Počtni urad 9021 Ceiovec — Veriagspostamt 9021 Ktagenturt iihaja v Ceiovcu — Erscheinungsort Kiagenlurt Posamezni izvod 1.50 šii., mesečna naročnina 5 šiiingov Letnik XXVII. Celovec, petek, 7. julij t972 Štev. 27 (1564} Pozitivni in negativni pojavi ob našem vprašanju Pereča ^prašan/a slovenske naroJ-Moi/rze ^^a/?noyt: na Korošcem jo 1?T ^ za7n/l te^en v o^pre^/a pol:71čne-Ra zanlman/a. A*ar dvakrat se pojavila v 7eželnc?n zl?ora m enkrat v parlamenta, v soboto pa so mo/?l-^zlra/a stare In mla^e j.Fram^cuce" "d pivo v 5c/?olzov vrt v Borov/je. Stvarna ocena vse/? te/? ^ogo^ov te vse^a^or zanimiva. Predvsem /e angažirano postat?l/an/e socialistični/? M:a?::!atar/ev, zlasti deželnega glavarja Sime /7: deželnega poslanca Gat-tcnl?ranner/a pokazalo, da pr: lan-s&em zavzemanja socialistične stranke v MrosMm dežel?:em z^ora, da /c odprta vprdid^;d slovenske narodnost-Me s^apnostl trel?a končno rešiti, H: /e zd slačajno, en^rdtMO za/?tevo, fnarveč da gre pr: tem zd spoznan/e In resno vol/o vodstva ^oroš^e socialistične stranke, da se vsaj deloma tzpolnl/o že po/ stoletja stare o/?lja-^e In z državno pogodl?o Iz leta /93^ prevzete mednarodne obveznost: do Masega Ijadstva. Čeprdv te z Iznašanjem deželnega Rlavarja glede „rdzprjCMOtt:'" naše narodnostne s^apnostl nlM^or ne (Moremo rfrtnidf:', pd z zadovoljstvo'" jemljemo na znanje njegove jasne a-Rotovltve glede več ^ot po/tto/et^egd He:'zpo/M;evdM;d dani/? o/?ljal? In glede potrebe dokončne :zpo/rz:tve v državni pogoji: zajamčeni/? pravic, če Md/' avstrijska repakdka postane verodostojna v oče/: mednarodni/? fo-famov. Temeljita analiza celotne problematike s strani poslanca Gatten-brannerja, ki te /e kakor deželni glavar In poslanec Takas ponovno Izrekel tadl prot: agotavljanja manj-M^e, pd te posekno jasno kaže na odločnost vodilne stranke v t/eže/:, ^d te td7: prot: vo/;: trd^:c:'oMd/w:7: Mdc:owd/:tt:čw:/: drogov ^OMČMO tpo-pr;'we t pereči: vprdtd^/: Mdte Md-ro^Mottrte t^dpMott:. To M: /e rzdšd ocewd, wdrveč td^: oce^d ^orot^e ^oo2drz:'tt:'čwe tfrdd/te, ^:' v tew vprd-^dr:/d <7o te7d/ toc:'d/:'ttow M: prtzdd-'d rto^e^e :'d:'e:'dt:'ve. O^prtott vo^ttvd ^PO 7o tegd ^prdtdH/d pd te v;'&' potc^do td7: v ^e/ttvd, Jd /e 7eže/d: pot/dMec /dd-Mo Ogr:t /d/:^o o^r:to :'zwdtd/ ttd-"tče t/ove^t^e Mdro^rtottMe t^dpMo-sf:, te t pre7/dgddo ret:'tv:/o :M M/ewo dtcrr:e//';'tv;'/o M:^d^or Me rnore ^^r:M/dt: ter /: zdrdJ: tegd Me Mtore */dt: tvo/egd pr:'ttdM^d. Dd /e td7: v rdzprdv: ^ vprdtdM/d ^preweM:/:e oM:Mt&:7? ttrd^tdr ^r:-*/ČMo opozor:/ Md Zdt^r/*/;eMott Md-^egd Z/dJttvd o/: tpreMteMt/:: td^: Md-^OMd/Me ttrd&tdre v Mov:T oM:Mt^:7: M*e/d/:, pd ver/etMO Me /*o t/o v rdčdM /?:' ve^MO tpet tr<7;/o, Jd ^oro-S/oveMc: v dvttr:'/t^:7: ttrdM^dA Me M^oremo pove<7dt: :M dretMtčevdt: tvo-M? ZdAfev. , Prež ^vorMd Me v &oro%: OVP, ^eprdv /MordfMo pnzMdt:, Jd /e to-Mrdt td^: v te/ ttrdM^: pr;t/o 7o MC-yga preM?:^d. Vtd/ Jrdg: preJte^M:^ ?eze/Megd z/:ord ^r. AfdyerPo/er te ^ prv:č v zgo^ovtM: /:ot č/dM te ^tdM&e :z/dv:7 prot: dgotdv//dM/d ^MdM/ttMC. V &o/:&or to M: /e 7ogovor-^Md d/: vtd/ Zdže//CMd td^t:^d, Md/ t/dž:7d po/:d7: :'z T:M/ — Md /tdr **' ^dZd/ :Mterv/d ^r. A/dyerAo/er/'d v *\o/^^ze:tdMg —, /<; Mo to :'zMdtd-**te vte&d&or ZMdwcM/e prew;^d d/: ^td/ 7vo/Megd g/cJdM/d Md Mdtd vprd-*"M/d v vrttdP OVP. . TreMdtMo pd v te/ /*rez 7vowd o7-'°čd/o te :'zrdz:t: MettrpMež:', /td/tor /e ^oMzd/d JeM:oMttrdt:vMd dtfe/ežM **teM:'p ve//d^ov Md z/:orovdM/d Pfe:-*^dt^:'eMttd v 3orov//dP. Dd te /e po- Manjšinsko vprašanje v dežeinem zboru Koroški dežeini zbor je prejšnji teden — kakor smo kratko poročaii že v zadnji števiiki — razpravijai in skiepai o raznih vprašanjih, med drugim tudi o združitvi občin. Povsem nepričakovano pa je med zasedanjem prišio tudi do obširne debate o manjšinski probiematiki ter se je pri tem pokazaio, da se je pri predstavnikih posameznih poiitič-nih strank in spioh pri večinskem narodu gtedanje na vprašanja sio-venske narodnostne skupnosti bistveno spremeniio. Pretežna večina danes priznava in poudarja, da je odprta vprašanja treba končno urediti, kajti od tega, kako bodo izpoinjene stare obijube in ziasti obveznosti iz državne pogodbe, je odvisen ugted Avstrije v mednarodni javnosti. Zakon o dvojezičnih napisih pred parlamentom na Dunaju Na včerajšnji seji je pariament razpravijai o zakonu za ureditev dvojezičnih topografskih napisov in označb v 205 naseljih južne Koroške. Potek razprave in glasovanja ob zaključku uredništva še ni bil znan, vendar je bilo že vnaprej precej gotovo, da bo zakon sprejet z glasovi socialističnih poslancev, ki imajo v sedanjem parlamentu absolutno večino in torej lahko sami brez podpore ostalih dveh strank sprejmejo zakone, v kolikor !e-ti ne vsebujejo ustavnih določil, za katere je potrebna dvetretjinska večina. Obširneje bomo o razpravi v parlamentu poročali v prihodnji številki. Medtem so tudi gradiščanski Hrvati ponovili svojo zahtevo po uvedbi dvojezičnih topografskih napisov. Hrvatsko kulturno društvo na Gradiščanskem je namreč 21. junija poslalo zvezni vladi na Dunaju vlogo, v kateri zahteva dvojezične napise za tiste kraje, kjer živijo Hrvati ali pa prebivalci hrvatskega in nemškega materinega jezika. V vlogi gradiščanski Hrvati opozarjajo, da so bili v zadnjem času v hrvatskih in dvojezičnih vaseh premazani enojezični nemški napisi in dopolnjeni s hrvatskimi krajevnimi imeni. V tem vidi društvo izraz nezadovoljstva, ker člen 7 državne pogodbe še vedno ni izveden, ter zahteva namestitev dvojezičnih napisov. Pri tem poudarja, da mora ob dobri volji gotovo biti možno izpolniti na-pram brvatskemu prebivalstvu obveznosti, ki jih je Avstrija prevzela z državno pogodbo. Razpravo o manjšinski problematiki in posebej o načrtovanem zakonu o dvojezičnih topogratskih napisih je sproži) OVP-jevski poslanec dr. Paulitsch, ki je socialistični večini očital, da je pobudo in predlog za tozadevni zakon dala brez poprejšnjega posvetovanja z drugimi strankami. Izrekel se je proti temu, da bi zakon o dvojezičnih napisih temeljil na rezultatih ljudskega štetja iz teta 1961, ker iz tega ljudskega štetja ni mogoče delati zaključkov o številčni moči manjšine. Ob koncu pa je dejal, da bo morebitna sklenitev tega zakona ustvarila na Koroškem permanentno žarišče nemirov. Proti zakonu sta se izrekla tudi FPO-jevska poslanca Silla in dr. Geringer, ki sta — kakor že tolikokrat v zadnjih letih — ponovno zahtevala ugotavljanje manjšine. Nasprotno pa je OVP-jevski poslanec dr. Mayerhoier izrecno naglasil, da danes ni več kot nekdaj mnenja, da bi bilo tajno ugotavljanje manjšine primerna pot za reševanje manjšinskih vprašan). Sicer se je ponovno priznal k priznavalnemu načelu, vendar je menil, da nobena država ne more prisiliti svojih državljanov, da bi se opredelili. Pri tem je tudi opozoril, da koroški Slovenci odklanjajo vsakršno ugotavljanje manjšine. Posebno zavzeto so v razpravo posegli socialistični poslanci. Podpredsednik deželnega zbora Paw-lik je poudaril, da za zakonom o dvojezičnih napisih stoji celotna socialistična frakcija. Poslanec Gut-tenbrunner je spomnil na čas pogajanj o avstrijski državni pogodbi ter dejal, da bi takrat vsaka avstrijska vlada lahko pristala še na mnogo več pravic v korist manjšin, kot jih vsebuje člen 7, samo da bi Avstrija končno dosegla svojo svobodo. Tudi v politiki mora vladati morala, je naglasil, zato je prevzete obveznosti treba tud) Izpolnit), pa naj bodo prijetne ali ne. .Člen 7 državne pogodbe zagotavlja pravice slovenski manjšini na Koroškem, nemško govoreči večini In vsem, ki se k nje) štejejo, pa člen /fg Vf/jdMv dVT :M FPO ZM4?f/ IdfM fM: /?owpe//s&: soc:'g/:sf:ČM: ŽKpdM, /:% /e M7MO JoMz več za yr%v:/Mo occMo freMKfMcgd po/:7:ČMCga sfdM/a v r/ež(7:' M4 o/rČMCM: zMrK Ž60, M /e Mo Mgorov/jeMo, e/a progresivno g/e<7aM/e Mac/oMa/nega vprašanja, &: /e v zaJnjiT: /e;:A proJr/o v strankino vodstvo, .na ža/ost še ni posta/o /ast števr/nik okč:'nsk:k funkcionarjev na Jvo/ezlčnem ozemlja, ki očitno mislijo, 7a morajo z oklastjo prevzeti tM: nacionalistično miselnost njlkovlk llkeralnlk !an7MM(!ovtk!k pret/kotfnrkov na položajlk". 7 ničesar ne bo vzel, razen da bi njihove zahteve šle preko avstrijske ustave." Poslanec Guttenbrunner je tudi ugotovil, da je Jugoslavija priznala meje Avstrije, Slovenci pa so lojalni avstrijski državljani. .Kdo torej ogroža skupno domovino! Tisti, ki skušajo z govoricami ustvariti vtis, kakor da bo na Koroškem nastalo slovensko ozemlje," je poudaril in na naslov .Abvvehrkam-pferjev" naslovil vprašanje, ali hočejo osporavati obstoj manjšine. Odločno se je Izrekel proti ugotavljanju manjšine, ki da je neizvedljiva v pogojih, ko je na račun Slovencev že spet slišati grožnje, naj pospravijo svoje stvari In gredo tja, kamor spadajo. Svoja Izvajanja je zaključi) z ugotovitvijo, da bo v manjšinskem vprašanju treba najti rešitev, tudi tedaj, če bi bili vsi proti. V razpravo je posegel tudi poslanec Hanzi Ogris ter v imenu slovenske narodnostne skupnosti poudaril, da obe osrednji slovenski organizaciji odklanjata predlog zakona o dvojezičnih napisih, ker Na svojem zasedanju prejšnji teden je koroški deželni zbor razpravljal in sklepal o združitvi občin. V razpravi je sodeloval tudi poslanec Hanzi Ogris, ki je (čeprav nekateri trdijo, da Slovenci v okviru avstrijskih strank nimamo možnosti povedati svoje mnenje in se zastaviti za svoje pravice) zelo jasno in odločno izpovedat stališče in pomisleke slovenske narodnostne skupnosti. Uvodoma je poslanec Ogris ugotovi), da se Slovenci spričo velikanskih gospodarskih in družbenopolitičnih sprememb nikakor ne zapiramo pred potrebo nove ureditve občinske strukture, da pa imamo Korošci Slovenci samo vprašujemo, Maj lio^o fari! merodajni spoznali, %je je ra&rana nemočnost: znosne rešitve MrošMga vprašanja. Dokler M7o Dclmat^lcnst In poJolmc organizacije laMo z demonstrativno podporo politični/? faktorjev nadaljeval: svoje razdiralno delo In dokler ji/? M tadl vlada klicala na posvete In razgovore glede naši/? vprašanj, namesto da 1?1 v smisla ^ 5 člena 7 državne pogodbe prepovedala njl/?ovo dejavnost, taM dolgo ne /?o znosne rešitve naši/? pe?ečl/? vprašanj, pa tadl ne mirnega sožitja v deželi/ menita, da to ni edina možna rešitev. .Kljub temu pozdravljamo vsak korak, ki gre v smeri uresničevanja določi) člena 7 in ki prispeva k zagotovitvi pravic slovenske narodnostne skupnosti, predvsem pa smo si vsi edini v odklanjanju zahteve po ugotavljanju manjšine." Prav tako je ugotavljanje manjšine zavrnil poslanec Lu-bas, ki je naglasil, da bo Koroška zgubila verodostojnost, če bo o pravici in svobodi vedno samo govora. Razpravo je zaključil deželni glavar Sima, ki je spomnil na svečano obljubo koroškega deželnega zbora leta 1920, ko je bil koroškim Slovencem zagotovljen obstoj in ravno zaradi strukturnih sprememb, ki zelo bistveno posegajo tudi v življenje manjšine, v zvezi z združevanjem občin določene skrbi. Menit je, da današnje spremembe gospodarske in družbene strukture nikakor niso naklonjene manjšini, ki se mora boriti za svoj obstoj in nadaljnji razvoj. Toliko bolj je u-pravičena zaskrbljenost, da je tudi naravno pogojena, vendar umetna nova ureditev najmanjših upravnih enot povezana z gotovimi nevarnostmi za manjšino. Praktično pomeni vsako združevanje občin spremembo etničnega razmerja v škodo šibkejšega, zlasti pa velja to za primere, kjer bodo doslej dvojezične občine združene z enojezičnimi, ki so poteg tega veleob-čine. Pri tem ne gre zgolj za mnogovrstna vprašanja, ki se tičejo koroških Slovencev kot zaščitene narodnostne skupnosti In ki so brez dvoma velikanskega pomena, marveč tudi za škodo, ki prizadene celotno jezikovno mešano prebivalstvo ne glede na narodno pripadnost. Mislim .jezikovno pregrado", je poudaril poslanec Ogris, ki bi mnoge ljudi na jezikovno mešanem ozemlju posebno trdo zadela, če se v novih upravnih središčih ne razvoj, ter na določila državne pogodbe iz leta 1955. Poudaril je, da je obljube In obveznosti končno treba izpolniti in v ta okvir sodi tudi predlog zakona o dvojezičnih napisih, glede katerega je menil, da ravno ureditev po vaseh jasno kaže, da ne gre za ustvarjanje strnjenega slovenskega ozemlja, marveč za dokaz, da so na Koroškem razpršena naselja s slovenskim prebivalstvom, ki jih je treba ohraniti. Ker v številnih razgovorih s slovenskimi organizacijami in drugimi strankami ni bilo možno najti sporazuma, je dejal deželni glavar, so se socialisti zdaj odločili za ureditev, za katero so tudi pripravljeni nositi odgovornost. bi več mogli posluževati svojega jezika. .To je po mojem mnenju jedro človeškega problema pri združevanju občin, ki le tedaj ne bo v škodo, če se bo slovensko prebivalstvo tudi v novih središčih kot doslej moglo posluževat) svojih pravic." V svojem govoru v deželnem zboru je poslanec Ogris tudi opozoril, da so gotovi krogi v zadnjih tednih v zvezi s tem vprašanjem in ob drugih ukrepih ponovno razpihovali čustva, kar nikakor ne služi mirnemu sožitju v deželi. .Če naj združevanje občin ne bo združevalo samo ozemlja, marveč tudi ljudi — In to je na jezikovno mešanem področju morda najvažnejše — potem politične sile v deželi ne smejo dopustiti, da bi se nova ureditev občinske strukture zlorabljala za nove emocije proti slovenskemu prebivalstvu. To pa bo samo mogoče, če bo poskrbljeno za ukrepe, da bodo po nov) ureditvi slovenskemu prebivalstvu tudi v novi občinski strukturi zagotovljeni značaj In pravice kot manjšine. S tem bo narejen nadaljnji korak k enakopravnemu sožitju — v korist miroljubnega In uspešnega razvoja naše skupne domovine." DEŽELNI POSLANEC HANZI OGRIS: PRAVICE SLOVENSKEGA PREBtVALSTVA morajo biti zagotovljene tudi v novi občinski ureditvi Reforma družbenega živijenja Vmesna bilanca sociaiistične samovlade Prva doba :a:cdanj !anl oktobra izvoljenega parlamenta gre h kraju. Ob tem se nehote postavlja vprašanje, kakšna je prva vmesna biianca, odkar ima sociatistična stranka absolutno večino v naši državi. Pri iskanju odgovora na to vprašanje bomo, če si bomo to dobo objektivno ogiedaii, nedvomno priš)] do zakijučka, da je biianca kijub najraztičnejiim šibkostim v bistvu ie pozitivna. Kajti med več kot sto zakoni, koiikor jih je viada v tem času predioiiia pariamentu, je precej takih, ki kažejo, da so se socia-iisti reforme družbenega živijenja resno iotiii tudi na gospodarskem in kuiturnem področju, ki sta biii v zadnjih desetietjih izrazita domena UVP. Dosedanji ukrepi socialistične vlade namreč kažejo, da si resno prizadeva, da bi po eni strani odpravila privilegije podjetnikov, po drugi strani pa tudi delovnemu človeku ustvarila enakopravno udeležbo na narodnem dohodku in drugih družbenih dobrinah. Med dosedanjimi ukrepi socialistov — odkar imajo absolutno večino v parlamentu — je v tej smeri treba omeniti zlasti naslednje: R[ V državnem proračunu za tekoče leto so bila na področju kmetijstva bistveno povečana sredstva za .zeleni načrt*, poleg tega pa je bil izdelan tudi petletni program za izboljšanje infrastrukture v hribovskih področjih podeželja. V okviru tega programa bo z državno pomočjo v višini poldruge milijarde šilingov zmanjšana razlika med temi področji in ravnino v cestnem in telefonskem omrežju fer v elektrifikaciji in vodo-gradnji. Za izboljšanje položaja kmečkih tjudi na področju bolniškega zavorovanja in starostne penzije je socialistična vlada zvišala državni prispevek za 582 milijonov na 1360 milijonov šilingov v tekočem letu. H V državnem proračunu so zagotovljena sredstva za zvišanje štipendij za študente, ki pod določenimi pogoji pravočasno opravijo svoje izpite. Temu ukrepu se je pridružila še uvedba brezplačnih šolskih knjig in brezplačnega prevoza šolarjev in študentov med njihovim domom in šolo. H Letos pomladi se je začela reforma s ciljem pravičnejšega obdavčenja prebivalstva. 2e sklenjenemu zakonu o davku na povečano vrednost bo verjetno še letos sledil zakon z novimi določili obdavčenja o-sebnih dohodkov. Oba imata za osnovo odpravo koristi .velikih" na račun .malih*. H V okvir prizadevanj socialistične vlade sodi tudi strožje nadzorstvo nad razvojem cen. Kakor na področju davčne reforme, tako je tudi v tem primeru naletela na odpor pri OVP, ki bi očitno še naprej hotela biti zagovornica navijanja cen in nekontroliranih dobičkov. )) Česar UVP-jevski vladi v prizadevanju za ustrezno udeležbo naše države na evropski integraciji ni uspelo, bo — kakor vse kaže — socialistična vlada kmalu dosegla. Ob varovanju svojega statusa trajne nevtralnosti in svojih gospodarskih odnosov z deželami COMECON bo Avstriji po vsej verjetnostti še letos uspelo odstraniti diskriminacijo, ki jo je doslej doživljala s strani EGS. To bo poživilo zunanjo trgovino, hkrati pa bo s tem tudi domače gospodarstvo dobilo nove pobude. To so vsekakor dejstva, ki kažejo, da hočejo socialisti v avstrijski družbi pospraviti z gospodarskimi in kulturnimi pojmovanji preteklosti. V okvir teh prizadevanj pa sodita tudi reforma obrtnega in kazenskega prava ter reforma šolstva in visokošolskega študija. Na tem področju bo precej gotovo še letos prišlo do uzakonitve novega obrtnega prava, ki naj bi stopilo v veljavo s 1. januarjem 1974. Z vsem tem so socialisti že precej globoko posegli v pojmovanje družbenega življenja v naši državi. Da je zaradi tega meščanska desnica zadnje tedne povsem ,iz ravno- AVSTRtJA O JUŽNOTtROLSKEM VPRAŠANJU: Medtem ko na odseku med Vrhniko in Postojno že od lani gradijo novo avtomobilsko cesto, je bil prejšnji teden svečani začetek gradnje tudi na odseku Hoče—Levec. Tozadevne slavnosti v Račah pri Mariboru so se udeležili visoki predstavniki Slovenije, pa tudi sosednja Štajerska je bila zastopana. Odsek avtomobilske ceste Hoče—Levec bo dolg 49 kilometrov in 380 metrov. Po načrtih bo to štiripasovna cesta, vendar bodo zdaj gradili le dva pasova cestišča in poleg tega opravili nekatera zemeljska dela za ostala dva pasova, ki ju nameravajo zgraditi pozneje. Za vse štiri pasove bodo zgradili tudi nekatere objekte na cesti. Širina cestišča na dveh pasovih bo znašala 8,20 m, poleg tega pa bodo zgradili še odstavni pas v širini 2,50 m ter začasni odstavni težja" in da bruha žveplo, kjer le more, je precej razumljivo. OVP je predolgo verovala, da ima v urejanju družbe dominantno vlogo, zato sedaj ne more prenesti, da se njen svet ruši in da njeno vodstvo izgublja na zaupanju. Kritika in gnev, k ju zasledimo v tisku te stranke na račun socialistov in ki ju pridno ponavljajo tudi tako imenovani neodvisni meščanski listi, sta najboljši dokaz brezglavosti OVP, nikakor pa nista odraz mnenja avstrijskega prebivalstva. Socialisti se za brezglavost OVP malo brigajo. Kancler Kreisky je na vprašanje nekega novinarja, kdaj da računa s prihodnjimi parlamentarnimi volitvami, dejal: neko nedeljo jeseni 1975. Dotlej, tako je dodal, pa računa, da bo v glavnem uresničen program sedanje vlade, ki ima za cilj modernizacijo družbenega življenja v naši državi. (M) pas v širini 2,20 m, ki ga bodo po zgraditvi vseh štirih pasov ceste spremenili v zeleni pas. Ko bo avtomobilska cesta Hoče—Levec zgrajena v štirih pasovih, bo njena širina znašala 27,5 metra. Pri graditvi bodo morali opraviti obsežna zemeljska in druga dela. Izkopati bodo morali več kot 4 milijone kubikov zemlje, medtem ko bodo za nasipe ceste porabili skoraj 4 milijone kubikov zemlje. Na trasi bodo zgradili 21 nadvozov v skupni dolžini 1256 metrov, 9 podvozov v dolžini 213 metrov, 8 viaduktov v dolžini 2377,5 m in nekatere druge objekte. Predvidena pa sta tudi dva predora v skupni dolžini 1584 metrov. Gradbena dela naj bi bila opravljena v treh letih in pol. Merodajno je mnenje manjšine V tnnsbrucku so se ponovno sestali predstavniki Avstrije in južnih Tiroicev, da se posvetujejo o nadaijnjih korakih, ki naj jih povzame Avstrija v korist svoje manjšine vitaiiji: Kakor smo v našem iistu že večkrat poročati, sta se Avstrija in ttaiija ob sprejemu tako imenovanega južnotiroiskega paketa dogovoriti tudi o posebnem „ko)edarju", po katerem bosta obe državi korak za korakom izpoinjevaii sprejete obveznosti. Na pod-tagi tega kotedarja bi bita zdaj na vrsti Avstrija, da v pariamentu sprejme tani podpisani sporazum, po katerem obe državi priznavata mednarodno sodišče v Haagu kot razsodišče v morebitnih medsebojnih sporih gtede južnotiroiskega vprašanja. Toda Avstrija se za nadatjnji korak v izpoinjevanju svojih obveznosti noče odtočiti prej, preden dobi tozadevni pristanek manjšine. V tnnsbrucku so sogtasno priznati, da je ttatija že sprejeta ustavni zakon o južnotirotski avtonomiji in s tem izpotniia svoje dotžnosti, torej bi moraia zdaj tudi Avstrija zadostiti svojim obveznostim. Ker pa je ttaiija pri sprejemanju izvedbene zakonodaje k južnotirotskemu paketu v zaostanku z dvema zakonoma (enega od teh južni Tiroici sami niso pravočasno pripraviti), se Avstrija še ne more odtočiti za ustrezni korak. V vprašanju Južne Tirotske se Avstrija vsekakor žeto dosiedno ravna po načeiu, da je giede reševanja manjšinskih vprašanj najbotj merodajno mnenje prizadete manjšine. tn v vprašanjih manjšin znotraj Avstrije! Avto cesta skozi Slovenijo Korošci He/??Mt