Upravniàtvo. Ljubljana, Knafljeva 0 — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selenburgova uL — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon št. 245Ö. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pri poŠt ček. 2avodih: LJubljana št 11.842, Praga člslo 78.180. WleD St 105.241 Ljubljana, torek 6« junija 1939 Cena 1 Din Manifestacija pri odhodu is Berlina Nj. Vis, knez namestnik in kneginja Olga sta snoči odpotovala iz Berlina — Množice prebivalstva so jima vnovič prirejale viharne ovacije Berlin, 5. junija, a. Včeraj četrti dan uradnega obiska Nj. Visocanstev kneza Pavla in kneginje Olge v Berlinu je maršal Göring obiskal dopoldne Nj Vis. kneza namestnika v dvorcu Bellevue ter se odpeljal z njim v Döberitz in Gattow. kjer je visokemu gostu razkazal letalske ureditve in ustanove. Pozneje je tja prispela Nj. V. kneginja Olga v spremstvu ge Gö-ringove. Opoldne je bilo kosilo pri maršalu Göringu, nakar so se visoki gostje na motorni jahti Karin II« vozili po Hawel-skem jezeru. Povsod jih ie ljudstvo burno pozdravljalo. Nj. Visočanstvi sta se ob 16 vrnili v Berlin. Ob 20.30 se je vršila v dvorcu Charlot-tenburgu slavnostna večerja v zlati galeriji dvorca. Po končani večerji so gosti odšli na teraso gradiča Pred teraso je velik prostor, zasajen s prekrasnimi kostanji. Tam je sviral orkester 300 mož. Člani berlinskega baleta so plesali po melodijah Straussovih valčkov Nazadnje so priredili ognjemet. Posebno veličastna je biia svetlobna igra v ozadju gozda, tako da se je zdelo kakor da padajo velike zvezde, iz katerih so se razvile nemške in jugoslovenske zastave. Po končanem ognjemetu je nastopil oddelek trobentačev s srebrnimi trobentami ob spremljevanju orkestra. Pred polnočjo so prikazali še eno svetlobno igro. Veliki reflektorji so ustvarili na obzorju sliko gotske katedrale iz svetlobnih stebrov, godba je pa igrala partije iz Wagnerjevih del. Med večerjo se je Nj. Vis. knez namestnik ljubeznivo razgovarjal s poveljnikom nemške vojske generalom Brauchitschem. Zunanja ministra Markovič in Ribbentrop sta pa imela daljši razgovor. Opolnoči sta se Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga poslovila od domačina in se vrnila v Berlin. Na vsej poti je velikanska množica spet navdušeno pozdravljala gosta. Danes dopoldne sta Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga izvršila obiske, določene po programu, in sta si ogledala znamenitosti mesta Berlina. Spremljal ju je maršal Göring s svojo ženo. Današnji popo'danski listi prinašajo slike in opise včerajšnjih slovesnosti, posebno obisk Nj. Vis. kneza namestnika pri letalskih enotah in opis snočnje gala-ve-čerje v charlottenburškem gradiču, kjer sita bila Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga gosta maršala Göringa in njegove gospe. Berlin, 5. jun. a Berlin je danes po petdnevnem uradnem obisku priredil knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi enako veličastno slovo, kakor je bil sprejem. Lehrtski kolodvor je bil spet ves v jugo-slovenskih in nemških zastavah ter okrašen z zelenjem in cvetjem. Pred odhodom dvornega vlaka so se zbrali tam člani nemške vlade, člani diplomatskega zbora, najvišji predstavniki vojske, mornarice in le- talstva ter najvišji predstavniki narodno-socialistične stranke. Ob 18. je knez namestnik Pavle naredil poslovilni obisk pri kancelarju Hitlerju v kancelarski palači, kjer je kneza Pavla počakal Hitler na stopnišču. Po poslovilnem obisku pri Hitlerju se je knez namestnik vrnil v dvorec Bellevue, kamor so ob 19.15 prispeli Göring in njegova soproga ter zunanji minister v. Ribbentrop, da spremijo kneza Pavla in kneginjo Olgo na kolodvor. Ob 19.20 se je pripeljal v dvorec Bellevue kancelar Hitler. Nekaj minut zatem so se Nj. Vis. knez in kneginja, kancelar Hitler, maršal Göring in njegova soproga odpeljali na kolodvor, za njimi pa ostalo spremlstvo. Sprevod avtomobilov je krenil po slavnostno okrašenih berlinskih ulicah, na katerih se je zbralo ogromno število Berlin-čanov, ki so vnovič prirejali viharne ovacije. Na trgu pred postajo je knez namestnik v spremstvu kancelarja Hitlerja obšel tam postrojeni častni bataljon, najprej četo pehote, zatem četo mornarjev in končno četo letalcev. Godba je medtem igrala jugoslovensko himno. Po obhodu častne čete sta Nj. Visočanstvi v spremstvu kancelarja Hitlerja odšli na peron. Tam zbrana mladina jim je navdušeno vzklikala. Ga. Göringova in soproga jugoslovenskega poslanika Andriča sta izročili kneginji Olgi krasne šopke cvetja. Na peronu pred dvornim vlakom sta se Nj. Vis. knez in kneginja poslovila najprej s kancelarjem Hitlerjem, zatem pa maršalom Göringom, zunanjim ministrom v. Rib-bentropom, generalom Brauchitschem in drugimi zastopniki nemške vojske in vlade. Skozi okno dvornega vlaka se je knez namestnik Pavle ponovno rokoval z voditeljem rajha, ko se je začel vlak premikati. Ob zvokih jugoslovenske himne in ova-cijah vseh na peronu zbranih je vlak odpeljal s postaje, knez namestnik pa je ves čas odzdravljal pri oknu s salutiranjem. Darilo kancelarja Hitlerja knezu namestniku Berlin, 5. junija, d. Državni kancelar Adolf Hitler je poklonil Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ob njegovem obisku v Nemčiji starinsko dragoceno topovsko cev. To je cev starega ladijskega topa, ki je bil vlit že L 1524 v Dubrovniku in so cev pozneje prenesli kot veliko zanimivost na Dunaj. Po priključku Avstrije so cev prenesli v Nürnberg in slednjič v berlinski grad Bellevue, kjer prebivata visoka ju-goslovenska gosta. Zdaj je kancelar Adolf Hitler poklonil ta dragoceni komad svojemu jugoslovenskemu gostu in tako bo starinski top, ki spada vobče med najstarejše topove na svetu, prišel spet v svojo domovino. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Uradno poročilo o obisku Berlin, 5. junija. AA. Posebni dopisnik Agencije Avale poroča: Nocoj je bilo objavljeno tole uradno poročilo: Vodja rajha je imel danes sestanek z jugoslovenskim knezom namestnikom Pavlom v novi palači nemškega kance-larstva. Razgovoru, ki je trajal več ur, sta prisostvovala jugoslovenski zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič in nemški zunanji minister v. Ribbentrop. Pred tem je vodja rajha zaprosil kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo, naj prideta na kosilo na njegov dom, nato pa je s svojima visokima gostoma tudi pil čaj na vrtu kancelarske palače. Obisk kneza namestnika Pavla in njegovega spremstva v Berlinu je dal priliko za izčrpno politično zamenjavo misli med jugoslovenskimi gosti in nemškimi merodajnimi osebnostmi. Razgovori, ki so potekali v odkrito prisrčnem in prijateljskem duhu, so se nanašali na vsa vprašanja, ki se tičejo obeh držav. Obe strani gledata v prijateljstvu, polnem zaupanja ter v tesnem sodelovanju, ki veže Jugoslavijo z Nemčijo in Italijo, biten element pomiritve Evrope, kakor tudi politike, ki ima za cilj stvarno konstruktivno delo. Obe vladi sta trdno odločeni, da na tej jasni in čvrsti podlagi dalje poglabljata svoje odnošaje na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. V popolnem soglasju z italijansko vlado sta prepričani, da s to jasno politiko služita narodu, odstranitvi politične napetosti, ki vlada nad Evropo in zagotovitvi mirnega razvoja, ki jamči življenjske pravice narodov. Anglija proučuje odgovor ruske vlade Odgovorila bo nanj v sporazumu s francosko vlado Chamberlainove izjave v parlamentu Nova papeževa akcija Po vesteh angleških listov predlaga papež namesto zveze z Rusijo svetovno mirovno konferenco London, 5. junija (Reuter) Danes popoldne se je po binkoštnih počitnicah zopet sestala spodnja zbornica. Na neko vprašanje o pogajanjih med Londonom in Moskvo je predsednik vlade rekel, da je britanska vlada dobila v soboto odgovor sovjetske vlade na britansko-francoske predloge in da ta odgovor zdaj proučuje. Laburistični poslanec Adams je vprašal Chamberlaina. ali računa odnosno ali bo računal z možnostjo uradnega obiska v Moskvi spričo izjave, ki jo je podal pred monakovskimi razgovori, da so osebni stiki med poglavarji vlad zelo koristni. Chamberlain je odgovoril, da ne misli, da bi v sedanjih razmerah takšen nasvet, kakršen je Adamsov, mogel koristiti. London. 5. junija. AA. (Reuter): Diplomatski urednik Reuterja je izvedel, da proučujejo vladni strokovnjaki in svetovalci sovjetske protipred'oge na britansko noto. Sovjetski predlogi bi utegnili terjati naknadno izmenjavo misli s sovjetsko vlado, posebno glede formule za jamstvo varnosti pred neposredmm napadom čez baltiške države. Ker je sovjetska vlada sporočila svoj predlog obenem tudi francoski vladi obstoji motnost konzul ti ran ja s fran-rosko vlado preden pojde v Moskvo kak-ien odgovor. Halifax pri Chamberlainu London, 5. junija. AA. (Reuter). Zunanji minister Halifax je imel dopoldne razgovor s Chamberlainom, ki se je dopoldne vrnil z nedeljskega oddiha. Verjetno je, da bo drevi v ministrski sobi spodnje zbornice seja zunanjega odbora ministrskega sveta. Ruska seja angleške vlade London, 5. junija. AA. (Reuter). Redna seja ministrskega sveta, ki se sestane v sredo, bo posvečena vprašanjem, nastalim v zvezi s pogajanji med Londonom in Mo. skvo. Ni izključeno, da se bo v zvezi s temi vprašanji vršila še pred sredo izredna ministrska seja. Vorošilov ne pride na angleške manevre Moskva, 5. junija. AA. (Havas): Izve se iz dobro obveščenega vira, da je Vorošilov poslal angleškemu generalštabu svoj odgovor na vabilo, naj prisostvuje angleškim manevrom. V svojem odgovoru maršal Vorošilov na ljubezniv način obžaluje, da ne more prisostvovati manevrom angleške vojske, ker se bodo istočasno vršili manevri sovjetsike vojske. V odgovoru pa Vorošilov obljublja, da ga bo zastopala pri angleških manevrih skupina visokih sovjetskih vojaških funkcionarjev. Že takrat, ko je bilo objavljeno vabilo angleškega generalštaba Vorošilovu, se je dvomilo, ali bo sovjetski maršal mogel prisostvovati manevrom. Znano je, da člani političnega biroja potujejo v inozemstvo le v izjemnih primerih Vorošilov je zapustil Sovjetsko Rusijo samo enkrat in to o priliki proslave 10-letnice turške republike leta 1933. Vsekakor pa se zdi, da odgovor maršala Vorošilova ni v nobeni zvezi s potekom angleško-francosko-sovjetskih pogajanj. Stiki med Londonom in Parizom Pariz, 5. junija. AA. V zvezi s pogajanji s Sovjetsko Rusijo poroča londonski dopisnik »Joura«, da bo odbor ministrov za zunanje zadeve proučil še nocoj vsebi- no odgovora. Ve teku današnjega dneva so bila živahna posvetovanja med Parizom in Londonom za določitev novih smeri, da bi se pospešila pogajanja z Moskvo, Dopisnik »Petit Parisiena« poroča, da uradni krogi v Londonu pozorno in s simpatijo proučujejo sovjetski odgovor. V Londonu se smatra, da neenotnost stališč Moskve, Londona in Pariza ni taka, da se ne bi dal doseči sporazum. London, 5. junija. AA (Havas): Zunanji minister Halifax je imel danes daljši razgovor s francoskim poslanikom Corbi-nom. V diplomatskih krogih govore, da sita razpravljala o sedanjem stanju pogajanj s Sovjetsko Rusijo in o sovjetskem odgovoru na britanske predloge. Zunanjepolitična debata v lordski zbornici London, 5. jumija. A A. (Reuter): V lordski zbornici se bo v četrtek začela debata o zunanji politiki. Zelo verjetno je, da bo Halifax podal obširnejši ekspoze. Nenapadalni pakt Nemčije z Estonsko in Letonsko Berlin, 5. junija. A A. (DNB): V dobro poučenih krogih govore, da bosta nenapa-dalna pakta med Nemčijo in Letonsko ter Estonsko podpisana že prihodnji teden. Tatarescu poklican iz Pariza v Bukarešto Bukarešta, 5. junija, o. Rumunski poslanik v Parizu Tatarescu bo prispel v sredo v važni misiji v Bukarešto. Splošno se smatra, da je njegov prihod v zvezi z mednarodnim položajem. London, 5. junija. AA. Angleški listi poročajo, da sv. stolica dela na to da se skliče svetovna konferenca za ureditev spornih mednarodnih vprašanj. »Daily Mail« poroča, da bo papež po. slal angleški vladi noto, v kateri bo izrazil svojo vznemirjenost zaradi angleško-sovjetskih pogajanj. V vatikanskih krogih se smatra, da bi zveza s Sovjetsko Rusijo lahko postala tudi priprava poti za atedzem v Evropi. »Daily Herald« piše, da je Vatikan proti paktu s Sovjetsko Rusijo in da bo apo. stolski delegat v Londonu napravil vse, da se skliče mednarodna konferenca. Po poročilih listov iz Rima, bo papež poslal note Franciji, Angliji, Poljski, Nemčiji in Italiji. Note ne bodo imele enakega besedila. Papež bo v teh notah govoril o raznih vprašanjih, ki se tičejo teh velesil. Pariz, 5. junija, o. Vatikan je naročil papeškim nuncijem v Londonu, Parizu, Varšavi in Berlinu, naj se obrnejo v papeževem imenu na te vlade s prošnjo, da se mirno rešijo vsa sporna mednarodna vprašanja. Govori se, da seje papež, ohrabren po svoji prvi akciji v tej smeri, znova lotil načrta o sklicanju petorne konference med zastopniki Anglije, Francije. Italije, Nemčije in Poljske. V okviru te konference naj bi se reševali nemško-poljski in italijansko-francoski spor ter druge zahteve posameznih držav, ki lahko ograža jo mir. Po vesteh londonskih listov se je papež odločil za. ta novi korak, ker se boji, da bi bila v primeru, če bi bila sklenjena pogodba med Anglijo, Francijo rn Rusijo, za zmerom zaprta vrata za mirno rešitev spornih vprašanj med državami osi in za-padnima velesilama. Chamberlain še nima nikakih informacij London, 5. junija, br. Veliko pozornost je vzbudilo na današnji seji spodnje zbornice vprašanje nekega laburističnega poslanca, ali so angleški vladi znani neki posebni koraki vatikanskega državnega tajništva, da bi se izločila Rusija od akcije za »mirovno fronto«. Ministrski predsednik mu je odgovoril, da mu ni znano, kakšne korake prav za prav misli. Na naslednje konkretnejše vprašanje istega poslanca pa je dejal, da ni doslej prejel še nikakih informacij, po katerih naj bi bil Vatikan kakorkoli vplival na to, da Anglija ne bi sklenila vojaške obrambne pogodbe z Ru-sijo. ____ London, 5. junija. A A. (Reuter) ."v urad-nih krogih ni nič znano o kakšni vatikanski nameri, da bi se z notami izvedla neka akcija pri raznih državah v korist miru. V teh krogih zanikajo glasove o namera, vanem sestanku med lordom Halifaxom in apostolskim delegatom v Veliki Britaniji msgr. Grofreejem. Rusija popušča? Optimistična zagotovila sovjetskih diplomatov v Londonu — Pogodba bo podpisana najkasneje v 14 jlneh London, 5. junija, z. V krogih ruskega veleposlaništva izjavljajo, da bodo poga. janja za sklenitev vojaške trozveze Anglije, Francije in Rusije končana najkasneje v 14 dneh. Ruska kritika se nikakor ne nanaša na vsebino angleško-francoskega predloga, marveč izraža samo željo Moskve po čim večji jasnosti. Ruska vlada se zadovoljuje s tem, če priznata Anglija in Francija, da pomeni ogražanje baltiških držav obenem tudi ogražanje Rusije same. Na tej osnovi se bo tako po sodbi angleških, kakor ruskih krogov lahko dosegel sporazum. Kar se tiče povezanosti zvezne pogodbe s členom 16 pakta o Društvu narodov, prevladuje splošno mnenje, da je bila Anglija že od vsega začetka pripravljena to namero opustiti. Vse ostale predloge smatrajo v Moskvi za sprejemljive tn tudi ne ugovarjajo temu, da se iz tega pakta izločijo problemi Daljnega vzhoda. Kdo bo potoval v Moskvo ? London, 5. junija, d. V tukajšnjih političnih krogih zagotavljajo, da so časopisne vesti, po katerih se resno razpravlja o od-pošiljatvi nekega visokega uradnika zunanjega ministrstva v Moskvo, popolnoma utemeljene. Tozadevni predlog je prvi di-plomatični svetovalec vlade, sir Robert Vansittart, že predložil zunanjemu ministru lordu Halifaxu, čim se je vrnil z binkoštnih počitnic. O osebnosti, ki prihaja v poštev kot vodja britanske delegacije za Moskvo, do trenutka še ni padla končna odločitev. Poleg zunanjega ministra Halifa-xa samega in državnega podtajnika zunanjega ministrstva Butler ja prihaja v poštev tudi sir Robert Vansittart. Proti osebnemu potovanju zunanjega ministra Hali-faxa govori po naziranju vplivnih krogov okoliščina, da se Halifax, ako bi odpotoval v Moskvo, ne bi mogel vrniti brez podpisane pogodbe, ako ne bi hotel spraviti v nevarnost svojega lastnega ugleda in prestiža vlade. Halifax bi se tako že v naprej izročil v roke sovjetov, ki bi po možnosti potem svoje zahteve še povečali. Državnemu podtajniku Butlerju pripisujejo premalo potrebnih izkušenj, da bi mb poverili tako važno in delikatno misijo. Pod takimi okoliščinami smatrajo v političnih krogih za najsposobnejšega uradnika zunanjega ministrstva diplomatičnega svetovalca vlade, sira Roberta Vansittarta. London, 5. junija, d. Neka angleška poročevalska agencija poroča iz Ženeve^ o možnosti, da bo vlada Zedinjenih držav ameriških posegla že v kratkem v pogajanja, ki se vrše med Anglijo, Francijo in Rusijo. Ne izključuje se istočasno možnost potovanja bivšega ruskega zunanjega mi- nistra Litvinova v Zedinjené države. Po pariških poročilih iz Ženeve fungira ameriški veleposlanik Bullitt kot posredovalec med prezidentom Rooseveltom in rusko vlado. Veleposlanik Bullitt, ki je bil prvi ameriški poslanik v Moskvi in gladko govori ruski, je bil po poročilih dotične agencije v zadnjih dneh ponovno v telefonski zvezi z Moskvo, in je v razgovorih baje poučil rusko vlado o Rooseveltovi želji, da naj bi se rusko-francosko-angleška pogajanja končala z rezultatom, Id bi bil zadovoljiv za obe stranki. Francosko'turska pogajanja Pariz, 5. junija. d. Agencija United Press poroča: V francosko-turških pogajanjih o republiki Hataj, bivšem aleksandret-skem sandažlcu, se pečajo tedaj z ureditvijo posameznih vprašanj, med drugim z zavarovanjem francoskih investicij in pravic Armencev v Hata ju po turški inkorporaci-ji. Splošno je mnenje, da ta vprašanja ne bodo tvorila nikakih ovir in težkoč za sklenitev francosko-turškega dogovora, ki bo objavljen istočasno aili pa takoj po podpisu angl esk o-francosko-ruske pogodbe. Turška vlada bo odposlala, kakor izjavljajo v Parizu, že v nekaj dneh v Anglijo in Francijo posebno vojaško delegacijo, da stopi v direktne stike z generalnima štaboma obeh za pa dn ih velesil. To naj bi bil začetek koordinacije vojaških in pomorskih ukrepov vseh prizadetih držav v vzhodnem delu Sredozemskega morja in na bližnjem vzhodu. Obnova pomorskih pogajanj z Nemčijo? London, 5. junija. AA. (Reuter). Posamezni narodni poslanci so zastavljali Butlerju v spodnjem domu celo vrsto vprašanj o angleško-nemški pomorski pogodbi z namenom, da bi bili obveščeni, če vlada razpravlja o možnosti pogajanj za naknadni pomorski sporazum na podlagi nemških predlogov. Buttler je dejal, da svojim prejšnjim izjavam nima ničesar dodati. Na vprašanje, aH se more v kratkem pričakovati kakšno sporočilo, pa je odgovoril: Res, stvar je že tako daleč, da hd bilo o njej že skoro mogoče da t^Lj tešilo izjavo, ^^ Češko zlato in London, 5. junija. AA. Finančni minister sir John Simon je v spodnjem domu izjavil, da so mu pravni strokovnjaki v zvezi 8 češkim zlatom, deponiranim v angleški banki, svetovali, naj se angleška vlada izogiba vsakega, koraka, ki bi oviral Angleško banko, da ne bi mogla postopati po navodilih, ki jih je dobila od Banke za mednarodna plačila glede prenosa zlata. Sir John Simon je pripomnil, da bi to, če ne bi postopali po navodilih glavne državne blagajne, pomenilo neizvrševanje sprejetih obveznosti. Lloyd George je finančnemu ministru zastavil vprašanje, ali mu more dati kako izjavo o tem, kje je zdaj češko zlato. Finančni minister je odgovoril, da Lloyd George predpostavlja, da bi se v Londonu moglo vedeti, oziroma se ve, kje je zdaj češko zlato, toda to ne drži. Glede 6 milijonov funtov šterlingov zlata, ki je pripadalo Češkoslovaški, in glede vprašanj, kje je zdaj to zlato in po čigavem nalogu, je finančni minister dejal, da na to vprašanje ne more niti on niti kdo drugi odgovoriti. Angleška banka smatra, da bi mogle biti tudi večje vsote na računu banke za mednarodna plačila, toda to ni stvar, o kateri more on govoriti. Pripomnil je tudi, da ne želi gledati, kako bi naknadni depoziti prehajali v Nemčijo zaradi osvojitve češkoslovaške. Zdi se mu nekoristno zmanjševati pooblastila, dana Banki za mednarodna plačila. Volitve v Romuniji Bu^a refeta, 4. junija AA. Volitve v rumunski senat in poslansko zbornico so končane, časopisi objavljajo listo novih senatorjev in narodnih poslancev. Vsi člani vlade, kakor tudi vsi člani vodstva državne stranke narodnega preporoda so izvoljenL Volitve so potekle v popolnem redu in miru in je glasovalo nad 90% vpisanih volilcev, kar je to rekordni odstotek pri volitvah v zgodovini Rumunije. Večino glasov je oddal delavski razred skupno s kmeti. Volilci so povsod izrazili zaupanje v današnjo vlado in režim, kar najbolje dokazuje število glasov, !ki so jih dobili posamezni ministri. Predsednik vlade Calinescu je dobil 170.000 glasov, zunanji minister Gafencu pa 121.000 glasov, kar tolmačijo listi kot zaupanje, ki ga je ljudstvo izkazalo voditelju rumun-ske zunanje politike. Razen članov vlade in vodstva državne stranke so bih izvoljeni tudi mnogi drugi odlični zastopniki Rumunije. Z oziram na to bo bodoči kor-porativnl parlament Rumunije parlament naroda in bo predstavljal sintezo Rumunije, ki se z vsemi silami prizaldeva. aa svoj napredek. Novi parlament ee bo sestal 7. junija. Tega dne bodo poslanci in senatorji prisegli, istočasno pa bo izvršena tudi verifikacija mandatov ter izvoljeno predsedstvo novega parlamenta. Nemški notranji minister v Budimpešti Budimpešta, 5. junija. AA. Danes, opoldne se je pripeljal v Budimpešto nemški notranji minister Frick s svojo ženo in spremstvom. Na postaji so nemškega ministra pozdravili madžarski notranji minister Kerestes Fischer s svojo ženo, nemški poslanik, italijanski poelanik in druge ugledne osebnosti. Naseljevanje Židov na Filipinih Washington, 5. junija. AA. Vlada Zedinjenih držav proučuje možnost naseljevanja Židov na Filipinih, da bi se s tem preprečil vedno večji pritok Japoncev. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Redni ministrski obiski med Nemčijo in Italijo Göbbels o nujni povezanosti obeh velesil osi Dunaj, 5. junija. AA. Nemški propagandni minister dr. Göbbels je imel danes govor na kongresu voditeljev pokrajinskih uprav za propagando. V njem se je bavil s tesnim nemško-italijanskim sodelovanjem na časopisnem, kulturnem in propagandnem polju. Na kongresu je bil tudi italijanski prosvetni minister Alfieri. Dr. Göbbels je med drugim izjavil, da so tudi za bodoče predvideni podobni obiski, kakršen je sedaj obisk ministra Alfierija. Ti obiski bodo izmenični, enkrat v Nemčiji, drugič pa v Italiji. Takšno tesno sodelovanje, je dejal dr. Göbbels, je izredne važnosti ne samo za prijateljske države, temveč tudi za mir in varnost. Poskusi Angležev in Francozov, ki gredo za tem da bi med Italijo in Nemčijo zanesli nesoglasja, so vnaprej obsojeni na neuspeh. Oba naroda vesta, da sta skupaj nepremagljiva in da morata zaradi svoje ideologije in svojih koristi hoditi skupaj, pa če uspeta ali pro-padeta. V skupnosti gledata mirno v oči vsem nevarnostim ki bi mogle nastati iz nemirne in razburjene Evrope. Mi vemo, je končno dejal Göbbels, da odnošaji med Nemčijo in Italijo predstavljajo srečo za vse narode ter mir in ravnovesje v Evropi. V naših rokah je usoda tega dela sveta. V Evropi se odigrava ogromen duhovni proces, katerega osnovne elemente dodobra poznamo, pa vendar ne moremo vnaprej določiti njegovega razvoja. V tem razvoju mi narodni socialisti in fašisti ne služimo samo svojima lastnima narodoma, temveč smo tudi pionirji nove dobe. HJradni nemški glas o „mirovni fronti" Berlin, 4. junija AA. »Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz« piše glede namenov obkolitve Nemčije med drugim ; »Prizadevanja Anglije, da bi spravila vso Evropo v svojo »mirovno fronto«, so rodila nasproten učinek, ki je v popolnem nasprotju s prvotno nameravanim ciljem. Poskusi velesil, da bi s svojim novim načrtom ponovno oživile kolektivno varnost, so morali dovesti do tega, da je prišlo namesto lokalnih napetosti, ki bi se dale rešiti po mirni poti, do velike kolektivne nesigurnosti. Vsako jamstvo na koncu koncev pomeni za posredno ali neposredno zainteresiranega zvezo z nevarno politično skupino. Z ozirom na to pri tej akciji ne gre za mir in varnost, pač pa samo za to, da se v primeru potrebe z žrtvijo malih držav vzame enakopravnost državama osi Rim-Berlin in da bi bih ti državi ogroženi ali. če bi bilo potrebno, tudi napadeni, če so izjave nekaterih držav, ki so se izrazile, da ne nameravajo biti zapletene v kombinacije politike nasilja, zbudile razočaranje pri gotovih državah, potem to samo dokazuje, da je njihovo zanimanje za usodo manjših držav popolnoma enostransko. Ne upoštevajo namreč varnosti in blagostanja teh malih držav, pač pa edino merodajno vprašanje, kj obstoji v tem. v kolikor bi te male države v danem trenutku mogle služiti za oporišče velesil.« Živahna posvetovanja v Tokiu Tokio, 5. junija. AA. (DNB): Agencija »Domej« poroča, da se nadaljujejo posvetovanja ministrov o stališču Japonsike, zlasti do evropskih vprašanj. Predsednik vlade H i ran uma je takoj po svoji vrnitvi s kratkega odmora kon ferirai z vojnim in mornariškim ministrom, nato pa se z zunanjim ministrom Arito. Predsednik cesarskega tajnega sveta se je pa sestal s knezom Sajondžijem. Besedilo angleško-poljske zvezne pogodbe izgotovljeno Hladen sprejem komisarja DN za Gdansk v Berlinu Varšava, 5. junija, d. Agencija United Press poroča: Načrt angleško-poljske zvezne pogodbe, ki bo nadomestila sedanji začasni sporazum o medsebojni pomoči, je gotov. Te dni je imel poljski zunanji minister ponovno sestanke z angleškim poslanikom Kennardom, na katerih so bila razčiščena poslednja vprašanja. Tudi vodja srednjeevropskega oddelka angleškega zunanjega ministrstva, sir William Strang, ki se mudi v Varšavi, je imel priliko, da je proučil besedilo dogovora s celo vrsto visokih poljskih uradnikov. Sedaj čakajo rešitve, kakor zatrjujejo merodajni krogi, le še nekatere podrejene podrobnosti. Začetki sedanjega načrta pogodbe segajo nazaj na 6. april, ko je Chamberlain izjavil v spodnji zbornici, da hočeta Poljska in Anglija skleniti trajno pogodbo, temelječo na vzajemnosti. Pogodba dosedaj še ni bila podpisana in pred sporazumom z Rusijo tudi še ne bo podpisana, ker smatrajo zaenkrat Chamberlainove in Beckove izjave, kakor tudi ojačeno sodelovanje generalnih štabov Anglije in Poljske, za zadostno, čim bo sklenjen sporazum med Anglijo in Rusijo, potem bo polj-sko-angleška vojaška pogodba, kakor se zatrjuje, slovesno podpi^na v Londonu, kamor bo potoval v to 0rho poljski ge-neralisim, maršal Rydz Smigly. Berlin, 5. junija, d. Po obiskih v Varšavi in Gdansku, kjer je imel temeljite raz- govore s poljskim zunanjim ministrom Beckom odnosno s senatnim predsednikom Greiserjem, se mudi sedaj visoki komisar Društva narodov za Gdansk, prof. Burckhardt, v Berlinu, da stopi s člani nemške vlade v stike. V nemških krogih izjavljajo, da niso znani podrobnejši razlogi, zaradi katerih je visoki komisar Društva narodov odpotoval v Berlin. Domneva se le, da prof. Burckhardt samo želi zvedeti od kompetentnih nemških osebnosti stališče nemške vlade v gdanskem vprašanju. Da bo nemška vlada pri tej priliki ponovila svoje zahteve, ki jih je Poljska odklonila, v nemškem zunanjem ministrstvu nikdo ne prikriva. S tem pa bi bilo istočasno povedano, da za morebitne drugačne Burckhardtove predloge v Berlinu tla niso primerna. Dve novi noti Gdanska poljski vladi Varšava. 5. junija br. Gdanski senat je poslal poljski vladi dve nadaljnji noti v zvezi z zadnjimi incidenti na gdanskem področju. V prvi poudarja, da bo izveden bojkot proti trem poljskim uradnikom, katerih odpoklic je senat že zahteval, a je poljska vlada to zahtevo odklonila V drugi noti pravi gdanski senat, da je poljskih uradnikov na gdanskem področju sploh preveč. Listi zahtevajo, da izda vlada naj-energičnejše ukrepe v obrambo poljskih interesov v Gdansku. Beležke JNS v Srbiji Dr. Maček zopet v Zagrebu V soboto zvečer se je vrnil iz Rogaške Slatine, kjer se je mudil na 14dnevnem zdravljenju, predsednik HSS dr. Maček. Po povratku v Zagreb se je takoj sestal z dr. Šutejem in podpredsednikom HSS inž. Avgustom Košutičem, s katerima je imel dolgo konferenco o političnem položaju. Dr. Maček bo ostal nekaj dni v Zagrebu, potem pa bo odpotoval v Kupinec, kjer bo ostal več časa na počitnicah. Slovaške studijske delegacije v Nemčiji Poslednje čase so pričeli Hlinkovi gardisti na veliko obiskovati Nemčijo. Te dni se mudita v Nemčiji istočasno dve dele gaciji Hlinkovih gardistov, ki proučujeta ustroj napadalnih oddelkov in pa organizacijo nemške delovne službe. Obe delegaciji sta bili povabljeni v Nemčijo na račun ministrstva za propagando, ki namerava pozvati tudi večje število mladih Slovakov v razna ©mladinska hitlerjevska taborišča, kjer se bodo seznanili z ideologijo narodnega socializma. Tesnejša združitev Albanije z Italijo Italijanski listi obširno poročajo o svečanostih, ki so bile v nedeljo v Rimu in Tirani V Rim je prišla posebna albanska delegacija, ki jo vodi poveljnik dosedanje albanske vojske. Delegacija je sporočila službeni sklep albanske vlade, da se dosedanja samostojna albanska vojska popolnoma združi z italijansko vojsko. Obenem je bil v Rimu podpisan dogovor z albansko vlado, da bodo v bodoče vso diplomatsko in konzularno službo za Albanijo v inozemstvu opravljala italijanska diplomatska in konzularna zastopstva Albanska poslaništva in albanski konzulati bodo zaradi tega opuščeni. Tesnejšo združitev z Italijo so svečano proslavili tudi v Albaniji, kjer je bila istočasno razglašena tudi nova albanska ustava Ustava določa, da je Albanija dedna monarhija s savojsko dinastijo na čelu. Dižavna astava je rdeča z dvoglavim črnim orlom in fašističnim liktorskim znakom Vse priznane veroizpovedi so enakopravne. Izvršno oblast vrši kralj, zakono dajno oblast pa vrhovni korporacijski svet Albanija Skupen nastop balkanskih držav v Buenos Airesu V drugi polovici maja je bil v Buenos Airesu kongres delegatov poštnih uprav vseh držav, ki so članice mednarodne poštne unije. Kakor poroča »Politika«, je na kongresu vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da so delegati vseh balkanskih držav, vključivši Bolgarijo, nastopali v vseh vprašanjih kot enota. Predložili so okrog 70 predlogov. Id so bili skoro vsi sprejeti. Delegatom balkanskih držav je priredil svečan sprejem argentinski jugoslovenski poslanik dr. Cankar. Predsednik vlade v Ljubljani Izgradnja francoske vojne mornarice Že letos bo spuščenih v morje mnogo novih vojnih ladij ter zgrajeno novo oporišče v Alžiru Pariz, 5. junija, d. Novi francoski vladni odlok, ki določa zvišanje mornariškega mcstvenega stanja od 75.000 na 85.000, predstavlja že drugo zvišanje v letošnjem letu, ker zahteva pospešena gradnja novih francoskih vojnih ladij primerno povišanje moštva. Predsednik mornariškega odseka poslanske zbornice je v tem pogledu izjavil zastopniku United Pressa: 240.000 ton ladij, ki so sedaj v gradnji, bo nastopilo službo v letih 1940 — 1943. Gradnja ladij je že zelo napredovala in Francija drži korak z nekaterimi državami, nekatere pa je celo že prehitela. Francija posveča sedaj še posebno pozornost brodovnim oporiščem, ki jih francoska vojna mornarica potrebuje precej, ako hoče uspešno braniti v primeru vojne svoje plovbene poti v kolonije. Stari pomorski oporišči Toulon in Bizerta sta v najboljšem stanju, vendar pa se dobro zavedamo, da bi bili v vojnem času hudo izpostavljeni italijanskim letalskim napadom Zato smo sklenili dalje na zapadu zgraditi novo oporišče. Gre za mesto Mers el Kebir pri Oranu. ki ga utrjujemo že od leta 1934. Letos bo izdala Francija 1267 milijonov frankov za gradnjo novih ladij in novih brodovnih oporišč. Istočasno napoveduje mornariško ministrstvo. da sta oba nova nosilca letal s-Painleve« in »Joffre« po 22.000 ton in 32 vozlov hitrosti že v gradnji in bosta splovljena leta 1940. V poslednjih 14 dneh se je nadalje pričela gradnja treh torp^-dovk po 1000 ton, kakor tudi gradnja 8000-tonske križarke »Degrasse«, ki bo splovljena že prihodnje leto. Obe njeni sestrski ladji »Chateaurenold« in »Guichan« bodo pričeli graditi že v najkrajšem času. Od štirih 35.000-tonrkih bojnih ladij so tri že v gradnji; »Richelieu« je bil že 17. januarja splovljen, »Clemenceau« do-gotavlja sedaj v ladjedelnici St. Nazaire, dela na bojni ladji »Jean Bart« pa so že toliko napredovala, da jo Lodo že to je- sen spustili v morje, da bo napravila prostor gradnji četrte velike bojne ladje »Gascogne«. Končno bo še pred koncem letošnjega leta spuščenih v morje 11 novih podmornic, deloma visokomorskih tipov po 800 ton še ta mesec bodo nadalje spiovili v morje 4 topn.čarke za kolonialno službo. Odmev! Daladierovega govora Pariz, 5. junija, z. Včeraišnji govor ministrskega predsednika Daladiera pred izvršnim odborom radikalne stranke (govor smo na kratko objavili v ponedeljski izdaji) predstavlja sicer v srvojem pretežnem delu polaganje računa o notranji politiki vlade, vendar pa ga tudi v političnih krogih tolmačijo kot važen prispevek k raz-čiščenju mednarodne situacije. Daladier je v svojem govoru orsal stališče Francije do narodnih problemov in njeno vlogo pri obrambi miru ter opozoril na složnost vsega francoskega naroda, ki je pripravljen žrtvovati vse za obrambo svojih idealov. Oster obračun z opozicijo smatrajo splošno za znak, da radikalna stranica nikdar več ne bo pristala na snovanje kake nove ljudske fronte. Daladierov goerga pri Hamburgu na nezavarovanem prelazu zaletel v brzovlak. Lokomotiva je vlekla avtobus 30 m daleč s seboj in ga je popolnoma zdrobila. 12 potnikov avtobusa je bilo ubitih. 16 hudo, ostalih 30 pa lažje ranjenih. Nesrečo je zakrivil šofer, ki je vozil neprevidno. Požar v kinu zahteval 24 žrtev Mexico, 5. junija, br Snoči je nastal v nekem tukajšnjem kinu požar. V hipu sé je po neprevidnosti operaterja vnel filmski trak V kinu je bile okrog 1000 ljudi. Ogenj je povzročil med njimi strašno paniko. Ko so navalili na izhode, so pohodili do smrti 8 ljudi, med njimi 4 otroke. Zaradi velike vročine se je požar z bliskovito naglico razširil na vso dvorano. Večje število ljudi je dobilo nevarne opekline. Ponoči je 24 med njimi podleglo poškodbam Plazovi v Italiji Milan, 5. junija, g. Zaradi stalnega deževja zadnjih dni so se na več krajih v Italiji utrgali plazovi. Blizu Monte Fiorina, južno od Modene je ogromen zemeljski plaz povzročil mnogo škode. V Maesti, blizu Cignia so morali izprazniti 50 hiš, ker je grozila nevarnost, da se bodo podrle. Skoda zaradi teh elementarnih nezgod je precej velika. Beograd, 5. junija. AA. Danes ob 11.55 je norveški pooblaščeni minister in izredni poslanik za vse balkanske države San-bergor prispel v Beograd, da izroči poveril-nice Nj. Vis. knezu namestniku kot pooblaščeni minister in izredni norveški poslanik. Odlikovanje Beograd. 5. junija, p. Z redom jug. krone 3. stopnje je bil odlikovan načelnik pravosodnega ministrstva dr. Josip Tašner. Grški prestolonaslednik odpotoval v Bukarešto Atene, 5. junija. AA. Prestolonaslednik Pavel se je danes opoldne odpeljal v Bukarešta Smrt uglednega srbskega znanstvenika Beograd, 5. junija, p. Po daljši bolezni je v pretekli noči umrl prof. Pavle Popo-vič, ki si je kot znanstvenik pridobil izred. no velik sloves. Bil je član srbske akademije znanosti in častni doktor beograjske univerze. Njegovo truplo so davi prepeljali na filozofsko fakulteto beograjske univerze, kjer je deloval oelih 40 let. Eksplozija v novosadski plinarni Novi Sad, 5. junija, p. V tukajšnji plinarni je danes opoldne nastala večja eksplozija. Iz glavne plinske cevi je pričel na nekem mestu uhajati plin, ki je eksplodiral spričo, iskre, nastale ob udarcu s kla_ divom na cev. K sreči je bila cev tako močna, da je vzdržala zunanji pritisk, vendar je eksplozija povzročila precejšnjo škodo v plinarni, šest delavcev je bilo ranjenih. Med njimi se trije borijo s smrtjo. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Zjasni-tev na zahodu, delno oblačno v vzhodni polovici države, precej velika oblačnost pa v južnih krajih in na vzhodu. Ponekod nalivi Dunajska: Sem in tja večinoma še visoki oblaki, dnevne temperature okoli 25 stopenj. Na vzhodnem robu Alp večje možnosti neviht. ■ CD1C3 0i0«0fcC_>BU>aQa0n010«0i0i0iC3iC3I0i0i0IC Kongres zveze mest Beograd, 5. junija, p. Koncem prihodnjega tedna bo v Beogradu kongres zveze mest. Na njem bodo obravnavana važna finančna, tehnična, zdravstvena ter social, aa vprašanja. Kongres bo trajal tli dni. Pariz, 5. junija, w. V Pradinesu blizu Caforaa v departmaju Lotu je strela udarila med mašo v cerkev. Zvonik se je podrl in mnogo umetnin v cerkvi je hudo poškodovanih. Izmed 100 vernikov v cerkvi, med katerimi je bilo največ otrok, je bilo 20 hudo ranjenih, največ med njimi 0 ■ o o 9 o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o m o ■ o ■ o ■ o ■ o ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 Pravkar je Izšla peta knjiga založbe »CESTE« MARIJE MAJERJEVE „Rudarska balada" Id na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma ln domovine. „Rudarska balada" je fcn£ga, Id jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem In zmerom iznova spet rad posegel po njej. Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din. Knjiga se naroča pri : ZALOŽBI »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 kjer dobite po isti ceni tudi že prej izšle knjige D. Ravljena »Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »Črna vojna« In Thompsons »Sivko«. 0 BI 0 ■ 0 o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o 5 ■ o ■ o o TO?-?