95. štev.
Veija v Ljubljani In po pošti:
V Ljubljani, torek 20. aprila 1920. PoStBina ?M*'a' «ofo'1"1 IIL leto.
set« jcto ?«l leta tetri leta
ta mesec
K ISO*— • «0-
„ »•-
inozemstvo:
celo lete ... K 240*— pol leta
Utri leta is mesec
120 —
te-
žO—
Za Ameriko:
Celoletno ... 4 tlolaijo polletito ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar.
Novi naročniki naj pošiljaj -iičnino po nakaznici.
por.
1 ..
Šil Oti
50 vla.,
* .čunaje p« stom In sicer ter 55 mm za eokrai 1 K večkrat popast
Uredništvo <e v Ljubl^ra, 1-tsnčiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu v	-	štev.	8.	Teleion	štev.	44.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov vor dopisnica ali znamka. -
■	Rokopisi
se
. dr. se naj priloži za odgo-Dopisi naj se irankirajo. —
ne vračajo.	-	-	■	-
Vlada ponudila demisijo.
Zagreb. 19. aprila. (Izvirno poročilo). Današnji »Hrvat« poroča iz
Beograda:	Ministrski predsednik
Stojan Protič je izročil danes popoldne regentu Aleksandru daljše pismo, v katerem mu je očrtal današnji noložai in ga zaprosil, naj odloča, kako se naj nadalje vodijo državni posli.
Beograd, 19. aprila. (Izvirno poročilo). V politični javnosti je učinkovala vest o ponudenl demisiji kot prvovrstna senzacija. S skrajno napetostjo se pričakuje regentov odgovor, zlasti ker vlada tako v javnosti kakor tudi v političnih krogih popolna neinformiranost, kaj namerava regent storiti.
Mobilizacija železničarfev.
Pq naredbi ministra vojne In mornarice vpokliče Sef vojno-žebz-nlške inSpekcije Vrhovne komande v Zemunu vse železničarje I. In II. poziva (to so v starosti 22.-38. leta) na dvomesečno orožno vajo v vojno železniško službo v svrho Izvršitve demobilizacije.
Obvezniki se morajo odzvati pozivu In se zglasiti tako! pri svojem orlstoin^m Železnikom načelniku, a
najpozneje do torka dne 29. aprila do 8. ure. Razglas velia kot pozivnica.
Kdor se nč odzove pozivu sc smatra dezerterjem in bode kaznovan no vojaškem sodu.
Vpoklicani železničarji so podrejeni novo formirani vojno železniški komandi Ljubljana. Za komandanta Je Imenovan od Vrhovne komande major Jurij Deisinger.
Z, J. Ž. opusti pasivnost in začne z delom
Osrednji odbor ZJŽ je razposlal sinoči vsem podružnicam ta-le br-zojav:
»Na podlagi sklepa centralnega odbora v Beogradu In v očlgled vojaškemu pozivu k orožni vafl vas po-zlvftemo, da stopite Iz pasivnosti In
nastopite 29. aprila ob 7. ar! zjutraj službo. Promet v Beogradu Je deloma vzpostavljen. O pragmatiki se nadailuielo ppgatanja no načrtu. Predsedstvo 7.IŽ. podpredsednik Korošec.
Jadransko vprašanje v San Remu.
INSTRUKCIJE NASlM DELEGATOM.
Zagreb, 19. aprila. (Izvirno poročilo.) »Novosti« javljajo iz Beograda, da je vlada 2e sestavila in izročila inštrukcije našim delegatom za postopanje v San Remu. Vsebina in-štrukcij še ni znana. Splošno prevladuje mnenje, da ie vlada zlasti pid pritiskom javnosti vztrajala na stališču, ki ga je zavzela prejšnja vlada to je, da predstavlja Wilsonova črta skrajno mejo popustljivosti za vsako Jugoslovansko vlado. Pasič je Še toliko bolan, da le moral svojo navzočnost na sanremski konferenci definitivno odpovedati. Ker še tudi Trumblč ne more zapustiti Pariza, bodo zastopali našo državo v San Remu Vesnič, dr. Žolger in Radovič.
ITALIJANI IZGUBLJAJO ZANIMA-MANJE,
LD17 Lyom, 18. aprila. Danes so bile preliminarne konference. Zjutraj ob 9. je Milierand obiskal Uoyd Oeogrgca. Ob 11. sta se angleški in francoski ministrski predsednik podala k Nittiju, da določijo program za delo konference. Rada odsotnosti Jugosovanov izgublja konferenca precej pomena in zanimanja pri Italijanih. Jadransko vprašanje se tam ne bo rešilo. Oficijozna pogajanja med Rimom in Beogradom še niso končana. Pričakujejo, da bo konferenca končana v osmih do desetih dneh, pred vsem radi tega, ker Je nujno potrebno, da bodo predsedniki vlad I. maja doma na svojih mestih.
Volitve na Češkem.
Praga, 19. aprila. (Izvirno poročilo). Včeraj so se vršile državnozborske vofitve na Češkem. Glavno presenečenje je prinesla zmaga narodne demokratične stranke, ki je dobila v Pragi največ glasov od vseh strank. Glasovalo je zanjo 71 tisoč 700 volilcev in volilk. dočim so g.« mmasmmmmsaasm—ww
Domače pridige Sitarjeve Jere. I phv^° >*«*«
*	0	I	Ne. Oni, ki ne skrbe za svojo družino, so vedno
na najboljšem giasu. Samo to si želim, da bi mogla še jaz taka postati, da ne bi skrbela za
dobiH socilalistl 50.864, narodni so-cijalisti 48.611 glasov. Med Nemci sr. zmagali socijalni demokrati, na Moravskem so pridobili klerikalci, dočim so 11« češkem propadli. Volitve so se vršile mirno.
Praga, 19. aprila. Izid volitev v Čehoslovaško narodno skupščino je
nastopen: V volilnem okraju Praga je izvoljenih 7 narodnih demokratov med njimi dr. Kramar, 8 čehoslova-ških socijalistov (dr.Beneš, Strfbr-ny, Burival), 3 zastopnik! ljudske stranke dr. Nazanec, Vyslivec in Adamovsky, od naprednih socijall-stov ie Izvoljen samo Modračck, so-cijalnih demokratov je izvoljenih 13.
ŽELEZNIČARSKI SHOD! V MARIBORU.
Maribor. 19. aprila. (Izvirno poročilo.) Popoldne se !e vršil v Kri ževem dvorcu shod »Saveza sao bračainih radnika«. Na njem je poročal sodrug Kopač, čigar govor je vzbujal veselost In smeh. Za Kopačem ie govori! Slanovec. ki le na-glašal. da ie prišel čas. proletarijata. ki bo storil zase kar bo potreba.
Povdarlal ie dalje, da le poziv vojaških oblasti na! se železničarji vrneio iutri na delo. brezpredmeten. Shod ie bil zaključen s pozivom, naj se nihče ne lavi na delo.
Splošen položaj v Mariboru je težaven.
Ob 6. uri zvečer so imeli sestanek jugoslovanski železničarji. Na sestanku ie poročal g. Mohorko. Delal le, da je danes poleg krušnega vprašanja važno tudi, vprašanje ZJŽ.. ki io hoček) nasprotniki uničiti Priporočil le. nal store narodni železničarii vsa kar moreio, da re Sijo ouložai.
Do definitivnega sktena glede dela ni prišlo, ker podružnica še ni prejela direktiv lz Llubliane.
Ob 8. se vrši nov shod. na k ate rem se vprašanje dela končnove-liavno odloči._________
KOMUNISTIČNE SABOTAŽE V
SRBIH.
Beograd, 19. aprila. (Izvirno poročilo.) Ker se ie protikomunističnim elementom v Srbiil posrečilo na vseh progah vsai delno obnoviti promet, so začeli komunisti nastopati s skrajnim terorizmom. 7godilo se je že par slučajev v beogradskl okolici, da so strellali na vlake. V Beogradu samem so razdrli vodovod na kolodvoru in iznustlll vodo Iz lokomotiv. Z dveh lokomotiv so odnesli celo dele strojev, tako, da so postale nerabne. Na progi med Beogradom In Virovitico so na enem mestu razdrli tir. Vlada je za-stražila kolodvore, železniške objekte in važnejše dele proge z vojaštvom. Obenem je odredila nal strožie protiukrepe. Zatriule se, da bo proglasila preki sod za vse akte sabotaže če se le še en slučaj ponovi.
Pogajanja med Rimom in Beogradom.
Današnji radiogram iz Lvona trdi. da se jadransko vprašanje ne bo rešilo v San Remu. ker so jugoslovanski delegati v zadnjem momentu izlavili. da niso še gotovi, in na zato. ker oficijozna pogajanja med Rimom hi Beogradom niso še končana.
Stvar postala v resnici že skrajno tajinstvena. Naši delegatje so bolni, vlada ne da nikake izjave, dl nlotnacila mešetari, mešetari . . . Najrtovejši dokumenti, ki so izšli v Italili — med drugimi Lazzarinlleve polemike — bi morali nač končno razvezati jezik našim augurom.
Tako na človek ne ve. kje pravzaprav stoli. Antantnih časopisov ni v deželo, kliub temu. da vozi redno Slmplonski ekspres (ne mislimo ta hip na stavko); kar zvemo, je bujno pisano in le s težavo se človek prikopa do kakšne pozitivne vesti.
Kdo vrši to cenzuro nad zdravimi možgani? Ponižni sluge, ki me-Čelo na kupe, česar niti čltati ne znalo. Mar je to v interesu države’ Na ta način smo izgubili že vse zaupanie in ne bi mogli verjeti nobenemu zdravniškemu bulletinu
več. Vesti o diplomatskih pogajanjih se nam serviraio v dozah kakor ooium. arnoak to ne učinkuje več.
Eno je gotovo. Med Rimom in Beogradom se vodijo talna pogajanja. Da. verjetno ie celo. da so že doseženi rezultati, ki se l;h pa odgovorni činltelii ne upalo obiaviti in skušalo pripraviti med narodom razpoloženie za »neizogibno* izgubo ozemlja — zato toliko odlašanja.
O Goriški in Primorju se ne uo-gori več Boi se lile na poslednji postojanki — Reki In iz načina kako postopalo naši zastopniki napram javnosti, ne moremo skoro niti v resnost tega boia verieti več. Ne delajte si, gospodie. nikakih iluz.il £ Ljudstvo ne verjame v to resnost več?
Imamo štralk, imamo draginjo. Izgubljamo svoio zemlio in nihče s® ne ogiasi z rešilno besedo!
Mislimo, da se niti Beograd ne more dalle zakopavati v lrismet in skrivati za sarafska vrata.
Nal izreče vlada svoio odkrito besedo’ Ne zadostuje pa dementi Predolgo že čakamo ekspozeja.
Položaj železničarske stavke v L ubljani.
Nekatere vladine odredbe, zlasti poziv mlajših železničarjev na orožno vajo, sc v vrstah stavkujočih železničarjev vzbudile vso pozornost in živahne debate. Umevno je, da hočejo in skušajo komunisti stavko voditi in izpeljati do skrajnosti a skrajnimi sredstvi, zlasti s terorjem, kateri se ie že pojavil v vrstah delavstva, dočim skušajo treznejši elementi stavko omiliti in končati. Med vsemi vlada velika nejasnost, kajti gotovo je, da še danes marsikateremu železničarju niso znane zahteve za katere so v boju. Mistertjoznl stavkovni odbor v Mahrovi hiši vodi stavke.
V nedeljo Je nosila stavka Še značaj mirnosti hi hladnokrvnosti. Ob 2. popoldne je sklical osrednji odbor ZJŽ sestanek svojih članov, ki se je vršil na vrtu Narodnega doma.
O splošnem položaju stavke Je podal tf Rnonlk situacijsko poročilo. Povdarjal ’e, da ie imela sobotna konferenca nri predsedstvu deželne vlade edino-le informativen značaj. Ob 3. popoldne so imeli komunisti svoj shod pred Mestnim domom na trgu. »Splošna žel. organizacija« Je podala po svolih zastopnikih, posebno Petriču kratko poročilo, ki pra-
vi, da še niso sprejeli nikakih poročil o pogajanjih z vlado v Beogradu. Shod ie bil miren.
Včerajšnji dan Je bil živahnejši. Ob zgodnjih urah so železničarji opazili na kolodvorih afiširane razglase. s katerimi se poživljajo železničarji od 22. do 38. leta na dvomesečno orožno vajo. Komunisti so sprejeli ta razglas s pritajeno ironijo. Ob 9. dopoldne je bilo zelo živahno pred Mahrovo hišo — glavnim stanom stavkovnega odbora.
Poročilo glavnega stana ie bilo včeraj dopoldne zelo lakonično: »Ni nobenih poročil. Nič novega!« Stav-kujoči železničarii so se na to razšli.
Ob 10. dopoldne je 7JZ priredila na vrtu Narodnega doma drugi sestanek svojih Članov. V Imenu osrednjega odbora ZJŽ je poroča! g. Ro-glKS. Konstatlral je uvodoma, da vodstvo »Splošne žel. orvamzarite« javno ’zra?a simpatfie čanorn »Zveze«. skrivaj pa po letakih razširia izmišljotine o Rupniku in Brandtnerju, čeprav slednji sploh ni železničar. Za tem prečita Iz Beograda došlo
brrolavko onntratnega odbora Vi se glas):	»Narodne organizacije so V
Beogradu vzpostavile na’notrehnef-ŠI obrat v srbskem območju. To te narodna potreba v vseh večhh mestih. VzonsfnvHe tudi Vi z ^nShnj Ihldmj nalontrebne^i obrat. Če t-e« ha. se zavaruite proti nasiHu. Prag-
DEVETA PRIDIGA.
Sitar Je bil na veselici pod Tivolijem,
»O, Sitar, upam, da si se dobro zabaval pod Tivolijem.
»Kako vem, da sl bil pod Tivolijem?
»Prav dobro vem, da si bil, vse vem, vem več kakor misliš, da vem. Sem si mislila, da nekaj nameravaš. Se prepričana sem bila o tem, ko si šel danes od doma. Brala sem ti v očeh, četudi nisem nič rekla. Prinaruljev! In tl »e Imenuješ dostojen človek pa družinski oče!
mu ,Ve?,elico med vse vrste ljudi — in to v svojin letih. Resnica, pa ne, da bi tl misel prišlo, da bi še ženo vzel seboj. Ej, tega pa ne! Tl lahko greš in se zabavaš, sama ne vem s komu. lahko greš in se Imenitno Imaš, bi rekla Le nikari mi ne pravi; saj vedno slišim, kako prijeten tovariš Je Sitar, kakoršna dobra duša. Ha, ha! Samo to želim, da bi te ljudje doma videli, to je vse, kar Je. Pa je že tako z možklml. Vso svojo dobro voljo hnajo lahko za zunaj doma — njihove žene pa ne izvedo nič o tern. Moj Bog!
»Veš, Sitar, nisem slabe volje; o, nikakor ne. Vem pa, da sem bila prava avSa, ko sva
se bila vzela; vedno sem se grizla in prejedala kadar si šel iz doma. zdaj sem pa že čez to. Zdaj me ne pripravi v slabo voljo najboljši možki, kar jih zemlja nosi! Zakaj, kakršno
svojo.
»Zakaj pa nisi mogel povedati kakor možak, da greš na veselico pod Tivoli, kc si Šel od doma? Brez pomena Je reči kaj takega, Sitar. Nlkari mi ne pravi, da takrat še nisi mislil niti na to, da bi šel; da sl bil namenjen tja In to dobro veš. Lepe igre ste morali imeti tam. Rada bi ti bila za hrbtom, to je vse, kar Je. Možak v tvojih letih I
»Meni pa seveda nikdar ni treba Iti kam. O, to pa ne! Saj lahko ostanem doma pri mački. AH tl moglo priti na misel, da bi vzel še ženo in otroke na veselico, kakor stori vsak drug poštenjak. O, to pa ne, ti ne maraš, da bi te videli z nami. Prepričana sem, da mnogo ljudi še ne ve ne, da si sploh oženjen. Kako pa naj bi! Tvoje žene nikdar ne vidijo s teboj. Tega ne, pač pa vsakogar drugega, samo njih ne, ki so tvoji!
»Na veselico pod Tivoli, pa res! Seveda — pa vozil sl se kakopak tudi gor In dol Bog ve s kom. Le nikari mi ne pravi, saj dobro vem, kakšen si, kedar sl zunaj. Mar vendar ne mislil, Sitar, da sem že pozabila na tisti pisani ženski klobuk, kaj? Nak, ne bom držala Jezika In tud! nisem neumnica. Nič ne de, gospodlne, čc je tisto s pisanim ženskim klobukom bilo pred petdesetimi leti — zaradi, tega Je prav vse eno. Nak, in četudi bj živela še petdeset let, ne boni
nikoli nehala govoriti o njem. Pred samim seboj bi te moralo biti sram, Sitar. Hal Malo žen bi ti bilo, kar sem ti bila !az. Samo to si želim, da bi še enkrat prišel tisti čas, to Je vse, kar je; in jaz ne bi bila taka nora kakor sem bila.
»Na veseliool No, in gotovo si sl tudi dal srečo vedeževat od cigank, kaj ne? Za to pa, ti res ni bilo treba trošiti denarja. Saj ti Jo Jaz prav tako lahko povem, če boš še naprej tako živel kakor živiš. Resnica, ječa bo tvoja sreča, Sitar. To pa ne bi bilo nič hudega — prav nič hudega — da ne bi pri tem trpel! tudi žena In otroci tvoji.
»In osla si moraJ tudi it! jahat.
»Nisi šel Jahat osla?
»Res, tako kaj lahko govoriš, rekla M po, da sl šel. Saj ti pravim, Sitar, da vem, kakšen si, kadar greš z doma. Nobenemu takemu človeku ne bi karnič zaupala — posebno pa tebi ne, Sitar.
»Tn seveda moral sl Iti tudi v največjo gnječo, kjer so te dekleta cukala za suknjo.
»Ne moreš za to, če so te vlekle za suknjo?
»Le nikari ml ne govori; ljudje ne vleček, za suknje, razen če se Jim ne da koralže za to.
»Kaj pa za to, Sitar?«
• »Prav veliko, gospod. Imenitno gnetenje In stiskanje po teh-le komedijah, to vem. Krasni kraji! Ti pa oženjen hi družinski oče! Nak, ne bom držala Jezika. Kar daj. le grozi, da vstaneš. Gotovo bi šel rad nazaj na veselico zabavat se. PeJ, to Je naravnost grdo, Sitar! O, in lahka rečem, da si se zabaval, da si se Igral; ako se pa nisi, bi se bil pa rad, in 60 prav tako grda Seveda, v gugalnice, pa komedije, na vrtiljake. Da bi bila Jaz v tvoji koži, bi zakopala glavo V rjuhe, tako bi me bilo sram.«
»Kar je pa najbolj samopašnega — najpod-lejšega od tebe, S:tar — je pa to: ti greš hi s« zabavaš, ubogim otrokom doma pa niti enega bonbončka ne prineseš. Le nikari mi ne govori* da so ti izmaknili pol kile bonbonov! No, v lepi družbi sl moral biti. dia so tl žepe praznili.«
»Dejala bi, da bom Jutri še vse kaj lepšega slišala. Ne dvomim, da sl šel celo v Šiško plesat. Veš. rada M te bila videla. NI res, ne delam se smeške. TI s! tisti, k! se dela smešnega, I« tako pravi vsakdo, ki te pozna. Vsakdo v«, koliko moram od tebe pretrpeti.«
»No, po veellcah hoditi! V tvojih letih —-m
In v gugalnico si kajpada tudi moral W.
»Nisi še! v gugalnico?«	»Pri	teh	besedah,« pravi Sitar, »sem zadre«
»No, če res nisi šel, m ni bite tvoja za- ««1 fn netesno slišal besede - gortndol - cl-
sluga; prav nič ne dvomim, da bi bil prav rad ganke — dekleta	gugalnice — vr.djaki
,,	j	pisan klobuk — bonbončki itd.«
»In v komedije sl tudi moral itf. No, veš 1	—-------
-- le nikari ne taji. Pa si šel v eno.«
matika ni še poslana od vseh direk-cil nazaj v ministrstva Rešitev tega vprašanja smo nujno urgirali. Vpoklici k orožnim, vajam so že objavljeni.« — Slednjič poročevalec omenja poziv k orožnim vajam. Olede tega poziva doslej Zveza še ni zavzela stališča.
»Stavkovni odbor«, popoldne ni ’ Izdal nobenega poročila. Ob 3. po- ‘ poldne se je pred Mahrom zbralo precejšnje število železničarjev, ki so se razšli, ko se jim je povedalo, da se ne izda poročilo.
Tekom dneva, zlasti popoldne so varnostni organi izvedli nekatere odredbe oblasti. Pred vsem so stražniki objavili vsem gostilničarjem prepoved točenja alkoholnih pijač. Na večer so se na kolodvorih izmenjale straže. Vojaštvo IJubjan-ske garnizije je zasedle vse točke, vse obiekte glavnega kolodvora. Straže takozvanega stavkovnega odbora, žlezničarji so bili stavljeni izven funkcije, tudi *Je je nadomestilo vojaštvo. Do konfliktov ni prišlo. čeprav je bil dan drugače živahen.
Stališče Zveze jugoslovanskih železničarjev. — Večerni shod.
Osrednji odbor ZJ2 je od L—5. popoldne razpravljal o naJnovejSem vsled mobilizacije železničarjev ustvarjenem položaju. Zvečer ob 6. url je Zveza sklicala društveni shod po § 4. 2. društvenega zakona. Podpredsednik g. Korošec je otvo-ril shod. V obširiem, stvarnem govoru je poročevalec g. Rupnik poročal o taktiki Zveze tekom stavke. opozarjal na kritični položaj ter očrtal vse borbe, ki so se vršile za novo pragmatiko, Id bodi temelj materijelnemn stanju jugoslovanskega železnlčarstva. Službena pragmatika, katero komunisti odklanjajo. govori o vseb naših pravicah, o vseh naših dolžnostih, regulira naše plače, doklade, naše dijete. kl-lotnetražo in naše pavšale. V pragmatiki se rešujejo vse materijelne zahteve železničarskega stanu. Zveza Je za načrt nove službene pragmatike žrtvovala mnoge žrtve. Prečita na to sklep osrednjega odbora, k! je sklenil poslati vsem svojim članom in podružnicam brzojavko — nai nastopijo v torek delo.
Proti sklepu se Je pojavila mala opozicija, ki Je zapustita dvorano. Na cesti pred Narodnim domom stoječi komunisti, ki so s posebno napetostjo zasledovali potek shoda, so pozdravili opozfdjonalce s primernimi nozdravi. — V debato so dalje posegli: Korošec, Kahne, Ješe, predsednik celjske podružnice in Buffon. Ješe Javlja, da so celjski komunisti oficilelno povabili člane ZJŽ na dogovore glede nadaljevanja stavke. Shod se Izreče proti kompetenci podružnice, na svojo pest stopati v pogajanja s komunisti.
Po dveh urah Je bil sliod končan. Pred Narodnim domom Je bila zelo številna množica.
Za naSo Reko.
NedelSskt shod v »Unionu«.
Mnogo shodov smo že priredili za Reko. Če bi imeli drugačno vlado kakor io imamo, bi naibrž ne potrebovali ni enega. Znamenje nesoglasja med narodom ln vlado so shodi, ki poudarjajo, da se z našo posestjo ne sme barantati. Ker se vlada tega načela ne drži, mora seveda ob takih prilikah govoriti narod sam. Tako Je bilo v nedeljo.
Po deseti uri je 'otvoril skup-
ščino ljubljanski župan dr. Tavčar. Pozdravil je udeležnike shoda in podal besedo našemu poslaniku v če-hoslovaški republiki, g, Ivanu Hribarju, ki je izjavil, da Je naš diplomatski zbor v reškem vprašanju trden. Naše načelo je in ostale: Reko moramo in hočemo imeti!
Za Hribarjem Je govoril v imenu JDS dr. Fettich-Frankheira. Stvarno in mirno je obrazložil našo upravičenost do Reke, ki pomenja za našo državo na^ripravneiše in najnaravnejše izhodišče na morje. Po govoru dr. Fettlcha le podal predsednik shoda besedo g. Rupniku, ki je napadel Francijo in Anglijo, ker izrabljati male narode v svoje namene. V imenu Nc<^ ie Rupnik izjavil, da je vsaka pogodba, s katero ne soglaša narod, samo popisana papirnata cinija.
Sl.S. le poslala na zborovanje g Mermoijo, ki se Je obmii na predstavnike naroda — zborovalce s pozivom. naj narod ne spi dalje v omotici, ki ga Je vanjo vrgla vojna. V zunanjepolitičnih vprašanjih |e nagla-šal narodovo čuječnost, delavnost ln enotnost.
Po govorih treh oficijelnih strankarskih predstavnikov se Je oglasil k besedi koroški poslanec Grafenauer, ki je govoril v svojem imenu brez pooblaščenia kakšne stranke za koroške Slovence. Njegov zaključek: Sprava naša moč. edinost naša zma-odobrUi. Nato je prečita! g. Prunk sledeče resolucije:
Jugoslovani, zbrani dne 18. aprila 1920. na medstrankarskem zborovanju v Ljubljani
povdarjajo, da Je posest Reke in njene luke ne glede na njeno pripadnost po narodnosti, ki je Po pretežni večini Jugoslovanska. za gospodar, in kulturni razvoj našega kraljestva tako nujno in neobhodno potrebna, da ne more priti nikdar in nikoli do znosnih sosednih odnošajev med našo državo hi Italijo, ako bi se Reka z luko in okolico ter kvarnerskimi otoki ne prisodila naši državi.
Zato tud! z ogorčenjem odklanjajo domnevanje, da bi kterikoli jugoslovanski odgovorni Činitelj sploh mogel aU smel pristati na ta, da pridejo Reka In njena okolica ter kvarnerski otoki pod ttaliiansko suvereniteto. Ves Vugostovenskt narod deta te Cl-nKelje odgovornega vsakoršnega popuščanja v tem vprašanju,
Zahtevajo ponovno v svojem Ja v imena vsega tlačenega in zatiranega naroda v zasedenem ozemlju, da se reii celo sporno vprašanje med Italijo in našo državo ne potom vsiljenega diploma-tlčnega kompromisa, ki bi obsodi! nad 400.000 naših ljudi v italijansko sužnost in ki nam hoče odvzeti še zadnji pripravni izhod na morje, temveč potom plebiscita, v kteretn naj dobi izraza neskaljena volja naroda, ki prebiva od pamtiveka na spornih ozemljih, to Je na slovenskem Koroškem, na Goriškem, v Trstu, Istri in Dalmaciji.
Opozarjajo nezaslišano nečloveško postopanje Italijanskih okupacijskih oblasti s slovenskim ln hrvat-skfm ljudstvom v zasedenem ozemlju, na postopanje, ki bije naravnost v obrez vsakemu najprimltivnejšemu pojmu človečnosti, kulture In pravice. To postopanje bo vzgojila ne po naši krivdi, nespravljivo iredento, ki bo vedno tvorila nevaren vir za nove krvave zapletljaje.
Zborovalci naprošalo dež. vlado. da sporoči te njihove želje hi pro-
—bhw mBmmsrnsmmsmmmmm
teste osrednji vladi v Beogradu, kakor tudi naši delegaciji na mirovni konferenci.
Resolucije so bile soglasno sprejete, nakar je dr. Tavčar prečital SLS. iziavo vlede iadransk. vprašanja. sprejeto na zadnjem strankinem kongresu. S tem je bil shod zaključen nakar so se zborovalci mirno razšli.
Uspehi italijanskega imperij ali zim a.
»Jugoslovanska Obnova- Njiva« prinaša pod naslovom »Putovi tali-janskog imperijaliztna« zanimiv članek, iz katerega posnemamo:
Medtem ko se je Italija trudila, da vojaško čim globlje prodre na tej strani Jadrana, se Je italijanska diplomacija korak za korakom bližala cilju, da nas in našo državo izloči ln obkroži z državami, ki bodo služile italijanski svrhi. Na prvem mestu vidimo tukaj italijansko popustlH-vost napram grškim zahtevam. Posledice te popustljivosti se kažejo že danes, grški ministrski predsednik Venizeios preživlja več časa v Jtallli nego na Grškem in po najnovejših vesteh bi imela dobiti Grška celo Traciio do čataldže. Za kakšno ceno se danes še ne vidi iaseo; to nam pokaže šele bodočnost.
Napram Bolgarski je znano italijansko zavzemanje na mirovni konferenci. V Sofiji se le ustanovila Italijaosko-bolgarska banka. S posredovanjem Italije je prišlo do bol* garsko-grškega trgovskega zbliža-nia. V Romuniji se spominjamo srčnih vzklikov na Italijo v romunskem parlamentu. Očiten dokaz Italijanskih namen Je bila tudi zahteva italijanske delegacije, da se mirovna konferenca izjavi za zgodovinske meje sv Stefana. Ko 11 to ni uspelo, se Je poslužila drugega sredstva ln zahtevala, da konferenca izjavi vsaj da so s^danle mete samo začasne. Da ?e ftaltia zidala na Madžarsko, se kaže tudi v tem, da JI ni bilo marl. če Je Madžarska meščanska nli boliševjška država. 7a časa bn|| ševlškova režima le ostala v Madžarski Gmed vseh samo italijanska vojaška misija.
ftaltia *e danes noče zapustiti Cehoslovakov in veže to eminentno slovansko državo bolfinboH nase. V tern or'nr <(■ ItalllanVrt r*r!r.»<l e varite, da dobi fcehoslovaška zvezo s Trstom, vse pref nego borba za ekonomsko korist. V Istem času, ko so našf novinarji potovati po čeho-slovašk? v veliko slavo čehoslovaš-ke službene ln neslnžbene javnosti, »o italijanski Jistj noVtiH svoje predale s Češko-ftattjanskem zbliža-njem.
Tudf Potiska se tri zavarovala pred Italtiansko interesno sfero. Italijanska revija »L Frolca« te posvetila eno rek) svojo številko Poljakom. Značilno Je, da se v tej številki na nekem mestu nahata tudi stavek: Potiska venile Ttaltii sleno. In potem sledi orimer itiiinskorm bi navsfva:	Osvobodimo	Potisk«
predvsem ker smo Italtianl! Ta Italijanska pozornost tri ostala od Po-tiaknv neonažera in neki potiski tist le na te sirenske besede odgovoril: Potiakf so ftaltia nom hvaležni ln Jim bodo večno naklonjeni.
Tako tore! rovarilo Italijani, v dtidnmtatičoem oziru vreduj nasledniki in bratie bivše monarhije prrttl slovanski edinosti In slogi. Dobro vedo, da te treba državo, kk se te hoče uničiti, nainrei obkoliti. V ko-Jti^o so dozdaj Ttatitent Imeti v tem
oziru vspeha, nam kaže cit. članek. Naši državniki pa naj ob tej priliki ne pozablja ja da daje naš notranjepolitični razrvan položaj v prvi vr-
»u pogum za taka podjetja, k{ merijo samo na to. da nas zaduše Se predno smo prišli do svobodnem zraka.
Jugoslavija.
ZAGREBŠKE ŽUPANSKE VOLITVE SUSPENDIRANE.
Zagreb. 19. aprila. (Izvirno poročilo.) Današnji službeni list prinaša bansko naredbo. ki določa: na kon-stituiraioči seji zagrebškega mestnega sveta so padle v izlavi. ki lo ie podala skupina zastopnika Hrovatina (komunisti) protidržavne izja ve. ki so v nnsprotiu s kazenskim zakonom. Zadevo ima v rokah državni pravdnik. Dokler preiskava ni končana, se sistira volitev župana. Županske posle vodi tačas vladni poverjenik, svetnik dež. vlade dr. Tončič.
DALNJA PONEVERJENJA NA REKI.
Trst, 19. aprila. (Izvirno poročilo). Za Reko je zbral nacijonall-stični tist »Popolo d' Itaila« zbirko 3.028.499 L 88 c. Vso to zbirko so poneverili d' Annuziievi junaki ter jo porabili za svoje privatne potrebe. Sijajna manifestacija Beograda za Reko.
Beograd, 19. aprila. V nedeljo predpoldne se je vršil tukaj velik
protestni shod radi Reke. Shodu j« prisostvovalo nad 15:jG0 ljudi. Go-vomiki so protestirali proU italijanskemu nasilju, ki hoče ugrabiti Jugoslovanom na zapadu 400.000 ljudi Na koncu sprejeta resolucija zahteva, da se zadovoljijo želje našega naroda in da vlada odkloni vsak poskus ropa na našem ozemlju.
Atentat na bosanskega predsednika.
I.DU Sarajevo. 18. aprila. Ko se le predsednik bosanske zemaliske vlade dr. Srskič vračal v avtomobilu iz Belgrada v Sarajevo, le hotel prenočiti v Zavidoviču Tam le indi viduj poskusil izvršiti na njega atentat z bodalom, ko ie avtomobil sta! pred neko hišo. Atentator ie nai prvo taiil svole delanje, kasneie na je priznal. Pri njem so našli veliko lasulio.
Stavka v Sarajevu pojenfuie.
LDU Sarajevo. 18. aprila Železničarska stavka je v glavnem ne-izpremetiieiia. Vlaki vozijo z zamudami. Osob.ie se po malem vrača na delo. Od včeraj stavka osebje sarajevske cestne železnice.
Razna poročila.
ČUDEN ŠTRAJK. — URADNIKI ZA, DELAVCI PROTI ŠTRAJKU.
Dunaj, T9. aprila. (Izvirno poročilo). Železničarska stavka, ki fe v soboto že ponehavala, se je tekom včerajšnjega dneva vnovič razširila Iti pritegnla tudi one kraje, ld »o bili poprej še nevtralni. O položaju nima nihče Jasnega popisa. (Kakor pri nas!) Dosedaj morda edini slučaj v zgodovini štradkov je, da vodijo štrajk uradniki in višji uslužbenci, nižji pa nastopalo proti njim. Ko so začeli na državnih železnicah stavkati uradniki, so njihovo službo prevzeli postalni mnlstri, tako. da se promet nadaljnje. Tudi na Južni železnici so prevzeti važna mesta so-cJJatistteul delavci. Vodstvo lužne železnice na Štajerskem fe docela v rokah delavcev.
BF! A KUN SE PREPEL JE PREKO JUOOS! AVI TE.
Dunai. 19. aorila. (Izvirno poročilo) Ker ie potiska vlada Iziavlla. da ne pusti prenehati Belo Kuna preko nienega ozemlia v Rušilo, se je obrnila dunaiska vlada na Be ograd nai omogoči notovanie Bele Kuna nreko jugoslovanskega ozem-Ha v Trst. odkoder ga bo odpeljala potem italijanska ladia v Odeso.
Ameriška metoda.
LDU Berlin, 18. aprila. »Freiheit« javlja: V Chicagu je bilo aretiranih 24 voditeljev stavke.
Italija vabi Wilsona.
LDU Lyon, 18. aprila. Iz Was-Jihigtona poročajo: Italija je po svojem poslaništvu povabila Zedinjene države, naj pošljejo svojega zastopnika h konterend v San Remu. Državni tajnik bo sporočil to povabilo predsedniku Wilsonu.
Hudi boli v Sibirifi.
LDU Moskva. 19. aprila. Iz soglasnih vesti se da posneti, da so
Japonci z močnimi silami napadli Sibirijo. Japonci prodiraio ob Amurta in Usšuriln. Zavzeli so mesto Niko-Iajevsk. Vsi kraii v okrožju 70 vrst SO popolnoma porušeni. Ti boji bodo povzročili, da se transporti čeških legijonarjev za najmanj 3 mesece zakasne.
LDU London. 19 aprila. Po vesteh iz Vadivostoka so v boiih pri čiti boliševikl ianonske čete skoro popolnoma uničili.
Ilallia mora demontirati
LDU Pariz. 19. aprila. Ualiiansko poslaništvo odločno zavrača v dunajskih listih priobčene informacije francoskih časnikov, da se nriprav-tla zbližanie med Italijo, Avstriio in Nemčito.
BORZA.
LDU Curih 17. aorila. Devize: Berlin 9 London 22.03. Pariz 33.60. Milan 24. Praga 9.25, Zagreb 3.40, Krakov 2.30. Budimpešta 2.70, av striisk« žig. krone 2.70.
LDU Dunaj. 17. aprila. Marke 389. švicarske note 3675. francoske 1150. italijanske 900, angleške 840, dolar 200. Praga 322-337. čehoslo-vaške note 335r355. nove dinarske note 575-625.
LDU Zagreb. 19 aprila. Valute: Dolarji 14.300-14.600. avstrijska krone 67-6S. francoski franki 1050, marke 255-263, lire 750-780.
Gadje gnezdo
]• najbolj čvrsto slovensko leposlovno delo Izza zadnjih let. Naročite ga Lahko za malenkostno svoto 14 keen pri
jEi nir i Liiiii.
Naš parlament.
(Iz cikla »Prvo leto Jugoslavije«) (Dalje.)
Državni aparat je vplival na gospodarsko življenje mnogo občutneje, nego se je to dalo razlagati in birokracija je postala sčasoma zapreka za obnovo dela, prometa, trgovine in drugih panog gospodarskega življenja, namesto da bi mu bila v podporo. Borbo proti draginji ta izsesavanju namerava vlada voditi predvsem s povzdigo produkcije, potem pa z brezobzirnim zatiranjem sebičnega kooičenia in skrivanja živliensk. potrebščin v svrko osebnega obogate-nja na škodo celokupnosti, — Poja-čenje produkcije je \ zvezi z demobilizacijo, ki se bo pričela čimprej ln ki bo, kakor upamo, končana do jeseni.	A
Vprašanje povračila škode vsem, katere je gospodarsko uničila sovražna vojna in okupacija, se mora rešiti nemudoma, vsaj delno, ako sedaj Še id mogoče popolno. Negotovost o tem pedmetu mora takoj prenehati in naša država mora smatrati to povračilo za svojo državno dolžnost.
i Naša državna uprava bo dobila ! svojo končnoveljavno organizacijo i šele po proglasitvi ustave. Vendar hoče vlada dati upravni organizaciji, kakršna obstoji, trdnejšo podlago in vse pripomočke, da se bodo bolje ln hitreje reševali številni zaostali posli v naši državi in nerešena vprašanja v raznih pokrajinah, na prim v Cmi gori. — Načelnikom raznih uradov ta ustanov se bo pustila večja možnost gibanja in udejstvovanja lastne inicijative. Zato bodo seveda nosili tudi večjo odgovornost. Treba jih je osvoboditi raznih predpisov ln procedur; ki so vsled novih potreb postale zastarele. Zlasti gospodarske ustanove: uprava monopolov, direkcija železnic, rudnikov, gozdov in razili stavbeni odseki ne bi smeli v primeru neuspeha v poslovanju najti v raznih administracijskih sponah, ki jim vežejo roke. Te sporne se bodo odstranile, občinstvu pa, ki ima posla s takimi ustanovami, se bo prihranilo odpiranje ttmogobrojnih vrat tn dolgotrajno čakanje pred njimi. Narod mora do zime biti preskrbljen s soljo in petrolejem brez ozira na predpise iz pedvojne dobe, ki se tičejo tega preskrbovania. .Vznpred. z- razširie-
| njem delokroga in kompetence posar J j meznih uradov in ustanov bo šlo se- j veda tudi poostren je kontrole, in to ne samo uradne, marveč tudi javne.
„ Dokler mora cenzura sploh še ostati v veljavi, bo njena naloga iz-klučno le, ščititi varnost države kot take, nikakor pa ne bo služila v ka-kršnosibod! osebno zaščito pred zdravo kontrolo in kritiko javnosti.
Moje in mojih gg. tovarišev prepričanje je, da napori vlade m narodnega predstavništva ne zmorejo ogromnega dela, katero nam nalaga rešitev vseh teh problemov, ki nam jih je vojna pustila kot dedščtao. Zato je neobhodno potrebno sodelvanje velike, plodovite, neizčrpljive ta neodo-Ijive eergije, katero .ie naš narod do-sed&j trošil za vojevanje ta katero Ima sedaj posvetiti delu in nalogam miru. Mobilizirajmo vse sile za to delo. Lotimo se produktivnega dela vsi: Slovenci, Hrvati ta Srbi, brez razlike vere, seljaki, industrialci, delavci, trgovci, obrtniki ta ttradnlkf ter dajmo svojemu delu najnaprednejšo obliko! Samo delo ima pravico do časti, priznanja in nagrade. Samo z delom in ustavno disciplino se da zagotoviti bodočnost naroda ln mri«
boriti častno mesto v družbi naro- | dov. Politično, versko in plemensko j smo enakopravni Pustimo to enakopravnost in svobodo svojih dragih imen ne samo drug drugemu, ampak tudi svojim sodržavljanom drugega jezika, kolikor jih sploh je. Enaki v svojih pravicah, bodemo enaki v dolžnostih napram svoji skupni domovini. Čimbolj se polega bojni hrup, toliko bolj naj se zopet poživi prijetni red dela na vseh poljih- V tem Je preporod, spas in napredek naroda.«
•
Na to se Je nadaljevalo z zasede-njem narodnega predstavništva, v katerem je prišlo tudi do bojnega glasovanja o priliki votiranja mesečnega proračuna, takoczvanlh dvanaj-stink. Vlada je pri glasovanju seveda zmagala vendar se je pa takoj videlo, da je parlamentarni režim nemogoč, dokler se ne izvedejo volitve. Narodno predstavništvo, ustvarjeno vsled sporazuma starih strank iz doba pred vojno ni verna slika ljudske volje in politične orientacije, marveč muzej politične preteklosti. Reakcija hna v narodnem predstavništvu mnogo več zastopnikov, nego bt Jih imela na volitvah. kajti vet
likamske premembe, materijelne lu duševne, in silno trpljenje, ki ga Je narod preživel v vojni dobi, so dali našemu ljudstvu drug političen preveč in ga preobrazili iz dna. Le malo jih je še onih, ki so svoječasno čez dm in strn drveli za Šušteršičem ali Pašlčem ali Frankom, in nasledniki te trojice šc med ljudstvom ostali kakor avstrijski ali ruski carski generali brez armade. Ogromna večina Jugoslovanov Je prožeta demokratskim duhom in pričakuje volitev. Narodno predstavništvo Im* pa še polovico reakcijoriamih poslancev, tako da je vladna večina bila razmeroma majhna. Ker je večjo število poslancev zaposlenih v Parizu in raznih zunanjih zastopstvih niso bil! nikdar polnoštevilno zbran! pri sefe* ln ka<}ar W>zidJ* sejam ni prisostvovala, ni vlad« Imela niti kvoruma, to ie polovica poslancev ni bila prisotna, pred* stavništvo torej nesklepčno. Deml-stia vlade vkljub' temu ni sledila, ker hi tudi opozicija ne imela kvorum«, sprememba poslovnika pa ob nesklepčnosti ni mogoča.
(Dalie prih.)
Dnevne vesti.
— Prepoved točenja alkoholnih
ffiač. Celokupna deželna vlada 1« sklenila v svoii sej*, da prepove to-čenle vseh alkoholnih piiač (virna. piva. žganla) enako kakor tudi prodalo alkoholnih pilač v zaprtih steklenicah. To naredbo le deželna vlada spreleta po vsestranskem pre darku in temeljiti presoji današnjih razmer. Položaj v državi zahteva hitre učinkovite remedure. Prvo. kar je danes potrebno, je treznost vseh slojev ker so vsi dolžni, da po močili pomagalo pri tstroiu zdravega druž. bnegla reda. Baš zadnii čas pa prihajalo poročila od vseh strani o neverjetni nezmer nos ti. ki je segla v široke plasti prebivalstva. 1 iudje. kj tarnajo, da ne morejo izhajati, razsipajo denar za botilike. Nuino delo ostaja, draginja v sled pomanjkanja blaga raste. medtem se pa tratilo delovne moči po gostilnah in zakotnih krč mah. Med pivci se potikajo izgubljene eksistence in ne redkokrat državi nevarni elementi, ki hujskajo proti vsaki oblasti ter sejejo nezadovoljnost med svet.
Uvažnfoč vse tc. le posegla deželna vlada po omenjeni radikalni meri z namenom, da obnovi red in ustavi ogromno izgubo narodnegg premoženja, ki se sedal po nepotrebnem razmetava.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve po posameznih občinah.
Uredba o moratoriju. Dne 15. t.
m. ie posebfii odbor ministrov, v
katerem se nahajajo ministri za notranje stvari, trgovine, pravosodja, financ in za socijaino politiko, dovršil pretresanje uredbe o moratorilu. Uredba je končno sprejeta ter se bo takoj predložila ministrskemu svetu. Po tej uredbi se se bodo morali pflačati predvojni dolgovi v roku \ let. V petek bo moral isti odbor dovršiti pretres uredbe o stanovanmu. ki se bo tudi takoi predložila ministrskemu svetu. Ti odredbi sta se v soboto oddali v tisk.
— Splošna stavka v Novem Sadu, Subotici in Pančevu. V Novem Sadu. Subotici in Pančevu se je pršela splošna stavka, v katero so zapleteni večinoma madžarski in nemški elementi. Zato bodo razpu stili vse tamkajšnje komunistične organizacije. Do nemirov ni prišlo.
— Stavka brodarjev prenehata, fe Beograda poročajo, da se je med brodolastniki in brodarji dosegel sporazum.
— Ruski diplomirani agronomi s« Sprejmejo v naše službe. Poljedelsko ministrstvo je sklenilo sprejeti v službe vse ruske diplomirane agronome, ki so se obrnili nanj s prošnjami za sprejem. Zaposlili se bodo kot potovalni poljedelski nastavljen-ci na sedežih poljedelskih šol in na ■okruzmh poljedelskih postajah.
,,	milijona za kopališče
Lipik. Gospodarski finančni odbor ministrov, ie odobril kredit pol milijona kron za zboljšanje kopališča Upika. da bo mo»io kopališče Liplk s svoiiini dohodki vrniti dolgove.
— Medicinskim fondom sta darovali »Splošna prometna, banka podružnica	Ljubljana, prej I. C.
Mayer v Ljubljani znesek 1000 K in Mestna	hraninloa v Črnomlju
znesek 200 K.
Velika avtomobilska nesreča aa Bledu. V nedeljo, 18. t. m. ob 6. zjutraj se ie dogodila na glavni cesti Bled-Lesce	avtomobilska nesreča,
katere žrtev je postal mladi Goričan, trgovec Jože Kamjanec. Gospod Josip Jakil ml. iz Karlovca je vozli a svojim avtomobilom večjo družbo izletnikov z Bleda proti Lescam. Na klancu glavne ceste in velikem ovinku je prvemu desnemu kolesu počila pnevmatika. Avto je vsied tega s silo zaneslo na stran proti obcestnemu drevesu. Avtomobil se Je pre-tmii skoro vse potnike pokril. Le med njimi 2°, v-en z avtomobila ie tako nesreči S,	ki
bil črepinjo v Jatflnlku £ 81 * pr** sten obležal. Z Bleda Zdravnik mu je nudil prvo SravS *ko pomoč, nakar so ga takoj še dopoldne pripeljali v ljubljansko dežeL bolnico. Tu je v nedeljo ob 10. mi Ponoči podlegel težkim poškodbam, ionesrečeni, vrl Goričan, je služil .. dob rov olječ na koroški fronti, 2 f ie, kot artiljerijskl poročnik
odsikfpi boj<tv' zIasti v
Sen f >d.rožčl°e- Bil Je tam tudi
‘opom branil
imJif.it fM na predor- Bodi u zetr*ba lahka in časten spomin!
— Oproščen general. Proces broti feddcajgmaistru LlubiČIču. U
le bil obtožen radi kršitve dolžnosti v volni in radi M umorov, ki jih ji dal Izvršiti bez prekega soda. Je končal na Dunaiu s tem. da ie bil Liubičič oproščen. Oprostitev se utemeljuje s tem. da je Liubičič rav nal na podlagi vojnega zakona v siti In da subjektivno ni imel namena moriti.
Ljubljana.
»= Redna Javna seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši danes ob 17. uri v mestni dvorani.
= Nepristojnost iz Spodnje Šiške smo prejeli: Na dan shoda pred železničarsko stavko se Je nahajala v neki tukafšnli gostilni S... večja družba požarne brambe. Kar pride med goste gostilničar In začne Izpraševati, kje da so bili in ali so se tudi oni udeležili shoda. Ko Je dobil odgovor, da so se ga udeležili, lih je začel zmerjati, tako glasno, da so se zunaj na cesti jeli ustavljati ljudje! — Mislimo, da ima danes vsakdo pravico udeleževati se zborovanj, ki se mu zdijo primerna. Zato bi taka Javna nepristojnost drugič lahko izostala !
= Akad. društvo iugosl. tehnikov v Ljubljani obvešča vse redne,, strokovne in podporne člane, da se vrši 3. redni občni zbor v soboto 24. J. m. ob 9. uri na obrtni šoli, II. nadstr. 5. Dnevni red objavljen na univerzi In obrtni šoli.
= Delegati ljubljanskih športnih klubov: Sestava dnevnega reda In kandidature liste za občne zbore »Športne zveze in olimpijskega pododbora. Ljubljana, danes 20. t. m. točno ob 17. uri v »Rože!« hotela Union. Zvečer ob 20. uri »pri Roži« seja nogometne zveze. — K.
S. K. S. Sparta vabi vse redne člane brez Izjeme, da se zbero danes. to *e dne 20. t. m. ob 17. tiri pop. na športnem prostoru.
Odbor.
športni klub »Ilirija« otvorl foot-bafl-sezrvno 2. mala s tekmo s Hrv. S. K. »Vlctoria« Iz Zagreba. 13. in 14. maja gostnle nadaUe v I.jubl;a-nl Remradsk šport Klub dosedanji prvak Re>oorada. — S. K. »Tllrija« obiavlja. da le dostop na šnnrtnl prostor odslei dovolkm le s člansko Izkaznice. Ob dnevih, ko se vrše na prostoru večll tremfngf. fe dovolien Splošen dostop orotl vstonnlnf. K.
*= Zavarovanje perila. Pišejo ngm: V Lfnbfianl ie že od nekdaj navadn, da gospodaril večinoma ne perefo perila doma. temveč ga oddalo pericam Iz okolice. Nehote se nam vanjute vprašanje, kako In kaj i * . Perilo Pri perici na ka-koriienkoH način Izrinilo. Perice ne bi hotele In tudi ne mogle trpeti ško-7 *	^	,0	m°ral	tore!	lastnik.
0 7e^° Potrebno m priporočljivo, v korist peric in še bolj v korist lastnikov, perilo zavarovati zoper škodo po požaru In tatvin!, enako kakor se to godi v,drugih mestih. Želeti bi bilo, dia se merodajni faktorji zanimajo za to stvar in Jo skušajo pospešiti.
= Tatvine prašičev. Vnovčevaf-<nfcf za živino so bili ukradeni trije prašiči. Kupila tih fe gostilničark pri »Rthtariu« za 7000 K. Policiji »e aretirala tri uslužbence »Vnovčevalnf-ce«.
.	tatvine	usnja prt Polla-
. Z Pollakovi tovdTni le policija zasledila večjo družbo tatov, ki so kradli usnie ter va raznečavaff raznim čevUarskhn mojstrom. Skoda Je precejšnja. Več tatov so Ze aretira!!.
AFERA VELEVERIŽNIKA MEJAČA IN DRUGOV.
Velikansko vznemirjenje In naravnost besno ogorčenje so vzbudile najnovejše vesti, da je bila kazen znanim trem veleverlžnifcom Mejaču, Vrečku ter Trzinu vsakemu za 2 meseca znižana, da so bili ti »tički« izpuščen! iz preiskovalnega zapora, nadalje. da so omenjeni oproščeni zagovarjanja pred državnim pravd-ništvom In da bodo najbrže — z ozirom na prošnjo za popolno pomilo-ščenjc, k| so Jo poslali sedanj! vladi v: Beograd oproščeni vsake kazni.
Med našim ljudstvom dandanes mrgoli delamržnlh lndivlduov. ki so S0	^asu prelevili v krvose-
se, kateri izmozgujejo revne plasti na "flboU rafinirane načine. Semintja oblast! zasačijo tega ali onega pri nleg. ostudnem opravilu ter mu iralože zasluženo kazen. Topot se Je zasledujočim organom prvikrat posrečilo odkriti rafinirano vele* velžnfško druhal, sestoječo iz 3 ne-nrnčainežev. kateri so r Doktem pa*
menu besede izsesavali naš narod,
pa bodo — v slučaiju, da se Jim posreči še ta zadaja poteza s prošnjo — popolnoma oproščeni najmanjše kazni. Ali ie to mogoče? ...
Vlada sklicuje razne ankete za iz-bolišanle razmer, ustanavlja proti-verižniške urade, a čuda: ko se 11 Je končno posrečilo, zalotiti trojico glavnih najpretkanejših grešnikov, ki . so toliko časa nekaznovani uganjali svoje nečedne posle, hoče ista vlada I — kakor se .vidi — vse tri spustih brez vsake kazni na svobodo--------
Uboga domovina, kam ploveš?
Se-li more še kdo čuditi večnim štrajkom, ki se bijejo neprenehoma v naši madl .lugoclavMi? Seli more še kdo čuditi splošni nezadovoljnosti, katera se Je zadnji čas začela Širiti med vsemi sloji našega ujedinjenega naroda? —
Pričakovali smo. da bo s prvotno obsodbo. H ie bila razglašena k! strani protiveriniškega urada proti omenieni trojici, kolikor toliko postavljen Jez posebno verižnikom en gros, — kajt! v Istlni Je bilo opaziti strah, ki ,ei prve Hnf odkriffa zavladal v njihovem taboru. A sedaj, ko se v njihovih vrstah upravičeno domneva, da se Jim bo prisojena kazen popolnoma popustila, dobiva ostala verižniška druhal znova po-gnm za nadaljnje izsesavanje ljudstva.
Sirom le znano, da Je posebno Mejač celo dolgo dobo vojske — ko Je nešteto naših mož In mladeničev
trpelo nečloveške muke po raznfh frontah, ko fih le toliko preganjanih zdihovalo po lečah, ko fe tisoče naših drobnih malčkov ugastih oči drsalo zaman po mestnih ulicah za skorilco kruha — sedel v Izobilju doma za nečlo tor vprfffl «; čnfcotarfo. mactfo.
f.	t. d. Znano ie T »nbHančaiuorn. kako Je omenieni verižnik z denar lem, ki »e ga drži kri ubogega lludstva napalal po zabavahščfh svoje vredne mu ve-rifnfške drnce in da fe v noči o* vel sofv>te na vehko nedelfo. ko Je bil 1*. Pnščen b. zanora, zbral svofe na Mase ter IIm nfačaf v nekf Hublfa^skf Kavam? 50 steklenic šampanjca. Priče na raznriia<To!
In taki lb»d?e naf bodo oproščen! vsake kazni?' Ne — če Je samo senca pravice še na svetu mora zadeti te liudl natstrožsa kazen.
VMr. ali hr>če? nanrei nledat! bedo rezadovnlfnost <n štraike med našfm llnds*vorm? Dnamo, da z železno nesffo brezobzirno udari? v obmze tem rtirdskim hffenam. kf seda f kfecenfazffo na mffost a so v pr-ve^i unodnem trenutku ?e zopet pripravljene glodati nanrei------------------------
Več konzumentov.
JugDslovenska Matica!
.Tugoslovenska Matica. — Ustanovni občni zbor glavne podružnice r Ljubljani se vrti v nedeljo ob 10. uri donoldne dne 25. t. m. s sledečim dnevnim redom! i. Pozdrav pred-sednika pripravivataega odbora, 2. Poročilo pripravljalnega odbora, 3. Volitev odbora, a) predsednika, b) podpredsednika, c) tajnika, d) blagajnika, e) ostalih odbornikov, f) od-borniških namestnikov, g) pregledovalcev računov. .4. Slučajnosti. Krai občnega zbora se sporoči pravočasno. V smislu pravil (člen 5.) Imaio aktivno in pasivno volilno pravico vsi častni ln redni člani ter dobrotniki stari nad 18 let. Istega dne se vrši v istem kraki ob 9 uri sefa pripravljalnega odboja. Da bo mogoča razdeliti pravočasno vsem članom legitimacije, se poživljajo vsi nabiralci članov v Ljubljani, da nemudoma oddajo nabiralno pole z nabiralnimi zneski v uradu. Člansko legitimacijo dobi vsak član v uradn ali na ootom poverlenika, pri kate rem se je vpisal. Vsled tega se naprošajo vsi poverjeniki, da prevzamejo nalogo razdeliti legitimacije med one člane, ki so Jih sami prido-bill. Vsi oni, katerim doslej ni bilo mogoče Iz kateregakoli vzroka pristopiti, se naprošrio, da se nemudoma zglase v uradu ob uradnih urah, to je od 9 do J 3. Kdor bi pravočasno ne dobil legitimacije, se mii vroč! pred občnim zborom. Ob' enem se poživljajo vsi člani, da se nora7govore me<J seboj o kandidatih in pripravijo eventneine tozadevne predloge za občni zbor. — Pripravljalni odbor. Pražakova ul. A. I. nadstrop-h
Gledališče.
ZAČETEK PREDSTAV V OPERI IN DRAMI.
M z ozirom na poletni Čas spremeni. Začelo se bode že v torek 20. aprila ob 8. url zvečer, Prosi se slavno ob-Sfeatvo, 'da točno orlbaša ker knato
biljeterji strogi nalog, da brez izjeme
nikogar ne puste v avditorij, aloo Je uvertura ali dejanje začela
ZVIŠANJE CEN ABONEMENTA.
Zaradi štrajka je uprava svoje-časno razveljavila vse pogodbe s člani opere, ter vsled tega ni mogla dokončati obveznih 30 opernih predstav za vsaki abonement. Od teh 30 predstav je za abonement odigranib le 22. Uprava je sklenila, da za dolž- I nili 8 predstav za vsaki abonement | vrne odpadajoči znesek dotičnemu g. abonentu. Abonement je vplačan za 30 opernih in 30 dramskih, torej 00 predstav. Od vkupno vplačanega zneska se povrne 8 šestdesetink.
Ker se je pa dosegel sporazum med člani ui uprava se otvori nova sezija in abonement na 8 novih predstav za vsak abonement. Vsled vedno rastoče draginje je uprava prisiljena članom zvišati gaže, zaradi tega tudi zvišati abonement ter vstopnino izven abonementa. Za ta novi abonement so na repertoarju v Izgledu opere: Trovatore, Vesele ene VVindsorske Thais ali Carmen in Poljska kri.
Dosedanji abonenti imajo prednost zadržati svoj abonement za teh
8 predstav. Prosi se dotične abonente, kateri zadrže svoja mesta za teh 8 pregstav, da vplačajo v pisarni tajništva v opernem gledališču za: lože v f. nadstopju št. 1 In 2 320 K, št. 3 333 K 60 št. 4 in 5 347 kron 20 vin. št. 6 ln 7 360 K št. 8 im-
9 .388 K. Lože v pritličju št. 1 388 kron št. 2 in 3 280 K št. 4 300 K št. 5 in 6 320 K. Lože v H. nadstropju št.
5 240 K št. 6 253 K 60 vin. Partemi sedeži I. vrste 88 K II. in Ul. 80 K IV.-IX. 66 K 40 vin., X.-IX. 51K 20 vin. Balkonski sedeži prve vrste 64 K 40 vin. II.-III. vrste 40 K. Galerijski sedeži !. vrste 28 K U. V. 20 K.
Prva predstava novega abonementa se vrti v torek 20. t. m. »Faust« za A abonement. Naprošajo sc gg. abonenti, da do četrtka vplačalo povišek ker v nasprotnem slu-čafu se bo moral dotlčnf,sedež pro-dad. To blagovolijo vzeti gg. abonenti na znanje.
REPERTOAR LJIinUANSKEOA GLEDALIŠČA.
Opera.
19. aprila, ponedeljek zaprto.
20. apri’a, torek: »Faust«, ab'. A.
21. aprila, sreda:	»Žongler«, ab. B.
22. aprila četrtek: »Rnsalka«, ab. E.
23. aprila, petek: »Faust«, ab. C.
Drama.
19. aprila, ponedeljek: »GoSgota«, ab. B.
20. aprila, torek zaprto.
21. amila, sreda: »Saloma- Slepci«, ab. C.
22. aprila, četrtek: »Nora«, uradniška predstava, izven ab.
23. anrila, petek: »Saloma-slep-ck ab. D.
24. aprila, sobota: »Smrtni ples*, Izven ab.
25. aprila, nedelja popoldne: »Tmfutčlca«, znižane cetie izven ab.
25. aprila nedelja zvečer: »Salo-ma-slepci«, izvem ab'.
Književnost in umetnost.
Simfonični koncert. Prav toplo ga pozdravljamo, škoda le, da je edin sam in še ta proti koncu kocert-ne sezone, ko bi btH že od jeseni sem imeli lahko vsak mesec vsaj enega. Obisk četrtkovega koncerta je:dal&-ko presegal vsako pričakovanje in je jasno pokazal, da je bila bojazen pred slabim gmotnim stanjem prirejanja simfoničnih koncertov docela neupravičena. Občinstvo Je z očl-vidini zanimanjem poslušalo posamezne točke precej obširnega vzpo-reda, ki je prinesel večini poslušalcev ustrezajoče in lažje umljive skladbe Masseneta, Griega in Dvoraka,. poleg teh pa glasbenim gour-mandom klasično Beethovnovo tretjo veliko Leonorino uverturo in čajko vskija peto simfonijo, z duhovito zasnovanim prvim stavkom ln prekrasnim Andaute.
Naš gledališki orkester je priznano dober, zlasti kar se tiče godal In ie pr sam. točke pod vodstvom g. ravnatelja Rukavine podal sigurno, nekatere prav ternperametno. Vzorno je bil izveden posebno začetek Leouorine uverture. Marsikdo je imel vtis. da le hotel g. Rukavina, ki je nekatere stvari drigiral na pamet, š tern koncertom odgovoriti na napade ln očitke letošnje kritike.
Posebno pozornost so vzbudile fr! pesmice L. JVL Škerjanca k! jffi! Je pohvalno prednašafa oo. oevka
g.	Thierrrvjeve. Škerjanc je izreden skladateljski talent in le opozarjamo merodaine čiriiielje, da mladega skladatelja, ki je poklican, da naat ustvari še mnogo lepih del, podpirajo in mu omogočijo eksistenco.
Naj ne ostane to prvi simfonični koncert osamljen. Sledijo naj mu, če že ne v tej koncertni sezoni, ki se bliža koncu, vsaj v prihodnji redni simfoičnl koncerti, katerih nujno potrebo za naš glasbeni napredek po-vdarjatl bi bilo odveč.	—r.
Drobiž.
* Najboljši Shviok na Angleškem
Je danes igralec Mr. Moskovič, ki Je prišel pred leti v London Kllub temu. da ie niegovo izeovarianie iako napačno, imalo danes Moskoviča za najboljšega predstavitella Shvloka. Kritika mu pole samo slavo. Zanimivo ie, da Moskovič doslei ni igral nobene druge vloge. V prihodnjih dneh nastopi v neki drugi vlogi. Kritika in občinstvo le iako radovedno na niegov uspeh.
* Japonsko pivo. Japonci so jeli ku-hati pivo v veliki met i in so postali v: tem oziru nevarni tekmeci Avstralcem. Svo| čas so nakupili ogromne množine slada v Avstraliji ln ker mo-relo tudi poceni dovažati lečmen iz Ruske in Mezopotamije ter dela japonsko delavstvo naravnost za smešno nizke mezde, bo japonska pivovarska obrt kmalu tako obsežna, kakor ie na zaoadu. Poleg tega vsega ie japonsko pivo tudi iako okusno, kar priznavalo celo Avstralci, in zato se le bati. da bo laponsko pivo izpodrinilo avstralsko Divo še iz nlego-ve lastne domovine.
* Riza beg tepen. Vsem Ljubljančanom gotovo v dobrem spominu ostali fakir, etc., Riza beg se j« prošle dni produciral na meji stare Srbije, v Vranji. Vstopnina k predstavi je bila tako visoka, da so jo zmogli samo petični sloji, kar pa ni bilo povšečl revnejšim Vranjčanom, Komaj je Riza beg začel svojo predstavo — evo poloma! Seljaki so vdrli v prireditvene prostore, izgnali bogate gledalce, ki so se dali zvo-diti za nos, in nabili Rizo bega tako močno, da so ga takoj morali odnesti v bolnico, kjer leži sedaj težko bolan.
* Amerlkanska zgradba v Varšavi Poljsko-amerikanska trgovska zbornica »Union Liberty« se je obrnila na poljske oblasti s prošnjo. da se J! dozvpli kidanje prve amerikanske orjaške zgradbe v Varšavi Pila bi to trgovska zbornica zgrajena iz železa ki betona a 15—17 nadstropji Kapital za to podjetje znaša 7 milijonov dolarjev, Id Jih je prispevala Izključno amerikan-ska poljska kolonija. Tvrdka se is obvezala, da bo namestila na zgrad«
* Haremi so so modernizirali. Sedanji francoski generalni konzul v Londonu George« Bouzol, ki Jo dalje časa bival v Egiptu, je prinesel v angleško prestolico mnogo zanimivih podatkov o razmerah In razpoloženju v Egiptu. Med drugim trdi, da imajo Egipčanke iz boljših' rodbin mnogo večji upiiv ua javno življenje, nego Angležinje, ki ne Živijo v haremih. Sedanji haremi niso več, kakor trdi Bouzoi, tako zaprti svetu, kakor so bili v početku dvajsetega stoletja. V salonih, ki pripadajo ženskim oddelkom palač, se prirejajo često zabave, na katere s« vab Do sorodniki, prijatelji in znanci, V-teh salonih se vršijo polslužbeuf sprejemi in se kujejo razne spletko, katere se kasneje izražalo v javnem žl vije ju. Haremi torej sedaj ne igrajo samo večje uloge v privatnem življenju In posledice tega se bajk fe zelo opažajo .v Egiptu.
* Zgodovina zibelke Napoleonovega sina. Pariški mestni svet j* nedavno sklenil, naj se od Avstrijo zahteva vrnitev zibelko Napoleonovega sina, kralja rimskega. V Parizu se je namreč splošno mislilo, da se ta dragocena zibelka še vedno nahaja na avstrijskem cesarskem dvorp. Zibelka ni bila dragocena samo radi svoje velike vrednosti, temveč tudi kot zgodovinski spomin Bila je iz čistega zlata ln srebra ter vsa okrašena z dragulji, katere so svoje dni darovala francoska mesta Pariz, Lyon, Marseille in Borde-aui. Izdelana je bila po načrtu znamenitega Prudhona. Kakor pa se )• sedat: dognalo, Je bila zibelka žet vrnjena Mariji Luizi, Napoleonovi soprogi in parmski vojvodinji, ki jta za časa lakote ta razsajanja kolere v Parmi L 1831 zapovedala zibelka razbiti, a zlato in srebro zUtl v do« nar v korist bedtaega prebivalstva^
Izdajatelj ta odg. urednik A. Pesek. Tisk AXM. tiskarne« r UubljanL
Proda se:
Proda no il»#nad«iropnn
hlAa. Pojasnila daje pisarna dr. Novaka, dr. Kobala v Ljubljani, Dalmatinova nL Štev. 8.	S66
Prvovrsten semenski krompir po K 4'50 kg, oddaja Slovenska kmetijska družba tudi neudom v skladišču Turjaški trg 3.	665
Naslov
bea
Prod« se Sokolski kroj. v upravi Jugoslavije.
ff.ep čellmlAeh liter no K 4*—, pri odjemu 80 litrov po K 8*— ec dobi v trgovini s semeni Sever «fc Koinp., Ljubljana, Woliova ulica 12.
546
0
glasi v „JugosIavijiw imajo naj« boljši uspeh, ker je zelo razširjena in jo vsakdo rad čita
600
Slavnemu občinstvu se priporoča
KAVARNA CENTRAL =
poleg Zmajevega (jobllejregaj mostu.
Lastnik Ste v O Hiholit. KOSTE
Kupujem »taro stoto In
:: po itajvlšjih dnevnih cenah, s:
iujzij rim, mm iiica i.
Velika izbir« alatnine, ur, srebrnine in briljantov. Popravila tzvrtujem v lastni delavnici točno ib solidno.
Proda se mramornata pretlkal.ia plošča v leacnem okvira za akumulatorsko napeljavo 139X130 cm, kom-plrtna z vsemi inštrumenti, v popolnoma dobrem stanju, predvojno blago. Naslov pove uprava Jugoslavije.
=.   Veletrgovina	--
P. Teslic I drug, Sisak.
jn, mješovi'u rotu, vino, žestoka piča i žestu, žito, surovine,
Menjalnica
ARSENICA
Zagreb, Nikefiteva ul. 3.
Kupuje i prodajo najkulanlnije ave vrati srebrnog, slalnog 1 papimog nove«. 643
Udeležbo želim
pri kakšni novi industriji v Sloveniji.
Dam na razpolago parni kotel 50 mJ kurilne plosk, ter parni stroj a 40—50 konj. sil., event. tudi primeren kapital. Sem Slovenec. — V poštev pridejo samo serijozne ponudbe, ki naj se naslovijo na „Poštni predal 47“ Ljubljana. 562
Vsakovrstne slamnike,
Kupi se:
gradjevni materija!, ugljen, ktmičke i tchničke proizvode, razliČMC torbice, predpFBŽ-mamifaklumu robu i stoku. — Nam« na veliko 1	604	„:i„^	„i„ —x„i„„ j„
Kupim 1 ali 2 preprogi n pl-J »arno Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije" ped ..Preproga**. 437
Sluibe:
Žagar)« zanesljivega na vene-tfjansk) Jarem in kurjača za parno loko-n obilo sprejmem. Hrana in stanovanje
lahko v hiši. Alojzij Kanc, Mengeš. 558
Hočem tlela! Sem elektrlker, kinooperater, grem kot paznik k turbinam ali podobno, magaziner, kurjač, (razumem vsa dela kot paznik pri kotlih . in strojili). Sem Inteligenten ter se ata-, vlm vsakomur rad na razpolago. Naslov > v np avi .Jugosla\lje“.	566
SOL
i cele vagone
takoj od skladlšfa dobavlja tvrdka
nike, slamnate Solne in , druge pleterske izdelke 1 priporoča po primerni ceni g, trgorcem
Franjo Cerar, tovarna stam-liikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani.	358
Vi8HMHsnnw
Spretnega, izvežbanega
nabiralca oglasov
VltPBIBl U|1IUIIIMIIU .JUUUJ1.HIIJL IJUlUjUlM, Karlin iti 11.
Ferdo 8 e rt, Maribor, h\Ši CSSti 21 Kunniemo
Brzojaviš SEAT, Maribor. - Tel. Interurban it. 255. , Ur
MladeiiJč star 28 Ifl. bivši dijak, pri vo akih bil kot rač. podč. čeli pršutom«.* mIiižIic. Ponudbe na uorav-nlštvo .Jugoslavije* pod šifro S. G
S«IVr ziute>iijlv in |io>ten debi takoj službo pri delniški diužbi »Croatf«®, Gosposvetska cesta 2.	663
Razno:
Mče sc Uru>.ut«uik z večlim kapitalom zn 2e dobro idoč obrt, edina svoje stroke v mestu. Cenjene ponudbe prosim na upravo Hsta pod šifro „A. K\ ^	 561
Mizarstvo Matija Perko v Spodnji Šiški, Celovška cesta 121 •« priporoča
v blagohotno upoštevanje.	162
Eau de Cologne 250
de la Maieon DRIAY-Pari8
,!! Vp! plos trne H’oi!!! Bell zsltlevano lot zlato!
Kolinska voda <■ n* P3R1FJ8
250	^nevni^
Tomasovič i Viskovič
MM, Psietifeva 22. itkfn 12-58. Brcojsil: JIHIS".
i Veletrgovina vinom,
prMa m liogaio ikMiflt izvrstnih ealoiotimkiti, tasalskiti i hrvalskib vina.
: Tvrdke ; DRIAY-Parl8
Vent en groš. — Parfnroerie dee Fleure de France.
Ljubljana
Prodaja na debelo. Parfumerija cvetja Francije.
Pred Škofijo 21.
»DRAVA1
veletrgovina s papirjem v Za-grehu. Brzojavi: .Drava4. Zagreb.
i ■ ■*<*...
KOTLOV
Kina železnato vino
lakarja „Pic<ollJa“ v Ljubljani,
Danajska cesta, krepča malokrvne,
nervozne, oslabele odrasle in otroke. Naročila proti povzetju.	>68
Moje življenje1
H avtoblograiiina knjiga največjega slovenskega modernega knjiievnika Ivana Cankar)«. Knjigo, ki vseboje tudi spomine na mater, Je Izdala
„Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Pošljite takoj IS kron in pišite ponjo I
vagonov
"modre"
'"galice
t takojšnjo zajamčeno dobavo, franko vagoni Trst po jako ugodni ceni se dobi pri tvrdki Rudolf Zorč & Komp. Ljubljana, Gledališka ulica St. 7 TI.	534
Sprejmeta se takoj preti dobri plači:
korespomientinja,
zmožna slovenske in nemške korespondence, stenografije in stro.eplsja ter
samostojna pisarniška ženska moč,
LES
večja množina, vseli vrst zn pranje, kulio žganja, kuho polente, matih in večjih, ter razn<h drugih pride v kratkem iz največje prvovrstne evropske tvornice, od katere glavno zastopstvo imamo mi za celo Jugos’avijo.
Naročila sprejemamo v predzabeležbo po najnižjih dnevnih cenah. Materij«! zajamčeno prvovrstni. Naročila prosimo poslati na
„METALLUM“
«1. d. za promet železa, kovin in tehničnih proisvodov.	Z A 0 REB, Licu 112.
Telefon 21-09. Brzojavi- .METALI,UM“.
M je izvelbana špecerijska prodajalka In bi bila vešča v prt engroa prodati. — Ponudbe le prvovrstnih moči na| se vpošljejo na naslov: I.|nt>tJ»n«. pnštnl predal Atov. Ul.	482
rezan, tesan, okrogel, drva in oglje kupuje in prodaja
,.SEVER"
drniivo n iidnifflialtM diauke M\n
občevanju s strankami Marib°r. Tegeithofova Cesta 45.
mm m\ Pohištvo. Wi»ftU
Spalne, jedilne in gotspodske sobe, kuhinjska oprava, podložil modroci, otorrmno, spalni in dckoracijski divani, jiostelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne po&telje in umivalniki ler vso vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste dQ najfinejše izvršitve po - - - Jako nizkiii cenah pri tvrdki za pohištvo
Karol Preiš, Maribor, Stofni trg -6.
KOLONIJALNO, ŠPECERIJSKO In PREKOMORSKO BLAGO ua veliko
300 pri veletrgovini
»1
U
d. d. za proiuet zemeljskih proizvod v, kolon, in drugega blaga
»••eeeeeeeeeeie« toeeea«eee«eee|»BKBeKKB
Pozori f Pavel In pevska društva! f Pozori
preje
u nUff.aUBBR
Teleten: 106. - Brzojavi „Fmetas“ Usunovlj. 1^83.
Zahtevajte cenik 1	"H8
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod.
v Ljubljani, Dunajska cesta 17, ja ustanovila oddelek za
življenska zavarovama.
Sprejema: Viivljeusketn oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja VEch premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki so poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.	456
Podružnica: ChLJE, Breg 33.
K, Linhart, urar
Ctosposvet&ka c. 7.
Velika zaloga zlatih, srebrnih In niklast<h ur, kakor Omega, Schnfihausen, stenske nre z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsak čas !n te solidno izvrže.	990
Semenski in jedilni
k ror” * ’“***
[Pir -m
razpošiljam na vagone, 100 kg K 430*—, l »kor tudi vsako manjšo množino v vrečah, katero mora stranka v poslati 100 kg K 440-— franko postaje.
552
Martin Sumer
Konjice.
Wfala pesmarica
za nebi zhi; Upu izdaja 11X15 c« —sss asm.’".
Stev. 1. Davorin jenko: Sto čutiš, Srbine tužni?
2, Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka.
3. Anton HajdrU}; Slabo sveča je brlela.
„ 4. Anton Hojdrih: Pod oknom.
„ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah.
Vsako pesena atnue x K; u levodov 10 K.
Dobiva sc v
Zvezni knjigarni, Llubtons, Marijin trg štev. 8.
s
*
(S*
* Ocenjevalne komisija za presojo konkurenčnih osnutkov za zgradbo Trboveljske prt-mogokopne družbe v Ljubljani je na podlagi proučevanja in skupnih • posvetovanj spoznala za najboljše nižje navedene osnutke in jih odlikovala z cenami določenimi v konkurenčnem razpisu.
I. darilo 10*000 kron
osnutek označen z geslom L.-T. projektant inž. arbit. Adolf Leo Dakič v Ljubljani.
II. darilo 6.000 kron
osnutek označen z geslom ,Predlog*, projektanti Tvrdka Viljem Treo arhitekt in stavbenik, Ljubljana.
III. darilo 4.000 kron
osnutek * geslom T. P. D. v L. projektant Ladislav Lauda, arhitekt v Sarajevu.
Ocenjevalna komisija Je dalje sklenila pohvalno omeniti projekt z gesli: »Črni kralj", »Oblikovanje*, »Nova doba“, »Črna ruda*. Izmed teh sta bila priporočena v nakup po določenih zneskih po 2000 K osnutka z gesli: »Crm kralj m »Oolikovanje*,	,	.	,	.	v
Razpisovalka vabi projektaute pohvalno omenjenih m v nakup priporočenih osnutkov, da izjavijo če želijo da se njih projekti razstavijo pod njih imenom, oziroma če pritrjujejo predlaganemu nakupu.
V Ljubljani, dne 12. Aprila 1910.
Razpisovalka:
Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani.
jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg 8, WoBf©va ulica 1 — Pgd&uinica v Iteski Sob©*! .
obrestuje hranilne vloge	čistih	brez	odbitka
in vloge na tekoči račun	mm	/
Ustanovljen septembra 1919. Prometa do srede aprila nad 31,000.000 kron.
4
rentnega davka.
o /0
Neposredno pod državnim nadzorstvom
J