fOM'
RAVNE
Vlil —
iučmah
-iL U-
- -
GLASI LJO RAVENSKIH ZELEZARJEV
 -----------------------------
Leto XVII
:
>■
Ravne na Koroškem, 26. decembra 1980
Št. 24
Izdaja delavski sve* Železarne Ravne kot 14-r<tnevnik v nakladi 5500 izv6^ovl
Ureja uredniški odbcffc; Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kern, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, int. 304 Tiska ČGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni listi SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka
1
SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO
1981
ŽELIMO VSEM DELAVCEM IN NJIHOVIM DRUŽINAM
Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Železarne Ravne
%
Novo leto — novo desetletje
Gvido Kacl
DOBRO DELO - VODILO ZA NAPREJ
Pred nami je leto 1981 in s tem novo desetletje. Resno, a mirno, z zaupanjem v svoje moči stopamo vanj.
Namesto za ta čas običajnih poslanic objavljamo dva govora s proslave 360-letnice fužinarstva na Koroškem 28. novembra 1980. Prvega nam je povedal predsednik poslovodnega odbora železarne Ravne Gvido Kacl, drugega član predsedstva SRS tovariš Tone Bole.
Oba vsebujeta toliko spodbudnih misli, oba tako povezujeta preteklost s sedanjostjo in kažeta v prihodnost, da sta pač najprimernejše vezilo za praznike.
pa smo lahko, da jih bo znal in zmogel dober in tovariški kolektiv ravenskih kovačev hitro in uspešno razreševati.
Pred tednom dni smo dokončali tudi tovarni v Ljubnem in na Muti. To so pomembni proizvodni dosežki, ki pa imajo veliko vrednost tudi pri razvoju skladnejšega regionalnega razvoja in prehoda na proizvodne programe obdelave visoko kvalitetnih in kvalitetnih jekel.
V devetih mesecih smo dobro delali in gospodarili. Konec leta bomo pričakali s podobnim rezultatom, če bomo tudi v decembru dosledno uresničevali akcijske programe ekonomske stabilizacije v vsaki sredini. Lahko trdimo, da so ti programi dali v letošnjem letu pozitivne rezultate, pa čeprav imamo na področju tehnološke in delovne discipline še velike rezer-
še več znanstveno-raziskovalnega dela in inovacij. Kar največ avtomatizacije, računalniško vodenih proizvodnih procesov, razvoja novih tehnologij in izdelkov bomo uvedli v naše vsakdanje delo. Toda vedno samo s pogojem, da bo taka izboljšava tudi v prid humanejšim delovnim pogojem in v zadovoljstvo človeka!
Le tako bomo lahko še dosledneje izvrševali osnovno nalogo prihodnosti, da se bomo še več in uspešneje vključevali v mednarodno delitev dela. Izvoz ni bil za železarno Ravne nikoli neznanka, toda prihodnja leta bomo morali na tem področju še več narediti, če bomo hoteli, da bodo vsi stroji polno obratovali.
Tako kot vsa leta nazaj se bomo tudi v prihodnje po delu vključevali in dopolnjevali v kulturnih, telesnokulturnih in drugih
Naš jubilej smo počastili v velikem številu
Tovarišice, tovariši, dragi gostje!
Zbrali smo se, da skupno pregledamo dosežke ravenskih žele-zarjev v preteklosti, ocenimo sedanjost in se zavežemo za jutri. Dober povod za to je naših 360 let.
Velik je bil razvoj železarstva na Ravnah po osvoboditvi. Iz skromnih grofovskih fužin smo zgradili veliko in sodobno tovarno. Od 200 delavcev, ki so stalili 7000 ton jekla ob koncu druge svetovne vojne, smo zrasli v trden in močan 5200-članski kolektiv, ki bo letos proizvedel 215.000 ton plemenitih in kvalitetnih jekel ter 146.000 ton blagovne proizvodnje.
Izboljšali smo delovne pogoje, spreminjamo se ljudje in spremenile so se Ravne. Na srečo pa so med nami še sodelavci, ki so bili aktivno udeleženi v povojni izgradnji železarne in od katerih se moramo mlajši še veliko naučiti. To predvsem zato, da bomo še hitreje uresničevali cilje, za katere so se borili tudi ravenski žele-zarji že takoj po prvi svetovni vojni, še posebej velik pa je bil njihov delež v boju proti okupatorjem.
Z naj večjim ponosom in radostjo se spominjamo obiskov predsednika Tita leta 1958 in leta 1971 v železarni. To ni bil samo ogled železarne, ampak predvsem posvet, kako delati naprej, kaj izboljšati in popraviti.
Lani smo železarji izdelali štafetno palico in jo iz žarečega naj-plemenitejšega jekla poslali na pot po vsej Jugoslaviji. Trije mladi železarji so jo z našimi najbolj-
šimi željami v srcu ponesli na pot. Z naj večjo žalostjo smo ugotovili, da je bila zadnja, ki jo je tovariš Tito še osebno sprejel.
Železarna Ravne ima od vsega začetka svoj jasen razvojni koncept, ki temelji na proizvodnji plemenitih in kvalitetnih jekel ter na izdelavi množice končnih visoko kvalitetnih izdelkov iz teh jekel. Prav ta kombinacija kvalitete in raznovrstnosti z vidika zmožnosti prilagajati se trgu in njegovim potrebam, je in daje železarni Ravne stabilnost v njenem razvoju. Ob sočasni modernizaciji in dograditvi začrtanih proizvodnih programov bo naša prodornost ob ustrezni rasti produktivnosti dela lahko na domačem in tujem trgu še večja.
Prav danes smo priče otvoritve velikega in pomembnega objekta za vse nas, posebej pa še za delavce kovačnice, ko bodo spustili v poskusno proizvodnjo sodobno težko kovaško linijo. Pri tem objektu gre za naslednje poudarke našega razvoja:
— dosegli bomo izredno visok tehnološko-kvaliteten napredek proizvodnje
— proizvodnja bo mnogo bolj ekonomična
— zmanjšan bo fizični napor pri delu in izboljšano bo delovno okolje.
Fizična obremenitev človeka bo torej manjša, zato pa upravljanje teh naprav dosti odgovornejše in bo zahtevalo neprestano strokovno izpopolnjevanje. Vsekakor bo v začetku tudi zaradi časovnega zamika investicij v jeklarni in kovačnici precej težav. Prepričani
ve. Hrabriti pa nas morajo dokazi, da se da z dobrim delom, večjim delovnim elanom, večjim redom in predvsem z dobrimi medsebojnimi odnosi doseči tudi v težjih pogojih gospodarjenja solidne rezultate.
Naša delovna organizacija ima začrtane perspektive nadaljnjega razvoja, ki jih letos ob sprejemanju novega srednjeročnega načrta ponovno potrjujemo in dopolnjujemo.
Kot osnovno postavko smo si začrtali naloge na področju nadaljnjega razvoja socialističnih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov.
Dogovorili smo se tudi, da bomo v boju za višjo produktivnost našega dela v proizvodnjo uvedli
Spoštovane tovarišice in tovariši!
Veseli me, da sem se lahko odzval vašemu vabilu in se udeležil jubilejne svečanosti vašega kolektiva. Na današnjem svečanem zboru smo se zbrali, ker kolektiv sprejema visoko odličje za jubilej obstoja in delovanja. Zato pred zbranimi jubilanti in gosti z veseljem opravljam zaupano mi častno nalogo, da izročim visoko odlikovanje »RED DELA Z RDEČO ZASTAVO«, s katerim je predsedstvo SFRJ odlikovalo va-
oblikah krepitve harmoničnega delovanja človeka.
Desetletje, v katerega stopamo, bo pomenilo veliko preobrazbo načina življenja. Nekatere osnovne zakonitosti bodo izstopile z vso ostrino. Zato že začenjamo intenzivno iskati nove vire energije, skrbimo za dovolj hrane, za dovolj surovin. To bo torej čas, ko bomo v naše delo in življenje kot stalnico vgradili vedno večje varčevanje na vseh področjih.
Zato naj nam bo osnovno vodilo v prihodnosti delo, povezano z dobro organizacijo ter s še večjo tehnološko in delovno zavzetostjo. Predvsem pa se bomo morali znati tovariško pogovoriti, pa četudi bodo pogoji gospodarjenja še težji.
še delo in vaš jubilej. Naj pri tem namenim nekaj trenutkov fuži-narju — jeklarju, ki je v davni preteklosti služil fevdalnemu gospodu, kasneje kapitalističnemu izkoriščevalcu in danes kot gospodar lastnega dela gospodari v velikem opravljenem delu, ki se imenuje ravenska železarna. Zgodovina kolektiva ni zgodovina strojev in stavb, marveč je zgodovina delavcev, delavskega razreda, oblikovanja naprednih gibanj v kolektivu in njegovi bližnji ter daljni okolici.
Tone Bole
ZGODOVINA KOLEKTIVA JE ZGODOVINA DELAVCEV
S ponosom se lahko člani delovne skupnosti spomnijo številnih borbenih akcij tovarišev nekdanjih generacij. S ponosom se lahko spominjajo osebnosti Prežiha Voranca, Kokala in njegovih sotovarišev — udeležencev španske revolucije, ki niso živeli in delovali samo na Ravnah oziroma v Mežiški dolini, ampak je njihovo revolucionarno delovanje pomenilo tudi velik prispevek v revolucionarnem gibanju delavskega razreda Slovenije, Jugoslavije kakor tudi v mednarodnem komunističnem gibanju.
Namenoma sem nekaj besed posvetil pomenu in vlogi delavcev kolektiva v tedanjem času in tudi vlogi revolucionarjev v tovarni oziroma v Mežiški dolini, da nam bo bližja stvarnost politične in organizacijske pripravljenosti vseljudskega odpora teh krajev v letu 1941, ko je vojna vihra zajela tudi našo domovino, da nam bosta bližji vloga in pomen delavskega razreda, ki je v vseljudski vstaji in v celotni osvobodilni borbi igral in odigral posebno in pomembno vlogo. Lahko trdimo, da je bil zavesten in organiziran delavski razred eden od žarišč odporniškega gibanja v tem delu naše domovine.
Ko sem pripravljal teh nekaj besedi, ki jih danes naslavljam slavljencu, sem povzel tiste pobude in tista pomembna dejanja, ki jih je nanizal oziroma opisal koordinacijski odbor Slovenskih železarn kot predlagatelj odlikovanja. To so tista pomembna dejanja, ki so dajala najmočnejše pospeške v rasti kolektiva od rojstva do danes, so tudi vsebina sklepov, sprejetih na seji CK Zveze komunistov Slovenije pred dnevi, naslovljenih na združeno delo in na vse družbenopolitične organizacije na Slovenskem. Mislim, da je prav, da jih danes, čeprav na jubilejni svečanosti, omenimo in ne samo kot besede pohvale, ki spadajo k čestitki, temveč predvsem v razmišljanje sedanjega trenutka, ko se otepamo s težavami inflacije in nestabilnega gospodarstva, in trenutka, v katerem pripravljamo vizijo družbenega in gospodarskega razvoja za prihodnje obdobje.
V predlogu za odlikovanje vašega kolektiva je napisano, da je tako izjemni gospodarski napredek uspel prav zato, ker je delovni kolektiv ves čas samoupravno, odgovorno in angažirano deloval ter uresničeval vsa tista vsebinska načela, ki so zapisana v ustavi in ki jih razčlenjuje in povzema zakon o združenem delu.
Bežen pregled, kako je kolektiv gospodaril s celotnim dohodkom, predvsem pa tistim njegovim delom, ki je namenjen nadaljnjemu razvoju in napredku vaše delovne organizacije, potrjuje, da so delavci ravenske železarne dobro gospodarili z ustvarjenim dohodkom in da ne skrbijo samo za danes, temveč tudi za lepši jutri.
Ravenska železarna se je pravočasno, hrabro, odločno in strokovno usmerila na sodobno tehnologijo, ima takšno izobrazbeno strukturo kadrov, ki omogoča samostojno razvijanje novih delovnih tehnoloških metod, novo tehnologijo izdelkov, zato lahko v sodelovanju z drugimi znanstvenimi in strokovnimi institucijami prenaša kolektivne izkušnje ter sodobne dosežke znanosti v lastno
prakso. Vse to vam je v veliko pomoč pri izdelovanju kvalitetnih in visoko vrednih proizvodov, ki jih poznajo in cenijo po vsej Jugoslaviji, sloves dobre kakovosti pa tudi na tržiščih izven naših meja.
Prodaja na tuje, vsaj tako kažejo podatki, nenehno narašča. Izvoz naj bi se v letošnjem letu približal skoraj 20 milijonom dolarjev, kar pomeni že skoraj 9-odstotno udeležbo vsega prodanega blaga v lanskem letu.
Namenoma sem poudaril tiste koristne in učinkovite dejavnike iz predloga za vaše odlikovanje, ki jih v sedanjem času za uspešno gospodarjenje najbolj potrebujemo. Nisem slučajno omenil in poudaril izvoznih dosežkov, za dimenzijo vaše produkcije jugoslovanski trg ne sme in ne more biti edino tržišče. Poslovna politika, ki gradi svojo bodočnost samo na domačem trgu, ni perspektivna niti postavljena na realna tla. Računamo, da so in bodo prizadevanja kolektiva, organov upravljanja in vodstva osredotočena tudi na osvajanje tujih tržišč, zlasti, če si prikličemo v spomin vaše izvozne dosežke zadnjih let, ko izvoz pomeni že občuten delež vašega proizvodnega programa.
Ocena dosedanjega družbenega in gospodarskega razvoja pa ima v tem času še poseben pomen. Smo namreč v obdobju, ko se izteka sedanji srednjeročni plan in smo sredi prizadevanj za obliko-
vanje prihodnjega. To je trenutek, ko moramo prehojeno pot v razvoju materialnih sil in celotne družbe kritično soočiti z zastavljenimi cilji in nalogami. To bo podlaga, da jasneje spoznamo ovire, hkrati pa se učinkoviteje družbeno organiziramo in ustvarjalne moči usmerimo na ključna vprašanja našega razvoja.
Če se bomo v sleherni samoupravni organizaciji in skupnosti lotili tega z odgovornostjo, ki jo od nas zahteva položaj samoupravi j alca, storimo lahko še marsikaj, da dosledneje uresničimo ali se vsaj bolj približamo načrtovanim smotrom razvoja. S tem bomo ustvarili tudi trdnejšo podlago za uresničevanje interesov in potreb dela ter življenja v naslednjem srednjeročnem obdobju in okrepili našo socialistično samoupravno skupnost.
Tovarišice in tovariši, v letošnjem letu je v naši domovini dobilo več kolektivov visoka delovna odličja. Na današnji svečanosti se boste odlikovancem pridružili tudi vii.
Priznanje kolektivu pomeni hkrati priznanje tudi občinskim političnim organizacijam in ravenski občinski skupnosti, ker so ustvarjale takšno politično in družbeno ozračje, ki je omogočilo
27.	novembra 1980 so v Titovem domu na Ravnah prejeli državna odlikovanja tisti naši delavci, za katere smo v naših TOZD in delovnih skupnostih po predpisanem postopku ocenili, da si jih s svojim požrtvovalnim delom v železarni ter v družbenopolitičnih organizacijah in društvih v zadnjih 10 letih najbolj zaslužijo. Nekateri so bili medtem upokojeni, drugi delajo zunaj železarne. — Vsem iskreno čestitamo!
Železarna Ravne pa je 28. novembra 1980 prejela visoko odlikovanje — red dela z rdečo zastavo.
Odlikovanja so prejeli:
Red republike s srebrnim vencem
Fale Franc
Red dela z zlatim vencem
Borštner Jože Dobovišek Milan Geršak Jože Kogelnik Roman Sipek Mitja
Red republike z bronastim vencem
Levar Franc Mak Blaž Srebotnik Franc Sisernik Franc Zabel Franc
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Gostenčnik Ivan Homan Jože Košak Franc
kolektivu takšen razcvet in napredek.
Zato me še posebej veseli in si štejem v čast, da se lahko pridružim čestitkam, ki ste jih in jih še boste prejeli za vaš jubilej, in odlikovanju z željo nadaljnjega napredka vaše delovne organizacije in kraja, da bi v sreči in miru ustvarjali lepše življenje za nas in naše potomce.
Kotnik Stanko Kranjc Anton Merkaž Franc Milinkovič Milojko Pori Vladimir Telcer Franc
Red dela s srebrnim vencem
Ban Vinko
Buhvald Pavel
Čeh Jože
Černe Franc
Dobnik Ivan
Drol Ivan
Ferk Alojz
Golob Jože
Gruden Jože
Hojnik Ivan
Hrašan Alojz
Janežič Alojz
Javornik Edo
Jovanov Dušan
Juvan Franc
Kerbev Jože
Kert Lovrenc
Kolar Jože
Konič Jakob
Korbar-Knuplež Nada
Kos Ivan
Kotnik Stanko
Kovačič Stanko
Krauberger Betka
Krautberger Franc
Kričej Edvard
Krušič Vinko
Lampret Stanislav
Legner Franc
Leskošek Franc
Lipovšek Ivan
Marolt Franc
Matvoz Štefan
Mesner Franc
Miklavc Ivan
Nabernik Dominik
Obritan Franc
Orešnik Rudi
Petrač Janko
Polanc Anton
Potnik Alojz
Potočnik Jože
Potočnik Marija
Radovič-Emeršič Olga
Sedelšak Jože
Slemen jak Franc
Strašek Bogomir
Strgar Franc
Štrekelj Alojz
Trokšar Jože
Turjak Franc
Tušek Franc
Uršnik Franc
Valente-Šmidhafer Cvetka
Medaljo zaslug za narod
Jonke Helmut Kamnik Štefan Kosmač Jože Krajnc Mirko Mihelič Ivan Nagernik Filip Novšek Ivan
Tako svečano je bilo v TOZD armature na Muti
Državna odlikovanja ob 360-letnici
Oderlap Franc Ošlovnik Ludvik Paradiž Rajko Pešl Mirko Prednik Jože Pudgar Jože Šipek Rudolf Tušek-Blatnik Ela Zatler Vinko
Medaljo dela
Kerbev Drago Lapuh Jože
Marčen Aleksander Mlakar Ivan
Radijenovič-Berneker Marija Skledar Jože
Šteharnik-Kraiger Silvestra Žohar Jože
Medalja za vojaške zasluge
Capelnik Ivan Potočnik Jožef Praprotnik Danijel Skrivalnik Alojz Šuler Jože
Med železarji komunisti
00 ZKS TOZD VALJARNA
»Le z izpolnjevanjem planskih obveznosti bodo delavci v TOZD valjarna prispevali svoj delež k uresničitvi ekonomske stabilizacije. Mislim, da smo lahko valjarji z letošnjimi poslovnimi rezultati dokaj zadovoljni, in da bomo kljub temu, da nekaj časa blum-ing zaradi okvare ni obratoval, izpolnili letošnji plan,« je povedal Rade Radovič, sekretar OO ZKS.
Za uresničitev plana so valjarji že ob razpravah o poslovanju v devetih mesecih izdelali dodatne akcijske programe po oddelkih. Za tak ukrep so se odločili predvsem zato, da bodo do konca leta realizirali sprejete stabilizacijske ukrepe.
Kljub temu, da bi letos morali v TOZD valjarna s posodobitvijo nekaterih del predvsem odpraviti ozka grla v proizvodnji, tega niso
uspeli storiti. Tako morajo še vedno delavci v oddelku adjusta-že vse delo opraviti ročno. O tem, zakaj ni prišlo letos do posodobitve, so nedavno spregovorile tudi vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. Sprejeli so stališče, da je treba nekatere oddelke čimprej posodobiti. 2e v kratkem bodo končana taka dela pri kontrolni liniji za gredice. Vse druge posodobitve pa naj bi izvršili v prihodnjih letih.
Komunisti valjarne še vedno ugotavljajo, da imajo v tehnološki in delovni disciplini precej rezerve. Še vedno imajo namreč precej neopravičenih izostankov z dela in bolniška raste. Tako je naj višji odstotek bolniške v oddelku adjustaže, kar pa je zaradi težkega fizičnega dela razumljivo.
Po proslavi so si gostje ogledali nove prostore Kovinarstva
00 ZKS TOZD JEKLARNA
Kljub temu, da je TOZD jeklarna že spomladi letos obvestila poslovodni odbor in kadrovsko službo o tem, da v topilnici dnevno na izmenah primanjkuje delavcev, se stanje še vedno ni izboljšalo. Zaradi tega je med jeklarji precej negodovanja in nezadovoljstva, ki se je pred nedavnim še povečalo, ko jih je kadrovska služba obvestila, da je v jeklarni po planu dovolj delavcev.
»Mogoče bi jih bilo dovolj, če bi res vsi vsak dan prišli na de-
lo.	Ker imamo tudi jeklarji letne dopuste in zaradi težkega dela tu in tam potrebujemo zdravniško pomoč, so naše izmene večkrat nepopolne. Tako je zadnje čase vsak dan in že leta, pa se ne ukrepa. Tako daleč smo že prišli, da včasih na kateri izmeni manjka več kot 50 odstotkov delavcev in da morajo tisti, ki so prišli na delo, opraviti delo tudi za odsotne. Topilnica ni obrat, v katerem se lahko zaradi pomanjkanja delavcev za kratek čas ustavi kakšen stroj in kjer se lahko z nadurnim delom nadoknadi izgubljena proizvodnja. Pri nas je čisto drugače,« je dejal Andjelko Krautber-ger, sekretar OO ZKS.
Okrog pomanjkanja delavcev so komunisti in drugi večkrat razpravljali. Ker pomoči in rešitve ni bilo od nikoder, so se reševanja lotili kar znotraj TOZD, s premestitvijo delavcev tja, kjer jih najbolj potrebujejo. Če tega ne bi storili, bi letos začasno obstala marsikatera elektroobločna peč. Poleg pomanjkanja delavcev
pa jeklarje, predvsem tiste, ki so morali in še vedno morajo opravljati delo tudi za odsotne — spravlja v slabo voljo neustrezno nagrajevanje za prekomerno opravljeno delo. Jeklarji so že nekajkrat odkrito povedali, če že morajo delati za dva, da naj bi bili temu primerno tudi nagrajevani.
»V jeklarni sicer imamo korekcijski faktor za nagrajevanje v takšnih primerih, ki so pri nas stalno prisotni. Okrog nagrajevanja smo nedavno spregovorili tudi na razširjeni seji, na kateri so bili prisotni predstavniki poslovodnega odbora in družbenopolitičnih organizacij naše TOZD. Takrat smo povedali, da je ta faktor prenizek za objektivno nagrajevanje, in da bi ga bilo treba povišati v odstotkih. Smatramo pa, da bi bilo najbolj pravično, da bi se ta faktor ukinil in da se naj na izmenah zagotovi dovolj delavcev. To pravimo zato, ker danes ni zaželeno, da en delavec ves mesec dela za dva, in potem gre za nekaj časa v bolniško,« je poudaril tovariš Krautberger.
Kljub težavam, ki spremljajo naše jeklarje že vso letošnje leto, pa zaradi tega niso nič manj prizadevni pri uresničevanju stabilizacijskih ukrepov. O tem tovariš Krautberger.
»Z doseženimi poslovnimi rezultati smo lahko tudi jeklarji zadovoljni, kljub temu da verjetno do konca leta ne bomo izpolnili načrtovane interne tonaže (218.000 ton
jekla). Bomo pa storili vse, da bo dosežen letni plan 215.000 ton. Prav v tej zaostreni gospodarski situaciji pa naša osnovna partijska organizacija ugotavlja nedisciplino tudi med komunisti. Celo člani ZK so se pričeli izogibati političnih in drugih akcij. Nekateri, za te vemo, kdo so, niso bili zainteresirani za izvedbo referenduma. S tem ko niso prišli
na volišča, niso kršili samo partijskih načel, ampak so pozabili tudi dolžnosti vsakega delavca. Tudi udeležba komunistov na raznih sestankih je zadnje čase vprašljiva. Zato smo o tem kritično spregovorili tudi na sestanku OO ZKS. Predvsem pa smo se člani sekretariata pogovorili s tistimi, ki se največkrat neopravičeno niso udeležili sestankov.«
OO ZKS TOZD JEKLOLIVARNA
Kljub temu, da je Franc Sedel-šak, sekretar te OO ZKS že dalj časa bolan in da je njegov namestnik v politični šoli, se delo te partijske organizacije v popolnosti izvaja.
»Takoj po odhodu sekretarja in njegovega namestnika smo vse aktivnosti osnovne organizacije in sekretariata prevzeli člani sekretariata. Ker smo tudi v naši OO ZKS že pred tem razdelili med komuniste določene naloge in aktivnosti, ni bilo bojazni, da bi politično delo v TOZD zamrlo. Sicer pa smo v jeklolivarni že v začetku leta sprejeli dokaj pester akcijski program, ki je v celoti namenjen uresničevanju ekonomske stabilizacije. Ob izteku leta ugotavljamo, da smo ta program dokaj uspešno uresničevali. To pa zato, ker za reševanje problemov nismo bili zadolženi samo komunisti, ampak vsi zaposleni v TOZD,« je povedal Zdravko Faj-mut, član sekretariata.
Poleg vseh družbenopolitičnih akcij, ki so jih letos realizirali komunisti, so tudi natančno spremljali poslovanje TOZD. Tako so ob analizi poslovanja v devetih mesecih ugotovili, da so na njihove ne preveč dobre poslovne rezultate močno vplivale podražitve reprodukcijskih materialov in energije. Ker na politiko cen niso mogli vplivati, so poiskali notranje rezerve. Spoznali so, da imajo nekaj rezerve v delovni in tehnološki disciplini, predvsem pa v varčevanju z reprodukcijskimi materiali in energijo. Ze sedaj so z akcijskim programom med delavci dvignili delovno zavest in s tem produktivnost, ki je letos precej porastla, saj bo prvič v TOZD jeklolivarna ledna blagovna proizvodnja presegla 10.000 ton.
Precej pozornosti pa posvečajo tudi nagrajevanju po vloženem delu in socialno kadrovskim teža-
vam. Tako so nedavno vse družbenopolitične organizacije na skupnem sestanku kritično spregovorile o vseh nerešenih vprašanjih. Dogovorile so se, da je treba v jeklolivarni nemudoma urediti nagrajevanje po vloženem delu, sočasno pa tudi ugotoviti socialno varnost delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki.
Franc Rotar
AFORIZMI
Najlepše v svojem življenju štejemo samo po trenutkih.
*
V življenju nikoli ni prav, če sebi ali drugim kaj očitaš. Živi od ure do ure in prav primi, kar ti čas prinese, pa boš imel bistro glavo in boš lahko spal.
*
Vsaka krivda svojo kazen zahteva, ker nosi kal zanjo že od vsega začetka v sebi.
*
Kdor je čist, ne hrepeni po kazni.
Kdor ne hrepeni po kazni, tega ni mogoče ukleniti z bolečino.
Komur ne moreš zadajati bolečin, nad tistim nimaš moči.
*
Ni žalostno to, da ste se pregrešili nad drugimi — žalostno je, da ste se pregrešili sami nad seboj, nad svojimi bogatimi močmi in darovi.
*
Ali je mar res tako, da najbolj obsojamo tiste, ki smo jih najbolj nevoščljivi?
Zenska, ki išče pri moškem samo korist, brez prave ljubezni, in misli, da je moški šivalni stroj, naj se nikoli ne poroči. Naj živi sama, svobodno kot kukavica!
ZAHTEVE PO BENEFICIRANI DELOVNI DOBI POGOSTNEJŠE
V zadnjem času se na sestankih pogosteje ponavljajo vprašanja o beneficirani zavarovalni dobi. Pri tem gre zvečine za delavce, ki v dosedanjih zakonskih predpisih te bonitete niso uveljavili in želijo, da bi se jim to priznalo zaradi približne enakosti dela in obremenitev z ostalimi, ki to imajo, ali pa želijo, da se jim zavarovalna doba prizna na novo.
Največ spornih vprašanj je za tista dela in naloge, ki jih zakonski predpisi niso vključili (delavci izven metalurških obratov, npr. vzmetarna, kontrola, vzdrževalci) in so bile v posameznih organizacijah različno upoštevane ali pa tudi sploh ne. Te neenakosti so se jasno pokazale, ko je prišlo med Slovenskimi železarnami do pogovorov o teh vprašanjih. Vsi ti primeri pa seveda predstavljajo manjši del od tistega skupnega števila, ki so že rešeni.
Zakonski predpisi, kjer so natančno našteta delovna mesta, so ustvarili v delovnih organizacijah precej težav in neskladnosti tudi glede višine priznane bonitete. Tako je nekaterim priznana boniteta 12—14 mesecev, drugim 12— 15 mesecev, pri tem pa je prišlo do nasprotij, ki še vedno obstajajo. Iz vseh teh razlogov je bila v naši delovni organizaciji imenovana posebna strokovna komisija, v kateri so predstavniki prizadetih TOZD z nalogo, da te probleme rešujejo. Tudi na ravni SOZD obstaja taka komisija, ki pa mora uskladiti vse neenakosti med Slovenskimi železarnami. Nekaj zadev so že rešili: npr. vprašanje vzdrževalcev v Štorah in delovodij v jeklarni ter lahkih kovačev pri nas.
Naša komisija je vzela za izhodišče, da je potrebno vsakomur, ki bi bil glede na težke in zdravju škodljive delovne pogoje, pa tudi glede na povečane telesne obremenitve ob delu in kjer ni možno zagotoviti ustreznih varstvenih ukrepov, priznati ustrezno stopnjo beneficirane delovne
V novembru smo presegli plan skupne proizvodnje za 1,7 odst. V kumulativi tako zaostaajmo le za 0,1 odst. Z zaostankom 0,1 odst. je bil dosežen tudi predvideni plan odpreme, v kumulativi pa tu zaostajamo za 1,4 odst. Visoka je prekoračitev fakturirane eksterne bruto realizicije (24,5 odst.). S to prekoračitvijo je prišlo tudi do prekoračitve plana v kumulativi za 1,2 odst. Planirani izvoz je bil večji za 34,0 odst., tako da je tudi tu precej izboljšana kumulativa, zaostanek znaša sedaj le 3,5 odst. (v oktobru 7,3 odst.)
dobe. Vsem tistim, ki pogojev ne izpolnjujejo, se zavarovalna doba zmanjša ali tudi ukine.
Strokovna služba varstva pri delu je v ta namen pripravila vse podatke o ekoloških obremenitvah, iz katerih so bile razvidne obremenitve na posameznih delih in nalogah. Odločitev komisije, ki je strokovno gradivo pregledala, je bila ta, da se vse tiste, ki izpolnjujejo najmanj 5. skupino posebnih pogojev dela in najmanj skupino C fizičnega napora, uvrsti med predloge za benefikacijo. Izdelan je že dopolnilni predlog, ki vključuje nekaj novih predlogov za beneficirano delovno dobo, nekaterim višino bonitete spreminja navzgor ali navzdol ali pa je predlagana ukinitev. Spremembe so obenem tudi revizija, ki je sami ne moremo izvesti, zato teče akcija še na ravni S2. Naši so strokovno gradivo odstopili članicam SOZD, da bi ga tudi one pripravile na podoben način, saj drugače primerjava ne bi bila možna.
V naši železarni težijo za tem, da bi v tem procesu uveljavljanja bonitet, ki še dolgo ne bo zaključen, v sedanjem obdobju rešili najbolj kritične primere in uskladili na ravni SŽ tisto, kar je že priznano. Naslednji cilj pa je opraviti celotno revizijo, pri kateri bo potrebno to boniteto zmanjšati ali ukiniti. Razlog za to so tehnične in tehnološke izboljšave ter varstveni ukrepi, ki odpravljajo škodljivosti in nevarnosti do te stopnje, pri kateri neposredna ogroženost zdravja ne obstaja več.
Beneficirana delovna doba pa je tudi draga; našo delovno organizacijo stane približno eno milijardo letno. Breme nosijo TOZD, kjer za vsakega zavarovanca plačujejo poseben prispevek, ki ni ravno majhen. Zato želja, da bi se sredstva čimbolj vlagala v preventivo.	Z.	S.
(Podatke za ta članek je dal vodja službe za VPD.)
TOZD JEKLARNA. Mesečni plan skupne proizvodnje je bil dosežen s 97,1 odst., operativni plan pa s 101,9 odst. Proizvodnja je potekala normalno. Posebnih zastojev ni bilo, nekoliko problemov je bilo le zaradi hudega mraza, saj so hale odprte zaradi gradnje podaljškov. Staro železo je bilo tako po kvaliteti kot po obliki nekoliko slabše kot običajno, vendar je delo potekalo brez večjih problemov.
TOZD Jekloli varna. TOZD je v novembru kljub majhnemu številu delovnih dni dosegla dober proizvodni rezultat, saj je
bil mesečni plan presežen za 5,7 odst. V TOZD se še vedno soočajo s problemom premalo kvalitetnih surovin, ki povzročajo hude motnje v proizvodnji (prekomeren izmeček). K tem težavam se je v zadnjem času pridružila še nezanesljivost dobav raznih ključnih surovin (kromitni pesek, lepilo za maske itd.).
Zelo problematična postaja iztrošenost strojev in naprav v vseh proizvodnih oddelkih, kar zmanjšuje tehnološko učinkovitost proizvodnje in slabša kakovost litine, proizvodnja pa je zaradi tega čedalje dražja. TOZD sama tudi nima dovolj sredstev za pokrivanje hitro naraščajočih stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja.
TOZD VALJARNA. TOZD je presegla plan skupne proizvodnje za 6,3 odst. kljub zmanjšanemu časovnemu fondu zaradi praznikov. Tako znaša prekoračitev na težki progi 3,6 odst., na srednji 6,4 odst. in na lahki 90,6 odst. Zaloga hladnih ingotov je bila zvaljana v celoti. Očiščenih gredic pa je bilo le 90,0 odst. lanskoletne poprečne mesečne proizvodnje. Precejšen porast je v asortimanu toplotne obdelave jekel, tako kaljenja, napuščanja, napetostnega žarjenja kakor tudi pri rekristalizaciji.
TOZD KOVAČNICA. Za mesec november je predvsem značilna navidezno večja proizvodnja, saj je bila zaradi inventure prevzeta tudi tista proizvodnja, ki običajno ostane v pečeh na ohlajevanju. Vendar pa je bila skupna proizvodnja dosežena le v višini
94,8	odst. Na splošno pa lahko rečemo, da je proizvodnja v TOZD potekala brez večjih zastojev, le v lahki kovačnici so bile pogoste okvare na krčilnih strojih.
28.	novembra ob proslavi 360-letnice železarstva in 30-letnice samoupravljanja je lahko TOZD prikazala še eno delovno zmago. Z velikimi prizadevanji so uspeli usposobiti vse naprave na kovaški liniji do takšne mere, da so ob otvoritvi lahko prikazali tehnološki potek dela.
TOZD JEKLOVLEK. Plan skupne proizvodnje je TOZD presegla za 10,2 odst. Prekoračena je bila proizvodnja vlečenega jekla za 18,8 odst., brušenega 7,2 odst. in luščenega za 4,0 odst. Predvideni plan vlečene žice pa je bil
zaradi pomanjkanja vložka dosežen le z 8,0 odst. Asortiman je bil v minulem mesecu ugoden, vendar pa je bilo nekaj manjših težav pri vzdrževanju.
TOZD ORODJARNA. Prekoračitev plana skupne proizvodnje v TOZD znaša 50,0 odst., s tem pa je bil znatno prekoračen tudi plan odpreme in fakturirane bruto realizacie. Dela v TOZD je potekalo predvsem na zaostankih iz preteklega leta.
TOZD STROJI IN DELL TOZD je prekoračila mesečni plan skupne proizvodnje za 7,9 odst. Tako znaša proizvodnja pri obdelanih ulitkih 39,7 odst., obdela-
nih odkovkih 99,3 odst., valjih 148,5 odst., sestavljenih izdelkih 4,6 odst., strojih in napravah 43,4 odst. in raznih izdelkih interne proizvodnje 36,9 odst. Zaradi raznih nevšečnosti je ostalo precej proizvodov neodpremljenih (neizvedena termična obdelava, prepozen prevzem s strani kupca itd.). Tako nista bili odpremljeni dve stiskalnici za SZ, ker ni bilo pravočasno dostavljenih pa-hov z Reke.
TOZD INDUSTRIJSKI NOZI.
Predvideni mesečni plan proizvodnje je bil v novembru dosežen v višini 71,2 odst., saj je izostala predvsem proizvodnja com-pond gredic. Prekoračitev mesečnega plana beležimo pri proizvodnji nožev za 3,0 odst., medtem ko je bilo izdelanega brzorezne-ga orodja le 33,4 odst. Proizvodnja obdelanih palic pa je bila presežena za 46,2 odst.
TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Plan skupne proizvodnje je bil v TOZD presežen za 33,4 odst. Tako znaša prekoračitev pri pnevmatičnih strojih 21,2 odst., orodju za pnevmatične stroje
42,9	odst., lafetah 12,5 odst. in vrtalnem orodju 75,0 odst. Še ugodnejši pa je presežek plana odpreme in fakturirane eksterne bruto realizacije. Rezultati bi lahko bili še boljši, če ne bi bilo zastojev na že tako izrabljenem strojnem parku, nekaj izpadov pa je bilo tudi zaradi bolezenskih izostankov in rednih dopustov.
Kako izpolnjujemo planske obveznosti
Podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher med nami
	ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE (ga)							
TOZD	SKUPNE PROIZVODNJE		ODPREME		FAKTURIRANE EKSTERNE REALIZACIJE (bruto realizacija)		IZVOZA	
	november	kumulativ.	november	kumulativ.	november	kumulativ.		kumulativ.
JEKLARNA	97, J	* ° n, 3	_					*
JEKLOLIVARNA	105,7	1 02,2	103 ,4	103,6	112, 7	1 02,7	102, 9	139,4
VALJARNA	I 106,3	99,9	9 8,0	0 6,2	113,5	99, 7	77,6	88, 1
KOVAČNICA	°4 , 8	102,6	91 , 8	104 ,7	14 0,0	110,6	4 1,1	102,9
JEKLOVJ.EK	110,2	106,2	105,4	1 06,9	123 ,8	1 02,o	88,0	88,4
ORODJARNA	150,0	92, 7	13 0’, P	78,8	142,0	05,4	_	_
STROJI IN DELI	107	PO ,2	111,3	Po ,6	122,5	86, 0	573 ,2	79,2
- noži, brzorezno orodje	1 00,0	101,4	9 2,7	98, 7	111,8	101,2	84,3	79,6
- gredice	-	60,4	-	-	-	-	_	_
y palice	14 6,2	144,1	I45',l	141,4	173,1	156,2	_	
INDUSTRIJSKI NOŽI	71 , 2	92, 1	oo '6	105,4	112,6	102,0	84,3	79,6
PNEVMATIČNI STROJI	133,4	101,5	146,4	101,o	209,1	1 20, o	66,3	00,5
VZMETARNA	op, 1	103 ,6	102, 1	103 ,3	12Of0	109 ,5	5 9,0	14 5,1
REZALNO ORODJE	100,0	110,3	6 5,8	104 ,0	115,7	111,0	309,7	161,1
KOVINARSTVO LJUBNO	101,0	103,9	7 5,0	102, o	132, 7	P9,o	_	
KALILNICA	-		-	-	123,8	110,1		
STOR. DRUGIH TOZD-DS		-	-	-	164 ,4	95,3		
SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJ.-3	101,7	oo , o	99 , 9	op,6	1 24 , 5	101,2	134,0	96, 5
ODSTOTEK	DOSEGANJA OPERATIVNEGA PLANA	
SKUPNE PROIZVODNJE		
TOZD	NOVEMBER	KUMULATIVNO
JEKLARNA	101,0	oo,5
TOZD	ODSTOTEK DOSEGANJA V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM LANI							
	SKUPNE PROIZVODNJE		ODPREME		FAKTURIRANE EKSTER. REALIZACIJE		IZVOZA	
	november	kumulativ.	november	kumulativ.		kumulativ.		kumulativ.
JEKLARNA	99,9	100,2	_	_				
JEKLOLIVARNA	118,1	103 ,8	113,1	106,o	134,8	134,3	100, 7	161,5
VALJARNA	110,8	102,2	108 ,8	90, p	160,6	13 5,3	109, 9	136,4
KOVAČNICA	89, 7	105,5	98, 9	1 00,6	206,5	144, 7	41,3	153,7
J EK LOV LEK	155,4	J 17,6	226,0	121,3	282,9	153 ,6	355,6	245,1
ORODJARNA	-	-	-	-	-	-	-	-
STROJI IN DELI	108,7	96,3	120, 1	100,4	1 52, o	118,8	195,9	88,2
- noži, brzorezno orodje	127,3	14 2,0	130,1	138, 5	103,2	160,3	231,2	192,5
- gredice	-	85,1	-	-	_	_	_	
- palice	65,5	60,8	100,0	62,6	125,0	75,9	_	_
INDUSTRIJSKI NOŽI	105,9	104 ,1	125,8	109 ,9	183,5	154 ,7	231,2	192, 5
PNEVMATIČNI STROJI	91 ,8	84 ,8	101,7	86,8	261,7	147,9	229, 5	133 ,9
VZMETARNA	104 ,1	109 ,4	107 , 1	108,8	166 , 2	14 0,7	93,6	111,7
REZALNO ORODJE	78,o	89,7	83,3	92,0	186,8	140,7	179,7	116,0
KOVINARSTVO LJUBNO	69 ,7	91 ,6	69,9	1 03, O	256,6	1 20,0	_	
KALILNICA	-	-	-	-	254 , 6	138, 7	-	_
STROB. DRUGIH TOZD-DS	_	_	.		246,0	146,6		
SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJA	105,7	101,8	112,0	1 02, 1	178,2	137,8	140, 9	14(1,0
(	N
OB ROBU:
KAJ POGREŠA DELEGAT V GRADIVU
V teh tednih pretresamo na sejah samoupravnih organov med drugim tudi plane, v zvezi s tem investicije, v zvezi z vsem pa seveda še osebne dohodke. Gradiv ne manjka, tudi strokovnosti jim še ni kdo oporekel. Vseeno pa delegati vprašujejo, razpravljajo, želijo dodatna pojasnila in so z njimi potem zadovoljni ali pa tudi ne.
Nekaj takšnega kot zadrego vzbudijo pri strokovnjakih tisti delegati, ki vprašajo naravnost:
»V gradivu ne piše, kaj bo, če tole investicijo potrdimo, kaj pa, če je ne. Naj mi kdo razloži!«
Razlage so bolj ali manj prepričljive, takšni primeri pa vedno znova kažejo, da naše strokovne službe pri pripravi gradiv še vedno mnogo premalo (včasih pa sploh ne) upoštevajo pravila za pripravo kratkih informacij. Ta jasno povejo, da so temeljne sestavine informacij tele:
1. namen gradiva
2. kakšen je družbenopolitični motiv gradiva
3. katere novosti gradivo prinaša
4. katere rešitve gradivo predlaga za spremembo stanja oz. za sprejem odločitve
5. kakšne bi bile materialne in druge posledice, če se gradivo sprejme oz. zavrne
6. kdo je o gradivu že razpravljal in kakšne so bile morebitne pripombe
7. kakšen naj bi bil nadaljnji postopek.
Ne smemo biti torej užaljeni, če delegati vedno bolj pazijo, kako bodo sebi in nam rezali kruh in če zato želijo, kolikor je mogoče največ podatkov, ki jim bodo odločitve olajšali. Do tega imajo vso pravico.
Marjan Kolar
v J
TOZD VZMETARNA. Plan proizvodnje v TOZD ni bil dosežen saj je znašala proizvodnja vzmetnih palic komaj 58,4 odst., medtem ko znaša prekoračitev plana proizvodnje vzmetnih listov 4,8 odst. Glavni vzrok za nedoseganje plana je predvsem 10-dnevno popravilo kalilne linije, primanjkovalo pa je tudi delavcev in vloženega materiala.
TOZD RO PREVALJE. TOZD je dosegel predvideni plan skupne proizvodnje 100,0 odst., pri odpremi pa znaša zaostanek 34,2 odst. Primanjkovalo je predvsem dela na ploščinskih brusilnih strojih. Kapacitete za profilno brušenje rezkarjev pa so bile premajhne, kar je bistveno vplivalo na zmanjšanje proizvodnje rotacijskega orodja. Pri proizvodnji krožnih žag pa je bilo
najbolj opazno pomanjkanje karbidne trdine.
TOZD KOVINARSTVO LJUBNO. V novembru je TOZD prekoračila predvideni plan skupne proizvodnje za 1,0 odst., pri odpremi pa je zaostala za 25,0 odst., medtem ko znaša prekoračitev predvidenega plana fakturirane eksterne bruto realizacije 32,7 odst.
glasilo mladih delavcev železarne ravne
mladi luzinar
priloga informativnega fužinarja
Leto VII	Ravne	na	Koroškem,	26.	decembra	1980	Št.	11
In s to največjo željo tudi mi vsem bralkam in bralcem Informativnega in Mladega fužinarja, vsem sodelavkam in sodelavcem želimo:
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1981!
Uredništvo
si bomo zaželeli srečo. Smeh in dobra volja bosta povsod doma.
V tem času pa delamo tudi »obračun« svojega dela, ozremo se na prehojeno pot.
Lepo je gledati cicibančka, ki radovednih oči hiti v vrtec; ponosen je pionir, ki si v »hiši učenosti« nabira znanje in prve izkušnje v življenju; na svoje uspehe smo ponosni mladi Jugoslovani; na prehojeno pot so ponosni tudi naši starši, dedki in babice...
Ponosni in žarečih oči se pogovarjamo o naših uspehih, naših pridobitvah. Ponosni smo, da smo takšno stopnjo gospodarskega in družbenega razvoja »dosegli« z lastnimi silami; ponosni, da smo proizvajalci in sa-moupravljalci hkrati; ponosni, da si sami kujemo lepše in srečnejše dni.
Vsega tega se veselimo. Žalost pa nas spreleti, ko spoznamo, da se veselimo sami — brez svojega idola in resničnega prijatelja — tovariša Tita. Veselil se je z nami vsakega uspeha, s svojimi izkušnjami in vizionarnostjo pa nam je pomagal v najtežjih dneh. Prežeti z optimizmom in zavedni bomo premagali vse težave na naši poti in nadaljevali njegovo delo.
Spisek naših želja in potreb pa je še vedno dolg in raznolik: želimo si več novih vrtcev, več novih — sodobno opremljenih šol, novih tovarn in modernih strojev in naprav, klubskih prostorov in kulturnih ustanov, novih kilometrov sodobnih cest in železniških prog, več športnih igrišč in telovadnic ... Toda denarnica dedka Mraza je »tanka«, sicer pa: v pričakovanju in željah je mnogokrat več lepote kot v njihovi izpolnitvi.
Ena želja pa nam je vsem skupna: da nadaljujemo Titovo — našo — pot; da razvijamo našo samoupravno, socialistično družbo, družbo enakopravnih narodov in
OB NOVEM LETU
Da! Sneg, vse polno raznobarvnih lučk ob cestah in na novoletnih jelkah, praznično okrašene izložbe, trgovine pa dobro založene. Opolnoči bodo zagorele sveče, »zapokali« šampanjci, s silvestrskim poljubom
narodnosti; da bi se vsi narodi sveta med sabo sporazumeli in ustvarili mirno sožitje; da bi nikoli več ne bilo vojne.
»Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Peter Metulj, Irma Fajmut, Karlo Kreuh in Marjana Kjorpenčev, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja«.
Mrzle strehe toplih domačij
MDA	—	tudi	akci
»Solidarnost« — beseda, ki jo Slovenci in Jugoslovani dobro poznamo. Pove nam veliko, pomeni pa še dosti več: zavest, da v nesreči — stiski — nisi sam.
Starši in naš idol — tovariš Tito so »vcepili« v nas zavest, kako lepe lastnosti človeka so: poštenost, tovarištvo, pripravljenost pomagati sočloveku v stiski. Takšni smo tudi mladi železarji!
14. novembra nas je sekretar CK ZSMS Ravne na Koroškem tovariš GARB obvestil, da nas občani Lenarta prosijo, naj jim prihitimo na pomoč pri spravilu poljščin — sladkorne pese. Srečko — brigadir in predsednik komisije za MDA pri OK ZSMS Ravne, je pričel zbirati prostovoljce v železarni. Vsi, ki nas je poklical, smo mu pomagali in zbirali prostovoljce v svojih sredinah. Čeprav je bila sobota delovni dan, se nas je mnogo odločilo, da jo preživimo malo drugače. Odločili smo se, da bomo odšli na MDA »pospravljanje sladkorne pese«. Tudi mladi knapi, mladi pri Gradisu, Stavbeniku, Inštalaterju ... so se odločili, da to soboto prežive zares delavno. Zaostajali pa niso gimnazijci in dijaki ŠC, saj so se množično odzvali klicu.
Na Ravnah smo se pričeli zbirati kmalu po šesti uri na avtobusni postaji. Miro je sproti preverjal, kateri od 130 (!) prijavljenih brigadirjev in brigadirk je že prispel na »zborno« mesto. Težko smo pričakovali avtobus, da pripelje mlade iz Črne, Mežice in Prevalj. Nič nismo bili presenečeni, da so prostovoljci avtobus »napolnili«. Miro je ponosno povedal: »123 mladih nas je!« Trije avtobusi z brigadirji in brigadirkami MDB »PREŽIHOV VORANC« so krenili proti Lenartu.
Ko smo prispeli na cilj okrog 9. ure, smo spoznali, kako dobrodošla bo naša pomoč. Nismo se zbali ne mraza ne blata. Obuli smo škornje, nataknili rokavice in »ruvali« iz zmrznjene zemlje sladkorno peso, sekali perje ter jo »zlagali« na velike kupe. Še vedeli nismo, kdaj je bila ura 12 in v dolgi
vrsti smo odšli proti »kasarnam«, kjer smo dobili okusen vojaški fižol. Po polurnem počitku smo se znova — še bolj zavzeto — zagnali in nalagali peso s kupa na traktorske prikolice in traktorji so jo drug za drugim odvažali na varno.
Za hip sem med delom postala, da si »poravnam hrbet«. Spoznala sem, kako smo se mladi, čeprav se med sabo nekateri le bežno poznamo, zlili v neločljivo celoto: »vsi za enega, eden za vse«, bi lahko rekli. Drug drugega smo spodbujali k še večjemu elanu. Zavedali smo se, da moramo čimveč pese »pospraviti« z njiv. Svoj »pečat« pa so prispevali tudi veterani, ki jih je z nami odšlo nekaj deset.
Ko smo »svoj teritorij« očistili, smo se odpravili proti avtobusu. Spotoma smo si umili roke in škornje. Izmučeni smo posedli v avtobus — toda ponosni, da smo nekaj poljščine rešili tudi mi.
V januarju smo se zbrali predstavniki mlade generacije in skupno s predsednico IO OO ZS in sekretarjem OO ZK ugotovili, da smo v TOZD dokaj pasivni ter da je treba ustanoviti lastno OO ZSM. Ustanovni sestanek smo imeli 29. februarja, pripravil pa ga je tovariš Skutnik. Takrat se nas je zbralo 28. Izvolili smo petčlansko predsedstvo. Sestanku so prisostvovali tudi tovariš ravnatelj, predsednica IO OO ZS ter mentor — predstavnik OO ZK.
Ta dan smo bili člani na novo izvoljenega predsedstva take udeležbe veseli. Zavedali pa smo se odgovornosti, ki smo jo prevzeli. Ob svojem delu smo se srečevali — in se še srečujemo — s številnimi težavami. Med sabo smo se slabo (ali sploh ne) poznali, ugotoviti smo morali interese vrstnikov, vključevati smo se šele pričeli v družbenopolitično življenje TOZD, še danes pa se srečujemo s problemom, kako pritegniti mlade k delu v mla-
Zelezarno Ravne je na tej humani akciji zastopalo 13 mladink in mladincev — poleg veteranov seveda. Kar precej, če upoštevamo, da je bil v železarni delovni dan. Pohvaliti moram sodelavce iz neposredne proizvodnje. Hoteli so sodelovati na tej akciji ter žrtvovati dan svojega dopusta. Prepričana pa sem, da bi bil odziv še večji ob »prosti« soboti.
Posebej ponosni smo lahko tudi na dijake ŠC — ti so bili številčno najmočneje zastopani — na bodoče mlade železarje. Brigadirji in brigadirke njihove stalne brigade so skoraj vsi prosto soboto preživeli dokaj delavno.
Ob vsem tem pa sem se zamislila. Lepo
— rešili smo del posevka — sladkorne pese
— pred propadom. To je bila naša — mladinska — delovna akcija, akcija naše pomoči in solidarnosti (ob pomoči sindikata). Pa smo se kdaj vprašali, če kdo od naših sodelavcev, sokrajanov, znancev in prijateljev potrebuje takšno in drugačno pomoč?	Marjana	Kjorpenčev
dinski organizaciji — le peščica nas je namreč pripravljena delovati med mladino.
V prizadevanjih, da oživimo delo mladih v TOZD, pa člani predsedstva nismo sami. Težave premagujemo skupaj s »sindikatom in partijo«. Sekretar nam z nasveti in izkušnjami precej pomaga, pa tudi predsednica sindikata si prizadeva, da bi mladi postali dobri samoupravljalci. Enake težnje zasledimo tudi pri mentorju.
Na seje IO OO ZS in sekretariata OO ZK smo vabljeni tudi mladinci — celotno predsedstvo OO ZSM. Tako spoznavamo probleme TOZD ter lahko enakopravno odločamo o njihovem reševanju. Žal pa smo velikokrat le »opazovalci«. Za to ne krivimo nikogar. Sami smo krivi, ker ne znamo »izkoristiti prilik«, da bi postali »glasni«. Nekoliko smo se (v začetku) srečevali s težavo, ker problemov nismo dovolj dobro poznali, na ta način pa si nismo mogli ustvariti svojega mnenja — mnenja mladih — ter s svojimi predlogi in pripombami prispevali k hitrejšemu reševanju naših problemov. Pa še nekaj: predstavnika mladine komunisti redno vabijo na svoje seje.
Zal pa utripa mladih v naši TOZD še ni prav čutiti. Sprašujem se, zakaj? Je za pasivnost krivo sam6 predsedstvo? Je naša zavest res tako majhna?
Znali smo si ustvariti svoj dom, družino — zakaj si ne bi še razgibanega družbenega življenja?
Prav pa je povedati, da smo nekaj le naredili. Trije brigadirji so zastopali OO ZSM (in tudi TOZD) na MDA »KRAS ’80«, dva sta dobila tudi pohvale. Prav tako smo pomagali pri izgradnji spominskega parka OF na Navrškem vrhu — na tej akciji je bil tovariš JUVAN celo udarnik. Aktivno smo se vključili pri izgradnji športno-rekreacijskega centra na Ivarčkem jezeru — delalo je 14 mladih. Svoje delegate pa smo poslali na srečanje mladih Slovenskih železarn na Jesenice, na srečanje borcev-železarjev na Ribnem, na srečanje mladih Jugoslovanskih železarn v Smederevu. Udeležili smo se srečanja s Smiljanom Rozmanom in tekmovali za Prežihovo bralno značko. Naše športnice pa so nas dokaj dobro zastopale na prvenstvu v namiznem tenisu. Žal pa nismo imeli predstavnika med mladinci. Opažamo pa, da so se akcij udeleževali bolj eni in isti.
Kaj storiti, da bo v naslednjem letu bolje?
Na pohodu nas je usmerjal mentor ŠŠD tov. Stopar
Mladi v TOZD komerciala
Prizadevali si bomo dvigniti zavest naših mladih. Prikazati bomo poskušali mladini, da mladinska organizacija vzgaja mladega človeka, da bo kasneje sposoben prevzeti nase vedno težje in težje naloge ter da bo le-te znal pravilno reševati. Mladi se spoznavamo s pravicami in dolžnostmi proizvajalca in sa-moupravljalca. Prav povezanost v ZSM pa je porok, da bomo mladi znali pravilno odločati o rezultatih svojega dela, da bomo »odločni kovači jutrišnjega dne«. Precej aktivno bomo morali delovati na področju IPD — ne samo naša organizatorka, temveč tudi predsedstvo. Poživiti pa bomo morali tudi delo ostalih organizatorjev. Svoje delegate imamo tudi v delavskem svetu. Nanje bomo morali vplivati, da bodo zastopali naša stališča ter da bodo
podajali tudi povratne informacije. Skupaj z OO ZK bomo vso pozornost posvetili delu mladih komunistov, saj z njihovim delom nismo zadovoljni. Ob izteku leta pa ugotavljamo, da bomo morali sodelovati z drugimi OO ZSM ter s KS OO ZSMS ŽR še poglobiti sodelovanje.
Se pravi: člani predsedstva bomo s svojo aktivnostjo ter boljšim informiranjem »pristavili svoj lonček«. Pa vi, mladinke in mladinci — ga boste tudi vi?
2e sedaj vas vabim na programsko konferenco v januarju, da bomo probleme in težave rešili v naše in vaše zadovoljstvo. Zavedajmo se, da: »vsak je svoje sreče kovač«. Mi pa tudi — mar ne?!	P.	M. — K. M.
Pešpof	na
Smrekovec je nekoliko manj znana koča v koroških planinah. Prav zaradi tega je tudi manj obiskana, čeprav je za nedeljske planince zelo primerna, predvsem zaradi lažjega pristopa. Zato jo predstavimo.
Najkrajša pot na Smrekovec se prične v Crni na Koroškem.
Levo od smerokazov v centru se vije ozka dolina — JAVORJE. Po njej vodi pot proti Smrekovcu. Nekaj časa še po asfaltu nato preide na makadam. Pred nami se prične odpirati »javorska« dolina. Levo in desno so pašniki, po obronkih pa kmetije. Tako pridemo do male Crne, kjer je križišče: levo proti Zavodnjam pri Šoštanju, desno proti Smrekovcu. Pot je speljana ob potoku, ki včasih tudi precej naraste in kljubuje »Ludranča-nom«, ki se vztrajno vozijo v dolino po opravkih in v službo. Po približno uri hoda se pred nami odpre lepa kotlina »Prhanija«. Tu je zo-
zaide v gozd. Tako se naenkrat znajdemo v okrilju planin. Ptičje petje nam oznanja mir, ki nam manjka v dolini ob ropotanju strojev na delu. Pot pelje skozi gozd listavcev, kjer je še posebej prijetna hoja jeseni. Ko premagamo nekoliko bolj strmo globačo, se znajdemo na KRAMARIČI.
Do Kramariče je iz Črne približno dve uri hoda. Tu je pomembno planinsko kržišče. Ena pot vodi proti Slemenu in Uršlji gori, druga pa navzdol proti Belim vodam. Kramariča pa je tudi znana še iz časov NOB, kar priča tudi lep spomenik padlim borcem XIV, divizije. Vedno je lepo urejen. Tu je tudi primeren kraj za krajše počitke, saj nas klopi kar same vabijo.
Lučaj od Kramariče pa se že vidijo prvi obronki smrekovških vrhov. Pot nas pripelje do križišča cest: Črna—Ljubno—Bele vode— Šoštanj.
Smrekovec
pet manjše križišče, ki ga predvsem uporabljajo kmetje. Nas pa predvsem zanimajo planinske markacije, ki jih tod ne manjka. Ugotovimo, da moramo levo proti »Stavbi«. Stavba je na koncu te res lepe kotline. Dvonadstropna hiša vzbuja pozornost in je redkost v višinskih krajih. Vendar pa v njej živijo prijetni ter gostoljubni ljudje. Cesta pelje mimo in se počasi vzpenja ob potoku proti zadnjemu kmetu »Silvestru«. Tu je menda nekoč »bivala« gostilna. Čeprav je danes ni več, se planinci radi ustavijo in si odpočijejo po poldrugi uri hoje. Včasih pa jih domačini kar sami ustavijo ter jih povprašajo po novicah iz doline.
Pri Silvestru pa se tudi konča »cesta«. Od tod se vije steza ob robu travnika in kmalu
Dovolj je smerokazov in markacij. Tako se podamo levo po cesti, ki pripelje iz Črne. Cesta je še dobro urejena, predvsem primerna za pešačenje. Po krajši hoji skozi gozd pridemo do večje poseke, od koder se nam nudi lep razgled proti Šoštanju. Levo pa se lepo vidi Uršlja gora s svojim značilnim TV stolpom. Ko premagujemo še zadnjo vzpetino, si počasi zaželimo mirnega kotička v koči. To pa se nam uresniči, ko po približno triurni hoji končno prisopihamo na pašnike Smrekovca. Pogled se nam najprej ustavi na kopastem vrhu Smrekovca. Pod njim se razprostira bujen gozd. Tik pod gozdom pa stoji koča. Lepo je urejena in ima tudi prenočišča.
Smrekovec pa je še posebej vabljiv poleti, ko tod rastejo borovnice in natek. Preneka-
Na vrhu
tere družine pa se odpravljajo sem na piknike in na oddih.
Marsikdo ne ve, da ima Smrekovec tri vrhove: Roma, Krnes in Kamen. Slednji je oddaljen od koče približno poldrugo uro hoda.
Značilni kopasti vrhovi so nastali v času vulkanskih izbruhov in so še dandanes predmet raziskovanj.
Najbližji vrh je Roma, oddaljen pol ure hoje in vsakdo se rad povzpne nanj. Z vrha se nam nudijo razni razgledi, predvsem kadar nam je vreme naklonjeno. Razen koroških gora se z vrha vidijo tudi Kamniške planine v vsej svoji lepoti, pa tudi nekatere pianine v Avstriji. Predvsem pa je z vrha lep razgled na Šaleško dolino.
Opisal sem vam eno od koroških planin, ki nas zadnje čase že kar same vabijo v svoj objem.
Beno Kotnik DS KSZ — gas. služba
Mladina iz SGV na ekskurziji
Bila je sobota, 22. 11. 1980, ko smo se mladi iz OO ZSMS SGV zbrali na avtobusni postaji na Ravnah, da se odpeljemo na ekskurzijo. Ob 7.30 smo bili končno »sklepčni«, da smo lahko krenili.
V avtobusu nas je najprej pozdravil tov. Kragelnik Maks (bil je namreč naš vodič) in nam opisal pot. Tako smo se najprej odpeljali do Maribora, kjer smo si ogledaii tovarno TAM. 2e pri vhodu sta nas pričakala mladinka in mladinec, ki sta nas potem popeljala po tovarni. Ogledali smo si velike prostore, veliko lepo zloženega materiala ter stroje. Po ogledu tovarne smo se zbrali v sejni sobi, kjer smo se pogovarjali o delovanju mladinske organizacije, o delovanju komisij in še marsikaj drugega o tovarni TAM.
Nato smo si ogledali muzej, v katerem je bila razstava Koroška v boju.
Po nekaj kilometrih vožnje iz Maribora smo ugotovili, da nam v avtobusu manjka »največji«. Največji tudi zato, ker je imel v žepu shranjene naročilnice. Seveda smo se morali vrniti, da ga poiščemo, saj je bil že zadnji čas, da nadaljujemo vožnjo proti Ormožu, kjer nas je čakalo kosilo. Po nekajminutnem iskanju smo ga našli in pot smo lahko nadaljevali.
V Ormožu smo se kljub zamudi do sitega najedli in se odžejali. Po kosilu smo odšli v Ptuj in si ogledali ptujski grad, nato pa nas je pot vodila nazaj proti Ravnam. Seveda smo
Slabše,	a	ven
Naglo utišam uro in se leno pretegnem. Kako ponoči ure hitro minejo! Spet je ura pet in treba bo v službo. Ker mi je vsaka podaljšana minuta ljuba, sem se s postelje skobacala ob pol šestih. Pričele so se dirke. V desetih minutah naj bi lepo urejena prispela do avtobusne postaje. Ob spoznanju, da to ne bo mogoče, me je pograbila parnika. Na obraz sem nanesla »make-up«, se hitro oblekla, mimogrede vzela plašč in že zaklenila vrata. Ura pa je tekla naprej. Ni več veliko časa do odhoda avtobusa. Vneto pritiskam na gumb, toda težko pričakovanega dvigala ni od nikoder. Ob misli, da ženske zelo rade »regljajo« ob odprtih vratih dvigala, se mi je dvignil krvni pritisk. Ni mi preostalo drugega, kakor da se z devetega, v nebo segajočega nadstropja peš lotim stopnic. Da sem umirila svoj živčni sistem, sem mislila na prihajajočo prosto soboto, ko bom lahko pod toplo odejo uživala — pa čeprav do poldne. V pritličju sem opazila, da so vrata dvigala samo priprta. Spet me je pograbil bes. Spraševala sem se, zakaj ravno v pritličju in ne npr. v šestem ali osmem nadstropju?
Pred vhodnimi vrati sem zazijala: koliko snega je zapadlo! Pogled je bil res lep. Vse belo, nikjer papirčkov, nikjer umazanije. Ceste nesplužene, redke stopinje človeških nog. To je prava zima, sem si dejala.
Ob pogledu na kup ljudi, ki so stali na avtobusni postaji, sem spoznala, da je bila panika odveč. Avtobusa še ni bilo. Spraševali smo se, ali bo sploh pripeljal, ali bo zvozil »javorniški klanec«?
Po presoji sem se odločila, da se v službo odpravim peš. K tej vrsti aktivnosti sem povabila še čakajoče, vendar ni bilo odziva. Vkopali so se raje v sneg in s trdno voljo, ki
Prvenstvo v namiznem tenisu
V soboto, 8. 11. 1980, smo na DTK organizirali prvenstvo KS OO ZSMS Železarne Kavne v namiznem tenisu. Mlade smo o kraju, času ter načinu igranja dobro informirali, saj smo razpis tekmovanja razposlali na OO že 14 dni prej. Zal pa se je prijavilo le 11 »športnikov in športnic« — 8 mladincev in 3 mladinke.
Kljub skromni udeležbi pa je tekmovanje potekalo v športnem in tovariškem razpoloženju. Tekmovalci in tekmovalke so poskrbeli, da je bilo tekmovanje zanimivo in vseskozi napeto — izenačeno.
Rezultati — mladinke: 1. Bukovski Marta, komerciala; 2. Kret Ema, komerciala, 3. Vrbnjak Darinka, jeklolivarnn
Mladinci: 1. Mlakar Zdravko, kovačnica, 2. Štruc Miran, SGV, 3. Razdevšek, stroji in deli.
Želel pa bi opozoriti, naj se predsedniki OO ZSM oziroma referenti za šport in rekreacijo v bodoče bolj resno lotijo posameznih akcij, ki smo si jih zadali v programu delovanja, da ne bodo s svojo nezainteresiranostjo in neresnostjo zbili volje še tistim nekaj mladinkam in mladincem, ki so pripravljeni delati v ZSM.
Referent za šport in rekreacijo pri KS OO ZSMS Železarne Ravne Tomo Šater
se med potjo tudi ustavljali, tako da smo se domov vrnili ob 19. uri.
Tako je bila naša ekskurzija pri kraju. Na Ravne smo se vrnili z veliko dobre volje in z nekoliko več znanja. Zelja nas vseh pa je, da bi tudi naše delo v osnovni organizaciji tako dobro potekalo in da bi bili vsaj toliko sklepčni in seveda vsaj toliko aktivni kot na ekskurziji.
Marta Vrenčur
jo sicer opazimo le malokje, čakali na avtobus.
Ze po prvih metrih sem spoznala, da za pešačenje nisem primerno obuta. Pri gazenju snega so mi bile pete škornjev sila v napoto (pri nakupu pa so mi modeli z najvišjo peto vedno prenizki!). Noga, enkrat leva, drugič desna, je poskušala v snegu razne akrobacije, ki pa sem jih komaj ukrotila. Pa kako se vleče do upravne zgradbe! Strašansko me je jezilo tudi odmikanje prihajajočim iz nasprotne smeri. Mislila sem, da se bodo moški meni, dami, kavalirsko odmaknili, in prepustili ozko gaz mojim nožicam, toda ni bilo ravno tako. Naletela sem namreč na sebi enake, ki se niso bili pripravljeni odmakniti niti centimeter, pa če bi jim tudi naproti pripeljal buldožer.
Po kar naporni poti sem končno zagledala upravno zgradbo. Ob misli na toploto pisarne sem še pospešila korak. Šele ko sem pristala na svoji spoštljivi zadnjici, sem priznala, da ni dobro tako zelo hiteti. V istem trenutku sem že bila na nogah, previdno pogledala okoli sebe (da me ja ne bi kdo videl) in fino odkorakala dalje. Ko sem stopala mimo vratarja, se je ta pošalil in me vprašal, kdo mi je od zadaj pritisnil »štempel«. Na plašču sem namreč nosila precejšnjo količino snega za spomin na padec.
Ko sem si malo opomogla in vzela v roke ogledalce, sem videla katastrofo. Okrog oči se mi je moj make-up razlezel v indijanske bojne barve in moja seksi frizura je bila bolj podobna kurjemu perju. Bila sem sila smešna in svoji podobi sem se smejala bolj kakor »Gustavu« na televiziji.
Ves dan sem bila dobre volje. Čutila sem rdečilo na licih, v sebi pa moč. — Hura, pešačenje!
Tiha
OBISKALI SO NAS PRIJATELJI IZ ČRNE
Obiskali so nas gojenci zavoda za delovno usposabljanje mladine iz Črne. Učenci naše šole smo se zbrali v telovadnici, kjer smo jih prisrčno sprejeli. Najprej so se jim predstavili učenci naše šole in zaplesali kolo.
Z gojenci zavoda imamo že vrsto let prisrčne stike in jih obiskujemo. Občudujemo njihove ročne spretnosti. Letos so v trgovskem podjetju »Nama« razstavljali razna ročna dela: gobeline, tapiserije, vozlanje itd. Tudi naši šoli so ob tem srečanju poklonili leseno sliko, prepleteno s številnimi nitkami.
Ob koncu šolskega leta bodo tretješolci vrnili obisk gojencem.
Za konec smo skupaj zapeli pesem Jugoslavija.
Želimo še nadalje tako prisrčne in dobre stike z njimi.
Novinarsko-dopisniški krožek Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem
DVESTO NAS JE BILO NA URŠLJI GORI
V okviru akcije NNNP smo na naši šoli organizirali športni dan. Razdelili smo se v tri skupine:
— Najdaljšo pot so imeli 7. in 8. razredi. Prehodili so pobočje Uršlje gore do vrha.
— 5. in 6. razredi so izbirale stranske in gozdne poti do Naravskih ledin.
— Pot do Smučarske koče so premagovali 1., 2. in 4. razredi.
—■ 3. razred pa je zavil proti kmetiji pri Jurčku v Podgori, kjer stoji spomenik štirim padlim partizanom. Ogledali so si tudi partizansko bolnišnico.
Dan je bil sončen, pokrajina barvita, zato smo uživali v jesenskih lepotah.
Naš športni dan je imel ob tem pomembne naloge:
— učitelji in učenci smo preizkušali svoje zmogljivosti
— reševali smo naloge orientacije v naravi
— premagovali smo naravne ovire in prenašali tovor v nahrbtnikih
— se igrali borbene igre
— spoznavali smo spominska obeležja in partizanske poti
— se med seboj spodbujali in pomagali tistim, ki so imeli težave med potjo
— med pohodom smo uporabljali naprave za obveščanje, posamezne skupine pa so imele tudi ekipe RK.
Pohodi s tako vsebino se nam zdijo izredno pomembni, saj nas opozarjajo na napake, ob njih pa si razvijamo tudi pomembne telesne in druge sposobnosti, ki jih potrebuje vsakdo od nas, da lahko rešuje naloge v okviru akcije NNNP in je sposoben braniti domovino, če bi bilo to potrebno.
Pionirji in mladinci Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem
AKCIJA PIONIRSKE ORGANIZACIJE
Pionirji osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem smo pomagali kmetu Nadvarju na Navrškem vrhu pobirati sadje. Bilo nas je veliko, zato je šlo delo hitro od rok. Pobrano sadje smo odvažali s traktorjem v prešo. Iz sadja so sproti stiskali mošt. Tudi pri tem delu smo pomagali.
Ko smo delo zaključili, smo dobili pravo kmečko malico: sladek mošt, domači kruh in sir. Kmeta Nad var j a pa smo še prepričali, da nam je povedal nekaj o življenju in delu na kmetiji. Naše prostovoljno delo so spremljali tudi člani fotokrožka.
Vsem je bilo prijetno na kmetiji, zato bomo akcijo še ponovili. Mislimo pa, da smo opravili koristno delo.
Udeleženci delovne akcije
ŠTUDENTSKI STABILIZACIJSKI POZDRAV
Pa ti pride pred časom na moj naslov lep paket; na zadnji strani: »Odpošilja: Klub koroških študentov, Ljubljana«. Najprej sem pomislila na zapiske, a so se mi zdeli sumljivo lahki. Škatla je bila od bonboniere, zato sem si rekla: no, pač kakšna »lažja« sladkarija. Ko sem odprla, sem kar zazijala: kolegi-študenti so mi poslali copate, strgane in zaprašene, mojo zapuščino njim. Ko sem odhajala iz Ljubljane, sem jih pustila, češ študentom vse prav pride. Priložili so tudi »garancijski list« (od bonboniere) in tale »spremni dopis«:
Vsaka stvar odsluži enkrat svojemu namenu, zato ti to pošiljamo v študentovskem imenu. Sedaj spadaš med proletariat, in ne rabiš več teh strganih copat.
Si mlada dama, žena, z vsemi dobrotami obložena.
Kaj tebi mar te copate, ki niso nič kosmate!
Vseeno malo prahu smo na njih pustili, da bi skomine ti zbudili po dneh, ko si »biksala« parket in hodila k sosedam na klepet.
Saj jih bi še mi nosili,
če nas ne bi s stabilizacijo zašili.
Lahko bi bili kaznovani,
če bi bili še s tvojo lastnino zaznamovani.
Zato se le nič ne huduj,
jih hitro obuj
ali pa hrani za čase tiste,
bo bodo tvoji otroci na fakulteto nosili liste.
Stabilizacijski pozdrav:
vse ti pride še prav!
Kolegi, hvala! Pozdravljam vas v upanju, da kmalu pride tudi džezvica brez ročaja (če je že niste vrgli stran).
Hvaležnost pa taka!
Ko smo bili mi študenti...
Včasna študentka
ŽALOSTNI ZBORI
Nekateri zbori delovnih ljudi bi morali biti drugačni. Poglejmo enega od blizu. Ker stalne zapisnikarice ni bilo, je zbor potekal brez nje. Da bi jo kdo nadomeščal, se niso spomnili.
V zadnjem trenutku so določili ljudi, ki so potem predavali. Zato so bile tudi razlage izredno slabe. V glavnem so govorci povedali tisto, kar smo lahko že prej sami prebrali v Poročevalcih. Morali pa bi le strnjeno povzeti najvažnejše, potem pa pozvati zbor, naj vpraša, če mu kaj ni jasno. V primeru, da je vse tiho, problemi pa niso preprosti, je prav, da »glavni« zbudi množico z izzivalnimi vprašanji. Tako bo vsaj videl, če vsi razumejo.
Tudi izražajo se nekateri zelo težko. Res, vsak ni enako sposoben govoriti, toda če ne gre drugače, si je treba razlago ali poročilo zapisati od pike do pike in potem brati. Nihče ne bo zameril, češ še govoriti ni sposoben. Ljudje bodo zaploskali, da bo le kratek in jedrnat. Na zboru pa je razlagalec govoril in govoril, sukal stavke in misli, povedal pa ničesar. Navzoči so se butali s komolci in se zgražali. Ko je bil čas za razpravo, jim je bilo seveda vse jasno.
Potem so poslušali poročilo o denarju, ki so ga letos porabili, in dejansko porabo primerjali z načrtovano. Tisti, ki je poročal, je govoril v novih dinarjih in do pare natančno. Koliko časa bi prihranil, če bi številke zaokrožil! Tudi ugovore bi moral pričakovati. Ko so se pojavili, jim ni znal oporekati. Tako navzoči niso izvedeli, kdo jim je določil predračun, prav tako tudi ne, ali bodo pri plačah odslej upoštevali gospodarnost — torej neko nagrado zato, ker so zapravili manj, kot pa so načrtovali. Glavno, da se je zbor končno nehal.
Tudi osebno ne bi smeli napadati, še posebno, če napadeni niso prisotni in se ne morejo braniti.
Vsi se moramo potruditi, da se bodo naši zbori ljudi izboljšali. Tisti, ki bodo imeli glavno besedo, naj se prej na razlago in poročanje dobro pripravijo, mi pa se prisilimo poslušati. Če nam karkoli ni jasno, vprašajmo. Res je, da vsi nismo dovolj pogumni, da bi se oglašali. Toda, če bi vsaj pogumnejši dobro poslušali in v razpravah sodelovali, naši zbori ne bi bili predvsem slabo predavanje. Postali bi resnično oblika dogovarjanja.
Zborovalec
Iz naših krajev
KS PREVALJE:
JAVNE RAZPRAVE V JANUARJU
Medtem ko so v ravenski krajevni skupnosti že pred časom stekle javne razprave o samoupravnem in prostorskem preoblikovanju KS, pa so se v prevaljski v začetku decembra povezali iniciativni odbori SZDL, sekretariat OO ZKS, predstavniki hišnih svetov in člani krajevnih odborov ZZB NOV, ZSMS in sindikata ter preučili osnutke mej bodočih krajevnih skupnostih. S tem pa so tudi pripravili vse potrebno za_javne razprave, ki naj bi se pričele prve dni prihodnjega leta. Tajnik Jože Boštjan je ob tem povedal, da je med krajani KS Prevalje veliko zanimanje za reorganizacijo. Zanima jih le, kako se bodo nove KS financirale in če se ob tem ne bo povečalo administrativno delo.
KS LESE:
LEŠANI SE POČUTIJO ZAPOSTAVLJENE
Na Lešah so že leta 1976 prvič razgrnili zazidalni načrt za individualno gradnjo, Ker sta takrat SKIS in urbanistični biro zahtevala, da bi se za uresničitev tega načrta za začetek moralo prijaviti vsaj šest interesentov — teh pa ni bilo — je bil načrt odmaknjen. Danes je pa na Lešah mnogo več interesentov za individualno gradnjo, vendar zaradi nedodelanega
le-ti povedali, kaj jih spravlja v slabo voljo in kaj jih moti pri današnjem (ne)delu nekaterih organizacij in ustanov. Javno so vprašali, zakaj se na Lešah vsa leta po drugi svetovni vojni ni zgradilo niti eno družbeno stanovanje. Kot so povedali, baje imajo tri družbene stanovanjske hiše, ki so stare že nad sto let, ki jim s svojo zunanjostjo niso v ponos. Lešani takšnega mačehovskega odnosa, ki ga imajo nekateri v dolini do njih, ne morejo razumeti. Pravijo namreč, da tako zapostavljeni kot so sedaj, še nikoli niso bili. Da bi Leše ponovno zaživele, predvsem pa, da se bodo razvijale enako kot drugi kraji v Mežiški dolini, so mladi zahtevali, da se
KS RAVNE NA KOROŠKEM:
morajo v bližnji bodočnosti tudi na Lešah pričeti graditi družbena stanovanja.
Tudi z vsakdanjo preskrbo ni vse v redu. Tako se je zadnje dni večkrat zgodilo, da je v edini leski trgovini zmanjkalo mleka in kruha in da, odkar je zapadel sneg, ni več moč kupiti sadja in zelenjave. O tem so razpravljale tudi vse družbenopolitične organizacije in svet potrošnikov. Dogovorili so se, da bodo nemudoma pri trgovskih organizacijah zahtevali, da se mora dostava kruha in mleka čimprej urediti. Od Povrtnine Maribor pa bodo zahtevali, da mora tudi v zimskih mesecih dostavljati zelenjavo in sadje.
MANJ SREDSTEV IZ ZDRUŽENEGA DELA
2e sedaj pa na Prevaljah zagotovo vedo, da v prihodnjem letu s sredstvi krajevnega samoprispevka ne bodo mogli postoriti ničesar, saj so vsa predvidena sredstva porabili že v letu 1980 za ureditev družbenega doma in za asfaltiranje lokalne ceste in ureditev cestne razsvetljave od gasilskega doma do doma upokojencev. V prihodnjem letu bodo nadaljevali z ureditvijo kanalizacije in z asfaltiranjem lokalnih cest. Vse to pa bodo financirali s sredstvi, ki jih krajevna skupnost dobi od 0,5 BOD.
Tako kot v drugih KS ravenske občine so se tudi na Prevaljah že pred časom lotili izdelave ocene požarne varnosti, na osnovi katere bodo že do sredine januarja izdelali načrt za varstvo pred požari.
Sele ob izteku letošnjega leta v KS Ravne ugotavljajo, da so bile za leto 1980 želje in potrebe nerealno in previsoko postavljene. Zato baje tudi niso uspeli začrtanega plana v celoti realizirati. Poleg tega, da so letos največ časa in sredstev vložili v gradnjo magistrata, so opravili tudi kadrovske spremembe v strokovnih službah KS.
Ker je ravenska krajevna skupnost letos dobila iz 0,5 BOD na zaposlenega kar 530.000 din manj, kot naj bi ga dobila, ni uspela narediti več za bolj čisto in urejeno okolje na Ravnah. Pri KS pravijo, da je za neurejeno okolje predvsem krivo komunalno podjetje Prevalje, predvsem pa vodilni pri tem podjetju, ki se baje ne odzovejo prošnjam Ravenčanov.
V letu, ki se izteka, pa na Ravnah niso bili zadovoljni z delovanjem delegatskega sistema. Še vedno namreč ugotavljajo, da ljudje niso zainteresirani za sestankovanja. Tako imajo precejšnje težave pri organizaciji zborov občanov in pri sklicu sestankov temeljne delegacije in delegacij SIS. Kljub težavam, ki so jih imeli v letu 1980, pa so optimisti, saj so prepričani, da bosta krajevna samouprava in delegatski sistem mnogo bolj zaživela po reorganizaciji sedanje KS.
V prihodnjem letu naj bi na Ravnah poleg reorganizacije KS več pozornosti posvetili poživitvi delegatskega sistema in krajevne samouprave. Mnogo več namera-
KS CRNA NA KOROŠKEM:
vajo storiti za dosego pogojev za prehod ravenskih osnovnih šol na celodnevno šolo. Graditi naj bi začeli tudi novi otroški vrtec in igrišča na Javorniku. Na področju komunalne ureditve pa naj bi uredili avtobusno postajališče na
»Tičnica«
Čečovju (za lokalca) in na Dobri-jah za medkrajevni promet. V starem delu Raven bodo asfaltirali nekatere ulice in na Navr-škem vrhu dokončno uredili park OF.
SLABO OČIŠČENE CESTE
zazidalnega načrta že nekaj let zaman čakajo na gradbena dovoljenja.
Ker Leše tudi drugače niso urbanistično in komunalno urejene, so o teh vprašanjih nedavno spregovorile vse družbenopolitične organizacije in delegati KS. Na zahtevo Lešanov pa je 13. decembra KK SZDL organizirala tudi zbor krajanov. Dokaj konkretno so
Potem ko so v kulturnem domu v Crni v začetku decembra s tehničnimi napravami opremili oder, uredili ogrevanje in preizkusili klimatske naprave, so 13. decembra pričeli v njem predvajati tudi filme. Kar z majhno svečanostjo so Črnjani proslavili ta dogodek, saj so morali več kot 30 let čakati na tako sodobno opremljeno dvorano. Končno so tudi opremili knjižnico in čitalnico v kulturnem domu.
Zadnje dni decembra pa so v vaški skupnosti Žerjav stekle javne razprave o samoupravnem in prostorskem preoblikovanju KS. Na zborih občanov v Žerjavu in Jazbini je bilo večkrat povedano,
da si tamkajšnji krajani želijo lastno KS. Spregovorili pa so tudi o drugih aktualnih vprašanjih.
Kljub zapadlemu snegu in nizkim temperaturam Stavbenik Prevalje gradi v Rudarjevem tri nove stanovanjske bloke. V njih bo 47 stanovanj, ki bodo vseljiva šele ob koncu leta 1981.
Stanko Kordež, tajnik KS Črna, je še povedal, da je te dni med krajani precej negodovanja zaradi slabo očiščenih in posutih lokalnih cest. Krajani nikakor ne morejo razumeti obnašanja delavcev prevaljskega komunalnega podjetja, predvsem pa njihovega načina pluženja. Tudi z odvozom smeti niso preveč zadovoljni. Pra-
Ogrevanje Prevalj s plinom
Industrijski noži v belem
IZ TOZD
V Novicah se je pojavila kratka beležka s sestanka PO, da bi Prevalje ogrevali s plinom. Za kaj gre?
Mežiška dolina s stisnjenimi naselji ob Meži in z industrijo sila neugodno vpliva na kvaliteto zraka, saj je območje v IV. coni onesnaženosti. Ravne so se delno rešile individualnih kurišč kot neugodnih virov onesnaženosti zraka z izgradnjo toplovodnega omrežja, ki se napaja iz železarne. Obseg te izgradnje je v glavnem zaključen, dograjevali se bodo samo še posamezni novi objekti in tisti, ki še niso priključeni na omrežje. Z začetim delom ne smemo in ne moremo nehati, saj smo si zadali cilj, da v vsej dolini rešimo problem onesnaženja zraka in oskrbo s toplotno energijo. Začeto moramo izvesti do konca. Nadaljnji prikaz problematike oskrbe s toplotno energijo bomo v tem sestavku zasledovali samo z energetskega in investicijskega gledišča.
Za oceno, s kakšno obliko energije napajati določena območja, je več kriterijev, eden izmed njih je gostota prebivalcev na enoto površine. Za gosto naseljena območja se izključno izplača uvesti sistem toplovodnega ogrevanja (primer Raven, Velenja, delno Ljubljane). V tem primeru so investicijski stroški in izguba energije na enoto koristne ogrevalne površine v mejah gospodarne naložbe. Za redko naseljene zaselke se ne izplača investirati v relativno velik in kompliciran sistem, saj so stroški na enoto koristne površine preveliki in investicija ni gospodarna. Meja gospodarnosti je okoli 50 MW/km!. Ce pogledamo Prevalje, vidimo, da so večji del naseljene z individualno izgradnjo, zato pride v poštev drugi primer.
Naslednji kriterij je racionalnost izrabe energije. Vsi vemo, da temu problemu iz dneva v dan posvečamo večjo veljavo in prav je tako. Racionalni kriterij se začne z izbiro medija, s katerim se napajamo, oziroma z načinom njegove izrabe. Ce primerjamo ogrevanje prostora prek primarnega toplovodnega sistema z direktno uporabo energetskega medija, vidimo, da v prvem primeru imamo izgube v kotlu, transportu, transformaciji na sekundarni strani in dovodu v prostor. V drugem primeru, ko medij direktno pretvarjamo v toplotno energijo, se izognemo izgubam transporta in transformacijskim, pri direktni uporabi gretja s plinskimi infragrelci ali elek-
vijo namreč, če že oni skrbijo za lep videz kraja, bi moralo tudi komunalno podjetje bolj redno odvažati smeti. Da bi se teh neljubih težav rešili, predvsem pa, da bi komunalni delavci imeli manj dela, so zato že pred meseci naročili pri komunalnem podjetju šest kontejnerjev, ne vedo pa, kdaj jih bodo dobili.
Franc Rotar
triko se nam vsa dovedena energija direktno pretvori v toplotno, in nimamo nikakršnih nepotrebnih izgub. Danes se temu kriteriju približujemo tako, da dovedeno energijo poizkušamo meriti in obračunavamo dejansko porabo, s tem pa vsakega porabnika silimo v racionalno porabo.
Za Prevalje je IMP TOZD Projekti-va izdelal štiri različne variante ogrevanja. Prvo je obdelala ogrevanje iz železarne. Našo kotlarno bi morali dodatno povečati za enoto velikosti okoli 50 MW. Druga in tretja varianta sta predvidevali kotlarno na robu Prevalj, samo, da se v enem primeru kuri s tekočim gorivom, v drugem s plinom. Zadnja varianta je upoštevala ogrevanje s plinom. Vsaki stanovanjski enoti se pripelje plin, kjer se nato opravi meritev. Kako ga bo pa porabnik porabil, je pa prepuščeno njemu. Točno bo vedel za porabo in kaj s tem ogreva. Obstoječe enote v stavbah sc dopolnijo s kombiniranimi gorilniki plin — tekoče gorivo.
Ce analiziramo vse štiri variante, pridemo do naslednjih sklepov:
I. 442,000.000 din II. 420,000.000 din
III. 417,000.000 din
IV. 213,000.000 din
Investicije so ocenjene za 100*/. izvedbo posamezne variante. Vsako varianto je možno realizirati tudi etapno, izgradi se določen del naprav in omrežja. Za del omrežja (40 •/•) so za
I. etapo potrebne naslednje investicije (ocena):
I. 200.000.000 din II. 200,000.000 din
III. 200,000.000 din
IV. 44,100.000 din
Četrta varianta je investicijsko zelo ugodna, saj so stroški I. laze za Vi manjši od ostalih treh.
Uporabljeno gorivo je ali mazut ali zemeljski plin. Glede na zakonsko prepoved se mazut za ogrevanje ne sme več uporabiti in je zato varianta
II. neizvedljiva. Ostanemo torej pri zemeljskem plinu. Varianta I. sc kuri v železarni, varianta III. v kotlarni na Prevaljah in varianto IV. s plinom si kuri vsak sam. Investicijsko in gledano s strani racionalne porabe je varianta IV. najugodnejša. Premog smo tudi upoštevali, samo zaradi ekoloških neugodnih razmer na tem območju ni uporabljiv, in smo ga izločili že v definiranju projektne naloge.
Izbrana varianta ima tudi to prednost, da jo je možno uporabiti za vso Mežiško dolino in okolico Kotelj. S tem se poenoti sistem obračunavanja. Vsem zainteresiranim pa se dajo enake možnosti za oskrbo s toplotno energijo.
To je grob prikaz dela komisije in dela izvršenih analiz. Menimo, da smo se v tem trenutku odločili za varianto, ki bo dolgoročneje zadovoljevala potrebe Mežiške doline po energiji. S tem pa se je pravo delo šele začelo. Odslej bomo morali na tem problemu delati vsi, tako krajani kot strokovne in upravne službe.
Mag. Dušan Vodeb
Med 26. novembrom in 5. decembrom so delavski sveti TOZD in delovnih skupnosti sprejemali več listin.
1. Temelje plana SOZI) Slovenske železarne je sprejelo 8 TOZD, drugi pa imajo nanj pripombe oziroma ga bodo obravnavali na zadnjih sejah letos.
2. Samoupravni sporazum o temeljih plana železarne za obdobje 1981/85 so skoraj v polovici TOZD sprejeli z določenimi pripombami. Najpogosteje se javlja zahteva, naj se črta gradnja centra za tehnično in zdravstveno varstvo, ker v sedanjem obdobju ni sprejemljiva. Sicer pa želijo delavci videti v planu tudi sebe in rešitev svojih težav (kalilnica, orodjarna, industrijski noži). V pnevmatičnih strojih menijo, da je plan prezahteven. ETS predlaga, naj za gradnjo stanovanj še naprej izdvajamo 10°/o od bruto OD, v komerciali pa so skeptični glede izvajanja investicij.
3. Anekse k samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev za posamezne investicijske naložbe so sprejele vse TOZD (v Kovinarstvu na Ljubnem jih
8. februarja 1980 je skupščina ravenske kulturne skupnosti sprejela odlok, da bodo pionirsko knjižnico v novem magistratu poimenovali po pisatelju Leopoldu Suhodolčanu.
Knjižnica se v osnovi ne bo razlikovala od drugih splošnoizobraževalnih knjižnic, le razmerje med fondom za odrasle in mladino bo 30 :70, torej prevladuje mladinska knjiiga. Ker pa bo knjižnica sorazmerno velika, bo v njej še vseeno čez 4000 enot »živega« leposlovja in poljudnoznanstvene literature za odrasle. Bo tudi edina v občini, ki bo imela fond za starejše prostorsko ločen od mladinskega. V njej bodo knjižničarji pripravljali najrazličnejše metodično izdelane oblike knjižnične in knjižne vzgoje (vzgojiti otroke in mladino v ša-
še niso obravnavali), vendar mnogi s pripombami. Delavce v kalilnici motijo predvsem prekoračitve gradbenih del in domače opreme. V energiji, pnevmatičnih strojih in v jeklolivarni opozarjajo, da je treba subjektivnim vzrokom za prekoračitve investicij posvetiti več pozornosti. V jeklovleku in v industrijskih nožih so anekse sprejeli le pogojno. V prvi TOZD zahtevajo nadomestila za stare stroje in za odpravo ozkih grl, v drugi pa sredstva za izločitev oddelkov brzoreznega orodja in compond gredic iz obrata.
Da bo v prihodnje prekoračitev čimmanj, so na zboru PII zagotovili, da bodo z večjo prizadevnostjo odpravljali vzroke zanje.
4.	Samoupravni sporazum o štipendiranju in družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Ravne so sprejeli vsi delavski sveti TOZD in delovnih skupnostih (Kovinarstvo ju sprejema v okviru svoje občine), dve TOZD (ETS in vzmetarna) s pripombami.
H.	M.
(Povzeto po ustreznih zapisnikih)
mostojne uporabnike knjižnice z vsemi pomagali v bralce in uporabnike leposlovne in poučne knjige), kot so:
— ure pravljic (za otroke od 5. do 10. leta); knjižničar pripoveduje pravljice, na koncu pa naveže nanje kratek igralni odmor
— vzgojno-varstveni zavod na obisku (za otroke od 5. do 7. leta); knjižničar se z otroki igra »obisk v knjižnici« in jim tako prikaže ureditev in delovanje knjižnice, obisk pa zaključi z uro pravljic
— knjižne uganke (za otroke od
11.	do 14. leta); podobne so pravljičnim, le da so zahtevnejše
•— obisk mladinskega pisatelja (za otroke od 7. do 14. leta); povabljeni pesnik, pisatelj, glasbenik ali igralec se o svojem delu pogovarja z otroki
Tople hale
V MAGISTRATU PIONIRSKA KNJIŽNICA »LEOPOLDA SUHODOLČANA«
Stare strehe
— »Moja najljubša knjiga« (za
otroke od 7. do 14. leta); knjižna razstava, ki jo pripravi manjša skupina otrok-bralcev; razstavljajo svoje naj ljubše knjige; delajo samostojno, knjižničar jih le nadzoruje
— razgovori o knjigah (za otroke od 10. do 14. leta); knjižničar naj bi bil predvsem usmerjevalec debate o knjigah
— kulturni dogodek tedna (za otroke od 10. do 14. leta); na posebnem panoju vsak teden opozoriti obiskovalce na pomembnejši dogodek in ga ponazoriti s knjigami, likovnim, slikovnim in drugim informativnim gradivom
— kviz »Kdor išče, ta najde« (za otroke od 10. do 14. leta); obiskovalce naučiti uporabljati knjižnična pomagala, kot so: katalogi, slovarji, leksikoni, bibliografije, revije ipd. in jih navajati na samostojno delo z njimi
18.	in 19. oktobra 1980 se je mešani pevski zbor »Prežihov Vo-ranc« z Raven udeležil velike pevske manifestacije v Zadru.
Z dvojnim namenom pišem o tem:
prvi je želja, da ne bi ta dogodek, ki je mnogo pomembnejši, kot nekateri mislijo, šel mimo nas in bil preprosto pozabljen; drugi namen pa je nesporno dejstvo, da smo dostojno, častno predstavljali Koroško in Slovenijo in tako opravičili naše pevsko poslanstvo.
Odločitve, da poj demo na srečanje v Zadar kot predstavniki Koroške in Slovenije, smo se iskreno razveselili. Pa ni bilo samo veselje. Tudi skrbi, ki obvezujejo. Zavedali smo se, da moramo opravičiti zaupanje. Poprijeli smo.
Ko smo na večer pred odhodom na zadnji vaji skušali še čimbolj utrditi naštudirani program, smo čutili, da se je trud izplačal, da vsa prizadevanja niso bila zaman. Tudi Vresov pevovodja tovariš Kert, ki je bil ta večer z nami, je potrdil naša občutja. Imenitno popotnico nam je dal. Se posebej smo bili tega veseli zato, ker se tako redko za mešani pevski zbor najde spodbudna beseda. Tovariš Kert jo je. Kot priznan in izkušen pevovodja je vedel, koliko truda, časa, odpovedovanja in ljubezni skriva v sebi vsaka pesem, ko-
— knjižne razstave s komentarjem; teme zanje so različne, s komentarjem pa knjižničar predstavi čim več knjig.
Pionirska knjižnica v novem magistratu bo tako pomagala šolskim knjižnicam izvajati njihov posebni pedagoški program, s svojimi oblikami dela pa se bo odpirala širšemu družbenemu dogajanju. Zaradi bogatega mladinskega fonda in prostorskih možnosti bo imela vlogo vzorčne knjižnice za občino Ravne. Posebne oblike dela bo organizirala, razporejala in izvajala z mladimi bralci v svojih prostorih in tudi v vseh drugih knjižničnih enotah v občini.
(Po katalogu: Koroška osrednja knjižnica, pionirska knjižnica »Leopold Suhodolčan«
likšna je odgovornost pevovodje in vseh pevcev.
Že ob prihodu v Zadar smo začutili, kako mesto živi s svojo prireditvijo: vsakoletnim srečanjem pevskih zborov Hrvatske. Letošnje je bilo že 13. in posvečeno pomembnim obletnicam.
Organizatorji so prireditve razdelili. Tako so zbori nastopili v delovnih organizacijah, v šolah in kasarnah. S pesmijo so segali do Ohronca, Benkovca in Biograda. Vse tri večere je bila dvorana Narodnega gledališča prepolna, živa priča velikega zanimanja domačinov za zborovsko petje.
Zadar je bil v teh dneh pravo mesto pesmi, saj je gostil 17 zborov ali prek 1200 pevcev iz vse Hrvatske. Kot gostje pa so nastopili: mešani zbor iz Hvara, moški zbor iz Makarske in mi.
Prvi smo nastopili na večernem koncertu. Čudovito akustična dvorana in še bolj čudovito občinstvo so naredili svoje. Peli smo iz srca in segli v srca poslušalcev. S pesmijo smo želeli povedati, da smo iz Slovenije, iz tistega mesta, odkoder je 1979. leta krenila na pot Titova štafeta, iz železarskih Raven. Uspeli smo, dali smo jim koroško in slovensko borbeno in umetno pesem.
19.	oktobra 1980 smo se vsi zbori zbrali v športni dvorani Jazine
k zaključnemu skupnemu koncertu z naslovom »TITO, ČLOVEK ZA VSA SRCA«. V prepolni dvorani se je 17 zborov trudilo, da zadnji dan srečanja spremenijo v nepozabno doživetje, še posebej zato, ker je bil ves program posvečen tovarišu Titu. Čudovite pesmi, prepletene s Titovimi mislimi in z recitacijami, so napolnile vsa srca.
Organizacija te mogočne prireditve je bila brezhibna. Vsi zbori so bili na vnaprej določenem mestu. Ko je bil zbor na vrsti, je vstal, odpel svojo pesem in spet sedel. Pesmi posameznih zborov so se prepletale s skupnimi.
»Jugoslavija« in »Druže Tito, mi ti se kunemo« pa sta združili poslušalce in pevce. Bili smo eno, bili smo pesem. Vsi smo peli s solzami v očeh in s Titom v srcu.
Kakor odmev, prisega, ki jo bo-
Jubilej počastili
Koroška osrednja knjižnica in Delavski muzej sta se pridružila praznovanju naših obletnic. V ravenskem Likovnem salonu sta pripravila razstavo »360 let železarstva v naši dolini in 30 let samoupravljanja v železarni Ravne«. Odprta je bila od 27. novembra do 4. decembra.
V Titov spomin so na začetek razstavnega kroga dali »Tito med železarji; 1958—1971« in »Koroška Titu« (plošča, almanah in štafetna palica).
Na 26 panojih so nato predstavili razvoj našega železarstva. S slikami in podnapisi so prikazali fužine v Mežiški dolini v 17., 18. in 19. stoletju — črnjanske, muše-niške, mežiške, javorniške, ravenske, in še posebej prevaljško železarno.
Kmalu so postale ravenske najpomembnejše, zato je ves preostali del razstave posvečen njim. Videli smo lahko, kakšne so bile v času Jurija grofa Thuma, v dobi Avstro-Ogrske monarhije, po
1.	svetovni vojni in med obema vojnama. Nato so predstavili začetke delavskega gibanja v železarni Ravne, seznanili so nas s prvimi volilnimi bitkami in sindikati, s kulturnima društvoma »Svoboda« in »Vzajemnost«. Prav tako smo spoznali komuniste, ki so organizirano delovali med železarji (po letu 1932), ter zvedeli,
mo vedno nosili v srcih, je ostala v nas ena od mnogih recitacij:
»Poznamo tvojo in našo pot, ostajamo tisto, česar si nas naučil
in kar je iz nas ustvarila Sutjeska,
Neretva,
Kozara.
Jaz grem z vsemi in vsi gredo z menoj
in slišim, kako enotno bije veliko srce Jugoslavije.«
Doživetja, čudovite vtise in zadovoljstvo ob uspehu nosimo s seboj in jih bomo še dolgo.
Zelje organizatorjev so se uresničile. Iz zelenega Zadra smo se vrnili polni nove, še večje ljubezni do domovine in pesmi, z zavestjo, da smo pomagali graditi mostove prijateljstva v naši domovini.
Mojca Prašnički
tudi z razstavo
da je kasneje — med vojno — okupator ravensko železarno dograjeval le za svoje vojne potrebe. Nato so nam predstavili obdobje socializma in samoupravljanja ter trenutke, ko so delavci prevzeli tovarno v svoje roke. Prikazali so, kako od takrat železarji sami izgrajujejo tovarno in skrbijo za življenje po delu. (»Leta 1947 so začeli kopati temelje za prvi stanovanjski blok na Čečov-ju. To so bila prva delavska stanovanja, zgrajena na Ravnah po letu 1917«.)
Razstavni krog so prireditelji sklenili z dosežki v zadnjem desetletju ter s prikazom grafikonov blagovne proizvodnje in jekla, realizacije v dinarjih in dolarjih, števila zaposlenih ter tlorisi železarne leta 1970 in 1980. V vitrinah so razstavili še priznanja in plakete, primerke Koroškega in Informativnega fužinarja (»neprecenljiv prispevek železarjev koroškemu domoznanstvu«) ter nekaj knjig o Mežiški dolini in njenem fužinarstvu (Ivan Mohorič: Industrializacija Mežiške doline, 720 let Ravne na Koroškem, Ravensko jeklo, Med Peco in Pohorjem itd.).
Razstava jev sliki in besedi potrdila geslo s prapora v kotu: »Z delom gradimo boljše dni«.
H. M.
Naj zaori pesem o svobodi
»TITO, ČLOVEK ZA VSA SRCA« - ZADAR '80
MESEC KNJIGE V
Akciji, katere glavni namen je popularizacija knjige, smo se pridružili z dvema prireditvama tudi v ravenski občini.
Od 3. do 12. novembra je bila odprta razstava slovenskega mladinskega tiska v prostorih Koroške osrednje knjižnice — Študijske knjižnice na Ravnah. Knjige so bile razstavljene v treh prostorih. V prvem, vsem znanem po imenu enciklopedije, poučna oziroma poljudnoznanstvena literatura, v drugem (salonu) dela, ki so jih domači — koroški pisci namenili mladim, v tretjem (Kuharjevi bralnici) pa leposlovje. V vseh so bile knjige razvrščene po starostnih stopnjah, v okviru teh pa po zbirkah. Seveda nismo razstavili vseh mladinskih knjig, ki jih hranimo, kajti teh bi bilo preveč. Tako smo predstavili posamezne zbirke z najznačilnejšimi in najkvalitetnejšimi deli. Naša razstava torej ni imela namena prikazati mladim, koliko knjig imamo v knjižnici in koliko jih še niso prebrali, ampak predstaviti dela, po katerih naj mladi čimbolj segajo.
In kakšen je bil odziv?
Okrog 2500 mladih iz cele Mežiške doline si je ogledalo razstavljene knjige. Zanimanje je bilo veliko, od prvošolčkov do gimnazijcev. Vsak je našel knjigo, ob kateri je postal, jo prelistal in si mogoče rekel: »To pa moram prebrati.« Upam si trditi, da bi razstave v nekaj dneh ne bilo več, če bi si bilo mogoče razstavljene knjige tudi izposoditi. Druga ugotovitev, ki smo je še posebej veseli, pa je ta, da se mladi zelo zanimajo za poučno poljudnoznanstveno literaturo. Zal je ni na pretek, posebno za mlajše (cicibane in pionirje) ne, a so zbirke, kot so Dobro je znati, Konjiček, Pelikan, Pionirjeva knjižnica ipd., ki mogoče mladim niso bile poznane, na tej razstavi vzbudile precej pozornosti. In povpraševanje po tovrstni literaturi se je po razstavi zelo povečalo.
Druga, sklepna prireditev ob mesecu knjige pa je potekala 14. novembra v prostorih kulturnega doma v Črni. Društvo koroških knjižničarjev, Koroška osrednja knjižnica, Kulturna skupnost Ravne in Zveza kulturnih organizacij Ravne so letos že četrtič izvedli akcijo, ki poteka skozi vse leto, vanjo pa se vključujejo vsi tisti, ki redno obiskujejo knjižnice, so njihovi člani najmanj pet let in segajo po raznovrstni literaturi. In vsem tem izbranim bralcem, ki ustrezajo zgoraj navedenim kriterijem, za nagrado priredimo vsako leto literarni večer, na katerem jim podelimo posebna priznanja in skromne knjižne nagrade. Ta oblika je, kot ste verjetno že sami ugotovili, podobna bralni znački, za katero berejo učenci po šolah, le da bi to obliko lahko imenovali bralna značka za odrasle, ker med zveste bralce nikoli ne vključujemo osnovnošolske mladine.
In kdo so letošnji zvesti bralci? Ravne: Adolf Rauter, Elizabeta Pompe, Miran Kodrin, Tomaž Gol-čer, Marjan Mauko, Adela Umaut, Erika Dirntiš, Vera Oder, Elvira Krivec, Franc Haule.
RAVENSKI OBČINI
Prevalje: Drago Benko, Anton Zalar, Olga Karič, Rajko Vute, Miha Tomaž.
Mežica: Lidija Auprih, Alojz Gorše, Verena Zadravec, Peter Štrucl, Metka Hohnjec.
Črna: Alojz Lupša, Marija Knez, Anka Omerza.
Kotlje: Rok Gorenšek, Zdenka Petrič.
Žerjav: Anica Mokina, Gregor Knez.
Leše: Danilo Praznik, Blaž Pav-linec.
Šentanel: Katka Kumprej.
Na slavnostno prireditev v Črni smo poleg zvestih bralcev, knjižničarjev in družbenopolitičnih delavcev, povabili koroškega pesnika — domačina Hermana Vogla z Loma nad Mežico, pel pa je Koroški oktet.
Potrebno je, da ob koncu leta spregovorim nekaj besed o srčni kulturi, ki naj bi bila vez med ljudmi. Že Balzac je zapisal: »Resnična vljudnost vsebuje srčno kulturo«.
Če pogledamo okrog sebe, kaj hitro opazimo, da je med nami pomanjkanje srčne kulture. Stalno hlastamo po nečem, kljub boljšemu standardu smo nezadovoljni. Smo nervozni, vedno nam nečesa manjka. Pri vsem tem pehanju za boljši jutri, za boljšo službo, boljši položaj vidimo samo sebe. Pozabljamo pa na tisto, kar človeka edino more osrečiti: na dobroto srca.
Naša železarna je postala mogočno podjetje. Veliko je bilo treba, da smo zgradili to, na kar smo lahko ponosni, kar bo našim zanamcem lep spomenik. Kakšna pridobitev, da smeš odločati sam o svojem delu! Lahko rečem, da imamo srečno življenje. Da pa bo to še lepše, se moramo tudi srčno bolj zbližati.
Resnično vljuden je lahko tisti delavec, ki ima kaj srčne kulture.
Leto je naokoli in spet se ti oglašam. Ni še dolgo, kar sem moral tvoje lansko pismo razčlenjevati in raztolmačiti nekaterim. Cas me prisili, da moram sesti in napisati novo pismo, saj novo leto je že blizu. Ti neizbežno prihajaš, v tvojem košu se ne pozna stabilizacijsko leto. Veš, lani sem te prosil, da bi nam kaj prinesel. O, pa si, in to veliko. Družbeni dom na Prevaljah in Crni, vrtec na Prevaljah. Za te dobrote smo ti zelo hvaležni. Vseeno pa te ne bom letos prosil, da kaj prineseš. Kajti, če ti enkrat začneš nositi, ne znaš končati, pa čeravno te za marsikaj nisem prosil.
Samo cene poglej. Ne vem, kako so šle v tvoj koš, saj je bil do vrha poln z njimi. Ne, ne, nafte in plina ne nosi, že tako nimamo deviz. Za avtomobile Je pa ne bomo rabili. Voziti se ne smemo, avtomobilov ni ali pa so mra-zovsko dragi. Zato te bi letos prosil, da prideš s praznim košem, mi ti pa vanj spravimo, kar nam lani ni bilo všeč. Odnesi to potem, kamor hočeš. Tudi v Avstrijo, tam imajo vsega dovolj. Seveda nas, naših kupcev tudi.
Kaj če bi ti podstavil takšno podlago, na kateri bi obstal naš padajoči dinar. Turistov si nam letos dosti prinesel, tako da za dinarje nisem dobil
Vsi smo si edini, da je mesec knjige naj lepši čas za knjigo. A zakaj ne bi bilo časa zanjo večkrat na leto? Zakaj ne bi mogli v tako gospodarsko in kulturno razviti občini, kot je naša, doseči, da bi knjižnice vključevale 20 u/o prebivalstva? Dobili smo nove prostore s sodobno opremo za knjižnice v Črni, na Prevaljah in na Ravnah, vsi delovni občani smo prispevali za gradnjo teh knjižnic, vsi prispevamo za knjige, ki jih hranijo knjižnice. Zakaj ne bi kdaj tudi prestopili praga tega knjižnega hrama, si izposodili knjigo, prvič, drugič ... in mogoče le spoznali, da je knjiga nepogrešljiva prijateljica, potreba in plemenita navada življenja.
Da bi število zvestih knjigi iz leta v leto naraščalo in da bi postala knjiga vez med ljudmi, to so naše želje ob mesecu knjige.
Vljudnosti ni, če ne izvira iz srca. Samo priučena vljudnost hitro mine. Kar delamo, delajmo iz prepričanja! So še med nami nekateri silno vljudni in sladki, ves blišč pa odložijo, kakor hitro mislijo, da ni več potreben. Mnogi znajo biti vljudni do svojih nadrejenih, nižji jih ne zanimajo. Drugi so vljudni v obraz, za hrbtom pa govorijo drugače. Vse to so skažene oblike vljudnosti.
Ne moremo ostati kot neobrezano grmovje kje ob meji. Vsak, kdor dela v fužinarski skupnosti, se mora zavedati, da so zraven njega še drugi sodelavci, ki tudi smejo odločati, ki tudi rabijo svoj življenjski prostor.
Sodelavci, sodelavke, naj bo moj novoletni pozdrav z željo: bodimo vljudni, bolj tovariški, saj tovariški odnosi so naj lepši. Imejmo posluh za potrebe sodelavca!
Prepričan sem, da bodo novoletne želje res povedane iz srca, če bomo sami imeli kaj srčne kulture!
Viktor Levovnik
prostora na Jadranu. S tem sem si prihranil nekaj cvenka zate, ki pa ga bo tvoja obdaritev odnesla.
Tvoj koš ima zares veliko luknjo, da so lahko skoznjo ušle vse svinje, krave in podobne mesnate živali. Kaj pa pesa in koruza? Ne vem, zakaj se tako mučimo in jo pobiramo sredi zime, pustili bi vse skupaj na njivah, saj je še drugo leto čas, da jo pravočasno poberemo. Ti pa praviš, da bi lahko imeli dve žetvi na leto. V čem le, v cenah.
Dragi dedek Mraz, mogoče sem bil do sedaj malce neresen, za to prošnjo pa prosim vso tvojo resnost. Kot delavec za strojem z družino te lepo prosim, da pustiš doma koš s samoupravnimi sporazumi, akti, dopolnili in vabili na sestanke. Ves prosti čas si mi z njimi zapolnil. Ne znam se skoraj več doma normalno pogovarjati, le malo še manjka, da ne bom začel pisati samoupravne sporazume z otroki, ženo, starši, tetami ... vidiš, nikoli ne zmanjka. Velja, koš boš pustil pri sebi doma, nam pa boš pomagal pri papirju. Veš, koliko ga bomo privarčevali, najmanj toliko, kolikor ga uvažamo.
Dragi dedek Mraz, čeprav letos ne boš prinesel dobička, lahko na obisk v našo delovno organizacijo prideš.
Videl boš, kako gospodarimo, koliko delamo. Lani si nam zagodel, vse gospodarstvo si spravil v težak položaj, toda pri nas smo to prebredli, težave smo rešili z dobrim vodstvom poslovodnega odbora in s še boljšim delom nas_ delavcev. Tako si vsi skupaj zaslužimo tvojo pohvalo. Škoda, da v tvoj koš ne gre vsaj del administracije, ki je zagotovo ne primanjkuje v naši delovni organizaciji, jo pa še vseeno kopičjmo. Če prideš kaj na obisk v RO, boš videl, da smo tu znani delavci, ne samo po pridnosti in privatnem šušmarjenju, ampak še posebej po zamudah, škoda le, da se nihče ne upa zamudnikov napisati na oglasno desko, da vidimo, kdo nam prinaša ta slavni rekord v železarni. Si boš upal ti?
Pri nas v delavnici nas hočejo držati na kratko, hočejo disciplino, trgajo norme, ne smeš od stroja, že zapisujejo. Ob istem času pa uprava, posebno normirci, že leta hodi dve do tri minute prej na malico, kljub novi uri in sireni. Saj se pri njihovem delu minute tako ne poznajo. Da ne bomo samo obirali svojih sodelavcev, bom rajši nehal pisati. Lepo te pozdravljam, s polnimi usti dobre železarniške malice iz zasnežene in mrzle Koroške tvoj mladi samoupravljalec
P. S.: Upam, da te ne bodo prijavili in ti delali sitnosti, če nam boš v četrtek pripeljal darila z neparnimi sanmi.
SLOVENSKI PREGOVORI IN REKI
Velika hvala slabše konje jezdi. *
Vsake oči imajo svojega slikarja.
*
Kar je pisano, ne bo izbrisano. *
Kdor se da vpreči, mora vleči. *
Posojilo se povračila veseli.
ZAHVALA
Osnovni organizaciji sindikata stroji in deli se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in denarno pomoč ob selitvi.
Ivan Krebl
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem adjusta-že kovačnice za izkazano pozornost.
Vsem želim še mnogo delovnih uspehov in sreče pri delu.
Ivan Skornšek
Na samem
Hedvika Brvar
AKCIJA »TISOČ DELAVCEV - SODELAVCEV«
DRAGI DEDEK MRAZ
St. 24/1980	INFORMATIVNI	F	TJ 21N A R
REKREACIJA IN ŠPORT
SREČANJE ELEKTRIKARJEV ŽELEZARNE RAVNE IN ŠTORE
V soboto, 6. XII. 1980, smo elektrikarji tozda ETS obiskali kolege v železarni Štore. Najprej so nam razkazali tovarno traktorjev, nato pa še valjarno.
Nato smo se z njimi pomerili v kegljanju, streljanju z zračno puško in namiznem tenisu. Domačini so bili uspešnejši v kegljanju, streljanju in s tesnim izidom 3:2 v odbojki, naši fantje pa so zmagali v namiznem tenisu.
To je bilo drugo srečanje ravenskih in štorskih železarjev — elektrikarjev. Potekalo je v prijateljskem ozračju, ker tekmovanje ni bilo najvažnejše, ampak samo povod za srečanje, kakršnih si še želimo.
Organizator rekreacije v TOZD ETS Jaka Vidovšič
REKREACIJA V DS GOSPODARJENJE
Komisija za rekreacijo v delovni skupnosti za gospodarjenje je priredila interno prvenstvo v plavanju. Pri ženskah je zmagala Alenka Dolinšek pred Ljubo Mlakar. Pri moških pa je bil najuspešnejši Marjan Šteharnik pred Mirom Cokanom.
Na občnem zboru delovne skupnosti za gospodarjenje je bila med drugim tudi razglasitev najboljšega športnika za leto 1980. Pri ženskah je prepričljivo zmagala Alenka Dolinšek, pri moških pa je bil najuspešnejši
Vlado Homan. Rekreacija v del. skup. je potekala skozi vse leto dokaj uspešno, akoravno je bil po mnenju nekaterih prevelik poudarek na tekmovanju, kar pa bo odpravljeno v prihodnjem letu. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je vsaj ene rekreativne dejavnosti udeležilo od 71 zaposlenih kar 57 delavcev' ali 80,3 odstotkov.	f.	u.
ALPINIZEM
Člani AO Ravne so v času med 23. in 29. novembrom taborili v Omišu in v stenah Omiške dina-
re in Polji.ke planine opravili okoli trideset vzponov. Splezali so tudi osem prvenstvenih smeri različnih težavnostnih stopenj, med katerimi omenjam: Mojstrovo smer (Špiler — Janet), Smer za Edith (špiler — Pušnik — Planinc), Jakobovo smer (Janet •— Štornik), Vikino smer z varianto (Janet — Štornik — Planinc), Smer za gledalce (Špiler — Janet).
Alpinisti so po vrnitvi povedali, da so zadovoljni z uspehom tabora in da se bodo prihodnje leto zopet podali v Omiš; čeprav stroške tabora krijejo sami, namreč znano je, da alpinistični odsek dobi zelo malo finančnih sredstev.
Vse prvenstvene smeri bodo prihodnje leto preverili in nato registrirali pri AO »Mosor« iz Splita.
Vojko Kaker
ŠAH
Zadnjega hitropoteznega turnirja za pokal »Fužinar ’80« se je udeležilo kar 19 šahistov. Po dolgotrajni menjavi vodstev na tabeli se je na koncu pokazalo, da je najboljši Niko Ristič, ki je od 18 možnih točk osvojil 14,5 in tudi v medsebojnem dvoboju premagal neposrednega tekmeca, drugouvrščenega Bojana Prosenca, ki je osvojil enako število točk. Tretje mesto je pripadlo Andreju Erjavcu, 13,5. Lahko bi bil celo zmagovalec tega turnirja, da mu nista računov prekrižala
mnogo slabše uvrščena Senica in Pesjak, četrti Jože Jesenek je z enakim številom točk izgubil dvoboj z Erjavcem. Za peto, šesto in sedmo mesto z 12,5 priborjenimi točkami so se potegovali kar trije šahisti: Franc Kolar, Zdravko Burjak in Jože Žunec, ki so mesta tudi v tem zaporedju osvojil. Z osmim mestom in 12 točkami je tokrat »presenetil« Danilo Peruš, ki je bil do tega turnirja neposreden tekmec Rističa za osvojitev pokala. Devetega mesta se je oprijel Mirko Hrovatič z 11 točkami, desetega pa Marjan Uršič z 9,5, kolikor jih
ima tudi enajsti Franc Jesenek, vendar je medsebojni dvoboj pripadal Uršiču. Naprej pa so se razporedili: A. Šalamun 6,5, Pe-
sjak 6, V. Peruš 5,5, Čede 5,5 točk itd.
Najuspešnejši v skupni uvrstitvi je bil letos Niko Ristič, ki je na desetih turnirjih kar šestkrat osvojil 1. mesto, enkrat drugo, dvakrat tretje in enkrat šesto. Za tako uspešne borbe na šahovski deski mu pripada naslov klubskega prvaka v hitropoteznem šahu in tudi zasluženo osvojeni pokal »Fužinar ’80«. Zbral je 170 točk od 175 možnih. Le 10 točk manj pa je zbral Danilo Peruš, ki je zmagal na preostalih štirih turnirjih, bil trikrat drugi, dvakrat tretji in enkrat osmi. 3. Jože Jesnek z 91, 4. Bojan Prosenc 77, 5. Jože Žunec 76, 6. Herbert Komarica 55, 7. Boris Grzina 51, 8. Tone Prevorčič 29, 9. Mirko Hrovatič 28, 10. Franc Rotovnik 28. Po nekaj manj točk pa so osvojili še igralci: Franc Jesenek 22, Andrej Erjavec 21, Alojz Šalamun 15, Marjan Uršič 13, Juričan, Kolar in Burjak po 8, Dušan Čede, Vrečič in Senica pa po 2 točki.
V. Pesjak
Kako se je kuretina?
Kuretino in podobne reči pravilno jesti ni kaj lahko. Če hočeš npr. manjši košček nabosti, se rado zgodi, da vilice ob kosti zdrknejo in bedrce zleti na naročje tvoje sosede, kar ni ne zanjo ne zate posebno prijetno, večji kosi pa prizadevajo precejšnje težave, ko jih razrezu ješ. Če nisi zadosti spreten v teh rečeh, bodi previden že takrat, ko se ponujajo take jedi okoli. Če se jih ne upaš premagati, pusti raje, da gredo mimo tebe, sicer pa vzemi kos, ki se ti zdi manj nevaren. Kuretine seveda ne smeš razrezovati na krožniku, na katerem se ti ponudi; vzemi primeren kos, če pa so sami veliki, pač moraš velikega vzeti. Kos, ki si ga že vzel, na krožnik nazaj položiti ni dostojno. Večje kose obdeluješ kakor meso z vilicami in nožem, ko prideš do kosti, odlušči z nožem in vilicami, kolikor se pač da brez večje težave. Zelo majhne kose, bedrca,
kose majhne piščadi, ptičev itd. pa smeš vzeti v roko, moraš jih pa lahko med palec in kazalec leve roke prijeti in tako jesti oziroma oglodati. Pri tem pazi, da se preveč okoli ust ne umažeš in mesa prehudo z zobmi ne trgaš.
(Dr. J. Dostojen, Pravila za oliko, 1918)
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n KOROŠKI KINEMATOGRAFI V JANUARJU
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
Koroški kinematografi črna, Mežica, Žerjav, Prevalje, Ravne, Dravograd, Slovenj Gradec in Podgorje bodo januarja predvidoma predvajali naslednje filme:
PLAVALNI UČITEI..T — francoska lahkotna drama — do 3. 1.
DETEKTIV TOM — ameriška kriminalka — do 6. 1.
LJUBI \VILLIAM — angleška komedija — do 6. 1.
TAJNI AGENT — angleški pustolovski film — do 18. 1.
FLIPPER — ameriški pustolovski film — do 6. 1.
ONA TO DELA BOLJE — ameriški pustolovski film — do 12. 1.
AGENT TAJNE SLUŽBE — angleški pustolovski film — 1. do 18. 1.
POSEBNA OBRAVNAVA — domača psihološka drama — 6. do 20. 1.
SLADKA MALA — ameriška družbena drama — 7. do 25. 1.
NEOBRZDANE STRASTI — italijanska komedija — 8. do 21. 1.
UBIJANJE A LA CARTE — ameriška kriminalna komedija — 6. do 21. 1.
DAJ, KAR DAŠ — domača drama — 6. do 21. 1.
PLAMEN NA PACIFIKU — ameriški vojni film — 8. do 20. 1.
ZVEZDE DISCO KLUBA — angleški glasbeni film — 1. do 19. 1.
NOSFERATU — fantom noči — nem-ško-francoska grozljivka — 8. do 26. 1.
HERBIE GRE V MONTE CARLO — ameriška komedija — 14. do 28. 1. skrivnost Švicarske banke
— ameriška kriminalka — 14. do 30. 1.
SMER MEKSIKO — ameriški vestern
— 15. do 29. 1.
NOČNE IGRE — ameriška drama — 15. do 31. 1.
OSMI POTNIK — angleška znanstvenofantastična grozljivka — 15. do 31. 1.
JAVNA HlSA 122 — francoska ljubezenska drama — 14. 1. do 1. 2.
NORI SEKS — italijanska erotična komedija — 22. 1. do 4. 2.
VELIKI BOKSAR — hongkonški karate film — 27. 1. do U. 2.
RESNIČNE ZGODBE II — nemška seksi komedija — 29. 1. do 9. 2.
Vsem obiskovalcem želimo srečno in uspehov polno novo leto v upanju, da bodo razmere za predvajalno kinematografijo boljše.
Milan Klemenc, vodja TOZD Kinematografi
Fotografije za to številko so prispevali: Fotokrožek OŠ Koroški jeklarji, Ravne, F. Ocepek, F. Rotar, B. Zelnik in oddelek za informiranje.
Košarkarski naraščaj na OŠ Koroški jeklarji
Zadnje priprave pred igro
študijska knjižnica
NOVOLETNA KR VP 261/1980 b
658(497.12)(085.3)
SMEZEUI Mož
KARL LiE&uieaiT
sest aru /v K/S/)/.
MIV
KRTKOM
O GL AS,
ka2glas
m/a te c
TEŽKIM
FIZlCMIH
ML
GKSKA 2 RK A
1128279
COBISS
/ME
/JR S EGO PESUikA J EU K A
UAJV/sJ!
UVRgui
DRSAM S Ki OTE
MikAlmicA
KRAJ Ufi JoremJ-JSEEM
JALMAT/kI-
SKO
ŽE/Js/ca /ME
RADOM
s/U
TBDAMSKCGff K KAL J J)
CK JR
fRUDE/J
/6,0
EP/KER. ZRRtEtŠKE Tele u/nJE MRD/M/K
PKAV/C A UGOVORA, ODKLOPU TEV
KUR J PRI LJUSLJAMI
SRFcmo
T98!
PK/PoMccEK 2/) rJHc;
M A J)//£<$/) AVT MOTOt/fi
ODJAVA
OS E A M/
M/mer
SEL
KROGA
E RA M C MOvRK
VVV OS e Zlu
RV Tom on L
MoRsK/
FR/II/ OR
teku cono SKEDo)eh, oDAl/
cetut/ Rimski <l ES RK
Rvto moSH. OžUAKft POLJSKE
OR O K
PLEME K Ju im
AMER/K!
OKK/R
RUTOM
VKRTUŠR
■SUAor/cR
L ES E M STC/USKI
OPAŽ
/ZHOj)
slot esun
LIRSKA
pesem
S El/[K M 0-Ameriško
b/VJE
GOVEDO
P/Os Um/ DRO£j
KEKA V ZOMju/J!
PRVI S K BS K/ SOcj AL/ST. ŽAsoP/s
JUUAK h/Rmeu/te PR. PES M/ 0 KARLU ZEL/KEM
OR-C, A M V/M
HRVAŠKI
PEsu/K
vlaDiM/R
TRUTftL
VtOJM/
oRSEK
4jOVORpj/K
/ME PEVK S SRiAvur /rlRsrb KMejTtrvui
*&■
/1 PltuiutKfl
\ Qy i-rr*#
¥
Cr w«
Mesto mr jurv slo-
W«£ V
čss/?
KJE E VE K Un miJvo -teu/šk£aA
IGRALE/)
STIfiflUElČA
SjFKMAMJ
spremljevalec to«, n EROSA
MAS ČEPE -L RKS k! (jČ/t£iJ , JP2E
Žel s ki Glas
SEverm o -/TAL/JAUSM
KmeSjr
RoDdv/ma
PR ALKO Skl Skladatelj EbOUAKJb (/123-TBAX)
ITALIJO
M OS Ko /ME
ostAUEk
PODRTEGA
Drevesa
MAŠA
armada
MOUSOlSKD-
TLIRSKI
vladarski
M AS LOV
PREDSK Jm/K SAMostAUR
URADU/
SP/S
LITIJ
IRIV/J
Desut
PRITOK
SAVE