PoStnina pavialirana Političen list. Naročnina znaša: C dostavllanlem n« dom ali po pošti K 10'— mesečno. četrtletno K 30'—. Ce pride naročnik sam v upravnlStvo po list: Mesečno K 9'50r — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna Številka stane 60 vin. Uredništvo In uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva it. 276, uprave št. 24. Leto III. Maribor, sreda 11. avgusta 1920. Št. 177. Sporazum med demokrati in radikalci nempgoč. Ribar in Protic pozvana v Beograd. — Resnica o razdelitvi bivšega avstro-ogrskega brodovja. Roke proč! Naša mlada država je zapadla že kmalu po svojem nastanku v roke brezvestnih špekulantov, najgrše osebne in strankarsko ko-ritarske vrsie — radikalcem in klerikalcem. Dasi imajo za seboj le manjšino prebivalstva, vendar so si znali s svojo brezobzirno taktiko priboriti vso moč. Vsaka država in dežela ima nekaj konservativnih klik in tako jih imajo tudi posamezne naše dežele. Srbija ima radikalce, Hrvatska starčevičance, Slovenija pa klerikalce. Te klike pa so po programih popolnoma različne in neskladne. Idejne zveze med njimi ni niti najmanjše. Veže jih samo isti namen, dočim jih končni cilj tudi ne veže, ker je cilj teh poedinih klik popolnoma nasproten drugim. Kakor smo torej rekli jih veže samo namen — ta namen pa je pri vseh eden in isti — vladati, imeti v rokah neomejeno oblast nad državo kot zveza, nad deželami pa kot samostojna klika. V Beogradu nastopajo te klike skupno samo zato, da si puste doma, v lastni deželi neomejeno oblast. Na ta način pa ne ovirajo le napredka države in ugodne rešitve, posebno perečih zunanje-političnih vprašanj, ampak tudi tesnejše zbližanje vseh treh naših plemen ter vseh treh veroizpovedi. Nasprotno, s tem celo odtujujejo pleme plemenu, veroizpoved veroizpovedi. Da potem naša vprašanja ne najdejo potrebnega umevanja pri vseh naših plemenih, ampak ostajajo le bolj vprašanja poedinih dežel, plemen, ali veroizpovedi, pač ni nikako čudo. Ravno to pa te klike hočejo. Hočejo, da si plemena ostanejo tuja, hočejo pa tudi, da ta plemena, ali vsaj široke mase teh plemen postanejo nezadovoljne z novo skupno domovino, ker vejo, da se v kalnem lažje ribari, nego v čistem. Tu tiči vzrok skoro vseh naših kriz, političnih, gospodarskih, prehranjevalnih, finančnih itd. In te krize se od dne do dne množe, razmere postajajo vedno bolj neznosne, ljudstvo vedno bolj nezadovoljno. Še nedavno smo pričakovali lepših dni, blago, živila in drugo je postajalo ceneje, naša valuta je rastla, dinar je dosegel v Švici visok kurz 39 frankov. Ljudstvo si je jelo oddiho-vati. Novo gibanje je nastalo, kakor kadar po dolgi zimi zaveie prvi toplejši^dih, ozna- njevalec pomladi, prerojenja, novega življenja. Toda prišla je nova vladna kriza, izzvana po klikah, ki jim boljšanje ni bilo pogodu in ki jim ni bilo všeč, da morajo deliti vladno moč tudi z drugimi strankapii in — povrnili smo se zopet nazaj, kjer smo bili prej. Draginja narašča zopet. Ne le, da je dosegla zopet prejšnjo višino, ampak jo je celo prekosila. Mesto novega življenja, mesto pomladi se povrača zopet stara brezupna zima. Ljudstva se polašča obup ; polagoma izgublja vero v boljšo bodočnost, število nezadovoljnih raste. Naša valuta pada; dinar je padel od maksimuma 39 na minimum 28. j Tako je na znotraj; še slabše pa je na zunaj. Ugled naše države pada dan za dnem, antanta pometa z nami kakor z manj vrednimi premaganci ter nas zapostavlja celo za Nemci, Madžari in Bolgari. Lahom rast# greben; Avstrijci postajajo oholi; Madžari rovarijo proti nam; Albanci, nahujskani PO Italijanih in od njih podkupljeni, napadajo naše meje. H i - |, J. Na drugi strani pa snubijo antantovci našo vojsko, da bi jim pomagala ugnati Bi*r davsa-Rusa, in srbska klika — radikalci, so Ujetnik v Vatikanu. III. Poreče ta ali oni, češ, da je predrzno spraviti satana v zvezo s papežem, posebno še s Pijem IX. ki je^ proglasi) versko resnico o nezmotljivosti papežev. 1 oda po mojem mnenju je tak dvomljivec slab katoličan. Sv. pismo samo nas uči, da se je satan priklatil v podobi goreče kače že v raj, da je p0(j tistim drevesom sredi raja zapeljal ves svet k izvirnemu grehu. 0 in Še yeč. Satan se je znal priklatiti kmalu po ustvarjenju sveta ce|o v nebesa, kjer je zrevolueijoniral same angele k upornosti proti Bogu, ki je po zmagi dobrih angelov nad hudobnimi ukazal treščiti satana in uporne angele iz nebes doli v peklensko brezno. Zakaj je Bok pravzaprav tudi satana ustvaril — in kdo drugi naj bi ga bil ustvaril? — tega žal doslej še nisem izsledil iz sv. pisma. Da satan tudi še pozneje ni miroval, to nas uči evan gelij sv Matevža, 4. pogl. 3—11. vrste: „pa pristopi k n|emu (Jezusu) izkušnjavec in reče : Ce si Sin Božji, reci, naj postane to kamenje kruh. . Tedaj ga vzame hudič in ga postavi na vrh templja in mu-reče: Ce si Sin Božji, spusti se doli" . . . Torej vidite, da se je satan predrznil celo do Boga samega, vtelesenem v drugi Osebi Božji, Jezusu Kristu. In kakor vam ie nadalje že znano iz prejšnjih podlistkov, se je satan spravil tudi v prvega poglavarja Sv. cerkve, Jezusovega namestnika Sv. Petra; kajti zopet nam Sv. Matevž, tovariš Sv. Petra ozna-nuje v svojem evangeliju, 16.«pogl, 23. vrsta: „On (Jezus) pa se obrne in reče Petru: poberi se od mene, Satan 1 Za pohujšanje si mi 1" ... Upam, da vas bodo že ti dokazi iz sv. pisma samega prepričali, da ni bilo nič tako čudn ga, če se je satan lotil še leta 1870 po Kristu, tudi papeža Pija IX. Sicer pa boste o satanu izkušnjavcu še več slišali, ko pridemo v srednjeveško dobo, ko je imela sv. Cerkev kar tri papeže in ko je bila nad 40 let sploh samih posilipapežev brez pravega papeža, torej brez pravega namestnika božjega na zemlji Tedaj boste videli, kakšno moč je imel satan nad papežem Aleksandrom VI. glede kateiega tudi cerkvena zgodovina ne more tajiti, da je na brezvesten način oskrunil ne samo papeštvo, ampak sploh ves ugled sv. Cerkve in pogazil v blato vso krščansko moralo. Sicer pa satan svojih poslov ne opravlja vedno v podobi, kakor ga nam v slikah predstavlja sv. Cerkev sama, ampak — to smo videli že v njegovem poskusu v raju — se poslužuje raznih pripomočkov. K papežu Piju IX. je skoro gotovo prišel v podobi častihlepnosti in poželenja po nadoblasti nad v^emi velikašj sveta. Pa navsezadnje je to čisto postranska stvar v kakšni obliki in obleki se mu je predstavil. Gotovo je — in to je za nas važno, da se je Pij IX odločil, da je proglasil še eno novo versko resnico, namreč, da je postgj ujetnik. In glejte, to pot se je vse izpolnilo, ka* je satan papežu obljubil: krščanski in nekrš-čanski narodi sveta so začutili brezmejno usmiljenje in simpatije do ubogega ujetnika v Vatikanu, romali so in še romajo res v cejih trumah v Rim, da se tam poklonijo pred prestolom najvišjega, najmogočnejšega „ujetnika“ ir) kar je zanj še bolj važno, da ob enem prinesejo v obliki BPetrovega novčiča" tudi bogatih miloščin in dragocenih zakladov ter jih polože na oltar največjega bilijonarja sveta. In s tem romanjem je postal Rjm zopet prvo mesto na celem svetu in rimski škof zopet ne samo Petrov naslednik, marveč namestnik Boga na zemlji, vrhovni vladar nad vladarji sveta. Kako globoko moč ima ideja, če je tudi sama na sebi še tako smešna, neverojetna, samo če le razume se uveljaviti v ljudstvu, nam kaže ravno to romanje v Rim in češCenje nečesar, kar pravzaprav ne obstoji. V kolikor večjem sijaju in mogočnosti se predstavlja papež napram romarjem, tem bolj so zaverovani, da so res gledali pred seboj uho- razburjeni in jezni, če jim naš zdravo in pa- [ kaleč dr. Korošec. In vendar jih ni metno misleči narod odgovori z odločnim: ne ^zbobnati v svet tako infamno laž in noče čuti o nikakem protiruskem pustolovstvu. Toda vsaka stvar ima svoj konec in tako ga mora imeti tudi to brezvestno igranje klik z našo domovino. Naše Jugoslavije nismo ustvarili za koritarje reakcijonarnih klik, ustvarili smo jo za naše ljudstvo, za naš narod. In ta narod si ne da podreti, kar je tako težko zgradil, ta narod bo zaklical tem zločincem: — Roke proč! Roke proč od naše države, ker mi je 'ne pustimo uničiti, ponižati in desavuirati. Dovolj je bilo vašega nesrečnega gospodarstva in še nesrečnejše politike, vas, samoznancev. Razpišite volitve, na katerih bo narod sam izvolil svoje za- sram j Promenadni koncerti v mestnem parku. Olepševalno, društvo za mesto Marl-Zalostno vlogo je igral vladni komisar bor bo na splošno željo občinstva prirejalo v dr. Leskovar na protestnem shodu državnih mestnem parku promenadne koncerte proti vslužbencev. Na proteste zborovalcev proti odi-j nizki vstopnini in sicer vsako sredo od 18. ranju cen na trgu, po gostilnah in kavarnah,! do V220 ure (6. do ‘|g8. ure popoldne) ter vsako ie vladni komisar bil primoran podati svojo iz nedelio in praznik od 11. do 7213. ure. Prvi koncert v sredo 11. avgusta ie brez vstopnine, pri vsih nadaljnih koncertih pa se bo pobiralo vstopnino 1 K 20 v od osebe. — Ta vstopnina ie namenjeva v kritje režijskih s‘roškov (godba (n državni davek), ter Stroškov za nuino potrebno popravo oziroma obnovitev vrtnarskih naprav v Ljudskem vrtu. Z mnogobrojnim posečar.jem teh koncertov iavo. Toda komaj ie pričel, je že pozabil, da se ne nahaja na reklamnem shodu svoje stranke ampak na zborovanju državnega uredništva, ki se bori proti vsakemu nepotrebnemu in brezvestnemu oviranju konsumentov od strani produ Centov. Pričel je s staro klerikalno metodo brezpogojno zagovarjati kmeta, kakor, da bi bil kmet nezmotljiv, sam angel, ki ljubi svoiega bližnjega — meščana, še bolj kakor samega j bo občinstvo najlažje in najizdatneje pripomoglo olepševalnemu društvu do boljšega gmotnega stanja. sebe. Ne enkrat smo k'erikalno stranko opozarjali na to svetohlinsko prakso, ki škoduje klerikalnim meščanom ravno tako kakor vsem dragim, pa tudi kmetu samemu. Vsak pameten stopnike, kateri bodo vezani na svoje vo- človek ve, da je meščanstvo glede dobave živeža lilce, katerim bo blaginja in procvit države ?d.visn°od kmeta da &a tore)' nikakor nezani-na zunaj in ra znotraj prva to edina skrb. £ Da bo naš narod znal izbrati prave zastopnike smo prepričani, kajti da ne bo izbral teh, ki so ga sedaj pahnili v bedo in v večne homatije, to je več nego jasno. Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Maribor dne 29. avgusta 19201 Verižniškemu uradu ih društvu državnih nameščencev na njih dopis v štev. 174 »Mariborskega Delavca« v odgovor: Veriž-niški urad poroča, kako pridno deluje in kako marliivo zasleduje legitimne trgovce z odprto trgovino, če ne najde zaznamovanih Dnevne vesti. Demagogija. Nedavno smo pisali, kako nesramno ;gro uganjajo klerikalci z raznimi državnimi odredbami, ki jih sami izdajajo, pa potem nepoučenemu ljudstvu pripovedujejo, da so te odredbe izdali demokrati. Včerajšnji »Slovenec« si je zopet dovolil razbobnati v svet novo tako vest. V poročilu o zvišanju voznih cen na železnicah pravi, z očividnim namenom, nahujskati nepoučeno ljudstvo na demokrate, da je to povišanje zakrivil demokrat, finančni minister dr. Stojanovič. Vsakomur pa je znano, da imajo v ministrstvu klerikalci in radikalci večino in da se je ta odredba sprejela edinole z njihovo voljo; poleg tega pa je najvažnejši faktor, ki tu prihaja v poštev* železniški minister, tudi kleri- služek za njegovo težko delo Ali ravno tako Cen. V vseh list t\~ie"bilo"Hitatr‘da“moralo je Odvisen tudi kmet od meščana Pn dobavi biti cene v izložbah označene, nikakor se ia n.aJPj° k”e) st,yan vzamimo e svečavo, ge nj[ In ta fočka da tPorej « " w vsaki priliki skušajo prepad med meščanom m da ima ta urad toliko opravka. Kako si pa’ kmetom umetnim potom razširi«. Na,mani pa ta urad označenje cen po trgovinah pravza-je tako delo na mestu pri shodu kakor |« bil; praw predstavlja, tega ne pove. Urad je prav-zgore, omenjena. In najmanj dostojanstveno za zaorav ustanovljen zoper verižnike in na-v adnega komisarja pa ,e^ oe se zbon že pred vjialce cen (er t)hofapce. Vprašamo p k*. par ugovor, in tako žalostno kapitulira kakor ,e ,iko jih je ta ^ že kazn£,a| zaradPj ’ ? to stonl to pot g. vladni om.sar dr. Leskovar. ženja ali tihotapstva, posebno pa legitimnih Sprememba nedeljskega izletniškega trgovcev zaradi navijanja cen.? Niti enega, vlaka se je pokavJa kot nuina in sološ ^o; kajti niti enemu se ni moglo do sedaj do-zaželiena potreba. Dosedanji odhod vlaka ob kazati, da bi čezmerno zaslužil. Da se pa 9.27 pravzaprav ne doseza svojega namena, n pr., trgovcu, ki nima ria vsakem predmetu Za izletnike na daljše olaninske ture ie ta slučajno ceno označeno, kar blago konfiscira vlak prepozen, dan »iemlie doli, ne goH«.jter Droda potom urada, ne da bi se troovca Morebitna zveza z vlakom, ki prihaja v Ma lo krivdi nrei zaslišalo, to ja Cisto navadni ribor z juga ob 9. ne orihaia v poštev, ker j rop na osebni lastnini. Tako se izrazi danes izletniki — tudi če bi jih kaj bilo, pa i>h ni J vsak jurist, ki pozna te slučaje. Gospod po-— nimajo ob poznem povratku prav nobene licijski svetnik se pa drži strogo teh vladnih zveze nazaj, k večjem, da čakalo 3 ure na!odredb, ki so čisto navadna kolobocija in ki peronu ns zjutranii vlak. Izletniški vlak proti bi se d sle pri dobri volji tudi popoinoma Koroški je torej namenjen le za krai?.e ture oziroma za izleie ob progi proti Koroški Po s^bno neugoden pa je pozni povratek tega vlaka in nostaia tim neugodnejši č;tn bolj se dan skrajšuie. Z odhodom vlaka recimo ob 7. ali vsaj ob 8 uri in s povratkom v Maribor sat ob 23. uri po noči bi bilo večini izletnikov ustreženo. Oddelki za nekadilce. Vsled odredbe ministrslva saobračaja je obratno ravnatelj stvo južne železnice izdalo ukaz, da se ori sestavljanju vlakov veJno določi, primerno gega ujetnika v Vatikanu. Kako še vse globo- število oddelkov za nekadPce, ki jih je kot keje deluje tu fantazija na rahločutno srce pri-j take zunai in znotraj zaznamovati, prostega ljudstva, če nedeljo za nedeljo, leto za j Prehod iz kronske v dinarsko valuto, letom, rod za rodom sliši v cerkvi in na kat,o-1 Z uvedbo povišane tarifa, glaseče se v dl-liških shodih pripovesti o preganjanju svete 'narski vrednosti, z dnem 15 avgusta, skle-Cerkye, katere naj višji poglavar je primoran > nejo železniške blagajne svoje račune že s sedeti kot ujetnik v Vatikanu. Priprosta ljudska 14. avgustom za osebni in prtljažni promet duša si ga predstavlja še. danes prav nekak: tako, kakor smo si ga predstavljali pred 40. leti V ljudski šoli. Pa red tem „vbcgim na duhu", da je vse to prazna domišljija, da je sama špekulacija, ki onečašča pravo vero, pa te bodo opsovali za brezverca. Toda napram takim očitanjem učite Jn držite se najbolj uspešnega načela: rabite vedno orožje, ki ga vam nasprotnik sam potiska v roke! To orožje je za nas v prvi vrsti evangelij in zgodovina svete Cerkve. Če nekoliko pazno preli&tate magari samo evangelij po sv. Matevžu, in se vglobite samo v zgodovino prvih stoletij obstoja rimo-katoliške cerkve, pa boste lahko z mirno vestjo vsakemu v obraz vrgli nazaj psovko „brezverec". Ker prepričani boste, da od vseh teh, ki vas s to psovko obkladajo in preklinjajo, v resnici niti eden ne živi in ne dela niti po enem nauku Tistega, po katerem nosijo ime kristjan. Da so proti naukom Jezusa najhujše grešili in še greše tisti, katerih eden se je proglasil za ujetnika v Vatikanu, to bo skušal stvarno dokazati zaključek tega našega razmiSJjevanja. ter promet z brzo- in hitrovoznim blagom. Revizija potnih listov, carinski pregled prtljage. Revizija potnih listov za not nike dospele s parnikom v Trst se v ši po možnosti v času med prihodom parnika