Poštnina plačana v gotovini S ped. 'n at) bon. postale - I Grvppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Gorlzla, Rlva Piazzutta. 18 • tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina...............L 900 Letna naročnina..................L 1.800 Letna inozemstvo.................L 2.800 PoStno čekovni račun: Stev. 24/12410 '''/m = Leto XV. - Štev. 27 (749) Gorica - četrtek 4. julija 1963 - Trst Posamezna številka L. 40 ______EDINSTVENI PRIZOR VERE, SLAVE IN LEPOTE_ Veličastno kronanje Pavla VI, pred Rimom in celim svetom na trgu sv. Petra Blagoslov Pavla VI. po kronanju V nedeljo so v Rimu na trgu pred cerkvijo svetega Petra slovesno kronali novoizvoljenega papeža Pavla VI. Očividci in drugi, ki so na licu mesta prisostvovali temu veličastnemu obredu, ki ga Cerkev hrani izrecno za to priliko, pravijo, da ni doslej še nobeno kronanje zavzelo takega obsega. In to bodisi po zunanjih okoliščinah, bodisi po enodušnem zanimanju vsega sveta za poslanstvo novega poglavarja Cerkve. Kljub veliki vročini, so že zgodaj popoldne začeli prihajati ljudje na trg sv. Petra. Slovesnost se je pričela ob šestih zvečer s pon-tifikalno sveto mašo, ki jo je daroval sam Pavel VI. pred dve sto tisoč ljudmi vseh slojev in narodov. Prisotnih je bilo tudi 93 vladnih odposlanstev z vseh kontinentov. Štirje državni poglavarji so se osebno udeležili slovesnosti in sicer italijanski predsednik Segni, predsednik Brazilije Goulart, irski predsednik De Valera ter belgijski kralj Baldovin in kraljica Fabio-la. Angleško kraljico je zastopal norfolški vojvoda. S posebnim zanosom so prvič prisostvovali obredom temnopolti predstavniki mladih afriških držav. Vsi so bili oblečeni v dragocena domača oblačila. Šest sto časnikarjev z vseh delov sveta pa je s posebne tribune sledilo minuto za minuto dolgemu obredu, zbiralo svoje vtise in ugotovitve in jih potem posredovalo svojim listom in tiskovnim agencijam. Svoje predstavnike so poslale tudi številne druge verske skupnosti, med temi ruska pravoslavna cerkev. — Celoten obred kronanja je prenašala evrovizija ter 23 tujih radijskih postaj, tako da so kronanju lahko praktično sledili po vsem svetu. Tako se je tudi na zunaj res pokazala univerzalnost Cerkve, ki ne pozna mej in drugih omejitev, ki jih je med narode postavil človek v svoji sebičnosti. SVEČANI TRENUTEK Ko se je pod mrak končala pon-tifikalna maša, se je približal trenutek, katerega so milijoni ljudi po vsem svetu pričakovali: postavitev zlate krone na glavo Pavla VI. Ko so pevci sikstinske kapele zapeli slovesno antifono: »Corona aurea super caput eius« (Zlato krono na njegovo glavo), se mu je približal dekan kardinalskega zbora kardinal Tisserant in postavil zlato krono na glavo, znamenje trojne in popolne oblasti Kristusovega namestnika na zemlji. Tedaj se je iz morja množice dvignilo ploskanje in vzklikanje novemu papežu, kateri je nato podelil blagoslov »Urbi et orbi«. S tem je slovesnost kronanja dosegla višek. Obredne slovesnosti je bilo konec in svetega očeta so nato preko trga svetega Petra med nepopisnim ploskanjem in navdušenjem rimskega in drugega ljudstva slovesno prenesli v apostolsko palačo. Posebno pozornost so vzbudili verniki iz Brescie, ka- terim je tudi Pavel VI. moral večkrat odzdraviti z rokami. Ko je večerni mrak legel nad večno mesto, so ljudje začeli odhajati s trga svetega Petra na svoje domove z nepozabnim spominom na kronanje 263. naslednika Kristusove Cerkve na zemlji. Ber-ninijev kolonat in pročelje cerkve sv. Petra sta ostala razsvetljena dolgo noč in pričala svetu večno življenjskost in mladost Cerkve. Dragocena tiara — dar milanskih vernikov Papež oče in vladar Na vrhu hierarhične lestve, duhovne vlade in posvečevalne oblasti je rimski škof, ki je sicer glede posvečevalne oblasti vsem ostalim škofom enak, ki je pa z ozirom na vladarsko visoko nad njimi in nad vso Kristusovo čredo. Vsak katoličan mora dobro znati, da mesto ali služba rimskega škofa ali papeža ni cerkvena, ampak direktno Kristusova ustanova, da ima papež nad vsemi škofi in nad vso Cerkvijo nad pastirji in verniki, nad vsemi skupaj in nad vsakim posameznikom pravo in polno oblast in to ne le v zadevah vere in morale, ampak tudi v zadevah cerkvene discipline in vodstva in da je ta njegova oblast neodvisna ne le od vsake svetne oblasti, ampak tudi od vsakega cerkvenega zbora, tudi če bi tam zborovalo na tisoče in tisoče škofov. Vsak katoličan naj dobro ve, da je rimski škof namestnik Jezusa Kristusa na zemlji; da če se od njega loči, se loči od prave Cerkve, ki je Jezusovo skrivnostno telo, in gre v pogubo. Zakaj pa ima rimski škof tako visoko prednost? Zato ker je naslednik sv. Petra, tistega apostola, katerega je sam Kristus postavil za poglavarja apostolskega zbora in vse svoje Cerkve. Kako veliko prednost pa je skazal Kristusu Petru in kako veliko oblast mu je izročil, je jasno razvidno iz sv. evangelija in drugod. Sv. evangelist Janez nam poroča, kako sta se Kristus in Peter prvikrat srečala ali videla. Poroča kot očividec, saj Je bil tudi on navzoč. !! beškem kraljestvu tu na zemlji, je Gospod pristavil: Tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva, moje Cerkve, ki ima nebeški narek naj vodi ljudi v nebo, to se pravi: ti boš v Cerkvi naj višji gospodar in kar koli boš zavezal, to je prepovedal na zemlji, bo tudi pred Bogom veljalo kot prepovedano, in kar koli boš razvezal, dovolil, bo dovoljeno tudi pred Bogom v nebesih. Peter bo torej v Kristusovi Cerkvi pravi in najvišji vladar. Kdor stoji v Rimu ob grobu sv. Petra, lahko bere visoko gori v veličastni Michelangelovi kupoli vekotrajne Jezusove besede: Ti si Skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. O kolikokrat so se v teh 19 stoletjih peklenska vrata zaganjala v to skalo, na kateri je sv. Cerkev pozidana, pa je niso premagali. Zaupajmo, tudi sedaj poizkusi peklenskih vrat ne bodo uspeli. Dr. J. UKMAR iimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiim Uspeh Kennedyjevega obiska v Evropi Pogled na množico med kronanjem sv. očeta To je bilo takoj prve dni, ko se je pričelo Gospodovo javno delovanje. Tam pri Jordanu, kjer je Janez Krstnik oznanjal pokoro in s prstom pokazal na Izvor: Glejte, Jagnje božje... To sta slišala Janez in Andrej in sta šla za Jezusom. Andrej pa je imel brata Simona in mu je rekel: veš, da smo našli Mesija. In ga je pripeljal k Jezusu in mu ga predstavil: to je moj brat Simon. In Jezus ga je pogledal in mu rekel: Ti si Simon, Jonov sin, ti se boš klical Peter — Skala. Veste vsi, da si novoizvoljeni papež spremeni ime. Ko je izvoljen z 2/3 večino glasov, ga vprašajo najprej, če sprejme, in nato, kako se bo klical, in tedaj si novi papež sam da novo ime. Nekoliko je to spomin na spremembo imena prvega papeža, vendar v prvih stoletjih tega ni bilo. Prvi, ki si je ime spremenil, je bil Sergij IV. leta 1009, ki se je prej klical Peter in se ni hotel imenovati Peter II. Bolje, če rečemo, da sprememba imena znači sprememba službe, znači, da postane novoizvoljeni nekako nov mož, mož visoke službe, mož širokega obzorja, velike ljubezni in požrtvovalnosti. Sv. evangelist Matej nam poroča o tistem, na veke znamenitem prizoru, ko je Jezus tako odvrnil Petru: ...ti si Peter — skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva, in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. Iz teh besed našega Zveličarja je jasno razvidno, da ni bil Simon Peter izbran samo za neko častno prvenstvo ali nadzorstvo nad drugimi apostoli, ne, temveč določen za fundament, na katerem stoji vsa zgradba Kristusove Cerkve. In kakor materialna zgradba ne more obstajati brez trdnih fundamentov, tako tudi Cerkev ne brez Petra in njegovih naslednikov. In tako trdno bo stala Cerkev na tem fun-damentu, da je peklenska vrata, to je vse sovražne sile, ne bodo premagale. In da bo še bolj razvidna Petrova oblast v ne- Še noben tuji državnik ni doživel v Evropi tako navdušenega sprejema kot mladi ameriški predsednik Kennedy pretekli teden v Zapadni Nemčiji in posebno še v Berlinu, kjer je doživel pravo zmagoslavje. Vse, kar je moglo, je šlo na ulice prisostvovat visokemu gostu, ki se je peljal v avtomobilu skupno s kanclerjem Adenauerjem ter berlinskim županom Brandtom. Raz okna in balkona so navdušeni Berlinčani metali cvetlice in letake z dobrodošlicami. Dopisniki tiska so poročali svojim listom in agencijam, da je bilo navdušenje milijonske množice nepopisno. Takega sprejema si ni pričakoval niti sam Kenne-dy, ki je ob svojem odhodu iz Berlina izjavil tole: »Včeraj sem sklenil, da bom zapustil svojemu nasledniku naročilo, ki naj ga odpre v trenutku malodušja. V njem bodo zapisane le tri besede: "Pojdi v Nemčijo”!« — Nato je nadaljeval : »Ameriški narod se včasih sprašuje, če v Evropi cenijo in upoštevajo vse, kar smo storili po letu 1945 zanjo. Če je bil kak dvom, se mi zdi, da je bilo to gotovo zbrisano s toplim sprejemom, ki sem ga doživljal te dni.« PREDSEDNIKOVE IZJAVE Eden izmed razlogov za tako nadvse uspeli obisk je iskati v odkritih besedah, ki jih je ameriški predsednik povedal Nemcem in posebno vsem svobodoljubnim Evropejcem. S tem je ovrgel vsa upravičena in neupravičena sumničenja glede ameriške pripravljenosti braniti Evropo z vsemi sredstvi in tudi za ceno lastnega obstoja, s katerimi francoski predsednik De Gaulle opravičuje svoje anahronistične načrte o potrebi po samostojni obrambni sili Francije. Tik pred prihodom Kennedy-ja v Evropo je De Gaulle odtegnil francoske ladje altantskemu poveljstvu. Na vse to je ameriški predsednik odvrnil: »Dokler je naša prisotnost (v Evropi) zaželena in potrebna, bodo naše oborožene sile ostale in bomo sprejete obveznosti držali. — Obramba a-tlantskih držav je bila in je nedeljiva, Združene države bodo tudi za ceno, da spravijo v nevarnost lastna mesta, branile vaša mesta. Kajti da ohranimo lastno svobodo, nam je potrebna tudi vaša svoboda.« PRED BERLINSKIM ZIDOM Psihološko najbolj posrečen je bil govor, ki ga je imel predsednik Kennedy na trgu pred berlinskim županstvom in katerega je večkrat prekinila od navdušenja neučakana množica milijona Berlin- čanov. Sam pogled na vzhodni del mesta, na »kitajski zid« mu je nudil dovolj prilike, da se prepriča o žalostni in turobni sliki bivše nemške prestolnice. Že ko je prispel pred brandenburška vrata, se je začel radovedno ozirati na zapuščene ulice in hiše onkraj »zidu sramote«. Da ne bi preveč videl tja preko, so oboke brandenbur-ških vrat pokrili z dolgimi rdečimi zastavami. Toda kljub temu niso mogli preprečiti, da si ne bi ameriški predsednik mogel na lastne oči ustvariti sodbo o sistemu, ki tam vlada. Svoje vtise je takole izrazil v govoru pred županstvom: »Naš svobodoljubni sistem res ni popoln. Toda kljub temu ne čutimo nobene potrebe, da bi z zgraditvijo zidu hoteli ljudem preprečiti beg. Berlinski zid je neovrgljiv dokaz, da je komunistični sistem klavrno pogorel. Nimamo nobenega zadoščenja ga gledati, ker predstavlja grobo žalitev ne samo za zgodovino, ampak za vse človeštvo.« Nato je nadaljeval: »Na svetu je mnogo ljudi, ki nočejo ali pa ne morejo razumeti razlike med komunizmom in svobodnim svetom. Ti naj pridejo v Berlin! Drugi menijo, da ima komunizem bodočnost. Naj tudi ti pridejo v Berlin. In končno je slišati nekatere v Evropi in še kje drugje, ki pravijo, da se sedaj s komunisti lahko sodeluje. Jaz jim pravim, naj le pridejo v Berlin tudi ti, ki tako mislijo.« Kljub tem stvarnim načelnim ugotovitvam, je Kennedy vzpodbudil Berlinčane, naj upajo v boljše čase, čeprav je združitev Nemčije in Berlina še daleč in pot do nje težavna. Po njegovem je treba strniti sile svobodnega sveta, da bo lahko s svojo močjo in blagostanjem izpodjedal tla komunizmu v vzhodnih državah na ta način, da bodo tudi komunistični državniki prisiljeni bolje skrbeti za potrebe ljudstva. Po obisku v Berlinu je Kennedy odpotoval na Irsko, odkoder izhaja njegov rod. Tu je obiskal skromno kmečko hišo, ki jo je pustil njegov ded v prejšnjem stoletju, ko se je izselil v ZDA. Sorodniki so mu ob priliki ponudili tradicionalni čaj. Nato se je po kratkem postanku v Londonu, kjer se je razgovarjal z Macmillanom, podal na bivanje v Italijo, kamor je prispel v nedeljo 30. junija. Najprej se je nekoliko odpočil v neki vili pri Kom-skem jezeru, nato je odšel v Rim na razgovore z italijanskimi državniki. Tu je bil v torek dopoldne na obisku pri sv. očetu. j KRŠČANSKI NAUK j □ ELO IN POKLIC Bog je ustvaril raj in vanj postavil prvega človeka, da bi ga varoval in obdeloval. Ko je Bog ustvaril Evo in jo privedel Adamu, je prvi par blagoslovil in jima rekel: »Plodita se in množita ter napolnita zemljo; poclvrzita \ si jo in gospodujta ribam morja in pticam neba in vsem živim bitjem, ki se gibljejo na zemlji.« (I Mojz 1 in 2). Še pred grehom je torej Bog ukazal ljudem, da morajo zemljo obdelovati in si jo podvreči. V ta namen mora človek porabiti svoje duhovne in telesne zmožnosti, mora torej delati. Z našim delom nekako sodelujemo pri božjem delu. Tudi Kristus, Gospod, je delal v mizarski delavnici v Nazaretu. Delo je blagoslov za čas in za večnost. Z njim služimo sebi in drugim vsakdanji kruh, ustvarjamo blaginjo in razvijamo svoje sposobnosti. Delo je vir telesnega in duševnega zdravja, varuje nas dolgočasja, nezadovoljnosti in mnogih skušnjav v greh. Delo je obenem vir veselja in zaslug za nabesa. Po grehu prvih staršev pa delo ni samo veselje, postalo je tudi breme — pokora za greh. Takrat je Bog izrekel besede: »V potu svojega obraza boš užival kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, ker si vzet iz nje.« (I Mojz 3, 19). A vseeno moramo pridno in vztrajno delati. Od takrat nam je delo nekaka preizkušnja, katero moramo na zemlji prestati in pokora za naše grehe. Ljudje delajo v različnih p o ki c ih . Izberemo si tisti poklic, v katerega nas kliče Bog s tem, da nam je dal sposobnosti zanj, ali nagnenja ali različne življenjske okoliščine. Da pa bolje spoznamo, v kateri poklic nas Bog kliče, moramo moliti in se posvetovati s pametnimi ljudmi. Vseh nas n a j v i š j i poklic je poveličevati Boga, Stvarnika vesoljstva. Ta poklic lahko zmeraj opravljamo, tudi kadar smo bolni ali celo brezposelni. Glavno pravilo pri izbiri poklica je: Presojaj sebe, presojaj delo, posvetuj se, moli! Skleni: V šoli in doma bom pridno in vestno delal. Če se mlad navadim lenarjenja in nereda, je zelo verjetno, da nikoli ne bom vesten in marljiv človek. Iz živi iienja CcrkveiSt^j .sSžSSŠmmliS - '—i r Proslava sv. Cirila in Metoda po svetu krajinske in druge. Znanstveni svet pa je Pavel VI. se je zahvalil poljskemu predsedniku Poljska uradna agencija »PAP« je na večer 27. junija objavila sledečo poslanico, ki jo je sv. oče Paveil VI. poslal poljskemu predsedniku Aleksandru Zawad-skemu: »Veseli smo, da smo prejeli Vaše čestitke, ki prihajajo iz dežele, na katero smo bili za dolgo dobo navezani z dragimi spomini in kateri želimo iz vsega srca božjega blagoslova. Globoko cenimo tudi Vaše voščilo za mir med narodi in Vam zagotavljamo, da bo ta nenehni cilj svete rimske Cerkve tudi naša posebna skrb.« To je prva uradna poslanica, ki jo je kak poglavar svete Cerkve poslal predsedniku Poljske, odkar je ta postala komunistična. Amnestija v Španiji General Franko je dne 27. junija izdal splošno amnestijo v počastitev ustoličenja papeža Pavla VI. V proglasu je rečeno, da amnestija ustreza značaju katoliške države in globokemu veselju španskega ljudstva in vlade ob priliki izvolitve novega papeža. Sv. oče Pavel VI. odgovoril Hruščevu Pavel VI. je odgovoril Hruščevu na njegove čestitke s sledečo brzojavko, ki jo je objavila TASS dne 27. junija: »Vaša brzojavka vzbuja v naši duši spomin na ruski narod, na njegovo stoletno in krščansko zgodovino, medtem ko prosimo Boga, da bi ta narod, v svojem blagostanju in dobro urejenem družbenem življenju, dal bogat prispevek k stvarnemu napredku človeštva in stvari pravičnega miru na vsem svetu.« Dr. Franc Grivec je umrl V Ljubljani je dne 26. junija umrl dr. Franc Grivec v 85. letu starosti. Pokopali so ga dne 28. junija na ljubljanskih Žalah. Pokojni dr. Fr. Grivec je bil svetovno znan strokovnjak za cinilmetodijske za- ■VSt£M>XXIII Grob papeža Janeza XXIII. deve. Kot malokdo drug je poznal dobo sv. bratov, njih delo in njih ideje. Odkril je marsikaj novega in napisal o sv. bratih temeljne razprave, ki imajo mednarodni pomen. Dosedanji papeži z imenom Pavel Prvi papež z imenom Pavel je vladal Cerkev od 1. 757 do leta 767; proglašen je bil za svetnika. Šele v letih 1464-1471 najdemo Pavla II. Pavel III. je vladal Cerkev od leta 1534 do leta 1549. Že šest let kasneje mu sledil Pavel IV., ki je bil poglavar Cerkve od leta 1555 do 1559. Pavel V. pa je vladal Cerkev v letih 1605-1621. Volitve papeža v preteklosti Navajeni smo, da trajajo volitve papeža, konklave, le malo časa. če trajajo več kot dva dni, se že čudimo. A to je le zadnjih sto let tako. V preteklosti so se volitve pogosto zelo zavlekle. Gregor XVI. je biil leta 1831 izvoljen po 54 dneh, volitve Benedikta XIV. leta 1740 so trajale 6 mesecev, Janeza XXII. so izvolili leta 1316 po dveh letih in 14 dneh. Da bi pospešili volitve papeža, je papež Gregor X. na vesoljnem cerkvenem zboru v Lionu leta 1274 izdal stroge določbe: Če kardinali v treh dneh ne izvalijo novega papeža, se jim v prihodnjih petih dneh postreže z eno samo jedjo pri kosilu in pri večerji. Če niti v teh petih dneh volitve niso končane, se v naprej postreže kardinalom s kruhom in vodo. — Kljub tem strogim določbam so se vendar volitve papeža, kakor smo Videli, pogosto dolgo zavlekle. Rim Gospodična Marija Marinšek, ki je tudi v Trstu znana kot Marijina družbenica, a ki sedaj že dolgo let živi v Rimu, je tudi letos zbrala med rimskimi Slovenci lepo vsoto za misijone, ki jih imajo slovenski jezuiti v Indiji. Vsota znaša 38 tisoč lir in je bila nemudoma poslana g. patru Stanku Podržaju v Chandema-gore v Indiji. Ta je gospodični Marim-škovi odgovoril med drugim sledeče: »Bog Vam plačaj tisočkrat za Vašo lepo misijonsko zbirko 38 tisoč lir. Prosim Vas, da se v mojem imenu tudi drugim, ki so prispevali, zahvalite in vsem poveste, da se jih vsak dan hvaležno v molitvi spominjam. Ker je dandanes toliko naših ljudi raztresenih po svetu in tudi iz Jugoslavije prihajajo premnoge prošnje za pomoč, misijonarji mnogo manj pomoči dobivamo in zato nam je Vaša in rimskih Slovencev pomoč tem dragocenejša. — Tu sem tako zaposlen, da skoro še dihati ne morem. Blagoslovili smo novo šolo, pa je tudi toliko drugega dela. Šolarjev' imam že 450, učiteljev in učiteljic pa 14.<. Prof. Šahu smo zastavili vprašanje: Ati Vam je kaj znam, da so kake Cirilmeto-dove proslave tudi drugod? Cirilmetodove proslave se vrše povsod, kjer bivajo slovanski narodi. Že pred leti, ko se je začelo bližati leto 1963, so se najprej zganili znanstveniki, ki proučujejo apostolsko in znanstveno delo svetih bratov. Saj pač drži, da se s svetima bratoma Cirilom in Metodom začenja kulturna zgodovina slovanskega sveta. Slovenci smo za spoznavanje Cirila in Metoda veliko doprinesli. Omenim samo Kopitarja in Miklošiča. Sredi preteklega sto- V Trstu je pri založbi Duhovna knjiga izšel II. del premišljevanj, ki jih je sestavil jezuit p. Škrinjar, iz hrvaščine na slovenski jezik pa prevedel Joža Vovk, slovenski duhovnik v ZDA. O tej knjigi smo že poročali, ko je izšel 1. zvezek, ki obsega premišljevanja za vsak dan od adventa do binkošti. Sedaj imamo v roki še II. del, ki nadaljuje premišljevanja od binkošti do adventa. Tako je sedaj delo pcpolno. V slovenščini imamo zelo malo knjig za premišljevanje, kakor da bi Slovenci skoro ne poznali te vrste duhovne molitve. In vendar je premišljevanje najvišji način molitve in za trdno duhovno življenje nenadomestljiv. Do sedaj smo imeli v našem jeziku takih knjig tako malo verjetno zato, kef smo vsi segali po tujih, prej po nemških, sedaj po italijanskih, francoskih in še v drugih jezikih. Prav zato se premišljevalna molitev ni mogla razširiti med manj izobraženimi ljudmi, ki tujih jezikov niso obvladali. In to je bila velika duhovna škoda. Šele v zadnjem času skušamo to vrzel nekoliko zamašiti. Med vojno smo dobili nekaj primernih knjig za premišljevanje, namenjenih predvsem mladini KA, ki jih pa sedaj nd več dobiti. V zadnjih letih je najprej Mohorjeva družba v Gorici izdala v lepem prevodu Duhovne vaje sv. Ignacija Lojolskega, sedaj pa je sin sv. Ignacija p. Škrinjar prav po metodi sv. Ignacija sestavil to novo knjigo premišljevanj. Priznati je treba, da je to zelo dobra knjiga za vsakdanje premišljevanje. V drugih jezikih sem do sedaj srečal le malokatero, ki bi ji mogla stati ob strani. Prednosti te knjige so: 1. Prevedena je v lepem slovenskem jeziku, kar ni majhna prednost takih knjig. 2. Ima premišljevanja za vsak dan leta in sicer tako, da sledi nedeljskim evangelijem in glavnim liturgičnim praznikom med letom. V ostalem se zvesto drži e-vangelija. 3. Premišljevanja niso dolga. Ob njih se lahko mirno ustaviš od 15 do 30 minut, kolikor imaš časa. 4. Polna so lepih dogmatičnih misli, povezana z liturgičnimi deli cerkvenega ■leta, cerkvenimi prazniki in prepletena s potrebnimi asketičnimi nauki. V knjigi ni nič sladkobnega vzdihovanja, nič praznih besedi; če le mogoče, pove nauke z besedami sv. pisma. In to je veliko. ■ 5. Cena posameznim zvezkom, ki so precej zajetni, ni visoka, če jo primerjamo z drugimi knjigami te vrste. Posamezen zvezek stane 1200 lir broširan, 1500 vezan. To gotovo ni veliko za tako debelo in tako bogato knjigo. Moje mnenje je, da bi si to knjigo morali oskrbeti vsi duhovniki, ker jim bo nudila veliko materiala tudi za pridiganje; dalje vsi naši redovniki in redovnice, ki morajo po redovnih pravilih gojiti pre-mišljevalno molitev. A prav bi bilo, da bi si jo oskrbeli tudi vsi drugi, ki se želijo seznaniti s pravim premišljevanjem. To letja je opozoril na sveta brata škof Slomšek. Danes pa ne moremo ne mi, ne ves znanstveni svet mimo prelata dr. Gnvca, ki je v mednarodnem svetu priznan kot najboljši strokovnjak v poznanju dela svetih bratov. Številne znanstvene in poljudne publikacije se vrste že nad 40 let izpod njegovega peresa. Potem omenim pastirsko pismo vseh jugoslovanskih škofov, ki je v celoti posvečeno sv. Cirilu in Metodu. Dalje pismo pokojnega papeža Janeza XXIII. vsem slovaškim škofom, številne proslave v Rimu, ne le slovenske, ampak tudi češke, slovaške, hrvatske, u- dekliških krožkov. Ne zamudite priložnosti, ker je naklada te knjige omejena. Ko bo pošla, jo bo pač težko znova ponatisniti. (r+r) Ideja svetih bratov Cirila in Metoda med nami Zadnjič nam je bazovški gospod župnik odgovoril, zakaj so Padričarji postaviti svojo cerkev v varstvo svetih bratov Cirila in Metoda. To so pač bila desetletja velikega narodnega prebujenja, ki je imelo svojo korenino v globoki preteklosti. Kakor je France Prešeren za svoj ep Krst pri Savici segel daleč nazaj v prvo slovensko zgodovinsko dobo, tako so se tudi ob tisočletnici smrti svetega Metoda naši očetje in dedi radi spominjali velikih zaslug, ki sta si jih ta dva misijonarja pridobila za nas. Mal položi dar, domu na oltar ... Pod tem geslom so po letu 1885 po vseh slovenskih domovih zbirali sredstvu za Družbo sv. Cirila in Metoda. Ker po mnogih krajih slovenski otroci niso bili deležni šolskega pouka v materinem jeziku, so Slovenci ustanovili posebno družbo, ki je prevzela skrb, da bo iz svojih sredstev poskrbela za slovenske šole tam, kjer jih uradne oblasti niso ustanovile. To je veljalo zlasti za Tržaško in Koroško. Ker je ta družba nastala po letu 1885, ko so se spominjali tisočletnice smrti svetega Metoda, so družbo imenovali »Družbo sv. Cirila in Metoda« in šole pa kar ciril-metodijske. V Trstu je bila taka šola v ulici Montecchi štev. 6 in v današnjem Drevoredu XX. septembra, kjer je danes veleblagovnica Standa. Cirilmetodova šola pri Sv. Jakobu je imela v šolskem letu 1920-21 1831 otrok in 26 razredov. Pač lepo število za tedanji čas in hud očitek za današnje dni. Cirilmetodova šola v Drevoredu pa je morala prekiniti z delom takoj po vojni. Se med vojno pa je imela 619 otrok in 11 razredov. Družba je imela namen, da ustanovi svojo šolo tudi pri Sv. Vidu, a so vojni dogodki to namero preprečili. Prav tako je bila taka šola pri Sv. Barbari. Po prvi svetovni vojni so sledili za slovenske šole težki časi, ostala je le še Cirilmetodova šola pri Sv. Jakobu, ki pa je tudi morala vsled težkih razmer 22. septembra 1930 zapreti svoja vrata. Istega dne 22. septembra 1945 pa je bilo zaključeno poskusno vpisovanje v obnovljeno slovensko šolo. Po petnajstih letih nasilnega molka so slovenska beseda, slovenski otrok in učitelj zopet svobodno stopili z oblastnim dovoljenjem v šolske učilnice. Odziv je bil plebiscitaren. Tako so naši predniki zaupali in častili sveta brata, ki sta nam prinesla luč vere in z njo kulturo. že imel manjši kongres v Makedoniji, od 12. do 16. julija bo kar mednarodni kongres znanstvenikov za slovansko zgodovino v Salzburgu, katerega se bodo udeležili zgodovinarji iz Jugoslavije, Italije, Bolgarije, Rusije, Češkoslovaške, Francije, Anglije in Amerike. Tam se bodo zbrali najbolj ugledni strokovnjaki, ki se bavijo s časom in delom svetih bratov. Ameriški Slovenci bodo imeli veliko proslavo istega dne kot mi na Padričah. V jeseni pa bo znanstveni kongres v Bolgariji. Bodo za to priliko izšle kake posebne publikacije? Papeževo pismo slovanskim škofom je izšlo v javnosti. V slovenskem prevodu ga je objavil Katoliški glas. Isti tednik je objavil tudi celotno pastirsko pismo jugoslovanskih škofov. Prelat Grivec je izdal letos pri Mohorjevi družbi v Celju večjo knjigo »Sv. Ciril in Metod«. Isti prelat je že leta 1927 izdal knjigo Slovanska apostola sv. Ciril in Metod, ki je izšla tudi v češkem, poljskem in nemškem prevodu. Njun pomen za slovansko zgodovino je ta pisatelj poudaril še v knjigah Slovenski knez Kocelj (1938) in Zarja stare slovenske književnosti (1942). Mednarodnemu svetu pa je ta pisec podaril knjigo Konstantin und Method (1960), vire o njiju pa v delu Constantinus et Methodiuis (Zagreb 1960). Pri nas smo te dni dobili knjižico dr. Stanka Kahneta »Naša učitelja sv. Ciril in Metod«. Na razpolago pa bomo jmeli tudi zares lepe razglednice-fotografije o svetih bratih. Te naj bodo v spomin na praznik in za kritje stroškov proslave in popravila cerkve. •H H- ^ Lepa vam hvala in na praznik gotovo pridem. Gospod župnik Živec me je še naprosil, naj zapišem, da vabi vse zavedne Slovence s to in z onstran meje, iz mesta in okolice, z Goriškega in od povsod, naj pridejo v nedeljo na Padriče. Naj pokažejo, da so verni in zavedni. Čas, v katerem sta živela in delovala sveta brata, je bil gotovo težji kot pa je današnji. Pa sta vztrajala. Njuno delo je bilo tako temeljito Ih tako pomembno, da se ga spominja vesoljna Cerkev še po 1100 letih. Mi Slovenci pa srno predvsem poklicani, da to delo ne le občudujemo, temveč da ga ohranjamo in krepimo. Prav današnji čas daje priznanje delu svetih bratov. O čemer danes razpravlja vesoljni cerkveni zbor in išče, kako- naj približa Kristusov evangelij vsem narodom, sta sveta brata že vršila pred 1100 leti. MIRKO MAZORA -služujejo domišljije, tako da je v filmu skoraj vse izmišljeno. Teh filmov izdelujejo danes še nešteto in ni čuda, če ne dosegajo zaželenega trgovskega usj>eha. Devet mrtvih pri atentatu v Palermu V nedeljo 30. junija sta dva težka atentata v Palermu zahtevala smrt devetih oseb. Razbojniške tolpe so nastavile v dva avtomobila vrste »Giulietta« peklenske stroje in pustile avta na ulici. Prva bomba je eksplodirala pred neko garažo v trenutku, ko sta na ulici bila dva peka. Zapazila sta dim, ki je uhajal iz avta. Obvestila sta paznika garaže in v trenutku, ko so se vsi trije približali avtu, je v notranjosti eksplodiral peklenski stroj. Dva sta bila na mestu mrtva, tretjega upajo še rešiti. Drugi težki zločin se je dogodil nekaj uir pozneje, ko so karabi-nerji zapazili v neki ustavljeni »Giulietti« jeklenko polno plina. Zas tražili so avto in skušali jeklenko odstraniti. Pri 'tem pa je prišlo do eksplozije, pri kateri je bilo ubitih sedem kanabinerjev, večinoma mladih ljudi s številnimi otroki. Ti krvavi dogodki so težko odjeknili med prebivavstvom in zbudili povsod veliko ogorčenje. Tudi ministra Leone in Rumor sta poslala v imenu vlade sožalje družinam padlih. Kdaj bo konec »mafie« in njenih krvavih zločinov? »Krompirjeva vojna« v Franciji V Bretaniji na Francoskem je zaradi izredno dobre letine krompirja tako padla cena krompirju, da ga kmetje ne morejo prodati in ga kar stresajo po ulicah. Medtem ko stane v Parizu kg krompirja 80 stotink, ga v Bretaniji ne morejo prodati niti po 10 stotink. »Krompirjeva vojna« se je razširila tudi na jug. V Avignonu so kmetje stresli na ulice na desetine ton krompirja. V Paimpolu čaka na jx> staji 51 vagonov z 840 tonami krompirja, ki nimajo še kupca. ISKRICA Stari ljudje govorijo o tem, kar so delali, mladi o tem, kar delajo, nespametni o tem, kar bodo delali. (Pananti) Enkrat so ljudje zašli v revščino, ker so premalo zaslužili, danes pridejo v revščino, ker preveč izdajo. Spored za teden od 7. do 13. julija 1963 Nedelja: 9.30 Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Nenavadna dogodivščina«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor z Opčin. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.20 Portret v miniaturi: Maynard Ferguson. — 18.00 »Roka«. Novela. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Pratika«. — 21.30 Skladbe za godala. VVolfgang Anujdeus Mozart. Ponedeljek: 12.15 Iz slovenske folklore: »Pratika«. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.15 Izvetnevropska sporna ozemlja. (2) »Formoza«. — 20.30 Gaetano Donizetti: »Don Pasquale«, komična opera v treh dejanjih. Torek: 12.15 Potovanje po Italiji. — 18.30 Slovenska simfonična glasba. — 19.15 Po sončnih stezicah. — 21.00 Giacomo Leopardi: Moralni spisi: (10) »Razgovor Fe-derika Ruvscha z mumijami«. Sreda: 11.45 Folklorni mozaik. — 12.15 Za naše žene. — 18.30 Simfonične pesnitve. — 19.00 Sopranistka Zlata Gašperšič. Na sporedu so Kogojevi in Kotorčevi samospevi. — 19.15 Scipio Slataper: »Moj Kras«: 2. oddaja. —• 21.00 »Veronika De-seniška«, tragedija v 5. dejanjih. četrtek: 11.45 Glasbeno jx>tovanje jx> Evropi. — 12.15 Giacomo Leopardi: Moralni spisi: (10) »Razgovor Federika Ruy-scha z mumijami«. — 19.15 »Potovanje na mesec«. Dramatizirana zgodba. — 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. Petek: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 18.30 Iz del dunajskih klasikov. — 19.15 Zlato, tisočletni vladar sveta: (2) »Zakladi bogov«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Doba odjuge v sovjetski književnosti: (2) »Pomen ljubezni«. Sobota: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Za naše žene. — 14.40 Pojejo »I quattro Caravels« in dvojčiai Kessler. — 15.30 »Poslednji klic«, radijska, drama. — 17.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije. Zbor »Aquilee« iz Basiliana. — 18.30 Tržaški skladatelji: (2) »Ivan Grbec«. — 19.15 Na počitnicah - 2. oddaja. — 20.45 Zbor »Jacobus Gallus«. — 22.00 Sergej Rachma-ninoff: Koncert št. 4 v g-molu op. 40 za klavir in orkester. iHiiiiiiiiimiimiiiiHiMiHiimnmihiiHhiiHMinimiiiiimmmmiiMihiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiHiuiiiinniiiiiiijiiiiiiMiiiimiiiimiiiiiM Dne 7. julija - Vsi na skupno proslavo na Padriče! llllllllMIII!ll!lllllllllll!ll]|||llllll!MIIIIII|||||||||||i|||||{!||||]|||l!l]|l!||||||||||||||||||||!|||lllllll!IIEIIMMIIIIIIIIIIIIill|j]|||||||||||||||lt !||!||j!|l!|||||||l|j!lll!ll!llllllllilllllll|j||lilllMIIIIIIIIIIIIIII!llllllllllllllllllllll!lllllllllllllllll!lllllilllllllllilillilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllilllllillllllllllll^ Msgr. R. KLINEC: Ob 400-letnici Marijinih družb V drugi polovici prejšnjega stoletja se je med goriškimi Slovenci izvršil korenit duhovni preokret: prebudila se je narodna zavest, močno se je razvila narodna prosveta, a z novimi idejnimi tokovi so udirale v deželo tudi liberalne ideje, vsled česar se je nevzdržno rušilo dotedanje življenje, ki je slonelo na krščanstvu, in porajal se je nov duhovni svet, ki je grozil postati, če že ne sovražen, tuj krščanski miselnosti. V nevarnosti je bila zlasti mladina. Nevami razvoj je bilo mogoče zajeziti le tako, da se v ljudstvu poglobi katoliški svetovni nazor in da se vse zdrave sile jx>vežejo v skupni organizacijski okvir. Potrebne so bile posebne organizacije, ki bi poglabljale versko življnje, a ki bi se istočasno lahko udejstvovale tudi na narodnem, prosvetnem in socialnem področju. In take so bile marijanske kongregacije. a) MLADENIŠKE MARIJINE DRUŽBE Marjine družbe niso vzklile na Goriškem na ukaz od zgoraj, 'temveč iz ljudstva samega, in sicer najprej med moškimi in nato med ženskami, prej na deželi, zatem v mestu. Zato pa so bile zares ljudske, splošno priljubljene in spoštovane. Prva kongregacija, ki je vzklila v slovenskem delu goriške škofije, je bila mladeniška Marijina družba v Črničah. Dekan Anton Cibič je dne 7. maja 1895 pisal nadškofu Alojziju Zornu: »Imeli smo v Črničah misijon in priporočali mladeničem prejemanje sv. zakramentov. To bi dosegli, če bi zbrali mladeniče v kako cerkveno družbo, ker, kar je posameznemu težko, postane v družbi z drugimi lahkeje.« Zato je prosil nadpastirja, naj dovoli, da se v Črničah ustanovi Marijina družba za mladeniče, kar je nadškof tudi storil s pismom z dne 25. maja 1895. Črniškemu zgledu so leta 1901 sledili: kamenski župnik Josip Kosec, ki je pod okriljem Brezmadežne in sv. Alojzija ustanovil mladeniško Marijino družbo v Kam- njah; levpski kurat Josip Grilanc in podgorski kurat Josip Golob, ki sta ustanovila slične kongregacije v Levpi in Podgori. Za kmečkimi faniti so stopili jtod Marijino zastavo dijaki in izobraženci. Zanimivo pa je, da je marijansko gibanje med dijaki sprožil mlad gojenec deškega semenišča »Andreanumia«, črniški rojak in član čmiške mladeniške kongregacije, Leopold Cigoj, ki je dne 22. maja 1905 pismeno naprosil nadškofa, naj se pod okriljem Brezmadežne in sv. Andreja ap. ustanovi v semenišču dijaška kongregacija. Dne 11. junija je nadškof kanonično ustanovil kongregacijo, ki je odlično uspevala pod vodstvom sameniškega prefekta in poznjšega kateheta Ivana Rejca. V tej kongregaciji so bili včlanjeni številni dijaki goriških državnih šol. Leta 1913 so si gojenci Slovenskega Alojzijevišča jx>d vodstvom prefekta Cirila Sedeja osnovali lastno Marijino družbo v zavodu samem. Medtem je nadškof Sedej otvoril novo malo semenišče in poveril vzgojo j>atrom jezuitom, ki so takoj ustanovili posebno Marijino družbo za mailosemendščnike. Pravtako so imeli bogoslovci v centralnem semenišču od 1. 1910 dalje svojo lastno Marijino družbo. Marijine družbe so si vtirale jx>t v razne stanove in marijanska ideja je prodrla tudi med slovenske goriške izobražence. Bogoslovni profesor dr. Josip Srebrnič jih je povezal v posebno kongregacijo za izobražence in nadškof Sedej je dne 2. junija 1908 kanonično ustanovil to vodilno go-riško Marijino družbo in ji določil za sedež svojo škofijsko kapelo, da se je tudi sam lahko udeleževal njihovih pobožnosti in dajal pobude njihovemu delovanju. Medtem so se v podeželju ustanovile še druge fantovske kongregacije, kot npr. v Batujah (1911), v Kanalu (1911) in v Kromberku (1912). Prva svetovna vojna je docela uničila mladeniške kongregacije. Po vojni je bilo troba silnih naporov, da so se zaradi splošne podivjanosti in skrajno neugodnih razmer obnovile vsaj nekatere fantovske Marijine družbe. Polagoma so se ustanavljale nove kongtegacije, tako v Štjaku (1925), na Ravnici fl926i, v Kobjeglavi (1927), v Drežnici (1928). Ko je fašizem zatri vse prosvetne organizacije, se je slovenska katoliška mladina še nadalje zbirala okrog Marijinih zastav. Tako se je leta 1929 ustanovilo kar pet kongregacij : v Budanjah, v Črnem vrhu, v Do rnberku, v Šturjah in v Sv. Križu. To pa je povzročilo še hujše fašistično preganjanje in na voditelje Marijinih družb so kar deževali opomini, zasliševanja, zapori, konfinaoije. Kar je ostalo po fašizmu, je docela uničil med drugo svetovno vojno komunizem. Previdnost božja je tedaj poverila prav Gorici častno nalogo, da ohrani neugašeno za boljše čase plamenico mladeniških kongregacij : lota 1951 je č. g. Mirko Mazora osnoval Mladeniško Marijino družbo, ki se prav te dni prenavlja v novo življenje. Mladeničem, ki so ali ki nameravajo postati člani te kongregacije, kličem: Častna je dediščina, ki so jo vam zapustili rodovi predhodnikov v 70 letih fantovskih kongregacij. Strnite se s ponosom krog j>rapcrja vaše Marijine kongregacije, visoko ga dvignite in nesite ga boijširh časom naproti! Trst dosti resnih tekmecev, med njimi Kopenhagen, Ziirich in tudi sam Dunaj. Tudi princ iz Devina je ponudil zemljišče za novo zgradbo. Gotovo bo še dokaj dela in skrbi ailsi prvi korak je storjen. In upajmo tudi mi, da se uveljavi v tem novem centru tudi kak naš znanstvenik. mig J 1 RZASKE NOVICE »LADJEDELNICA" V DOLINI Zadeva ladje dolinskih fantov je znana po vsem Bregu in tudi po Trstu. V tem smislu ima dolinski krožek pravo prvenstvo, saj se ni dosedaj še nihče spomnil na kaj takega. Ko so pripeljali ladjo v Dolino (pravzaprav ji vsi pravijo »barka«) je na po-giled bila nekaj starega in razpadajočega. Sedaj pa je nekaj drugega; dolinski fantje so pod vodstvom svojega mladega in podjetnega župnika g. Grmeka ter s pomočjo raznih veščakov iz Trsta in Milj napravili pravi čudež. Kmalu bo prišel motor, še zadnja popravila, barvanje, potem pa, hajd po morju! Ladja lahko vozi 20 ljudi. Če pa jo bodo po vsem tem delu fantje vozili, ali jo bodo prodali »v višje namene«, je to njihova stvar. Dejstvo je, da je ta ladja prinesla fantom veliko veselja, navdušenja in povezanosti. Priznati jim moramo, da ni samo to njihovo delo, za seboj imajo že lepo uspele nastope, razne večere. Najbolj zanimivo je, ko sedijo v svojem sedežu okrog mize in razpravljajo o vseh mogočih problemih. Tu hočejo pokazati svojo zre-Jost in razsodnost. Sicer se to dogaja bolj v zimskih večerih, sedaj, kot rečeno, je v ospredju ladja. Vaščani gledajo to novost, radi se kaj posmejejo na ta račun, kaj pripomnijo. Neki možakar mi je rekel: V tem krožku so sedaj naši najboljši fantje in starši smo prav zadovoljni; rajši kot da bi se potepali po cestah ali po gostilnah, naj se zbirajo tam. Upamo, da bomo kmalu poročali o splovitvi dolinske ladje ter se tako tudi mi veselili z dolinskimi fanti. Obiskovavec Tržaške občinske finance Perspektive občinskih financ postajajo zaradi velikih izdatkov za osebje za posojila in za razne druge obveznosti iz leta v leto resnejše. Samo izdatki za osebje znašajo sedaj predvidoma 7 milijard 270 milijonov lir ali več kot vsi občinski dohodki skupaj. Ako pomislimo, da porabijo druge občine, tudi v velikih mestih približno 35-40 odstotkov za osebje, vidimo jasno, da je pri nas v Trstu precej drugače. Bati se je zato, da bo občinski davek postal o-strejši v prihodnjih letih. Upati je, da ne bo prizadel manj premožnih slojev. Kako odpraviti te ogromne izdatke za osebje, katerega so prepolni uradi, je veliko vprašanje, kd se ga bodo morali prej ali slej resno oprijeti naši občinski upravitelji. K proračunu so se oglasili različni svetovavci večine in opozicije. Volilni zakon za deželni zbor V Trstu se je izvedelo, da so te dni tlemokrščanski parlamentarci predložili tajništvu poslanske zbornice osnutek volilnega zakona za bodoči deželna zbor, ki se bo volil, ako ne bo kakih komplikacij, še letos. Zakon predvideva pet volilnih okrožij: Trst, Gorica, Videm, Pordenone in Tolmeč. Sedeži bodo razdeljeni po proporcionalnem sistemu. Predvideva se izvolitev enega deželnega poslanca na vsakih dvajset tisoč prebivavcev in tudi manj. Tako naj bi imela Gorica 7 poslancev, Pordenon 12, Tolmeč 6, Trst 15 in Videm 21. Prva seja novoizvoljenega deželnega sveta naj bi se vršila v sejni dvorani tržaške občine. Predsedoval bo naj-sLarejši izvoljeni svetovavec. Nato bodo svetovavci izvolili predsednika deželnega sveta in ožji odbor (8 stalnih odbornikov in 2 namestnika) po približno istih zakonih, ki veljajo za izvolitev županov in provincialnih in občinskih odborov. Tržaški prizivni dvor (na sodišču) bo nadzoroval volitve. Znaki list bodo predložena na tržaški prefekturi. Vsak volivec bo lahko, če bo goraj omenjeni osnutek tudi sprejet, določil dva preferenčna glasova v goriškem in tolmeškem okrožju, tri v ostalih okrožjih. Razveseljiv dogodek Novi center za nuklearno fiziko, ki se bo v kratkem nastanil v bližini Miramara, je prav velik dogodek za naše mesto. Prof. Pavel Budini s tržaške univerze ima velike zasluge za to, da so tudi mednarodni odločilni faktorji izbrali za sedež prav naše mesto ob Jadranu. Bodoči inštitut bo preko dunajske atomske agencije povezan direktno z OZN. Zadovoljstvo v tržaških znanstvenih krogih je zelo veliko, predvsem če pomislimo, da je imel Razstava otroških risb V torek se je zaključila v prostorih slovenske šole v ulici Sv. Frančiška prva razstava slovenskih otrok osnovne in nižje srednje šole. Kdor si je ogledal ta dela, je lahko priznal veliko prizadevanje malih umetnikov. Motivi so raznovrstni. Prevladujejo žive barve ter več risb z motivi o pevcih in pogrebcih. Želeti je, da bi se taka razstava ponavljala vsako leto in da bi registrirala več obiskovavcev. RAVNATELJSTVO Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu v Trstu, ulica Caravaggio 4 sporoča, da se je vpisovanje v I. razred enotne srednje šole za dijake, ki so v poletnem roku zaključili V. razred osnovne šole, pričelo 1. julija 1963 in se bo zaključilo 25. julija 1963. Za dijake, ki imajo popravne izpite, se vpisovanje za isto enotno srednjo šolo zaključi 25. septembra 1963. Rimski sledovi v Ljubljani Pri obnovitvenih delih na Titovi cesti, glavni ljubljanski ulici, so odkrili severni vhod v staro rimsko Emeno. Vhodna vrata so že odkopali. Izkopavanja bodo stala 20 milijonov dinarjev. V zadnjem času so v Ljubljani odkopali važne zgodovinske spomenike. Med drugim so našli: prvi keltski grob, ki izpričuje, da je ime Emona, iz katerega je nastalo ime Ljubljana, keltskega izvora. Prav tako so odkrili še druge predmete iz keltske dobe. * * * Skušnja uči, da je treba včasih zatisniti eno oko, nikoli pa obeh. (A. Graf) ORISKE NOVICE Mašniško posvečenje v goriški stolnici Na praznik sv. Petra in Pavla je goriški nadškof msgr. Pangrazio posvetil v stolnici štiri nove mašndke, ki so pa vsi aoma iz furlanskih župnij. Posvečenja se je udeležilo veliko vernega ljudstva iz mesta in zlasti še dz vasi novomašnikov. Ob koncu sv. obredov je nadškof vidno ganjen imel lep nagovor na ljudstvo in na novo posvečene mašndke. Poudaril je med drugim, da je to prvo posvečenje večjega števila novih mašnikov po letu 1951. Bog daj, da bi ne bilo zadnje in da bi polagoma med novimi mašniki imeli tudi kakega Slovenca. Saj smo novih duhovnikov tako zelo potrebni. 15 tisoč ljudi pri tomboli na Travniku Tradicionalna tombola na praznik sv. Petra in Pavla je privabila na Travnik 15.000 oseb iz Gorice in okolice. Začela se je, kot običajno dve uri čez napovedano uro. Pri enajsti številki je že prišlo do kvaterne, za katero se je priglasilo kar osem dobitkov. Trije so odstopili in pet dobitnikov si je razdelilo 10.000 lir. Cin-kvino, v znesku 20.000 lir, je zadel Silvio Nardini iz Gorice, prvo tombolo (70.000 Mr) je dobil Bruno Fortiasin iz Casermet, drugo tombolo (10.000 lir) pa vojak Fran-cesco Angottd. Vsi dobitniki so pustili znatne vsote za zavod Lenassi. Pogajanja za razširitev obmejnega področja Prejšnji teden so imeli predstavniki turističnih organizacij v Novi Gorici sestanek, na katerem so razpravljali o razširitvi področja, na katero imajo dostop imetniki obmejnih propustnic. Predlagali so, naj bi se jugoslovanski obmejni pas razširil do Ljubljane in Bleda, italijanski pa do Vidma in Benetk. Ugotovili so tudi, da bi bilo zelo koristno povečati število mesečnih prehodov od štiri na šest. O teh predlogih bodo razpravljali tudi na sestanku predstavnikov obmejnih področij, ki bo v kratkem v Vidmu. Razširitev obmejnega področja bi zelo pospešila turizem na obeh straneh, kakor tudi trgovino. Otvoritev nove klavnice v Sovodnjah V Sovodnjah so dne 26. junija otvorili novo klavnico, ki jo je dal zgraditi trgovec za živino in mesar Marcello Turus. Poslopje je enonadstropno. Spodaj so hlevi za živino in skladišča, zgoraj pa prostor za klavnico z dvema škripcema. Klavnica ima zmogljivost za zakol 20 glav živine dnevno, Klavnica bo zalagala z mesom Novomašnik g. Franc Vončina Gorico in bližnje kraje in bo koristna zlasti domačim živinorejcem 'tudi v primeru nesreče, kjer je potreben takojšen zakol živine. Turus se je obvezal, da bo v takem slučaju dal na razpolago klavnico z vsemi potrebnimi napravami. Trgovska strokovna šola: Zaključni izpit III. A - Izdelali: Devetak Gabrijel, Devetak Ivan, Devetak Milan, Ferletič Jožef, Laurenčič Marin, Laurenčič Silvan, Pe-tejan Franc, Pittoli Silvan. III. B - Braini Ana, Cibic Marija, Dru-fovka Tatjana, Ferletič Bruna, Knez Alda, Miklus Jožefa, Rutar Jolanda, Zavadlav Nadja. Jamlje — Dva pogreba Pretekli teden smo v Jami j ah imeli kar dva pogreba. Najprej nas je po dolgi, dolgi bolezni zapustila najstarejša jameljska mati 85-letna Katarina Frandolič, rojena Konje. V mladosti je bila cerkvena pevka in je do zadnjih dni obnavljala na pamet stare pesmi, kd jih je nešteto znala. Verna mati je vzgojila svojo družino v pravem krščanskem duhu. Vedno je bila v vzgled vsem vaščanom, ki bi jih rada vse pripeljala v nebesa. To je pokazala še letošnjo hudo zimo, ko ni pustila, da bi ji zakurili sobo, temveč je prenašala ves hudi mraz za spreobrnjenje grešnikov. Živela je bolj v nebesih kot na zemlji in srčno hrepenela po snidenju s svojci in znanci, ki so pred njo odšli v večnost, in pa po združenju z Bogom. Sedaj smemo trdno upati, da je vse to dosegla. Dne 25. junija se je pri gradnji nove hiše v Ronkah smrtno ponesrečil naš vaščan 25 letni Fabij Pahor. Fabij, ki je delal pri gradbenem podjetju svojega brata Evgena, je tisti dan popoldne pritrdil samokolnico z opeko na škripec, da bi jo potegnil rta vrh gradbišča. A ker je bil električni tok prešibak, je motor odpovedal in utrgali sta se dve vrvi. Tako je vse zgrmelo navzdol iz višine 5.50 m. Nesreča je hotela, da se Fabij, ki je bil spodaj, ni utegnil umakniti in tako je vse padlo nanj. Prepeljali so ga takoj v tr-žiško bolnico, kjer je pa kmalu podlegel težkim poškodbam. Pokopali so ga naslednji dan ob veliki udeležbi vseh vaščanov. Obema težko prizadetima družinama naše sožalje. NA DRŽAVNI srednji šoli v Gorici so izdelali nižji tečajni izpit sledeči dijaki: Baša Danilo, Braini Marko, Kuštrin Ljubo, Sfiligoj Viljem, Sussi Ivan, Blasi Kazimira, Bresciani Nevenka, Klanjšček A-drijana, Komjanc Agata, Koren Marija, Primožič Ida, Zavadlav Majda. Blagoslovitev novega župnišča v Jamljah Že večkrat smo poročali o razvoju župnijskega življenja v kraški župniji, ki jo tvorita dve vasi Jamlje in Doli. Odkar so pred leti dosegli državno priznanje župnije, so se župljani odločni vrgli na delo, da postavijo tudi nov dom za župnika. Na velikonočni ponedeljek leta 1961 je g. župnik blagoslovil temelje novega župnišča in od takrat do danes je nova zgradba rasli a sicer počasi, a vztrajno. Res je, da dela pri zgradbi niso še povsem dokončana, še marsikaj manjka, vendar je že toliko dovršenega, da bo v nedeljo 7. julija blagoslovitev novega župnišča. To bo opravil goriški nadškof, >ki bo prišel tudi zato, da podeli zakrament sv. birme otrokom ob 6. uri zvečer. Načrte za župnišče je napravil arhitekt G. Riavis iz Gorice in sicer zelo funkcionalno, da bo v župnišču prostora ne samo za stanovanje duhovniku, nego tudi za župnijsko pisarno in za dvorano za razne sestanke mladine. Zidarska dela so se vršila pod vodstvom arh. ing. Makuca iz Gorice in geom. Cvetka Nanuta iz Štan-dreža. Največ pa so prispevali s prostovoljnim delom domači ljudje iz Doila in Jamelj jn pa seveda g. župnik sam Joško štamta, ki je nemalokrat bil za zidarja, kleparja, tehnika, električarja in še za marsikaj drugega. Poudariti velja, da v današnjih dneh, ko vsepovsod pomagajo pri zidanju novih objektov država, občina, pokrajina, ni od teh nobena dala niti lire pomoči. Tem večja pohvala gre zaradi tega vsem tistim, ki so v naših časih, tako malo naklonjenih idealizmu, ravno tukaj pokazali toliko več idealizma in nesebične požrtvovalnosti. Važnost župnišča za redno dušnopastdr-sko življenje ni potrebno, da poudarimo. Saj brez stalnega in dostojnega doma tudi župnik ne more primemo delovati, če je pa prisiljen, da stanuje zunaj fare ali da se stiska v skromnih in vlažnih sobah najete hiše. Prav tako so potrebni tudi prostori za življenje organizacij v župniji, ker vemo, da je ravno pomanjkanje prostorov morda naj večja ovira, da se ne morejo v večji meri razviti katoliške organizacije po deželi. Z novim župniščem bodo najstarejši župljani videli znova ostvarjen svoj sen o župnišču, ki je že pred prvo svetovno vojno bilo dom njihovemu vsakokratnemu župniku. V Jugoslavijo lahko nesemo samo 3000 dinarjev Po novih predpisih, ki so jih izdale jugoslovanske carinske oblasti, smejo lastniki potnih listov vzeti s seboj v Jugoslavijo največ 3000 dinarjev v bankovcih po 100 din. Ob izstopu pa ne smejo imeti pri sebi več kot 1500 din v bankovcih po 100 din. ISKRICE Če te kdo prvič opehari, je krivda njegova; če te pa drugič, je krivda tvoja. (arabski pregovor) * * * Včasih se je lažje boriti z nasprotnikom, kot pa živeti v miru s prijateljem. (A. Korda) * * * Večina ljudi porabi prvo polovico življenja, da si pokvari drugo. Romanje v Marijino Celje Bliža se letošnje skupno romanje. Pozivamo vse romarje, da si pravočasno poskrbijo vse potrebno za potovanje. Sedaj imajo na kvesturi veliko dela, zato naj nihče ne odlaga dovoljenja na zadnje dni. Spominjamo ponovno: 1. Vsak romar si sam poskrbi potno dovoljenje ali direktno pri domači policiji ali po Cit-u v Trstu (trg Unita 5). Kdor še tega ni napravil, naj stori takoj. 2. Vsak naj si sam kupi šilinge v Trstu, ali pri Cit-u ali pri drugih menjalnicah; 100 šilingov je približno 2.400 lir. 3. Kdor še ni poravnal stroškov (skupno 20.500 lir), naj stori takoj; zadnji dan bo 10. julija. 4. Na vpisnem mestu povejte, s kom želite v vlaku skupaj potovati; tudi to takoj! 5. Do nedelje 21. julija dobite vsi udeleženci romarsko knjižico. Odpotujemo z vlakom iz Trsta v četrtek 25. julija zjutraj ob sedmih. Na Dunaju imamo 27. in 28. julija vsi skupno postrežbo v restavraciji Schwe-chaterhof v ulici Landstrasse št. 97. Tam se lahko srečate s svojimi dunajskimi znanci v času kosila in večerje. ROMARSKO VODSTVO OBVESTILA RAVNATELJSTVO Državne srednje šole, ul. Frausin 12 - Trst (Sv. Jakob) sporoča, da je čas za vpisovanje v 1. razred do 25. julija. Tajništvo je odprto vsak dan od 9. do 12. ure. DUHOVNE VAJE V GORICI Za fante bodo v Gorici duhovne vaje od ponedeljka 26. avgusta zvečer do četrtka 29. avgusta zjutraj in sicer v zavodu sv. Družine v Don Boscovi ulici, 32. Vodil jih bo dr. L. Šuster. Za dekleta bodo duhovne vaje od 29. avgusta zvečer do 2. septembra zjutraj pri uršulinkah v Palladievi ulici. OBVESTILO za III. red in Marijino družbo. Vodstvo tretjega reda v Gorici sporoča, da bo romanje na Sv. Višarje v ponedeljek in torek dne 5. in 6. avgusta. Odhod bo s trga pred kapucinsko cerkvijo, v ponedeljek 5. avgusta ob 7. uri zjutraj. Vse, ki se želite udeležiti tega dvodnevnega romanja, prosimo, da se vpišete pri p. Fidelisu, pri kapucinih v Gorici. Vpisovanje bo do 22. julija, ker moramo vedeti za število romarjev zaradi avtobusa. Mesečni shod v juliju bo tretjo nedeljo 21. julija ob 4. uri popoldne v stolnici. — Shod bo skupen tudi za Marijino družbo. III. DUŠNOPASTIRSKI TEČAJ ZA ZAMEJSKE DUHOVNIKE bo na Barbani dne 4. in 5. septembra t. 1. s sledečim sporedom: Sreda dopoldne: Duhovnik in oznanjevanje božje besede — predava msgr. J. Jamnik. Popoldne: Duhovnik in priprava mladine na lastno družino — predava dr. J. Zdešar. Četrtek dopoldne: Duhovnik spovednik — predava msgr. dr. L. škerl. Popoldne: Duhovnik in organizacije — predava g. Nace Kunstelj. Udeleženci naj se čimprej prijavijo na naslov: Fr. Močnik - Via don Bosco 11 -Gorizia. Ker je število sob na Barbani omejeno, bodo imeli prednost tisti, ki se bodo prej prijavili. Prijavljenci bodo prejeli pozneje posebna navodila. ROMANJE NA SV. VIŠARJE priredi Apostolstvo molitve v Gorici v nedeljo 4. avgusta. Vpisovanje pri g. Kleindienstu na Travniku. NATEČAJ ZA MESTA NA SREDNJIH ŠOLAH. Šolsko skrbništvo nam je poslalo obvestilo, da je v navadnem dodatku U-radnega lista št. 152 od 8. junija 1963 objavljen razpis natečaja na podlagi spričeval za 1065 mest na srednjih šolah. Besedilo natečaja je na vpogled tudi na šolskem skrbništvu v Gorici, ul. Carducci. Dr. VRTOVEC JOŽE (jr.) specialist za ustne in zobne bolezni asistent na zobozdravniški univerzitetni kliniki v Padovi TRST ul. Mercadante 1/1 vogal ul. Carducci - ul. Milano tel. 68349 DAROVI Za Zavod sv. Družine: Fani Breščak namesto cvetja na grob t Ivana Breščaka 3.000; gdč. M. Z., Gorica 3.000; družina Podgornik namesto cvetja na grob t gospe Komel 2.000; gdč. R. P., Gorica 1.000; gospa Zinka Lapanja 5.000 lir. Vsem iskren Bog povrni! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 794 davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici