, ki je izvežban spremljevalec ter ji* spremljal že nešteto potnikov v .Jugoslavijo. Tekom jw»tovanja jim gre v vseh ozirili na roko. Vlaki vozijo iz Pariza do Ljubljane, Zagreba in Beograda. Prtljaga je čekirana iz New Vorka po splošni ceni. Vprašajte kateregakoli agen- V doloni divje reke Baksan, sredi zasneženih kavkaških gorskih grebenov, daleč od železnice, pošte, telegrafa in sploh od civilizacije stoji v borovem gozdiču lesena vila z zidano ograjo. To je (Hiletni sedež vodilnih članov sovjetske vlade. Mimo vodi slaba cesta kot edina zveza s svetom. Do železnice in najbližjega mesta Nalčika je 28 km. Cesta, ki votli »kozi romantično dolino Baksana, ima ostre ovinke in strme klance. Po primitivnih lesenih motovili vodi preko reke, na katerih krajih se* vije visoko nad njo, na drtigih se pa spušča v močvirnate nižine, kjer prehaja dolina v severo- ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — (Vhoslovaški konzul v Clevelandu poroča, da je bil potni list, katerega ponarejeni dnplikat so našli pri Zvonimi-ru Pospišfci v Franciji, izdan češkemu delavcu .los. Turča-nu v Detroitu, Mich. Pospišcl, čigar ime v potnem listu se glasi Jaroslav Novak, je bil prijel zaradi zveze z morilci jugoslovanskega kralja. Kako je potni list prišel v roke hrvaškim teroristom, ni znano. — Poznani .loško Birk, ki ima gostilno ua Addison Road v Cleveland u j»- prejel žalostno vest iz domovine, da mu je umrl stari o«"e Michael Bilk, po domače Koželov oče, v starosti Kf) let, posestnik v Dobu pri Domžalah. Pokojni zapušča dva sina. J os. Birka st., ki je Clevelandčanom dobro v spominu izza časa ko ji' imel gostilno in 44Birkovo" dvorano na E. tiOth in St. Clair Ave., pozneje pa na Addison Road, ter Michaela, ki gospodari na posestvu. Pokojni zapušča tudi štiri hčere. — Preminul je po dolgi in mučni bolezni eden prvih pionirjev newburske naselbin«*, rojak Jos. Mesni k, po domače Bobnov oče, star iM) let. Doma je bil iz vasi Laze, fara Krka. V Ameriko je prišel pred 4r>. leti, in je ves čas živel pri svoji hčeri Mary, jjoročena Bradač. Poleg hčere zapušča tudi sina Josepha, ki se nahaja v Randall. O. Peter Zgaga stava med diplomati •f i r» H- au ste zavarovan; ZA SLLfČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALIftMKTI? AKO &E NISTE, 'i' , - ., TEDAJ VAM PRIPOROČAlfa JPCOSL&VANSKO KATm.mn^IKDHOTn V AHatlKI NAJBOLJ BlT irumlnk«, U pUtafe SVOJIM JDLAMOM ▼ Tf ti »liniBI hiMII T" 17. MIvdiiMlb Nje. Vpimfejte za pojtaifia ' OLJUfl lokjtinega tajnika ali piftlte na:— S. K. 0.Y, MMtttOTA mm ZASTRUPLJENI TURŠKI MINISTRI Beyoglu, Turčija, 2:5. oktobra. — Turški ministr. predsednik Izmet paša. minister za gos|xxlarstvo Djelat in :V> drugih • turških visokih ura«l-nikov je zbolelo, ko so jedli na potu med Cezarejo in Ankaro. Pri vseh, ki so jedli, so se po- Prcdsednik sveta ljudskih komisarjev v Moskvi, Molo tov, in ameriški poslanik pri ruski vladi Bullit, sta pri nekem diplomatskem diiierju sklenila neobičajno stavo. Mo-lotov je v navzočnosti ameriškega poslanika zatrjeval, da "se Slovan lažje nauči tujega jezika nego pripadnik katerekoli druge narodnosti ua svetu. Ameriški poshmik j«* temu oporekal ter sklenil z Moloto-vom stavo, da >e bo v letu dni boljše naučil ruščine kakor Molotov angleščine. Bolotov in Bullit sta obenem določila razsodišče, ki bo presojalo njune jezikovni« ima šti- ta Cunard White Star Li- /možnost.. Razsoiiišči 111 i te« 1. Z veseljem vam !>o dal vsa |M»trebna navodila ter tudi glede plačila na obroke in posebnega 44Excursion Fare" zji tja in nazaj. še enkrat (zadnjič) o mojih domačih živalih. Prejšnji teden sem razpravljal o mojih domačih živalih. Na milijone sem jih naštel od psa, pa do vinskih music — toda nič ni popolnega na svetu. Tudi moj seznam ni bil. Komaj sem ga objavil, že dobim po pošti majhno skalijo in ko odprem ter streseni vsebino na pisalno mizo, opa zim pred seboj višek reklame, ki si jo je zamislilo dvajseto stoletje. Mala, živa želvica si je pre-tegnila okorele ude in začela prijazno koracati sem in tja. Prijazno živalico mi je poslal prijatelj Riulolt' Šroif i/. Chicaga. Menda jih na razstavi |»ro-dajajo, kajti na pestro pobarvanem koščenem hrbtu ima napis: 44Century of Progress", pod napisom je pa naslikan šopek živordečih rož. da se želvica postavi ko mlada nevesta. Sprva je bila nekoliko boječa, pa se je kmalu privadila. Sedaj jo je vsa hiša polna. Mravljinčna jajca ji gredo najbolj v slast. Xo, s to krmo ne bo posebnih stroškov. Toda če bi bila volčja na porkčapse, bi j«' prijatelju Šroilu nemudoma poslal nazaj — s potrebnimi komplimenti. Število mojih domačih živali se je torej povečalo za eno. Za vse morebitne nadaljne prispevke se pa lepo zahvaljujem in jih hvaležno odklanjani. * Posebno papagaja I»i odločno zavrnil, če bi mi ga kdo blagovolil poslati. V Brooklviiu živi rojak Tine. ki ima s papagajem hude križe in težave. Vso vojno je preživel Tine, deloma v avstrijski armadi, deloma v ruskem ujetništvu, nobenega vraga se ni bal in naučil se je tudi — *.rsivarit pa rosski, haraŠo. Tine ima papagaja, /.••!<• razumno žival. In kadar je Tim* žejen, kar se seveda le redkokdaj zgodi, postane ves dober in sladak in začne prigovarjati svoji dobri ženici: — Tako strašno sem pa žejen. Blokarija je huda reč. Ta ko sem pa žejen, da bi Volgo popil, toda Volga je predaleč. Kast River pa nima dobrega ri člane, za predsednika pa sta okllsa- v<'-; kai- ,,ni mi k voder, oba pristala ua ameriškega I Mary, pa bo v>e dobro in vse predsednika Roosevelta. Vsaki— l"««"dajet, harašo. kandidat bo moral pred niz-', se v srce zasmili in že sodniki odgovoriti na petdeset jv ^'1'* <'a bi ustregla lije-vprašanj, ki jih bo moral tudi -ovi mi,i prošnji, kar naen-prestaviti v jezik, iz katerega^1«1 Pa oglasi v kletki s hre-bo delal "skušnjo". Predsednik Roosevelt ima s to stavo veliko veselje in je sklenil pokloniti zmagovalcu zlat pokal. kazali znaki zastlupljenja. < >-stalo hrano so kemično preiskali in oblasti so odvedle strogo preiskavo. Važno ga potovanje. Kdor je namenjen potovati v »tati kraj ali dobiti koga od ta*n, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nase dolgoletne skuinje Vam eatnortmo dati najboljša pojasnila in tudi vsa potrebno priskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se waupno obrnite na nas ea vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bod&i prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vite je in sploh vse, kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem času, m kar je glavno. sa najmanjše stroška. ■ Nedriavljani naj ne odlašajo do sadnjega trenutka, ker prodne se dobi is Washingtona povratna dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PiHio torej takoj ea brespločna navodila in emaotavlja-mo Vam, da boste poceni im udobno potoval*'. slovenic Publishing co. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. šeečim glasom papagajska zver in pravi odločno: — Xo! Xo! No! Ta ^'Xo!'1 je tako prepričevalen, da spusti ženica k voder nazaj v žep. Tine pa stisne pesti. stopi h kletki ter prične v sveti jezi zmerjati razumno žival: — Krista kapetana! Škrabar frdaman! Beštijo* Skaznik! Durak! Čort prekleti! Papagaj se pa nič ne zmeni za vse te hude psovke in očitke. Levo nogo skrije jmmi perje, z desnim očesom pa poredno mežika Mary, češ, pa sva ga. . . * Kadar pišem kolono, običajno ne vem, kaj se godi okrog mene. Z desno pišem, z levo )>a odganjam psa, ki se mi dohrika ob nogah. Pogled mi nehote uide k stekleni posodi. V nji je voda, pesek in trava. Šildkrote s pisanim šopkom na hrbtu ni več. Na mizi je ni. Iščem pod mizo. 44Pete" se mi približa, pol vesel, pol v zadregi. Oči mu žare v pasjem zadovoljstvu. Med zobmi drži le pisano lupino, s katere se blesti nadvse značilen napis "Century of Progress". H GLAS HAEQD4 h NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 25, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. KARI TI BO POVEDAL Karel Karen, |»o ojni privlačnosti. Razumel si to in jaz sem srečen v svoji spokorjenosti. Pridi k nama jutri zvečer. < Y mi že prepuščaš Vero, olxlržim to dušico in storim vse, da bo >r«'-čna. Nirrr mi Ih»š pa »>o-magal. — Da, pomagal ti bom, — j«> obljubil Kari vdati v voljo božjo. Naslednjega «lne j«' š«»l večerjat k srečni dvojici, ki ni gledala na izdatke, samo da bi ga dobro pogostila. Bil je «lo-bre volje in zato sta se kmalii razv«*selila tudi gostit»»lja, ki sta bila v začetku nekam kisla. Po ve«"erji j«' prinesel Jar«» škatlico cigar in ponudil eim Kari j u. Lfta je pa odklonil. — Ne, hvala, .(aro. Vera nima rada tobačnega dima; po-sebno cigare ji smrde. — Res nimam rada tobačnega dima, smrdi mi. Hvala vam, Kari, zlata «luša ste. Ws zbodli je da rinil izrabil ngo|K»tal Kariju: — Hvala ti, ostal sčasoma prav tako nenadomestljiv, kakor zojieren. Jarmi I ni imel svoje lastue volje, kajti sam se ni mogel o km «hI brazilskega mesta Cuvabe, je prišel nekega dne krepak Indijamn* in jHikazal, da bi rad konjsko odejo, sekiro in smotk. Pri tem je izvlekel usnjeno vrečico iu pomolel trgovcu od zemlje zamazan kamen. Trgovcu so s<» kar oči zavih' o«l presene«"enja, kajti spoznal je, s«» svoji divjo-sti. Tam j«* morala v glavarjevem šotoru opravljati najtežja dela kot sužnja. Nje spremljevalec, ki je tudi pripadal temu ro«lu se je zaljubil vanjo in z njo pobegnil. Pred t>egoni stn vzela v glavarjevem šotoru knjHM'k kamnov, kakršnega je trirov«'«* dobil. Kod, pri katerem je bila za sužnjo, ima velike množine teh kamnov, ki jih dobiva na mnogih mestih med Reko Mrtvih in reko Araguay. Po kratkem posvetovanju so vaščani spravili indijati. par, eeprav proti njegovi volji, spel v vas. Sklenili so namreč, da s«- podado v ileželo teh Indijancev, v dtkželo «leuiantov, oba ročila v Rio «le Janeiro. Z godbo in str«'li iz topičev vse brodovje odpinlo. Listi so poročali |>o br«'zžie-nih vesteh vsak dan: ''100 km poti... nadaljnjih *J1M> kilometrov poti... ekspedicija je pristala nemoteno... utrjeno ta boriš«"«'... Indijanci na vidiku ... pogajanja... ogromna lcži-. š«"*a demantov...V brazilski I prestolnici je bilo velikansko 1 razburjenje. Akcije demautn«' j družin* ^o po vrednosti raslv v i nedogU'd, vse se j«* trgalo za-I nje. Hipoma s«* br«'ZŽi«"no sporočila utihnila. (Vz nekoliko «hii so ujeli še «mio: "Napad... ogenj... hoj..." Potem molk za vselej. Niti eden izme«! .'i izgubili v- imetje, mnogi finančniki so izvršili >aim»iuor. Panika je trajala več tednov. A že je slišati o pripravah za nove ekspedicije. Ljudje, ki jih nič m* izmodri in izuči, pripravljaj«) na nov«' avanture. ki se morajo končati prav | tak«) tragično. Ljudj«- se ne bolje pač niti hudiča niti smrti, kadar ga za »»»vdobivaiijo bogastev. V tem boste našli knjigo, ki bo vas zanimala Angleško slovensko berilo..........$2.— Amerika in Amerikanci (Trunk)____5.— Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...............10 Boj nalezljivim boleznim .............T5 Cerkniško jezero................... 1.20 Domači vrt........................ 1.20 Govedoreja........................ 1.50 Hitri r&čunar ......................75 Gospodinjstvo ..................... 1.20 Jugoslavija (Melik) 1. zvezek...... 1.50 2. zvezek, 1—2 snopič............ 1.80 Kletarstvo (9kalicky) ............. 2.— Kratka srbska gramatika.............30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov........................30 Kako se postane državljan Z. D. in naj. novejši naseljeniški zakoni v angL jeziku .35 Knjiga o dostojnem vedenju........ .50 Kubična Bacunica...................75 I4beraHaem .. *.. t.. .i.. ..........50 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka.....75 Mladeničem, 1. zvezek..............50 2. zvezek ............ .50 (Oba skupaj samo 90 centov) Mlekarstvo ..... ................ 1.— Nemško . angleški tolmač............1.40 Jfasveti za lttf o in dom........ ......1.— Najboljša slov. Kuharica, 668 str. r- (Kalitt5ek)?4#po^vei!. . . i .. ....5.— Največji fpteovnik ljubavnih in drugih pisem.....-.....................75 O jačen beton........................50 Obrtno knjigovodstvo...............2.50 Praktični računar...................75 Perotninarstvo, broširano........... 1.50 Pravila za oliko....................65 Psihične motnje na alkoholski podlagi .75 Prehodniki in idejni utemeljitelji ruskega idealizma................ 1.50 Radio, osnovni pojmi iz radio tehnike, vezano .... "2.—1.broširano____ 1.75 Bočni slov. nemški slovar............90 Slovenska narodna mladina, (obsega 452 strani) ........ 1.50 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezano ............... 3.— Sadno vino.........................40 Sadje v gospodinjstvu...............75 Učna knjiga in berilo laškega jezika.. .60 Učna knjiga in berilo italijanskega jezika ........................... 1.— Učbenik angleškega jezika: trdo vez ____1.50 broširano .... 1.25 Uvod v filozofijo (Vdber) .......... 1.50 Veliki slovenski spisovnik: Zbirke pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce.............. 1.25 Veliki vsevedež.....................80 Zbirka domačih zdravil.............60 Zdravilna zelišča .....................40 Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih .............. 1.90 Zdravje mladine................... 1.25 Zdravje in bolezen v domači hiši, f. 2 ZVEZKA ................... 1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Sloven, cev. (Melik) II. zvezek .................80 Te in mnogo drugih knjig, lahko dobite pri "GLAS NARODA" Z16 West ttlfli Street New York, N. Y. TREBUH SI RAZPARA, PA OSTANE ŽIV Potujora misijonarja Hm* in (1 abet pripovedujeta, kako si mongolski lama razpara trebuh. JVlnožiee romarjev ><» hi-tele skozi pnšeavo proti znamenitemu samostanu Raše-iVmu v JVlongolji. Razumela sva to živahno vrvenje, ko sva zvedela, tla lioee neki bokte-lama pokazati svojo mor. Hotel se je U-biti„ toda tako. da bi ne umrl. Hotel si je razparati trebuh iu vzeti iz nje^a drobovje, pri tem pa ostati živ in zdrav. Taki grozni prizori po mongolskih samostanih niso baš redki. — Bokte ali »sveti mož, ki Imee na ta naein ]>okazati svojo mor, se pripravlja trn to skrbno z dolgim postom in molitvijo. Z ljudmi ne obeuje, med pripravami ne spregovori z nikomur niti besedice. Določenega dne hite velike množice romarjev na prostrano samostansko dvorisf-e, kjer stoji pred vhodom visok oder v obliki oltarja. Bokte stopi iz svo jega zatišja počasi in dostojanstveno koraka med množico, ki ga navdušeno pozdrav- lja in >hivi. Končno >e»le na oltar. potegne izza pasa dolg nož in >i položi na kolena. Okrog njega -toje lame, ki po vrsti molijo in prepevajo. < ini dalje traja petje, tem večje je hokto-vo razburjenje. Trese se ]>o vsem telesu, podoben je obsedencu. Lame se ne drže več takta, kliče vse vprek, prepevajo vedno hitreje in glasiioje in končno se njihova moliluv izpremni v divje kričanje. Tedaj vrže bokte naglo proč svoj pas, odpne >i plašč in si s svetim nožem razpada po dolgem trebuh. Kri brizga na vs° strani. V drugi ekstazi popada- i jo romarji iui tla in zaeiio iz-prasevati vsega okravljeiiega fanatika, kaj jih čaka v življenju. Bokte odgovarja na vsa vprašanja. \ s«% kar poyc, smatrajo ljudje za nezniolljivo, čisto resnico. Kt> je slednjič njihova radovednost potolažena, začno lame znova resno jirepe-vati iu pobožno moliti. l»ok'>' prestreže z desno dlanjo v/, rane tekočo kri, pihne trikrat v njo iu jo razkropi z velikim krikom. Potem se z isto rok ) pogladi po trebuhu in rana se zaceli, vendar je pa bokte po tem besnem činu zelo izčrpan. Zavije se zopet v plašč in po kratki molitvi je verska svečanost končana. Romarji se razidejo, le lieka-i teri najbolj goreči še ostanejo J in molijo po boktovem odhodu pred okravljenim oltarjem.Vse lame pa niso sposobni za tako junaštvo. Tisti, ki si razparajo trebuhe, pripadajo nižjim svečeniškim razredom. To so navadno preprosti menihi neoporečne preteklosti. Svečeniki višjih razredov z nevoljo odklanjajo take obrede. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO za Greater New York in okolico, ink. Prediftdnik; FRANK HOTKO 607 E. 73rd St.. New York City podpredsednik: MICHAEL. UREK, 82 Welrfield Street. Brooklyn, N. Y. Tajnik In arhivar: JOSEPH POGACHNIK, 680 Liberty Avenue, Wllllston Park. Lk I Blagajnik: ANTON KOSIRNIK. 101-21 — 85 Rd.. Richmond Hill. L. I. Zapisnikar: RADO VAVPOT1CH, 22-18 — 28th St.. Astoria. L. Isl. Nadzorni odbor: ANTON CVETKOVICH, BtS Seneca Ave Brooklyn, N. FRANK MEKINC. 1066 Greene Avenue, Brooklyn. N. T. JERNEJ COREL* •7 Scholea Street, Brooklyn, n. T. Kdor Izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za na* tančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro 917.M9.M. Drultvo zboruj« vsako Četrto soboto v svojih društvenih prostorih v Am aH can Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave.. Brooklyn. N Y. «•1 ODA9« NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 25, 1934 GORA LEZE ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. THE LARGEST SLOVENE DAILY in F. S. A Iz Slovenije. Brat zaklal brata. Vsa Jezica je jxxl vtisom ..... . , - "" pretresljive družinske tragedi- I,n sosedu 111 areti je, ki se je o« 1 igral a 11. okto-J Vall\ B,1.JO zol° P°trt» ,U'*,al l,a J**, da ni nameraval brata ubi- ski stan, a Lojzeta niso dobili več doma. 12. oktobra so ga bra okrog 18. na Stožicah, liiši posestnika Jakoba Jer-nejca, očeta šestih otrok. V nepremišljenosti in nagli jezi je brat zaklal lastnega brata. ti in da se je to zgodilo zgolj •po naključju. Svoje dejanje bridko obžaluje. ; Kakor pripovedujejo sosedje in drugi se pri Jemejčevih ni-11. oktobra okrog 18. so bi-, so nikoli dobi •o razumeli, zbili pri Jemejcu zbrani vsi do- sti pa ne vsa rodbina z Lojze-mači v kuhinji. Oče in mati j toni, katerega so iz neznanega sta obrezovala |>eso, otroci j«;vzroka sovražili. Zato je po-korenje. Ko je ena sestrica vr stal mrk in nedostopen, pa tu--gla bratu Lojzetu Jernejcu za\li sam je začel mrziti svoje 'šalo korenček v glavo, se je ta, brate in sestre. Xajxisled je silno ujezil iu je z nožem v roki planil za sestro. V strahu za sestro j** skočil vmes mlajši brat France, ki je pa to plačal z glavo. V divji jezi in ves razkačen je IAijzc kar zamahnil z nožem in sunil nesrečnega Franca, ki je v strahu dvignil roko, pod levo ramo. France je napravil pVišlo do katastrofe, ki je zahtevala življenje mladega in nadarjenega brata Franca, o katerem pravijo, da je bil zelo mi Poljuben in dober fant, ki je rad delal doma in pomagal staršem. Žrtev lastne neprevidnosti, i V prijaznih Stožicah pri Je- zločimi naglo zbežal iz hiš««. Xa krik domačih so prihiteli tudi sosedje, ki so naglo pozvali na pomoč zdravnika dr. .Milana ('umira, seveda je bila Njegove oči iščejo sinje nebo. Morala sta prekoračiti široko razpoko, ki je precepila travnik. In ko je zopet bilo mogoče videti dolino, pravi Miliel: — Kako lepo se svetijo beli zidovi Purčelerjeve hiše. Imate dobro. Purčelerju se ni treba bati nobene noči. — Da! Moja hiša je ua trdnem. Nič se ne maje. Imam trden temelj in deliel zid! Porčeler g ponosnim zadovoljstvom gleda na mogočno liišo. Iz tega zadovoljnega občutka se mu zbudi misel, da bi bilo krivično, ako bi se veselil svojega bogatega, neogrožene-ga posestva, ko je Milielu iz oči govorila žalost. Tolažljiva beseda bi bila mnogo bolj ua mestu. — Poglej, ne Miieš mi zavidati moje sreče. Veš, vsak človek ima svoje skrbi, Ixigati ravno kot revež Sem Purčeler. Toda včasi mi vstajajo lasje kot na metli. Kar me žalosti v enem "letu, ti v tvojem celem življenju ni prišlo na vrat. Tako velika stvar sicer prinaša, toda tudi žre. Marsikatero leto se pravi: plačaj, da si črn. Taki. kot sem jaz, imojo obveznosti na vseh straneh. Vedno se glasi: plačaj, plačaj in plačaj! Ix>v je prost. Kdo (>a ga mora najeti ? Gospod Purčeler! Ako v mestu razpišejo konjsko dirko* Kdo mora plačati? Gospod Purčeler! Ako priredijo streljanje; kdo mora dati prvo nagrado? Uospod Purčeler! Povem ti. Miliel, potrebujem vsako leto svojih dvanajst do |#etnajst tisoč šilingov. Toliko nima no- '•en minister v mestu. To je cel kup denarja. In treba ga je ""ene je že!", nato se dobiti. Pa naj gre. kakor hoče. H** lnrt,*v zgrudil. Sunek j» — Marija in Jožef! — V strahu nad skrbmi, katere je mo-!,,il S1,,,'1**I»- prerezana mu je hiral prenašati ul»o«n Purčeler. je Simeraner za nekaj sekund la. "Javmi arterija in je nesreč-jtozabil na svoje lastne skrbi. !,i faut takoj izkrvavel. — In pridejo take stvari in nikdar ne izostanejo. Poglej: . I>onia,V| so preplašeni plani tako potrebno je bilo. da bi šel danes zjutraj |»ogledat na po-j1' lK,koiK''- a '-"j'«*, videč polje. Ampak, pride moj lovec in mi naznani: veliki jelen Iki šel isl^litM; nepremUljene-čez meje, če ga ne boš ustrelil. Kaj naj storim? Moram pač i dejanja, je ]m. kajiiovskem iti v gozd! —- Tako? Tako? Xa jelena ste šli? Da, preteklo noč j.. /.,.-I o kričal. — Ali si ga slišal? — Seveda! Že več tednov nisem spal. Vsako noč |m> dvajsetkrat vstanem in ftosežein na steno, ako j«* še tam. Ali ste pil )saka P01110'" zaman dobili je1 na? ' Na kraj zločina so prišli o- w — Ne! Popolnoma zastonj sem bil tam gori. Toda. kaj r°ŽI"ki* kl so ugotovili dejan-1 drej se je mrtev zgnuln hočem povedati: v grmovju sem srečal tvoje vnuke. Ob takem Času ne bi sniel otrok pustiti letati okoli. Ka*o .aliko se jim kaj pripeti. Mihci zmaje z glavo. — Otroci imajo dobrega angelja varuha. Mi imamo vedno Wolj dela okoli hiše in nimam rad, da bi ubogi otroci morali vedno gledati našo bedo. Otroci morajo biti veseli; slabi časi pridejo še prezgodaj nad nje. Zato jih rajše pustim letati okoli hiše in nimam rad. da hi ul»ogi otroci morali vedno gledati našo lM-do. Otroci morajo biti veseli; slabi ča>i pridejo še prezgodaj nad nje. Zato jih rajši pustim letati okoli. In gozd tam gori je še najbolj varen, tam so korenine še trdne. Moja stara, v skrbi, seveda vedno pravi — naenkrat obmolkne in |»ogleda bližnjo kmetsko hišo. čije povešena streha je ležala na poševnih in razpokanili zidovih. Nerazločno je bilo slišati razburjene glasove ljudi, ki so trgali okvirje oken iu vrat iz zidovja. druiri pa so ubogo pohištvo skladali na voz. |>red kraterim je bil vprežen suh konj poleg mršave, bele krave. — Ta se mi smili! Ubogi Gassner! — pravi Miliel. — S^-daj mora zapustiti hišo. Nič več se ne upa spati pod streho! — Ta je pometen, Miliel. Še o pravem času spravi na var no, kar je mogoče odnesti in si tam v vasi zida novo hišo na trdnih letr. Najboljše bi bilo, da bi tudi ti tako napravil. Samo reci. Miliel. pa ti bom pomagal. Brez besed starec zmaje z glavo. — Poglej, Miliel. bodi pameten! — Purčeler |>oloži roko na Simmerauerjevo ramo. — Taka jrora, ki se enkrat prične premikati, nikdar več ne miruje, dokler ni enkrat vse v dolini. Bodi pameten, Miliel. prični pospravljati in tam spodaj zopet zidaš. Od mene dobiš zemljišče. Za "boli Iona j" in ko- PunT,4'r iu ni.« ^ zidanje j i" naročila večerjo. Potem je'^^iia's^^eiVo^li ti dam hsoe šilingov na vceno posojilo Daj, stan, vdari! 1» prosila gostilničarja, če hi tt.m sj ,|ot|.|a kcul*i tilaud v Hamburg samo še dva koraka, kriknil je I žici so imeli kar dva mrliča. ] Žrtev lastne neprevidnosti je jM»stal leta !*!»:> rojeni ključav- i ni čar Andrej Birtič, stanujoč; ua Stožicah 117. Mož je namreč 11. oktobra popoldne hotel obiskati svoje sorodnike, ki prebivajo onstran meje. Peljal se j«- s kolesom proti Loirateu, kjer je hotel prekoračiti mejo brez dovoljenja. Pri tem ga je zalotil finančni paznik iu ga pozval, naj počaka. Namestil, da bi u-hogal. je pa vrgel Birtič kolo j proč, nakar je vojak streljal in ra smrtno zadel. Nesrečni An- Mlada žena je ubila «taresra moža. 2. novembra: Majestic v Chcbourg 3. novembra: Lau(yct(e v Havre Cen. von Steuben v llamhurb Saturniu v Trat I 5. novembra: | Hamburg v Hamburg 7. novembra: Muiilial tan Havre V okolici Slavonske Požege se je odigrala v hiši premožnega kmeta Ačima Kadosavljc- 9- noveml)ra: • i -* i 1 lire men v Bremen viea krvava družinska drama. ■ Aquitania. v Cherbourg Ačim, ki je bil v«lovec, se j,- Rex v Ge,"JSi pred nekaj leti poročil z Hlla- t0- novembra: i | . | ..... ' de France v Havre do vdovo Maro SStarceVleeVO. | Veendum v Boulogne sur Mer Star je bil Že tedaj (iS let. žena ' 14. novembra: pa za polovico let mlajša. Mla 1 N, w York- M c. v Hamburg da vdova ji* vzela starega ' 16- novembra: vdovca samo zaradi njeirove«"a j s,a,endain v boulogne sur m« t I Berengaria Iz Jugoslavije. Zakon Tina Patiere ločen. septembra je bila pred uovosadskim soil iščem končna razprava v zadevi ločitve zakona znanega o|ieriioga pevcii Tina Patiere in njegove žene, ugledne članice berlinske državne open- Krike Thoelmann. | Žena je zahtevala ločitev, ker mož ui živel z njo. Sodišče je najprej Tino Paticro opozorilo, da mora živeti z ženo, ker pa ni hotel, je zakon ločilo. /Cena ui zahtevala nobene trmot- , stregel, toda žene ni bilo več nazaj. Obvestil je policijo, ki bo jKiskrbela. da otroka zo|>ct najdeta svojo mater, (ire za vdovo Jelko Katalinič, ki je zapustila svoja otroka in pobegnila s svojim ljubčkom. Čuden način samomora. Te dni si Je hotela v Zagrebu-končati življenje !2selnost. bil ločen v jietih minutah. Mati zapustila otroke in po begnila z ljubčkon*. Blati ustrelila otroka in sebe. ... , Te dui se je odigrahi v Bru- V neko splitsko gostilno je su |>lizu \\vn^Yi,n pretresljiva pnsla žena z dvema otrokoma | tragedija. Dcsanka Veljkovič 111 II;II-IU>I !•■ fiu'xifm . ______.... .... ui, češ, da mora jm» opravkih v mesto. Gostilničar ji je rad u ti nov dom. Prišel je iz tujine in je svojo hišico kupii pred štirinajstimi leti. V njo se ni niti vživil. Toda jaz? Jar. sem se prirastel. Moj oče, moj ded in praded so že sedeli pri mizi. pri kateri še danes sedim. Tukaj sem bil kot otrok, tukaj sem pripeljal v hišo Katrico. tukaj sein živel v sreči in skrbeh in sem iz veselega Mihca polagoma postal star Mihel z belimi lasmi. Kako naj grem proč! Ne, dragi gospod! Vsak kamen na hišici je kos mene, vsaka deska v vratih, na mizi in na klopi je živ les in ima korenine v moji duši. Tn kadar človek enkrat leže in zapre svoje oči? Nekaj mora zapustiti svojim otrokom. Drugače njegovo življenje ni bilo nič vredno. Torej, gospod Purčeler. proč ne morem. Ako pa že mora biti tako. da bo gora požrla mojo hišo? V božjem imenu! Moram pa«"-tudi jaz v dolino. Moja hišica iu jaz, oba drživa skupaj. Ropot prihaja iz zemlje. Poleg obeh zazija široka razpoka, tla pod njima pa so se znižala ter so pričela počasi lezti. — Tukaj! Zopet leze! — pravi Simmerauer mirno, ne da bi se ganil s prostora. Purčeler prebledi iu je v prvem strahu skočil kot mačka, katero si polil z mrzlo vodo. Predno pa je mogel poiskati prostor, je drseča zemlja zopet obstala. — Hvala, — jeclja, — tukaj ni varno stati. — Ste se prestrašili, kaj ne? Spočetka je bilo z menoj isto. Sedaj sem na to navajen. — Mihel posluša. Od bližnjega pobočja, ki je bilo skrito za uničenimi leskovimi grmi. prihaja odmev težkih udarcev. — Ali ga slišite, kako tolče? To je moj fant. — Ali je Matej doma? (DaJj* prihodnji*.} prsa, toda krogla je šla mimo srca in tako zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje. Hčerkica je takoj izdihnila. Žganje ga je ubilo. X Zagrebu so našli v mlaki krvi 68-letnega m "naša I ca Dr-vančino. Prepeljali so ga na policijo in ga pustili na dvorišču, da bi se iztreznil, toda mož se je bil tako liaeukal žganja, posestva ter je moža po poro- J ki ves čas nadlegovala, naj I prepiše vse svoje premoženje ua njeno ime. Ker mož tega ui hotel storiti, so bili v biAi neprestani prepiri. Zadnji taki prepir je imel krvav zaklju-j ček Zakonca sta se sjxipadla j in je žena Ačimii razbila s se-' kiro glavo. Naslednji dan jej stari Kadosavljovič podlegel hudim poškodbam v bolnišnici. S pokvarjeno moko zastrupljeni delavci. Pri Dolnjem Miholjcu je na pristavi nekega bogatega veleposestnika nenadoma zbolelo več delavcev pod Zelo sumljivimi okolščinami. Zdravniki so ugotovili znake zastrupljc-nja in orožni št vo. ki je uvedlo preiskavo, je spravilo na dan grozne primere izkoriščanja revnih ljudi, ki so bili zaposleni na pristavi. Namesto zaslužka v denarju so dobivali delavci od svojega delodajalca prehrano, ki je bila najslabše vrste. Orožniki, ki so preiskali skladišče živil, so ugotovili, da je bila tudi moka vsa plcsniva in že polna črvov. Moko in razna druga živila so poslali v Hi-j gienski zavod zaradi analize, j proti veleposestniku pa so vlo-1 žili ovadbo pri sodišču. ' 680 žrtev rudniških katastrof. Na glavni skupščini Zveze jugoslovanskih rudniških iu topiIniških inženirjev v Zagrebu je predaval vseučiliški profesor inž. Peliani o vzrokih katastrofi- v Kak 11 ju. Omenil je, da so zahteve velike rudniške katastrofe letos nad (iSO žrtev. V svojem predavanju je po- Cherbourg 23. novembra: ; Majestic v Ch«*rl>o <"ln'rlnnir^:! i (v krilili je ll OLYMPIC 1. decembra <«i> CARL GENT ILK, vixlilelj berengar1a 7. decmbra r.LM(H» ton ALFREl) MAKI majestic 15. dec ALFRED MARK IS, voditelj (vkn-aiije um* i>n-j i XajviV-ji juiniik >vci.i Alfri^l Miiikii- M. S. EKKROVK H. voditelj K.-tNiiif bivšima turisfirati-^a mzriila zn potnike tri-tjojst raznilsi. I'l^mia j*»strržba. — I'risteiliti- «l«>nar in kupiti- ju. nižji irui karto za tja in nazaj. Taki* |n»vratno kart«- «lv»» leti volja vin*. t<>vanji* na t'itnanl-Wliito Star «"rti. Vpra.šajt«- ^IihI,. novih nizkih "1-Isi-tirsioii Fari-s" za tja 111 nazaj. Za iMMlrolino*ii obrnilo na svojo-^a lokal. ay<-iita ali M. S. Kkorovich cunard/ \white star LIMITED 2.» IJroailway. No« ^ork pozabljeni valentino Kiulolt' Valentino je hil. kakor monla .^e ni pozal>il kak šen stalen obiskovalec* kinenia-to^rafa, svojeas oboževan od vsei^a ženskega sveta, ki ne more živeti brez filniVkeija platna. Ko i^a je smrt pobrala v cvetu let in slave, je bilo žalovanje za njim splošno in nepopisno. June Matliisova, ena izmeil mnogoštevilnih Valentinovih jasni 1 vzroke rudniških kata- oboževalk, je celo postavila na strof. V Kaknju je iM»v/.roi"iIa pokopališču v Hollywtnnlu lep katastrofo višja sila. mavzolej, prepričana, da po- stane ta kraj romarsko mesto ;:a množice ameriških žensk. Toda June ni za dolj^o preživela svojega ljubljenca s platna. Zdaj je umrla. In njeni sorodniki so jo sklenili položiti v mavzolej Kudolta Valentina. Ker pa ni bilo v mavzoleju prostora za dva človeka, so u-kaznli odnesti krsto z Valentinovim truplom v |H»kopali-ško mrtvašnico, kjer se zdaj nihče več ne bri^a zanj. Takšna je usoda filmske slave v življenju in po smrti. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE RKAHKh 8TANE 8AMO $2 Naročite ga prt — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18th 8TBEKT NSW TORB. CITY NAJNOVEJŠI VLAK NA UNION PACIFIC ZELEZNICI \ iim . . "Vi 'i hb^i^ il'f ' ---- — m ^^^Kmgl^ i t - ** .....j*k>'-> 1 i ^^^MpvW^M^SWTit/%vW&wmtmM ■ , ' - Wf - - r* W L^^tfMMfli^Ba v ■m^^WSk * V ''usuf" |9K ^^^^tfll^^^^^lBME^H^^^^^g Danes jo dospel v New York najnovejši vlak Union Pacific železnice. Iz Los Angeles je vozil tri dni in štiri noči s pov-\ prečno naglico 110 milj na uro.