TKE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
r	Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJ A V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ or four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 100.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 24. MAJA — THURSDAY, M AY 24, 1928.
LETNIK XXXVII.
JAPONSKE AKTIVNOSTI N A ICITAJSKEM NISO PO VO-LJI RUSKIM BOLJŠEVIKGM. _ KITAJSKI NACIONALISTI ZA KONTROLO NAD PEKINGOM. — KI-TAJSKI DELAVCI NOČEJO DELATI NA JAPONSKIH PARNIKIH.
Peking, Kitajsko. — Odločilna bitka se bije za kontrolo nad Pekingom, za katero se poganjajo kitajski nacionalisti pod poveljstvom generala Kaj-šeka. Branitelj mesta je poveljnik severnih armad, maršal Čang Tsolin.
Bojna črta se razteza od Mačanga, 40 milj južno od Tsientsina, do Paotingfu, oddaljeno le 90 milj južno od Pekinga. Če ne bodo mogle man-džurske čete tukaj zadržati nasprotnika, se bo maršal Čang Tsolin moral umakniti na drugo stran velikega zida skozi šanhaikvanski prehod. Če bo do tega prišlo, da se bo pe-kingski diktator moral umakniti, bodo Japonci dovolili četam skozi po železnici, ne bo pa jim dovoljeno pristati na tien-tsinski postaji, ker Japonci ne bodo trpeli, da bi prišlo do ne-rednosti v severnem delu Kitajske. Japonske vojaške oblasti so določile mejo, do katere je dovoljeno vojakom, to je do 1000 metrov od tientsinske meje. To velja za vojake obeh strank.
Nacionalisti so se umaknili iz Tsinana v redu, da niso prišli v konflikt z Japonci, šli so čez Rumeno reko in most za" seboj podrli. Potem so sklenili zvezo s četami generala Feng Yu-hsianga, kateri so združeni s šansovskimi četami, ki imajo pod kontrolo hankovsko železnico. S tem so torej formirali solidno fronto proti obrambni črti maršala Čanga. Čang je izjavil, da raje vidi, da je poražen na bojnem polju, kakor pa, da bi bežal v Mandžurijo, kamor se lahko umakne z dovoljenjem Japoncev. Čang je odločen bojevati se do konca proti južnim četam, še rajše bi pa videl, če bi se prišlo do sporazuma in civilna vojna končala.
Sedanje japonske aktivnosti na Kitajskem niso po volji ruskim boljševikom. Sovjetska vlada je tako dala razumeti po Čičerinu, komisarju za zunanje zadeve. — Kitajski delavci, ki so delali na japonskih parnikiK, so odložili delo in šli proč, ker nočejo delati za Japonce.
-o-
SMRTNA NESREČA SLOVENKE.
Cleveland, Ohio. — V ponedeljek je umrla Mrs. Ana Ha-bat. rojena Urbanija, 1131 E. 177. St. Zadobila je poškodbe, ko je padla 7 avtomobila, katerega je vodil njen mož. Mrs. Habat je imela v naročju svojega najmlajšega otroka, naglo je hotela skočiti iz avtomobila, pri tem pa tako nesrečno padla, da se je težko pobila na glavi in za posledicami poškodb umrla. Poleg očeta in matere zapušča pokojna soproga in petero otrok. Pogreb se je vršil v četrtek, 24. maja. -o,-
VELIK POŽAR; ŠKODA $200,000.
Hollywood, Cal. — Ogenj je nastal pri Fox Film kompa-niji v prostorih, kjer snemajo slike. Škoda $200,000.
GENERAL LOUIS MENA UMORJEN.
N ikaraguanci ubili politika, ki je bil leta 1910 predsednik republike. — Imel je več nasprotnikov, vendar ni znano, kdo ga je ustrelil. —o-
San Juan del Sur, Nicaragua. — Neznani morilci so ustrelili generala Louis Mena. ki je bil predsednik v Nikara-gui leta 1910. Bil je zelo aktiven v političnem življenju, imel je poleg zvestih pristašev tudi precejšnje število hudih nasprotnikov. Napaden je bil v Poneloya, v bližini Granada. Kdo je oddal smrtnonosni strel ni znano, tudi ni znan motiv umora.
General Mena je podpiral kandidaturo generala Jose Moncada, katerega so liberalci imenovali predsedniškim kandidatom.
Sin umorjenega generala, polkovnik Daniel Mena, je bil najboljši voditelj generala Moncada-jevih čet, ki so se bojevali proti predsedniku Dia-zu.
Managua, Nicaragua. — Poročnik Christian F. Schilt, vojaški letalec, je prispel v Washington, kjer bo prejel od kongresa hrabrostno kolajno, ker je z letalom spravljal r.a varno ranjene vojake iz Qui-lali. Iz Washingtona v Nikara-guo se bo vrnil z novim Fokker tovornim letalom.
Washington, D. C. - Iz
mornariškega glavnega stana je prišlo povelje, da odpluje takoj parnik z 250 možmi iz zapadnih postaj, ki bodo nadomestili voiake. kateri so do-služili vojaško službo.
Mornariški department je bil obveščen, da je George Marshall, ameriški inžener, katerega so 12. aprila ugrabili pri Luz rudniku Sandinovi u-porniki, Še vedno ujet in z njim lepo postopajo.
-o-
OLSON IZVRŠIL SAMO-
UMOR? La Crosse, Wis. — Lansko leto se je mnogo pisalo o umoru Clare Olson, ki je bila u-morjena in oblasti so dolžile umora njenega zaročenca, Erdmana Olsona, ki je takoj, ko je bilo truplo Clare najdeno, neznanokam pobegnil. Sedaj poročajo, da sta dva dečka našla v La Crosse reki steklenico, v kateri je bil listek in na njem napisano sledeče: "Najditelju : Izvršil sem samoumor radi žalosti mojega očeta. Nisem hotel poročiti moje zaročenke. Udani, Erdman Olson."
Oblasti pa temu prav nič ne verujejo, najbrže je to napravil z namenom, da bi ga več ne iskali.
NAJVEČJI PRAŠIČ NA SVETU.
Na sliki vidimo Williama D eichmanna iz Leigh, Neb., katerega skoro popolnoma zakriva njegov prašič "Dazzles", ki je največji ščetinec na svetu. Žival tehta 1235 funtov in je dolga 7 čevljev 2 palca, visoka pa 51 palcev.
PLEN OBREŽNIH STRAŽNIKOV,
Na michiganskem jezeru so zajeli parnik s tihotapskim blagom vrednim $250,000. — Pijača je bila namenjena za Chicago.
Detroit, Mich. — Obrežni stražniki so v ponedeljek zvečer v Straits of Mackinac zajeli parnik Geromino, ki je bil natovorjen s prepovedano pijačo v vrednosti $250,000. Parnik je plul proti Detroitu, pijača pa je bila namenjena za Chicago.
Moštvo tihotapskega parni-ka se je takoj podalo, čim so obrežni stražniki oddali svarilni strel. Plen obstoji iz-žganja, piva, šampanjca in drugih finih likerjev.
DEČEK, MORILEC 10. OSEB.
SUHAŠKI AGENTJE NEDOTAKLJIVI,
FARMAR UTONIL V ČEBRU.
Baraboo, Wis. — N. B. Goodman, farmar, se je iz neznanega vzroka naveličal življenja in sklenil iti s tega sveta. Na dvorišču je imel čeber napol jnjen z deževnico, vtaknil je glavo v vodo in utonil.
Mladenič je umoril devet otrok in eno žensko; šest oseb je ranil. — Zločinca zasledujejo oblasti.
—o—
Tarragona, Špansko. — V
neki vasi v tukajšnji bližini je neki deček iz neznanega vzroka napadel na polju kopico o-trok: sedem jih je ustrelil s puško, bili so takoj mrtvi, šest je pa bilo ranjenih. Žrtve je potem skril v kup sena na polju in zbežal. Med potjo je naletel še na nekega malega o-troka, katerega je tudi ustrelil in truplo skril v bližnjem gozdu. Takoj na to je v nekem vrtu streljal na neko žensko in njeno hčerko, obe je ranil, potem pa ju tibil s sekiro. Poročilo pravi, da ne vedo, kaj je gnalo mladeniča do tako groznega čina. Ni znano, če je že prišel v roke pravici, oblasti so ukrenile takoj vse potrebno, da se ga izsledi.
— Buffalo, N. Y. — Štiri o-sebe so prišle ob življenje, ko-je avtomobil v katerem so se vozile, podrl obcestno egrajo in so zagrmeli v 25 čevljev globok prepad.
Vlada ščiti suhaške morilce.— Za žrtve, ubite po proh. a-gentih, ne dobijo preostali nobene odškodnine. — Blizu dve sto oseb je bilo ubitih.
Washington, D. C. — Znano je, da suhaški agenti zlorabljajo orožje in pobijajo nedolžne ljudi, ker so nedotakljivi, kajti ščiti jih vlada. Skoro dve sto oseb so že spravili s tega svetk, ne da bi bil kdo za to kaznovan. Ne le, da vlada čuva nad njimi, da ostanejo nekaznovani, temveč gre tako daleč, da ne dovoli, da bi se dalo# odškodnino onim. ki so ostale sirote, kajti največ je bilo ubitih ali pohabljenih družinskih očetov.
Osem let je že v veljavi Volsteadov zakon. Ves ta čas so ubili proh. agenti do 200 o-seb in precejšnje število je bilo ranjenih ali pohabljenih za !vse življenje. Družine žrtev so 1 se pritoževale pri vladi, a izmed vseh slučajev, le v štirih ie konsrres dovolil odškodnino. Neka ženska .kateri so izbili oko, je dobila odškodnine ] $1,319. Neka druga je dobila §5,000, ko so ji ubili moža, ki je bil po nesreči zadet. V drugem slučaju je dobila družina obrežnega stražnika odškodnino, ki je padel zadet od krogle, in družina šerifa, ki je bil ubit, ko je pomagal suhaškim agentom, ko so preganjali kršitelje proh. postave.
AMERIKANCA UMORJENA V MEHIKI.
Mexico City, Mehika. — F. F. Holden, superintendent od Latin American Oil kompani-je v Tampico, ki je nadzoroval delo polaganja cevi za Penn-Mexico Fuel kompanijo je bil napaden in umorjen. Napadalec je neki delavec, ki je po napadu pobegnil. — Ameriško poslaništvo je obvestilo zunanji urad, da je bil umorjen Joseph Clark, delovodja pri Compania de Inversiones de Oro v Sombrerete. Napadel ga je Mehikanec z imenom Jesus Castaneda.
KRIŽEM SVETA.
—	Mexico City, Mehika. — William Tietelbaum, Amerika-nec. je v tukajšnjem mestu izvršil samoumor. Njegova želja je bila, da se truplo povije v a-meriško zvezdnato zastavo in pokoplje, kar se je storilo. Tietelbaum je v pismu, ki ga je pustil in naslovil na predsedniškega kandidata Obregona prosil, naj deluje za zboljšanje odnošajev med Mehiko in Zed. drž.
—	Quincy, 111. — John Haines Marschall, star. 1 leta, se je igral na ulici, ko pridrvi mimo avto, katerega je vodila Mrs. Charles Higgins iz Chi-cage, ki podere dečka na tla. Bil je na mestu mrtev.
—	Lima. Peru. — Iz mesta Pimpincos v Cutervo distriktu, kjer je potres uničil veliko število poslopij, so potegnili iz ruševin 25 trupel.
—	Madrid, Španija. - Francija in Španija bosta zvezani s predorom. Začetkom meseca iulija bo v navzočnosti španskega kralja in francoskega predsednika Doumregue otvoritev Canfrank predora za promet, ki bo vezal Aragon z Bearnom skozi Pvrenes.
—	Calcutta. India. — Stav-kujoči železničarji vzhodno-indijske železnice niso dosegli svojega namena, da bi primc-rali vlado do intervencije. Zdaj poskušajo stavko razširiti na vse velike centre vzhodno-indijskega sistema.
—	New Albany, Miss.—Tri hčere. S. F. Owen-a, bivšega državnega senatorja, so našle žalostno smrt v plamenih, ko je požar uničil njihov dom.
—	New Orleans, La. — Anthony Mastic se je vračal s čolnom od ribolova, ko je nenadoma nastala nevihta, treščilo je v bližino čolna in zračni pritisk je pahnil Mastica iz čolna in je utonil.
—	V sovjetski Rusiji je med 1 16,964,366 prebivalci 29,498 takih, ki so po sto ali več let stari.
—	Miami, Fla. — Richard Curran, star 65 let, chikaški demokratski politik in kon-traktor, je v tukajšnji bolnišnici preminul. Pred šestimi meseci je zbolel med potjo v vlaku, od tedaj ni več vstal z bolniške postelje.
—	Logansport, Ind. — O-krajni šolski svet je imenoval odbor, ki bo pripravil resolucijo, da se več ne bo dovolilo omoženim učiteljicam poučevati v šoli.
—	Chicago, 111. — Arthur O'Donnell, star 30 let, je bil v Franklin parku zadet od vlaka; bil je na mestu mrtev.
—	New York, N. Y. — Lee Boyle je bil najden na dvorišču mrtev. Oblasti so ugotovile, da ga je nekdo vrgel z okna v 6. nadstropju.
—	Logansport, Ind. — 'Albert Henru, star 27 let, je napeljeval brzojavno žico in ko je bil na vrhu droga, je v njegovi bližini treščilo, skoro pol ure ni mogel priti do sape in bi bil umrl, da ga ni rešil njegov tovariš z umetnim dihanjem.
Iz Jugoslavije*
NAD BREZNICO SE JE ODKRHNILA PLAST SKAVALICE IN ZGRMELA NAVZDOL. — VAS V NEVARNOSTI DA JO NADALJNI PLAZOVI UNIČIJO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Gora se podira.
Kdorkoli je kdaj šel k Valvasorjevi koči ali na Stol, vsak pozna romantično predgorje med Rodinami in Mostami. Peči ga naziva ljudstvo. Ta hrib se je po Valvasorjevem poročilu v 15. stoletju ob hudi moči sprožil in je z njega zdrknila vsa plast prsti, ki se je pod hribom nagromadila v valovite groblje in dolinice. Nad Brez-nico pa štrli navpik mogočna pečina, daleč vidna po rjavem trikotu, ki ga tvori ploskev skale. Ime ima Skavalica. Že na veliki petek v ranem jutru se je odkrhnila mogočna plast Skavalice in zgrmela bobneče navzdol. Ogromne skale, težko kamenje in gramoz je treščilo po strmini. Silna sreča je, da je takoj pod njo dolinica, ki je za-b ranila skalovju pot na Brez-nico. Vsaka hiša bi bila strta, ki bi jo zadela skala, kakršne so se odtrgale od pečine. Dne 2. maja zvečer ob po! devetih pa se je odkrhnila nova plast in s tolikim hrupom zgrmela na Reber, da je cula vsa hvvz-niška fara in so ljudje preplašeni bežali iz hiš. Tudi to pot je skalovje zadržal gramoz i:i dolinica pod Skavalico. — Ako bi se usadi nadaljevali, !>i preko zasute dolinice mogle skale na rob in po strmini v vas, kar bi bilo za hiše porazno. Treba bo previdnosti zlasti pastirjem, ko se začenja pomladna paša, da pod Skavalico ne bodo gonili živine.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Grozno neurje nad Galicijo pri Celju.
V noči na 1. maj se ie utrgal oblak nad Galicijo. Celo noč je lilo kakor iz škafa. Potoki so bili polni deroče vode. Zemlja je bila napita kot goba vode. Ceste so izprane ponekod do golih reber. Blatna voda je preplavila zelene livade. Ya-lovje je trgalo bregove potokov, plazovi so se udirali v ni-žave. Tik izpod šolskega poslopja se je utrgal mogočen plaz, se spustil preko župnijskega travnika ter odnesel s seboj sadno drevje in veliko rodovitne zemlje. Z ilovico pomešana voda je poplavila travnik in pokrila spodnji del hmeljskega nasada. Kupi zemlje ležijo drug ob drugem in je za te kraje strahovit pogled s ceste gori do šolskega poslopja, kojega južni del je počil in grozi nevarnost, da se podre. Plaz je globok 4 metre, širok 10 metrov in se razteza 18 metrov na dolžino. Ce bo deževalo še dalje, bo drčal uničujoči plaz še globlje navzdol in se je bati najhujšega.
-o-—
Odlikovanje.
Ob priliki 251etnice župni-kovanja g. duhovnega svetnika in dekana v Zavrču Antona Podvinskega, so vse občine župnije v znak hvaležnosti njegovega dušnopastirskega delovanja in njegovega nesebičnega truda za gospodarski pro-speh župljanov imenovale g.
dekana za častnega občana.
--o-
Zgodnja strela.
Iz Žužemberka poročajo: V četrtek. 26. m. m., je bilo pri nas prav lepo in toplo dopoldne. Ljudje so porabili ugodno priliko in po večini šli v gozd grabit listje. Tako jih je odšla večja družba tudi iz trga in Stranske vasi v bližnji gozd "Brezje". Kmalu popoldne pa se je začelo oblačiti in vi i 1 se je rahe! dež brez vsakega grmenja. Ljudje v gozdu so pod košatimi smrekami iskali streho, ker drugo drevje še ni dosti ozelenelo. Dva posestnika. Miha Longar iz Stranske vasi in Jožef Legan iz trga. sta stekla pod visoko smreko, ki pa ni dala dosti strehe, ko je začelo deževati nekoliko po strani. Zato je Longar to zavetje zapustil, da si poišče boljšega. Komaj se je nekaj korakov odstranil, se nenadoma zabliska in strela udari v smreko. Xjej se je poznala le ozka ožgana proga, a iskra je morala odskočiti na Legana. l<i je še ostal pod smreko, ker se je nezavesten zgrudil in je začela obleka s plamenom goreti na njem. Longar in drugi v bližini vedreči ljudje, ki so videli ves dogodek, so po prvem strahu brž priskočili Legauu na pomoč, strgali gorečo obleko raz njega in ga drgnili z vinom, ki so ga za malco imeli s seboj, a ga niso mogli spraviti k zavesti. Ko je kmalu nate prišel nek posestnik z vozom po nastilj, so Legana položili vrh listja in ga peljali na dom. Šele na vozu se je zavedel in začel grozno kričati zaradi neznosnih bolečin. Vzeli so ga raz voz in ga na blazini prenesli na dom. Mož silno trpi. Hrbet in ena roka sta mu popolnoma trda in vsa ožgana.
-o-
Samoumor desetletnega dečka.
V Stublinah v Hercegovini se je te dni obesil lOIetni Mirko Sedlar in sicer radi tega, ker so ga stariši po krivici osumili, da je ukradel en dinar.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše bank«.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din_______$ 9.35
1,000 Din____18.40
2.500 Din___43.75
5,000 Din____91.00
10.000 Din_____181.00
100 Lir	............................$ 6.00
200 Lir_________11.50
500 Lir_______27.75
1000 Lir______54.50
Pri večjih svotah poseben popust
Poštnina je ▼ teh cenah že vračo-nana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoča vnaprej cene določevati. Mero da jn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti al pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
Plama in poiQjke naslovite na:
ZAKRAJSEK & CESARK, «3 W. 42sd 8T, NEW YORK. V. B
ttMfl
AMERIKAHSK1 SLOVENEC
Četrtek, 24. maja 1923.
AMERIKANSKI &UOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Ishaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave.
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto___________________$5.00
Za pol leta ________________________2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _____________________$6.00
Za pol leta ________________________________ 3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
Forgone year _____________________—....$5.00
For half a year..................... 2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ------------------$6.00
For half a year........................3.00
POZOR.—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker e tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je Čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Italija sama. Organiziral se je splošen bojkot italijanski tu-ristiki; veliki nemški listi pišejo tako, da jih je Mussolini v Italiji enostavno prepovedal. Seiplov in Kolbov govor na Dunaju sta pripomogla še več; general Nobile je bil ob pristanku v Stolpu sicer uradno, a izredno hladno sprejet in končno: Mussolinijeva nova ponudba je bila gladko odbita.
Tako tudi nemški komentarji.
Dvojna nevarnost za Jugoslavijo, da bi se združila hudič in Belcebub, torej še ni aktualna. Zadnji besedni dvoboj med Berlinom in Rimom pa je ponoven dokaz, da tudi Mussolini ne bo premaknil že ustaljene evropske politične linije.
Mussolini - Stresemann.
Mussolini je sprejel dopisnika nemško-nacionalnega lista "Der Tag" in mu v razgovoru dejal, da ni govora o zatiranju nemške manjšine na Tirolskem; da vodi Nemčija čustveno, nc pa realne politike, če misli na 200,000 Nemcev na Tirolskem: za ostale milijone Nemcev, ki se nahajajo po drugih državah, pa se ne briga. Mussolini želi dalje, da bi dobila Nemčija po teh volitvah nacionalno vlado. Mussolini je namignil nadalje na razoroženo, toda zelo pogumno Madjarsko in se nekake pritožil nad tem, da je Nemčija odklonila svoječasno prijateljsko roko, katero ji je prožil Rim preko Brennerja, to pa rad' tega, ker se sedanja Nemčija ne upa niti za las oddaljiti od frankofilske politike in skrbno pazi, kdaj začne Pariz guban-čiti čelo.
Za Mussolinijem se je oglasil Stresemann in odgovoril na volivnem shodu v Kolnu Mussoliniju prav na kratko: Ni res, da so Nemčija za ostale svoje manjšine ne briga. Ce pa bi obstojalo v tem slučaju resnično nasprotje med našo čustveno in realno politiko, potem bi Italiji stavil vprašanje, zakaj ne more 40 milijonov Italijanov jamčiti 200,000 številni manjšini njen jezik in kulturo. Pripombe, naj dobi Nemčija narodno vlado, sploh ne razume, ker Nemčija že ima narodno vlado. Sploh pa je absurdna misel, da bi se hodilo spraševat k tujim politikom, kakšno vlado naj dobi nemška država.
Za uradnim zunanjim ministrom je tolmačil Mussolinije-vo ponudbo tudi tisk, zlasti glavni organi vladnih in opozici-jonalnih strank, iz katerih posnamemo: Ce hoče postati Mussolini strankin član nemških1 nacionalcev, ki so v zv.tonu, je čestitati stranki in njemu. Pomisliti je ie na razočaranja italijanske vijugaste politike in italijanski odpor zoper združene Nemčijo. Morda bi kak nemški nacionalec, ki simpatizira pc svoji miselnosti s fašizmom, zamižal na eno oko, kadar bc Mussolini preskušal "lojalnost" južne Tirolske. Ta husarski polet iz Rima v Berlin in iz Berlina v Rim bo narod odklonii, kakor bi že ne bil zoper prijateljstvo z Italijo. Te vrste poskus za zbližanjem obeh držav je jalov; Nemčija se od politike sporazumevanja s Francijo in Anglijo ne odmakne. Mus-so! in i je na pravil v verigi svoje znane impulzivnosti nov skok. oziroma obnovil, kar je ponujal že nemškim socialistom in pozneje iudi Stresemannu. Za ugoden trenutek je smatral čas, ko je zapustil Berlin skrivnostni angleški diplomat Birkenhead, ko je sam dal Evropi mnogo prilike, da je bil radi svojih sestankov s tujimi zunanjimi ministri junak dneva in ko je Nemčija na pragu državnozborskih volitev. Ker je dal svoje mnenje na razpolago ravno nemškim nacionalcem, hoče vplivati na to frankofobsko volivstvo. Italija naj torej stopi na mesto Francije.
Sporazum med Italijo in Nemčijo, pa naj bo že v kateremkoli oziru, je ogromnega pomena ravno za Slovence, ki so kakor klin zariti med dva bloka, na kar so že ponovno opozarjali. Ali je ta sporazum korak bližje k uresničenju ali še vedno na mrtvi točki? Lahko trdimo, da je oster Stre.\:emannov odgovor povedal vse in med vrsticami ponovil: Ne more se zlepa pozabiti na vlogo Italije v svetovni vojni; Italija je najhujši nasprotnik priključitve Avstrije k Nemčiji; nemško gospodarstvo, zlasti pa industrija, nima v Italiji, razen oddaje reparacij. bogve kaj iskati. Sporazuma z velesilo Francijo ne odtehtajo še tako velike koncesije od italijanske strani. Nadalje je mnogo zanesljivejše iskati zveze tam, kjer je nosilec politike narod, organiziran v demokraciji, kar pomeni stalnost, kot pa tam, kjer ječi država pod diktaturo.- Tudi ni lahko jadrati proti javnemu mnenju, zlasti pri civiliziranem in kulturnem narodu. Kakšne simpatije pa uživa Italija med Nemci, ve
NAZNANILO.
Chicago, 111.
Vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, ki gredo to nedeljo, 27. maja na slavnost v Milwaukee, Wis., se uljudno naznanja, da bomo imeli posebno karo na North Shore Line, ki odpelje iz postaje na Adams & Wabash točno ob osmi uri zjutraj, chikaški čas
Obesila se je Mrs. Anna Wallace iz Browndale, soproga Johna Wallace, ki jo je našel mrtvo v kleti. Stara je bila 41 let, sodijo, da se je revici zmešalo. Zapušča soproga in šest otrok.
V Waymartu se bo z delom katoliške cerkve St. Mary's kmalu pričelo. Svetišče bo stalo okoli $22,000.
Neki farmar je v tukajšnji
Vožnja za tja in nazaj je zni-: bližini kopal jamo, v katero je
žana na $4.30. Nazaj gremo v treh skupinah, prva nekako ob šesti uri, druga ob deveti in tretja pozneje, kakor bomo hoteli.
Zberemo se pred slovensko šolo točno ob sedmi uri zjutraj, chikaški čas, da gremo skupaj na Wood Street postajo.
Vabi se vso članstvo K. S. K. Jednote, kakor tudi ostalo občinstvo, da se pridruži k nam in pohiti na ta dan v Milwaukee. Razvedrila in zabave bo dovolj, da ne bo nikomur žal. Kdor hoče iti, naj se prijavi pri Mr. Frank Augustin ali pa pri spodej podpisanemu najpozneje do četrtka, 24. maja, do devete ure zvečer.
Bratski pozdrav.
John Gottlieb.
nameraval postaviti drog za o grajo. Pri kopanju pa je pri šel do nekega železnega predmeta, ugotovili so, da je to topovska krogla izza vojne pri Gettysburgu, ki se je vršila pred 65 leti.
Poročevalec.
kaj za trg.
V poletnem času je tukaj tudi dosti prekupčevalcev, ki kupčujejo s farmarskimi pri-delki.JPridejo z velikimi trucki iz bližnjih rudokopov. V Pue-bli imamo "Vegetable Grovers Coop. Association". Ta kompa-nija naloži po cele vagone in razpošlje zelenjavo po vsej Kaliforniji. Plačajo še precej dobro, tako da imamo puebleski farmarji lepo priliko prodati naše pridelke. Delati pa moremo tudi trdo, drugače ni nič. Celo otroci, še prav mali, pomagajo. Kjer imajo več otrok, da so dobri, se prav lahko shaja. Le to je hudo, ko otroci do-rastejo dobijo željo po mestu in radi pokažejo farmam fige. Ce pa se taki iz mesta vrnejo nazaj na farmo, pa hočejo živeti prav po lahkem. Kar nas je starejših, nismo več tako zn delo, kakor smo bili pred dvajsetimi leti. Zatorej ni čuda. da je toliko farem na prodaj. Seveda, treba je delat, ker brez'mala na noben način ni hotela dela ni jela.	! zaspati. Poprašal sem, če imn-
V kratkem bom zopet kaj jo zadaj v Pullman kari kak poročala, ker vem, da je pre- prostor prazen in kondukt^r cej naših rojakov zaposlenih rni odgovori da. Za vrhnega in na farmah, ki radi čitajo dopi- spodnjega je zahteval $6.7-5. se s farm. če bi le še tudi radii Plačal sem in šli smo nazaj kaj poročali.	] Pullman karo \spat. Zjutraj | New "S oi
mufali zopet jv«-'.?.i v| Tudi tod -
i i razgled po
biti pa tudi po dnevu v	j v katero >-
man kari bi stalo ocl Chicag* do New Yorka približno $16."
šteje nad 260,000 prebivalcev. Vrnila sva se na vlak, ki je kmalu potegnil naprej. Nato smo se po kratkem razgovoru začeli odpravljati spat. Imeli smo navadne vozove coaches. Stegovali smo se sem in tja, pa je že križ, če tudi so mehki sedeži, kosti pa le človeka bole, če ni moč pošteno stegniti. Pa v starih časih je bilo na ameriških vlakih tudi drugače. Za kvoder si dobil od por-terja črnca podzglavnico "pov-šter" in si tako vsaj glavo imel na mehkem. Zdaj pa je to odpadlo, neki zato, da ljudie rajši Pulman vozove naročajo za potovanje. Mrs. Ahčen je bila izmed vseh nas potnikov najbolj dalekovidna prodno se je podala na pot. Vzela je seboj "povšter" in kajpada lep > po grofovsko spala na njem, tako da smo ji bili skoro vsi malo zavistni. Ob pol 11. uri
zvečer sem še jaz naveliča1 j razmah naših ameriških m est J stegovati semintja in zlasti ta | Koliko je za verieti razni n
prerokom naj sodi vsak sam,
da bo-
te skladišča dovažajo razne ve-letvrdke svoje produkte, tu pa jih nalagajo na ladije in potem razpošiljajo na razne de'e sveta. Tako je Philadelphia zelo važno mesto. Je pa to mesto tudi eno najznamenitejših v zgodovini Združenih držav. Tu se je prečitala in proglasila prva konštitucija in izjava a-meriških revolucionarjev leta 1776. Tu imajo tisti sloveti "Liberty Bell" — zvon svobode. Mesto je štelo leta 1920. 1,922,000 duš. danes šteje že precej nad 2,000,000 prebivalcev.
Zelo značilno po vseh teh ameriških velemestih je, da kako naprej in naprej planirajo in čistijo zemljišča za predmestja. To smo opazili v llar-risburgu, zlasti pa v Philadei-phiji. To se godi tudi v Chicagi in v vseh drugih mestih. To ie znamenje za novi še -u<ovitejM
l
ampak napoveduj« do Združenp državo štele leta 19f)2. nad 200 bivalcev. D? m s nad 11 o milijon Vožnja iz P1

milijonov preste je j o neka i ov prebivalcev, iladelphije do
Pozdrav vsem tega lista.
naročnikom;™10 t™	1 „
Coach karo. kajti ce Lv
RAZNE VESTI IZ FOREST
CITY.
Forest City, Pa.
V ponedeljek, 14 maja se je v cerkvi sv. Jožefa vršila poroka od Miss Frances J. Gerchman, hčerke Mr. in Mrs. Antona Gerchmana s Hudson ceste, ki je obljubila zvestobo Johnu Globokarju iz Simpsona. Družica je bila Miss Anica Bokal, drug pa Anton Gerchman. Svatba se je vršila na domu neveste. Nevesta je bila v službi kot prodajalka v Hub trgovini. Mlada zakonska bosta začasno bivala pri starših neveste. Obilo sreče in blagoslova božjega !
Težka nesreča je zadela družino Mr. in Mrs. Novak iz Binghamtona. V četrtek 10. maja se je njihova osemletna hčerka, Mary igrala na šolskem dvorišču in je bila zadeta od žoge .katero so v bližini zbijali dečki. Dekletce je bilo na mestu mrtvo. Prizadeti družini, iskreno sožalje. Novakovi so bili do jeseni v Forest City-ju, nakar so se preselili v Bingnamton. Pogreb nesrečne Mary se je vršil v soboto, 12. maja na katoliško pokopališče sv. Ane v Forest City. Po njej žalujejo starši, dve sestri in sorodniki ter številni prijatelji.
Mary Heglar.
R. R. 2, Box 190.
FARMARSKE VESTI IZ PUEBLE.
Pueblo, Colo.
Za nas farmarje je pravi blagoslov, če pada dež o pravem času. To je bilo začetkom tedna. Poleti se dežja ne veselimo. zlasti, kadar imamo zunaj deteljo pokošeno. Tukaj v Puebli se nahaja okrog 50 slovenskih farmarjev, pa nobeden se ne oglasi v listu, da bi kaj poročal. Lansko leto je poročala Mrs. Terezija Centa, kako so bili nekateri farmarji prizadeti po toči. Kasneje smo pa dobili preveč dežja, tako da se je marsikateremu vsa detelja spridila. Farma je ravno' tako. kakor bi stavili v lotriji. Vedno pričakujemo dobitka, ko že lepo kaže, pa pride kaj nepričakovanega in naš trud je pokončan.
Letos so se že zopet pokazale gosenice, ki so nekaterim farmarjem uničile že precej sladkorne. — Kar nas je blizu mesta, se bavimo največ z zelenjavo za na trg, ker se vse lahko proda po taki ceni, da se trud izplača .Kar pa je bolj oddaljenih, pa sejejo sladkorno peso, fižol in žito. Imamo umetno napeljano vodo za namakanje zemlje, ker je tudi zelo rodovitno, raste vse vrste zelenjava, žito in sočivje, le krompir ne obrodi tukaj. Ce pa greš iz Pueble kakih 75 milj severovzhodno do Remah, Colo, pa sadijo največ krompir. Tam je tudi precej Slovencev naseljenih. V jeseni pripeljejo krompir v velikih truckih po naših farmah .Lansko jesen so ga prodajali po $1.30 sto funtov, kar seveda ni previsoka cena, če pomislimo, koliko je truda imel farmar, predno je prišel tako daleč, da je imel
KAKO SMO POTOVALI IZ CHICAGE V NEW YORK.
New York, N. Y.
i traja o ki e nudi v. New Jers-privozi
sylvan^ki progi -to Trrntonom,
let
Na potu v staro domovino smo. Dolgo smo že pisali in govorili, kako bomo potovali itd. Konečno je prišel čas, ko smo morali na pot. Dne 16. maja ob 10:35 dopoldne smo se odpeljali iz Chicage z Union postaje. Bilo je nas 11 samo iz Chicage in dva iz Jolie-ta. Bili smo vsi v enem vozu in skupaj. Vožnja je bila prijetna. Za zabavo je pridno skrbela znana Mrs. Ahčan iz Chicage. Pripovedovala je nam pristne gorenjske, da bi bili kmalu vsi od smeha popokali. Ravno to je nam preganjalo dolgočasje na vlaku.
Vozili smo se po pennsvlvan-ski progi, ki vodi preko Colum-busa v Ohio. Potnikom se ie nudil po dnevu najlepši razgled. Polje je vse v zelenju in cvetju tako, da lepšega časa res ni mogoče dobiti za potovanje, kakor je ravno lepi cvetoči maj. Farmarji povečini vsi na polju, sadijo to in ono. Tu vlečejo konji razne pluge in poljedelske stroje, tam pa zopet vidiš mogočni traktor, ki vleče velik plug, ki reže kar šest brazd in se mogočno kotali preko polja. Spomlad, kako si krasna. . .
V mesto Columbus, Ohio smo dospeli ravno v mraku. Ker vlak stoji okrog 35 minut, sva stopila z Mr. Zelkotom iz Jolieta, ki potuje s svojo soprogo v domovino na peron in ko zveva, koliko časa bomo tu stali, sva se odpravila preko postaje venkaj malo na ulico, da ogledava mesto. Videla nisva dosti, ker je ravno noč nastopala in zagrinjala mesto. Mesto Columbus je glavno državno mesto države Ohio in
za dva. Tako sem pa skoro j državi New Jersey $10.00 prihranil, zraven pa se nekaj naučil, kako si lahko človek pomaga ponoči v takem vlaku, tudi če v navadnem vo-| zu potuješ. Ostali pa so spali na svojih sedežih. Ko sem z jutraj nazaj "primufal" v Coari karo so nas že zopet pozdravili vsi veseli Mrs. Julia Kukman s svojima hčerkama, Mr. in
po te. lo pr teri j in je
veliko industrijsko n c bivalcev ima okr<>g Nato vlak vozi : v/A v veliki Ne v.* York.
Dospeli smo v New Yur srečno in zdravi v četrt '' maja ol> pol !. uri. A* petek IS. nt a 'a v • iv. <> oh 'i n ■ > 1 oarrik "lie de France", d
ze v irecej sto. Pre -1 :-.n,roo.
\\ Avsvlf
; v 1 7 n.
povede prek • o e:i	n y	"ope.
Vse domače, pi	-ij ate 1	e i n
znance najkps.' p	zdrav okler	ljamo
in zdravstvu lie d		<e ne
vrnemo nazaj med	vas.	Obe-
nem vsem. ki o n	as o •	;,!,., i;
pred odhodom, sj	r o m j j j	na s
ur ^'v ' 1 i'.'	?-f z-*	prav
vsem izrekamo vsi	potr-il-	i na i-
lep^o prisrčn' zah	valo.	
	Potr1	*w •
HT M17 M		
CISv	elar.'I,	O
sreu t šila poroka . dira v. Miss : roka se je \ "j J).
_ . mi t
Mrs. Zelko, Mrs. Ahčen pa j:1 j kljub svojemu povštru tožila, da jo malo hrbet boli. Mr. Kocjan iz Aurore pa si je želel, da bi bili že skoro v New Yor-* ku.
V	mestu Pittsburghu, Pa. i'1 vlak stal skoro eno uro od 2:10 do 3:35 zjutraj, videli sra nismo, ker smo spali. V Hamburgu smo stali okrog 20 minut. tudi tu smo si malo oglodali mesto s perona. Bilo je ravno oblačno in se je kadilo, zgledalo bolj, kakor Pittsburgh. Kako zgleda ob lepem vremenu ne vemo. Vožnja od H ar risi hi r ga proti Philadelphi-j način. Ob ',). u ji je pa krasna. Svet bolj go-, korakali v far rat. Grapa za grapo se ti umi-i če. Tudi farmarske naselbine ( niso tako razdeljene ena odjjakaMr --vmona druge, kakor po zapadu. Vidi- sednika k.S.K. te po več hiš, ki so bližje skupaj, tako, da imaš sliko male vasi pred seboj. Kolikor bližje proti Philadelphiji vozi vlak, tem več drevoredov vidiš in nekatere prav krasne sadne vrtove. Vobče prav lep razgled.
V	Philadelphiji smo privozi-li okrog pol dveh popoludne. Vlak vozi precej časa preko predmestij, v katerih je ob progi videti celo vrsto raznih skladišč. Philadelphia je veliko pristanišče, v katerega sega po širokem ustju reke Delaware morski zaliv. Tako smo videli skladišče iz Kohler. Wisconsin. iz Chicage in mnogih! drugih velikih tvrdk. Kajti v
r-
iJ<
•ea-
rn
ia na s to vi i zjutraj so o cerke- sv. Mr. Frank L. Cvd\n:i drugi sin našega odlk ;>ega Irdir.a. pi d note. N< sta je hčerka sno.-i • vane " tetove družine z 1062 A.'di Road. Po cerkvenem o j -av^u se je vršil za jut rek v hiši staršev neveste. — Mr. Frank L. Grdina vodi že neka i let veliko trgovsko podjetje Grdina and Sons.
Najiskreneje čestitke ženinu in nevesti. Bog vaju živi in o-bilo blagoslovi!
-o--
TIČKI PA TAKI . . ,
• Chicago, 111.
Ko človek hodi po svetu s trebuhom za kruhom, se mu vse mogoče lahko pripeti. Kakšen dan je lačen, da „ (Dalje na
se mi! pajce-o. str.)
* PODLISTEK *
_ l_£_"_'_r
^^liUIJMIIHMUlU ttKUULi J1 ti i J U11:1 i H H ^ i £1N t UJ i i K 4 i H T !i U E!: M! 1111 i ^ J U11H ti HI U M H UH H K: 1! P i I ti: 1i Ki ] 11LU^
Gospodarstvo.
Frank Pleško, slov. farmar v Lemont, 111.
(Dalje;) !
Vemo, da nikdo ni popolen, in vemo, da vsi smo podvrženi slabostim in te slabosti sem imel priliko videti na svoje lastne oči dne 9. in 10. novembra m. 1. v sodni dvorani kot porotnik v Circuit Court sodišču v Chicago, 111.
Tu se pač v resnici vidi, kako ljudje pozabljajo na oni starodavni latinski izraz: "Justitia fundamentum regnorum" — pravičnost naj bo podlaga državi, in zopet po-kazujejo, da tfjih zdravi duh ne živi v zdravem telesu.	.
Ker se ne maram v podrobnosti spuščati v tozadevno celo stvar, naj omenim v kratkem, da se je cela stvar končala od nas porotnikov pristransko in nepravično, kajti za majhno stvarico, ki se je prigodila to-žitelju, pa so mu hoteli prispevati $50,000.
Trije smo bili med dvanajstimi, trezno misleči in smo vztrajali za par ur ter držali vrata celice zaprta, dokler ni prišlo iz petdeset tisoč nazdol na $15,000, potem smo se jim šele "podali". Pa tudi to je bilo preveč za tako majhno krivico storjeno.
Predvsem je bil zame najbolj zanimiv prihod sodnika v sodnijsko dvotano, ki je prihajal točno ob 10. uri dopoldne. Njegov služabnik, kateri je bil že pred lO.uro ria* svojem mestu in je pazil na prihod sodnikov, in ko se je le-ta prikazal skozi vrata v svoji črni, komodni in obenem veličastni halji, je udaril služabnik s kladivom trikrat zaporedno po sodnijskem stolu in tako tudi trikrat zaporedno, ob vsakem udar-
cu s kladivom, zaklical: tukaj je!
Vsi v sodni dvorani smo vstali v znamenje pozdrava in ko se je sodnik vspel do svojega sodnijskega stola, ki je stal na vzvišenem prostoru, je dvignil svoje roke v vodoravno pozicijo ter se obrnil na tri strani, na levo, naravnost in pa na desno, se priklonil in komaj slišno spregovoril: sedite! Takoj zatem pa je poklical vso dvorano k redu in z močnim glasom ukazal: Začnimo! In pričelo se je.
Ker mi čas ne dopušča, da bi tudi to podrobneje opisal in se bojim, da bi g. uredniku nadležen postal, naj preidem k drugi točki.
t
III. Nekoltfjy pojasnil o sadjereji.
Ze od nekdaj,,-to je od svoje rane mladosti, ko sem se učil cepiti drevesa v šoli, pa do danes, ko mi je pošlo že šest križev, sem imel,- oziroma imam brezmejno veselje do eksperimentiranja cepljenja dreves. —
Cepiti ali transplantirati je lahko, a vsekakor bolj težko pa je in absolutno ne gotovo, kadar cepimo na način, ki ga še drugače razumemo pod besedo "križati". To se pravi, da smo s cepljenjem hkrati spojili oba drevesna soka v enega, kar pri navadnem cepljenju ostaneta vsak zase. Sta torej ne-razdružljiva in zato se pa tudi sadež ne izpremeni. Vse drugače pa je, kadar se dva sorodna a različna soka združita v enega, tedaj pa lahko pričakujemo nov sadež in boljšega, kakor je bil poprej kateri od onih dveh, ki smo ju skupaj cepili ali združili.
Ta uspeh se je pa pri meni pokazal letos na hruški v mojem lastnem sadovnjaku, ker sem jo združil pred petimi leti z dvema različnima hruškama in sicer z eno rano in drugo pozno, kateri tretji je dozt)-rilni čas določen med časom zgoraj omenjenim. To je prav izboren sad, je še enkrat debelejši od prvih dveh omenjenih, je
po eni strani lahno rdeče pobarvan, ima prijeten vonj in je zelo okusen. Sedaj sem to hi hširo poslal na državni preiskovalni oddelek, Urbana, 111., in kadar bom dobil poročilo o tem, bom prosil za prostor v Am. Slovencu, da ga bom priobčil.
Torej, hruška mi je delala zelo velike preglavice za časa mojega službovanja na sodniji v tem preklicanem velikem Babilonu in vsak majhen čas in priliko oem porabil, da bi našel horticulture državni gdde-lek. pa vse zaman. Agriculture oddelek sem našel, a prvega pa ne. Seveda ne, ker ga sploh v Chicagi ni. To sem pa zvedel šele potem, ko sem pisal v Washington. D. C., na informativni oddelek, na kar so mi odpisali in pojasnili, da se nahaja v Urbana, 111.
. (Dalje prih.)
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Četrtek, 24. maja 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
Rev. Kazimir Zakrajiek.
Rev. K. Zakrajiek petdesetletnik.
- %
Doba petdesetih let je lep kos človeškega življenja. V tej dobi preživi človek najvažnejši del svojega življenja. Ljud-
si.. pregovor pravi, da ko človek doseže etdeseto leto, "da Abrahama videl". Dne 31. maja le-os bo petdeset let, 1 se je rodil nam
riškim Sloven-. dobro znani slo-n.-ki svečenik Rev. 'azimir Zakrajšek, MvSi urednik "Ave rtria", večkratni sov. oo.
škanov v A-i:ki in bivši župnik na večih slovenskih in slovaških župnijah v Ameriki. Rev. Kazimir Za-k ie markant-^sebnost za ameriške katoliške Slovence. Njegovo delo na polju ameriškega Slovenstva je tako veliko in pa tudi tako važno, da nihče, ki noče nalašč zakrivati svojih oči, ne more mimo istega, da bi ga ne videl in ne omenil. S svojim neumornim in požrtvovalnim delom je vdihnil dušo in življenje katoliškim idejam med nami, da se je uresničilo in postalo meso in kri to, o čemer smo katoliški Slovenci v Ameriki že dolgo sanjali in hrepeneli, toda uresničilo se ni, dokler nismo bili dobili moža — neustrašenega svečenika — ki je stopil na čelo in zaklical za menoj in naprej. To je bil v tem slučaju Rev. Kazimir Zakrajšek, ki bo letos 31. maja slavil svojo petdesetletnico.
Njegovo delo za ameriške Slovence je zahtevalo 20 let njegovega življenja. Bil je to najlepši del njegovega življenja. Svoja mlada moška leta je položil na altar za svoj narod v Ameriki. To delo mu je vzelo njegova najlepša mlada leta. Zato ni več kot prav, da se moža, ki je toliko delal, spomnimo vsaj ob njegovih dneh in mu ob priliki kakor je nje-grova petdesetletnica, vsaj v duhu zakličemo tja v domovino: Čestitke in na mnoga leta!
Rev. Kazimir Zakrajšek se je rodil dne 31. maja 1878 v Freserju pri Ljubljani. Šolal se je v Ljubljani in istotam stopil v red sv. Frančiška. V duhovnika je bil posvečen 14. julija 1902 in novo mašo je pel na Žalostni gori, podružnica v preserski fari. Leta 1906 je dospel kot še mlad duhovnik frančiškan v Ameriko. Lotil se je energično dela. Bil je mož širokogrudnega obzorja. Kot misijonar, ki je obiskoval slovenske izseljence v Ameriki po vseh raznih naselbinah, je videl kmalu, v kakih razmerah naš narod v tej novi domovini živi. Videl, kako so narod trumoma kvarili zlasti protiverski fanatiki s svojim tiskom. Da zastavi val tega protiverskega dela, ki je bil tedaj zajel že skoro tri četrtine našega ljudstva v tej novi domovini, je začel misliti tudi na pokrepitev katoliškega tiska. Ustanovil je nabožni mesečnik "Ave Maria", izdal več propagandističnih brošur in tako začel neusmiljen boj z brezverstvom. Kajpada, da je zadel na sršenovo gnezdo. Blatili so ga, napadali so ga z vsem svojim tiskom — toda zmagali niso. Ideja, ki jo je vrgel med ljudstvo, je zaživela v novem življenju, narod se je je oprijel in danes, po preteku dvajset let njegovega požrtvovalnega dela, so razmere na celi črti drugačne. Pred dvajsetimi leti je bila protiverska struja v veliki premoči, danes lahko trdimo, da je fronta katoliških Slovencev v Ameriki močnejša kot fronta protiverskih fanatikov, najmanj pa vsaj tako močna, kakor je njihova. In to delo je začel naš današnji petdesetletnik Rev. Kazimir Zakrajšek.
Daleč od nas, tam v mili domovini, bo naš petdesetletnik prebil svoj petdeseti rojstni dan. Izčrpan — izdelan — rahlega zdravja, a prepričan sem, da zadovoljen v svojem srcu, kakor more biti zadovoljen le skrbni delavec za svoj narod. Koliko dela je on opravil na polju misijonstva. Kolikokrat je vzkliknil: dajemo in podpiramo tujezemske misijone, kar je sicer prav in potrebno, svoje rodne brate, ki jih trgajo brezverci proč od vere, tu v Ameriki, pa pozabljamo in prepuščamo na milost in nemilost brezverskim volkovom.da delajo in počenjajo z njimi, karkoli se jim poljubi ... In res je tako. — Zato pa mu naj bodo posvečene te vrstice v blag spomin, a obenem pa tudi v prijetno zavest, da ameriški Slovenci ga imamo v najboljšem spominu in da se zavedamo in znamo ceniti njegovo veliko delo, ki ga je izvršil za nas in naš katoliški po-kret med nami ameriškimi Slovenci.
Brezdvomno pa je tudi za našega petdesetletnika to naj-prijetnejša zavest, da njegovo delo ni bilo zastonj, marveč da rodi najlepše sadove.
Ameriški Slovenci pa mu kličemo v duhu tja čez morje: Naš petdesetletnik bodi pozdravljen in na mnoga leta!
I V.
V-JV v V-«

Vi >:„ *
C s* >	, . V

ff^^jfežž v^ • V.'. • • f' «5 ' i

*
aA. f*.	„ j
%
'T. ><
L z r v o s* t i s* Q3H bi* . v:rczov jv.	K.SL'KX

Slavnostni dan 351etnice društva Vitezov sv. Florijana št 44, K.S.K.J.
Izid slavnostnega dneva 6. maja ob 351etnici društva Vitezov sv. Florijana štev. 44 K. S. K. J. je izpadel v najlepšem pomenu, bolj ko je bilo pričakovati ter nam vedno j ostane v spominu duševno uživanje, koje nam je bilo podarjeno istega dneva. Zaradi prevelikega programa smo morali nekaj točk odstaviti, ker mladina je nestrpno čakala, da se brž zavrti.
Program se je izpolnil v najlepšem vzporedu. Začelo se je, kakor je bilo že v Glasilu naznanjeno.
Društva so se korporativno udeležila slovesne sv. maše, katero je daroval za žive in mrtve društvenike duhovni vodja KSKJ., Rev. K. Cverčko ob asistenci domačega župnika Rev. B. Winklerja in Rev. U-rankarja. Slavnostno pridigo je imel domači župnik in član društva Vitezov sv. Florijana, Rev. B. Winkler ter je z jedrnatim glasom in ginljivimi besedami obrisal življenje sv. Florijana, društvenega patro-na, in opominjal, da ni zadosti, ako društvo samo njegovo ime nosi, marveč ga moramo častit' in po njegovih naukih se ravnati. Vsa čast mu za njegove iskrene in podučljive besede.
Po sv. maši po vsa društva šla naravnost v halo pod cerkvijo, kjer se je serviralo za jedila. Tu so bile mize priprav-1 Ijene za vsako društvo posebej, z napisom, da je vsak član lahko videl, kam se ima vsesti.
Jedila so kuharice izborno pripravile, da si nismo mogli misliti boljše. Ko so se vsi gosti dovolj najedli, se je program nadaljeval v hali in sicer predsednik dr. sv. Florijana, brat W. F. Kompare, naznani občinstvu, da se program otvo-ri, na kar zaigra orkester pod vodstvom Karl Medosha "Star Spangled Banner", nato zavi-hra amerikanska zastava, potem orkester igra "Hej Slovenci", nato zavihra slovenska zastava. Zatem sledi himna, pesem sv. Florijana in se pokaže bandera sv. Florijana.
Potem pride na oder brat predsednik W. F. Kompare, ki pozdravi vse goste najprej v slovenskem, potem v angleškem jeziku ter predstavi ame-rikanskega govornika, alder-mana Mr. Rowan, ki je spošto-
van med narodom kot vzor katolika, ki nam je v dolgem govoru veliko zanimivega povedal in je povdarjal, da pozna osebno pionirje Franka in Karla Medosha in je tudi poznal Father Kranjca in brata Kompare, Josepha, in se dobro spominja, kadar je bila zemlja kupljena, kjer stoji cerkev sv. Jurija. Čast mu za njegovo spoznanje!
Po njegovem govoru je brat predsednik predstavil stolorav-natelja Rev. B. Winklerja, ki prevzame program v svoje roke ter z navdušenimi besedami pozdravi pričujoče ter predstavi pionirje in pokliče k govoru Kari Medosha, ki se pokaže na odru kot pionir ter z iskrenimi besedami nadaljuje pozdravni govor kakor sledi:
Častiti gospodje duhovniki, spoštovani gl. uradniki KSKJ. ter slavni društveniki, bratje in! sestre! Človek na tem svetu se' vedno trudi in si prizadeva za zboljšanje svojega življenja in če se mu njegovi nazori povolj-: no obneso, je zelo ginjen in se raduje uspehu, kojega doseže. Kmet poseje seme na njivo, in, če mu letina v obilnosti obrodi,!
vedno spominja tega pridel-' ka. kateri mu ie bil podarjen dotično leto.
Tudi mi društveniki Vitozovj sv. Florijana se danes sporni-, njamo v duhu in premišljuje-j mo, kako smo napredovali in kakšen sad nam je obrodila ta njiva, katera nam je bila zasejana pred 35 leti. In ker se počutimo, da nam je dosti povo-ljen sad obrodila, se ladujemo na uspehu in si želimo na dostojni način proslaviti ta dan.
Radi tega smo vas povabili semkaj, čislani nam rojaki, možje in žene, fantje in dekleta, bratje in sestre, da nam po-morete poveličati ta znameniti dan. Ker vidim pred seboj v o-krožju prijazne obraze, korenite in spoštovane može in vzor žene, kateri ste iz oddaljenih krajev semkaj prišli in ste žrtvovali čas in denar, da ste naši želji ustregli in vašo uljudnost in bratsko ljubezen napram nam izkazali, sem v srcu ginjen in moji občutki so globoko vtisnjeni, ko vas vidim tukaj navzoče, ker vaša prisotnost vam jasno kaže vaše duševno občutje in goreče vnetje za napredek in bratsko združenje nam milega sloven-
skega naroda.
Jaz kot pionir društva Vit. sv. Florijana vam v imenu društva iskreno častitam na navdušenju in se vam prisrčno zahvaljujem za prijaznost in naklonjenost, s katero ste se izkazali s svojo udeležbo k naši petintridesetletnici društvenega obstoja ter nam poveličali našo proslavo in nam vneli srca za zbližanje in bratsko združenje.
Z veselim srcem Vas sprejmemo v našo sredino, vse Vam damo, kar imamo — vse Vam je odprto! Ako Vam kaj primanjkuje, povejte nam! Iz srca vam radi postrežemo, kolikor je v naših močeh. Počutite se domače pri nas, radujte se in veselite ter uživajte ta delež z našimi brati v pravem zadovoljstvu, da ko pridete domov k svojcem, prinesete v srcih lepi vtis iz southchikaške naselbine in poveste vašim bratom in sestram, da še živi v nas duh napredka ter da ljubimo našo svetinjo, katera nas blaži in povzdiguje, to je naša vera in naša narodnost.
Še enkrat vam se srčno zahvaljujemo na uljudnost in vas po bratovsko pozdravljamo ter vam kličemo: Dobrodošli! Vsi pričujoči društveniki Sv. Florijana zakličite jim trikrat slava!
Za tem govorom pride na vrsto deklamacija, kojo izvaja član mladinskega oddelka Anton Salehar, kateri je očaral občinstvo z navdušenimi in jedrnatimi besedami v lepi slovenščini. Ne bomo navajali tukaj deklamacije zato, ker je preobširna, toda resnično, da je segala v dušo slehernega poslušalca, ker je odgovarjala vsebina v najlepšem pomenu temu spominskemu dnevu, v Pri koncu deklamacije izroči pijonirjema šopek cvetlic v priznanje za njih zvestobo.
Na to pijonir K. Medosh po-vdarja pomen cvetlic ter primerja naše življenje tem cvetkam: da naše življenje usahne kakor te cvetke, toda vonj ostane, in to je naša duša. Pri tem je opominjal in vzbujal mladi narod, naj se varje, da ta prijetni vonj ne izgine in se ne okuži, in to je najboljša pot, ako se pridružijo pod zastavo in okrilje slavne K.S.K. Jednote, ker ona jim nudi ta duhteči vonj, kateri jih pripe-
lje v srečno večnost. Njegove v srce segajoče besede so marsikomu oko zrosile od ginljivo-sti. Če ima človek še tako trdo srce, ga mora pretresti z občutki. Pri koncu govora podari pijonir cvetlice deklamantu za njegovo požrtvovalnost, naj mu služi v spomin in ga vzbuja za povzdigo in procvit društva in naselbine vse njegovo življenje, na kar se zahvali na tem daru in trdno obljubi, da bo vpošteval in izpolnoval ta poduk. Ta prizor je izvabil vsestransko navdušenje in napravil globoki vtis na občinstvo.
Takoj po deklamaciji pride na vrsto pesem, katera je bila posvečena društvu Vit. sv. Florijana v spomin 351etnice, zložena in uglasbena po pijonirju K. Medoshu, in pel jo je zbor društvenikov Sv. Florijana pod i vodstvom J. Smrekarja. Da je imela pesem učinek, nam jasno kaže duševno občutje skladatelja.
Zatem zapojo mladi člani St. Fiorian's KSKJ. Booster Club humoristično pesem, katero je zložil W. F. Kompare, | posvečeno gl. uradnikom K.S. K.J. in uradnikom Booster Cul-ba, katera je bila polna toplih stihov ter nas privedla iz globoko zamišljenih duševnih občutkov do razigranega srca in razvedrila.
Zdaj stoloravnatelj Rev. B. [Winkler predstavi gl. predsed-
nika KSKJ. Mr. Antona Grdi-na. (Burni aplavz.) Kaj je Mr. Grdina? — to ve vsak Slovenec in Slovenka v Ameriki, da |on posveti vse svoje moči za povzdigo in napredek slovenskega naroda in KSKJ., za kar mu vsak razsodni in odkritosrčni brat ali sestra KSKJ. mora dati priznanje. Njegovega govora ne bomo opisali, ker ga nimamo pri rokah in ga ne moremo navesti, da pa nam je veliko zanimivega in podučlji-vega povedal, je samoobsebi umevno, saj je Mr. A. Grdina dobro znan slovenski javnosti kot izboren govornik in navdušen lajik s svojimi neštevilnimi govori sirom Amerike. Resnica i je, da mu ni manjkalo zrelih besed, s katerimi nas je navduševal in bodril k edinstvu. Čast mu!
Po govoru gl. predsednika KSKJ., nastopi cerkveno pevsko društvo "Zarja" pod vodstvom Jos. Sterbenca ter zapoje pesem "Na planine!" kar je bilo občutljivo do srca. Zatem nastopi naše gore list, gl. tajnik KSKJ., Mr. Joseph Zalar, koji se često pokaže v naši naselbini in se vselej našemu povabilu odzove, ker je vnet z dušo in telesom za povzdigo in naraščaj KSKJ. Saj se je pač tako izkazal v svojem dolgoletnem poslovanju v jednoti-nem uradu. On nam je v svojem govoru marsikaj pojasnil in razodel. Naše spoštovanje!
Potem nastopi točka duet "Moonlight roses", pojo članice društva sv. Florijana Miss Mary Franko in Miss Mary Smrekar; spremlja jih na klavirju Miss Frances Smrekar. Njih milozvočna melodija je zelo prijala našim ušesom.
Zdaj stopi na oder častiti pijonir in prvi predsednik KSK. Jednote, Mr. Joseph Stukel, kateri nam je dal podatke o organizaciji naših rojakov in u-stanovitvi KSKJ., o kateri ni bilo še nobenkrat v časopisih resnično poročano, kdo je bil začetnik iste ter povdarja, da prva misel je bila izvedena med njim in Mihaei Vardja-nom, kateri je bil postavljen prvi tajnik iste. Njegova izvajanja so bila zelo pomenljiva. Častitam o!
Nato nastopi pevsko društvo "Zarja", ki zapoje kratko pa dovtipno pesem. Vse priznanje!
Potem predstavi stoloravnatelj Rev. B. Winkler duhovnega vodjo KSKJ., Rev. Kazimir-(Dalje na 4. str) * ,
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom!
MI RAČUNAMO:
Mr. I. Know !tt
'By Tnormon rishor
IS TMBBK. MKVOM6 etvfc *** «« fttUoiCNce who
WOUVib OK£ TO Af MV
Ctt
Za ameriške	dolar jej	Za <	tibarjes
$ 5.00 _____	$ ill	200 Din	_$ 4.45
lo.oo ____i	UM	500 Din	_ 9.80
15.00 _____	18.85	1000 Din	_ 18.90
20.00 ___	ZtA5	1500 Din	_ 28.00
35.00 ______	28*50	2000 Ddn	_ 87.00
85.00 _____	88.70	8000 Dihi	_ 55*40
50.00 t___	5149	4000 Din	_ 78.50
75.0#____	77.80	5000 K®	_ tU»
100.00 __	. 108.00	10000 Din	_ 182.00
200.00 ______	. 204.50	15000 Din	_ 278.00
300.00 ___	. 800.00	20000 Din	_ 888.00
400.00 _	. 407.50	80000 Din	_ 548.00
500.00 __	509.00	40000 Din	_ 724.00
800.00 __	. 010.50	50000 Din	_ 90&0Q
700.00 _	. 71130	80000 Din	_ 1082.00
800.00 _	, 818.0«	70000 Din	_ 1380.00
900.00 __	. 914.00	80000 Din	_ 1441*04
1000.00 _	. 1015*00	90000 Din	_ 1020*09
Za poftttjke po pefttt m *pr*Jeaa «			
Orders, American Bkprea		i ftek, aH pa bančni draft*	
Osebnih čekor po poiti ne Nobenih drug&t priitojUs b
i, JjittFaaM mm
MlDliMV f
Metropolitan State Bank
2201 WBST STRUT, CHICAOC\ OLE,
Uradojeosos Dmvbo od ItOO sjuteaj <•» 4*09 , poldne. Ob torkih hi »obetih de 8:90
KAPITAL IN PREBITEK!
PROMET IN VIRI NAD fS^OO&OO
StraB ¥
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 24. maja 1928.
i.-------
SLAVNOSTNI DAN DR. VITEZOV SV. FLORIJANA.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
ja Cverčko kateri izreka, dasi j je zmožen v slovenščini govoriti čeprav ni rojen Slovenec, ker smatra, da bo bolj dosežno za mladi narod, hoče v angleščini povedati. V svojem vzpodbudnem govoru je izvajal, da so verske zadeve v KSIvJ. jako povoljne, dasi je slišal poprej od gotove strani, da KSKJ. ni v verskih zadevah prav vpeljana in da so vsakojaki nasprotniki katoliške vere člani te Jednote, — toda on to zanika, da ta trditev ni bila resnična, ampak izvita. Ker se je sam prepričal, da člani KSKJ. so vzor-katoli-ki in ne dvomi, da bo KSKJ. napredovala v članstvu, da bo dosegla stotisoč članov v Številu v bližnji bodočnosti. Zaupa v ta mladi svet, da bo zvest ostal v verskih načelih, ker imamo jasni dokaz, kako se katoliška cerkev čedalje bolj širi v tej zemlji. Njegove navdušene in podučljive besede so napravile veliko pozornost na poslušalce. Cast in hvala vam!
Po govoru duhovnega vodje nastopi hrvatski pevski zbor "Velebit" pod vodstvom Mr. Horvata z dvakratnim nastopom. ki je pel krasno umetne skladbe. Živeli!
Zatem stoloravnatelj predstavi k besedi še druge uradnike KSKJ.
Na vrsto pride Frank Go-spodarich, finančni nadzornik KSKJ., kateri je v čisti angleščini izvajal zanimiv govor in društvu čestital na proslavi.
Za njim govori naša korenina in spoštovani rojak, finančni tajnik KSKJ. Mr. Frank O-peka. Ko slišimo to ime, že ve- ^ mo, kdo je ta možak, saj slovi po celi zemlji kot večletni u-radnik KSKJ. in vodja wauke-ganskih Slovencev. O a nam je povedal, da ga najbolj briga denar ali pravo investiranje ter častital društvu na obletnici in želi, da bi nam blagajna dobro napredovala. Naj bo uslišan!
Potem sledi govor nadzornika KSKJ., Mr. Louis Železni-karja, kateri z jedrnatimi besedami čestita pijonirjem in društvu na spominskem dnevu ter želi dober napredek.
Ne smemo pozabiti, da je stoloravnatelj predstavil tudi dijaka Mr. F. Ziherle, kateri je! član društva sv. Florijana in j Booster kluba, ki je s krepkim in nadarjenim glasom povdar-jal, da je ponosen, ker je Slovenec in član tega društva in kluba.
Zdaj sledijo govorniki raznih društev: za dr. sv. Štefana št. 1 KSKJ. predsednik Mr. Že-fran, kateri v svojem zanimivem govoru izvaja, da se trije možje najbolj srečni štejejo danes tukaj in to so: dva pijo-nirja dr! sv. Florijana in začetnik ter prvi predsednik KSKJ. Mr. Jožef Stukel, tkaterim je
ZASTONJ ONIM, KI TRPIJO ZA NADUHO
Vzorec zastonj za nadušljeve ljudi.
Metoda po kateri se bolezen pozdravi, ne da bi se pri tem izgubilo kaj časa.
Imamo metodo, ki kontrolira naduho in tni bi radi. da bi jo poizkusili na naše stroške. Xe vpraša se, koliko časa ie trpite, tudi kronično naduho pozdravi. Pišite po vzorec. Nič ne de, v kakšnem podnebju živite ali koliko ste stari in kakšno je va^c delo, če vas muči naduha, naša metoda vas bo Kotovo pozdravila.
Zlasti onim bi mi radi poslali vzorec, ki so že obupali, ker so poizkusili že več zdravil, ne da bi kaj pomagalo, tudi ne opij in enaka sredstva. Mi bi radi dokazali vsem, da naša metoda vas reši težke sape. piskanja v prsih in vseh takih neprilik.
Ker vas vzorec prav nič ne stane, ne izgubljajte časa. Pišite takoj. Ne pošiljajte denarja. Pošljite spodnji kupon še danes.
r---
Brezplačni poskusni kupon.
FRONTIER ASTHMA CO.
1813 F. Frontier Bid«., 462 Niagara St., Buffalo. N. Y.
Pošljite vašo brezplačno poskus-njo metodo na:
ta slavnosten dan, ter čestita pijonirjem in želi društvu lep napredek. Zatem govori predsednik dr. sv. Jožefa št. 2 K.S. K.J., Mr. Šega, kateri tudi častita pijonirjem in celemu društvu na tem veličastnem dnevu ter želi najboljši uspeh.
V imenu dr. sv. Antona Pa-dovanskega, št. 87, Joliet, 111., je izrekel čestitke in pozdrav Mr. Louis Lavrich.
Za njim govori za društvo sv. Jožefa št. 220 Air. F. Gabriel. Tudi on pozdravlja in častita k tej proslavi.
Za hrvatsko dr. sv. Josipa HBZ. govori Mr. Brkletich, kateri v svojem govoru opominja, da bi se vsi Slovani združili.
Naj pri tem omenimo, da se stoloravnatelj Rev. B. Winkler zahvali v imenu društva Vit. sv. Florijana posameznim govornikom. Čast Vam! '
Zdaj nastopijo članice društva Matere Božje št. 80 K.S. K.J., Athletic girls, ki pojejo vesele in komične slovenske narodne pesmi, za kar so žele živo navdušenje. Za tem govori uradnica KSKJ., tretja podpredsednica Mrs. Louise Liko-vich, katera je tudi tajnica dr. Matere Božje št. 80, in v svojem pomenljivem govoru povedala dr. Vit. sv. Florijana, da daje vzgled vsem društvom v So. Chicagi ter vzorno sledijo njih poti v vzglednem namenu ter čestita društvu na lepem uspehu ter vošči še boljši napredek.
Za njo je govorila predsednica d". Matere Božje št. 80, Mrs. M. Stanko, katera je tudi stavljala dr. sv. Florijana v pravo luč in čestitala društvu k tej proslavi ter voščila društvu, da bi se podvojilo do 401etnice, na kar jima stoloravnatelj Rev. B. Winkler izraža v imenu društva sv. Florijana prisrčno zahvalo.
Po tem govoru nastopi ccr-kveni organist Mr. Jožef Ster-benc, kateri zaigra solo na klavir. Živahni allegro, koje prav ugaja mladim ljudem.
Zdaj sledi orkester.
Zatem igra na klavir "Skylark" Miss Frances Smrekar, koja je prava umetnica v tem poklicu. Naše priznanje!
Končno sledi slovesen sprejem novih članov, katere zaprisega sam glavni predsednik KSKJ., Mr. Anton Grdina, in pri tem se pridružila k' njim na oder dva živeča pijonirja društva sv. Florijana, Jožef Mav-retič in Kari Medosh, katerim vpričo novih članov pripne gl. predsednik KSKJ. cvetke na prsi, bele in rudeče barve, in pri tem omeni, da bela cvetka pomeni za njih zvestobo, rude-ča pa ogrevanje.
Nato pijonir K. Medosh izrazi zahvalo Mr. Anton Grdini v sledečih besedah :
Dolžnost me veže brat glavni
predsednik, da Vam v imenu nas dveh pijonirjev izražam "prisrčno zahvalo za to čast, katero ste nam izkaaali, da ste te cvetke nam na prsi pripeli Vj znak naše zvestobe. Še večjo čast ste pa izkazali našemu društvu, ker ste se iz daljnega kraja udeležili naše slavnosti. To je neprecenljivi dar za nas, kateri nam ostane v trajnem spominu, ker'pokazali ste pri tem Vaše goreče navdušenje za napredek in procvit naše KSKJ. Mi društveniki in člani KSKJ. se srečni štejemo, da smo Vas dobili za vodjo ravno v času, ko je bil najbolj potrebno, da ste nas obudili k življenju in nam pot pokazali do zboljšanja našega.
Vi vidite nagib slovenskega | naroda, kako se utaplja v temo i nezavesti ter izgublja najdra-, žji zaklad: sv. vero, in sovraž-! nik poseže prste vmes ter se veseli našemu razpadu ter Vas napadajo kot našega vodjo, pa Vaša vztrajnost in pogum se bori zoper te, kateri Vas napadajo ter odbijate vse navale in jih slavonosno premagujete s tem, da naša KSKJ. vzgledno napreduje.
Vodite nas vedno po Vaši začrtani poti in mi Vam hočemo slediti, ker čas je tudi za nas Slovence, da sprevidimo in da-1 mo priznanje, temu, kateri nam služi in se trudi za zboljšanje naše.
Ako ne bi imeli Vas za predsednika, smelo trdim, da naša KSKJ. ne bi toliko narastla v članstvu, kakor je, ker akorav-no bi drugi predsednik imel gorečo voljo za povzdigo K.S. K.J., pa mogoče ne bi znal kako ukreniti ali pa ne bi bil zmožen.
Jaz kot pijonir se Vam v imenu društva sv. Florijana srčno zahvaljujem na Vaši u-jljudnosti in požrtvovalnosti, da ste se pridružili k naši 351etnici in nam poveličali našo proslavo ter upamo, da nas zopet v bodočem obiščete, ako prej ne, saj ob naši 401etnici, in trdno želimo, da bi nam načelovali, dokler bi Vam Vaše moči dopuščale.
Mi društveniki in člani K.S. K.J. smo lahko ponosni na ves Jednciin odbor, kateri nam zvesto služi in dela za procvit KSKJ. Cast Vam! Živeli! Na mnoga leta!
S tem je bil program banketa končan, na kar se je začelo živahno gibanje in vrtenje po dvorani vse veselo in polno navdušenja, mladi in stari so se vrteli kar na mestu, ker dvorana je bila natlačena z narodom, tako da je z velikim naporom prišel žejni do okrepče-valne kapljice.
Tako smo se radovali do 2.
zjutraj ter se podali domov polni razvedrila in dušnega u-Žftkft, kar mm oatape vtisnjeno ?;a vedno v naših §rcih. Vsem udeležencem in sorodnikom izrekamo naše priznanje iq srčno zahvalo!
Naj bo posebna zahvala izrečena Miss Kftty Triller in A-na Marinoff za njih požrtvovalna dela v kuhinji.
Za društvo Vit. sv. Florijana št, 44 KSKJ., So. Chicago, 111.:
Odbor,
-o-
RAFABl URŠIČ PRIJET.
Čl#i> Prpičeve roparske tolpe v ljubljanskih »aporih. — Po dveletnem bezanju je padel pravici v peat bogokletnik in lenuh-
Ljubljana, 3. maja. — Snoči je privedla v ljubljanske sodne zapore orožnjška patrulja mrkega in razcapanega klateža Rafaela Uršiča, doma iz okoli- ]{ ce Mokric, Gore in Podgradca, kjer je bilo znano torišče in pribežališče zloglasne Prpičeve tolpe, ki ji zdaj krojijo strogo sodbo pred zagrebškim senatom, in je bilo o žalostnih in strahotnih delih teh tolovajev že parkrat obširneje poročano.
Oblasti domnevajo, da je v varnih prostorih nahajajoči se Rafael Uršič najbrže član zloglasne roparske družbe, ki se je ves čas, odkar so polovili večino rokovnjačev firme Prpič
ustrelili Prpičevi "orožniki".
Za upravičenost domneve, da je Uršič eden izmed Prpi-devih pajdašev, govori dejstvo, da je Uršič takoj nato, ko so aretirali Prpičevo družbo v naselju, ki je četrt ure oddaljeno od Uršičevega doma, pobegnil V svet. Od tedaj se je klatil neprestano po Jugoslaviji. Med tem časom ni stopil niti enkrat v svoje domače kraje, pač pije blodil povsod drugod. A nikjer ni ostal za daljšo dobo. — Najraje se je držul med tem časom samotnih selišč, zginil pa je povsod že po preteku nekaj dni kakor kafra.
Zadnje čase se je Rafael Uršič klatil po novomeški okolici. Vedel je, da je Slovenija radi odlične javne varnosti zanj k -kor žerjavica. Po dolenjskih gričih je menjaval svoje bivališče celo dnevno. Na svojem : ,-hodu je prišel tudi preko Eo-genšperka v Šmartno. Mož j t moral biti pač zelo lačen, k : je stopil v več hiš ter nrosil povsod za hrano. Kmetje so '-T seveda pripravljeni na.-Lil.: krepkega in stasitega mož:-pod pogojem, da prime za d lo, katerega sedaj na pomhid nikjer ne manjka. Tujec sc je oglasil tudi pri fotografu Lji1-biču.
"Nasekajte malo drv, pa dobite kosilo," mu je dejal gospodar.
pa Prpičevi pajdaši. Da bo sumi je jetnik nevaren delikvent, je oblastev najbrže upravičen, | po dosedanjih dognanjih pogovori dejstvo, da so našli med vsem gotovo, gre le za to, je li Uršičevimi papirji seznam ne- ime, pod katerim se izdaja, katerih oseb, med katerimi se resnično, nahaja tudi'Prpičevo ime. Da'	-o-
I
v - V YV \ c\ i \ V|vVK 1 f i \

?> T v-
I^as
i,
A tujec je osorno odgovoril: "Še svoj živ dan nisem delal, pa tudi ne bom!" . . . nakar je
jzaeieK preKosi trgu..
- c rez izjeme!
Vbč .. LŽ^-L; kka
o
Je Tro odjemalec, katerega r.e bi rad izgubil vpraša, kateri izmed sladov (malt) je najboljši, na: odgoverim: 'Budweiser'.
5.-- - T-
& Comp., znal spretno izmika- j krepko preklinjajoč odšel k šoti roki pravice in je sedaj le po jsedu.
naključju prišel za zamrežena ' Tam se mu ie dogodilo isto. okna. Rafael Uršič, pod čigar Sedaj pa je bil tujec na mah imenom se jetnik izdaja, je tr- ves v nekem čudnem ognju. — dil spočetka, da je slovenske- Stekel je na cesto, kjer stoji ga pokolenja, izdajal pa ga je znamenje. Na cesti je zagrabi hrvatski akcent in je končno .bogokletnik, strašno roteč in. le priznal svojo domovinsko .preklinjajoč, težko skalo ter jo j občino. V kraju Prpičevih ro- treščil v Križanega. kovnjaštev je živel 22 let in je "Pomagaj mi. če si Kristus!" j opravljal v tem času najrazlič- .ie grozeče zarjul. Vedel se jc i nejše službe. Ko je roparsko na1-0 surovo in je najnodlep:« j delovanje Prpiča in njegovih skrunil verska čustva - avzocii- i drugov najbolj cvetelo, je imel j Pa je bil božjeklelniku usojen Rafael razne službe v tamkaj- hiter konec. Po cesti sta pri'Ir šnji okolici, a je bil povsod le | P° službenem obhodu dva c-
fii jvem T:VU. J<
. i-eveč prave kvali-;\C PA . . .
.	Lii gre iz moje trgovine, m 3
p: je... :: rova z/, odjemalcem. . . prija-
-i C jO
kupijo se vec.
do božičnega.
.pomore i;
Lo
11 iS
1125 New
Naročajte najstarejsi slo-venski list v Ameriki "Ameri-kanski Slovenec!"
SPOMLADNE OBLEKE.
. Naznanjam, da sem prejel ravnokar veliko zalogo spomladnih in letnih oblek za može in fante, vsake barve in velikosti. Pridite in o-glejte si jih!
Ravno tako imam veliko zalogo obuval, s katerimi vam postrežem v zadovoljnost!
Cene zmerne, blago jamčeno, — postrežba točna!
Slovenskemu občinstvu se priporočam v naklonjenost!
kratek čas. Bil je bančni sluga, šumski delavec in drugo. Javil se pa je večkrat celo k orožnikom, a ni bil sprejet. Baš to njegovo veselje, ki ga je gojil do orožniškega stanu, je zelo sumljivo. Saj je znano, da je Čarugova in Prpičeva družba nastopala na svojih roparskih pohodih posebno rada med samotnimi gozdnimi selišči in to v orožniških uniformah. Čitateljem je znan tragičen konec gozdarskega upravitelja Pirkmajerja, katerega so
rožnika, ki sta tujca aretirala in ga odvedla s > oboi.
Da se je Uršič dal orožnikom nemoteno prijeti in da je priče1 rogoviliti ob prometni cesti, domnevajo javni organi, d:1, leži vzrok v tem, ker šič naveličal neprijetnega be ganja in stalne opasuo-ti, d:, pride le kmalu pravici v roke.
V ljubljanskem zaporu Uršiča fotografirali in d: ktilo-skopirali, nakar so poslali njegove opise na vse orožni ke postaje, kjer se je potikal sani in
k
Chi>_aiio, 111.
\r ■ • "-.v— j--» - - --».„■
>7.«— t -e
... tO. t „*L „	..	_
T

7i'Up

rr- ^ 1 ■' - -

C C C-O OCK
>00 Ov OOOOOO 0000 ~
(-■ 5» t®
Phone Crav/ford
4124
"Domača trgovina za vsakovrstne hišne
-potrebščine"
PRIDITE, DA
PREPRIČATE".
SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director
THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE
Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan.
Phone 439. 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis.
JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J — 4080-W.
Se;-" a j je čas, ta zi o?;ic dz.is n^io nalogo, če rabite le mrlenkost, ali kal:_no veliko stvar, pri nas dobite vse. — Uijudno vas vab'mo, da pridete v r-išo trgovino vsak £ čr.s. Zaio bomo vpoštevali va-. obisk, kot sosedi.
^'u'..^.^!..!,,...!..!..............................,..„.,........

.......................r...................... • ....... "'•■ A
I

i Ji


V sobi, kjer prebivate in kamor peljete gosta, imate radi, da je čedno. Mi imamo veliko zalogo pohištva, ki bo odgovarjalo vašim zahtevam. Leseno ali prevlečeno. Garantiramo, da boljšega ne dobite za to ceno.
Jeweler
On tile Cor. 8th Str. and New York are., Sheboygan. Win.
FRANK OPEKA
Trgovina z mešanim blagom in obuvali. 502 — 10th STREET	WAUKEGAN, IUU
Merchants & Miners Bank
GALUMET,	MICHIGAN
. Glavnica $200,000 vti&^^Z Preostanek $200,000
Nedeljenl dobiček........$190,000.
GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS IIVATSON, podpredsednik PBANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik.
!3Vft$UJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO.
oo^>0<^i^Pi^O<>oo<><>o<K>o<>o<>o<>^	o<K
Naša zaloga otročjih vozičkov je popolna, izdelava krasna in moderna, zadnje novosti od 1. 102S. Ponos vsake matere je, da svojega rnulčka pelje na sprehod v lepem vozičku.
PRIDITP. POGLEDAT, DA SE SAMI PREPRIČATE.
Armstrongs Linoleum
for Every Floor in the House
Za tla imamo veliko zalogo karpeto\' in drugih preprog. Tukaj označeni Armstrong- linoleum predniaci v Ameriki in smo ponosni, da ea tudi mi imamo v zalogi, da lahko postrežemo občinstvu z najboljšim. —
'GOVORIMO VSE INOZEMSKE JEZIKE".
Četrtek, 24. maja 1928.
AMERIKANSK1 SLOVENEC
9traB0
DVA ZANIMIVA DOGODKA Z DOLENJSKEGA.
Xovo mesto, 4. maja.— Pred kazenskim senatom se je te dni zagovarjal zaradi raznih de-j liktov znani pustolovec Slavko C rear, rojen leta 1396 v No's m mestu, pristojen v Ljubljano, bivši lesni trgovec, že kaznovan. •
Iz obširne obtožnico posnemamo, da se je Grč ar izdajal za agronoma, inženjerja in les-1 i ega trgovca. Posebno rad je tvezil ljudem, ki si jih je izbral za svoje žrtve, da bi si rad kupil večie posestvo. Ko se je lani mudii v Novem mestu, je na pr. kupoval graščino Srebrniee. Kjerkoli se je tu pokazal, so ga imeli za denarnega moža, čeprav je bil v resnici brez beliča. Šele, ko j a pričel ostajat? dolžan za hrmo in stanovanje in si je priče; izposojati denar, so pričeli h .miti, da ne more biti z m: Mm vse v redu. Te sumnje s:> bile potrjene, ko ga ie nenadoma vzela noč, ne da bi poprej poravnal svoje obvezne .i.
I.I :dtem pa so se njegove i jli avseine čedalje bolj r: :-:iie. V e brisan kakor je, je potuhtal, da bi bilo najbolje, e '..'a za majhne zneske. K se je po dveletnem skoro i eD> etriranem delovanju po-
•lio
1:
:iizenjerja
aretirati, ; ... i
letos -t.
-ilh. Met ': trgovci ični uori
SO skOi'O
prijave ogo-1 drugimi je osle-- Antona Roje a v za 600 Din, po-
!.-f-.-ii)nicarja
m mi
. Fi veih za Minko u za "9c
:en
Ljul i F
Ki šk ; F
m
4nieo Slano Telbanovo v Do-/.a 520 Din, posestnico Ma-• • /jitkovo na Verdu za SO ica Wal-180 Din, «j eiačevo Din, na-i za 400 Din, Sonjo Riuioni-l)ij,'ni 141 Din, e:'i n and a Šiško v 70 Din, gosiilaičar-asi ersiea v Hotinji v: ,i z'i 77 Din, trgovca Stani-Kneza v Križe vcih za 40 ! .. finančnega preglednika . ii:i Mrnca v Ljubljani za 60 i ' i, ž. upnik a Janeza Filipiča • y;škem za 100 Din, itd.
Obtoženec, ki je začel iskati svoje žrtve tudi med ločenimi ženami, kakor je razvidno iz obtožnice, je srednje velike postave, eleganten ter zelo sigurnega nastopa. Svoje številne grehe je skušal zagovarjati z brezposelnostjo, vendar mu senat ni verjel. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
V Gotni vasi so neznani z!i-kovei odkopavali na hribu, ki r ni pravijo domačini Brezje, do 2 metra globok grob, ki je baje še iz keltskih časov, in odnesli več zgodovinskih znamenitosti.
Hrib Brezje uživa velik sloves radi dveh prastarih grobov, v katerih je slutil lastnik posestnik in mlinar g. Fran Bon mnoge dragocenosti. To so izvedeli nepoklicani elementi in se namenili g. Bona prehiteti z odkopavanjem zemlje. V noči od sobote 28. aprila na nedelj.) so odkopali en grob in obrali iz njega razno posodo. Več kosov te je našel nasled-] ' :i dne lastnik, ko je prišel, kakor običajno, pogledat k grobovoma.
Za Brez je ne sedifj zanima več strokovnjakov geologov. Kakor čujemo, bo g. Bon v kratkem odkopal drugi grob, da se prepriča, kaj hrani v sebi. Seve bo moral pohiteti, ker govori ljudstvo, da so na Brezjah zakopani zakladi in se u-tegne pripetiti, da odkopi je j o zlikovci tudi drugi grob, če ga ne bo lastnik medtem zastra-žil.
NAPAD Z VITRIOLOM.
Ljubljana, 3. maja. — Ko se je vračala sinoči okrog 23:15 članica gledališkega zbora gdč. Zofija Ferjančičeva po Ižanski cesti proti domu, ji je dobrih 30 korakov pred domačo hišo priskočil nasproti neznan človek, ki jo je prijel za rokav, ji strgal plašč, tisti hip pa tudi že brizgnil v obraz neko jedko tekočino. Ferjančičeva je pričela vsa preplašena kričati, ker je začutila v levem očesa pekočo bolečino. Neznani napadalec je med tem hitro izginil ter se izgubil v noč, do-čim je Ferjančičeva odhitela v domačo hišo. Tamkaj je v naglici povedala, kaj se je zgodilo, nakar jo je mati, močno opečeno in s težko poškodovanim očesom, spremila na dolenjsko stražnico. Po prijavi dogodka so s stražnice obvestili rešilno postajo. Oko Ferjančičeve je postajalo od trenutka do trenutka slabše ter so morali na-padenko z rešilnim avtom odpeljati v splošno bolnico. Tamkaj so ji zdravniki takoj nudili pomoč in ji le s težavo rešii: oko. Zdaj se je njeno stanje že dokaj izboljšalo in zdravniki upajo, da ji ohranijo vid.
V javnosti se govori, da je ta maščevalni akt, ki je vsega obsojanja vreden, tudi v zvez: z gledališko krizo. Policijr skuš. \ eruirati napadalca ter dogmoii, kdo je aranžiral atentat.
-o-
GROZOTE BOLJŠEVI5KIH
JEČ.
Inozemski listi priobču je j o poročila o razmerah na zloglasnih Scloveckih otokih v Severnem ledenem morju, kamor pošiljajo boljševiki politične izgnance. Poveljnik Solovecklh otokov je Nogtjev. bivši mornar na zgodovinski križarki "Aurora", ki se je prva pridružila beljševikom in ki je bombardirala carjev dvorec t ''•-Liogradu. Ncgtjevu so dodeljeni Kvizinski, Jakovljev in Eichmann, vsi trije pravi krvniki. Kvizinski je bil svoj čas upravitelj zloglasne jetnisnice v Holmogorah, kjer so boljševiki leta 1921 na z vevški način pomorili 11.000 ljudi. Interni-ranci na Soloveckih otokih*so razdeljeni v tri skupine. V prvi so protirevolucijonarji, v drugi socijalistični nasprotniki sovje-tov, v tretji pa navadni zločinci. Najbolje se godi socijali-stom. Navadnim zločir.cem, vlomilcem, morilcem, razbojnikom itd. se godi nekoliko slabše. Najslabše se godi protirevo-lucijonarjem, med katerimi je tudi mnogo žensk. Vsi interni-ranci morajo ob pičli in zelo , slabi hrani v hudi zimi težko i delati. Pripetilo se je že, da so ; pazniki ustrelili jetnika, ki je , pod težo dela omagal in se zgrudil. Vsak najmanjši prestopek se kaznuje s pomočjo posebnih mučilnih naprav, ki jih je izumil neki Smolinski. Najstrašnejša je ječa na gori Sekiru. Tu so kaznjenci zaprti v bivši cerkvi, kjer vladata popolna tema in mraz, ki znaša nayadno 30 stopinj pod ničlo, lnterniranci čepe v svojih brlogih v samih srajcah in spodnjih hlačah. Hrana obstoja iz vroče vode in 20 dekagramov kruha dnevno. Mnogi internirane]" že čez nekaj dni zblazne ali se pa izpremene v zveri, ki
j napadejo vsakega, kdor se jim | približa. Nešteto internirancev je že zmrznilo.
-o-
ZA SO MILIJARD NEPREMIČNIN ima francoska država. Od tega je med drugim 1,429.882 ha gozda, ki daje na leto 168,-38G.983 frankov dohodkov, rudniki — brez saarskega o-zemlja — so bili 1. 1925 vredni 518,020.000 frankov; vodnih sil je izrabljenih za 200,-000 kilovatov, kar prinaša državi 5,160.000 frankov letno; javne poti in ceste znašajo 39,-611.879 km in obsegajo približno 63.000; železnice se cenijo na 28,709.420.000 frankov, civilna letališča na 143,-826.800, brzojav in telefon na kopnem in na morju ter brezžični brzojav na 1,510,248.-
sam morilec. Začel ga je izpra-ševati, kje je bil dan pred odhodom v kopališču. Tedaj je Foggiju nenadoma popolnoma pošel spomin; nič ni vedel povedati, kje je bil, zmedel se je, prebledeval. Pokazalo se je, da so bile tudi vse prejšnje Foggijeve navedbe neresnične in da imenovanih krajev sploh nikdar videl ni. Sedaj so Foggi j-u povedali, da je aretiran. To je možu vzelo zadnji pogum in široko se je izpovedal: Svojo gospodinjo, pri kateri je u-pal najti 70.000 lir, je umoril
IZ SL0Y NASELBIN. •
(Nadaljevanje z 2. strani)
vina dela po želodcu in tema pred očmi; pa pridejo tudi drugi časi, ko je bisaga polna, četudi največkrat na račun drugih — dobrih ljudi. Pa takih je malo. Dokler vedo, da imaš kaj cvenka v žepu, ti strežejo in se ti priklanjajo, ko pa pridejo na sled, da se pišeš s tremi črkami — suh, ti pa vrata kažejo, pa tudi na sodnijc
gonijo. Nehvaležen je tak svet, 3 pomočjo dveh tovarišev. Na- j a kaj hočeš, tak je, jaz ga nc šli pa niso drugega nego par , bom prenaredil, kakor ga ne ničvrednih prstanov. Tovariša bo najbolj rudeč boljševik.
Pa če je glavica zvita, ne trpi lakote. Pogum in prebrisanost, ali pa če se človek na-
sta nato pobegnila iz Genove, sam pa igral vlogo presenečenega podnajemnika.
Kje loviti oba ostala lopova?,'redi malo trapastega, vse tež-Genovska policija je poizkusi-( koče premaga. Taki so bil 370, vojaška zemljišča, utrdbe, jla zvijačo, ki se ji je popolno-j "Trije tički", katere smo videl: arzena H itd. na 2 milijardi; ma poSrečila: V listih je ob- v nedeljo, 20,510973 frankov.	! javila notico, da je preiskava ] dvorani. Gostilničar
-o--dognala, da je gospod Foggi
KITAJSKI GENERAL ODŠEL p0D0lnoma nedolžen, da kot V SAMOSTAN.	j krivec sploh ne prihaja v po-
„ i
Maršal Vupejfu, ki je bil še ^ev in da so ga zato izpustili pred malo leti vplivna oseb- |na svobodo. Sokrivca sta takoj
šla na ta lim in še vrnila v Genovo, kjer ju je policija sprejela v svoje roke.
-o-
MAŠČEVANJE PO 30. LETIH
V a air u se je tik pred velikonočnimi prazniki odigrala nenavadna drama. Neka nedavno iz Pariza došla dama. gosna de Saint-Deouarjeva je streljala na nekega ruskega zdravnika, ki pa se je z begom rešil smrti, dočim je atentator-ko prijela policija. Na komi-sarijatu se je tudi pojasnilo, čemu je bil izvršen atentat in kakšni so bili njegovi vzroki.
Madame de Saint-Deourje-
r.ost v Severni Kitajski, je odšel te dni v neki samostan v Tibetu, kjer hoče preživeti ostali del svojega življenja. Vupejfu. ki ga je Čangsolin odločilno porazil, je bil edini izmed severno-kitajskih generalov, ki ni posegel v meščansko vojno iz pohlepa po oblasti, marveč zaradi ideje. Še celo na bojišču se je pečal z znanostjo in pisal pretresljive pesmi o neslogi Kitajske.
-o-
MORILCA IZDALA PREVELIKA PRETKANOST.
Nedavno se je ves razburjen oglasil na policiji v Genovi neki Eurico Foggi in pripovedoval, kako je našel po oovratku z oddiha na----,
gospo Beech i, pri kateri ie sta-, medicino mlad ruski	_
noval, umorjeno. Policija je ta- j Spoznala ste se, zaljubila m
koj odredila hišno preiskavo in dognala, da se je izvršil roparski umor. Detektiv, ki je iz-praseval Foggija, če mu je ".nano, kakšne družabne zveze ie gojila umorjena gospodinja in če mu je pred njegovim odhodom na revijero kaj omenila, če pričakuje kak obisk — ie nič hudega misleč vprašal vojni rev Foggija tudi to, kje je vse bil tekom svojega oddiha. Tedaj ie začel Foggi najpodrobneje naštevati, kje je bil ta dan in to uro. Šele sedaj je detektiv postal pozoren, vzbudil se je mu sum. če ni morda Fcggi
20. maja, v šolsk (Frank
Avguštin) je imel pravo "birti-jo", pa tudi sam je bil postaven in prav sposoben za ta posel. Le spak je to, da takim ljudem ni dana tista moč, d£ bi videli v žepe gostov, ki naročajo jedi in pijače. Gostilničar je pa imel tudi prav br^kc ženico, Špelo (Miss Brigita Spenko), ki je znala delati prav dobre klobase, le malo bolj čudnega "furma" so bile. No, gostilničarjevo vino in Špeline klobase ter gulaš je
ne nasititi in žejne napojiti; prisede! je "urmaher", jedel in pil. Pride pa še tretji, ki je imel iste težave. Bil pa je RibnČan piskrovez (John Korenčan), k je pa bil že tako izvandran, da ga ni bilo treba učiti, kako bo poceni prišel do jedače in pijače. Pridružil se je tovarišema; jedli so in pili, pa tudi par prav fletnih zapeli. Pri petji in pitju je prav pridno pomagal tudi krčmar.
Po vsakem delu pa prid plačilo. Bolje — ko se naješ h napiješ, je čas, da plačaš. T' in nič drugega je zahteval tud' gostilničar od treh tičkov, k so se pri njem najedli in napili. Zadel pa je v sršenovo gnez io Ker niso imeli s čim plačati, so odslužili, nazadnje pa krčmar-ja prav fajn nabili.
Prišlo je do sodnijc. Sodnik (Peter Vidmar), strog kako?-kakšen "feldbebel", imel pa jc pisarniškega pomočnika Petr: (Lud. Skala), ki je bil i::vrst": moč, le vtikal se je v stvari, ki ga niso brigale in prav zelo neroden je bil, tako da je jajca pobil, ko jih je Špela prinesle sodniku, da bi bolj po prav k sodil. Dobro se je postavil Iv. di stražnik (Tone BogolirO kateremu so jetniki delali v-.-like preglavice.
Toliko užitka že davno n smo imeli pri nobeni irri kake-pri tej. To se reče, da smo se smejali, da bi kmalu popcl.al
ni prav ničesar manjkalo.
Drugičšekajve:
UTRINKI.
Resnica je možu to kar ve— ženi, kar verjame.
Človek, ki ve vse, nikoli si ne bo prizadeval poučevati druge.
ki so uspeli
naročil "vandrovc", krojač Vsi igralci, od prvega do (Joe Fa j far), ki se je spotoma, njega, so bili na mestu in dru ko je- raj žal v Benetke, ustavil j gega tudi ni bilo pričakovat" v gostilni. Sicer je vedel, da jej ker so vsi stari in že od nekda v njegovih žepih kača, to se; znani dobri igralci. Z igro sme
bili v resnici zadovoljni.
Dramatičnemu klubu, ki je to igro zaključil letošnjo sezono. se na tem mestu j i" a v ku-
reče, da ni beliča, s Čemur bi plačal ceho. Ja, zlomka, to pa tudi ni nobena pravic a na t e m puklastem svetu, tako si je mi------- , . v. _ j on i +• r t sIil krojač, da bi radi male ma-' zahvalimo, ker so nam prirec1
svojem |va je živela pred o0 eti v L o- lenkosU> ker je brez denarja> j več lepih iger. Ko se bo otvor i-rivijeri ; nu. Tacaš je stucaral ^totam ^ ^ ^^ ^^ gogtilničar' nova seZona, želimo, da bi nan
S U L' pa ima veliko zalogo pijače in spet kaj lepega priredili tako iedače. Saj naš krojač ni bil ( v začetku. Vodstvu in igralcen hudoben človek, če pa je bil' prav lepa hvala! lačen in žejen, to vendar ni no- Pred igro in pri p: :su, ki j bena hudobija. Saj plačal bi bil sledil predstavi, je
Mnogo je mož le radi tega, ker jih ni oviralo pri delu bogastvo.
Razdalja podaljša marsikateremu prijateljstvo, ki bi bilo sicer izgubilo.
« f-»j	v.

so tem 7flhv?Hl«
rad, če bi le denar imel. Kjer pa ni, še vojska ne vzame. Goda ima pred
sad njune ljubezni je bil otroiv.
Študent je obljubil svoji ljubici. da jo vzame za ženo čim doštudira. A ko je doštudirai, je šel svojo pot brez nezakonske matere, ki je nekaj let be-	. , „ gala za njim, dokler se ni u- Jstilmcar, mislec maknil globoko v Rusijo. Mihi-j seboj gospoda, ki bo za poste-la so leta. Prišla je vojna, poj"® Postrežbo pošteno plačal.
roluci j a, med emigran-^ nosil na mizo, krojač je je-ti je bil tudi zdravnik. Bog ve-i del in pil. Prišel pa je še drugi di' kako je zapuščena ženska "vandrovc", urar (John Prah), doznala za niegov naslov. Po-! kateremu se je tudi tako godi-dala se je za njim-v Kairo in lo, da je od lakote omagoval. se tam maščevala za njegovo Kr.ojaček ga je lepo podučil o nezvestobo — po dolgih tride- j svetopisemskem nauku
setih letih.
baval Nartnikov orkester ii nam zaigral par krasnih komadov in tudi pri plesu prav lepe sviral. To je bilo namreč v zgornji dvorani. Spodaj pa se prav lepo pele harmonike, kjer se je tudi staro in mlado sukalo. Pri "Finžgarju" so pili "sodo", poleg je pa bila kuhinja, kjer so Šontatova mama kuhali kofe, tam se je tudi tlobilo vse lač- potrebno za pod zob. tako c1?
ZAHVALA.
Dolžnost me veže. da potom prav iz srca vsem tistim, ki so na moj 1 ' rojstni dan priredili "sum-i e party". Zelo sem bila presen -cena ko sem začula v sobo;o. 12. maja glas harmonike v predsobi, nato pa se odpro vr: -ta in pred seboj zagledam \ -liko število sorodnikov in živ cev, ki so mi drug za drugim segali v roko in čestitali k mojem rojstnem dnevu. Niso pa bile le besede, darovali so mi tudi lepe stvari za spomin r.a moj osemnajsti rojstni dan.
Ko so bile ceremonije s čestitanjem končane, se pa je pričela zabava s plesom, ki je trajala še drugi dan, v nedeljo.
Ne morem vseh imen tul.'ij navesti, vzelo bi preveč prostora. Za to bodi na tem mest i izrečena naj iskrene j ša zahvala vsem skupaj — sorodnikom, prijateljem in znancem iz .To-lieta, Ottavre, La Salle, Chicago in Oglesbv. Po r povrni vse' • skupaj za častitke ,darila in prijetno zabavo.
Bog živi!
Josephine Bayuk. Ottawa, lil., 18. maja 1928.

Naznanilo in zahvala.
Tužnim crccm naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem ža-ortno vest. da is nemila smrt po kratki, štiri dnevni bo-

crvla moji soprogi, oziroma materi
Pioneer Livery * Stable
John R. Ryan, Prop.
POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN.
Cor. 6th
te Portland
Tel. 25 CALUMET, MICH.
Str
Johani Flak.
Bila ič dobra mati devetim otrokom. Za vedno je v Gospodu zaspala, 7. maja. Pokopana je bila 10. maja na pokopališču sv. Erigite, Grcar.ey, Minn. Pokojna je bila rojena 25. avgusta leta 1375 v vasi Brezavi dol, pri Zuženberku. Njeno dekliško ime je bilo Šinkovec. V prvi vrsti se zahvaljujem č. g. Sedeju za sv. mans in pogrebne obrede, nadalje vsem darovalcem za sv. maše in krasna vence fr cvetlice. Za maše so darovali sledeči: Mr. & Mrs. Nick Mazar, $12.00; Mr. & Mrs. Joe Alar, $5.00; po $10.00 so darovali Henry Flak, Joe Flak, Ignacij Flak Jr. Dalje po 35.00 Frank Flak, Ignacij Flak in Tony Flak. Po $2.00 so darovali Mary Flak, Louis Flak in Louis Udovič. Per $1.00 so darovali Mr. in Mrs. Feter Novak, Mr. in Mrs. Math Novak, Mr. in Mrs. Martin Novak. Mr. in Mrs. John Kočevar, Mr. in Mrs. T«rn?.ev B?.bič, Mr. in Mrs. Anton Starič, Mr. in Mrs. Peter Škraba, Mr. in Mrs. Toe Kasun, Mr. in Mrs. John Kovač, Mrs. Mariia F^.čar, Frank Eabič. John Rauh, Steve Rauh, Mr. in Mrs. Joe Flak in Frank Klink. Hva-a tvdi vsem drugim, ki so še darovali za m?še. Nadalie s? zahvalim vsem tistim, ki so jo hodili kropit in culi pri n;ej, lco je ležala na mrtvaškem odru. Hvala v?cm za krasne vence in cvetlice. Ti so: družine Toe Alar iz ^ir^ina. Nick Mazar iz Chicago. Joe Flak iz Ely, Wm. Herrigan, Herriganske šolske učiteljico. Kovačeva družina in Materinsko društvo, ka^repa članica je bi'a pokojna od ustanovitve do njene smrti. Članice so io s^reurle v lepem stovily na pokopališče in S2 udeležil* sv. maše. Hvala vsem, zlasti za to, ker so prihiteli tako od daleč, kajti smo od cerkve oddaljeni štiri milje. Hvale tudi vsem, ki no prišli z avtomobili k sprevodu.
Žaluicči rafali: IGNACU FLAK, sonrog: IGNACIJ, F'RANK, HENRY, JOE, TONY, LOUIS, smovi; JO-HANA, omožpna ALAR, hči v Vire'^ !n I^LARA, o-7-ožena MAZAR v Chicagi ter MARY FLAK.
Ti pa draga žena, počivaj v miru in večna l*č naj Ti svetil
it inn.. 19. maja 1928.
G
jrcaney
V ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ
Goriške Mohorjeve Družbe
ZA LETO 1928.
PRIJATELJI LEPEGA IN ZANIMIVEGA BERILA, POSEZITE PO NJIH, DOKLER NAM NE POIDEJO.
Vredne so najmanj dvakrat toliko, kakor stanejo.
CENA JIM JE $1.10 S POŠTNINO VRED.
Knjige so sledeče:
KOLEDAR.
ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj.
OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič.
ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE.
OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Tregelj
(Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.)
Naročila i denarjem pošlite na naslov:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL.
V ZAHVALO IN POZDRAV.
Vsi podp'.Mini potni':i, posujemo preko tvrdke Zakrajšek & Cešark s par ni kom "lie de France", ki odpluje nocoj o polnoči, dne 18. maja, pre I: o oceana v Havre, najiskreneje pozdravljamo vse svoje domače, prijatelje in znance po naselbinah, iz katerih prihajamo. Vsem,ki so nas obiskali, spremljali na postaje itd., izrc1 arn > iskreno zahvalo. Zdravi, d-kler se ne vidimo!
Obenem pa tem p..-om naj-prisrčneje zahvaljujemo u-gledno tvrdko Zakrajšek & Cešark v New Yorku z a vso odpremo, za iskren in prijazen sprejem in uljudno postrežbo, i ki smo jo dobili od te tvrdke. |Radi tega rojakom sirom Ame-jrike najtopleje priporočamo (gori imenovano ugledno tvrdko : Zakrajšek & Cešark, da se jo 'poslužujejo pri vseh zadevah, i zlasti pa pri potovanju v stari [kraj ali kamorkoli potom pomorske vožnje. Boljše postrežbe, večje prijaznosti in uljnd-nosti ne bote našli nikjer drugje. Rojaki, ki ste namenjeni potovati v stari kraj, vpošte-vajte to.
Mr„ in Mrs. Joseph Starich s hčerko Fannie iz Milwauk-ee, Wis.; Mrs. Julia Kukman z dvema hčerama, Mildred in Matilda, iz Chicage, III.; Mrs. Johana Ahčan s hčerko Frances, iz Chicage, 111.; Mrs. Barbara Bajuk iz Homestead, Pa.; Mr. in Mrs. Frank Z el k o iz Jo-lieta, 111.; Miss Julia Ferkol iz Chicage, 111.; Mr. Anton Jakše-tič iz Clevelanda, O.; Mr. Joseph Kocjan iz Aurore, 111.; Mr. Mile Bicndič iz Iowa; Mr. Frank Centa iz Clevelanda, O.; Mr. John Zakrajšek iz Clevelanda, O.; Mr. Louis Pochy iz Clevelanda, O.; Mr. Ant. Princ iz. Clevelanda, O.; Mr. Matevž Luzar iz Clevelanda, O.; Mr. in Mrs. John Jerich s hčerko Annie iz Chicage, 111., potniki.
Starta r
AMERIKANSK? MTOVftWEC
Četrtek, 24. maja 1928.
_ ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paul
I	.umrnntfMtrmtiiiiMiiniii—»n
Dol "o jo i' gibal, kako bi storil, nazadnje pa je sklenil, da obišče vas in si vzame kar bo n-šel. prav kakor si je vzel pred dnevi puščice. Za trdno je bil odločen, da hoče na vsak način pokazati razloček med seboj in med živalmi. In glavni razloček je bila po njegovem mnenju obleka.
Svoj sklep je tudi koj izvedel.
r.uneL- jutra se je odpravil na pot v naselbino črncev. Skrbno je zaklenil vrata koče in pozorno je pregledal okolico, ali ni morebiti blizu kateri njegovih nekdanjih tovarišev, ki bi mu iz same hudobije še škodo naredil, in
je odpotoval.
Dolga je bila pot po džungli, cele dneve bi zanjo rabil navaden človek, pa Trzan je samo enkrat prenočil v vejah in opoldne drugega dne je že sedel na drevesu, ki je stegalo svoje gosto obraščene veje čez vaški plot.
Vse je bilo kakor pred tedni, ko je prvikrat čepel v drevesu.
Moški so lenarili v senci šatorov, ženske so delale na polju, gruče oboroženih črncev so stale tu pa tam na robu džungle in stražile vas. Le pod njegovim drevesom topot ni nihče kuhal strupa za puščice.
Zaman pa je tisti dan čakal, da bi se spet kaj zgodilo in zvabilo črnce iz vasi. Očitno pa si ni upal med koče, vkljub vsej svoji pogum-nosti se je vendarle bal puščic, ki so prinašale tako naglo smrt.
Zvečerilo se je. Zensk^ so se vračale s polja, straže so prihajale domov. Vrata so se zaprla, veliki ognji so zaplapolali na vasi.
Trzan je še nekoliko počakal, nato pa si je poiskal udoben prostor med vejami in legel spat. Nevoljen je bil, da je zaman čakal, in tudi glad ga je mučil.
Drugo jutro je vstal s solncem. Tudi vas se je zgodaj vzdramila. Ženske so zanetile in pripravljale zajutrk, moški so se zbirali v gruče med šatori in*sukali orožje.
Trzan je sklenil, da si poišče sočno divjačino ter se nato vrne v svojo opazovalnico.
Pa ni imel sreče.
Nobena žival mu ni prišla na pot in s kislimi jagodami si je moral napolniti lačni želodec. Nepotrpežljiv bi bil, če bi bil poznal to slabost. Pa vajen je bil potrpljenja in čakanja. Džungla ne pozna nepotipežljivosti. Cele dneve je videl čakati Saboro na plen, cele ure je mirno čepela v zasedi in se ni genila. Džungelski lovec je vajen čakanja.
Malomarno je stopal proti vasi. Džungla tod ni bila gosta. Črnci so jo zredčili, posekali so mnogo dreves za drva in za druge potrebe. Celo precej shojena pot je peljala proti naselbini.
Ko zavije krog gostega, visokega grmičja, se mahoma znajde oko v oko z oboroženim črncem.
Za kratek trenutek sta se gledala, oba enako iznenadena. Obraz, ki ga je delal črnec, je bil skoraj smešen. Čudenje, iznenadenie, groza, strah, vse se je zrcalilo na njem.
Trzanu je šinila roka po lok in tulj.
Pa še preden je mogel prijeti za orožje, se je črnec obrnil in v silnih sunkih planil po poti. Kričal je kot bi ga na meh drli. Najbrž je hotel posvariti tovariše, ki so kje v bližini lovili.
Trzan je skočil v veje. Pot po drevju je hitrejša in krajša.
V	par minutah je zagledal pod seboj gručo črncev. Štirje so bili in v gosjem redu so v obupnem strahu drug za drugim bežali proti vasi.
Kmalu jih je prehitel. Nobeden ni opazil tihega zasledovalca v visokih vejah, mirno si je izbral Trzan pripravno drevo nad stezo, odvil z ramena svojo vrv in si jo v rahlih kolobarjih naložil na levo roko.
Prve tri je pustil mimo, ko pa je četrti, tisti, ki ga je prvega srečal, nekoliko zapoznel prisopihal pod drevo, je siknila Trzanova leteča zanka, obvisela za trenutek nad črncem in mu legla krog vratu.
V	smrtnem strahu je kriknil črnec. Tovariši so se preplašeni obrnili in videli, kako ga je nevidna moč podrla na tla in počasi vlekla v gosto vejevje.
Zakričali so od strahu in groze, niti trenutek se niso obotavljali. Planili so v goščavo in v divjem begu hiteli proti domu —.
Trzan pa je skočil z drevesa in oddrgnil zanko svoji žrtvi. Ni hotel umoriti črnca. Le njegovo obleko in njegovo orožje je hotel imeti.
Ročno mu je pobral puščice iz tulj a, mu snel blesteče se obroče z zapestja in zahožja in mu slekel — kako veselje! — lično izdelano obleko iz ustrojene antilopine kože. Kdo ve, kako jo je črnec dobil, pa Trzan
se ni menil za to, brž si jo je oblekel in si na-
*
del tudi svetle obroče.
Sedaj končno je bil oblečen kakor so oblečeni ljudje, sedaj je lahko pokazal vsei džungli, da je več nego so živali, da je človek. Skoraj bi si bil želel, da bi se vrnil med Kr šakovo čredo, jim pokazal svojo novo pridobitev in vzbudil njihovo zavist.
Črnec se je kmalu vzaramll iz omotice, ne pobral in skokoma cdbelal zd tova-ii!.. I..a ozrl se ni za Trzanom.
Vsa vas je bila po koncu.
Kričaje je pripovedoval oropani črnec, da je srečal neznano belo bitje v gozdu, prav blizu vasi, da ga je kmalu nato nevidna moč podrla na tla in potegnila v veje. Tovariši so pritrjevali njegovi povesti.
Strah je obhajal črnce. Kričali so in begali po vasi, pa se spet v plahem molku stiskali # goste gruče ter se boječe ozirali proti džungli, kot bi pričakovali, da se bo zdaj pa zdaj prikazalo na robu gozda neznano, strahotno bitje.
Mbonga pa, poglavar svojega rodu, je molčal in zamišljeno kimal.
Čudne reči je doživljal njegov rod, odkar so stanovali v džungli —.
Neznano bitje je obiskovalo vas, jemalo puščice podanikov —. Nihče še ni videl tega bitja, nevidno je bilo. Le črnec Gondoko ga je danes videl in življenje bi bil skoraj pustil.
Ze pri prvem obisku neznanega bitja je slutil Mbonga, da je zli duh džungle prišel nad nje. Gondokovi in njegovih tovarišev doživljaji pa so mu njegove slutnje potrdili —.
In Mbonga se je naselil s svojim rodom v džungli, pa ni prosil dovoljenja duha džungle —.
Mbonga je pokimal svojim mislim, zbral starešine ljudstva v posvet in ukrenil, da se mora odslej vsak večer položiti sveženj puščic pod veliko drevo, ki s svojimi vejami sega črez vaški plot, in lonec prosenega močnika. —
In tako se je zgodilo, da je Trzan od tistega dne naprej redno dobival puščice, ki jih je potreboval za lov, in tudi tečno, toplo hrano. Česar pa je še sicer potreboval, pa si je sam vzel ob ugodni priliki, pa vsikdar tako da ga nihče ni opazil in da ni naredil škode Mbongovemu rodu.
Mirno in zložno so potekali njegovi dnevi.
Večinoma jih je prebil v koči očetovi pri knjigah. Pa tudi na lov je hodil. Kadar pa mu je zmanjkalo puščic in si je zaželel prosenega močnika za izpremembo, se je zavihtel v vej,e in pohitel v naselbino črncev v goste.
Kršakovega rodu se je izogibal. Zavedal se je, da je Človek in živeti je hotel kakor ljudje živijo.
Imel je obleko, stanoval je v "hiši", umival se je in kopal, negoval svoje lepe temne lase, ^prav kakor je bral da delajo to tudi ljudje, in — celo bril se je.
Da, bril se je!
Dvajset let je štel in na licu so se mu prikazali sledovi brk in brade.
To mu ni ugajalo —.
Njegovi nekdanji tovariši iz Kršakovega rodu so imeli dlako na licu, ljudje pa, ki jih je videl na slikah, so imeli vsi gladka lica — ne smemo namreč pozabiti, da je bral Trzan le angleške knjige in da se Angleži skrbno brije jo —.
Trzan se je zbal, da ne bi kje postal podoben gorilam. Tega ni hotel. V vsem je hotel biti podoben ljudem —.
Ostro si je nabrusil nož in z uporno vztrajnostjo si je ostrgal in si izpipal vsako dlako, ki jo je otipal na bradi ali pa pod nosom. Bolelo ga je, pa človek je hotel biti —.
Tako je živel Claytonov sin v džungli, lovec v pragozdu.
Lepe, vitke, postave je bil, pa silna moč je počivala v njegovih zdravih, krepko razvitih udih. Krog vratu je nosil zlato verižico z diamantnim naveskom, na hrbtu mu je visel lok in tulj s puščicami, črez ramo je imel v rahlih kolobarjih ovito svojo vrv z letečo zanko in za pasom mu je tičal v usnjati nožnici ostri očetov nož. Tudi dolgo okovano sulico je nosil seboj, kadar je mislil, da jo bo potreboval.
Iz njegovega plemenitega, odkritega, moško lepega obraza je govorila razumnost in duhovitost, v njegovih rjavih, velikih očeh je sijala bistroumnost in neustrašenost, pa tudi dobrosrčnost, da, ženska mehkoba in nežnost.
Pa vsega tega se Trzan ni zavedal. Saj ni imel nikogar, ki bi mu bil povedal, kak lep, mlad junak da je, poosebljena zdrava, nepokvarjena mladost in svežost.
(Dalje prih.)
ČETRT BILIJONA ZA IGRAČE.
Federalni trgovski department ceni, da so Združene dr-iave potrosile lani za igrače $250,000,000. Le dvajsetinka leh igrač prihaja iz inozemstva, dočim se ostalo izdeljuje v Združenih državah.
Poleg tega, da Združene države izgotavljajo skoraj vse potrebne zaloge igrač, jih tudi Izvažajo jako mnogo. V prvih devetih mesecih lanskega leta so izvozile r.a igračah skoraj vrednost dveh milijonov in četrt dolarjev napram 1,800,00C dolarjev v istem razdobju prejšnjega leta.
i Ali tudi uvoz igrač v Združene države raste. V prvih de-j vetih mesecih lanskega leta so (Združene države nakupile od | inozemstva skoraj za tri milijone in pol dolarjev na igra-( čah, Iz same Nemčije je vred-I nost uvoza v tem razdobju znašala $2,600,000 v okroglih številkah, precej več kot v prejšnjem letu. Tudi Angleška,
Francija in Čehoslovakija po-' šil j a sem več igrač. , -o--'
KUPITE NAJBOLJŠE.
Malt sirup se izdeluje na ta način, da se zdrobijo sladn zrna, se jih namoči v vroči vc di, ki izloči ves sladkor. Nek; vrste zmes nastane, odvisno or' temperature. Tekočina je pre sta lušin od zrn, je či?ta in ve like množine sladkobe vsebuje Zato pa je vedno več povprarc vanja po našem blagu. Kdoi enkrat naš izdelek poskusi, nt bo več maral drugega.
Hicifcoii • potrebuje Malt aj vedr.o kupi najboljšega, dr bo dobil za svoj denar, kar mu ;re. Glas od Anheuser Busck kompanije je slišati po vsej deželi, ker je najbolji izmet. v?eh enakih artikelnov po vsem svetu. Nobene napake ne bost« napravili, če naročite Anheu ser-Busch Hop Flavored Bailey Malt Syrup. Z vašim denarjem ne morete boljšega dobiti, ker boljšega sploh ni.
000000000<>000<>0<K>000<>0000<K>00000-0<>0000000' i
PISANO POLJE
loooooooooooo	fyj^ Trunk oooooo-oooooo

Naznanilo
Vsem, ki so radi veseli ki želijo biti veseli,
ki bi morali bili veseli,
ki potrebujejo razvedrila,
da zamorejo srečnejše živeti,
naznanjamo, da smo pravkar sprejeli v razprodajo najnovei; model PRVE ORTOFONIČNE ROČNE VIKTROLE
Čedna "družbi.
Gotovi ljudje so zelo ponosni, ako smejo občevati v "višji" družbi, še bolj pa se postavljajo, ako spadajo v tako družbo. Kakšna pa je pogostoma taka "višja" družba, osvetljuje dejstvo, da so prišli v Denver ju na sled tatovom, ki so bi i i udeleženi pri nekem ropu in pripaaai višji družbi.
O taki družbi se lahko trdi: I "Na zunaj huj, na znotraj pal fuj."	i
*:č!:o (,p!ame''.
V Ar.iei:";:i je r.ioč- > gi ;c.:. 'e, I ki hoče postaviti nordiško ple-j me vsepovsod v ospredje. To pleme naj bi bil gospodujoči element, drugi naj bi se zadovoljili z vlogo ponižnih slug. Gibanje izvira iz protestantov-skih krogov in igra verska pripadnost važno vlogo, ker se |,matrnjo katoliška plemena za I manj vredna. Ima tudi svoj an-k? ali britanski point. Stvar : je -mesna iz stališča jezika, |!.t r * > i I je goli slučaj, da je pripel v Zedinjenih državah angleški jezik do veljave. Ko bi bili v kolonijalnih vojnah zmagoviti Francozi, bi bila v jav-.nosti zavladala frar.eosčina. ■ it d.1 vere so so pa katoliki za , omiki i dosti več storili, kakor j vse pro: est a litovske ekte sku-t-aj.
Tudi v Kanadi se pojavlja neko stremljenje, ki hoče Kanadi utisniti britanski značaj In jo ohraniti za britansko pleme.
pisje mora poročati, ako izgine kdo iz tega prastarega plemstva, posebno še, ker je neki Dr. Green, ki utegne biti zelo "green", dognal, da ste gorilska gospodična in ženska enaki pod kožo. In žalost nad tako gorilsko izgubo je tem večja, "ker je imenovani doktor konstatiral, da so notranji oigaiii gorile natančno taki kot organi deklice v starosti od 12 do 14 let", dasi je imela gorilska plemkinja komaj 7 let. Res I škoda take Miss.
Edina tolažba pri taki "smr-I ti" je, kakor se poroča tudi Slovencem, "da Miss Kongo ni j živela zastonj. Bila je zelo j krotka (večnaja ji pamjat) in j znanstveniki so izvršili na njej j obilico važnih in uspešnih eks-i perimentov, ki so pokazali, da je gorila najrazumnejša med vsemi opicami." Naj bo vsem j opičnim sorodnikom še naznanjeno, "da je umrla za čisto človeško boleznijo" . . .
Prosveti naj bo odpuščeno, ker je pač urednik samole prestavil. kar je našel kje drugje, ako se pa strinja s tem, kar so dognali znanstveniki in pokazali po sodbi teh znanstvenikov eksperimenti, da je namreč gorila najrazumnejša med vsemi opicami, potem bo pač s papigami v najtesnejšem sorodstvu, in gre lahko z dotični-mi znanstveniki med ljudi — pamet iskat.
Malo razuma bo med ljudmi, med opicami pa je vsaj gorila najrazumnejša stvarca, ni Ampak kaj so Britanci ali • toraj izključeno, da bi se kak
gorila ne vsedel za kako uredniško mizo.
Ko bi ta "smrt" ne bila ta-
j Angleži? Ali so morda kak na-• rod? Smelo lahko trdimo, da j so tako malo kak narod, kakor so Amerikanci. Amerikanci sojko žalostna za vse gorilsko so-■ kvečjemu ljudstvo, ne narod, I rodstvo, bi se lahko zastavila j in prav enako so tudi Britanci ( sledeča uganka: Kjer je, tam i le ljudstvo. Že angleščina do- j kjer n\f tam je. Kaj je to? ' '-.uzn je. da so Britanci gola Kdor to pravilno reši, ga bo
Štev. 2-55 cena $35.00.
To je prva ročna Viktrola, ki ima ortofonično resonančno dno in igra tako glasno, kakor veliki gramofon. Obliko ima ročnega kovčega in je lahka, da se jo brez težave nosi v roki. Opremljena je z vsemi najnovejšimi iznajdbami, ustavi se au-tomatično sama, vijak je znotraj, je toraj na zunanji strani popolnoma zaprta, ima ortofonični Teproduser in shrambo za 10 plošč. Imenuje se po pravici
"THE GREATEST PORTABLE OF ALL TIME"
V poletnem času, ko delate izlete in prirejate zabave v orosti naravi, ni bolj pripravnega sredstva, da se vzdrži dobra volja in veselo razpoloženje v družbi, kakor je godba. In to Vam v polni meri nudi ročna Viktrola.
Greste na obisk k prijatelju, jo vzamete seboj.
V stanovanju ne porabi prostora, ker se lahko omaro.
spravi v
mešanica najrazličnejših narodnih elementov, in zgodovina to potrjuje. Zdaj hoče ta narodna mešanica izključiti druge narode, ki se slučajno še niso v to mešanico pomešali. Mešanica se za narodnost prej ni zmenila, se pomešala, zdaj pa hoče biti izrazita britanska narodnost. Stvar je tem bolj smešna, ker so bili najuspešnejši "Britanci" sinovi Abrahamovi, toraj — Židje.
Morda je iskati ravno pri tem židovskem elementu poglavitni razlog, da se meša in razburja, ker Zid najbolj uspeva, kjer se meša, in ravno zato tudi najbolj meša.
Umrla je.
Bila je gospodična, tu se glasi Miss, in njeno ime je bilo Kongo, toraj Miss Kongo je umrla. Ampak kaj je na tem. •saj jih umrje dnevno toliko in toliko? He, he . . ., klada težka. Miss Kongo je bila goril-skega plemenitaštva, in časo-
srečala pamet.
POTRES V TOKIO.
Tokio, Japonsko. — V ponedeljek ob 1:30 zjutraj so v tukajšnjem mestu čutili silne potresne sunke. Prebivalstvo je orestrašeno bežalo na ulico. Škoda povzročena po potresu ie le malenkostna. Prvim sunkom je sledilo še par lahnej-ših.
-o-
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Pittsburgh, Pa. — Pennsylvania brzi vlak vozeč proti z a padu iz Newyorka je v bližini Johnson postaje zavozil v tovorni voz, ki je stal na progi; kurjač vlaka je prišel ob življenje, strojnik in dva potnika so bili ranjeni.
Inštrument je popolnoma varen pred malimi otroki, da ga ne pokvarijo, ker se ga lahko zapre in spravi v kraj:
Da predstavimo ta senzacionalni inštrument Viktor izdelka slovenski javnosti, damo
posebno ponudbo SAMO za mesec junij, in sicer:
Kdor kupi gori navedeno Viktrolo št. 2.55 dobi brezplačno tri 10 palcev plošče, kakršne si sam izbere & pa 500 igel.
Z naročilom je poslati denar naprej. Pošiljatvene stroške plačamo mi. Vsak inštrument garantiran.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
ictor Records
HHHMW»IMHHMH
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A. F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
Vsaki čas in minuto
dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik 1916 W. 22nd Street
Phone: Canal 1267. Stanovanjski Rockwell 4882 in JS/4U.
Obiskujte svoje domače gledališče
"THE REX", kamor zahajajo vsi prebivalci mesta Sheboygan, Wis., da vidijo najlepie predstave. — ■ '
PREVOZv. DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo ca na r o čila za premog — drva in preva ?anie pohištva ob Easn selitve.
Pokličite lelefon: Rooeevett 8221.
LOUIS STRITAR 2018 W. list Place, Chicago, HL