PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina platana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XIX. Št. 204 (5579) TRST, četrtek 29. avgusta 1963 Razgovor Merzagore s Titom in Hruščovom Dolg razgovor Tita in Hruščova s časnikarji Hruščov ne pojde v New York, Tito pa verjetno pojde - Izvenblokovsko stališče Jugoslavije ne ovira njenega sodelovanja s SZ - Merzagora je poudaril prisrčnost razgovora na Brionih (Od našega dopisnika') • BRIONI, 28. — Predsednik republike maršal Tito in njegova soproga, sta sprejela danes dopoldne na Brionih predsednika italijanskega senata Cesareja Merzagoro, njegovo soprogo in sina. Predsednik Tito se je zadržal z Merzagoro v aaljšem prisrčnem razgovoru. Merzagoro in člane njegove družne je sprejel tudi predsednik sovjetske vlade Hruščov. Predsednik Tito in Hruščov sta se danes dopoldne, po sprejemu Merzagore v glavnem sprehajala po Brionih. Malo Pred 11. uro je Tito prispel z avtomobilom pred vilo Brionko Po Hruščova, s katerim se je odpeljal na sprehod. Ko sta se predsednika vozila poleg jahte predsednika italijanskega senapa, ju je le-ta povabil na kratek obisk. Po kratkem prijateljskem razgovoru na jahti je Hruščov, ko ?e je poslovil od Merzagore, de-}...• ‘Tito, bila sva tudi v Ita-Po sprehodu po otoku sta se predsednika z motornim čolnom odpeljala na otok Vanga. Popoldne okrog 17. ure'sta Tito in Hruščov v Beli vili na Brio-mh sprejela skupino domačih in tujih novinarjev, ki spremljajo obisk Hruščova v Jugoslaviji, in sta odgovarjala na številna njihova vprašanja. Predsednik Tito je prvi pozdravu svoje goste. Hruščov, ki je mod novinarji spoznal nekatere novinarje, ki so akreditirani v "•oskvi, je pripomnil: «Pa tu so tudi moji sputpiki». Hruščov je zatem dejal, da so Brioni lep htaj, kjer se človek lahko dobro odpočije. Na vprašanje, zakaj je Podaljšal svoj obisk na Brionih, Je odgovoril, da to potrjuje, da .le tu lepo, dobro; tudi vreme Je izvrstno: «Vse je dobro, kjer Je socializem». Na zanimanje nekega inozem-skega novinarja v zvezi z razde-Jitvijo dela v proizvodnji med socialističnimi državami, je Tito dejal, da je to zelo zapleteno vpra-“enje. Hruščov pa je s svoje stra-?.* dodal: «V borbi proti kapitalizmu ne bi smelo biti delitve, temveč združitev dela». Na vpra-Sanje, ali jè to v skladu z miroljubno koeksistenco, sta predsed-h'ka skupno odgovorila: «Narav-n°, samo miroljubna koeksistenca». «A med kakšna bo razdelitev dela Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo,» je vprašal eden teh novinarjev: «O tem se bomo se raztovarjali,» je odgovoril Tito. Ni-kita Hruščov pa je dodal, da se novinarji razumejo vedno dobro v gospodarska vprašanja, in da se zato to vprašanje na tem sestanku ne more lahko pojasniti. Na vprašanje v zvezi z obiskom Predsednika italijanskega senata erzagore na Brionih je Tito ,'muvoril, da je Merzagora že-* obiskati Brione in da je zadovoljen z obiskom. Na vprašanje, ali da ga je Mer-agora povabil, naj obišče Itali-J ■ Je Hruščov odgovoril, da mu ^.o vabilo ni bilo izročeno» in j1 se je popolnoma «slučajno» stal s predsednikom italijanske-, ..senata. «Razgovarjali smo se ni o trgovini,» je dodal Tito. ato je Hruščov rekel novinar-„ m: ”^*a> mi smo trgovci; ali . m lahko kaj prodaste». Smehu in veselosti, ki sta sledila tej P 'Pombi, je Hruščov sam odgo-dati nam ne morete pro- Takoj za vprašanjem v zvezi t,.,.?blsk°m Merzagore je eden ro* n°vinarjev vprašal, ali so sne ideološke razlike med obema državama. Predsednik Tito •e vprašanju dodal: «Med Italijo Sovjetsko zvezo?» Hruščov je p etno odgovoril: «Da, zelo res-ne razlike». i J® tuji novinar pojasnil, da Tn„m i na ideološke razlike med ThS0S j'i° in Sovjetsko zvezo, je o odgovoril: «O tem se sploh nismo razgovarjali». Hruščov pa je dejal: «To so naše stvari». Na zanimanje novinarjev, ali bo Hruščov šel na zasedanje generalne skupščine v OZN, je ta odgovoril, da ne bo šel, medtem ko je Tito dejal, da bo mogoče med obiskom v državah Latinske Amerike šel tudi v New York. Hruščov je nadalje obvestil novinarje, da bo z zadovoljstvom obiskal Združeno arabsko republiko, da pa datum obiska še ni določen. Prav tako je dejal, da bo gotovo obiskal Kubo. Na vprašanje, kakšen bi moral biti nadaljnji korak v smeri zmanjšanja napetosti med Vzhodom in Zahodom, je Hruščov spomnil novinarje na svojo nedavno izjavo in dejal, da tej izjavi ne bi imel kaj dodati. «Ali dejstvo, da Jugoslavija ne pripada blokoma, ovira sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo,» je bilo naslednje vprašanje, na katero je Hruščov kategorično odgovoril: «Ne». Tito je novinarjem dodal: «Kot vidite, sva midva skupaj. A to potrjuje, da nas to prav nič ne moti». Hruščov je dodal: «Zgodovinsko so vse socialistične države na enotnih marksistično-lenini-stičnih pozicijah, ker nas vežejo skupne ideje in se ravnamo do enotni teoriji. Izrazi, kot so bloki in podobno, so začasni pojavi. Marksizem in leninizem, to je osnovni nauk. A mi, Jugoslavija in Sovjetska zveza, stojimo na tej osnovi in uspešno gradimo, Jugoslavija socializem in Sovjetska zveza komunizem». Na koncu razgovora, ki je potekal v zelo živahnem in prisrčnem ozračju, je eden teh novinarjev vprašal Hruščova, ali bi lahko kai rekel o kitajskem vprašanju. Hruščov je odgovoril: «Potujte na Kitajsko in tam raziskujte Kitajsko in kitajsko vprašanje. Nas Kitajska ni pooblastila, da z vami razpravljamo o tem vprašanju». Po še kratkem nevezanem razgovoru, ki je potekal v duhovitih pripombah Hruščova, je predsednik Tito nazdravil prisotnim novinarjem z željo, da objektivno poročajo in se zavzemajo za mir in koeksistenco, medtem ko je Hruščov nazdravil tistim novinarjem, ki se zavzemajo za utrditev svetovnega miru. Pulj, 28. — Predsednik italijanskega senata Cesare Merzagora je sprejel (Janes na svoji jahti na Brionih skupino italijanskih novinarjev, ki so prispeli v Pulj v zvezi z obiskom Hruščova. Merzagora je obvestil novinarje o svojih sestankih s predsednikom Titom in Hruščovom in pripomnil, da je bil njegov prihod na Brione že prej dogovorjen in da je slučajno njegov obisk padel prav v čas obiska Hruščova. Merzagora je dejal, da je na njega napravila velik vtis prisrčnost, s katero sta ga sprejela Tito in Hruščov. Predsednik italijanskega senata bo med počitnicami na svoji jahti obiskal Opatijo, Split, Dubrovnik in druga mesta na jadranski obali. Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda je priredil danes v hotelu Neptun na Brionih kosilo za italijanske novinarje. vi ustavi bo predsednik republike, nega in spretnega obveščanja ju« vi »r i i iii goslovanske in svetovne javnosti o hudi nesreči. To požrtvovalno delo domačih in tujih novinarjev je, kot ugotavlja, pripomoglo, da je prišla do izraza jugoslovanska in mednarodna solidarnost s prizadetimi v Skopju. Na seji predsedstva Zveze novinarjev, ki je razpravljalo o problemih tiska v sedanji fazi ' naporov za normalizacijo življenja v Skopju, so sprejeli sklepe za čimprejšnjo vzpostavitev skopskih uredništev. ki ga določi Narodnoosvobodilna fronta, hkrati poglavar države in predsednik vlade. Prvi predsednik republike bo skoraj gotovo Ben Bela. Novo ustavo mora potrditi prebivalstvo z referendumom, ki bo 8. septembra. Zahvala novinarjem SFRJ BEOGRAD, 28. — Zveza novinarjev Jugoslavije je izrekla danes priznanje in zahvalo številnim domačim in tujim novinarjem za objektivno in učinkovito poročanje o potresu v Skopju. Zveza novinarjev je ugotovila, da so vsi jugoslovanski novinarji na delu v Skopju požrtvovalno opravili svojo nalogo piavil Iz Kopenhagna je odpotovala danes v Skopje posebna skupina prostovoljcev tehnične enote danske armade. Danci, ki potujejo s posebno kompozicijo, vozijo s seboj material in dele hiš, ki jih bodo montirali v Skopju. Iz Skopja .ie danes odpotovala skupina vzhodnonemškega Rdečega križa, ki je. v dvajsetih, dneh montiral^ v Skopju enajst barak; nekatere od teh uporabljajo za zdravstveno postajo in šolo. ostale pa za stanovanja. Skupina Rdečega križa Vzhodne Nemčije je prav tako poklonila Skopju kompletno kuhinjo z zmogljivostjo dva tisoč obrokov dnevno. V vseh krajih Skopja, razen v središču mesta, kjer še vedno odstranjujejo ruševine, pripravljajo temelje za postavljanje montažnih hiš. V naselbini, ki jo bo gradila republika Slovenija, pospešeno izdelujejo urbanistični načrt. Graditev se bo začela 5. septembra. Na apel tajništva Združenih narodov za pomrtč prizadetim v Skopju je poveljstvo Združenih narodov na Sinajskem polotoku sklenilo poslati dva in pol tisoč dolarjev. Poleg tega so pripadniki indijskega bataljona zbrali in izro-čili poveljstvu jugoslovanskih enot 300 egiptskih funtov. Tudi v ostalih enotah zbirajo prispevke za prizadete v Skopju. PREDSEDNIK VLADI NADALJUJE RAZGOVORE Z MINISTRI Vlada bo zagotovila sredstva za znanstveno raziskovanje Poslovilni obiski kanclerja Adenauerja - Prof. Ippolito o polemiki Stampata Menchinelli o stališču levice PSI glede sodelovanja med socialisti in katoličani RIM, 28. — Nemški kancler Adenauer, ki se mudi sedaj tia počitnicah v Italiji, bo 17. in 18. septemmbra obiskal Rim, kjer ga bo sprejel papež, hkrati pa se bo poslovil tudi od predsednika republike in predsednika vlade, ker bo oktobra zaključil svojo dolgoletno politično kariero in prepustil Erhardu mesto kanclerja bonske vlade. Predsednik vlade Leone dalj uje svoje razgovore z ministri, da bi pripravil sejo ministrskega sveta, ki bo verjetno v začetku prihodnjega - tedna. Danes je sprejel notranjega ministra Rumorja, ministra za pošte in telekomunikacije Russa in ministra za delo Umberta Delle Fave. Leone je imel razgovor tudi s predsednikom sveta za gospodarstvo in delo Campillijem. Končno je bil še pri predsedniku republike, kateremu je poročal o splošnem položaju. V razgovoru z novinarji je Delle Fave dejal, da sta s predsed- nike m vlade proučila vprašanja ministrstva za delo, zlasti pa u-krepe. ki jih namerava predložiti na bližnji seji ministrskega sveta; mea temi je zakonski osnutek, ki so ga bili predložili že v prejšnji zakonodajni dobi, in ki zadeva de. lovni urnik in počitek osebja, ki je zaposleno pri prevozu blaga s tovornjaki: drugi zakonski o- snutek zadeva zbornico izvedencev za delo; tretji osnutek zadeva povišanje prejemkov jetičnih delavcev, ki so v oskrbi protije-tičnega zavarovanja; končno pa še zakonski osnutek, ki ga bosta predložila skupno z ministrom za javna dela, in ki se nanaša na zakon št. 60 o upravi stanovapj- DANES Med najvažnejšimi dogodki je 2na .V(eraJ veličasten pohod nad •000 ameriških črncev po uli-svn- WashinStona, da podkrepijo nru za.,lteve P« popolni enako-vnosti. Mogočna manifestacija U(1,r‘-a>a brez incidentov, in di J . ,‘nc' so pokazali vzorno 'ciplmiranoNt. Vodilno geslo svnh !!Stantov -ie bilo, da hočejo Potrnu” tako' in da je njihovega ločili eilJa konec. Zato so se od-Hn., ’ da gredo na ulice, kajti v.„.er niso šli na ulice, je bila u, a brezbrižna do njihovih za-snr i .^edsednik Kennedy, ki je obHiihii °*?anlzalorje Pohoda, je mai"*'’ da se bo še dalje zavze-nKi. za Pravice črncev. Isto sta *a iut*i republikanski in «emakratski voditelj senata. izrvui?^?0 . obsodbo rasistov so , *“di na mednarodni kon-"cI za turizem v Rimu, kjer ' ‘Prejeli afriško resolucijo z ju« K slovanskim popravkom, ki po-In» Predstavnike Portugalske in ferptC Afrilu‘> naj zapustijo kon-ni JC°' Ita,'janski predstavnik • glasoval za resolucijo, pač pa se Je vzdržal. sehnJUŽ”em Vietnamu ni nič po-Lnrto° novega- Ameriški poslanik ne» uPkduljuje svoje «vljudnost-«Ne„0hiSke' Značilno pa je, da »I,York Times>> PiSfl, da so v iahnajsift,!nu mnenja, da je edino odisče iz križe vojaški udar. Nova alžirska ustava ALŽIR, 28. — Ustavodajna skupščina je odobrila s 138 glasovi proti 23 osnutek nove ustave, ki jo je v soboto predložil in obrazložil predsednik vlade Ben Bela. Po no- VELIČASTEN POHOD NAD 200.000 ČRNCEV NA WASHINGTON Ameriški črnci so z mogočno manifestacijo podkrepili svoje zahteve po enakopravnosti Manifestacija je potekala brez incidentov - King: «Črnec ne bo odnehal, dokler ne bo svoboda tekla kakor voda!» - Kennedy je voditeljem pohoda obljubil, da se bo še dalje zavzemal za pravice črncev - Predsednikova poslanica ob dnevu dela WASHINGTON, 28. — Velikega pohoda na Washington v podkrepitev zahtev ameriških črncev, da se jim prizna popolna enakopravnost, se je udeležilo večje število ljudi, kakor so predvidevali. V prvih popoldanskih urah je množica narastla na 200000 ljudi, ne da bi prišlo do incidenta. Udeleženci v zborih so prepevali himne. Pohoda so se udeležili mnogoštevilni belci in verski predstav niki. Manifestanti so vzklikali Pass the biti (odobrite zakon) sku- Organizator pohoda črncev na Washington Philip Randolph (pokonci na desni) in Cleveland Robinson v razgovoru s člani kongresa iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sprejeta jugoslovanska resolucija na konferenci o turizmu v Rimu Poziv portugalski in južnoafriški delegaciji, naj zapustita konferenco - Italija se je pri glasovanju vzdržala RIM, 28. — Plenarna skupščina konference o mednarodnih potovanjih in turizmu je danes odobrila afriško resolucijo z jugoslovanskim popravkom, ki poudarja, da je «neumestna in nezaželena navzočnost portugalske in Južnoafriške delegacije», ter ju poziva, naj se umakneta s konference. Kakor je znano, so afriške države prvotno zahtevale izključitev omenjenih delegacij In so nato sprejele jugoslovanski popravek. Za resolucijo je glasovalo 38 držav, proti njej 25, devet pa se jih Je vzdržalo — med temi je tudi Italija. Ko je predsednik Folchi sporočil id glasovania, se je voditelj afriških delegacij Bularuf zahvalil Fol- chiju za učinkovitost njegovega predsedovanja. Zatem se je zahvalil večini skupščine zaradi solidarnosti z afriškimi državami. Pozval je predsednika skupščine in glavnega tajnika, naj izvedeta voljo skupščine. Zatem je predsednik zaključil sejo In sporočil, da se bo jutri obnovilo delo konference ter je napovedal novo plenarno sejo ob zaključku konference. Po seji je Folchi nekaterim časnikarjem izjavil, da se mu ne zdi, da je čas, ki so ga uporabili tri dni za debato, zgubljen. Izjavil je dalje, da želi, da bi mogli na ple- narni skupščini ob zaključku dela odobriti plodne zaključke o turističnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu te konference Združenih narodov. Voditelji afriških delegacij Bularuf je časnikarjem izjavil, da morajo na podlagi glasovanja delegati Portugalske in Južne Afrike oditi, ker je njihova navzočnost nezaželena in neumestna. Na vprašanje, kakšno stališče bodo zavzeli afriški delegati, če Portugalci in južni A-fričani ne bodo zapustili konference, je Bularuf izjavil, da je pripravljen sporazumeti se z voditelji konference za mirno rešitev. Afriške delegacije so se danes ponovno sestale v kongresni palači na posvetovanje. Ob zaključku posvetovanja so sporočili, da so afriški delegati sklenili udeležiti se sej konference in hkrati zahtevali od predsedstva, naj poskrbi za učinkovitost volje plenarne skupščine ter naj pozove portugalske In južnoafriške delegate, naj zapustijo Rim, ali vsaj naj sprejme ukrepe, da prepreči tem delegatom, da bi posegli v diskusijo v komisijah. Dalje so sklenili, da, če bi nezaželeni delegati posegali v diskusijo, jim bodo afriški delegati skušali preprečiti govoriti. že med današnjo debato so afriški delegati praktično preprečili govoriti portugalskemu delegatu, ker so močno v ritmu udarjali na klopi. V začetku današnje Jutranje seje Je avstralski delegat predlagal resolucijo, ki je zahtevala odložitev diskusije na plenarni seji in začetek obravnavanja vprašanj na dnevnem redu konference. Pripomnil je, da ima ta predlog na podlagi pravilnika prednost pred vsemi drugimi. Na zahtevo voditelja afriških delegacij so sejo prekinili za pol ure. Ko se je seja nadaljevala, so po dolgi debati najprej z glasovanjem sklenili, naj se glasuje o avstralski resoluciji, ki jo je nato večina zavrnila. Zato je predsednik sklenil, naj se takoj glasuje o jugoslovanski resoluciji. Vendar pa je bila seja po živahni debati znova prekinjena in odložena na popoldne. Na popoldanski seji je irski predstavnik sporočil, da umika svojo resolucijo, in takoj nato je bila jugoslovanska resolucija odobrena, kakor omenjeno. Italijanski delegat, podtajnik za turizem Lombardi, je izjavii, da se vzdržuje glasovanja, ker je italjan-ska delegacija «zaskrbljena zaradi položaja, v katerem se je znašla konferenca», in da italijanska delegacija želi uspeh konference: «Smo pini senatorjev in članov predstavniške zbornice, ki so bili na častni tribuni. Namen pohoda je bil, nuditi dokaz strnjenosti in odločenosti črnskega prebivalstva, da doseže svoje pravice, ter izvajati pritisk na kongres, da čimprej odobri zakon o državljanskih pravicah, ki ga je bil junija predložil Kennedy. Geslo ogromne manifestacije se lahko povzame v eni sami besedi; Now (sedaj), ki kaže, da je potrpljenje črncev pri kraju, in zahtevajo iste pravice, ki jim jih je pred sto leti znamenita Lincolnova deklaracija priznala. Eden od • vodite ljev je poudaril: «Nočemo svobode postopoma, hočemo jo sedaj». Veličastni pohod se je začel ob 11.15. izpred obeliska Washìng-tonu. Sprevodu so se polagoma pridružile še druge množice. Demonstranti so se razdelili v dve koloni. Preden sta se koloni za čeli pomikati, so udeleženci zapeli v zboru. Množica je zatem z enominutnim mòlkom počastila spomin dr. Williama Adwarda, pr. voborca za državljanske pravice črncev, ki je sinoči umrl v prestolnici Gane' Akri v starosti 93 let. Obe koloni demonstrantov sta nato ob reki Potomac prišli pred Lincolnov spomenik. Mèd govorniki, ki so jim poslušalci najbolj ploskali, so bili organizator pohoda Philip Randolph, predsednik sindikata delavcev avtomobilske industrije Walter Reuther, predvsem pa pastor Martin Luther King. Randolph je pozval črnsko prebivalstvo, naj se združi V vsedržavnem plebiscitu, da doseže enakopravnost, in je dodal: «Prenesli smo borbo na ulice, kakor je sindikalno gibanje preneslo svojo borbo na ulice, kakor je Kristus vodil množice po ulicah Judeje, kajti, dokler nismo prenesli naše borbe na ulice, je zvezna vlada ostala brezbrižna do naših zahtev». Luther King je označil današnji pohod za največjo demonstracijo za svobodo v zgodovini ZDA. Množica je dolgo ploskala Kingu, ko je izjavil: «Črnec ne bo odnehal, dokler ne bo svoboda tekla kakor voda.» Walter Reuther, čigar sindikat si je prevzel del stroškov za današnji pohod, je v svojem govoru med drugim izjavil: «Borba za državljanske pravice je borba vseh Američanov. Američani morajo čutiti orgovornost, da delijo s črnci njihovo nestrpnost in da čutijo potrebo, da z njimi skupno korakajo in delajo. Ne bomo mogli braniti zahodnega Berlina, dokler bomo odrekali svobodo v Birminghamu.» Demonstracija je dosegla vrhunec ob 16. uri po krajevnem času, ko je ogromna množica vzkliknila, da odobrava progles. ki vsebuje vse programske točke, ki so jih pripravili črnski voditelji za učinkovito takojšnjo vladno akcijo za integracijo črncev. Branje proglasa je poslušala množica nad dvesto tisoč ljudi, ki se je zbrala v velikem parku, ki sega od obeliska Washingtona do belega mavzo. loja Lincolna. Pohod se je zaključil z veličastnim petjem uradne himne manife. stacije; «We shall overcome» (U- dežela, ki je po svoji naravi zelo | speli bomo) in z zborom «Spiri-gostoljubna, bolj nagnjena, da vabi . tuals», ki jih je ogromna množica ljudi, naj pridejo, kakor pa jih črncev in belcev pela zibajoč se, prositi, naj odidejo.» I držeč se za roke. Prišlo ni do nobenega incidenta z lijemo dveh aretacij. Aretirali so nacist»! ki je začel govoriti proti demonstraciji ob obelisku Washingtonu, in nekega belca, ki je iztrgal zastavo iz rok črncu in ga žalil. Na cesti, ki pelje v Washington, so trije rasisti metali kamenje v neki avtobus, ni pa bilo ranjenih. Napadalce so takoj aretirali. Ko se je množica razšla, je policija v nagiici izpraznila vse področje, ker je neznanec telefoniral, da bo na trgu eksplodirala bomba. Toda našli niso nič. Med manifestacijo se je mnogo ljudi onesvestilo. Skupno so nudili Q,omoč 1335 osebam. Manifestanti so bili več ur pod pre-pekajočim soncem. Pohoda so se udeležile številne filmske in gledališke osebnosti. Med drugimi so bili Josephine Baker, Charlton Heston, Burt Lan-caster, Robert Ryan, Paul New-man, Diahann Carrol, Sidney Poi-tier, Sammy Davis, Marion Brando in drugi. Igralci so improvizirali tiskovno konferenco in so zanikali, da so se udeležili pohoda zaradi publicitete. Burt Lancaster je prebral izjavo črnskega pisatelja Jamesa Baldwi-na, ki pravi, da so umetniki prišli v Washington, da protestirajo proti nedopustnim krivicam, katerih so črnci že stoletja žrtve. Dejstvo, da 20 milijonov ljudi živi v podrejenim položaju, prinaša veliko škodo umetnosti ZDA. Harry Be« lafonte j« prebral proglas, ki se zavzema za enakopravnost črncev, in ki so ga podpisali številni umetniki in filmski igralci. Manifestacija med katero so bili številni govori ter je na desetti-soče ljudi prepevalo v zborih, se je zaključila okoli 16.30, in ogromna množica nad 200 tisoč ljudi, ki se je bila zbrala okrog spomenika Lincolnu, se je začela mirno razhajati. Okoli 17. ure je Kennedy sprejel v Beli hiši delegate desetih orga-ni7.acij, ki so organizirale pohod. Kennedy je ves dan sledil poteku manifestacije, z njim je bil podpredsednik Johnson. Najprej se je Kennedy dal slikati s skupino delegatov, nato je začel z njimi razgovor. (Nadaljevanje na 2. strani) skih hiš za delavce. V odgovoru na ustrezno vprašanje je Dell« Fave dejal, da datum seje ministrskega sveta še ni bil določen, vendar pa je izključil, da bi bila še ta teden. Minister za proračun Medici ja v svojstvu predsednika medministrskega odbora za znanstveno raziskovanje poklical k sebi predsednika sveta za znanstveno ra*-iskovanje prof. Polvanija in skupino znanstvenikov, da bi z njimi proučil finančne potrebe te ustanove. ki preživlja precejšnjo krizo. Na koncu je minister zagotovil, tudi v imenu zakladnega ministra Colomba, da bodo dali pravočasno na razpolago potrebna sredstva, da bi svet za znanstveno raziskovanje ne bil prisiljen prekiniti svoje dragocene znanstvene dejavnosti. Glavni tajnik sveta za jedrsko energijo prof. Ippolito se je vrnil danes z dolgega potovanja v tujini in ni hotel komentirati političnih tehničnih in gospodarskih plati sedanje polemike o jedrski politiki, ki jo je začel Saragat z znanimi članki in intervjuji. Prof. Ippolito smatra, da ima Saragat, «kot državljan in parlamentarec polno pravico izraziti svoje stališče o vprašanjih, ki zadevajo tako od blizu in na; tako odločilen način napredek dežele. Ne delim torej mnenja tistih, ki so se čudili pobudi Saragata in zatrjevali, da pripada tehnikom določitev italijanske jedrske politike; mnenja sem nasprotno, da moramo biti hvaležni Saragatu, da je ponovno načel — čeprav s pomanjkljivostmi kar zadeva informiranost — vprašanje, o katerem se prav v teh dneh razpravlja v skoraj vseh majhnih in velikih državah, in s katerim se bore, skupaj z znanstveniki priznanega slovesa, eksperimentatorji, politiki, gospodarstveniki, tehnokrati in in. dustrijci. Vprašanje je političnega značaja in prispevek, ki ga more dati tisk, je nedvomno dragocen, vendar pa je naloga vlade in parlamenta, da ga prouči in da potrdi dosedanje smernice ali pa da določi nove smernice». Poslanec Menchinelli, član centralnega odbora PSI in član izvrš. nega odbora leve struje, je pojasnil novinarjem stališče levice PSI pred kongresom te stranke: «Naloga kongresa ne bo v tem, da se abstraktno odloči med tistimi, iti hočejo večino v parlamentu in deželi, ki naj vključuje KD in PSI, in tistimi, ki odklanjajo tako večino; kvečjemu bo moral odločiti glede politične vsebine, ki jo je treba dati tej večini, ki ne more prezreti razrednega in internacio-nalističnega značaja PSI. Po našem mnenju je povsem realistična zahteva, da se KD dokončno odloči, kajti taka odločitev že dozoreva tudi po zaslugi nekaterih največjih protagonistov zadnjih političnih dogodkov, Mnenja smo, da bi KD, s tako odločitvijo, ne izdala svojih načel, kvečjemu bi konkretizirala svoje lastne programske trditve. Zaradi tega svojega prepričanja, ne pa iz taktičnih, še manj pa propagandističnih razlogov, bo socialistična levica igrala na tem kongresu vlogo, ki je ne izloča iz politične igre, kakor bi to hoteli mnogi znotraj in izven PSI, ampak ki je skladna s politično stvarnostjo naše stranke». ..........................................................immiiiiiiiiiiiiiii.iiiimiimn V ZDA računajo na vojaški udar južnovietnamske vojske Vljudnostni obisk Lodgea južnovietnamskemu podpredsedniku - Izjava Diemove vlade SAJGON, 28. — Ameriški poslanik je danes napravil kratek vljudnostni obisk južnovietnamskemu podpredsedniku. Davi so v Sajgonu objavili uradno izjavo, ki pravi «Vlada vietnamske republike ima izjavo ameriškega državnega departmaja od 21. avgusta, ki se tiče budističnega vprašanja, za izraz globoko krivičnega dvoma do vlade Vietnama in za dokaz povsem zgrešene informacije». Tudi glavni štab vojske je danes ponovno objavil izjavo, v kateri zanikuje trditev, da visoki častniki niso bili obveščeni o načrtu za u-vedbo obsednega stanja in o zadevnih ukrepih. Danes so v Sajgonu Javili, da je predsednik Diem sprejel delegacijo budistov. V obveščenih krogih se je zvedelo, da sta dva od najvažnejših budističnih boncev uspela zbežati, ko so prejšnji teden začeli množične aretacije. Ni izključeno, da sta zaprosila zatočišče v ameriškem poslaništvu. Južnovietnamska agencija javlja, da je vojaški guverner v Sajgonu odredil za petek ponovno otvoritev šol. Dalje javlja agencija, da so izpustili večino študentov, ki so bili aretirani in zaprti v vojaškem taborišču blizu Sajgona. Ameriško poveljstvo za vojaško pomoč Južnemu Vietnamu pa je objavilo izjavo, v kateri pravi, da «se po petih dneh izvajanja obsednega stanja vojna proti Vietkongu nadaljuje, toda na rahlo nižji ravni od povprečnosti prejšnjih tednov». Osvobodilno gibanje nadaljuje svoje akcije ob delti reke Mekong. Te dni so skupine borcev napadle dve «strateški vasi», pri čemer je padlo dvajset južnovietnam-skih vojakov, osemnajst pa jih je bilo ranjenih, medtem ko jih deset pogrešajo. Severnovietnamski predsednik Hošiminh izjavlja v dokumentu, ki ga je oddajal hanojski radio, da v Južnem Vietnamu vlada «novo izredno resno in alarmantno stanje». «Klika Diema, nadaljuje izjava, je zažgala pagode, zatirala menihe in nune in druge vernike, ki verjamejo v budizem, je zaprla šole ter aretirala učitelje in študente». Izjava dodaja, da je Diemova klika lahko izvršila te zločine «samo zaradi podpore svojih ameriških gospodarjev, ki sabotirajo ženevske sporazume, prinašajo oborožen napad na jug in podpirajo izdajalsko kliko Diema». «New York Times» piše danes v svojem komentarju, da je v Južnem Vietnamu «postala nujna sprememba bodisi med vladnimi voditelji kakor v vladni politiki». List dodaja, da morajo to spremembo «izvesti sami Vietnamci». ZDA ne bi rešile položaja v Južnem Vietnamu, če bi uvedle nov režim v Sajgonu, tudi če bi imele možnost to storiti. Da bo lahko učinkovit, mora biti novi režim vietnamska in ne ameriška stvaritev.» V dopisu iz Washingtona poroča «New York Times», da so nekateri vladni funkcionarji mnenja, da je «edina mogoča rešitev» krize v Južnem Vietnamu vojaški državni udar List dodaja, da v ameriških vladnih krogih «predvidevajo dolge in zapletene diplomatske manevre v okviru sedanje krize v Južnem Vietnamu». Razprava v Trentu proti karabinjerjem TRENTO, 28. — Na današnji razpravi sta spregovorila še dva odvetnika, ki branita obtožence nato pa so preložili razpravo na jutri. Oba odvetnik sta zahtevala popolno oprostitev vseh desetih karabinjerjev, ker da so obtožbe proti njim brez vsakršne podlage; tudi pričevanja o pretepanju in mučenju so šibka in neprepričljiva, ker so pričali le sorodniki tožečih strank. Odvetnik Mitolo pa je zatrjeval med drugim, da imajo obtožbe proti karabinjerjem izrazito političen značaj in da je razprava le «epizoda v obsežnejšem načrtu, da bi prizadeli ita-lijansko državo». Tudi okoliščina, da so tuji dopisniki zapustili dvorano takoj po govoru javnega tožilca,'je po njegovem mnenju dokaz, da ne gre le za proces proti desetim karabinjerjem, ampak da se hočejo «postaviti na zatožno klop državni organi, italijanska vlada in vsa Italija». Predsednik sodišča je sporočil, da bo dal zastopnikom tožečih strank in obrambi pol ure časa za odgovor, medtem ko je javni tožilec izjavil, da se odpoveduje repliciranju. Spričo tega bo sodišče izreklo jutri razsodbo. Železničarji ZDA preklicali stavko WASHINGTON, 28. — Poslanska zbornica je danes odobrila zakonski osnutek (ki ga je včeraj odobril senat), ki predvideva obvozno arbitražo spora med sindikatom železničarjev in železniškimi družbami. Odobreni zakonski osnutek so dali takoj Kennedyju v podpis. S tem zakonom so nameravali preprečiti stavko železničarjev, ki j« bila napovedana za jutri opoldne. Danes zvečer so železniške družbe sporočile, da ne nameravajo u-veljaviti novega delovnega pravilnika (na podlagi katerega bi 37.000 železničarjev-kurjačev izgubilo zaposlitev, ker so lokomotive na paro zamenjali z Dieslovimi lokomotivami). Takoj nato so tudi sindikati železničarjev preklicali stavk«» Lady Macbeth Sajgonska taiìri Ttt-41-- J-_k h. ... . «Odločitev predsednika Kenne-dyja, da pošlje v Sajgon za veleposlanika Henryja Cabota Lpd-gea, pomeni' da ne bo prišlo do «brutalne» spremembe v ameriški politiki do Južnega Vietnama. Kakrfnakoji' že bo usoda pifdsecUiili «urtkejonar- j« ‘ v Sftte* Depirttaenfu so ant nja, da ima samo petdeset odstotka,^ verjetnosti, da se t^p ob djial na oblasti). «JDA bodo na-spn^osrale |v*aken*u r«#:mu, če bo tratta tudi s sfio, če le-ta ne bo imel v svojem programu nadaljevanja - vojne proti osvobodilnemu gibanju Vietkong,' ki je po4 Jcomuntstippim vplivom. «Ameriška vlada — je izjavil direktor ameriškega informacij-ikega centra v Sajgonu — je z vsemi sredstvi odločena preprečiti zmago komunistov v Južnem Vietnamu in hoče s tem poudariti svojo odločenost, da se upre vsem narodnoosvobodilnim gibanjem, ki bi jih utegnila Peking lui Moskva zanetiti v Latinski Ameriki». Imenovanje Cabota Lodgea za veleposlanika v Sajgonu pa odkriva vso zaskrbljenost in vznemirjenost, ki jo položaj v Južnem Vietnamu vzbuja v Wa-»hingtonu. Cabot Lodge je bil guverner Massachusettsa, ameriški predstavnik v OZN in republikanski kandidat za podpred-aednika na volitvah leta 1960; po besedah nekega novinarja je «kar precej velik gospod, za tako majhno državo, kot je Južni Vietnam...». S tem da je Kennedy poslal njega v Sajgon, je nedvomno hotel soodgovornost za ameriško politiko v Južnem Vietnamu prevaliti tudi na ramena republikanske stranke «Ta vojna je brezupna. Stkana je iz bliskovitih vpadov v noči, padalskih desantov, brezkončnih patruljnih obhodov, zased, terorizma in sabotažnih akcij. Ta vojna je ustvarjena kot nalašč za sovražnika, čigar taktika je v tem, da napade, uniči in izgine. Mehanizirana sredstva armade so skoraj popolnoma brez moči. Boj traja že leta, ne da bi ena ali druga stran dobila odločilno piednost. Izgube naraščajo, polož.ij pa je domala vedno enak». Te vrstice so aprila 1953 napisali štirje člani ameriškega kongresa, ki so se vrnili iz Francoske Indokine. Po desetih letih, po 250.000 žrtvah in po treh milijardah zapravljenih dolarjev so še prav tako aktualne in presenetljivo natančno veljajo za boj, ki ga bije 510.000 vojakov Diemove vojske (210.000 mož redne vojske, 100 tisoč civilne milice, 110 tisoč vaške milice in 90.000 policije in obveščevalne službe) ob pomoči 16.000 ameriških vojakov —’ proti vojaškim siiam Vietkonga. ■, Te sile cenijo na 25.000 do 30 tisoč mož, razdeljenih na gibljive, z lahkim orožjem oborožene bataljone. Te enote, ki se ime-nuiejo «Chu Lue», se opirajo na 100.000 pomožnih čet gverilske vojske, ki izvaja sabotaže in podobno. Poveljstvo Vietkonga zatrjuje, da kontrolira 80 odstotkov vasi, v katjrih živi 17 milijonov kmetov. Kot v času vojne, ki so jo vodili v Indokini Fiancozi, tudi sedaj vojska ne kontrolira drugega kot mesta, - glavne ceste (samo podnevi), nasade kavčukobca, pristanišča in letališča. Toda celo Sajgon, obdan z bodečo žico in kontrolnimi točkami, je vsak dan bolj podoben elegantnemu mestu. Temu primerno je tudi vzdušje v njem. Vietnamski generali in njihovi ameriški , svetovalci ponavljajo napako francoskih generalov in dajejo prednost vojaškemu boiu proti artaadi Vietkonga, ki komajda obstaja, popolnoma pa zanemarjajo politično delo, da ,bi pridobili «a svoj» ;stran kmečko prebivalstvo. In ne samo to. Diemova vojrla proti Vietkongu ie postala vojna proti kmetom, ki skrivajo, hraoijo ali podoiraio borce Vietkonga. Namesto da bi Diem skušal pridobiti naklonjenost kmetov, pri katerih postaja iz dneva v dan bolj osovražen, izvaja taktiko «požgane zemlje». Na mnogih sektorjih «fronte» imajo njegovi vojaki ukaz požgati skednje Z žitom in ritem ter postreliti živino, «da je ne bi pojedli uporniki». Kolibe vaščanov nemalokrat zravnajo 7 zemljo, da bi pripravili pri-stajališča za helikopterje. V deltah, kjer je 8000 kilometrov rek, rečic in kanalov edina komunikacija, potapljalo vladna letala čolne kmetov, «da jih ne bi uporabljali uporniki». Da bi se za-verovali pred nenadnimi nana-di, potresajo letala teren v bližini letališč s tekočino, ki zamori sleherno vegetacijo, toda veter raznese smrtonosno tekočino tudi na polja in . sadovnjake uboeih kmetov. «Strateške vasi* si je zamislil leta 1961 ameriški doktor Eugene Staley, njihova funkcija pa naj bi bila prispevati k pomiritvi dežele. Vlada e z njimi resda dobila politično kontrolo pad vasmi. Toda samo to m nič več. Psihološko pa ie ta taktika popolnoma zgrešena, ker spodbuja k defenzivi in ustvarja psihozo «bodeče žice in vreče s peskom». Mnogo teh vas), ki se imenujejo «Ap Chien Luoc» pa nudijo z vojaškega stališča gledano, samo navidezno varnost. Kadar pridejo na obisk veljaki iz zahodnih držav, jih prebivalstvo sicer na-smejano sprejema, ko pa odidejo, nad «strateške vasi» spet leže mora strahu, nemira in zaskrbljenosti. Nenadni napadi ameriških helikopterjev so bili v začetku u-spešni, ker so bili pač presenečenj«, danes pa so že tako staromodni, kot na primer napad faŠkl klnjlnfče." Vietkong raž-delil svoje čete na majhne sku-"4 P'ne. ki jih je težko ločiti od Janetov, in akeij« helikopterjev je poital« neučinkovita. Vojaško je položaj slab, še veliko slabše pa so politične razmere. In ' položaj se nenehno. sTiibša, odkar so vladne čete v mestu Hue, tradicionalni prestolnici Vietnama, ?. maja streljale na budistično procesijo in pobile enajst ljudi, med njimi nekaj žensk in otrok. Mesec Kasneje se je trinsedem desetletni bone Thic Quang Due na prometnem križišču v Sajgonu polil z bencinom in sežgil, da. bi tak.».protestiral proti diskriminaciji, ki jo vlada predsednika Diema zganja proti vel'karuki večini budističnega preb.volstva. Temu zgledu so sledni drugi borni — Okoli trideset bor.cev se je prijavilo za prostovoljno tujvišjo žrtev; med njimi je tud; mati južnovietnamskeg i znanstvenika profesorja Buu rio ja, ki .ie znan po vsem svetu zaradi odkritij v zvezi z rakastimi obolenji V Sajgonu, v Hueju, v Phantiem in v drugih mestih je policija obnolila pagode, v katerih so bonci proglasili gladovno stavko. Versko gibanje, ki je dobilo nadionaini obseg, vodi naj višji bone (verski poglavar v dežen) This Hhin Khiet, pomaga oa mu štab mlajših boncev. Ti vzdržujejo zvezo med 4000 pagodami, ki io postale žarišče Odpora proti vladi in njenem^, nasilju. »n Budistični kler očita vladi, da f&vórizira katolike in zapostavlja budiste. Kgtolišna cerkev v Južnem Vietnamu je v času Diemove vladavine tako napredovala, da si tega ni mogoče razlagati samo z versko gorečnostjo enega milijona katolikov, kolikor Jih je v deželi. Zgradili so številne cerkve s komaj prikrito Spanano pomočjo vlade. Predsednik Diem (njegov brat Ngo Dinh Tue je nadškof v mestu Hue) je posta-deželo pod Varstvo «Duc-me» (Device Marije), ki so ji v La« vangu (centranti del ■ države) zgradili katedralo, močno podobno katedrali v Lurdu. Da bi si pridobili predsednikovo naklonjenost, so posamezni visoki funkcionarji v svojih okrožjih na državne stroške dali postaviti kipe Janeza Krstnika, ki jr Diemov patron. Pripovedujejo tudi, «da je interesu vseh uradnih osebnosti, ne glede na to, aii so katoliki aH-KbudtstHtda hodljita^tnko1 leto k maši, ki jo berejo za enega izmed članu.z predsednikove i družine». Višji- oficirji se tudi pritožujejo, da je njihovo napredovanje precej odvisno od tega, ali se spreobrnejo h katolicizmu ali ne. in na seveda če se vpišejo v «Can-Lao», skorajda *«jno stranko, ki jo vodi predsednikov drugi brat Ngp Dinh Nhu, mimo drugega siva eminenca v nredsedniški palači. Nejevolja budistov zaradi teh diskriminacij se je spremenila v aktiven odpor proti režimu, ko je ta ma ja letos prepoved i!, da bi na 2005. obletnico Budovega rojstva, to je na praznik, ki ga praznuje vsa Azija, nesli v sprevodu mednarodni emblem budističnega sveta. Nekateri budisti 'majo na sumu p -edsednikovega brata Nhuja, da pripravlja udar palači in da hoče odstraniti predsednika Dietna, pgto pa z vojaškimi gmotami, ni so mu vdane, • retirati glavne budistične vodite. fje'Vid pretvAo, da so povezani Vietkongom. Se bolj Kot predsednikovega ...brata pa se burhgti boi« njegove »opr, ge, elegantne gospe z J«(tienimi živanje s 1. strani) »še Jtoajc ,Hi oflno in za j V izjavi, ki so jo pozneje objavili, pravi predsednik, da je bil današnji pohod koristen za stvar 20 milijonov črncev v ZDA ter je prispeval k blaginji vsega človeštva. Kennedy izjavlja, da ata nanj napravila velik vtis gorečnost, mirnost in dostojanstvo ti-sočev demonstrantov, ter je poudaril obveznost svoje uprave, da bo nadaljevala napore, da poveča zaposlenost ter odpravi diskriminacijo pri sprejemanju na delo. V običajni poslanici ob ameriškem prazniku (labor day) je predsednik Kennedy omenil štiri smernice, po katerih bodo morale ZDA koncentrirati svoje napore za napredovanje na socialnem sektorju. «Predvsem, pravi poslanica, moramo povečati napore za pobijanje brezposelnosti. Navzlic naši aginji ne uspe štiri milijone 250 tisoč naših patriotov najti dela. Razen tega moramo povečati napore za okrepitev našega sistema šolstva in nuditi konstruktivne možnosti naši mladini ter u-esničiti enakopravnost med vse-ni Američani. V adnjih mesecih je, sto let po razglasitvi emancipacije večina družbe odločno priznala, da ajo vsi naši državljani pravico v celoti vključeni v nano skupnost. Ne bo moč več nazaj v primerjavi s pridobitvami v letu 1963». Predšedhikbva poslanica je bila objavljena nekaj ur pred začetkom «pohoda za delo in svobodo», ki so jo začeli črnci. Ob 9.30 sta voditelje gibanja za odpravo rasnp diskriminacije sprejela na Kapitolu voditelja demokratične in republikanske skupine senata Mike Mansfield in Everett Dirkson. Po razgovoru s predstavniki senata in predstavniške zbornice je Philip Randolph izjavil časnikarjem, da mu je voditelj predstavniške zbornice John McCor-mack izjavil, da bo Kennedyjev zakonodajni program o državljanskih pravicah odobren z nekaterimi pogoji, tj., če bo vseboval določbo, ki se tiče svobodnega dostopa za vse do javnih del, in določbo, ki naj omogoči pravosodnemu ministru, da na lastno pobudo začne sodni postopek zaradi kršitve državljanskih pravic. Randolph je izjavil, da je to zagotovilo zelo spodbudno. McCormack pa je poročal o razgovorih, ki jih je imel z voditelji današnje manifestacije. Med drugim je izjavil, da je zagotovilo, ki ga je dal Randolphu, odvisno od tega, ali bo pravosodni odbor odobril program o državljanskih pravicah, ki ga sedaj proučuje. Pripomnil je, da je bil današnji razgovor zelo ploden, in je dodal, da vodstvo današnjega pohoda odločno podpira Kennedyjev zakonodajni program o državljanskih pravicah za vse državljane. Voditelj demokratične večine v senatu Mike Mansfield pa je izjavil, da kar se tiče možnosti, da senat odobri načrt zakona o državljanskih pravicah, bi bilo bolje, če bi senat razpravljal o zakonodaji, ki bi jo odobrila predstavniška zbornica, namesto o poročilu senatnega pravosodnega odbora. V poučenih krogih namreč ugotavljajo, da predseduje omenjenemu odboru senator East-land, demokrat iz države Misisipi, ' ' prav tako kakor večina južnih parlamentarcev ni pripravljen pospešiti ali olajšati odobritev načrta zakona. , bi moral biti 54-letni rudar Bova. Spustili so . v luknjo tudi mikro. fon, vendar niso mogli ugotoviti nobene reakcije. Eden do včeraj rešenih rudarjev je danes spet izrazil prepričanje,' da je Bova še živ. Vendar je to težko verjeti, saj je bil ta rudar 15. dni brez vode in hrane. Padla sta z lestve in se ubila MILAN, 28. — Dvema delavcema, ki sta hotela obesiti neko reklamo v višini 15 m, se je nenadoma lestev zlomila. Padla sta vznak in eden je bil takoj mrtev. Drugega ro prepeljali v bolnišnico in ga takoj operirali. Kljub vsemu prizadevanju pa je pozno popoldne umrl. Zelo zaščitena Francova čast BENETKE, 28 — V knjigarni «Internacionale» na S. Polu v Benetkah so na ukaz republiškega prokuratorja zaplenili neki napis in neko sliko. Oblast je v tem videla žalitev časti voditelja neke tuje države. Slika in napis se nanašata na anarhista Francisca Gata in Joacquina Delgada. (Za katerega državnega poglavarja gre, je jasno. Ni pa tako jasno, zakaj razni predstavniki oblasti ne pokažejo enake vneme, ko. gre za žalitev raznih državnih poglavarjev.) Pet ubitih pri cestni nesreči ŽENEVA, 28. — Preteklo noč se jc- pet Italijanov smrtno ponesrečilo v bližini Kreuzlingena, mesteca ob Kostniškem jezeru. Peljali so 'se v velikem avtomobilu iz Kreuzlingena v Romanshorn. čeprav je deževalo, so se vozili precej hitro. Iz nepojasnjenega vzroka pa se je avto zaletel v neko obcestno drevo. Ko so nekoliko pozneje vseh pet potnikov s precejšnjo težavo spravili iz razbitin, so štirje umrli že med prevozom v bolnišnico. Peti je pa umrl še ponoči. Najstarej-ši je imel 36 let in je bil edini poročen; žena živi v Bresci. Najmlajši je imel šele 19 let. Vseh pet je živelo v Arbonu, kjer so bili zaposleni. Četrti festival planinske pesmi lepo uspel ]e S posrečeno zaključno prireditvijo v kinu Teatro Città je letovišče Levico-Ternte kronalo IV. festival planinske pesmi. Festival je razpisalo državno predsedstvo ENAL, organiziral pa ga je pokrajinski poučno-zabav-ni krožek iz Tridenta. Posamezne prireditve festivala so bile v treh različnih krajih tridentinske pokrajine: Cavalese, Baselga di Pine, Levico-Terme. Tako je ta festival že četrtič pomenil idealni stik med glasbo in planinami. In prav zaradi tega organizatorji niso mogli najti bolj primernega okolja za ta festival kot so sugestivni Dolomiti, kjer ' se povsod čuti nadih . legende in se zdi, kakor da se življenje pomika po prstih, da ne bi motilo spokojne lepote te prekrasne narave. V Cavalese, zgodovinskem centru doline Fiemme, ki povezuje dolino Adiže z Dolomiti, je bil prvi večer festivala, to se pravi, tukaj se je začelo kot pri prejšnjih festivalih «romanje» planinskih pesmi. Lepo položen v široko kotlino, ki jo obdajajo Pale di S. Martino ter vrhovi Rocca del Latemar in še veriga Lagorai kraj Cavalese ni mogel nuditi lepšega naravnega o-kol ja za prireditev take vrste. Tudi Baselga di Pine je sprejela festivalsko «karavano» v svojem sijajnem oblačilu travnikov in gozdov, svojega bleščečega jezera in svoje slikovite planote. Levico-T erme pa se zopet ni mogel prikazati lepše, kot se je pojavil organizatorjem, pevcem, časnikarjem ter številnemu občinstvu, ki so prišli tjakaj na slovesni zaključek tega IV. festivala. Levico-Terme je eden izmed najbolj vabljivih tridentinskih turističnih postojank. ki je že davno znano po svojem jezeru, po očarujočem razgledu, po blagodejnih toplicah. In zamisel, da se festival zaključi prav tukaj, je bila nadvse srečna ter je dala vsej prireditvi ton prave dostojanstvenosti. Festival planinske pesmi, ki nima nič skupnega s festivalom v Varese, kjer nastopajo samo zbori, predstavlja novo postavko, bolj prijetno, v zmedeni množini pevskih prireditev : to je nekaj, kar se je pogrešalo, namreč festival, ki naj bi postavil v pravo luč resnične duhovne vrednote skrivnostnega sneta Alp. Manjkale so torej «prave» pesmi, za katere so dale navdih gore in gorski ljudje. Festival planinske pesmi pa je že četrtič poskusil dati te pesmi. Zamisel, to moramo ponoviti, je dal ENAL, ki je na ta način hotel ne le poveličati gore, temveč tudi valorizirati ne- iiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiit •iiiiiiiMmiilfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiitiMii iiiiiin im um um i niiiiinii itimi mm iiMmimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitiiimimioiiiiiiiiitiiiiin» Afriška lekcija evropski kulturi Ob gostovanju črnske plesne skupine «Senegal» v Kopru Turistična zveza Koper je minulo nedeljo zaključila sezono poletnih prireditev z nastopom izvirne afriške plesne skupine «Senegal». Kazalo je, da bo pritisk prenatrpanega koprskega trga (okrog 4000 občinstva) razmaknil stoletne fasade, saj tolikšnega obiska Koper ne pomni niti na zaključnih revijah jugoslovanskih folklornih festivalov, ki so skoraj praviloma razprodani. Tokrat se nam je predstavila skupina plesalcev črnega kontinenta odn. njegove zahodne a-tlantske obale s plesi, rituali in glasbo, ki se je ohranila iz davnin in je še ni prečesala stilistična in koreografska civilizacija zahodne poloble. Nedeljski nastop zato lahko s pravico prizadetih označimo kot afriško lekcijo evropski plesni kulturi: bili smo namreč priča obredno-plesne in posebej glasbene izvirnosti, neponarejenosti, nebrzdanega temperamenta, ki ga ni diktirala baletna partitura in ne koreografska zasnova, ampak je rastel iz potrebe, iz podzavesti, iz sokov časa. Evropska plesna kultura je odraz časa, črnska pa jezik tisočletja. In zdaj nas je nastop črnih plesalcev prepričal, da je evropska plesna, deloma pa tudi folklorna kultura v hudi civilizacijski krizi: postala je uniformirana, odmaknila se je od primitivne pristnosti, njena tako imenovana «kreativnost» pa je plesni ekshibicionizem. To v posebni meri velja še za slavno rusko plesno kulturo, ki smo jo v zadnjih letih občudovali v nekaterih najboljših izvedbah: le pomislimo na skupino Mojsejeva, na «Berjozko» (ki je pred dvema letoma nastopala tudi na gradu Sv. Justa v Trstu) in na vse druge. Cista atrakcija, vsak plesni korak preračunan, koreo-grafiran, vse pa velika paša za oči, ampak... srce ostane prazno in hladno. Naj nihče ne misli, da je to frontalni napad na evropsko plesno kulturo. To je preprosta, trezna in še dovolj vljudna ugotovitev, ki jo je — kot smo že rekli — v celoti potrdil nastop senegalskih črncev v Kopru. Človek bi mislil, da bo skoraj enoletno gostovanje te skupine po evropskih mestih — od tega skoraj tri mesece v Italiji, in to z največjim uspehom izvirni plesni jezik, da se bodo njeni nastopi začeli nevidno pre-tapljati v nekakšen «1’art ponr 1’artti. Kaže, da se je zgodilo ravno obratno: da jih je današnja stopnja evropske civilizacije, predvsem pa njena natrganost v hotenjih iz dneva v dan silila in pehala v pristno in izvirno kreativnost. Saj si drugače skoraj ni mogoče razlagati, da v sporedu, ki traja skoraj tri ure, plešejo (in to nenehno, sleherno sekundo) tudi tisti, ki sploh niso na odru, ampak se pripravljajo na naslednjo točko. Nedeljski spored na koprskem Titovem trgu, kamor se je dobesedno zgnetlo okrog 4000 obiskovalcev, je uvajala simbolična točka «Klic tamdama»: izredno akustični trg, zaprt z vseh štirih strani, je bobnel v ritmu afriških bobnov, ki so klicali na plemenske svečanosti. In ti mnogovrstni, v začetku malce grozljivi ritmi tam-tama so bili zvočna osnova celotnega Večera. Ples «Donso-Dong» (Ples lovcev) je doma v Gvineji, Maliju in Vzhodnem Senegalu in ilustrira prihod lovcev v domačo vas, kjer jih slovesno pričakajo. Podoben je motiv plesa «Ndau Rapine» (Vrnitev ribičev), le da je ta izvajalsko še bolj razkošen, zlasti ko ga uvaja vrsta plesalcev z vesli in naraščajočim ritmom hitrega veslanja. Ples poljedelstva «Tourna» je doma na področju Gvineje in Slonokoščene obale, v plesnih gibih pa odkriva elemente poljskih opravil. Plesa «Solisi» in «Timini» odkriva ta poganski ritual posvečenja •> svetem gozdu. Praznik bogate žetve ali« Sanse» je prava črnska «vaška veselica»: spogledljive igrice med mladeniči in dekleti, malce divji, za naše pojme nenavadni izlivi ljubezni, nad vsem pa ne-odjenljivo ritmično gibanje in valovanjg. «Kedoa», ples obrezovanja, prikazuje tekmovanje med mladeniči v mnogih telesnih in akrobatskih veščinah. V snojth raznolikosti, pestrosti in kreativnosti je bil eden najboljših plesov gotovo «Dembokoro», ples riževe žetve: poln simbolistične mimike, plesni,' variant, obrednih iger (n. pr. m lačna riža v lesenem koreu, ki je stal na trebuhu ležečega plesalca) itd. itd. Pa obredni ritual «Ki-libensi», v katerem spoznamo la do neke mere vplivalo na «moralni nauk» Nigerije, ko «nočna policija» na svojem obhodu naleti na dekle; ki se je zadržalo ponoči na vasi vi ga kaznuje. Med plesnimi točkami smo občudovali nastope črnskih glasbenikov in pevcev: v pesmi «Kele-faba» smo spdznali instrument «balafena», podoben evropskemu ksilofonu, le da so ploščice napravljene iz želvinega oklepa. Potem pesem «Alalake» ob spremljavi «kore», instrumenta z 21 strunami in presenetljivo poetičnim zvokom. Nastop plesne skupine «Senegal » na koprskem Titovem trgn ni bil zgolj «atrakcija» prve vrste, pač pa za marsikoga nepričakovano odkritje nove Afrike. Zal je že tako, da se v številnih predalih naše podzavesti še vedno prašijo bedaste predstave afriških džungel in kanibalskega rezgetanja iz senilnih tarzaniad. Marsikdo se je po vsej verjetnosti tudi zasačil v rahli a odpustljivi sramežljivosti (za nasprotje od tisti h, ki so se kar slinili v malomeščanskem užitku) zaradi do pasu golih, čudovito oblikovanih trnih plesalk. Vsem tem košček svetega pisma; saj ne vedo, kaj delajo! Za normalno razvite mentalitete pa bo ostal ta nastop še dolgo časa v globokem spominu kot prijetno, sveže, zdravo in pomembno odkritje nove in stare Afrike, Predvsem pa napredne Afrike, ki se ne boji in zlasti ne sramuje svojih tosočletnih izročil. Zaradi tega in n tem smislu pa je go-tot o naprednejša od Evrope. MiLi S£ nastopa senegalske plesne skupine v Kopru katere «none glasove» fatate glasbe. V Cavalese, Baselga di Pini in n Levico-Terme se je pelo resno, brez histeričnih krikov in brez epileptičnega zvijanja. Pelo se je dostojno, elegantno, lahko rečemo tudi s srcem. Cez sto avtorjev je poslalo svoje pesmi festivalski komisiji, ki so jo sestavljali glasbeniki Car letto Concino, avtor znane «Vola Colomba», Gino Mescoli, Efren Casagrande ter profesor Franco Melotti. Od 20 pesmi, ki so bile sprejete, je dal festival «diplomo» z 41 točkami pesmi «Ti ritroverò», katere avtorja sta Casalini in De Martino: to je po glasbeni plati odlična pesem, toda mnogo se ji lahko prigovarja zaradi besedila, ki je šlo pravzaprav popolnoma mimo namena festivalskih pesmi. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstili s 34 in 32 točkami pesmi «Come fu, come non fu» (Sellini-Trombetta) in «Il rifugio • (Dampa-Godini): ti dve pesmi sta zares dobri tudi glede na besedilo in res bi jima želeli — in pri tem nikakor nismo edini — da bi se bili tudi bolje uveljavili. Nekoliko tvegano bi bilo, če bi rekli, da je razsodba žirije vsakogar zadovoljila. V celoti je pa vse gladko teklo in kljub «predvidenemu presenečenju» z zmagovito pesmijo ni nobena neprijetnost motila zaključnega večera, kot se pač to rado dogaja na drugih festivalih. To pa zaradi tega, ker je festival planinske pesmi čist festival, festival brez •bustarei»; jasen festival kot je jasen gorski svet, po katerem se navdihuje. Vsekakor je treba pohvaliti avtorje tekmovalnih pesmi, ki so znali zajeti najbolj prijazne, pristne, prisrčne in nezamenljive izraze gora ter jih preliti v glasbo. Vse pesmi so po glasbeni plati lepe in gredo prav lahko v uho: •Il rifugio», •Prendia- mo quel sentiero», •Roccia e amore», •Tornerò nel Trentino», «Vieni, vieni nel Trentino». To je n kratkih besedah, kar je pokazal IV. festival planinske pesmi. Letošnje leto je prineslo tri odkritja, to so: Enrico Musia-ni, Vera Poloni, Franco Valori. Ti trije so zelo mladi pevci, ki bodo prav gotovo še marsikaj dosegli, če bo kdo resno upošteval njihovo sposobnost. Ni pa izključeno, da ne bo treba precej časa čakati, da bo od' kod prišel ta «kdo». Musia-ni, Valori in Poloni namreč znajo peti, danes pa nikakor ni važno, da zna kdo peti, če se hoče uveljaviti v babilonskem svetu moderne lahke glasbe, ki gre, žal, neizogibno na vedno bolj dvomljivo pot. Pokojni Enzo Grassinj je dejal: •Bilo bi dovolj, če bi televizija posvetila samo eno uro na teden novim glasovom, ki jih je odkril, jim pomagal in pripravil ENAL, pa bi bil primerno rešen problem, ki že dlje časa muči svet pevcev lahke glasbe». Zadostovalo bi, dostavljamo mi, če bi nam televizija servirala kakega • oriunda» manj in bi se z večjo vnemo posvetila valorizaciji teh mladeničev, ki pač za nikomer ne zaostajajo ne po talentu ne po možnosti za uveljavljenje. Toda sedaj je doba • oriundov» in tako mora tudi naša uboga lahka glasba plačati stroške zanje. Drugi dve imeni, ki zas lužita, da ju posebej omenimo, sta: Ginp Vinoni iz Tridenta in Paolo Mercanzin iz Padove. Arturo Testa, Lucia Altieri, Toni/ Cucchiara, Nelly Fioramonti, A-nita Sol, Mario Nalin, glasbenika Mescoli in Blonksteiner, ki so s svojimi glasovi in s svojimi ansambli dali življenja temu festivalu, ter sijajni napovedovalec Renato Taglioni — p vseh teh govoriti bi bilo odveč, ker so njihove sposobnosti vsem znane. Svojo kroniko lahko zaključimo s trditvijo, da je ta četrti festival planinske pesmi najbolj uspel izmed vseh dosedanjih; to tudi zaradi tega, ker počasi le mineva tisto utrudljivo začetništvo, ki se je pričelo pred štirimi leti, to je tedaj, ko je bil prvi festival, ki je dal goram prvo — in do sedaj edino 1— lepo pesem «In cima ai monti». Planinska pesem je nov glasbeni izraz, nekaj, kar se mora še razvijati in kar je treba razumeti. In zaradi tega je treba pomagati tej pobudi ENAL. Tudi letos smo našli v nekaterih besedilih pesmi vsakdanje izraze, celo brez smisla. To dokazuje, da planinska pesem ni za vsakogar in da tudi improvizacije niso mogoče. In tak festival, kot je ta, ne more živeti naprej ob improvizacijah: potrebuje svojo «neliko» pesem, ki bo šla tudi preko meja Tridentinskega in si bo takoj osvojila občinstvo vsakega mesta in vsake dežele. Slavni planinski vodnik Tita Piaz, nepozabni «hudič z Dolomitov», je takole govoril goram: • Božanska gora, vse preide in vse se konča. Sedaj mi pa povej ti, ki si mi tolikokrat okrepila žalostno srce, ki si mi povrnila vero, ki je ugasnila, povej mi, če vse umira, ali boš ti večna?». Toda Tita Piaz je vedel, kaj je gora. Razen tega pa so bili tedaj drugi časi. PAOLO DE DOMENICO Starejša kot mati ---------------- S1IKIIA KEY-SMITII Dvignila ije je v postelji, vrgla nazaj svoje dolge lase, ki so ji padali na obraz, in počasi iztegnila toke. Bila je lepa ženska. Počasnih gibov in velika, vendar graciozno grajena, okrog petintridesetih let, toda ta leta niso zapustila nikakršnega sledu staranja niti na njenem obrazu, niti na njeni koži, morda jih je bilo mogoče zaslediti samo v njenih temnih očeh. Danes bi moralo priti pismo. Seveda ni mnogo verjetnosti, da bi pisal v zadnjem trenutku — razen če ne bi želel odpovedati sestanka. To je. delal tudi že prej — odpovedal zadnji hip. Eh-Njegove dobre prevare in luži! Toda po treh letih ne moreš ničesar storiti — samo nadaljevati, kljub vsem njegovim pomanjkljivostim in hibam. To je tisto, kar jo je tako poniževalo --oproščati, stalno oproščati. Solze, ki jih je izzval bes, so ji zalile oči in skočila je iz postelje. Kulunja je bila temačna. Rolo je bil spuščen in sonce je čepelo na drugi strani hiše. Upala je, da tukaj ne bo tistih črnih htoščev. Oh, kaj je to? — Samo Perkins, maček, ki se je smukal okrog njenih nog ves presrečen od veselja. Dvignila ga je in potopila svoj obraz v mehko dlako na njegovem boku, ki je drhtel. «Oh, Perkins, ljubi moj — ne zapuščaj me — ne odhajaj.» Toda Perkins je že bil na tleh, še je drhtel od predenja — držal se je ravnodušno. Njegova ljubezen je bila čisto praktična. Mislil je na jutranji obrok mleka — ni obstajala zato, da bi sc potrošila za nekaj, kar je samo človeško. Nastopaško je odšel mimo nje do vrat, medtem ko je odšla, da bi vzela vrč z mlekom. Potem pa je stopal pred njo naravnost k svoji skodelici. Napolnila mu jo je s svežim mlekom. «Ne zaslužiš si tega, ti grdi Perkins. Ti me pravzaprav ni. maš rad — rad me imaš samo zato, ker imaš od tega koristi.» •‘Lok-lok-mljas.s spregovori Perkins. Naglo so odpravi k štedilniku. Kako je to neprijetno, če ne moreš najti dekleta, ki bi spala v hiši. Potem moraš zjutruj sam opraviti vse posle. Poleti to ni bilo tako neprijetno — toda pozimi... Uh! Pred hišo se je zaslišal enoličen tu-tu. Joyce se je zdrznila in kri ji je splahnela z obraza. To je bila pošta. Kak trenutek se ji je zdelo, da se ne more niti premakniti z mesta. Leži njegovo pismo na predpražniku, kjer je tako pogosto našla pismo — njegov energični rokopis in pismo, adresirano s črno tinto, rokopis, Po katerem bi lahko tako pismo spoznal že od daleč. Ce je pisal, bo vsaj zagotovo vedela, ali jo želi videti, če se ji pa izmika, tedaj zakaj? «Dobro jutro — priporočena pošiljka, ki jo morate podpisati.» Po je od Laureila — od koga drugegu bi naj bilo?... Ne, bila so očala njene matere, lista očala z lelvovinastim okvirom, ki so Ph poslali s popravila... «Hvala. Kaj pa pisma? Hvala. Na svidenje.» Nekakšen prospekt, pismo, ki ga je enkrat tedensko dobivala od svoje tete — to je bilo vse. Tedaj, nenadoma, je spoznala, da si je obupno želela dobiti njegovo pismo, pa čeprav bi to pomenilo uničenje njenega slabotnega upa, da ga bo videla. Vse drugo bi bilo bolje kot pa negotovost. Ni ji pisal celih dolgih deset dni, od njunega zadnjega sestanka iorej. Nikoli prej je ni pustil toliko časa brez ka krčnih koli vesti — ona pa je'pisala dvakrat in v zadnjem pismu 00 Je opozorila, naj ji piše, naj se ji javi, vsaj z eno edino vrstico. Dvignila je čajnik s štedilnika, nalila toplo vod n v porcelanski čajnik in pripravila pladenj za zajtrk v postelji. Medtem ko je nosila pladenj po stopnicah, je prišla na druge misli, so jo še bolj vznemirile. Morda jo je hotel odvreči in je izbral ta način —m orda je našel kako drugo in jo vzljubil... *Dobro jutro, draga mama, — upam, da si dobro spala.» Odlo-ila je pladenj v bližino materine postelje in jo poljubila. «Prišla so tvoja očala — tn pismo tete Willy.» Klepetali sta — o hiši in o vremenu in čaju, o mačku, ves ta čas pa je Joyce na dnu svojega srca govorila materi: «Oh, mama. strašno sem zaskrbljena, ker mi moški, lei ga ljubim, ne piše, ker postaja nepozoren do mene, ker postaja utrujen — kmalu si bo zaželel spremembo, jaz ga pa ljubim prav tako kot prej, čeprav sem spoznala vse njegove napake, ki jih Prej nisem poznala. Oh, mali, pomagaj mi! Toda ti mi ne moriš Pomagati!» , IVe, mati ji ni mogla pomagati, kajti njena mati ni nikoli doživela česa podobnega. Ljubezen je bila zanjo, kakor tudi, kot je videti, za toliko drugih iz njene generacije, samo cvet, ki se Je razcvetel, in ne plamen, ki požira. Ljubezen je zanjo pome. vila zakon, zavarovanost, otroke... Toda zakaj mora pomeniti nekaj tako drugačnega za njeno hčerko, ki so ji bile vse te stvari Potrebne prav toliko kot ujej,? O oh, zakaj, zakaj?... «Če bi me Laurey resnično ljubil, bi se z. menoj poročil,» spregovori na dng svojega srca — «vse to so,, nesmisli, ki jih navaja, ko trdi, da se V* more poročiti. Ima prijeten dom in mnogo denarja, ki ga troši za stvari, kot so automobili in potovanja v London. Ce bi me resnično ljubil, bi pristal, da se odpove celo bogastvu in postane sirota poleg mene. Toda saj me pravzaprav ne ljubi. Zakaj ga potem pravzaprav jaz ljubim? Zato, ker ne morem “ntpačp, tako se mi zdi.» Medtem ko je odnašala pladenj iz sobe, se je domislila nečesa novega — «ne bo šla.» Ce je mirno pričakoval, da bo prišla, če-Prav ji ni pisal, odkar se. nista videla, no, tedaj bo on kriv, če n« bo prišla, in morda bo to pripomoglo k temu, da jo bo nekako bolj spoštoval. Ce ji je pa bil nezvest, ji bo to nekoliko obvarovalo dostojanstvo in ponos — če je preprosto — odpotval . 0 je grozno pojaviti se na posestvu in biti prisiljen vprašali: . 'Kje je gospod Holt?» In potem dobiti odgovor —* «Ni ga tukaj, gospa, v Londonu je.» Ne, mnogo bolje bo, če ne gre; in celo uro je mislila, da "e bo šla. . ^edtem se je oblekla, spustila v hišo dekle, ki je pripravljala ujtrk, pomagala materi pri oblačenju. Potem je prišel Perkins, se je naslanjal ob misli na ribo ir. se drgnil ob Joyce, medtem (Nadaljevanje na 6. strani), Radio Trst A 7.3(1 Jutranja glasba; 11.30 So-Pck slovenskih pesmi; 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 ■nameniti gorniki v Julijskih £lpah; 12.45 Za vsakogar ne-17o Glasba po željah; ' 00 Za prijeten uvod igra or-i«^er; 17.20 Pesem in ples; * .5 Umetnost, književnost in Prireditve; 18.30 Francois Pou- nrJc: Trio za klavir, oboo in fa-1.9-110 Pevski zbori Julijske tsenečije jn Furlanije; 19.15 «Po-van.ie na mesec», Dramatizi-c»na zgodba; 20.00 Sport; 20.30 Ua pevcev; 21.00 Simfonični a°ncert orkestra tržaške fil-1■/■Ponije, po koncertu: Svet j-TVjlHosti: «Vittore Carpaccio, • ' tlenje nato Od charlestona u° madison«. Trst 12.00 Plošče; 12.20 Glasbeni vlo-zek; 12.25 Tretja stran; 13.15 Al-,lai)Hl1: 13.30 Glasba po željah; us,. Simfonični koncert; 14.25 Mali koncert. Koper 9.15 Jutranja glasba; 7.00 Pre-RL; 7.15 Glasba za dobro ju-j10; 12.00 Glasba po željah; 12.45 i-ahka glasba; 12.50 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40 Plešoče tipke; 14,00 Glasba po željah; ,j) Melodije za prijetno po-P?l,°nri 15 15 Zabavna glasba; J -30 Dalmatinske popevke; 15.55 r-anka glasba; 1 (j.00 Vsakodnevne melodije; 17.00 Solisti in zbo-'• 17.40 Furlanske pesmi; 18.C0 renos RL; 19 00 Igra orkester 2, * Greger; 19.30 Prenos RL; Ansambel Hank Frowman; R*ieSmi v ritmui 23.00 Pre- Nacionalni program 0,30 Vreme na italijanskih “10rJlh; 7.00 Almanah; 8.20 Ju-‘Ue primorskega ljudstva, 51 b° 7. in 8. septembra, se bo-?” udeležili tudi številni bivši orci, aktivisti in svojci padlih osvobodilnem boju s Tržaškega, Goriške ter Vidma. I V nedeljo 8, zjutraj bodo ude-ezenci zborovanja iz naših pod-ri°®y odpotovali v Cerkno s Štirni avtobusi, kolikor jih je bilo ogoce dobiti. Vpisovanje samo uri-, ?t Pa je pokazalo, da bi bilo jOeiežencev še mnogo več, če bi vn-» -L0 na razpolago dovolj pre-hna ** sredstev. Vendar pa se j. ”0 številni podali v Cerkno tu-t , z osebnimi prevoznimi sredstvi «o, cla se jghfc-Q računa, da bo u i UKtran meje odpotovalo v ziti».,, Partizanstva na Primorskem . <-ceJ več kot 1000 oseb. Lonjer-nr,rPulpravl'aj° menda celo svojo p SE-bno kolono avtomobilov. ,/o‘eg bivših borcev, aktivistov j-..,1'ugih, se bodo srečanja ude- tizan,kihdi ■ uradnA pal" anskih m antifašističnih orga ki l«i 'z Trsta, Gorice in Vidma, Po . položila vence k novemu Pomeniku na grobnici, v kateri. ,.i_ Poslej počivalo okrog 1000 Sj]"sti.i padlih borcev in žrtev nanj;;3’ ki so darovali svoja življe-j V»a Cerkljanskem. Od teh jih «bi domačinov iz okolice Cerk-skl 'z drugih krajev Primor-V.e; 181 iz Slovenije z onaraj nÌr,s,e meje, 33 iz področij, ki so n. ,, Pod Italijo, 89 italijanskih Partizanov divizije Natisone,- in za« 0r°vanja so sv kol gostje udeležili ludi vidni jugoslovanski in italijanski književniki zaščito svoje obrti. Tudi ribe predstavljajo važno postavko v prehrani, saj smo V februarju pojedli nad 92 stotov svežih rib, okrog 55 stotov kon-serviranih in 28 stotov polenovke. Sira, masla in drugih mlečnih izdelkov pa je šlo v promet, za 510 stotov, kar znaša povprečno nekaj manj kot po 20 stotov dnevno. Važna postavka za občinske.(finance je tudi trošarina na električni tik, ki je v tem aàesàju dosegla 4.23 milijona lir, ter vrsta blaga, ki spada pod posebno postavko in za katero so dobili na trošarini 33.4 milijona lir. bolnišnico v Tržič. Tamkaj so pridržali samo Frato, ki se bo zdravil tri tedne. Na kraj nesreče so poklicali prometno policijo iz Tržiča, ki je sestavila zapisnik. izh ■ 1S*a voce popolo», Ja bjj0,0 na Reki, povzemamo, da je usta,’ Vjeteklih dneh v Rovinju iti ut»V^en krožek književnikov v Jtiget!'lko.v italijanske manjšine list S °V n' Or, 0k-'Poroaa- (,a se 'ie ustanovne-C'n?skr e£/Q zbora v dvorani ro- občtie .- občinskega sveta ude le- nih °}r,°a &0: najvidnejših kultur-v‘ani(iUvcev 12 vrst italijanske Sp-dnipi k°tere Je pozdravil pžed-Bortti ttalijanske unije profesor tnu e■ p-ot gostje ' so ustanovne-tud °^Pnemu zoru prisostvovali ie ‘ pes«ifc in glavni tajnik zdru-l>an Jut,os^ovanskih književnikov knjit predsednik' združenja pTa zevnikov Slovenije pisatelj pe Pcp Bevk, znani jugoslovanski vìè ifC ln romanopiseč Oskar Da-!'inr ,pro^esor za italijanščine na •tali' k* univerzi Josip Jernej, s, Včeraj ■ * ■ • skupinski samo skok prvi na cilj l%\ fRl Danes zjutraj bodo izvedli drugega ■ Veter motil tekmovanje Sečoveljsko letališče je bilo včeraj vse do mraka prizorišče borb padalcev za točke. V okviru tekmovanja za «III. jadranski pokal» so bili skupinski skoki z višine 100 m z dovoljenim zadrževanjem od- piranja padala za dobo 10 sekund, letal in več ali manj točno padale na cilj. Tekmovanje se je včeraj tako zavleklo, da so ekipe izvedle samo po en skok, medtem ko bodo drugega izvedle danes zjutraj z začetkom ob 8.30. Kot v prvem dnevu so bili tudi včernj Američani' in Američanke najbolj točni. V moški konkurenci Ekipe za ekipo so se spuščale iz ........"""'I'"".......milni...un.........................nuni ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Monza in Triestina z istim številom točk Marzotto preži na morebiten spodrsljaj tekmecev Letošnje hokejsko prvenstvo p n/e lige se z naglim koraki bliža svojemu zaključku. Borbe postajajo iz kola v kolo bolj dramatične, ker igralci iztisnejo iz sebe še zadnje moči, da bi doprinesli svojemu moštvu česar so zmožni. To je doba končnega in direktnega obračunavanja med posameznimi ekipami. Vsak spodrsljaj je zdaj dokončna sodba, za rehabilitacijo namreč ni več časa. Zaradi živčnosti na polju ni več videti sproščenih akcij, množičnih napadov z udeležbo vseh igralcev. Zdaj izkoriščajo napadalne lastnosti posameznikov, ker ekipa skrbi prej za obrambo kot za napad. Vsi ti činitelji so bili v najvišji mer prisotni na tekmi med Triestino in modensko ekipo Amatori, ki se je odvila v zadnjem kolu na modenskem igrišču. Domačini so bili prepričani v zmago, kljub temu, da so dobro poznali nevarnost svojih tekmecev. V uvodnih mnutah so zaigrali v odličnem slogu in povedli. Po tem golu so menili, da imajo uspeh v žepu ter so posebno v obrambi zaigrali bolj lagodno. Tržačani so brž izkoristili to njihovo nepazljivost ter izenačili. V drugem polčasu so domači atleti spet pričeli s silovitimi napadi, vendar je tržaška Obramba še enkrat potrdila svojo solidnost in brzdala vsako potezo tujih* napadalcev. Opirajoč se na vztrajnost svojih branilcev so se napadalci bolj sproščeno kreta-li po igrišču, dokler niso izkoristili ugodne priložnosti in povedli. Mrzla prha je spodbudila doma- ’ 9 I s F I § jr ‘ »j .g v igrišča Modene, katero je premagal 3:2 (3:0). V Genovf je Sampdoria odpravila Pistoiese .al - Mantova Spi Torino Genoa 8. KOLO (27. oktobra) Bari - Catania Genoa ‘ ■ Fiorentina Juventus - Torino LR Vicenza - Atalanta Mantova - Sampdoria Messina - Lazio Milan - Modena Roma • Inter Spai - Bologna 9. KOLO (3. novembra) Atalanta • Spai Bologna - Roma Catania - Messina Fiorentina - Mantova 5. KOLO (6. oktobra) Atalanta - Messina. Ó<><>0O<><>C0OOO<>0<>O<>OOCOOCXxX>OO0O^ Inter - Milan Lazio - Juventus Modena - LR Vicenza Sampdoria - Genoa Torino - Bari 10. KOLO (17. novembra) Bari - Lazio Gena - Atalanta Inter - Bologna Juventus - Mantova LR Vicenza - Milan Messina - Fiorentina Modena - Ci tania Roma - Torino Spai - SampdcJria 11. KOLO (24. novembra) Atalanta - Modena Bologna - LR Vicenza Fiorentina - Roma Lazio - Catania Mantova - Genoa Messina - Inter Milan - Juventus Sampdoria - Bari Torino - Spai 12. KOLO (1. decembra) Bari - Bologna Catania - Inter Fiorentina - Torino Genoa - LR Vicenza Juventus - Messina Lazio - Mantova Milan - Atalanta Modena - Sampdoria Spai - Roma 13. KOLO (8. decembra) Atalanta - Bari Catania - Bologna Inter - Fiorentina LR Vicenza - Juventus Mantova - Messina Roma - Modena Sampdoria - Milan Spai - Genoa Torino - Lazio 14. KOLO (22. decembra) Bologna - Mantova Fiorentina - Catania Genoa - Bari Juventus - Inter LR Vicenza - Sampdoria Lazio - Atalanta Messina - Torino Milan - Roma Modena - Spai 15. KOLO (29. decembra) Atalanta - Sampdoria Bari - Spai Bologna - Juventus Fiorentina - Milan Onoa - Messina Inter - Lazio Mentova - Catania Roma - LR Vicenza Torino - Modena 1«. KOLO (5. januarja 1964) Bari - Milan Catania - Juventus Inter - Genoa Messina - Bologna Modena - Fiorentina Roma - Mantova Sampdoria - Lazio Spai - LR Vicenza Torino - Atalanta 17. KOLO (12. januarja) Atalanta - Inter Catania - Roma Fiorentina - Bari Juventus - Genoa LR Vicenza - Mantova Lazio - Bologna Messina - Modena Milan - Spai Samndoria - Torino JOIE VERGA N: OrfMAREZIG do MADRIDA SI. MED TOVARIŠI V PISARNI Nekaj dni potem me je poklical Gustinčič v pisarno. «Jože,» mi je rekel, «ti si dober organizator. Pokaži svojo iznajdljivost in pričaraj nam za nocoj nekaj litrov dobre ma-lage. Pričakujem važen obisk.» Obiski pri-nas so bili prav pogosti. Vsi jugoslovanski oficirji v mednarodnih brigadah so imeii večkrat opravke na bazi in so se vselej oglasili tudi pri nas zaradi pošte. «Kdo pa pride?» sem ga vprašal. «Neki Colakovič,» mi je odgovoril, «še sam ga ne poznam, je pa med Jugoslovani tu ena najvažnčjših osebnosti.» Dobiti dobro vino tisti čas, ni bilo ravno lahko, meni pa ni to delalo nikakih preglavic: Poznal sem mlado dekle po imenu Carmen, pipala mi je perilo in likala obleko. Njen stric je vodil veliko vinsko zadrugo v bližini Albaoete. Ka-njej sem rekel, pa mi ga je preskrbela. Njen stric me je imel rad in mi je priskrbel najboljšo kapljico. Naročil sem štiri litre malage. Prava malaga ni več vino, temveč pravzaprav liker. Napravljena je iz posušenega grozdja, je sladka kot med in ima barvo suhega zlata. Na videz je to nedolžna kapljica, toda že po prvem kozarčku se ti zasvetijo oči in razveže jezik. Ko sem prišel z malago v pisarno, gosta še ni bilo. Z Gustinčičem je bil samo njegov tajnik Willy, po rodu Nemec. Razpravljala sta o boljši organizaciji dela. Kmalu pa Je vstopil tudi gost. Bil je kakih štirideset let star mož v civilu. Prijazno nas je vse pozdravil in prisedel. Najprej se je zanimal za naše delo, nato je govoril o položaju na bojišču in naposled je analiziral politični položaj v svetu. Poslušati ga je bil pravi užitek. Bil je prav lep večer. Kmalu potem sem bil poslati na Šestflfefeftski Oficirski tečaj v Pozo Rubio. Spominjam se, da sem ihiel tam pri vajah v streljanju precej sitnosti,,ker nisem. mogel .3z»f»iža:i samo z levim očesom. Kljub tem* pa sel* pil 'tekmovanju od desetih strelov devetkrat zadel v tarčo in je bil od vseli oficirskih kandidatov samo eden boljši strelec od mene. Po* ložaj podporočnika sem imel že od decembra 1936 dalje, ta čin pa mi je bil potrjen z odlokom 5. maja 1937. V času, ko sem bil v oficirskem tečaju,', sé je pomnožilo osebje naše pošte in cenzure še za pet mož. Dva, Bigaut in Graudel, sta bila Francoza, trije Avgust, Josè in Tubero, pa Spanca. Josè je bil že pred revolucijo poštni uslužbenec, in ko je bil pri Toledu tako ranjen, da ni bil, več' za fronto, je sam zaprosil, naj ga dodelijo k vojni pošti. Ce smo si privoščili kdaj med delom kako minuto počitka, je rad pripovedoval o bojih v Toledu. «Pa so bili v Toledu res tako hudi boji, kot. so pisali?» sem ga vprašal. • ' «Hudi? Pa še kako hudi! Toledo je bil prava klerofaši-stlčna trdnjava,» mi je odgovoril. Pogledal je okrog sebe, m ko je videl, da so vsi prisluhnili, je nadaljeval: «Tri dni in tri noči so trajale poulične borbe, brez pre-stanka, brez oddiha. Morali smo naskakovati barikade m osvajati vsako ulico posebej, vsako hišo, vsako klet. Ko smo falangiste naposled pregnali iz mesta, so se umaknili v samostan in se tam zabarikadirali. Tam so bili zbrani falangisti, kardinali, župniki, patri in nune. Iz vseh oken so molele brzostrelke, na zvonikih pa so imeli strojniška gnezda in iz njih so sipali točo krogel po nas. Ker so se bali, da bomo minirali samostan in jih poženemo v zrak, so zaprli v kleti samostana veliko število otrok, žena in starčkov. Tako so se čutili za debelimi samostanskimi zidovi kar vame. Za oknj in na zvonikih so prežali na nas, nune pa so jim nosile . municijo.» «Zakaj pa niste napadli s topovi?» smo vprašali. «Teh sploh nismo imeli. Prosili smo zanje, pa jih nismo dobili, Medtem pa je pošiljal Franco okoli Toleda ojačenja. Hotel je osvoboditi 120 ujetnikov, ki smo jih imeli v Beli ^hiši, obenem rešiti svoje zveste pristaše v samostanu. Bili • smo kakor na trnju. Naposled pa smo le dobili en top in en tank. Ko smo I zagledali top in tank, smo kar rioreli od veselja. Za ras jč bil pravi praznik. Od vsepovsod so odmevale revolucionarne pesmi. S 1 tankom smo zavarovali Belo hišo, kjer 30 bili vojni ujetniki, s topom pa smo začeli obstreljevati zvonik. Proti večeru smo še enkrat pozvali falangiste v samo-stanu, naj se predajo. Tega niso marali storiti. Se vedno so upali v Francovo pomoč. Ko se je spuščala na zemljo že noč, se je usula iz samostana velika množica ljudi in je prihajala počasi proti nam. Bili so starčki, žene in otroci iz samostanskih kleti. Ostali smo na svojih postojankah in bili pripravljeni na vse. Pričakovali smo, da bodo pritisnili iz samostana tudi falangisti in bodo, zavarovani za ženami in otroki streljali na nas. Takih nakan smo bili vajeni že iz Madrida. Vendar se to ni ponovilo. ■________ Kaj je bilo potem ni mogoče popisati, žene so objemale in poljubljale svoje može, otroci svoje očete, starčki sinove in vnuke. Smejali so se in hkrati jokali, štiri dni in štiri noči so bili zaprti v samostanskih kleteh brez hrane in bres kapljice vode, Dali smo jim vode in razdelili mednje vso svojo rezervno hrano. Drugi dan smo jih spravili iz mesta na varno, mi pa smo se pripravljali za odločilen napad na samostan. Pri zadnjem naskoku sem bil ranjen. Obležal sem v nezavesti. Naslednji dan sem se znašel v vojaški bolnici v Murcii.» Takih in podobnih doživetij je imel vsakdo. S POSTO PO FRONTAH V Madrid sem šel spet 4. julija 1937. V'mestu sem srečal Romana Marvtna. Obema se je mudilo in sva Spregovoril® le nekaj besed. Zdel .se mi je nekam potrt. V naglici je P°' vedal, da so imeli zadnje čase hude spopade s falangisti, M®' rokanci in legionarji. Mnogo naših je ranjenih. «Moj brat Albin je nevarno ranjen v glavo. Mnogo naš'-11 znancev je . tudi padlo. Na primer Ivan Debemardi iz G®-žona, Salvator Meniš iz Izole, Anton Špacapan in Glavač i® Gorice ter še mnogo drugih.» Za spomin mi je dal sliko, na kateri je tudi njegov ranjeni brat. Jaz sem moral poiskati Morato de Tajufia, kjer je bila XV. mednarodna brigada. Sestavni del te brigade je bii tudi bataljon Dimitrov, kjer je bilo mnogo Jugoslovanov-Komandant brigade je bil Vladimir Čopič. Njegov brat je bi’* pa komandant hotela v Albaceti, ki je bil rezerviran za vojake. Vedel je, da se odpravljam v Madrid, zato mi je d®1 pismo za svojega brata. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON »3-808 letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna «400 lir - SFRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-83» — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Peilico MI. Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno 960 din četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: .............._ Ljubljani 600-14-603-86 - OCCASI. One oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgevski 130, tinančno-u pravni 200, osmrtnice 150 Ur" —~ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in riška Založništvo tržaškega tiska Trst Tel. št 37-338 — NAROČNINA: mešalna 650 lir — Vnaprej: četrt-tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljan». Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglas) se naročaje pri upravi. -