DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znata mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor, Ruška cesta 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De-lavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slutjo v social,it namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0 Ste«. 28 • l*iarlbcirf četrtek, dne 7. marca 1940 e Leto XV V senci reakcije Zgodovina nam dokazuje, da je po vsaki reakciji nastal preporod, v katerem so zdrava načela iskala in našla pot k novemu razmahu naprednosti, ki je odgovarjala tedanji stopnji kulture. Če se le nekoliko ozremo v zgodovino Aten, Rima, Španije, Francije ali v katerekoli dobo važnih socialnih in kulturnih period, ugotovi vsak laik lahko, da je v vseh kritičnih trenutkih, ko je reakcija prispela s svojo strahovlado do vrhunca, nenadoma nastal preokret, ki je neusmiljeno strmoglavil krivično zadrževanje zdravega socialnega in političnega napredka. Marsikdo govori in morda tudi misli, da je takim preporodom kriv posamezni upornik, nezadovoljnež ali pohlepnež. Toda tisti, ki tako misli, je v veliki zmotil je zaslepljen in ne pozna naravnih zakonov življenja narodov. V zmoti je, ne zaveda se, da je na svetu ni sile^ ki bi mogla razvoj kakor koli preprečiti. Razvoj je naraven, je pravičen. Razvoj zahteva zase prosto pot, da se uveljavlja življenjskim in kulturnim potrebam primemo. V svobodi se pa razvoj sam korigira po potrebah, kar omogoča, da ustreza naravni potrebi svoje dobe. Tega razvoja v senci reakcije ne more biti, vseeno, kakšna reakcija ovira njegovo prečiščevanje načel in idej. Ali je ta reakcija kapitalistična, verska ali sicer ideološko konservativna, ki z drakonskimi nasilji duši ideološko in socialno preobrazbo družbe. Pot te preobrazbe kulturne in socialne je evolu-cijonistična in če evolucija naleti na ovire, je popolnoma naravno, da nastopajo neprijetni pretresljaji, ki hočejo zadosti naravnemu zakonu razvoja. Imamo sedaj res čuden mednarodni položaj, čuden politični položaj. Toda tudi v teh vprašanjih je potrebna odkrita in jasna beseda, ki naj državljane pripravi na prijetne ali neprijetne dogodke, da bodo z dušo in srcem na pravem mestu. To je potrebno, ker ima vsak državljan svoje misli, svoje prepričanje, da z obojim posluži skupnosti prav in dobro. Tako si mislimo mi duhovno sodelovanje državljanov. Mislimo pa tudi, da je to edina pot. Zato zahtevamo svobodo za naše socialistično gibanje, s katerim hočemo služiti pravični dobri stvari. KMrinSki obrot popušča Dnevni tisk objavlja, da bo skoraj ukinjen klirinški sistem v trgovini z Italijo, Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. Bodoča izmenjava blaga bi se vršila proti devizam. S tem je v zvezi važno dejstvo. Blago, uvoženo po kliringu, je mnogo dražje kakor proti devizam. Tako je, na primer, bila nafta iz: Romunije dražja za 75 odst. kakor ameriška, lan iz Turčije 60 odst. dražji kakor ameriški itd. To torej ni nikakor pametna gospodarska politika. In še en moment imamo. Mi po kliringu obračunavamo eno nemško marko za 17 dinarjev. V Švici velja marka samo 3 dinarje. Če vpoštevamo moment, ki smo ga že poudarili, tedaj je jasna ogromna izguba celotnega gospodarstva. Ni dvoma, da bi popust klirinškega obroča pomenil izboljšanje. Samo, korist je bolj majhna z ozirom na obsežnost (volumen) naše zunanje trgovine. Okoli polovica našega izvoza gre v Nemčijo. In prav do takrat, dokler ta obroč ne popusti, ne bo občutnega izboljšanja. Končno, mi nismo dolžni, da kogarkoli financiramo v njegovih podjetjih. Mala Srbija je imela drznost, da je to dokazala. »Rad. Novine«, Beograd. N ■revna a ledja R ooseve Hab rezuspesna Nemčija smatra srednjo Evropo za svoj življenjski prostor Rooseveltov zaupnik Welles Sumner je te dni prispel iz Nemčije v Švico. — Švicarski listi so ob tej priliki objavili, da je Sumner Welles v Berlinu zvedel, da smatra Nemčija Srednjo Evropo za svoj »življenjski prostor«, kjer namerava izvajati nekako tako nadoblast, kakor jo izvajajo Združene države Severne Amerike nad zahodno polovico zemeljske oble. V ta del Evrope bi se ni-kdo ne smel vmešati. Nemčija namerava ne samo vzdržati svoje gospodarstvo nad Češko in Poljsko, marveč ga namerava še razširiti preko Madžarske. Ta vest je seveda silno razburila duhove na Madžarskem, v Ameriki pa je padlo poslednje upanje na uspešno posredovanje za mir. Značilno je, da se je ameriški državnik podal iz Rima najpo-preij v Švico, od koder je poročal Rooseveltu, o berlinskih razgovorih pa je zo- pet obvestil predsednika Zedinjenih držav še le iz Švice. v Londonu ne verujejo v uspeh posredovanja Londonski politični krogi sodijo, da se bo potovanje ameriškega dtržavnega podtajnika Wellesa v evropske prestolnice v njegovi mirovni misiji izkazalo ne samo kot docela nekoristno, ampak se bo Welles, ko pride v London, lahko tudi prepričal, da se je stališče angleške vlade zadnji čas še bolj utrdilo v odločnosti glede vojnih ciljev zaveznikov. Angleško stališče se je še tesneje približalo tradicionalnemu francoskemu stališče glede pogojev, ki jih je treba vsiliti Nemčiji, da se za bodoče prepreči nov vojni požar. V istih krogih naglašajo, dla angleško javno mne- nje sedaj zahteva veliko večje varnostne ukrepe, s katerimi se hoče zaščititi pred nemškim imperializmom. Po informacijah, ki so prišle po Wel-lesovem obisku v Rimu sedaj v London, je tudi italijanska vlada prepričana, kako brezplodno je trenutno sleherno prizadevanje posredovati za mir med vojskujočimi se državami. Istega mnenja so po londonskih informacijah tudi v Švici. Nevtralni politični opazovalci poročajo iz Berlina, da je sedaj tudi Nemčija že opustila sleherno nado na »cenen mir« ter je odločena obnoviti svojo politiko groženj napram nevtralcem. Teh groženj se bo Nemčija poslužila v vseh oblikah, s ciljem, da nevtralne države na svoji strani potegne v konflikt. Italijanski protest v Londonu Italijanski veleposlanik Bastianini je te dni izročil angleški vladi protest italijanske vlade proti prepovedi prevažanja nemškega premoga za Italijo iz holandskih pristanišč. V Londonu so baje protest sprejeli hladno in angleška vlada ne misli popustiti, dočim pa v Rimu grozijo, da bodo odpovedali takozvani gospodarski sporažum, ki je bil svoje-časno sklenjen med obema državama. Angleii zaplenili šest italijanskih parnikov Po vesteh iz Londona so angleške oblasti zaplenile šest italijanskih parnikov, ki so imeli natovorjen premog. Parniki so odpluli dne 4. t. m. iz Rotterdama proti Italiji. Italijanski in angleški tisk pa kljub temu naglaša, da bosta Italija in Anglija prijateljsko rešile vprašanje dobave premoga in je pričakovati, da se spor ne bo še bolj zaostril. Angleški minister za blokada je te dni izjavil, da bo odslej zadržana vsaka ladja, ki bo vozila nemški premog v tujino. Se vedno srditi boli za Viipuri Finske čete še vedno branijo del mesta Viiborg, katerega še ni ruska vojska v celoti zasedla. Finsko vojno poročilo pravi, da na Karelijski ožini ruske čete napadajo proti otokom Viiborškega zaliva. Ob severozapadnih otokih v zalivu'se boji nadaljujejo, drugod pa so bili napadi odbiti. Finsko letalstvo je bombardiralo sovražne kolone in čete na ledu Finskega zaliva. Ruska letala so izvršila več poletov nad Karelijsko ožino in na severovzhodu Ladoškega jezera. Sestreljeni so bili trije bombniki. Rusko vojno poročilo pa pravi, da so sovjetske čete na Karelijskem zalivu zvazele otok Nuransaari z mestom in utrdbo Trongsund ter otok Teinkarin-saari v zalivu Viiborga in nekaj manjših krajev na zapadni obali zaliva. — Na ostalih odsekih fronte ni bilo važnejših dogodkov. Komisija DruStva narodov na Finskem Finska se je pritožila proti Rusiji, da se ne ravna v vojevanju po mednarodnih dogovorih. V svrho preiskave je poslalo Društvo narodov posebno komisijo. Za dobre odnoSaje med Madžarsko In Jugoslavijo. Madžarski minister grof Csaky je dal dopisniku carigraškega lista »Tan« izjavo, da želi Madžarska tudi v bodoče vzdrževati dobre odnošaje z močno Jugoslavijo, prav tako pa je tudi najboljša prijateljica Bolgarije in se raduje vseh njenih političnih uspehov. Glede odno-šajev med Madžarsko in Romunijo je dejal, da je vprašanje Transilvanije sicer kočljivo, da pa je trenotno na ta problem bolje pozabiti. Madžarska bi vsekakor želela, da se tudi to vprašanje na prijateljski način reši. IzvidnISki poleti na zapadni fronti Na zapadni fronti ni bilo na kopnem nobenega spopada, pač pa so se vršili izvidniški poleti letal. Angleška letala so preletela severozapadno Nemčijo, francoska pa so izvršila polete nad pozicijami v ozadju Siegfriedove črte. — Nemška letala so izvršila izvidniške polete nad vzhodno Francijo. Zopet tri nemfke podmornice potopljene Po poročilu Ass. Press, so angleške vojne ladje v južnem Atlantskem oceanu potopile dve nemški podmornici. Angleško letalsko ministrstvo pa je ob- javilo poročilo, da so angleška letala v Helgolandskem zalivu potopila eno nemško podmornico. Po angleških vesteh je Nemčija od izbruha vojne izgubila že okrog 50 podmornic, V Berlinu pa zavračajo te vesti in priznavajo, da je bilo doslej potopljenih le 11 podmornic. Po londonskih poročilih so Angleži zaplenili tri nemške trgovske ladje, ena je bila poškodovana v bližini norveške obale, eno pa je nemška posadka sama potopila. Od šestih nemških ladij, ki so nedavno tega odplule iz Španije, se je ' samo eni posrečilo dospeti v Nemčijo. Politika se razvija poiasl Zedinjenje radikalov še ni izvršeno. Zastalo je, dasi razgovori še niso prekinjeni. JRZ člani ne marajo vstopiti v radikalno stranko; stranka želi obstati sama ali pa se en bloc združiti z radikali v novo stranko. Posredi je srbsko-hrvaški sporazum, ki je uveljavljen in se izvaja. Sedanji režim je odgovoren zanj. Zaraditega želi Cvetkovič in njegov režim koncentracijo sil, ki se načelno izreko in zavzamejo za sklenjen sporazum. To je tudi vzrok, da se ne dopušča aktiviziranje političnega življenja, čim se pa doseže baza v tem vprašanju, ne bo nobenih ovir več za politične zakone in izvedbo volitev v narodno skupščino. Nova zmaga angleške delavske stranke V Silventonu pri Londonu je bila dopolnilna volitev poslanca v spodnjo zbornico. Kandidat delavske stranke Hollius je dobil 14.343 glasov, komuni- stični kandidat 966, fašistični 151, — Volilni okraj je skoraj popolnoma delavski. Nairt za parcelacijo socialnega zavarovanja delajo O parcelaciji SUZORa se je vršila anketa v Zagrebu. Na anketi so bili zbrani menda izključno ljudje, ki se nahajajo pod vplivom hrvaškega nacionalizma. Iz poročila, ki ga čitamo v li-| stih, v jedru samem ni govora, ampak I zgolj o »prenosu oblasti na banovino hrvatsko«. Razumljivo je, da ljudje, ki doslej ni-■ so imeli opravka s temi vprašanji, real-! nih dejstev, ki govore za parcelacijo ali proti njej, ne morejo vpoštevati, jih ne oceniti, marveč morejo govoriti o njih samo z empiričnega stališča. Izvolili so na anketi odsek, ki naj izdela načrt za nesrečno parcelacijo. Upajmo, da se bo o stvari razpravljalo še resno. 70,000 novih rezervistov je bilo mobiliziranih v Švici. Časopisi ne navajajo, kaj je vzrok | tega nenadnega vpoklica rezervistov. Politično zatišje traja Zadnje dni v političnem življenju ni j Da bi podkrepil pomen, je podpred-bilo nič novega. Politična javnost je pri- j sednik vlade dr. Maček izpitom sam čakovala objavo napovedanih političnih ‘ prisostvoval. Pri teh izpitih je dr. Ma-zakonov, ali pričakovanje se ni izpol- j ček tudi govoril. nilo. Zakaj se to ni zgodilo, ni bilo ob- j Nobena naših političnih strank nima: javljeno, vendar si je pa mogoče vzroke : svojih čet v vojaški formaciji. Dr. Sto-! Do*n& in svetu misliti. Težišče teh dogodkov ali nedogod-kov je v zbiranju radikalov, ki hočejo okrepiti svojo bivšo stranko in jo uveljaviti. In ni dvoma, da bi situacija postala popolnoma drugačna, če se izvede grupacija radikalov po načrtu. Zato so politični krogi mnenja, da pred rešitvijo tega problema ne kaže uzakoniti političnih zakonov. Na drugi strani pa je tudi važen moment, ki stremi za tem, da se osnuje opozicijonalni volilni blok. Obe situaciji je treba dobro premotriti, kar daje vladi mnogo brige in obzirnosti. Vsi ti politični pojavi kažejo, da današnja vlada sama ne veruje v svojo zaslombo na srbski strani. Ali to želi doseči. Zaraditega veliki napori, da se zberejo radikali in s tem onemogoči opozicionalni blok »Prepričan sem, da je za Jugoslavijo edino svobodna demokracija primerna vladavina.« Te besede je izrekel še ne pred letom dni jadinovič je poizkušal napraviti nekaj iak*vni MiJte lbfsede odobravamo, ker takega, toda SO bili ti njegovi napori j 10 le "obodna in demokratična vladavina jam- označeni kot fašiziranje države. Na- stvo’ da polltik* ne zabrede v kmfno pn' ravno je torej, da politična javnost ne ! str“ost in >e °'bene“ v stanu v P^lamentar-more sprejemati takih dogodkov hlad- j formah ujeziti komptvvne tendence, Psi-nokrvno, če izhajajo od včerajšnjega j holfke “ ®aten,«lne, k, ne odgovarjajo na-nosilca opozicionalne liste. I vedenim besedam. Tudi srb.ko-hrvašiki spo- Z okrožnico je šef čet Gjura Kemfelja i raz,um tvori nač,elno bazo za ,to ^olitiko- So’ določil naloge te straže. Straže ne mo-1 ciahsti smo pred ”eseci pos!ali dePutaci)° rejo sodelovati z državnimi organi niti j T ne vršiti njih posel. Svojo nalogo morajo videti v tem, da hermetično zapirajo • vasi za vse druge politične pravce. —; Razen, da onemogočavajo agitacije, sednik vlade D. Cvetkovič, ki je izjavil, da smislu sporazuma proti pripravam za ustanovitev Socialistične stranke ni pomislekov. -— O tem je bila informirana v našem tisku tudi morajo tudi pTetepstfv“sakogar“5 ki'po- j naša Tavna oblast’ tudi ban’ V fem ob" izkuša vršiti propagando. sto>a zakonita možnost priprav, za abnovitev Vse to daje novo lice politiki, ki j0istranke’ mora biti znano vsakemu «obraže- vodi dr. Maček. Velika je zmota, če kdo veruje, da nasprotni val ne pride. Taka politika je .zrušila tudi bolgarskega kmečkega voditelja Stambulij' Pozornost so zbudili v političnem sve-: skega, čeprav je imel v svojih rokah vso tu tudi častniški izpiti hrvaške zaščite. 1 državno oblast. (»Radničke Novine«.) Koliko ima Slovenija od Narodne banke? Inueil vlili bitukb \h\ tu.Uiml Narodna banka je lani odobrila rednih kreditov 3373 milijonov dinarjev. Dvignjenih je pa bilo od dovpljenih kreditov le 2085.5 milijonov dinarjev. Med temi je bilo državi odobrenih za razne ustanove 785.5 milijonov, dvignila pa je le 504.3 milijone dinarjev. Krediti dovoljeni privatnemu gospodarstvu so znašali 2587.5 milijonov dinarjev, izrabljenega pa je bilo le 1584.5 milijonov dinarjev. Od teh kreditov so izrabile pokrajine naslednje zneske v milijonih Proti Investicijam tujega kapitala V nekaterih slučajih je tuj kapital potreben. V kratkem bodo imeli industrijci Srbije, Hrvaške in Slovenije konferenco v Beogradu, na kateri bodo razpravljali o davčnih vprašanjih in o investicijah tujega kapitala v naši državi. Industrijci so mnenja, da je treba dotok tujega kapitala skrbno nadzorovati. — Žele, da se ustanavljanje industrije s tujim kapitalom prepove, če domača krije vse potrebe, zlasti pa se ne sme dopustiti, da bi sa tuje industrije naselile kot konkurenca domači industriji. Pomen ima to mnenje posebno za industrijo, ki proizvaja za izvoz. Naše mnenje je, da je tuj kapital potreben tam, kjer ®i domačega ali domači ni pcdjeten. — Na drugi strani je pa važno posebno v današnjih razmerah, Slovenija je kredit najmanj izkoristila če je tuj kapital gospodarsko političen odobreno porabljeno Srbija in Črna gora 1109.9 761.8 Hrvaška 969.6 538.7 Slovenija 293.0 114.3 Vojvodina 140.2 95.6 Bosna 88.6 69.4 (38.90 odst.), dočim ga je izkoristila Sr bija s Črno goro 68.57 odst., 55.% odst., Vojvodina 68.11 Bosna 78.21 odst. ’ ’! 11 t. t ali imperialističen in ne samo gospodar Hrvaška ski. To je z državno političnega stališča odst. in glavno, ali mora pa biti domače gospo-j darstvo načrtno, aktivno ter vpoštevati obenem socialni napredek. V ogledalu »Slovenski delavec« se je v eni izmed zadnjih svojih številk kar v uvodniku silno razpisal proti »beli kugi«. Mi bi mu svetovali, da bi naj v prvi vrsti vprašal kar svoje verne pristaše, zakaj so se tej »beli kugi« podvrgli. Mislimo, da bi ne biloi treba potem nam dajati niti pojasnila niti odgovora. Sicer pa tudi tukaj velja staro ljudsko pravilo da: »Vsak pometaj najprej ipred svojim pragom in šele potem pred drugim!« Zaplemba kmetiških posestev in gozdov v bivši Vzhodni Poljski, Maršal Goring je v izvrševanju štiriletnega gospodarskega načrta izdal naredfeo, po kateri preidejo na vzhodno-poljskem teritoriju vsa kmetiška zemljišča in gozdovi, v kolikor niso last nemških gospodarstvenikov, v javno državno upravo. Po tej na-redbi bo zaplenjena vsa ipoljska lastnina in na-redba tudi ne določa nobene odškodnine za sedanje lastnike te zemlje. Državni upravi pripadajo tudi vse terjatve, ki so jih imeli dosedanji lastniki. — Očividpo gre predvsem za veleposesti poljske šlahte. nemu državljanu. Ta možnost so shodi in sestanki, ki jih lahko pripravlja in sklicuje vsak polnoletni državljan. Sklicatelj je tudi odgovoren za to, ikar govori. Govori pa tako o načelih in nalogah bodoče stranke, o političnih in socialnih problemih. To je državljanska pravica. Taki sestanki so bili dovoljeni tudi pod prejšnjimi režimi. Oblast pa sicer lahko prepove, ker še ni političnih zakonov, delovanje razpuščenih strank, ni pa nobene zakonite podlage, da posamezni državljani javno povedo, kako si zamišljajo bodočo stranko in nje delovanje. Mislimo, da je v teh stvareh potrebna nova intervencija v Beogradu, kjer se razvija skoraj popolnoma svobodno politično življenje. Za sklenitev carinske unije z Bolgarijo. Trgovinski minister dr. Andres, ki se je pred kratkim mudil v Sofiji, pravi, da je vprašanje prometne in carinske unije z Bolgarijo izvedljivo in se na tem že dela. Uvoza bombažnega prediva iz Italije še ne bo, ker so italijanski izvozniki silno dvignili cene, ki jih tekstilni industrijci v naši državi niso mogli sprejeti. Na fcolgarsko-rumunski meji je prišlo do spopada med rumiunskimi in 'bolgarskimi obmejnimi stražami. Da se nepristransko preišče, kako je iprišlo do incidenta, je bila sestavljena posebna mešana komisija in je upati, da bo konflikt v mir« poravnan. Švedski raziskovalec Sven Hedin se mudi v Berlinu, kjer baje posreduje ipri Hitlerju, da bi se zavzel za premirje med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Nemška vlada se je opravičila v Belgiji radi incidenta, ki je nastal, ker je neko nemško letalo, ki se je vračalo iz Francije, napadlo in sestrelilo belgijsko ipatrolno letalo. Švicarski fašisti so se razšli. Švicarske oblasti so aretirali voditelja »Nacionalne fronte« dr. Toblerja, nakar je ta organizacija razglasila svoj prostovoljni razpust. Švicarji na Finsko. V Amsterdam je prispela misija švicarskega Rdečega križa za Finsko. Belgijska vlada je sprejela zakon za pobijanje inozemske propagande ter je pri tem ministrski predsednik povdaril, da v teh časih ne more dopuščati demoralizirani a armade po i»o-zemskih agentih. Obvezno delo za žene v vojni dobi nameravajo uvesti na Francoskem. Med Italijo in Turčijo je bil podpisan nov trgovinski sporazum. Poljski general Sikorski, ki je predsednik poljske vlade s sedežem v Franciji, je te dni v nekem govoru dejal, d!a bo bodoča poljska ustava temeljila na demokratičnih načelih in na temelju socialne pravičnosti. O rekonstrukciji angleške vlade krožijo v zadnjem času zopet razne domneve, čeprav na-glašajo, da sedanji kabinet dobro funkcionira. Oton Habsburški je z letalom odpotoval v Zedinjene države, kjer bo 'baje skušal pridobiti Amerikance za zopetno obnovitev Avstro-ogrske monarhije. Stavka bombažnih delavcev v Indiji. Po poročilu Reuterja je dne 4. t. m. pričelo stavkati 135.000 bombažnih delavcev, ki zahtevajo povišanje mezd za 25 odst, Ker so delodajalci pristali le na 10 odst. povišioo mezd, je izbruhnila stavka v 45 tovarnah bombaža. V sedanji vojni govore mnogo o presenečenjih. Vojna, ki se je pričela, ne bo mogla trajati večno. Pričeti se bo morala ali odločilna borba ali pa skleniti mir. Na obeh straneh govore o presenečenjih, Ali bodo presenečenja na francoski meji, na morju, v zraku ali pod zemljo, nihče ne ve. Na francoski meji sta dva trdnjavska spasa. Maginotov in Siegfriedov, in nekateri že menijo, da bi ta senzacija utegnila biti podzemna. Izkopali ibi rove pod utrjeno črto, navlekli vanje ogromne množine razstreliv ter ob ugodni priliki in na določenem kraju razstrelili trdnjavski pas, ki bi porušil trdnjavske naprave in omogočil prestop utrjenega pasu. Ta možnost pa velja za obe strani. Seveda je tako presenečenje le možno, * Trgovinski minister dr. Andres je prisostvoval otvoritvi velesejma v Leipzigu in nato odpotoval v Berlin, kjer je obiskal zunanjega ministra von Ribbentropa. Švicarski poslanik v Berlinu je predložil nemški vladi protest radi napadov nemškega tiska na švicarske oblasti. Iz Moskve se je ipodala v Berlin nova ruska trgovska misija. Rusi so zasedli v luki mesta Viiborg daljnja dva otoka. Voditelje ukrajinskega, narodnega gibanja, ki so pribežali v Nemčijo, je sedaj Nemčija izročila Rusiji. Ista usoda je zadela ukrajinske legionarje. Prezident Roosevelt je izjavil novinarjem:, da ne misli vrniti ameriškega poslanika v Berlin. Romunija je izdala naredfco, ki prepoveduje izvoz vseh kovin, premoga in kemičnih kislin. Osebna svoboda v Veliki Britaniji. J. Hemery iz Londona piše: Ni več čista demokracija, kar je danes v Veliki Britaniji; toda še vedno ima posameznik pravico povedati kar misli in živeti kot je prej živel. Od tega je izvzeto edino izdajstvo jn slično, ker škoduje državnim interesom, Še vedno se lahko javno kritizira in časopisi uživajo popolno svobodo Nihče nima strahu, da bi ga slišal >kak oglednih in ga ovadil. Vsakdo ima pravico poslušati po radiu katerokoli postajo, tudi tedaj, ko se najbolj strupeno napada domovino in njene predstavnike, To je bogastvo svobodnega naroda, ki se dragoceno poplača. Zane Grey: Mož iz 78 »Dolgujem Vam več, kot pa bi Vam mogel plačati«, je rekel Auchincloss, objemajoč z rokama okrog vratu svoji nečakinji, ki sta sedeli na njegovi levi in desni strani. »Al, ne dolgujete mi ničesar«, je odvrnil Dale zamišljen in pogledal na stran. »Oha!«, je godrnjal Al. »Ali ga slišita, dekleti.. . Torej poslušajte me, vi divji lovec! Pa tudi vidve dekleti .. . Milt, nikdar Vam nisem pripisoval kaj dobrega, vedno sem mislil, da spadate k večjemu nekam v divjo naravo. Kakor pa vidim, moram svoje mnenje temeljito spremeniti. In to tudi hočem. Priti k meni, kot ste prišli Vi, — in potem ko sem Vas nagnal, — pa vzeti stvar sam v roke in moji dekleti rešiti pred tem napadom, ho, to je velika usluga, kakršne mi doslej ni izkazal še noben človek ... Sramujem se svojih grdih občutkov, tu moja roka.« »Hvala Vam, Al«, je odvrnil Dale, nagel smehljaj mu je spreletel obraz in trdo je stresel ponujeno mu roko. »Ali boste sedaj tu taborili?« »Pač ne. Nekoliko se nameravam oddahniti, — Vi pa lahko pripravite prtljago obeh deklet, — potem pa bomo odrinili. Vi boste menda vendar šli z nami?<' »Poklical bom dekleti, ko bo zajtrk gotov«, je odvrnil Dale in se oddaljil, ne da bi odgovoril na Auchinclossovo vprašanje, Helen je uganila, da Dale ne namerava iti z njimi v Pino. in ta misel jo je presenečila in vznemirjala. Ali je morda pričakovala, da bo šel z njo? »Pridite sem, Jef«, je zaklical Al enemu izmed I svojih ljudi. ; Majhen jezdec usločenih nog, v zaprašeni obleki j in zagorel obraz se je izločil iz skupine in prišepal i k njemu. Ni bil več mlad, toda režal se je kot kakšen deček in imel je svetle, majhne oči. Nerodno je potegnil svoj mahedravi sombrero, »Jef, podajte roko mojima nečakinjama«, je rekel Al. »To je Helen in od danes naprej Vaš gospodar, To pa je Bo, kakor jo kličemo na kratko. Pravzaprav ji je ime Nancy, toda ko je bila še v povojih in ležala v zibelki, sem jo imenoval madam Bo-Peep*) in ime se jo je prijelo .. . Dekleti, pred vama stoji moj nadzornik, Jef Mulvey, ki je že dvajset let pri meni v službi.« Predstavljanje je spravilo vse tri v zadrego, posebno še Jefa. »Jef, raztovorite in razsedlajte, hočemo se nekoliko odpočiti«, se je glasila Alova zapoved svojemu nadzorniku. »Nel, domnevam, da ti bo v lepo zabavo, igrati gospodarja pri tej tolpi«, je hihital Al. »Nihče izmed njih ni oženjen. Cela čreda nepridipravov, nobena ženska bi -jih ne marala!« »Stric, upam, da mi ne bo nikoli treba igrati gospodarja«, je odvrnila Helen. »Ho, kratko in malo, tako naj bo in konec besedi«, je izjavil Al. »Na splošno pa niso ravno slabi dečki. In razen tega sem nastavil nekega novega moža, ki mnogo obeta.« Pri teh besedah se je obrnil na Bo, in potem, ko je zvedavo motril njen obraz, jo je vprašal v dozdevno strogem tonu: »Ali si ti poslala k meni nekega me poprosi za *) Ime lutke v neki otroški pesmici. cowboya po imenu Carmichael, da delo?« Bo je gledala preplašeno. »Carmichael! No, stric, tega imena pa še nisem slišala«, je odvrnila Bo začudena. »Hola! Domnevam, da mladi nepridiprav laže«, je rekel Auchincloss. »Toda meni se je dečko dopadel in sem mu rekel, naj ostane.« Potem se je obrnil živinorejec k skupini pohajkujočih jezdecev. »Las Vegas, pridite sem«, je zapovedal glasno. Helen se (je zdrznila, ko je videla sijajno rašče-nega cowboya, ki se je boječe izločil iz skupine. — Barva obraza je bila rdečerjava in bronasta, izgledal je mlad, kot kakšen deček. Helen ga je spoznala, in njegov frfotajoči šal in opletajoči revolver ter njegovo počasno hojo, ki jo je spremljal žvenket ostrog. Saj to je bil Bojin občudovalec iz Las Vegasa! Helen je z naglim pogledom ošinila Bo. Ta pogled jo je tako zabaval, da bi se bila najraje na glas zasmejala. Mlada dama je tudi že sama spoznala boječega individuja, ki se je približal ves zardel v lice in povešenih oči. Helen je doživela prvič, da si Bo ni znala pomagati iz zadrege. Bo je prebledela — potem pa je postala rdeča kot roža. »Čujte, moja nečakinja pravi, da Vašega imena še ni nikoli slišala«, je izjavil Al v strogem tonu, ko se je cowboy postavil predenj. Helen je vedela, da je bil njen stric na glasu, da je s svojimi ljudmi trdo ravnal, toda tu se je čutila spričo mežikanja njegovih oči pomirjena in razveseljena. »Ja, Bo, ne morem nič zato«, je rekel cowboy zategnjeno. »To je dobra, stara teksaška kri.« (Dalje prihodnjič-) g naših UccUev ZAGORJE OB SAVI Lepa zmaga liste Zveze rudarjev Jugoslavije Pri nedeljskih volitvah obratnih zaupnikov je lista Zveze rudarjev Jugoslavije sijajno zmagala nad ostalimi listami nasprotnih organizacij. Volilnih upravičencev je bilo 1127, volitev pa se je udeležilo 864. Lista ZRJ je dobila 541 glasovi in 10 zaupnikov, JSZ 196 glasov in 4 zaupnike in NSZ pa 130 glasov in 2 zaupnika. »Narodni«, katerim so pridno pomagali »krščanski« so napeli vse sile, da bi zmagali. Blatili so predstavnike ZRJ na vse mogoče načine. Zagorsko delavstvo je šlo Preko vseh laži in obrekovanj in volilo res svoje prave zaupnike. Dne 17. t. m. pa bo zmaga še večja. Naj živi zavednost zagorskega proletariata. — Rudar. HRASTNIK Voiitve obratnih zaupnikov, ki so se vršile minulo nedeljo, niso pokazale pravega razpoloženja med rudarji, ker je pač zaenkrat zmagala demagogija in laž nad resnico. Plavi so do dobra izrabili položaj, levičarji pa so jih še bolj udano volili, kakor ipri volitvah v Bratovsko skladraico, zato so odnesli tudi trenot-no zmago. Zlasti so izrabili polemiko v našem strokovnem tisku in jo po svoje razlagali med nezavednimi rudarji. Volilnih upravičencev je bilo 815, volitev pa se je udeležilo 546 volil-cev. Rdeča lista je doibila 170 glasov in 4 zaupnike. pltva 267 glasov in 7 zaupnikov, bela 89 glasov in 2 zaupnika. Plavi so napredovali na račun večjega števila volilcev, ki so se udeležili teh volitev in na račun belih, ki so zgubili 29 glasov, dočim je lista ZRJ izgubila le 6 glasov. Zavedamo se, da so te številke za nas vse prej kakor pa ugodne, vendar pa ne obupavamo, ker vemo, da laž in demago-Slja lahko le trenotno triumfirata, nikoli pa ne prinašata trajnih zmag. Večina pa bo sedaj lahko uresničila svoje obljube, s katerimi v volilni agitaciji ni štedila. — Družnost! Borbenost »narodnih« v praksi. V volilni borbi so narodni in krščanski socijalisti uganjali najgršo demagogijo napram predstavnikom liste »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Izdali so posebne letake proti ZRJ. Ko so na podlagi te demagogije »narodni« zmagali in dobili sedem zaupnikov, se je po volitvah sestal zbor zaupnikov, da izvoli delegata za mezdno razpravo pri TPD, ki se bo vršila v sredo, dne 6. t. m., je nek zaupnik od krščanskih socija-listovf predlagal, da naj »narodni« pošljejo svojega delegata, ker soi v večini. Narodni so pa hitro izjavili, da oni še nimajo prakse v takih zadevali in so predlagali, da naj le gre zaupnik iz liste »Zveze rudarjev Jugoslavije«, ker on že ima prakso itd. Ta predlog je »bil soglasno sprejet. Mi1 tega ne štejemo v greh tem zaupnikom, ker so povedali le resnico; Ne vemo pa, kako bo to zadelo vodstvo »narodnih« v Ljubljani, ko njihovi zaupniki sami priznavajo visoko sposobnost zaupnikov ZRJ. dočim jo sebi odrekajo. ČRNA PRI PREVALJAH Sijajna zmaga naše liste »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Pri volitvah obratnih zaupnikov, dne 3. t. m. pri podjetju svinčenega rudnika C. E. M. Mežica je lista ZRJ odnesla sijajno zmago. Volilnih upravičencev je bilo 956. Volitev se je udeležilo 594 volilcev, to je 62 odst. Naša lista, »Zveze rudarjev Jugoslavije« je dobila 390 glasov ali 67 odst. Lista »Narodne strokovne zveze« je dobila 196 glasov ali 33 odst. ZRJ pripada 11 zaupnikov, NSZ pa 5. Neveljavnih je bilo 8 glasov. Te številke si naj že enkrat zapomnijo vsi tisti, katerim je na tem, da se v bodoče brez mešetarjenja in škekulacij išče kompromis, ne kot je biloi to sedaj, potem se bomo pa lažje sporazumeli. ZRJ je zmagala brez vsake agitacije, medtem ko se je na nasprotni strani poskušalo vise, kako bi se moglo nam priti doi živega in kakšen način agitacije bi bil za njih bolj usipešen. Pred volitvami tega nismo marali povedati, ker nismo hoteli tega izrabljati v agitacijske namene. Prvo kar so razglasili je bilo, da ima naš zvezni tajnik s. Arh kar 3 posestva v Zagorju, Neka natakarica je vedela o njem povedati še več. Ker je ta natakarica doma iz Zagorja. pozna osebno tega »bogatega« Arha, je pripovedovala, da je ta Arh tudi podel. Nek ravnatelj družbe KID je baje ponudil delavstvu 15 odst. draginjske doklade, ta »podlež« Pa je baje ponudbo odklonil in zahteval samo 8 odst. Razumljivo je,^ da so naši nasprotniki, ki so sedeli v tej družbi, kar požirali te sladkorčke, dasi je bilo to opravljanje s. Arha za vsakega pametnega človeka Pruv smešno in Podlo. Puhloglavcein je dobrodošla vsaka še tako bedasta laž. Kot bi jih Polil s mrzlo vodo pa je vplivalo, ko je naš sodrug vprašal natakarico, če je tisti Arh v Zagorju res tako bogat in je natakarica dejala: »Kaj bogat? Ta spufanec? V Zagorju že nima nič. Mogoče pa misli tukaj v Orni kaj kupiti. Videla sem ga letati tod okrog« (ob priliki občnega zbora Zli J, op. pisca). — Enim kot drugim bi polagali na srce, da bodimo vsikdar in povsod bolj stvarni! S takimi neumnimi lažmi se človek le smeši in odtujuje ljudi od svoje organizacije, pa tudi zaupanja se s tem ne pridobi Pri količkaj pomembnih delavcih. Najboljši odgovor in z-adoščenje s. Arhu na te laži pa je bil volilni rezultat, na katerega smo res lahko bonosni. Volitve v Bratovsko skladnlco. Spet stojimo bred volitvami delegatov v Bratovskoi skladbico, katere se bodo vršile v nedeljo, dne ,10. *• m. Postopek volitve bo enak kot je bil pri Lolitvah obratnih zaupnikov. Nič oklevanja! na volitve! Poverite glasove tistim, v ka-*ere imate največ zaupanja! MARIBOK »Demagogija neizvoljenih socialistov" alf pozabljivost, nedoslednost ter protislovja g. Žebota »Slovenec« je objavil poročilo o razpravi mestnega proračuna, ki se je vršila na seji dne 27. februarja. To poročilo se omejuje samo na polemiko, ki jo je vodil g. Zebot proti kritiki, ki sta jo izvajala ss. Petejan in Grčar nad delom občinske uprave oz. proti imenovanemu občjnskemu svetu, zahtevajoč volitve. Ako je g. 2ebot res govoril to, kar stoji v tistem poročilu, tedaj ugotavljam, da je povedal mnogo netočnosti in zašel tudi v protislovja, oz. da je bil silno nedosleden. Verjetno je, da je g. Žebot marsikaj pozabil, ker je od zadnjih občinskih volitev že 13 let, kajti, da bi bil on namenoma govoril neresnico, ni verjetno tem manj, ker tisto besedo »neizvoljeni« vi naslovu malo niže sam popravlja, ko pravi: »Ko je nasilni režim 1. 1931. nasilno odstavil izvoljenega župana in imenoval dr. Lipolda, voditelja tukajšnje JNS za župana, so ostali v imenovanem novem občinskem' svetu vsi marksisti s Petejanom in Grčarjem vred. S tem je torej govornik sam sebe popravil in potrdil, da nista marksista neizvoljena, ampak, da sta bila izvoljena, ker drugače ne bi bila »ostala« v novem občinskem svetu. V tem istem stavku pa je netočnost, ki jo je treba popraviti. Gospod Žebot je rekel: »Vsi marksisti sio ostali v novem občinskem svetu.« Tu se vidi, da je g. podžupan pozabil, da leta 1931 niscf bili že dolgo več »vsi« marksisti v občinskem svetu, ker jih je do tedaj že skoro polovico' pometa! ven nasilni režim, med tem ko so člani nekdanjega kluba SLS ostali še nad dve leti kompaktno v občinskem svetu. — Iz tega sledi, da je sicer nasilni režim bil le bolj naklonjen klubu, ki se sedaj imenuje JRZ, kot pa marksistom, ki so točno pol leta pozneje ven frčali in podpisani sem bil med prvimi. Nadalje pravi g. 2ebot, da niso socijalisti tega grajali, da je bil izvoljeni župan dr. Juvan nasilno odstavljen od nasilnega režima. Tukaj mi naj g. Žebot oprosti, ako mu očitam nedoslednost. Že zgoraj sem omenil, da so bili I Deložirana družina železniškega delavca v železniški koloniji je še vedno brez strehe, pohištvo in vse imetje te uboge družine pa se nahaja na dvorišču v Kurilniški ulici 9, kjer je poprej stanovala. Otroke so začasno sprejeli sosedje pod krov, roditelja pa prenočujeta kar na prositem kljub mrazu. Opozarjamo na ta škandal pristojne oblasti, ki naj vendar nekaj ukrenejo, da bo nesrečna družina dobila stanovanje, zlasti, ker je stanovanje, iz katerega je bila deložirana, še vedno prazno. Spričo naglo naraščajoče draginje bi res kazalo spraviti Maribor v I, draginjskj razred. »Slovenec« je menda točno pred enim letom prinesel vest, da je pomaknitev Maribora v 1. draginjski razred že sklenjena stvar. Iz tega ••'»h ni bilo nič. Sedaj pa bi bil res že čas, da se ta prevedba izvrši. \fc Ut Kmetje zračijo njive. Visoki sneg ogroža že tudi letošnjo setev. Ker je sneg visok in za-mrzel, ne prihaja do njiv potreben zrak in tako so začeli kmetje delati po njivah luknje v sneg. da dobijoi zimske setve zrak. Posebno je ogrožen ječmen in žito. Vojaški oddelek mestnega poglavarstva v Mariboru razglaša, da se vrši razglasitev ob-vezniškega razporeda dne 10. marca 1940 od 7. ure zjutraj nepretrgoma do 6. ure zvečer v telovadnici 1. meščanske dekliške šole (Slomškova šola), Miklošičeva c. št 1. Razglasitve se morajo udeležiti vsi vojaški obvezniki rojeni leta 1890 do vključno 1919, ki so vojaško pristojni v mesto Maribor in bivajo v mestu. Vsak obveznik naj prinese s seboj vojaško knjižico (ispravo). Razglasitve vojnega razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj iti prevoznih sredstev. Pripominjamo, da so od te dolžnosti iz-vdeti: 1. V Mariboru bivajoči obvezniki, ki niso pristojni v Maribor, ampak pripadajo v pogledu vojaške, pristojnosti drugim občinam. 2. Rezervni in upokojeni častniki naše armade. 3. Vsi duhovniki in 4. vsi stalno in začasno nesposobni vojaški obvezniki. Aretirane priče so priznale. Zadnjič smo poročali, da je sodišče v tajni razpravi proti neki kmečki hčerki kar v sodni dvorani aretiralo po zaslišanju dve priči radi suma krivega pričevanja, nekega kmečkega posestniškega sina in bivšo služkinjo, njegovo ljubico. V zaporu pa.sta si priči kmalu premislili in sodniku priznali, da sta krivi, služkinja svojega odpravljanja plodu, njen fant pa sokrivde odpravljanja plodu pri tej služkinji in še pri njegovi nevesti, kmečki hčerki, ki se je morala zadnjič zagovarjati radi odprave plodu. Vsled tega priznanja je sedaj uvedeno kazensko postopanje tudi proti zdravniku, ki je obema dekletoma odpravljal plod, vsaki za din 700 honorarja. Materinski tečaj. V okvirju materinskega tečaja bo predaval v četrtek, dne 7. t. m. dr. D. Cernej o snovi: »Pravice staršev in otrok«. Predavanje se bo vršilo v Ljudski univerzi s pričetkom ob 20. uri. Zima je razredčila fazane. Iz Slovenskih goric nam poročajo, da je letošnja zima, posebno katastrofalno udarila fazane, ki v visokem snegu niso mogli priti do svoje hrane. Kjerkoli najdejo sedaj po gozdovih in sadovnjakih mrtve fazane, ugotove, da se obležali popolnoma izstradani, da jih ni drugo kot perje in kosti. Tam, ljer so se pa fazani približali hišam, so jih pa ljudje navadno polovili in potolkli, tako da se letošnjo jesen vsaj po Slovenskih goricah ne bodo mogli več pritoževati, da jim fazani žro koruzo. izvoljeni socijalistični občinski svetniki že pol leta po tem, ko se je uveljavila diktatura, pometam iz občinskega siveta, ne da bi bil kdo samo z mezincem ganil proti temu nasilju, ki ga je izvajal do tedaj mešani režim. Kajti, če je bilo nasilje v enem slučaju, ko je šlo za izvoljene občinske zastopnike, tedaj je to bilo nasilje tudi v drugem slučaju! Jaz smatram, da je bilo nasilje v obeh slučajih, ampak gospodje so mirno gledali, ko se je izvoljene delavske zastopnike ven metalo, pa na mesto njih imenovalo podjetnike. Glede očitka g. 2e-bota, ki ga je iznesel na račun hasilndga režima, ki je vladal od 1. 1931 naprej na mestnem magistratu in pod katerim je imelo mestno avtobusno podjetje velike letne izgube, bi pripomnil samo sledeče: Nočem zagovarjati gospodarstva nasilnih režimov, pa naj si bo ta ali oni, ampak ugotavljam, da so izvoljeni občinski svetniki, ki so bili leta 1931 razrešeni in leta 1935 na novoimenovani, najmanj že od leta 1924 v občinskem svetu in so torej opravljali že davno preje mestno občino in občinska podjetja. Toda baš avtobusno podjetje je imelo n. pr. po bilanci 1. 1929 skoraj poldrugi milijon primanjkljaja. Jaz končnoi tudi vem, da je bil ravno neposreden povod za mojo nasilno odstranitev iz občinskega sveta, moja kritika proti labavemu postopku v avtobusnemu odseku, katerega seja je bila trikrat sklicana in trikrat odložena. Ako sedaj avtobusno podjetje dobro prosperi-ra, tedaj je to znamenje, da so se ljudje med tem že nekaj naučili gospodariti. Na ugotovitev g. 2ebota, da je bila pozneje popravljena krivica, ki se je zgodila izvoljenim občinskim svetnikom od strani 2ivkovičevega režima pa morem reči samo to, da g. 2ebot ne jemlje stvari preveč tankovestno, ako smatra, da je krivica popravljena, ako jo popraviš samo enim. Andrej Bahun. * —» Občni zbor živilskih delavcev. V nedeljo, dne 3. marca t. 1. se je vršil redni letni občni zbor tukajšnje podružnice »Zveze živilskih delavcev«, ki je bil prav lepo obiskan. To je bil že 44. redni občni zbor te strokovne organizacije pekovskih pomočnikov. Zborovanje je vodil v odsotnosti predsednika s. Plohla, ki je na orožnih vajah, podpredsednik s. Jazbinšek, ki je podal obširno poročilo o delovanju organizacije vi minulem letu. Dalje je poročal tajnik s. Zidanšek, blagajnik s. Butia, za kontrolo pa s. Ledinek, ki je predlagal tudi raz-rešnico staremu odboru. Vsa poročila, kakor tudi predlagana razrešnica, so bila soglasno odobrena. Iz poročil društvenih funkcionarjev je bilo razvidno, da je bilo minulo leto delovanje onganizacije zelo živahno, ker so se nahajali živilski delavci v mezdnem gibanju in sklenili tudi kolektivno pogodbo s pekovskimi mojstri oz. njih združenjem. V novi odbor so bili izvoljeni po večini dosedanji odborniki s s. Jazbinškom na čelu. Nato se je razvila živahna debata radi kršitve kolektivne pogodbe, ki jo vpoštevajo le nekateri pekovski mojstri. Ker je organizacija zahtevala, da se kolektivna pogodba v vseh pekarnah izvaja, je bilo odpuščenih 5 pomočnikov in 1 vajenec. Organizacija bo kljub žrtvam tudi v bodoče vztrajala, da se bo kolektivna pogodba izvajala in bo vodila boj za socialno zaščito živilskih delavcev, zlasti tudi za odpravo nočnega dela v pekarnah. Ostro so zborovalci zlasti grajali tudi izkoriščanje vajencev, ki morajo po nekod delati po 14 ur dnevno ali pa celo še dalje. Tudi tozadevne predpise socialne zakonodaje mojstri ne vpoštevajo, zato bo naloga organizacije, da podvzame vse korake v zaščito izkoriščanih vajencev. V debato so posegli ss. Jazbinšek, Zidanšek, Čeh in drugi. Predsednik je pozval vse živilske delavce, da se oklenejo svoje organizacije, ker le na ta način si bodo lahko zboljšali svoj položaj in zaključil lepo uspeli občni zbor. Pevski zbor pekovskih pomočnikov, pa je pred zaključkom zapel »Delavski pozdrav«, ki so ga zborovalci stoje poslušali. Poročilo o občnem zboru Zveze privatnih nameščencev bomo radi pomanjkanja prostora priobčili prihodnjič. Po nekaterih vrtovih v mestu se je na sadnem in tudi okrasnem drevju ter grmičevju pojavil najhujši sadni škodljivec — kapar San-Jose ali kalifornijski kapar, zato bo potrebno vjsa okužena drevesa in grmičevje posekati in sežgati. Da bi pa to delo bilo res temeljito izvršeno, ga bo mestna občina izvršila pod strokovnim vodstvom državnega strokovnjaka za rastlinske bolezni. Ljudska univerza. V petek, dne 8. t. m. bo predaval dr. France Mesesnel, univerzitetni profesor iz Ljubljane o francoskem slikarstvu 19. stoletja: Predavanje bodo pojasnjevale ski-optične slike. Narodno gledališče. Sreda. 6. marca: Zaprto. (Gostovanje v Celju). V četrtek, 7. marca ob 20. uri: »Vdova Rošlinka«. Red B. Zahvaljujem se zdravniku g. dr. Turinu za izvrstno pomoč, s katero mi je rešil življenje. Tudi se zahvaljujem zdravniku g. dr. Keržetu za izvrstno operacijo. — Ivan Merkun. TEZNO PRI MARIBORU Občni zbor Delavskega kulturnega društva »Vzajemnost« se bo vršil vi nedeljo, dne 10. marca s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni Felič. KRANJ Med tekstilnim delavstvom ni razumevanja za volitve obratnih zaupnikov. Letošnje volitve obratnih zaupnikov v tekstilnih podjetjih so potekle brez posebnega zanimanja z strani tod zaposlenega delavstva. Volitve so se vršile samo v tov. Franjo Sire, »Jugočeški« in »Jugo-bruni«. V tov. F. Sire so se vršile volitve dne 25. februarja ob zelo pičli volilni udeležbi. — Vloženi sta bili dve kandidatni listi in ne ena, kakor smo mi zadnjič poročali. Lista SDSZJ je dobila 5 zaupnikov, skupna lista JSZ in NSZ pa 1 zaupnika. O pičli udeležbi volitev nam najbolj značilno priča dejstvo, da skupna lista ni dobila niti toliko glasov, kakor je znašalo na listi število kandidatov in namestnikov.^ — »Gorenjec« poroča k tem volitvam, da izvoljeni zaupniki ne morejo nastopati v imenu delavcev, ker jim večina z abstinenco ni izrekla zaupanja. — Kako pa so volili v »Jugočeški«? Volilna udeležba je procentuelno približno ista, kakor pri Sircu. Izid volitev pa je bil sledeči: Skupna lista SDSZJ, JSZ in NSZ je dobila 9 zaupnikov, lista ZZD pa 6 zaupnikov. Ta rezultat je postal na ta način, ker so pristaši ZZD za volitve napeli vse sile, pristaši skupne liste pa se volitev povečini niti niso udeležili, še manj pa, da bi za nje kaj agitirali. *. •< il im M V » v >». v*< • , Ihuilt I «|.'IUlU<)l pet 200 Židov v Kostolovac pri Požarovcu: vložena samo lista j (bagi. URS, ki je dobila vsled tega vseh 6 zaupnikov. STUDENCI PRI MARIBORU DELAVSKI VEČER V STUDENCIH V petek, dne 8. marca t. 1. se vrši v Studencih ob 7. uri (19. uri) zvečer v dvorani gostilne »Germek« delavsko-prosvetni večer za naročnike in prijatelje »Delavske Politike« s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav. v. Delavska zaščita v zadnjih sto letih in Ila ijuusku siavnust. vreme je ono »uuvu« »moderno delovno pravo za železničarje pred fz poročila je videti, da uporabljajo Čehi tudi 150.000 Pražanov na žegnanju. Minulo nedeljo so Pražani naravnost navalili v okolico k »Sv. Mateju«, kjer vsako leto praznujejo začetek pomladi. Listi poročajo, da je bilo letos tam okrog 150.000 ljudi iz Prage in da je pri-peljevalo to maso sveta čez 300 tramvajskih vozov in še avtobusov. Branjevskih stojnic je bilo okrog 1500 in par sto atrakcij. Zvečer pa se je vsa ta ogromna množica naroda prevalila v Prago in tam nadaljevala pomladno žegnanje. Tudi z dežele je pripeljalo več vlakov naroda na to ljudsko slavnost. Vreme je bilo sončno. SLOVENJGRADEC Predavanje o socialni zaščiti. V nedeljo, dne 10. marca t. 1. se bo vršilo s pričetkom ob 9. uri dopoldne v lokalih »Narodnega doma« predavanje o socialni zaščiti, pomenu strokovne organizacije itd. Predavala bosta ss. dr. Reis-man in Jelen Adolf iz Maribora. Delavci in delavke udeležite se tega važnega predavanja v čim večjem številu! LAŠKO Umti je dne 25. februarja v Rečici 81 letni prevžitkar Cepuš Tomaž. Na Matijev semenj dne 24. februarja so kmetje prignali 192 .glav živine. Opaziti je bilo le slabše vrste živine, kar je znak, da so izvozniki! najboljšo že izvozili preko meje. Sicer pa kmetje nudijo nizke cene, dobiček imajo le prekupčevalci in izvozniki. Prebivalci laškega sreza, zlasti pa naši domačini, ki imajo opravka na sreskem sodišču v Laškem, se zelo pritožujejo, ker sta obe ljudski čakalnici brez peči in tudi nimata nika-kih posebnih ogrevalnih naprav. Posebno trpe čakalci razpravi v spodnji čakalnici, kjer so tla še povrh kamnita. Mnogi morajo čakati in drgetati v mrazu po več ur. Vsekakor tukaj ni umestna štednja s kurjavo ter uoarno. da bo vodstvo uvedlo takojšnjo remeduro v tem pogledu. Kako nujno je potrebno v Laškem iavno stranišče, vidimo zlasti ob jutranjih' urah na Masarykovem nabrežju, kjer morajo naši cestarji vedno odstranjevati nesnago. — Isto sliko nam nudi posebno letos naš kopališki pank, katerega glavna pot je po vsej dolžini onesnažena. Ker prihajajo v Laško ljudje iz vsega okraja po uradnih opravkih, delavci iz okolice v rudnik in tovarne in še na stotine tujcev v termo, bi morala naša občinska uprava resno razmišljati o napravi javnega stranišča kje tik Savinje. nem * PREVALJE Predstojnik sodišča g. dr. Češarek je bil premeščen v Mursko Soboto. Razno Potresi... Velika potresna katastrofa, ki je letos prizadela Malo Azijo oz. Anatolijo, nam je še dlobro v spominu. Toda iz zgodovine poznamo precej sličnih primerov. 300.000 mrtvih so našteli ob priliki potresa, ki ije 1, 1737. opu-stošil Indijo. Leta 1703., torej 34 let prej, je potres zahteval na Japonskem 200.000 ljudskih življenj. Pri znanem potresu v San Franciscu v Kaliforniji je bilo k sreči le 452 ljudi ubitih, zato pa je zahteval 100 000 mrtvih potres v Messini v Italiji 1908. leta. V Lizboni na Portugalskem je bilo leta 1755. 50.000, na Kitajskem leta 1920. 180.000 in na Japonskem leta 1923. 143.807 ljudskih žrtev. Najmočneje so izpostavljene potresnim katastrofam one pokrajine, kjer se pod morsko globino nahajajo po več tisoč metrov visoka pogorja. Jktovska Volitika * nc dobiva Hob&tiU subu&tcif, zaio tsavhof hacoauHO iakoff Prijateljstvo med Japonsko in katolicizmom.- V zavzetih kitajskih pokrajinah se opaža vedno prisrčnejše skupno delo medi japonskimi oblastmi in katoličani. Poročila iz Šanghaja pravijo, da so japonska oblastva z delovanjem rimskokatoliških misijonarjev popolnoma zadovoljna in je prav vseeno ali so to iNemci, Italijani ali Francozi; nasprotno pa so prejeli protestantski misijonarji ukaz, da opuste svoje delovanje, oz. se umaknejo iz zavzetih krajev. 250.000 dinarjev odškodnine mora plačati materi za smrt zapeljane hčerke. V Beogradu se je koncem leta 1936. ustrelila hčerka poštnega uradnika Mila Dimitrijevič, ki jo je pod obljubo zakona zapeljal inž. Svetoslav Bata-Sto-janovič, sin premožne beograjske rodbine. — Oče nesrečne Mile je streljal na zapeljivca pred preiskovalnim sodnikom, pa ga ni zadel in se nato sam ustrelil. Sodišče je obsodilo inž. Stojanoviča na 10 mesecev zapora. Civilno sodišče pa mili je vrhu tega naložilo, da mora plačati odškodnino materi pokojne Mile v znesku 250.000 dinarjev. Kje vse se pridobiva nafta? V letu 1938 so pridobili na vsem svetu 2,800 mil. centov nafte. Največje izvire imajo Združene države Severne Amerike, na katere je odpadlo 61 odst. svetovne produkcije (1,704 mil. q), na drugem mestu je Sovj. Rusija z 10.8 odst. (300 mil. q), Venezuela 10 odst. (281 mil. q), Iran 3.6 odst. (104 mil. q), Nizozemska Indija 2.7 odst. (74 mil. q), Romunija 2.4 odst. (68.7 mil. q), Mehika 2 odst., Irak 1.5 odst. itd. V ostalih evropskih deželah se pridobiva le malo nafte, tako na bivšem Poljskem 0.2 odst. in Albaniji 950.000 q. Vulkan na zvezdi. Znanstveniki nam vedno kaj novega povedo o nebesnih čudesih. Tako poročajo o novo odkriti zvezdi, ki so jo imenovali Orionis 1-1939 in se jo opazi samo skozi teleskop, da oddaja na eni strani zelo močno svetlobo. Domneva se, da je treba računati z vulkanskim izbruhom. Orionis 1-1939 sveti Sedaj 3600 krat močneje kot pred štirimi leti, ko so jo prvikrat opazili: vsaj tako trde zvezdo-slovci. Če je domneva pravilna, je moral biti vulkanski izbruh na tej zvezdi že pred več stoletji in se njegov odsev radi ogromne daljave šele sedaij vidi iz našega planeta. Radi potvorjenega dingača je bil v Beogradu obsojen nek dalmatinski krčmar na šesttisoč dinarjev globe ali 100 dni zapora. Boksit za koks, Jugoslavija je sklenila z Nemčijo pogodbo, po kateri bo dobavljala Nemčiji boksit, iz Nemčije pa bodo vozili vagoni koks. Angleži so sedaj odkrili mehanizem nemških magnetnih min. Pravijo, da so mine nevarne samo v plitvi vodi, ki ni globokejša od 16 metrov in še to samo velikim ladjam, Vsebui-vio-350 kg zelo hudega razstreliva, obod pa jim- je iz aluminija. Vsaka mina tehta 750 kg. vojno«, govori s. dr. Reisman. 3. Lepša bodočnost delavstva v strokovnem in kulturnem pokretu, govori s. J. Retejan. 4. Naša moč v delavskem tisku, govori s. V. Eržen. žegnanja kot dobrodošlo priliko, da se zbirajo, ko se drugače ne morejo. Ovacije pri »Prodani nevesti«. V soboto so v Pragi nadaljevali s proslavo obletnice rojstnega dne najpriljubljenejšega češkega skladJa- Po možnosti sodeluje tudi pevsko društvo : telja Bedrioha Smetane z njegovo opero »Pro-»Enakost«. _ j dano nevesto« v Narodnem, gledališču. Pred- Vatoljeni so vsi naročniki in prijatelji »De- I stavo so .oddajale tudi češke radio postaje. Že lavske Politike« in po njih vpeljani gosti, zla- po prvem dejanju je bilo slišati nenavadno sti tudi žene delavcev in mladina. | dolgo in navdušeno iploskanje. To navdušenje Lepo uspeli občni zbor podružnice L delav-1 pa je očividno pri nadaljevanju opere tako skega kolesarskega društva. V nedeljo, dne 3. | rastlo, da je občinstvo kljub prepovedi aplavza t. m. se je vršil občni zbor podružnice 1. de- j med predstavo po vsaki značilnejši sceni po-lavskega kolesarskega društva za dravsko j navijalo ploskanje do konca predstave. ..Lt Delavski pravni svetovalec banovino, ki je v vsakem oziru lepo uspel. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik s. K a c, ki je tudi podal obširno Poročilo o društvenem delovanju v minulem letu, ki je bilo prav živahno. Tajniško poročilo jc podal s. Plečko, blagajniško pa s. Pauman, o društvenih izletih pa je poročal s. Večerni k. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta, nakar je bil izvoljen novi odbor, s sedanjim predsednikom s. Kacom na čelu. Občni zbor so pozdravili v imenu centrale s. Perko Edgar, za »Vzajemnost« s. Gajšek, za »Enakost ’ •**, .. » i-jj Zopet ostre kazni čeških trgovcev. Praški listi ,so v petek ponovno objavili na prvi strani debelo tiskano vest ČTK, da sta bila obsojena radi draženja in verižnega trgovanja s tekstilnim blagom in kavo, češka trgovca Jindrich Kubik na 50.000 Kron in Stanislav Mrazek na 20.000 Kron. Razen tega so jima zaplenili blago. Carinska meja bo kmalu padla. DNB javlja, da se z ozirom na nedovršene tehnične predpogoje do nadaljnjega odlaga odprava carinske meje med Nemčijo in Protektoratom Češke in s. PI e v a n č ter s. Perše, ki je zlasti po-1 Moravske, kar je balo prvotno določeno za žival vsa delavska društva v Studencih na skupno delo in medsebojno podpiranje. Isto željo so izrazili tudi ostali delegati, zlasti pa s. Perko, ki je govoril o smernicah bodočega dela itd. Delavski kolesarji, ki- so že doslej sodelovali pri vseli delavskih prireditvah,, so sprejeli pobudo za medsebojno podpiranje in skupno sodelovanje z ostalimi delavskimi društvi, z odobravanjem na znanje. Pred zaključkom so se vrli delavski kolesarji spomnili tudi delavskega tiska in zbrali din 65 za tiskovni sklad »Delavske Politike«. Potek občnega zbora, ki se je izvršil v najlepši harmoniji, je 1. aprila. Odložitev pa bo trajala le kratek čas. Določevanje mezd in plač. P,o nalogu Pro-tektorja je določila praška vlada za celo vrsto strok delavstva najnižje mezde in plače, ki so zelo različne po strokah in kategorijah. Mezde niso določene samo za pomožno delavstvo, ampak za vse uslužbence posameznih strok, vštevši kvalificirance in nameščence. Pretekli teden je feila izdana mezdna tarifa za krojače in šivilje v konfekciji ter za uslužbence v odvetniških in notarskih ipisarnah. Proti emlgranfu-godbcniku. Na Češkem je prepovedano' predvajati dela največjega seda- tiov dokaz, da boi studenška podružnica de- i njega živečega češkega skladatelja Bohusla- lavskega kolesarskega društva v bodoče še lepše uspevala in vršila svojo nalogo med studenškim delavstvom. I.iudska univerza. V četrtek, dne 7. f. m. predava nrof. Bogo Teplv o sredieveški zgo-»dovini češkega naroda. Predavanie bo v deški šoli s pričetkom ob 7. uri zvečer. Običajne tedenske slike. TISKOVNI SKLAD Hrastnik: Na predavanju dne 23. februarja zbrano din 55. Pobrežje: Zbirka na predavanju dne 24. februarja din 21.75. Maribor: S. Fanedl Fr. din 10. Zagorje ob Savi- Na občnem zboru I. Del. kol. društva zbrali din 40. Studenci pri Mariboru: Na občnem zboru L Del. kol. društva zbrali din 65. — Iskrena hvala! Posnemajte! va Martina, ker je odpotoval v Pariz in se kljub pozivu nr vrnil do 25. januarja t 1. v Prago. Iz SloviSke Slovaška agrarna reforma. Na Slovaškem so v svojem parlamentu sklenili agrarno reformo. Pod slovaško agrarno reformo spadajo češka in židovska posestva, ne pa nemška in cerkvena. Vodja Hlinkovih gard v Berlinu. Zunanji minister von Ribbentrop je v četrtek sprejel vrhovnega voditelja Hlinkovih gard in šefa propagande Slovaške vlade, g. Sanjo Macha, ki je prišel v Berlin na vabilo nemške vlade, ter bo ostal tam več dni. Razgovoru ie prisostvoval tudi slovaški poslanik g. Čenmak. Skrb za otroka Vprašanje: Sestra moje žene, ki je sia-ra 15 let, je radi družinskih prilik prisiljena vršiti razna dela pri meni ter si tako služiti kruh. Ali je upravičena zahtevati od »vojega očeta, da ji odstopi mesečno doklad j po din 120, ki jo prejema za njo? Oče namreč zahteva, da se mora hčerka vrniti domov, toda slednji ni mogoče, ker zahteva, da bi se mu spolno1 udajala. Ali se more proti takemu postopanju kaj ukreniti? Odgovor: Po Vaših navedbah sc sestra Vaše žene preživlja že z delom lastnih rok. Zato njen oče prav za prav ni niti upravičen dobivati za njo otroško doklado. Radi uga pa sestra Vaše žene ne bo mogla uspeti s svojo zahtevo. Kar se tiče nadaljnjega vprašanja, pa morate vedeti, da je to strogo kaznjivo. Odškodnina za delo (Sevnica ob Savi) Vprašanje; Dve leti in pol sem neki gospe opravljal vsa hišna in poljska dela, toda plače za to nisem prejel nobene, ker mi je obljubila, da bo po njeni smrti njena hiša moja, če ji ves čas življenja stlrežem in pomagam. Ali morem za tako opravljeno delo zahtevati kakšno odškodnino in koliko? Odgovor: Navedena dela ste opravljali v pričakovanju, da boste dobili po gospejini smrti njeno hišo. Raditega Vaše delo ni bilo pogojeno, da bo zastonj. Zato ste upravičeni, zahtevati za to delo odškodnino, kot je v Vašem kraju primerna. Zahtevati boste mogli redno mezdo za ves čas, ko ste gospe opravljali hišna in poljedelska dela. Pri tem bo treba predvsem upoštevati delovni .čas, tekom katerega ste delali vsak dan in pa vsa posamezna dela, ki ste jih opravili. Od tega bo pa seveda treba odšteti eventualne ugodnosti, ki ste jih mogoče uživali na račun Vašega dela. Vsekakor ste k odškodnini po Vaših navedbah upravičeni. Zasilna pot (Selnica ob Dravi) Ako nimate do svoje hiše druge poti, lahko predlagate pri okrajnem sodišču, da Vam priznajo pot preko sosedovega zemljišča do občinske ceste. Tozadevne stroške in odškodnino sosedu boste morali plačati. Podpora za orožne vaje (Vitanje) Prošnjo za ipodporo za čas, ko ste bili na orožnih vajah, more napraviti le žena potom domače občine, ki odda prošnjo pristojnemu sodišču, kjer odloča o dodelitvi podpor posebna komisija. Učenka pri trgovcu (Prevalje) Ako je trgovec izrabljal vajenko za netrgov-ska dela, nošenje drv, pranje plenic, pomivanje, za ročna dela in druge posle služkinje v njegovem stanovanju, je radi tega po obrtnem zakonu kaznjiv in je seveda imel še manje vzroka odpovedati učno pogodbo ter zlasti Trgovski igremij nima pravice takšen postopek odobravati. Prijavite zadevo obrtnemu referentu sreskega načelstva, ki ibo uvedlo postopanje in trgovca kaznovalo. Radi nastale odškodnine pa lahko vložite proti trgovcu tudi tožbo pri sodišču. Poškodovančeva odpravnina namesto rente (Ribnica na Pohorju) Vprašanje; Dobivam samo 12 odst. rento in bi rad zahteval, da bi mi namesto rente izplačali odpravnino. Na OUZlD sem že pisal, pa nisem dobil nobenega odgovora. Prosim nasveta, kako bi to dosegel? Odgovor: Zakon o zavarovanju delavcev določa v § 112, da se sme poškodovancu ob delnem zmanjšanju delavne sposobnosti, če renita ne presega 25 odst. popolne odškodnine, dati namesto rente odpravnina. Prošnjo je vložiti na ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, kateri je treba priložiti potrdilo pristojne občine, da občina pristane na izplačilo odpravnine. Če bi Vam odpravnino izplačali, zgubite s lem pravico do vsake druge odškodnine, četudi bi se Vam stanje pozneje zaradi poškodbe poslabšalo. MALI OGLASI Mašltiutelfl fcopu> |e(o uA|cene|i« pri naših tnaerentjhj 9 11. 13, 15, 17. 19, 20, 22, 24, 26, ?8, 30 Itd otroški Predpasniki ženski lastna manipulacija vedno novi kroji največja Izbira Magdalenska o b1 a C I I n 1 c a A. KumparlCak. Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Ovofakova ulica — (smer Fiankopanova ul.) Mofike, ženske obleke po meri. Krojač v hiši. PRANC REICHE R, MARIBOR Tržtška cesta 18, se priporoča cen], občlnstr* za Izdelavo oblek za gospode in dame po nat* nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava« Zottetnllc tedna In povsod kruh In pečino ii nelovske pekarne e Mrltom. Telefon« 2324 Za konzorcij izdaja in arelule Moll Jelen v Maribora. -> Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.