Poštnina piacana v gotovini
S ped. in abb. po«. 1 Or.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni iekovni ratun I*. 11/509*
Leto 11. Štev. 23
GORICA DNE 6. JUNIJA 1946.
Cena L. 4,-
Binkošti: dan za naš katoliški tisk
Kaj mora biti v moderni krščanski
vsaki t družini ?
1. Križ
Od nekdaj je v krščanskih družinah ta lepa navada, da imajo v svojih domovih na častnem mestu sveto razpelo-križ. Krščanski hiti pomeni biti Kristusov, biti njegova lastnina. Njegova lastnina pa smo med' drugim tudi zato, ker nas je on odkupil s svojo smrtjo na križu. Sveto razpelo nas torej spominja na našo odkupnino, ki jo je položil Kristus s svojo smrtjo na križu. Spominja nas torej, da je le Kristus naš odrešenik in da bi zastonj iskali drugih odrešenikov posameznim ljudem, družinam iD tudi drugim človeškim družbam. Spominja nas pa tudi na veliko resnico, da moremo biti samim sebi in bližnjemu soodrešeniki le v toliko, v kolikor se učimo zatajevanja samih sebe in svojih mesenih želj od križanega Zveličarja. Brez samozataje ne moro biti odrešenja niti za moderno, tako bolno človeško družbo, ki tako mrzlično hiti za vsemi mogočimi nauki o boljši uredbi, a bo mogla priti do resnične socialne pravičnosti le po Kristusovem križu. Zato križ in ljubezen do Križanega in njegovega križa v našo družino!
2. Rožni venec
Sveta vera nas uči, da imamo poleg odrešenika tudi soodrešonico sveta v nebeški Materi Mariji. Ta starodavni nauk Cerkvo zavzema vedno popolnejše obrise v novejših časih. Morda ni več daleč dan, ko bo proglašen kot vorska resnica nauk, da je Marija srednica vseh milosti-
V	najnovejših časih, ko sta vara in ljubezen med narodi tako opešali, da se zdi, kakor da gre vsa človeška družba popolnemu razsulu nasproti, so je Marija ponovno prikazala in ponudila svojo pomoč utapljajočemu se človeštva. — V Fatimi n. pr. je jasno govorila o preveliki hudobiji, ki je zajela svet in o strahotnem pokončanju, ki mu grozi od pravične božje jezo. Obenem je povedala, da v tej skrajni stiski more le njeno brezmadežno Srco izprositi za nas usmiljenja pri presvetem božjem Srcu. — Zato je ljudi povabila, naj se k njej zatečejo z molitvijo rožnega venca in naj se njenemu Srcu posvetijo. — Če je temu tako, ne moremo dvomiti, da spada v krščansko hišo polog Zveličarjeve-ga križa tudi sveti rožni venec naše soodrešenice Marije.
3. Katoliški list
V	naših časih je stalen gost vsake hiše časopis. S tem gostom jo pa kakor z vsakim drugim gostom: lahko je dober in pravičen, lahko pa tudi hudoben in malopriden, če zahaja v hišo dobci prijatelj, bo nanjo blagodejno vplival; če pa zahaja vanjo malopriden, jo bo pokvaril. Tako je tudi z listom, ki jo vedno v hiši in neprestano vpliva na (iste, ki ga bo rejo. Gorje družini, ki se oklene slabega časopisa, t. j. takega, ki laže, ki širi zmotne nauke, ki ruši vero in moralo, ki hujska proti Bogu in njegovi Cerkvi, ki vceplja svojim bralnem upor proti vsemu, kar je sveto in pravično. Večjega sovražnika s', slovenska družina sploh ne more misliti. — Gorje tistim nespa metnim ljudem, ki mislijo, da je vse, kar je natiskano, resnično in pravično in niso uverjoni o tem, da prežijo nanje tudi v listih hlapci hudobnoga duha, ki jih hočejo s sladkimi besedami po
zgledu svojega gospodarja oropati časne in večne sreče.
Pameten človek bo torej pri izberi časopisa pravtako oprezen, kakor pri izberi prijatelja ali zakonskega druga. Slabega časopisa se bo bal kot največjega sovražnika in dober list pro sprejemal kot uajvečjega prijatelja.
Kako boš spoznal, kateri list je glasnik resnice in pravice?
Popolnoma se moreš zanesti le na tisti list, ki vedno le spoštljivo govori o Bogu, Cerkvi, duhovnikih, čednosti in se posebno odlikuje z ljubeznijo; list, ki hujska k sovraštvu in razpihuje strankarske in druge strasti, je gotovo velik škodljivec, ki ti bo vzel mir in milost božjo.
Pri listu je tudi važno, kdo ga piša in izdaja. Če so to ljudje brez ljubezni in strahu božjega, brez vere v božjo sodbo in posmrtno življenje, ne pričakuj od njih, da ti bodo dobro svetovali in da iščejo le tvoje dobro in da so vedno v skrbeh, da bi ti na duši ne škodovali. Taki brezverci so belo vrane.
Vsakdanja izkušnja nas uči, da se morejo ljudje popolnoma zanesti samo na izrazito katoliške liste, ki jih škofje in duhovniki priporočajo... in jih nepokvarjeno ljudstvo samo na jrajši bere, ker čuti, L do resnično ljubi njegovo dušo in mu nesebično le dobro želi.
Tak list mora biti v sedanjh časih v vsaki hiši. Nihče naj ne trdi, da ne bere nobenega časopisa in zato tudi ne katoliškega. Če ti ne bereš veri • in nravnosti sovražnih časnikov, jih berejo pa drugi ljudje, s katerimi ti občuješ in taki te zastrupljajo s strupom, ki so ga zajeli iz slabih časopisev, no da bi se ti tega zastrupljanja zavedal.
V	naši dobi jo vsakemu katoliškemu človeku in vsaki katoliški družini katoliški časopis tako potreben, da si sploh ne moremo misliti doslednih katoličanov brez njega.
Ali hočeš vedeti, kako globoko je tvoje krščanstvo? Tako globoko je, kakor je globoka tvoja ljubezen do katoliškega časopisa.
Zato v vsako rok in v vsako hišo katoliški časopis — naš »Slovenski Primorec«, čeprav ga napadajo in ravno zato, ker ga napadajo vsi oni, ki si pomežikujejo z OF, seveda vse v imenu rodoljubja in čistega narodnega čuta. Reveži, slepi na obe oči!
Vslik sovražnik
Eden najhujših in najnevarnejših sovražnikov vore, poštenja in narodovega zdravja je protiverski in nenravni tisk. Tak tisk ojromi naše moči, omami občutljivost, človeka napravi slepega, da ne vidi ne nevarnosti ne zla.
Katoličan, ki bero protikatoliški tisk, se sam postavi v službo sovražnika že samo s tem, da čita. Prav to hoče namreč sovražnik s tiskom: da ga ljudje berejo in da že s tem delajo zanj. Glavno jo, da ga bravec srka vase. Slab tisk potem deluje sam kot strup.
Strup v omari no dela škode. Če ga človek kupi in zaužije, mu ni treba več storiti, ker strup deluje sam: ohromi človeka. In čim večkrat se strup zauživa, tem večjo so motnje v telesu, dokler delovanja telesnih celic popolnoma no ustavijo.
Prav tako je pri tisku. Namen so-
vražnikov je dosežen, kakor hitro ga bereš. Naprej gre samo. Kvarni tisk te začno motili in nastopi neka dušna otopelost.-Vsi mogoči izgovori pridejo na dan: »Saj to ni proli veri! Saj ne mislijo nič hudega! Frečrno gledate! Kar pustimo stvar pri miru! i. t. d.« Strup v duši de-lujo počasi in jo polagoma popolnoma ohromi.
Tako potom slab »ga tiska rastejo polovičarji, ki bi radi spravili krščanstvo v sklad i vsemi modernimi zmotami. Pravi smisel za resnico zgubijo in bi jo radi z zmoto povezali v en snop.
Komur je pri sr< u Bog, vera, resnično zdravje naroda, mora zavreči slabi tisk. Ne sme gra brati. S slabim čtivom uživa levede strup. In tako škoduje sebi in narodu.
Poziv sv. očeta k zadoščevanju
Slomšek in tisk
Naša mala pa iepa domovina je ponosna na svojega velikega škofa in vzgojitelja - Antona Mar' tina Slomška. Učil je svoj narod z živo besedo, a ker je vedel,>ia ga more tako poslušati le malo ljudi, je v svoji gorečnosti za prosveto segel po. peresu iri pi-sal spodbudne spise in knjižice.
Nauke je dajal Slovencem v listu .,Drobtinice"	v zlati knji-
žici ,,13idže in InczTicci v nedeljski šoli“. Sam je poučeval mladino v branju in pisanju, ker je vedel, da se bo narod izobrazil le če bo znal brati. Tisk je smatral za velik in neobhodno potreben pripomoček k izobrazbi. Dva namena je imel pred sabo: duhovno dobro svojega naroda in umsko izobrazbo. Tedaj se je pri nas šele budila doba knige in časopisa.
Slomšek je veliko pomagal pri vzgoji naroda s svojimi domoljubnimi in vzgojnimi spisi. Oral je ledino, sejal svoj nauk, ga oplajal z molitvijo in svetim življenjem. Da smo Slovenci na tako visoki stopnji kulture, gre zasluga tudi našemu Slomšku. Bog ga kmalu poveličaj s čudeži, da ga bomo lahko častili kot svetnika na naših oltarjih.
Pot se najde!
Delavska katoliška organizacija, v Belgiji dela veliko za širjenje katoliškega tiska.
Delavec Andrej je prodajal po hišah časopis »Delavska mladina«. Pri prodaji je silno slabo naletel pri neki stari, a dobri ženi. Navadno ga je nahrulila in mn vse slabo izrekla na račun katoliškega lista, čeprav je rada pni vsaki priliki znova poudarila, da je verna in da vero spoštuje. Andrej pa se ni dal ugnati.
Nekega dne jo sreča na cesti, ko s težavo poriva voziček opranega perila. Težko ji je šlo, ker s« je pot vzpenjala. Andrej ji priskoči na pomoč. Pomaga ji, da spoljota po klancu. Še tisti večer jo .Andrej obišče s šopom katoliških časopisov pod pazduho. Ni več odklonila. In tudi v bodočo ga ni odklanjala. Andrej je f. majhnim dobrim delom pridobil dobro ženo za katoliški list.
Andrej bi rad prodal svoj list pri neki družini, ki je redno čitala le slabo časopisje. In seveda je v tej luči gledala na vso življenje. A ni vedel, kako bi se predstavil. Kadar jo hotel poskusiti, mu je upadel pogum.
Nekega dne pa se mu posveti v g-lavi. V družini je bil osemletni Janozek, ki je materi delal vielike
V	soboto je sv. oče sprejel kard'-nalski zbor, ki mu je prišel voščit za ujegov god. Sv. oče je na voščila odgovoril z govorom, ki ga je prenašal vatikanski radio. V govoru je poudaril, da pri grandji miru ne smejo prezreti Boga, ker drugače bo vse zidano le na pesek. Spodbujal je vse dobre k pogumu in zaupanju v božjo pomoč.
Za mesec junij je pozval ves svet k akciji zadoščenja, ki uaj so konča s praznikom Srca Jezusovega. Svet mora priznati, da je grešil pred svojim Bogom z neštetimi krivicami in zlodejstvi, in mora zato zadostiti Eogu za te žalitve.
Sveti oče želi in kliče. Tudi mi Slovenci no smemo preslišati njegovega glasu. Tudi mi se moramo pridružiti svetova i akciji za zadoščenje, saj nn;.mo kot posamezniki in kot narod mnogo dolgov pri Bogu.
Vatikan
Sv. oče je za 23. junija sklical kon-zistorij, na katerega so povabljeni škofje, da dajo svoj glas za progla sitev svetnikom blaženih Janeza Britto in Bernardina Realino iz jezuitskega reda, blažene Ivanc Elizabete Bichier in blažene Frančiške Gabri ni.
BI. Fr. Cabrini bo prva svetnica Združenih držav Amerike. Amori-kanski katoličani z veseljem pričakujejo njenega proglašenja. Bila je ustanoviteljica misijonskih sester Srca Jezusovega.
Zopet en kardinal manj. V Rimu je umrl. Henrik Gasparri, kard. prefekt najvišjega cerkvenega sodišča. Kar štirje že manjkajo v kardinalskem zboru.
Ob volitvah v Italiji
Po vseh predelih Italije so oglašuje škofje s skupnimi priporočili svo jim vernikom, v katerih jih opozarjajo, da so v vesti dolžni, pri volitvah izbirati take ljudi, ki dajejo popolno zagotovilo, da bodo spoštovali pravice Cerkve in pravice človoka sploh. Obsojajo vse stranke, ki jih vodi marksistični duh, ker so po programu nasprotne no Le veri, am pak tudi pravi človeški svobodi. O pozurjujo pa tudi, naj se verniki ne pusta zavesti v zmoto od neštetih obljub, ki so v nasprotju s programi raznih strank.
Ministrski predsednik - opat
Za opata v benediktinskem samostanu sv. Petra v Mont Blahdinu v Belgiji je sv. oče potrdil Kitajca pa tra Celestina Lou Tseng-Tsiang. Ze-
lo	zanimiva je življenjska pot tega pina kitajske zemlje. Rodil se je Šangaj-u 1870. Ko je bil star 20 let; je bil že tolmač na kitajskem posla-
ništvu v Petrogradu. Pozneje je zastopal Kitajsko na konferenci v Ha-gu, nato je postal poslanik na Holandskem. Leta 1911. je bil kitajski poslanik v Rusiji. Od 1912-13 je bil ministrski predsednik in zunanji minister Kitajsko. Od 1915-16 spet ministrski predsednik in zunanji minister. Od 1917-20 je bil zunanji minister delegat Kitajske na mirovni konferenci v Versaillesu. Od 1920-27 je bil poslanik v Švici in zastopnik Kitajske pri Zvezi narodov. Leta 1927 je vstopil v benediktinski samostan v Brugesu v Belgiji, kjer je 1936 postal duhovnik. Katoliško vero o sprejel leta 1911, ko je bil poslanik r Rusiji.
Veliko sveta je mož prebredel, veliko preizkusil, a vsa svetna slava ga ni zadovoljila. Vso je zapustil in šel služil Bogu in delat za duše, kjer se je umirilo njegovo srce.
preglavice, ker ga po šoli ni bilo takoj domov. Andrej je to materino skrb opazil. Nekega dne se približa fantiču, ko je končal šolski pouk, Naveže z njim pogovor in med prijaznim kramljanjem dospeta do dečkovega doma. Ko je bil parkrat pripeljal materi sinčka takoj po šoli domov, se je predstavil s svojimi časopisi. Niso mu mogli odreči. In časopis je prišel v hišo in jo počasi ozdravil življenjskih zmot. Andrej pa se je veselil, da je zopet nekaj do-dobrega napravil.
Vsakdanje življenje nam daje ti soč priložnosti, da kaj storimo za dobri tisk.
POZOR! Miloščino za nad katoliški tisk, nabrano po naših cerkvah na bin-koštui praznik, pošljite DO KONCA JUNIJA na škofijo. Čim prej, tem bolje!
usia ti«
Sv. Janez evangelist piše, da je hudobni duh oče laži in da so njegovi otroci tisti, ki lažejo (8, 44). Velika resnica tiči v teh besedah. Neverjetno veliko zlo je luž, ki povzroča mnogo hudega.
Hudobni duh je nalagal Evo v raju, ko je zanikal resnico božjo in trdil nasprotno. Bog je dejal: »Ne jejta prepovedanega sadu, da ne postaneta umrljiva, da ne umreta«, hudobni duh pa se je predrznil reči: »Ne bosta umrla, pač pa postaneta bogova, če bosta jedla prepovedani sad«.
Lažnive so bile te besede: Adam in Eva sta morala res umreti <in mi vsi z njima) in nista postala bogova, pač pa sta še mnogo tega, kar sta imela, izgubila (in mi z njima).
Laž je nekaj aelo grdega in podlega, zlasti ko je z njo združen namen, dragim škoditi.
Ko sta dva že priletna razuzdanca naletela v svojem grdem namenu na odpor pri pošteni in nedolžni Suzani, sta krivo pričala zoper njo. Posledica tega je bila obsodba nedolžne žrtve na smrt. Toda Bog je po mladem preroku Danijelu krivično pričanje razkrinkal in Suzana je bila rešena, nju pa je zadela smrtna kazen.
Krive priče so nastopile (gotovo za plačilo najete) zoper samega Jezusa Kristusa, večno Resnico in Modrost, a njihove izjave se niso ujem ide lin Pilat se nanje ni oziral.
Vsa gonja zoper Jezusa je bila cela vrsta podlih laži. To je rimski oblastnik spoznal in javno izjavil, da j« zatoženoc popolnoma nedolžen. To je potodil sam Jezusov izdajalec Juda Iškarijot, ko je srebrnike vrnil in zavpil: »Izdal sem nedolžno kril«
Jezus je slovesno zatrjeval: »Jaz sem Resnica, prišel sem na svet, da spričam resnico«. Resnico je govoril, resnico branil in rosuico učil. Tako lepa je resnica. Iskrena beseda je vedno dobro sprejeta m doseže svoj učinek pri vseh poštenih ljudeh. Resniea pa tudi v oči bode vse hudobneže in hinavce. Naš božji Zveličar, ki je bil najkrotkejši in najponižnejši, je povzdignil odločno svoj glas zoper hinavske farizeje in jim oznanjal gorje, radi pomanjkanja iskrenosti. Da, napovedal jim je večno pogubljenje, ker je predvideval, da bodo do smrti in tudi v trenutku smrti nespokor-ni kljubovali resnici, Svetemu Duhu.
Prva sobota 1945
Med pismi, ki jih pišejo bralci najodličnejšemu in morda tudi najbolj razširjenemu angleškemu listu »The Times«, je objavil ta list Silil a ja t. 1. tudi sledeče pismo o jugo slovanskih beguncih:
»Gospod, — Po objavi V§ših člankov o Jugoslaviji dne 20. in 21. mar-ca smo prejeli nadaljnja obvestila o prisilni repatriaciji Jugoslovanov v preteklih mesecih; na Koroškem na primer so bile vrnjene osebe, ki so se bile izročile britanski zaščiti. Veliko število jih je bilo izročenih, ne da bi jim bila dana prilika, zagovarjati stanje svoje zadeve pred vojaškim sodiščem. Neki britanski častnik, ki se je pred kratkim vrnii s tega področja, mi je posedal, da je imel povelje, vse te begunce razorožiti, skrbeti za to, da ne zvedo, kam odhajajo, in jih razorožene izročiti (na neki drugi točki na meji) stražam, ki so jim bili ravnokar ušli. Prosili so britanske vojake, naj jih rajši postrele, kot pa da z njimi ravnajo na tak način.
Moje pisanje ima praktičen namen. V Italiji in drugod je še veliko Jugoslovanov, ki so se borili proti nacistom, v rokah zavezniške komisije in naše vojske. Tukajšnje javno mnenje bi ne preneslo, da bi te lju di vračali brez sodne preiskave. Mi verniki bomo morali imeti vlado za odgovorno, če bi četvero svobod in zaupanje ponovno izdali. Zahtevamo, da se begunci evakuirajo iz Italije (Mi pripominjamo k temu, da bi bila taka rešitev sprejemljiva samo v primeru, da bi se Jugoslavija ne mogla rešiti iz območja boljše-viške »demokracije«, katero pod nasiljem le silno težko prenaša najmanj 90°/« Jugoslovanov, op. ur.), da se jim da na izbiro državljanstvo in možnost kolonizacijo. Ti ljudje bi bili izborni naselniki v britanskih domiruonih ali v Ameriki.«
Z odličnim spoštovanjem
Harold Gibraltar
Članek, ki ga v prevodu dobesedno prinašamo, dokazuje, da se v Angliji prebuja krščanska zavest, ki si dela očitke zaradi žalostnih dogodkov, katerih obletnica poteka ravno te dni. — Množica razoroženih mož in fantov je bila takrat brez usmiljenja izročena zmagovalcu v roke in od njega zaradi obtožbe izdajalstva po večini kruto pomorjena. Sedaj, ko so se dogodki odmaknili in jih je laže pregledati, se ježijo od groze lasje človeku, ki ima v rokah dokaze živih prič iz tistih strašnih dni.
Lava, ki jo je ognjenik izbruhal, je še prevroča. Tudi po enem letu je ni mogoče odkopavati; treba čakati, da se ohladi. Zato tudi ni umestno , tiste tragične dogodke ob prvi obletnici na široko razglabljati, ker bi sovraštvo znova bruhnilo na dan. Ko pa se bo lava strasti ohladi la, se bo slovenski narod — če bo še obstal — z grozo zavedel, da jo bil
POŠLJITE DUHOVNE ŠOPKE!
Ne pozabite, da je treba poslati duhovni šopek majske akcije zx naš narod na uredništvo našega lista DO 15. JUNIJA. Nekaj prav lepih smo že dobili. Pohitite še ostali!
junij 1945 krutejši nad njim, kot so bili vdori Turkov v Slovenijo. Zavezniki si gotovo niso predstavljali, kaka usoda čaka tiste desettisoče, ki so jih izročili Titovi vojski. Angleži si danes izprašujejo v Timesu vest, ker so prekršili pravico zatočišča. Naš narod pa naj se spominja ob tej obletnici v molitvi vseh padlih in naj po njihovem zgledu moli k Bogu ljubezni in usmiljenja za spreobrnjenje njihovih mučiteljev.
((
•••
V	vipavski vasi pasu A je predavatelj dopovedoval po izobrazbi hrepenečim poslušalcem, da Kristus ni bil Bog. Utemeljil je to svojo trditev z imenitnim dokazom:	»Če
bi bil Bog, bi stopil s križa.« — Po-slušaici, ki so nekdaj molili, da verujejo v Jezusa Kristusa, Sina božjega, so le glave klonili in se čudili učenosti tega bogotajca. A ena žena so je opogumila in ogovarjala: »Pa je Kristus tudi od mrtvih vstal!« Učeni predavatelj je im?1 takoj pripravljen odgovor: »To vam dopovedujejo farji, pa ni res.«
Gotovo se je on učil visokih bogo-
slovnih naukov na visoki šoli v Tr novskem gozdu, ker je tako temeljito poučen o verodostojnosti svetih evangeljskih knjig, o pričevanju apostolov in sv. Tomaža posebej, o sv. Pavlu — bivšem Savlu, o milijonih cv. mučencev, la so za to resnico dali v prvih 3 stoletjih krščanstva svoje življenja i. t. d.
Farji so si to izmislili in -- pika.
Pa predavatelju so no čudimo, jo pač zgubljena ovčica, čudimo se ue sramnosti, ki jo ima OP, ko vedno zatrjuje, da ni proti veri.
Čudimo se našemu ljudstvu, da hodi poslušat take budalosti na prosvetna predavanja in mitinge.
Čudimo se, da k vsem tem klevetam molči, ko bi moralo dvigniti svoj gia3 in napoditi satanovega pridigarja iz svoje srede ali vsaj demonstrativno zapustiti tako »učeno« prodavanjo.
Med grehi zoper vero našteva katekizem tudi protiversko govorje-nje in radovoljno poslušanje takega govorjenja. Kdor nima že prav zamorjene in tope vesti, naj si jo >z praša. Kdor pa nevarnost ljubi, se
v	njej pogubi, - jo že star slovenski pregovor, ki so glede vero danes zelo uresničuje.
In trdili bodo le naprej in naivneži bodo le naprej, ver vali, da OP ni proti veri.
OKNO V SVET
PARIZ. Namestniki zunanjih ministrov se spet potijo, da bi do 15. junija pripravili svojim šefom boljše načrte za mirovna pogajanja, kot so bili prvi. Zaslišujejo zastopnike prizadetih držav, sprejemajo brzojavke in spomenice od političnih strank.
Zunanji ministri pa vsak v svoji državi dajejo izjave na tiskovnih konferencah. Tako sta si te dni ugovarjala Molotov in Byrnes. Prvi je dolžil ZDA in Anglijo, da hočeta vsiliti svojo voljo Rusiji glede mirovnih pogodb, drugi je dolžil Sovjete, da načrtno odklanjajo vse a-ameriške predloge. — De Gasperi je poudaril zastopnikom Julijsko Krajine, da bo Italija vse storila za 'o, da ne bodo italijanske skupine v Primorju žrtvovane Jugoslaviji, zunanji minister Avstralije pa je izjavil, da naj bi pri mirovnih pogodbah ne odločale le velesile, ampak naj bi vseh 21 prizadetih držav smelo staviti svoje predloge, o katerih naj bi potenj konferenca glasovala. Večinsko mnenje naj bi obveljalo pri vseh spornih točkah, ne da bi kdo smel vložiti svoj veto.
Kakor je iz vsega tega razbrati, niso nič kaj rožnati upi na skorajšnji mir — in zunanji ministri, ki se bodo spet sestali 15. junija v Parizu, bodo imeli še, vedno trd oreh naših moj pred seboj na mizi. Zna so zgoditi, da bodo prišla vsa pre-porna vprašanja nazadnje še pred najvišji svetovni zbor Združenih narodov, kakor je rekel zunanji minister ZDA, da se bodo obravnavala vpričo svetovnega javnega mnenja.
Primorski Slovenci nimamo druge želje, kot da ijas ne režejo v živo narodno tolo in da nas vse skupaj prisodijo državi, ki nam bo dala vso
svobodo kot katoličanom in Slovencem. Sužnji no maramo biti ne drugim narodom ne komunističnemu satanizmu!
JUGOSLAVIJA. Maršal Tito je z raznimi višjimi uradniki, med njimi je tudi predsednik vlade v Sloveniji g. Kidrič, na »prijateljskem obisku« v Moskvi. Deputacija je bila sprejeta od Stalina v navzočnosti Molotova. To znači, da gre za zuna-nje-politična vprašanja Jugoslavije.
Zanimivo je poročilo Tanjuga (te-iegrafična agencija Jugoslavije), da je v okraju Drvar-skem ena tretjina, vsega prebivalstva robotila pri popravi cest, napravila 15 tisoč delavnih ur in prihranila s tem drža-
vi	150 tisoč dinarjev. V Sloveniji je 18 tisoč oseb »prostovoljno« pri obnovitvenem delu na cestah, v Ma-cedoiiiji pa 12 tisoč oseb.
V	ČEŠKOSLOVAŠKI so bile splošne volitve. Med Čehi in Moravci so največ glasov dobili levičarji-komunisti, med Slovaki pa katoliški demokrati.
ROMUNIJA. ZDA in Anglija so poslalo romunski vladi spomenico z vprašanjem, kdaj se bodo tam vršile splošne volitve, ki jih je vlada obljubila, a jih le noče razpisati.
Bivši romunski diktator Jon An-tonescu in bivši ministrski predsednik Mihail Antonescu sta bila obsojena na smrt kot vojna zločinca.
FRANCIJA je pred volitvami za novo ustavodajno zbornico. Značilno je, da francoski socialisti zdaj precej hudo napadajo komuniste, češ da komunistični režim ni demokratičen ne v Rusiji ne nikjer po svetu in da francoski komunisti dajejo prednost interesom Rusije prod interesi francoske države. — Tudi španski socialisti so na zborovanju
v Tolozi sklenili, da nočejo imeti s komunisti nobenega niti posredi, o-ga stika.
POLJSKA je zaprosila ZDA za posojilo 50 milijonov dolarjev. Dobila je odgovor, da odvisi posojilo od vprašanj, če bodo na Poljskem res svobodne splošne volitve in če se bo ta držala trgovinskih dogovorov, kakor so v navadi v Ameriki.
ZDA. Poleg stavke železničarjev so začeli stavkati znova tudi rudarji. Notranji minister Krug vodi pogajanja z načelnikom stavkujo-čih Lewis-om in je predsedniku Trumanu sporočil, da upa na uspeh. — Medtem se je stavka že zaključila.
Minister za trgovino je objavil, da jo vlada Združenih držav izdala za podporo zunanjih narodov do 31. 12. 45. eno milijardo, 729 milijonov dolarjev. V Italijo je šlo 400 milijonov, v Francijo 265 mil. Največ tega denarja je bilo porabljenega za nakup živeža, namreč ena milijarda in 31 milijonov dolarjev. Naj Evropa pomisli, kako bi letos stradala, če ne bi bilo strica v Ameriki.
ANGLIJA. Podtajnik zunanjega ministra jo povedal v poslanski zbornici, da je Rusija sklenila, da ne pošlje nobenega vojaškega oddelka na praznik zmago »Victory Parado«, ki bo v Londonu 8. junija.
Nasprotovanje proti predlogu za podržavljonje premogovnikov je tudi v zbornici Lordov precej utihnilo. Lord Kancler je izjavil, da pripozna, da država ne bo mogla prebroditi gospodarskih težav, ako velika industrija ne preide iz rok zasebnikov v last države.
Poštne znamke, ki prihajajo iz Anglije, nosijo napis: »Ne tratite kruha. Drugi so ga potrebni.«
ITALIJA. Trimotorni zrakoplov »S 79« jo bil 27. maja ukraden z letališča Forlanini pri Milanu od zelo izvežbanih neznancev, ki so se tako vedli, kot bi bili oni določeni, da odletijo. Odletel je ob 7. zjutraj v neznano smer in je bil prekrbljen z bencinom za 4 ure potovanja. Zbudil se je sum, da je s tem zrakoplovom zletelo tudi Mussolinijevo tru plo — a pravijo, da to ni bilo mogoče. Kdo ve, kaj se bo dalo še ukrasti? Ugrabljajo že ljudi, zrakoplove, ladjo, avtomobile, morda bo še kaj drugega prišlo na vrsto. Najraje bi siajbržo odpeljali tudi sedmo božjo zapoved pa še katero drugo.
O priliki volivnega shoda v Livor-u je neki Valenti pri zvočniku prerezal električno napeljavo, da je zvočnik utihnil. Obsojen je bil po naglem sodu na poldrugo leto ječe, tri tisoč lir globe in 200 lir odškodnine zaradi motenja javnega volivnega zborovanja.
S 1. junijem bodo vsi časniki v I-valiji zvišali prodajno ceno na 5 Fr. Zaradi visokih poštnih pristojbin bomo morali tudi mi to storiti našim naročnikom, ki dobivajo list po pošti.
KITAJSKA osrednja vlada dobiva v Mandžuriji vedno več veljave proti komunistom, ki so hiteli deželo zasedat po odhodu Sovjetov. Čang-kajšek je obiskal Harbin, glavno mesto v tej deželi.
KAIRO. Poglavarji vseh arabskih držav so se zbrali pri egiptovskem kralju na konferenco. Predmet pogovorov držijo tajno.
KOBILICE so zlasti v Sardiniji hudo uničile letošnji pridelek žita. Tudi v severni Perziji so so pojavile. Tam so prišli na pomoč ljudstvu celo sovjetski strokovnjaki.
Po vsem svetu enak načrt
Ameriški/ duhovnik Patrick C’ Connor, dopisnik ameriškega tiskovnega urada, je imel v Tokiu na Japonskem dolg pogovor z glavarjem japonskih komunistov gospodom Nozaka. Nekaj odgovorov tega vidnega komunista naj tudi mi napišemo.
»Mi smo materialisti, naš namen je, da dosežemo, da bo vsaka vera zginila s sveta.«
»Imamo dvojen program:	enega
za skorajšnjo izvršitev, drugega bomo pa izvršili postopoma. Prvi ob stoji v tem, da vpeljemo demokracijo, zboljšamo položaj ljudstva, odpravimo brezposelnost, razdelimo zemljo med kmeto, uredimo delovni eas.«
»Pozneje bomo razvili ves komunistični program z eno samo stranko v državi, to je komunistično, in z enim samim stanom, to je — delavskim.«
Na vprašanje, če bo v tej enotni stranki svoboda besede, tiska in združevanja za one, ki no bodo v državni komunistični stranki, je gospod Nozaka kratko odgovoril: »Ne!«
»Ali bo komunistična vlada na Japonskem dovolila svobodo vere?«
»Dali bomo svobodo verskih obredov. Pa mi smo materialisti. Naš zadnji cilj je, da vsaka vera izgine«. »Boste li dovolili šole, ki jih vodijo redovniki, kakor jih imamo v ZDA?«
»Take šole smatramo za komunizmu sovražne in jih ne bomo mogli dovoliti,«
»Ali ste slišali, da je Alojz Bu-denz, izdajatelj komunističnega dnevnika »Daily Worker«, izstopil iz partije in da se je povrnil v katoliško cerkev?«
G. Nozaka je bil zrio presenečen. Tega ni vedel.
»Ali ste podučeni o socialnem programu katoliške cerkve, o pravicah delavcev do združevanja, o pravičnih plačah i. t. d.?«
»Ne, tega nisem nikdar čital, nekaj sem pa slišal. Bi me pa zelo zanimalo zdaj, ko se na Japonskem taka vprašanja laže obravnavajo.« Pa je gospod Nazaki dokončal vse-učiliške študije leta 1917. v Tokiu, prišel potem v Anglijo, postal tam komunist, nato jo prišel spet na Japonsko, kjer so ga večkrat zaprli, odšel 1. 1931. v Moskvo, od tam 1940. na Kitajsko, 1943. v Yenan in letos v januarju spet domov v Tokio. Vseh socialnih naukov se je učil, le za katoliškega ni našel časa. Ne čudimo se temu, saj je mnogo naših izobražencev, ki še nikdar niso vzeli
roke papeških enciklik o teh vprašanjih, niti ne nobene katoliške knjige, ki obravnava sociologijo, čeprav so vendar že od rojstva katoličani. Zato tudi toliko teme kljub sončni svetlobi. Sv. Pismo pravi: »Nevednežev je neskončno število«
Marfanka:
(6)
Harjetica
»V vsom imaš prav, moja modri-janka! Kajti glej, slika, ki jo umetnik namerava izvršiti, so mu mora najprej poroditi v duši, mora jo prej do vseh potankosti čutiti in razumeti, da jo potem IM ko v vsoj dovršenosti izlije na platno. Ravno pri svetih podobah pa sem jaz tega bridko pogrešal. Takrat, vidiš, sem si želel, da bi mogel imeti tako živo vero, kakor na primer pastirčki ob jaslicah, ko so v tistem neznatnem detetu gledali Rnmcga Boga.«
»Toda to živo vero boste dobili, gospod Pavle, ker je vašo srce dobro in ker še aami ne veste, kako to srce hrepeni po Bogu.«
Pred njima se je v vsoj lepoti zasvetil tihi Marjetičin dom. Z odprtih oken je gledalo v pomladni dan razkošno postro pomladno cvetja Na travnatem bregu pred hišo sta sedela Glrilček in Metodek in neutrudno piskala na svoje orglice: »Marjetica, že eno uro nva doma.
kod pa si hodila toliko časa?« V zadregi sta umolknila, ko sta za njo zagledala mladega slikarja, ki pa se .jima je le nasmehnil.
Marjetica in cospod Pavle sta stopila na dvorišče. Pri kamniti mizi je mama Marjeta čitala iz »Življenja svetnikov«. Ko ju je zagledala, je odložila naočnike in odzdravila na prijazen Pavlov pozdrav:
»Gospod, menda ne boste tudi danes slikali, ko je nedelja. Saj imate vendar cel teden na razpolago.«
»Res, prav nič se mi ne ljubi. Ce mi dovolite, mama Marjeta, bi peljal Marjetico in bratca na Dolgo brdo. Prav škoda bi bilo, ne uporabiti tako lepega dne.«
Mala navihanca spodaj sta skozi piskanje ujela ta pogovor. Vsa srečna sta planila kvišku in še preden je mama utegnila odgovoriti Pavlu, sta se ji od obeh strani obesila okoli vratu:
»Mama, mama, reci, da dovoliš. Marjetico ti bomo prinesli, col šop, če hočeš. Tam na Dolgem brdu rastejo najlepše. Kot moja pist so velike!« sta žgolela zdaj eden zdaj drugi.
Mama Marjeta ja malo zaskrbljeno pogledala Marjetico in Pavla.
»Težko vam dovolim, zato pa le pazite, da boste vedno vsi skupaj.«
»Že prav, mama, še pred zdravamarijo bomo doma«, je zatraila Marjetica
Napotili so se v hrib. Bratca sta hodila zraven slikarja in mu vso pot razkazovala zanimivosti, za Katere sta samo ona vedla. Marjetica in Pavle sta se nemalo čudila, kako sta ta dva otroka povezana z gozdom, kako poznata vse njegovo še tako skrito življenje.
Skozi hrastov gozdič so prispeli na obsežno jaso. Takoj za njo so je začelo Dolgo brdo. Tu so že lušie prve smreke: zavili so mea nje m prijetno jih je zajel tudi čudoviti vonj, ki spominja na Božič, na vse lepo in sveto. Steza je bila vsa posuta z drobnimi iglami dreves in le počasi so napredovali po strmi stezi, tako se jim je drselo.
V	vrhovih smrek jo skrivnostno šumelo, da so za hip vsi umolknili in se pogreznili vsak v svoje naj-lepše misli in želje. Otroka v bajno kraljestvo pravljic, ki se vedno srečno končajo.
Marjetica in Pavlo pa v sanje mladosti, ki so vedno lepše od resničnosti same. Marjetica je prva dala duška svoji notranjosti in polglasno zapela: »Oj le šumi, gozd zeleni...«. Takoj za njo sta povzela mala bratca in pridružil se jim je nato še Pavle, ki jo svoj lepi, prijetni tenor združil z Marjotičinim sopranom v krasen dvospev. Tako so prispeli na vrh in pred njihovimi začudenimi očmi se je odprl razgled na velikanski travnik, ki je segal čez cel vrh Dolgega brda. Kot da bi so samo nebo sklonilo do zemlje, so v čudoviti lepoti blestele zvezdnate marjetice. Otroka sta imela prav, kajti tako velike res niso rastle nikjer. —V ozadju so se mogočno dvigale v nebo skalnate gore, lesketajoče se v soncu kot čisto zlato.
Marjetica in Pavlo sta sedla na mehko travo, bratca pa sta se takoj lotila nabiranja marjetic in že jima je šinila v glavo lepa misel, da ^ta veselo zaklicala nazaj:	»Marjotica,
spletla ti bova venec iz marjetic, da boš ros kraljica med njimi!«
»Marjetica!« je tiho povzel Pavlo, »res najlepša si med svojimi sestricami.« Za hip je pomolčal, nato jo
nežno prijel za roko:
»Marjetica, tako te ljubim, bodi mi žena!«
Njena drobna roka je v njegovi zatrepetala. Čutil jo, kako ji burno bije srce. Tudi sam je trepetal, vsa njegova duša jo željno pričakovala iz njenih ust ali smrtno obsodbo ali srečno odrešenje. Marjotica pa je molčala. V prvem hipu jo je prevzel val neskončne sreče, da bi najraje pritisnila njegovo roko na svoje s,-ce in mu priznala največjo in naj-slajšo skrivnost, da ljubi tudi ona njega. A že v naslednjem hipu je občutek njene sreče popolnoma preplavila grenka bol. Rahlo mu je odmaknila roko in mu z neskončno žalostjo v glasu povedala:
»Odpustite mi, gospod Pavle, a ne morem, no smem! Med nama Isži prepad, čez katerega so vsi mostovi razdrti. Jaz ne morem na vaš breg, ker bi morala s tem zatajiti vse, kar na je najsvetejše, vi pa na moj brig nočete. Gospod Pavlei, samo od v„s je odvisno, da čez ta prepad zgradile most žive vere, potem bom vsa vaša, Pavle!« je komaj slišno dahnila.
(Dalj»)
škHju
v poštni nabiralnik
Na večkratni dcmagoški poziv Primorskega dnevnika, naj bi mladi slovenski duhovniki, ki so šli skozi ogenj koprskega in obeh goriških semenišč, poročali bivšemu redovniku - trapistu iz Rajhenburga Škrlju ali pa samemu Primorskemu dnevniku o krivicah, ki so jih morali prestajati, odgovarjamo:
Mladi slovenski duhovniki smo se vedno borili in se bomo še borili za pravico sami in ne rabimo komunistične pomoči, zlasti zato ne, ker ste vi komunisti dva mlada slovenska duhovnika, ki sta šla skozi ogenj obeh goriških semenišč, v peklu vaše komunistične revolucije umorili v Cerknem dne 5. 11. 1944. Njuna prelita kri je neizbrisljiv protest proti vašim lažem in nasilju in hkrati nam živim opomin, naj ne skrunimo njunega spomina.
Mladi duhovniki
UAIS, SIAU.. kdo bo pa žel?
Koliko je beguncev?
Poročilo UNREE pravi, da je vseh beguncev po svetu 1.200.000. Na povabilo, naj se vrnejo v domovino, se jih je le malo odzvalo. Begunci so po večini Poljaki, Rusi, Jugoslovani in državljani baltskih držav To pač dokazuje, kak paradiž je tisti, ki si ga mnogi naši Ijdje želijo Ko bo prenehala delovati' ustanova UNERA, liameravajo ustvariti novo ustanovo, ki bo .pomagala vsem beguncem.
Da lovijo ljudi.. Komunistični list »TJnita« piše o kandidatih komunistično stranke na dolgo in široko in jih poveličuje kot najpopolnejše ljudi na svetu. Do tu nič posebnega. Zanimiv jo življenjepis dr. Ossicini-ja. O njem pravi, da .ie sin znanega katoliškega moža, da je sam katoličan, da je bil eden izmed voditeljev Katoliške akcije* da je organiziral katoliške komuniste in da jo zdaj eden najbolj uglednih članov komunistične partije.
Seveda tega ne pove, v kakšnem razmerju je ta človek zdaj s Cerkvi jo in cerkveno oblastjo, ker to bi marsikomu odprlo oči, da komunizem in Cerkev izključujeta drug drugega. Komunist no more biti kri st jan in pravi kristjan ne more biti komunist, — Vsega se poslužujejo rla lovijo ljudi na limanice.
Nekaj o reakciji Reakcija pomeni odpor, nasprotovanje, proti-delo. Naj večji reakcionar je hudič, ki stalno nasprotuje Bogu. Komunizem, ki se zaganja v Boga, Cerkev, papeža, škofe, v vse, kar j« božjega, je reakcija. Prej je bil Bog, potem je šele začel delati proti njemu hudič; prej je bila Cerkev, pozneje je nastal komunizem, ki hoče Cerkev uničiti. Tisti, ki nasprotuje, je reakcija. Torej!
Nauk za zaročence
Izšla je priročna knjižica »Nauk ;;a zaročcnce«, ki bo zelo prav prišla vsem, ki stopajo v zakonski stan, da se vredno pripravijo na ta zakrament. Dušnim pastirjem jo toplo priporočamo. Cena L 8. Dobite jo v Katoliški knjigami v Gori ci ter v knjigarni Fortunat Trstu.
OP organizira po vsej Julijski krajini prav mrzlično SIAU. Zlasti iz cone B, pa tudi iz Brd prihaja jo poročila, da na mitingih in ob priliki volitev v SIAU prav grdo grozijo tistim, ki se ne marajo vpisati v to organizacijo. Strašijo jih z grožnjo,' da bodo odgnani v Sibirijo vsi tisti, ki se ne vpišejo.
— Mnogi naši ljudje se obračajo do nas in nas sprašujejo, kaj je prav za prav s to organizacijo, ki je tako vsiljiva, da tu in tam meni nič tebi nič ljudem kar na dom pošilja svoje izkaznice. Odgovoriti jim hočemo na kratko.
Dvorezen meč SIAU pomeni od ene strani Slo-vensko-italijanska antifašistična u-nija. Od druge strani pa bereš UAIS in to pomeni Unione antifašista italo-slovena. Prva se širi med Slovenci, druga med Italijani obeh con Julijske krajine. Torej ne gre nikakor za kako narodno, ampak le za mednarodno organizacijo. Značilno pri tem je to, da se UAIS glasi bolj čisto italijansko, kot SIAU slovensko, saj ima ta v sebi dve tujki.
Kako priporočajo čudno dvoživ ko ljudem ene ali druge na rodnosti! SIAU ima več sreče kakor UAIS, ker skuša zajeti ljudi z narodnim geslom. Slovencem priporočajo to stvar v tem smislu: Tu gre za organizacijo, ki naj dokaže vsemu svetu, da tako Slovenci kakor Italijani Julijske krajine želimo priključitve k Jugoslaviji. Ta zveza je le začasna. Ko bo cilj dosežen, bomo že pokazali Italijanom, kje je njih prava domovina.
UAIS pa Italijanom ni mogoče priporočati iz narodnih nagibov, saj vse, kar resnično italijansko ti, odklanja priključitev k Jugoslaviji. Zato pri propagandi med Ita jijani bolj poudarjajo komunistični značaj te organizacije, češ da hoče priključitve k Jugoslaviji, ker e pač ^am na krmilu komunistična stranka. Radi nacionalne zavednosti preprostih italijanskih komunistov pa poudarjajo, da je komunizem vsem narodom pravičen in da bodo uživali tudi Italijani pod Jugoslavijo vse pravice. Obetajo jim celo prednost Italijanov v tej pokrajini, ker je v interesu komunizma, da popolnoma zadovolji vse njihove težnje, da se bo mogel tem laže od tu razširiti po vsej Italiji.
Iz tega je razvidno, da je tudi pri tej organizaciji narodnost le krinka in da je njen namen le zavo-jevanje te dežele in po njej vse Itali ■ je za komunizem. Mi Slovenci smo 'isti reveži, katerim se kaže tu komunizem popolnoma zakrinkan, medtem ko Italijani gledajo v tej organizaciji pravi obraz, ki se za njo skriva. — Slovenec misli, da I-ialijana vara, v resnici je pa on varan od slovenskega in morda še bolj od italijanskega komunizma.
Protifašistična unija
Kako sijajna firma! Vleče prav-tako kakor geslo:	Smrt fašizmu!
Toda vredno se je vprašati, proti kakim fašistom je naperjena ta organizacija, Ali morda proti fašistom, ki so zagrešili kako zločine! Tako bi z odprtimi rokami
sprejeli v komunistične vrste, akobi bili za to pripravljeni. To je stara taktika vseh nasilnežev. Tudi v naši deželi so prišli na površje ljudje nesrečnega spomina iz fašistične dobe. Ali morda proti zločincem, ki niso marali presedlati! S temi se že neusmiljeno bavijo sodišča. Ali morda proti čmim kruhoborcem, ki niso nikomur nič žalega storili in so nosili črno srajco samo zato, kor so pač morali skrbeti za svojo življe nje in za življenje svojih družin? Tudi teh ne bo preganjala SIAU, saj ve, da ji niso škodljivi in da bodo zaradi ljubega kruhka komunističnim diktatorjem pravtako pokorno služili, kakor c.o nekoč služili Duceju in njegovim oprodam.
Potemtakem no vidimo nobenega resničnega fašista, proti kateremu naj bi se borila ta protifašistična unija.
Fašisti, proti kaierim se hoče boriti ta dvorezni meč, niso pravi fašisti, ampak tisti, katero jo ali še bo komunistična partija proglasila za fašiste. Med temi bo največ takih, ki so se prej borili proti fašizmu in sedaj odklanjajo komunizem, ker so proti vsaki diktaturi. Z drugo besedo, za fašiste proglašata SIAU in UAIS vso značajno ljudi, ki ne marajo biti sužnji nikogar. Med temi bo gotovo tudi veliko naivnih nekomunistov, ki se danes hitijo vpisovat v to organizacijo, ker še danes ne morejo priti iz narkoze. ki jim jo je dala komunistična OF in jim jo daje vedno nove količine v svojih časopisih, mitingih in organizacijah.
In kdo bo žel?
Samo komunizem. Nekomunistični člani SIAU pa naj pripravljajo že sedaj kovčeg za Sibirijo, kajti že mod osvobodilno borbo je neki partizanski letak pisal, naj so ljudje radi požigov slovenskih va-f-i ne vznemirjajo, kajti naši k-aji bodo morali biti izpraznjeni, ker bo po njih tekel žapadni trdnjavski pas združenih sovjetskih republik.
Unija
Ce se rdeči pokončevalci sveta tako radi družijo v mednarodne zveze, bi bilo samo prav, ako bi se tudi zdravi krščanski elementi ra siri h narodov združevali v mednarodne zveze za gradnjo boljšega sveta. — Toda gorje nam, ako bi mi organizirali z dobrimi Italijani zvezo z namenom, da ustvarimo pametno sodelovanje obeh narodov na tej sporni zemlji. Razvpili bi nas kot narodne izdajalce. V znamenju rdeče zvezde se sme vse dru-iiti, v znamenju križa nihče.
So pač brez sramu, kakor so njihovi nekomunistični	so t rudniki
brez soii.
Misijonska nedelja za bolnike
Na binkošno nedeljo obhajamo prihod Svetega Duha in rojstvo Kristusove cerkve, ki želi objeti vse ljudi vseh narodov in jezikov. Zato se na to nedeljo radi spominjamo tudi poganskih misijonov. Na ta praznik vabi Cerkev že nekaj let zlasti vse bolnike k misijonskemu sodelovanju. Priporoča jim prav toplo, naj trpljenje tega dne darujejo za širjenje kraljestva božjega med poganskimi narodi.
Tudi naši bolniki naj se pridružijo bolnikom vsega katoliškega sveta in naj s svojim trpljenjem soodrešujejo poganski svet.
Preskrbite vsem našim bolni-<om v bolnišnicah in doma naš ist, da bodo brali in si k srcu vzeli naše povabilo ter tako napravili svoje trpljenje plodno v naročju sv. Cerkve.
Bolnikom pa tudi sicer radi kupujte naš list, da najdejo v njem moč, tolažbo in lepo razvedrilo.
Bodimo celi kristjani! Čitajmo, kar nam Cerkev priporoča! Zavračajmo slabi tisk, ki ga Cerkev neprestano obsoja in nas pred njim svari.
D>
r
Urh je dobil v roke »Primorski dnevnik« z dne 26. maja 1946. Tam je na svoje veliko začudenje bral dopis iz Kanala, ki ostro obsoja »Slovenskega Primorca« prav rad-, njega — Urha iz Vrtovina in njegovega prijatelja Zofa. Nikdar si ne bi bil mislil, da bo s svojimi pač nedolžnimi šalami in morda tudi s kako komaj znatno pomoto razburil ves Kanal in po njem preko komu oističnega glasila vso primorsko javnost Solze so mu zalivale sicer tako možate oči, ko je bral očitke, da je »belogardistični izdajalec, ki prodaja naSo deželo in naše ljudstvo tujcu, v prvi vrsti italijanskim imperialistom« — in »da se pri tem
poslužuje strašno debelih laži«. Toda kar zaihtel je, ko je slišal, koliko duhovne škode bi utegnila njegova zmota storiti dušam, ker je radi njega užaljeni duh ovili k v cerkvi izjavil, da za edini katoliški tednik v Primorju »ne sme biti prostora ne v cerkvi ne v nobeni pošteni slovenski hiši.« Na koncu pa mu je bi-1«, kakor da bi mu kdo s srpom o-drezal glavo in jo povrhu še s kladivom razbil, ko je bral: »Vsi ljudje so pridigo zelo odobravali.« — Bil je tako pobit, da bi ga bila morda celo kap zadela, ako bi ne bil še isti popoldan dobil v roke »Slovenskega Primjrca«, ki je prinesel med darovi dar L 5320, ki so ga poslale »kanalske družine« katoliškemu li stu v zadoščenje.
In Urh je spet enkrat sedel in na pisal uredniku »Slovenskega Primorca« v potu svojega izpitega o-braza sledeče pismo:
»Gospod urednik!
Bral sem napad Prim. dn. na Vaš cenjeni list. Ker som tega grdega napada predvsem jaz kriv, Vas prosim odpuščenja. Najbolj mi je žal,
V Združenih državah v Ameriki
živi 13 milijonov črncev, med katerimi je 330.000 katoličanov. Črnci i-raajo tam 326 svojih katoliških cerkva, 263 katoliških šol s 56.185 učenci. Zanje skrbi 500 duhovnikov in 1600 sester.
Črnci so zelo številni po velikih mestih. Tako jih je v New Torku skoro pol milijona, v Chikagu nad četrt milijona, v Washingtonu skoro 200.000 itd.
da so napad na Vase glasilo »vsi ljudje« v Kanalu odobravali. Edina tolažba zame v tej uri, je to da so »družine« v Kanalu zbrale velikodušen dar za Vaš list. Samo ena r.tvar mi je nerazumljiva, čudim se, kako so zbrali ta dar, ko vendar pravi Prim. dnevnik, da so »vsi ljudjo« napad na Vaš list odobravali. In ta list no laže. Pri njem je vsaka laž in celo zmota popolnoma izključena že vnaprej, kajti za komuniste pomeni laž isto kot resnica in resnica isto kot laž, če je tako koristno in primemo za komunistično partijo, ki je vir vse morale. Ker torej ni mogočo, da bi »ljudje« kaj dali za Vaš list, sem vesel, da so vsaj »družine« toliko dale za Vaše glasilo, čeprav v tistih družinah ni »ljudi«, ampak so morda samo »človeki«. Stvar jo z mate rialnega stališča pi'<vv zc. prav za Vas zelo ugodna in bi morda kazalo, po vseh primorskih vaseh organizirati pridige proti »Slovenskemu Primorcu«.
Toda Vi gledate lo bolj na duhovne koristi duš. Zato je pri vsojgmot-
Volivni boj v Italji
V Italiji se pripravljajo na volitve z votivnimi shodi, na kate-terih nastopajo voditelji raznih strank in prigovarjajo ljudem, naj z njimi potegnejo. Zanimivo je, da komunistični voditelji povsod neprestano poudarjajo, da komunizem zagotavlja svobodo vere in Cerkve, da komunizem in vera le spopolnjujeta drug drugega itd. Mnogo obljub, mnogo lepih besed, da bi ulovili ljudi v svoje mreže!
Radovedni smo, če so tudi I-talijani tako lahkoverni ljudje, kot je bilo in je še mnogo naših. Volitve bodo pokazale. Francija, Belgija, Holandska, Avstrija, Nemčija.... niso verjele.
Škof govori na komunističnem shodu
V vasi Gualdo Cattaneo pri mestu Perugia je nadškof birmo val. Pred cerkvijo so napovedali komunistični volivni shod, na katerem so govorili o komunizmu in veri. Dokazati so hoteli ljudem, da komunizem ni nič dru gega kot uresničenje katoliške vere.
Nadškof je moral vse to poslušati. Njegova dolžnost je bila, da spregovori. Preril se je skozi množico in prosil za besedo. Stopil je na oder in v jedrnatih besedah povedal zbranemu lju dstvu, kaj pravi Cerkev o komunizmu. Poročilo pravi, da so škofa poslušali z velikim spoštovanjem vsi, množica in komunisti. Niso pač pričakovali, da jim bo zmešal štrene. Porabiti so hoteli priliko, da navdušijo ljudi za
Domače novice
PRIPRAVA NA PROCESIJO SV. R. TELESA Na prvi petek zvečer ob 9.15 bo v goriški stolnici ura češčcufa, pri kateri bomo premišljevali in peli pesmi, katere bomo peli pri procesiji na sv. Rešuje Telo. Pridite vsi!
Prvo sv. obhaijlo
v Gorici
V nedeljo 26. maja je bila v goriški stolnici slovesnost prve-ga svetega obhajila za otroke slovenskih ljudskih šol. Okrog 170 otrok je prejelo prvič Jezusa v svoje srce. Slovesnost je bila tako lepo pripravljena, da take slovenski otroci še niso imeli v našem mestu. Cerkev je bila nad vse okusno okrašena, k pobožnosti je vabilo slovesno pritrko-vanje, o;roci so lepo peli in molili, govor je bil zelo lep in ves obred se je izvršil v najlepšem redu in s tako pobožno zbranostjo, kakršne v našem mestu nismo vajeni. Zasluga za to lepo slovesnost ne gre le gg. katehetom, ki so vzajemno sodelovali drug z drugim, ampak morda še bolj zglednim učiteljicam, ki so vse, kar spada k zunanji slovesnosti, s tako veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo pripravile. Veselje, ki so ga napravile Jezusu, otrokom, njih staršem in vsem navzočim vernikom, jim bodi naj-epša nagrada za trud.
Kako koristno bi bilo za otroke in ves narod, ako bi duhovniki in učiteljstvo, ti glavni stebri narodove izobrazbe in vzgoje, vedno in povsod iskreno sodelovali.
Pri tej slovesnosti nas je samo to bolelo, da gotovi ljudje, ki nas učijo, kako naj bomo kato-iški, niso mogli prenesli te ne* navadne slovesnosti slovenskih otrok v goriški prvostolni cerkvi. Nacionalizem je pač huda bolezen, ki se le polagoma zdravi in je včasih za njeno ozdravljenje potrebna celo operacija.
Nam je bilo v resnično zadoščenje, da so organizatorji te pobožnosti imeli pred očmi samo slavo božjo in čim večje du--hovno veselje otrok.
svoje blodne uspelo.
ideale, pa jim ni
Na binkoštno nedeljo pop. ob 4. uri v gledališču Verdi ponovitev »DIVJEGA LOVCA«.
Vsak zaveden katoličan posluša papeža.
Sežana
Blizu železniške postaje so odkopali pet trupel nasilno umorjenih ljudi. Mrtveci so bili zvozani z žko in so najbrž bili pokopani pred Je-tem dni, vsaj tako se sodi po njihovem že precej močnem razpadanju. Spoznati niso mogli nobene iz mod žrtev. Vsekakor gre tu za pet izmed tisočev žrtev iz tistih dni, ko je rmel v imenu ljudstva vsakdo moriti.
Darovi za Alojzijevišče
Iz Standreža L 2067; iz Kobarida 2000; iz Rihemberga 100; iz Šlovren-ca 200; Neimenovana 500; iz Podgore 800; vasi Kamno, Smast, Ladra 330. Vsem Bog povrni!
ni sreči treba obžalovati vsako zmo to in vsako zmotno razlago Vašega tako resnicoljubnega in moralno tako visoko stoječeg« lista. Da se take zmote ne bodo toč ponavljale, Vam predlagam sladoče. Napravite tečaj o urhologiji za občutljive OFarske izobražence in zlasti za dopisnike Prim. dnevnika. Na tem točaju bo treba poučiti te ljudi, kaj je resnica in kaj laž, kaj zmota in kaj obrekovanje, kaj šala in kaj sarkazem; kaj pomenita srp in kladivo in kaj rdeča zvezda, koliko odgovornosti nosi človek, ki mu dragi kaj na hišo načečkajo, in koliko tisti, ki sam za stavo razobesi itd. Tak tečaj je po treben, ker sicer ne bom mogel več skoraj nobene stvari govoriti, ne da bi mi očitali luž in izdajstvo.
Pri sedanjem stanju Gtvari se mi more zgoditi tudi tole: če mo kdo pošteno oklofuta in se jaz kakemu prijatelju pritožim, da mi jo ta in ta dal klofuto, so kaj lahko zgodi, da prinese Prim. dnevnik dopis Urh je najbolj nesramen lažnivec. Trideset prič imamo, da ni dobil ene same klofute, kakor jo trdil, ampak da jih je dobil po vsem za-
služenju štirideset manj eno. To rej postavlja resnico na glavo in vso primorsko ljudstvo naj se varuje toga lažnivega belogardističnega izdajalca, ki »prodaja dožolo in judstvo tujcu«.
Ker Vam niso znane ne mojo gospodarske in no mojo trgovske zmožnosti, Vas prosim, da bi ne dvomili, da je tocadevna trditev Prim. dn. lo partizanska gola in naga resnica. Jaz no morem prodati ne italijanskemu imperializmu in ne italijansko slovenski fratellanzi tor svetovni diktvtari niti svoje hiše, ker mi je pogorela. — .'jjudstva pa tudi ne morem prodati, ker ga je žo kupila, v kolikor so v ujom »vsi ljudje«, komunistična partija po posredovalnici za proa -janje narodov v komunistično sužnost, t. j. po OF, kateri sta priskočili v zadnjem času zaradi obilico dela na pomoč šo SIAU IN UAIS.
Verjomite mi, da imam pri vsej svoji kmotavzarski nerodnosti Tron-dar le dobro voljo in sroo za Vas, Vaš list in ves do venski narod, iaj ga že sestavljajo »ljudje« ali »c'.o-veki«.
KOMUNISTIČNO NASILJE V BMBIH
  - - ..
mtftiiiiiinii
Id bi ijepvi družino
Prejeli smo s prošnjo, da objavimo Dobrovo, 27. maja 1946
Pred mesecem dni so komunistični elementi, ki se zbirajo okoli UAIS-A in okrajnega N. O. O. iz Kojskega, začeli sramotno gonjo proti dr. Avgustu Sfiligoju iz Do-brovega, splošno znanemu vsej primorski javnosti radi njegovega narodnega dela doma in trpljenja v Italiji pod fašizmom. Dr. Avgust Sfilig-oj jo namreč dvakrat bil u-stanovitelj in vodja tajnih slovenskih organizacij v Julijski Krajini (od leta 1927 daljo) za pravice slovenskega naroda in priključitev k Jugoslaviji. Zaradi tega je bil dvakrat obsojen od specialnega sodišča v Rimu in v Trstu, kjer so mu prisodili vsega skupaj tri in petdeset let težkega zapora. Bil pa je tudi interniran in pod policijskim nadzorstvom. Tako da jo dr. Sfiligoj prestal pod fašizmom vsega skupaj: osem let zapora, eno leto internacije in osem in in dvajset mesecev policijskega nadzorstva. — Prav zaradi tega jo za celih petnajst let zamudil dosego svojih poklicnih naslovov kot jurist. — Ko se je rešil zapora v Italiji in se vrnil domov v Brda drugega februarja 1944, je ostal v Brdih in pozneje o-pravljal službo tajnika pravnika pri okrajnem sodišču za Brda, ki so ga ustanovile partizanske oblasti.
Njegova žena jo bila kot slovenska učiteljica štirinajst let preganjana po raznih krajih Italije in se je mogla šele lani vrniti in sedaj vodi šolo na Dobrovem.
Dr. Avgust Sfiligoj je še do prihoda komisije iz Londona pomagal okrožnemu N. O. O. iz Gorice in o-krajnemu N. O. O. iz Kojskega pripraviti gradivo xa ugotovitev slovenskih meja na Primorskem in se je lani v septembru z vso družino izrekel za Jugoslavijo.
Sedaj vrši svoj poklic v Brdih, kjer ga narod ceni in ljubi.
Zadnje čase po se je v Brdih dogodilo marsikaj, kar ni prav ugodno za komuniste, ki se zbirajo okoli ITAIS a in okrajnega N. O. O. in prišlo je tudi do spopadov med vaščani in med vasmi. Celo staro av-stroogrsko zastavo so razobesili. — Bog si vedi zakaj L.
To je seveda razdražilo komunistične elemente, in ker se niso u-pali takih pojavov zadušili, so začeli gonjo proti dr. Sfiligoju, pripisujoč mu vso odgovornost za dogodke v Dolenjem in Gorenjem Cerovem in drugod. In še druge stva-n...
Tako so se na raznih mitingih, n. pr. v Hruševlju. v Biljani, v Vedrijanu, v Kozaui itd. znesli nad dr. Sfiligojem (seveda v njegovi odsotnosti) z očitkom, da pri prijavah vojne škodo in tozadevnih prošnjah za izplačilo vojne odškodnine spretno izrablja priliko, da podpišejo klienti izjavo za priključitev Julijske Krajine k Italiji.
Javnost in dr. Sfiligojevi klienti so seveda vzeli tako trditev za navadno otroško izmišljeno kleveto. Ponekod so govornika tudi zapodili iz vasi.
Zdaj so si izmislili drugo, še bolj debelo: ker so se pojavile tudi bivše stare avstro-ogrske zastave, recimo, da je dr. Sfiligoj za priključitev k Avstriji.
In res je govornik na odru v Biljani v nedeljo 19. maja ostro izjavil, da je dr. Sfiligoj nosi*elj ideje za priključitev k Avstriji. Pozval je narod, naj ga iztrebi iz Brd!...
Razen nekaterih razgretih glav, ni javnost sprejela trditev za resnično, Mnogi so prišli sami -zagotavljat dr. Sfiligoja, da vedo, da jo govornik lagal.
In zopet so drtfgod isti elementi trdili, da si dr. Sfiligoj pripravlja stolček, ne da bi vedeli povedali, zakaj in kako.
Vse skupaj pa je izmišljena laž in kleveta, ki ima namen, škodovati ugledu dr. Sfiligoja.
Užaljeni so, ker se narod punta
in ker ima dr. Sfiligoj uspeh v svojem poklicu. Radi bi bili, da bi narod ne sprejemal predujmov na račun vojne odškodnine, ki jih izplačuje Z. V. TJ.
Čakali so, da je bil dr. Sfiligoj odsoten v Trstu. In v četrtek 23. maja so zbrali na Dobrovo okoli ?ito oseb, skrajne nepoučenih, iz raznih kotov Brd in menda tudi iz cone B s pretvezo, da bodo demonstrirali zaradi neke aretacije v Kojskem, ki jo je izvršila tamošnja policija.
Ko so bili tem ljudem dobro razgreli možgane, so jih šele nagnali proti stanovanju dr. Sfiligoja 7 u-kazom, naj kričijo, da hoče priključitev k Italiji, in naj ga ubijejo.
Glavni stan z vodstvom je bil v hiši Antona Mariniča pok. Jožefa na Dobrovem, odkoder so štafete nosile napadalcem povelja!...
Pri prvem napadu so nahujskani elementi zlomili vrata in vdrli v stanovanje ter zahtevali od žene dr. Sfiligoja, naj jim izroči moža, da ga ubijejo.
Zagotovila jim je, da gre le za osebno gonjo in sovraštvo, za izmišljeno kleveto, ker je njen mož zaveden in čist Jugoslovan!
To jih seveda ni pomirilo in vpi-
li	so in kričali na smrt in iskali po vseh kotih.
Nato je učiteljica Sfiligoj reagi-
OF, v delavnico
Naprošen od raznih strani, zlasti od dragih Bricev in Goričanov, »em se odločil napisati in spraviti v javnost pravi pomen napada, ki so ga izvršili name in na mojo družino komunistični elementi, ki se zbirajo okoli Komunistične Partije v Gorici, UAIS-a in Okrajnega N. O. O. iz Kojskega, dne 23. maja, z namenom, da me ubijejo ali obesijo.
Naj javnost ve predvsem, da ko sem se vrnil iz italijanskih fašističnih zaporov, sem pričel v drrga sončna Brda , kjer sem bil rojen, čeravno je moja žena takrat učite-Ijevala v Italiji, kamor jo jo bil 1. 1931. fašizem pregnal kot slovensko učiteljico.
Ko mi je zdravje dopustilo (koliko trpljenja sem prestal pod fašizmom, je razvidno iz kronike) sem oktobra 1944 sprejel posle tajnika pravnika pri okrajnih narodnih sodiščih Zapadnoprimorskega okrožju, a začasno do konca vojne pa pri okrajuem narodnem sodišču za Brda. — Imenovan sem bil od pr3d-sedstva SNOS-a s pismom 26. X.
1944 SU 25/44 PV, ki ga še hranim.
Decembra 1944 sem bil izvoljen od
naroda v Okrajni odbor O. P. za Brda. Imenovanje sem sprejel, ker me je narod izbral, čeprav nisem bil predlagan od uradnega delegata in nisem bil niti na volitvah prisoten !
Posle tajnika pravnika pri okrajnem nar. sodišču za Brda sem o-pravljal tako vestno, da sem prejel ustno pohvalo od strani merodajnega višjega predstojnika, ki ni lagal, ko me je pohvalil pred pričami.
Tik pred koncem vojne me je SNOS pooblastil, da prevzamem sodišča v Krminu in v Čedadu v i-miBmi Slovenskega Naroda.
Toda 3. maja 1945 me je Narodna Zaščita vkljub vsemu temu aretirala in odpeljala!...
Ko sem se v prvi polovici junija
1945 vrnil iz zapora, sem ostal kot tajnik pravnik na svojem mestu in se udeležil skupnega sestanka vseh pravnikov, ki se je vršil v Gorici v juliju 1945 na pobudo predsednika višjega nar. sodišča za Slovensko Primorje in Istre dr. Borisa Puca.
Medtem je ZVN narodna sodišča razpustila in jaz sem, kakor tudi drugih šest Slovencev, pristal na mojo imenovanje od strani ZVU za slovenskega sodnika v Kanalu. To sem storil z vednostjo in privoljenjem Pokrajinskega odbora v Trstu.
Imenovan sem bil z odlokom višjega guvernerja polkovnika Bow-man-a z dne 13. avgusta 1945.— Svojega mesta pa nisem zasedel iz lastne prostovoljne odločitve, ker nisem hotel pristati! na rabo italijanskega jezika pri pisanih rešitvah sodnih zadev v stoodstotnem slo-
rala in energično podila napadalce iz stanovanja. Na pomoč je priskočil še njen svak, doktorjev brat Alfred.
Potem je prihitela tudi civilna policija in kamion policistov iz Gorice.
Ko je že izglodalo, da je policija odšla, in ker so bili kolovodje jezni, da niso mogli učiteljice, doktorjeve žene nild prestrašiti, so napadalce upijanili z vinom in jih še enkrat napodili na stanovanje.
A mprali so se vrniti nazaj kljub vsemu besu in klicanju na smrt, ker je policija energično intervenirala.
Znesli so se nad otroki dr. Sfiligoja in jim ukradli nekaj igrač in drugih predmetov!...
Otroci so so prestrašili, in zlasti sedemletni Savo trpi na posledicah.
Javnost ostro protestira zaradi tega napada in zaradi grožnja s smrtjo, obsoja voditelje in napadalce ter izraža zadoščenje dr. Sfiligoju in njegovi pogumni ženi. — O tem bomo še poročali.
Znani so demokratični nazori dr. Sfiligoja in njegovo trpljenje za Jugoslavijo.
Znana pa so tudi imena vseh govornikov po vaseh, voditeljev napada in napadalcev samih. Med vsemi so tudi bivši fašisti in podporniki fašizma!!!
sem tvojo zrl!
venskem okraju, kakor jo to zahteval predsednik ital. apelaeijskoga sodišča.
Septembra 1945 si je Grauner izmislil vest, da sem sprejel mesto občinskega predsednika na Dobrovem. Nastopili so razni govorniki na spretno in umetno sklicanih mitingih v Brdih, kjer so me grdo f ra-motili in pozivali udeležence, naj me ubijejo! (neznani govornik v Vipolžah, Vidojka v Višnjeviku in Ciril Urbančič, (načelnik Narodne Zaščite (sic!),) v Neblem pri Šlo-vreneu).
Nastopili so tudi proti mojemu bratu Virgiliju in naju napadli po raznem časopisju.
Stvar ni ostala brez odineva, ker sva sama in z nama tudi najini prijatelji v Brdih energično reagirali. — Ponekod je prišlo tudi do spopada...
In Vidojka je morala priznati »da so v Brdih osebe, ki imajo za seboj močne skupine naroda«.
Vse to je pripravil predsednik Okr. N .0. O. v Kojskem Graunor.
Klical sem ga na odgovor in mu odkrito povedal, da bo nosil vse posledice v prvi vrsti on osebno.
Grauner je krivdo doloma priznal, deloma pa jo je skušal prikriti.
Prosil me je, naj pomagam pri plebiscitu za priključitev k Jugoslaviji. In jaz sem delo izvršil tako uspešno, da se je kraj Dobrovo, kjer je predsednik moj brat Virgi-lij, izrekel 100°/o za Jugoslavijo (čeprav so mnogi imeli pomisleke zaradi nasilnega režima...).
Meseca oktobra je bila moja žena imenovana za učiteljico na Dobrovem od ZVU in od Venturinija.
Istočasno me jo dr. Mormolja iz Gorico naprosil, naj bi sodeloval v ljudskem domu pri študijski komisiji za ugotovitev naših meja in za pripravo sprejema komisijo iz Londona.
Ludvik Zorzut in jaz sva opravila najino dolo in dala pismeno poročilo, ki ga hranim v prepisu. — Delal i>em, da rešim narodno čast.
Konoem decembra 1945 co je Pokrajinski odbor odločil za ljudsko štetje, oziroma za popis vseh Slovencev, in Grauner me je zopet naprosil, naj sprejmem to nalogo za vsa Brda.
Medtem ko sem to delo vršil, mo je nekdo zaničevalno imenoval »re-akeionarja«...
In ko sem dolo dovršil, mi je 0-krožni narodno osvobodilni odbor za Goriško - odsek za notranje zadeve - ivoslal 1. februarja 1946 sledečo pismo št v. 56 s podpisom načelnika odseka Voliščeka Alfonza-Veljlcota: Tov., dr. Avgust Sfiligoj
Dobrovo. - Okrožni Izvršni odbor za Goriško - odsek za notranje zadeve - Komisija za ljudsko štetje
so Ti najtopleje zahvaljuje za Tvoj :rud in požrtvovalnost, s katerim si sodeloval pri popisovanju. Zavedamo se, da bi nam bilo delo brez Tvoje pomoči zelo otežkočeno, vsled česar Ti izrekamo svojo najlepšo zahvalo.«
Na povabilo Jankota Beltrama in dr. Mermolje sem se udeležil disku-cije o ustavi v Ljudskem domu. Pozneje sem prejel še drura vabila. Zadnj« nosi datum 24. 4. 1946.
Če se vabilom nisem odzval, lahko povem tudi za vzros...
Kakor sem žo omenil, ce je moja žena po štirinajstih letih premestitve iz Italije vrnila domov in prevzela mesto učiteljice na Dobrovem.
To pa ni šlo po godu neki Marinič iz Biljane, ki bi bila rada sama tam učiteljica, dasi nima niti enega razreda srednje šole...
S pomočjo neke Marico Mikulin jo hotela rovariti proti moji ženi. Pa ji vendarle ni uspelo, ker je sam nadzornik Flajs nastopil in jo imenoval na drugo mesto v Brdih. — Tega mesta pa ni nastopila, iz česar je razvidno, da ji je šlo samo za zaslužek.
Mnoge matere so se izrazile o moji ženi kot učiteljici zelo pohvalno.
Od meseca decembra 1945 prijavljam vojno škodo in sem svojim klientom dosegel tudi izplačilo produjmov.
še dr. Fornazarič - predsednik Zadruge vojnih oškodovancev v Gorici - mo je naprosil, naj pomagam pri vlaganju prošenj tudi članom njegove Zadruge.
Vem, da se je dr. Fornazarič obrnil name pač zaradi moje vestnosti in požrtvovalnosti.
Toda na mitingih v Hruševlju, v Biljani, v Kozani in v Vedrijanu je nastopil zoper mene komunist Markovič Anton iz Fojane štev. 1 (ki je v zimi 1944/45 prisilno mobiliziral bolne može in očete v Brdih in je zaradi tega kriv, da se mnogi niso več vrnili domov) in je trdil, da svojim klientom dajam spretno in zvijačno podpisovati izjave za priključitev k Italiji!
Takoj za njim sta nastopila na mitingih zoper mene na Dobrovem, v Biljani m drugod tudi Vitez Lud-vik-Slavko od UAIS-a iz Kojskega in Štekar Vera od Okrajnega N. O.
Izjava Bricev
Podpisani prebivalci iz Brd ogorčeno protestiramo zaradi napada na dr. Avgusta Sfiligoja iz Dobrovega in na njegovo družino, ki so ga izvršili dne 23. maja demonstranti, prignani iz raznih kotov na pobudo iz-vestnih osob, članov Komunistične Partije, UAIS-a in Okrajnega N. O. O. iz Kojskega.
Napad z vlomom v stav.ov v:4e in s klicem na smrt je toliko bolj sramoten za omenjene Jjudi, ki so ga pripravili in vodili — in seveda iudi za dejanske izvršilce, ker jo bil pripravljen tiho m izvršen v odsotnosti dr. Sfiligoja, tako da ni mogel nastopiti v obrambo žene in dveh o-trok, starih komaj šest odnosno sedem let.
Napad so namenoma pripravili skrivaj, da ne bi mogli mi priskočiti na pomoč dr. Sfiligoju in njegovi družim. — Zato izrekamo tolpi na-padalcev in voditeljem, ki jih ime-i.oin a poznamo, vso našo ogorčenost in obsodbo, ki so si jo resnično zaslužili!...
Poznamo dr. Sfiligoja kot zvestega in vnetega Jugoslovana in demokrata, ki je bil pod Italijo dvakrat obsojen od specialnega fašistov-skega sodišča na skupnih tri in petdeset let zapora, na konfinacijo in na policijsko nadzorstvo. Prišel je tudi k partizanom, kjer je opravljal službo tajnika pravnika pri okrajnem sodišču za Brda.
V	svojem poklicu je požrtvo-vale, pravičen in pošten, zato ga ;mamo vsi radi.
Poznamo tudi njegove nazore: Tu-goslavija in demokracija, vera v Boga, družina, delo in poštenost!
Prav iskreno ga prosimo, naj o-stano še mod nami. Zagotavljamo mu, da bomo branili njega in njegovo družino!
Živela Jugoslavija in demokracija!
Brda. dne 24. maja 1946.
Sledi več sto podpisov.
O. iz Kojskega (doma iz Sneta t ne-ga) in zatrjevala o meni med drugim, da sem za Italijo; da sem plačan od tujcev; da sem hodil po zaporih in internacijah, misleč da pridem tako do visokega mesta....
Dne 19. maja pa je nastopil v Biljani v navzočnosti Grauner ja komunist Dujc iz Ljudskega doma v Gorici in se osmešil s trditvijo, da sem za priključitev k Avstriji, da sem Churcillov prijatelj, plačan od tujca, reakcionar itd.
Pozval je svoje ljudi, naj iztrebijo iz Brd (ubijejo) mene in vse Sfiligoje.
Na odra sta sedela poleg njega tudi Ivo Sirk iz Višnjevika in Domeniš Mirko iz Gabrdj pri šio-vrencu. — O tem Domenisu trdijo (a vest ni še potrjena), da je 23. maja na mitingn v Skrljevem pozval svoje ljudi, naj ubjejo nadškofa iz Golice in tudi mene na cesti, kjer koli me dobijo.
O Domenisu naj za danes omenim samo to, da je sam priznal in pokazal potrdilo, da je dal Mussoliniju L 10.000.— vojnega posojila, eo ne motim leta 1941. Tako je rešil svojega sina iz armade s potrdilom, da je italijanskega pokoleuja in duha!
Drugič pa še kaj več, da bo javnost vedela, kdo je ta okrožni narodni sodnik in okrožni delegat OF m menda tudi UAIS-a.
Sovražijo nas, ker smo z brati čisti Jugoslovani in neomadeževane politične preteklosti, ker smo trpeli za Jugoslavijo že leta 1914 pod Avstrijo, potem pa pod italijanskim fašizmom tudi zaradi tistih domačinov, ki so slekli črno in oblekli rdečo srajco!
Jezni so, ker se narod punta zoper njih po njihovi lastni krivdi in bi zato radi zvrnili krivdo name!
Svojega verskega prepričanja in svojih demokratičnih nazorov pa ne prodam za nobeno grožnjo in se za danes prav lepo zahvaljujem vsem Bricem in Goričanom, ki so zaradi teh napadov in groženj protestirali in nui ponudili pomoč.
Vsi morajo na oder pred našo javnost! Borbo bom nadaljeval do konca, da bo javnost vedela, kdo so oni ivi kdo sem jaz.
dr. Avgust Sfiligoj
VSE KRŠČANSKE ŽENE! Vaša mesečna pobožnost bo pri Sv. Antonu v sredo ob 4. juri pop. Birma v Gorici
Na binkoštno nedeljo:
V nadškofovi' kapeli ob 8. uri, v stolnici ob 9. uri, na Travniku ob 12. uri.
Na bink. ponedeljek:
V cerkvi Sv. Duha na ~radu ob 10. uri.
V nadškofijski kapeli ob 1L uri.
Darovi
Logje — preplačila 50, »stric« 50, iz hribov namesto venca na grob 900, nekdo, ki je srajco spotil, da jo Primorca dobil 100, Slovcnec izped Čavna v pričakovanju prave svobode 1000, Plužna pri Bovcu 100, družino iz Orehovelj lutn, ki širi ljubezen in resnico 1000, s Krara 100 in še 200, iz Solkana 100, veren in zaveden Slovenec iz Škrbine 100, Š. L. iz Vipavske 100, Roža iz Gorice 100, za-voden kat. Slovenec iz Čezsoče pri Bovcu s željo, da bi vso nedolžne žrtve počivale eimprej v blagoslovljeni zemlji 1375, iz Rihen’ieika 100, N. N. v zahvalo za srečno rešitev 200, Šempeter preplačila 200. Dog povrni!
Novi železniški vozni red
Odhodi z goriškega glavnega kolodvora :
v TRST: 6.17: 8.50; 14.02; 16.40: 18.09; 22.21.
v VIDEM: 6.38; 8.49;; 12.55; 14.05; 18.30;
v AJDOVŠČINO: 4.05; 17.20; prihodi na goriški glavni kolodvor: iz TRSTA: 6.33; 7.30; 8.44; 14.—; 15.12; 18.25.
iz VIDMA: 6.05; 7.19; 13.55; 18.04; 22.18;
iz AJDOVŠČINE: 6.27; 19.57.
Odgovorni uradnik ntsgr. ALOJZU NOVAK Tiskano z dovoljenjem #1.1.S,
Tisk. <3. lucchi - Gorica